St. 16. V Gorici, v saboto 20. aprila 1872. II. tecaj. r „So$a<* izhaja rsako saboto in velja s po§t0 projemana aii v Gorici na dom posiljana za druzubnile polit. dntstva Vb€ lebi......f. 4.-- Pol lets........± - Cetrt let* .......l.W Za fi«7rMfrttm'l-ff; Vse leto ...... f. 4 SO . Pot leta......,. 2."!0 Cetrt-l«te-.....„ l,i<> piMtmezne *t«vilk« w> didnvaj«> \>o 10 »t>ldov v Gorki }»ri l'atvriR'lliju in Su-barjn; Y Trfctn v t<>bakanii-ah „Via del Belvedere li9" in „Via della«a*>erma CO." SOČA Pri oznanilih se placate za naradr.o tristopno vrsto: 5 kr., ce se tislca 1 krat 7 ,. „ „ n 2 krat 6 ». ,. „ ,. 3 krat. Za veco crko po prostoru in vsaki pot 3D kr. za kolek. Narocnina in dopisi n{fj se blago-yoljno posiljajo uredniku: tihioriv, Do-leneu v Gorici, Contrada della croce 283, Pplcg preture, kdcr se nehaja tudi aprav-mstvo. — llokopisi se ne v'racajo; dopisi n.ij se blagovotjno frankujejo. — Delal-cein in drugim nepremofcnim'se narocnina zniaa, ako se oglase pri uredniStvu. Giasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Odprta pfcma g. poslancu 6rnetu. iSlumo Urednisko. PolpUaui zatt-ipniki obeim cerkljamke *e popolnoma %!,igaj«> t. nezaupniuo, k-ttvro se po-sliti votriei n:i Kra-m g. Crnetn in cjstitajo vrlhn Kr»s-voi!in, -la w> tiko ino/a*o in po^umno po- V C rk.'ieni 11. aprila lb72. Peter Podobutk iupan, Janez Eizen podiupan, t/ovre Ted-j pnliupan, Toma/ Zaje podiupan, Fiance *Jan:ar odboruik, Jakob Tavnir udbornk. IJlat/orodm Oospod Anton Crne, drinvni po&laiiecl Kraski volilci so storili svojo dolzuost kot nvoboJin driavljnni, ko so vain nezaupuico na-klomli, katero ste se svojim omabljivim postopa-nj-in v d-Ailnem in *e svojini glasovanjem za pisilm volilno poitnvo v drzuvnem zboru popol-«.om:i m-*b»/.iU. Podpwini tdjcnski zastopmkt iz Cni if st' pMjioinoiiu ujemumo 8 to ne'/.nupnico in izivkauw odkritosrcno zeljo, da sc biz ko brL od|H>viL^iu divt'lnemu in dr/avnemu poslanstvu. T Cnifah 10. aprila 1872. Fr. Leb.m Hupan* Anton Ussai starasina^ Valentin Kosovewi" iMtiupanr Valentin Urjuikovii', vAudrej Cruig'vj, t Auton I*o ^>nu*k, y Jo/.vf fiic»»n. Dlagorodui gospod wrednik! ttlngovoiite vrtim Krascrcem naznaniti, da se v Hiit'uu obcine Sebreljc-Jagodist? jwdpisani popoluoniu 2tag:imo » krepko, msrnoponosno ler i»pmvsce:.o iie/aupnico. kat«To se posteni, nesistra-st-ut kmski vulilci podluticu Crnetu, tzdajalcu na-t«iloT v I?ic poslab. Nvz ulovuijnost in razdrazenost nad Crnttoni awl u.^'ni. hribovci je splo^na in velika. Ob eucin obzttljujetno, da imamo tudi Sio-venci na L'rimwskem /.astojmike, katcrim so zc-leziuce in Sfbicnostt draze in Ijubso o,i narol-iiosti, postenosti, znacajnysti ter splc-stie koriati ijasega vrlcga slovenskega naroda (Sloveniio). I 7-ivili KraSevci! Ne udajmo se!! Sehrelje-Jaffodifa 10. aprila 1872. Andrei Mlakar L»pant Anton TuSar, Jauox Mofinik podiupana, Jakob Peternul, Juri Lapanja podhip. Thom«s Lapajue porodnik v, p., .Tauez U»iiz tnjnik zupanstva, Jaiiwz Uvala odbornik, Jantss Klemencic odburn.k, Androj Ozebek odbornik. Androj Kacin, iupan v St'br*Jja, poterjuje zgo-raj pisano za se in za vse dnigo pi save nozmoz-ne posestnike. Auton Trepal kunit v- JagodiAah. S tem dajo obfiiuski zastop naznanje, da se popolndma uj».'ma s 'poatopanjem pogumnih slo-venskih volilcev na Krasu, ki so g. Crnetu neza-upnico poslali zarad njegovega obnalanja v diia-vnem zbonu %upamtw v Rcndah 11, aprila 187%, 0. pabor iapanf And. tuBsig staraSinn, .Jakob '/iMi\w&& atarasina, Jozef Mosetid stai*a§ina, France Pc6enko stariiSina, Blagwodni fjospod AMm Crne deL in driaiom poshncc! Podpisani obcinski zastopuiki odobrujemo z dobro vesfjo in s popolnim prepri^anjem nezaupnieo, katero so Vam dali SfaU kftsfiki vo-lilci. Ker ste odpali od federalistiene zastave, in se privrgli naSim najbujSim nasprotnikoai flUstavovercem", ne more Vas noben pravi Slo-venec vec spozuati za SYtvjeg* zastopnika. Zatorej zadostajtc Idicu svojih kraSkdi volilcev, in od-stopitv! Zupanstco v Smpasu 8. aprila 1872. Franco Kumar iupan, Joeip Faganel podMpan, t Joze Ujavec, France Oberdank, Androj Cej, France Spazzapan, Janez Palliok podiupan, France Hjavec podiupan, Joief Marine^, Silvester Skarabot, .Martin L'ancian star.tssaa, fJoze Raraee, Peter Skarabot, Jozef Zernutic podiupan. Jilagorodni gospoil Anton Crne drt. poslanec, zdaj v Tamaju, Podpisani obSinski zastopniki, ki s^ s popol. nim prepricftnjem ujemamo z nezaupnico, katero so Vam dab Vusi krafiki volilci, ne fclimo ni«X bolj, nego da se odpoveste drzavnemu poslanstvii. V Donihergu dm 11. aprila 1872. .Tozef Sii»ig..j iupan, Andrej Sinig..j ataraS2naf Mrt'vlo Jozt't1podiupan, Lovro Pavlica starfiginn, Fr. Kersevam, Andrej Pavlica, Andwj Bandel. Andrej KavCe, Jakob MoxetiS, Anton Zorn pod- ^ nafiolnik gosj), sveta, Jo&of ,Leb:in podiupan, Franjo PerSio podiupan, Jakob Furlani na^aluik gospodarakega sveta, Juri Furlani podiupan, Joztf Furlani, f Anton Losjak podiupan, f Anton Harej stwrafiina, Fr. Perozzi tajiiik, X, pr* Blagorodni & deMnl in drMvni Anton Crm poslmm. Podpisani obcinski zastopuiki izrekamo s torn slovesoo in s popolnim preprlcarijim, da se nje-murno % nczanpnico, kateio vnp so poklomli villi kraski volilci in da je nntSa odkiitosrcna /olja, da U l)i'/ ko brz odpoveste poslanstvu, ker ste odpali od f^deralisti^iie zastave. V VertojU 12 aprila 1872. France Maraz nafielnik, fAi^on Janez t'ndittpan, f Stefan Bizjak stare§ina. Za Gorenjo Vertojbo: fJoLe('Batistid podiupan, f Matija Lasic nacelndr. Blagorodni gospod Anton Crne, dri. poslmicc, zdaj v Tonmjtt, Castitamo Vnsimkniski u volilcem in pristopimj podpisani obenski zaupniki s popolnim prepi(5i-njem njdi uczanpaic*, katero so Vam podali. Kufcor oai, y.Auno tudi mi, da se o.lpoveste koj drzavnemu poslauotva. Ako ste postenjak boste gotovo ustregli iej nasi zelji. V Bo7cavici 11. aprila 1872. Alojzi Perozzi iupan, fOzbot Jozef, fRusjan Joze'-, fJozef Arcon, Beltran Andrej, Ford. Jub, f Andrej Nemec, f Jozef Nemec. LISTEK. Berilo v ljudski Ml Neovrgijivo je jeziski nauk v ljudski Soli moj najva/.nejiimi predtnet:. Da je pa beiilo pod-laga in srtdotucje tvnm uiuku, je vsakcnm :mis-Ivcema cloviku dovulje jusuo. Iz tega sledi, da je dubio in prunenio berilo za ljud>ke Hole ne-prccenljjvo. Vel ko se j.j uze gotorilo, muogo pisalo, kjikeu-a st*drz;ija in kuke oblik« bi ono moralo bin". C dalje bo'je se oddaljnjemo od one zunanje uravnosti in enostranskega umskega razvoju, katerega sta Rocbow in Campe priporocala. Modenia pedagogija gleajem.diL5e gb-de jezi§kerta i>auka, oni mu pudaj t ubibm zaklad« glode na znanosti. Zato no tine kar ob enem izcnega odsravka jemati; k«jti nauk b.l bi predolgoeasen. Uprasa se. kako so ima v Ijndskih s)!ab miterin j'jzdc uditi? Na dvnjni uadm: formelno in realno, to je. z vednim ozirom na sedrzaj. Ucenec mora tuje misli, pismeno ali ustmeno povedane, dobro razumeti in vsp, kar je siiial, bral ali sam mislib po jeziku in sedrzaji pravilno. pismeno in u-uraeno dobro iz-raziti. Oboje mora uditejj doseci. Formalni nauk obstaji v tem, da se mladinasvoj«*ga jezika tudi iaveda; kajti miopacno bi bilo, ko bi le pj ovsedali segala ne glede na pomembo: on mora vse dobro razjasmti in to s pripomocki, katere ima pri rokah. Ustanovi naj si nepremekijivo sredotocjc, krog katerega naj se vsi dotidtit po-govori in vsa pojaspila j>kupljajo in vrste. To mu ponuja berilo v evojih sestavkih. Kakega za-pnpadka pa in kake obbko bi na ljudski soli : moralo biti berilo, ustcezajoce svojemu namenu, ¦ je po mojih in po mislih odlicnih pedagogov to: 1. Berilo mora sedrzati jedernate jezisko- ' vzgledue spise, ki naj bodo prirodoslovni, zemljepisni, zgodovinski, kmetijski, opravilni.« j Neogibno treba, da mladina tuje misli tako j razumeva, kakor pnhajajo iz dotiLnega vira. In | to j« za uc;teija bas najtezavnejsi del.vsega nauka; k ijti znabo je, da se z glavno mislijo se druge, r«kel bi, slucajne druzijo. N. p.: Jaz si mislim mdeaj, bodi si kaj abstraktnega, bodi si kaj kon-kretnega. Mislj«no izrazim z besodami. Kako drugade bode poslusatelj ali iitatelj to misel razumeval! Tedaj mora ucitelj po mo.;ocosti vso lnpino v miselskem obziru odluSiti, da vidi mladina cisto zdiavo jedro. Ne morem si kaj, da bi ne omenil, kako pormmjkVjiva in polna siovuiskill napak so do- sedanji b-.rila na ljudskiL solali. Dalje so gled^ zapopadka b »ljo pristojnaljudskim solam na Kra- njskem, ker je, kar je zemljepisuega v* njih, vedi- del pnkladuo samokranjskun razmeram; odrugin slovenskdi pokrajinah iu dezebh nasi^ga cesarstva , j« prav malo, skoro bi ivkel, n\6 navedenega. Da | nj to praviiao, vsakedo lehko vidi. 0 kmetij- j stvu, kat«rega velevazaega predraeta bivsaj prin- • cipi morali biti uvrsCeni, nij ni duba ni s^aUa, Mi podpfcant ss po svojem prepieaaji po~ pofooma iijemamo z nezaupnico, katerc so vrli Krasevci svojemu poslancu g. Crnetu poslali. V Lokavci 8 aprila 1872. Bratina zopan, Franjo Hunbak podzupan, Jakob Slokar podzupan, Fr»nj<» Vouk sar..si»a, Kr. Kcrapara starasina, Franjo Loknr staraSma, Ivan Sopf, Anton Hmelak, Anton Volk obcmnr, Andrej Kompara starasina. Blagorodui gospod Anton firm tlczeM in driami poslanec! Podpisani obcinski zastopniki smo ene raisli z vrlirai kraSkirai volilei, kate i so v nezaupnici obsodtli Vase omahljivo iu uezvesto p.stopanj.' kot dezelni in drzavni poslanec. IVj nezaupuu-i se pridru/.imo z dobro vestjo in popoluim prepri-eanjeru tudi mi ter Yam svetuj mm, da spoliiite zeljo gwjih voldcev ter odstopite od posJaaatvu, za katero treba neomabljivih, znaeajnih, pa no mlacuih iu upogJjivih inoz. V Bifenbergu 11. aprila 1872. Ivan Licen iSitpan, Jozo Pavliea podzupan, Janez KerSevan podZiipan* Jozef Lice«, Jozef Lceue, Vidmar Anton podmpan, v Peter Kus, Anton Kodrie podzupan, Anton Cebro. -Franc Z id.a, Franc Zerjal, Franc Kodrie, Janez P.e>nko, Franc Fabjani, Milia Hebat, Franc I/ceu, Jo/.* KodriS, Franjo Polsak htpan v Stnaij>, France Stubolj podzupan, France Bandelj *nptm v Gaberji, And. Hmeljak. Blagorodni gospod Anton Crne deielni,. in drzavni poslanec] Podpisani obdiuski zastopniki oJobrnjemo s dobro veatjo in a popo'niai prepri6inje.ii nezaupnico, katero so Vam dali Vasi kraski volilei in izrckamo odkriloardno 2utjo, da 8© odpoveste po-slanstvu, katoreinu morejo zadostiti eamo zanes-Ijivi in neomuhljivi znacaji. V Qrgarju 14. aprila 1872. Stefan Abulia zapan, f Jozef Bud in podinpan, Anton Drufoka podzupan fJuzef Behnger podsup. Anton Gadnik, Anion Leban, Jozef I'Mipie, Jozef Pavlio, f Lovre Klemencic, f Matiji E< j ivec, Anton Ziinec, Valentin Gudio, -j- Anton Gadnjik, f Stefan Sirok, Anton Doljak, fGregor F.Iijiie. Gosp. Cine pred ijudsko sodnijo v Sezant. Nunc quam auctoritatis in me tantura sit, quantum vos honori-bus mandandis essevolnistis; cer-te ea apud vos ntar, qui eavr, Alibi dcderunt, Ctcero. »Ker imam toliko veljave, kolikor ste je hotel! vi meni dati s podelitvijo castitljivih sliiieb, hocem jo pred vsim rabiti pri vas, od katerih sem to veljavo prejel." Tako je spostoval in castil preslavni rimski govornik in di'zavnik Cicero riinsko ljudstvo in svoje volilce, kateri so ga veckrat izvolili p \torja (sodnika) v Ilimu. Tako je javno in Iivalezno priznaral. da so volilei korenina temu, kar je bil. (Jospod Crne pa ne pozua v odgovora dne 14. a-prila 1872. Tec svojih od leta 1*48. do zdaj mn vedno zvestih prrili volilcev, brez katerih uebi bil prisel v deielni zbor, in torej tudi ne v drzavni zbor. V svoji ogabnosti in napihnenem srdu jim pravi, da se rimenujejo* vi'lilce, o^fta jim neved-nost, in da so se dali revezem iz Gorice zapelja-ti, kadar so podpisavali nezaupnico. Enakih su-rovostij je njegov odgovor poln, akopram se nijso volilei v nobeuem stavku nezanpnice pregresili zoper zmernost. S tern je popolnoma dokazal stojo oholost, in da ima svoje volilce za nicle, za ovce. Caditi se je, da pri vsem tern stopi 14. a-prfla pred nje in je sieer po milosti vendar pa spozna za sodnike svojega (lelovanja. J^res novo je to. v zacetku pravde sodnika psovati in zanice-vaH, ali tudi neizraerno n -spametno je. irlejmapa, ali je gosp. Ornc pri ljudski sodbi saj pogumpj»p»-stopal, kajti ljudstvo nad vse ijubi in obtnduje pogum, zato hoce in si 'joli imeti iiogitiniie za-stopnike in zaguvornike. Nu, volilec gospod Vnga rnn »trn>no v H<-e bije in proti k>ncu govora navaja nekaj stav-kov Cicerouovili proti Katilini} in Ink rat izreLe grozovito to ime najhujsega rimskt'ga izdajalea. Tako moriti na koga, uij novo v /godovini. V ustavodajocem zbom Fmwije leta 17H«), 17IH> je slovel Mirabo kot prvi svobodnjak; in vendar so neki dan v Parizu prodajali knjigo z nasl»vom: nVelika izdaja grofa Mlraboa.* Ko to zv.». srdit stopi koj na oder rekof, da pusti wler h inrtev ali kot zmagalec. Potem govori siino, ognjono, propricavno, in Sel je z odra kot zmagalec. Prav tako je leta 1791 koj z odra unicil svojega na-sprotnika, kateri je cikaje nanj izrekel: Katilina je pri na&ih durih! V francoskem konventu je Dan ton "na enak(» napade hipoma na oder stopil, in tako goyoril, da je resil sebo, svojo pravdo, in da j(; njegov ta govor lep vzgled zgovornosti se dan daues. Gosp. Crne pa dela nasprotno, on sicer ol>-ledi, odgovori nekaj na druge napade, toda Katilino pozra molce. Veino, da on nij Mirabo, nij l)antonT ali stvar in njegova cast Hta tirjali, da bi so bil popolnoma npntvicil, iu napada mo/.ko odgovortl. Vse to je opustif, za^o se je tadogodek strasno vtisnil v poslu^alee, in sam je Crne uutil, da bi bil ninogo boIjSe* storil, ko ne bi bil niti izjaril odgovora, niti napovedal seje. V svojem tiskanem odgovoru trdi ta gosp. poslanccr da so volilei zapeljani od goriskih re-vezev podpisali nezaupnico. rTudi to se je raz-pravljaio, in ko predseduik Sue izret-e, kdor nij prepriuan podpisal newaupnice, in kdor je zape-Ijan bil, naj stopi naprej, -mobeden se nij ogla-sil, temvee sliMjo se glasovi: Potrdimo jo, nijsmo otroci i. t. d. Dalje se je sprozilo vprasanje o federnlizmu in Sloveniji, in gospod poslanec razpravija, da kdor houe biti federalist, mora spostovati autono-mijo raznih dezel, in potem no sine zeleti, da so ra-strgajo kronovine n. pr. Stajersko, KoroSko i.t.d. in zedinijo v Slovenijo. Volilcem jo bilo to rao-drovanje zvijaea, in prav nic* je nij preprical. Bolje je dopadel njegov odgovor, da nij vtsrdi ministe.stev podpiral, ainpak dav naroduih vpra-sanjih nij nikdar glasoval za Sclunerlinga, dr. C»i-skro, in za druga Slovanom nasprotna minister- stva; toda govoril je snlinparno tudi o tem. Proti koncu ga prasa volilec kmetskega stann, ve jc bral na Dunaju easopise in posubuo slovenske (.'•asnib', in «e ve, kaj so o njem vse pisarili. In ce je je bral, zakaj uij nigdar nic odgovorii njim ali vsaj voiiletim. Gospod Crne . odgovori na to interpelacijo, da je ne here, da piso casniKi pristransko, vsak po svoje, da nij poslancem na Dunaju nic mar za take prepire, in da je odgovorii zdaj v svoji brosuri in v s«yi. Opazovali smo, da so te preeudne besede presnnile poslu-ualce, kajti casopisi prinasajo mnenja raznih drzavljanov in strank, iu saj citati je mora poslanec, da zve, kaj se godi in govori zunaj po-slanstvenih krogov. Ne vernjemo, da (oslanci na Dunaju m* b<*r» cusnikov, temvee smo nasprotno prepricani. Ta mo/, kteri je dr/no poklical svoje volilce na Vy, stopil je pred nje brez dokazov, brez zgovoru<»sti, mislil je> rcpri&iur in zato se nij upal jim v obraz reLi, da nijmajo praviee soditi njegovega dj'tnja, kar j*» v pisatiem od^ovorn trdil. () njt'giivirin postopanju na Dunaju je malo govoril, pivjl.'lske x«?lfziii»;e"nij om^iil, curavnoso volilei izrekli, da iz eelcga srea privoAcijo To-mineeiii /.eluznifo, ktera bo vsem vec ali manje koristila. Splob je moral sli&ati giHpod Crne ninogo re.snit;, in# to ga jo vidno potrlo. V zacetku j«; gospud Orne onienil, da ima p jveduti nekaj, kar so ne da razglasiti po casopisth, in vse je bilo radovedno to slisat, toda povedal nij nic, m Ijudska sodba se je koncala s tem, da so nazoci volilei tmoglasiio j)o)rdi.i nezaupnico. Najbolje jo izrazil obcuo mnenje o gosp«xlu po.slancu jiriprost kmet rekoc: MisSil a»*m, da bo Crne pisal in go\otil odkritosreno iz area zvesti njihov poslanec. Pa tudi dniertm Sl«)rract»m in worn drasrim . naroilnin mora biti dogoM 14, aprila v vzjrlod, ' kako naj .svoboJnh pa zavcdeiii drzavljaui spol- In kar se ties pravilnosti jezika?? Cloveka cita-jocega 'jo sramotna rudecica oblije: vsak sestavek mrgoli pogreskov, posobno kar se dostnja glagola; da, se redek je stavek, pravilen po besedah in zlogu. Po takih berihh se otrok prav za prav sili, da nepraviloo pi§e in govori, ker on pusne-ma Ie to, kar vidi. la to jt; lansko ieco bilo po-vod, da sem predlagal pri seji, h kateri je nas uditelje nas obce spoStovani g. okranji naiizorntk bil pozval: naj se v prenaredbo doaedaujih herd za Primorje sestavi komisija iz strokovtgakov, mej katerimi naj bi bila tudi kaka dva sposobna Ijudska u&telja. Ali se je v tem smislu vie kaj sterilo, ali ne, mi do danes Se nij zuano.*) 2/V berilu zastopan konfesijouelui, za nas tedaj katoliski element, ne bodi nikakor saraa dogmatika, mora la, Hturgika ali cerlcvena zgodoviua; herilo ne bodi verska ali sveta knjiga (Erbauangsbuch). Popisi svetih krajev, dob in praznikov, posobno pa zaa&vji iz cerkvene zgodo-vihe, esteticno-2ivo narisani, so na svojem mestu. Udenec naj gleda v njih glonjo svoje cerkve, naj _ mzmeram pnMadmse ako* hi se za vse slovenBke »o-trajuie spisalo eno, toda s piavim iskre^iim domolja-^Ci^-prC berilo. Nikav nase domovine Slovenije po-r.?'giP/^^J^gtt.PatriJPtizma * z niero ne sejmo po Ijudstoft solah! Sicer pa ta sestavek medenega g. acitelm ^°,.pi?Poto&l,n,> tfetim gospodom, ki zdaj v LiuWiani se-stavljajo novo betfio. •• Cked j jo ubcuduje in nad vse ceni in Ijubi. Vendar j imj pa takih konfesijonelush sestavkov ne bcle '¦ ; prevfc, ker spada ra..voj religijozne etili bolje v i dclokrog versk. ga ucitelja. Tudi uaj bi taki spisi ; ne liamerjaii krivo asketicno odgojo, kat«ri ; i jo vodilo: „Kdino sredstvo j*», da se od- : gojenec uavid: na veliko poboztiost in I o d po v e d. brez o z i ra n a z ni oz n o s t i, s t a- | rost in prihoduji poklic Po torn takcm ; moraclovek pOitati-svctobl nee, sanjar, katt-ri nij za | svet in nij za nebesa, postati mora zrtva hinuvstva j in skrivnega greha» alt pa se ctlo, nko bi po sili I nalozeno mu butaro odvrgel, frivolen brczboznik. ; 3. Berilo, katero ne blazi otroSke duse, ; je pomenjkljivo, ce ne uze slabo. ! 4. Pes mi ne sraejo se pogres ti v dobrem ; ¦ berdu, ker imajo nepopisljivo moc do izobrazenja i esteticae cuti. Na svojem 'pravem in najlepsem j mestu bile bi dobre narodne pesmi. prego- j vori, ruki, prislovice, ker se svojstvo vsake- ga, tedaj tudi slovenskega jezika osobitu v tijih rnzodevlje. Mimogrede moram, da-si nersul, o- meniti, da sedanjerau prremu in drugomu berilu pridejani Nedved-ovi napevi, ee tudi se dobri, z majimi izimki nijso za rabo. Kolikor me je sku- snja ucib>, solski deci ne dopadajo, ker melodije mjso lepe iu skoro brezizjemno ne lebko urn- Ijive, kakorSne po avktoritetnem^ Srirlling ovem izreku morajo biti v pesmih za otroke. 5. Berilo bodi slovensko, narod no. Clovek postane Io |>o odgoji. kar je. Zaradi tega tujamo tadi, da btnlo, pou>buo o:»o za visi raz-re I o dwiiioviai gnvov^ o ilomovun v s,r»om in ozem pomenu, ob Av»triji in Sloveniji. Oboj) gre pri mliulini vzgojevati. Avstr-j-dca zgodoviua una innogo lvpih in primerndi pnzorov, dob m preslavu-h »»sob, ki so tudi ktnetu znaue. A tudi nasa mala tnd.i lepa Slov*«nija ima v svoji zgo-dovini marsikateri list s« zlatimt crkanii poptsan. Izmej teh naj se v berilo vzemo stvan, ki v ml idem, za v>e lepo in dobro tako obeuiljivera otroskem sreu bade Ijub^zen do slovenske domovine, do pt»§*enja in znac-ijnosti. Take predn;ete naj berilo v malih obrazib, a cvr-^to opisuje. (». Kar setic" razvrscenja be nine «ino-vi, ne smejo se sestavki po raznih strokih ure-diti, tako,namrec, da govori prvi odlelk le o veri, drugi o zeniljepiBJt i. t, d.} ker bi po takeni nac nu p.istranski cilj in kouec postal glavni in bi se vsled tega poglavitna stvar prevrgla. Pri nrejcoji posamezn.h sestavkov bodi bra nje vodilo. Takim spisom, ki ne prizadevajo rucnemu in razumljtvemu branju n.kakorsne tezave in ki vrhu tega vzbujajo se veselje do 6itanj;i, odmeni se prvo mesto, naslednji naj se po veii ali ma-njsi tezkoti uvrste. 7. Obseg ne bodi preobsiren. Le tedaj, ce otrok ceioto in njene posamezno dele popolnoma razumeva, le tedaj postane zmoien, da more prosto in vzgleduo, ponavljati in posnemati. Avgitaft ttelmst nujejo svoje volilae pravice in dolznosti nas-proti srojim izvoljencem. Ob 11. uri predpoludna se je zbralo pred Gulicevo gostiluico toliko Ijudstva odvsoh stra-nij sivega Krasa, da nij zadostovala soba, „v kateri se je nezaupnica kovala," nego se je nioralo zborovati v pritlifiui prostoruisi sobani. Pri vseui tern je se morala nadpolovica prislili zunaj ostati. Duri in okna so bila tako zaga&na, da se je v sobi skoro mracilo. GL"okrajui glavar J. Mali in g. koncipist sta spremila poslanca g. Cnie-ta v zbornico. Prvi a* je vsedel kot ces. komisar k predsed-ntitreui mizt; g. Crne pa na posebeu stol, kakoLgre zatofrncu pred sodnijo. In v resnici je bil zbor jake podoben ko-ne&ii obravnavi s kakim hudodelfNun; samo da nij imel m& zatozanec nobenega zagovor-nika, ker naj brig nij mogel nobenega najti, ki i>i se postopil ssagovarjati ze uaprej zgub-Jjeno pravdo. Nazorih volilcer je bilo 43, ki so izvolili enoglasnu g. Antoaa Snca zapmlsedmka. " Ta ouumi v kratkem govoru, kaj jo name** dauaiaj^ga sin la in prosi na] hi ga vsi nazoH z zadosta nmazani reei posmMiovali. Dr. Lav lit' prosi natoVsede in nassnan* ja, da sta dobila on in g. dr. Abratu od volil-ccv tefegrafiftiu vabilo k danasnjeum sbodn. 0. dr. Abntm je malo Mehav in nij mogel priti; in bi da ludi drugafc ne prisel, ker je v odgnvo-ru g. pasta nca C.wta osobuo napaden in meni, da jh? a nj'govo fa*tjo no striuja, da bi sotu-kaj zarad W&. z njitit prftkal. Jaz pa, kouca g.dr. Lsvri«\ swu zdrav in nijmani tacih zadrzkov, in ker sem d<> zdaj ft* vselej fiel, kamor me je klieal narod, prisei sem tudi danes sem. na Vase porahilo iu s*»m pripraljen odgovoriti na to, kar rn«» bosle pra^tli. (,2ivio Dr. Lavrif.!-) Za njim gov*tri volilec t\ g. Peter Vuga, kaplan v Stjakn. Ixvrsteu govor, ki je lifi z navdusenjem spn*j»t. se glasi blizo tako le: Xujpreje pr.ij.sn predscdnika, kakor tudi c. k. liurueiUnka pottji -uj«, aku st» pregt-e^im kaj prot» pariaiie:3tara'%i nu rcdu, k"r injsctn vajon iu skuiau v p:ul.«m •ultricaeui zivenj'. Imam tu-tlt o|.onin:ti g. p i-s an *•» b^ed.im baS zdnj n*t*o-ifiin, da niJM>m mud pr^brati \5e nj«»gove bro-5ure v-jl.lr'.u r.i/,;>nuu ¦, k-jr scmj-ist'iprv vccraj \Hf/.io v itac o»i y. zvcier v roke uiubil; I«j :ie-k-d.ko seui je p:t»nsal, in sicer zadnji del brosure. I'a uh; to je zaio«t». da bi \sklikniti mogel se svoj mi (ovarii: HF«*Iix cn^pa, quae babuit ta-b-m rud>*nipt>rein.<> — Srecui greli, srecna zinjta, di imiDio tj»! Krisvci tacega mesija, JJjtta noxt «|ua.-! expdi.v.t A ?gyptbio% ditavit autcni H*ebreos!*— Sr^aia ura, urec.ia noc, ki je Eg^p-tiiij-? o-opila, in H;b?vjc« osr^cila. Saiao, da K^pcanje bs tte b.ii m, lvrrecrii Hebrejci pa ustavovi'rci nasi sovrainiki! Akopram se j- g. poslaucic truito v rvoji brusart opr^vicitt su zuraf! svojega postopuija, bi vendur pr»:Tec nc rekel, c.j trdnn, da je on s tern poatopanjem bodt ze v dezelucm all 4r-/.avntitn zboru na Dunaji, z o^iijem sj ignl; v»ak pa ve, da z ognjem se igrati ny dobro, ker popwje ali pozneje bi se lahki p)slopjlmca v Gorico volili, da bi zagovarjal 0a§e verake, narodne in raatcri-jalne kori?ti, pustbnojiz kot dobovnik sem ga prosd, kar je bilu tndi moja dolznost, naj se g. poslanec tudi za verske zadeve p»teguje, kir mi je morda tuJi obljubil z btfsedurn!: Dajle cy-sarju, kar je cesirjevegi in bogu, kar j>. bozje-ga,!€ s katerimi sem bil tudi y\z zadovoljesi. Prosil sem ga tudi, da, ako v drzavtri zbor pride, naj vseh*j s krauj^kimi poslaiu-i glaaoje, da ne bi dezela kaj Skodv trpela, Bno respu-blica qnid detriment! cap:af.tt Ah mi je obljubil g. poslanec to all ne, ne vein! Ztvlnje gltsova-ije 0 posilai volitri drzavnih poslancev mi pa spn-tjuje,>da nel §e veil Ko ga je gosp. glavar bltigega spomina Polley-na raojo proinjo, po vo-litvi uze med volilco poklical, da bi nekoLko svojega programa razvil, se jo gosp. poslanec v posebno cast Stol, mnenj.?. in zej? voblcev zve-deti, in se po teh zeljah tudi kot poslanec rav-nati; obljubil je tali, da bo ktorikrat nas vo-lilce skliyal, hjusj zeljj tudi slisil. To uum je gisp. poslatitiu oMjutiil. Vprasmi pi zdaj: Je go?p. pislauec tndi t-iko ravnal, j« ob'jubo svojo spjluilV Facta loquuntur, (b?lo pridi, da ne! Obljuba ta ostala j-J lc dobroina misel! Ko-bkokriit nas je sklical g. potlanec? Ni e.ikrat nel Jo mogel tedaj mish naso iu na§e mnenj.i ved.*ti? Nift raanj, kit to! Njegova dolznost teluj je bila nase muenje vedeti, in po tern ninenju tudi svojo postopanjo bodi-si v df^eliicin kot v drzivnem zboru na Dunaju uravnati! T»>ga gosp. posbinec pa nij bo'.el! Ker smo gi pri za luji volitvi skoio enoglasuo volili, imel jo nam-rec cez 50 glaiov od G;). ker je bil g. puBlanec, vstdfj izvoljen otl nafiega voldnega okmjn v deg zbor, vselej kar pMrlamentiirizGmstoji -tudi 481etrt: mUhl j>>, da no mow vc« man-lat-i od Kra§ovcev zgu« biti, da on jim je neobbodno polreben, da njcgovi vo • iilci bodo ¦>, njim zadovoljui, naj \\>.q obcuje z nasimi pr.jatelji all 8n\r.i2niki ustavoverci, naj u/o bo iepo vrr-mo ali dez, naj bo burja ali sneg-poslanec KraSevccv moram u^.o tako biti, si jo mislil, mamlata svojega nikdar ne zgubtm! Ce je gosp. po^lnnuo tako mislil, ingotovo da jp, zakaj delo spriCujo, tako mti ta woaituu javnu in p iid celim svetam* refiem: on se je prevaril I On je /. ognjcni igral, in kakor sem u>,o zgoraj omenij, s(» o^iij'Mn igrati, nij dobro, ker sleje ah pnzui'ji* so lusa uname. Z ognjein so jo igral gosp. poslanec v dezelnem zboru v Gorici posebno o priloznosti, ko jo bila na dnevnem rodu nova voblna postavn, ko se nij hotel fiostorim iiaSim poslancciii pridruiiti. Uzo takrat jo bil so syojmi postopu'iijom ogenj v na$e poslopjo vrgol, sicer tukrat na4-i bisa nij popolnoma $5e gorela, pa yenlar iveem, \ bila popolnoma vognji, ko jc platnen ognja nugega poslopja vis«»ko proti nebu drvil, iias poslanec nam ;stu. kakor je iiji'gova Oast tirjala kot 8 ions keg a varha na-fiu dezele, gaHiti in poslopjo rcsiti, no samo teganij storil, no go So drva jo na ogenj nosil, da bi naSf poslopjo lo?.o in j p o p r e j e p o go i c 1 o. Tako mislim, da je on delal j z glasovanjcnt o posdni volitvi dr/.. poslancev: bil je on todaj .poirolist/ ker jo z njegovo pomocjo 1 postava ta obveljala nisi dezeli in sploli vse:n ! Slovanom pogubna. Cd to premislim k«j nam j volilcem torej jo bilo treba storiti, ako jo bilo j poalopje nase popolnoma v ognji? Gotnvo mi-¦¦ slim, gasilno orodjo v roko vzeti, dabi mi rosil'i, ij kar bi bilo sj mogoce, in ce druzega uze ne veo, | vsaj naso cast! In zar.»s! Poprijoli smo so vehko gasilnicg z ! vodo napolnjcne, v ktero sem tudi jaz skif vode be svnjim podpisom prinesel. In ta gasilnica je bila lh'zaupnica, ktero j* nas 51. voliloov vam, go»»p. pnUauee, n i Dunaj poslalo. Tubij moram oin.;inti, da jaz mjsmu bil popolnoma tega innenj i, \ da bi se naiavao.st broz vsega zashsanjavam ne- zaupnica postal a, umpak naj se popreje, vi g. ¦ poslanec, na odgovor zarnd svuj"ga ravnanja po- 1 kliceti*. To setn tudi v pismu svojein do pred- * sednika razodel 19. p. meseca, ktero pisrai pa ! uij tja kaj prislo, ker moj tovarus, ki je imel ; pismo nesti, zarad slabega vremona uij s«d, jaz pa ! uij sem mogel, zarad svojih stauovskih dolznostij. \ V tea pismo pa sem se tudi podvrgcl v uaprej vseiuu, cesar vecina volilcev sklene, in vecina je bila za nezaupnico, iu tako sem jo tudi jaz pod- pisaS: in ta p wlpis javnj zdaj /.agovarjam. Gosp. lanec p.avi, da bi so bd moral poprcd na odgovor poklioati! ltene! toga menenja sem bil tudi jaz popred. Pa vpt\isam, zdaj: bi g. poslanec se o- praviciti h itel ? Tega ne vein! — Orugic bi s» ne immovalo to ravnanj'j morda ogeaj v hisi /. viuom ali m!ekoin gisiti? kar pi uij v navadi. Te- daj, ce je b.l o^enj v naso strebo vrzen in ce je bil morda g, poslanec vbona fide" z dobro vesijo, tudi teg i ogoja kriv, in ko je vidd, kiko, na kikosu) vizo -»e mi pripravijamo ta ogenj gassti, bi se bd moral saj gaiuti, saj skropilko v ro- ke vzeti, saj skroptti toje: opraviciti se, prelno se je iiezaupn:ca skovaia, iu nc toliko c isa c ikati. Ker pa tegi nij stoiil, mu no morem ponagati. BVidi*at ipie* naj glada sam, te je nezaupnico udobd. Samo to mu refiem, kar podiuk Schiller pravi: Das iatder Fluch der boson That, dass sie fortzeugnnd Boses muss geba-eu" — To jo pro- kletstvo hnd-ibnegn dela, da tudi v svojih nas- ledkih hulobjo roli. Ogenj, v na§o streho vrzen je uezaupaico rod 1. — Gospod poslanec se opravicujo v svoji br^suri da bi zumogel tu ocituo vse ovreci. Zadnji del sem prebral in ta del ma bom poskusil izpodbiti. Gospod poslauec nam iiravi koliko j 3 nasi de^eli konstil so svojim postopanjera. Ou nam. pove, da nam je pomagal vodnjake kopati in kale, on nam pove, kako se je prizadeval solo napravi-ti vS^zani in vKomuu, uam pove, da jo predels-ko z.deznico pridobil itd. Bog vedi se kaj. - Na to moram g. poslaucu opomniti: Hvalegni smo mu ce je vse resuica, da ou n«n je vse to pribor.l. Ino, ko bi kdo drugi bd drzavni poslanec, misli gosp poslanec morda, da hi saves nic ito ime!i, ker imamo vodnjake etc., da bi zaros nas Krasjvc.*v pozabil, nie za nas no gOAoril in Irilal? Meuiui, da tudi drugi bi to storil, kar ste vi storili. In tudi 6a delate za dezelo in po-s-bno nas, kakor vi trdite, vprasam vas, all nij tudi vug* dolinoat? Zakaj potegujete dnino 10 gl. BaS zarad toga, da nas zagovarjatu 1 No mislite. tui-i'j, da sto res kraaki mesiasl ln> potem I AH mi Kradevui no placujemodavko/, kakor drugi de-zelam; in cujeto resuica, imamo tu ii pravioo, da so nam pomaga, ce U m vec, snj toliko, kolikor drugim dejielanom. Po tern takem imumov tudi mi pravico, da uam holnce sejo iu dez gre. Co va-§o postopanje poglodam iu tudi vaSo oprnvifianje v biusun, so res mizdi, da bi vas luhko pnmeril tistemu ^iipauu, ki je ii kaplanti pnse!, in nje-ga prosil, di bi ovangelj po sv. Jurju-secundum Goorgium zapel. Bill so pnpred namrer zupani: Matevz, Marko, Luka i. t. d. ta pa jo bd Geor-gij ali po mtfcm Jnnj, Ker je puprejfine gospod kaplau pri sloveBni maSi veckrat irnenoval, tram-rec ovangelj po Matevftu, Mirkn, i«uki >td. pol, mislil si jo ta mo%, da bode vec veljal, ce g, kaplan tudi njoga enkrat v cei kvi pri hUivohiu ma* si imenuje, to je: da zapojo evangulij secundum Georgium. ali po nuseiu po Jipj'. Gosp. kaplan so obotavlji, da to n« gru; di sv. Jurij mj ovaugelist itd. Vein, da jo talc •, pravi zupau nas, ali jaz bi vimdar rail slis l*, vsaj e ii k r a t, da bi mo iniunovali voevkvi pri «lovt»iu mtsi in C;o ml to slorite, vam bom dobro pineal, pnuuium vain ouo colo tele v dar. No, mtsli si g. kaplAn, co jo ya\ tako! bum tudi prvic pri slovesno>>u vas imo-noval, ali evau^cij po Goorgi,jj, po iiusein Jurju zapol. Zgodi se. LVi prvi prdo^.iosti res zapojo kaplan: Sequentia s. uvaugulji huhuhIhm Georgium. Ucito!j pi, ki jo bd orga.dst, "/astopil jo ne-koiiko lat seine, pa tudi ved 1, da ovi.ngelista Ju-rija nij, zuto kaplanu na koru odgovori: Meutiria domino - Lazes gospod) Kaplan si je zual hitro pomagati in p ije naprej: Tace! tuco 1 ruBticus por-tavit v.tuluin, et dividomus! - Kmct je tele prinesel, to b>va razdelila I Na to ucitelj: Deo gratias! iu evangelij secundum Georgium je bil pri kr.*»j\ C& gosp. g. p >slaica dolovaujo pogle-dam, vid m, di je tudi g. podanec take evangeljo polit one pel, ko ta kaplan. Pel je gosp. poslanec evangelij - gotovo na tihem - ,.secundum tichmer-liug, secuudnin Giskra, secunduin Potocki, secundum Hohe.iwauh, in naj uovejiii ovangelj ki ga je pel, je: „Sequentia evangel i secundum Auer-sberg Jfe '1* iu to so j.i zgodilo z glasovaujem posilno volitviue postave d'zivndi poslancev na Dunaji. - Zbrani mozjo! Pri prvih evangeljih nij bilo oe vse cno, saj ujsem §e nikoli pislaustva v drzavni zbor S3 brand, torej za me mjma nobeuo veljave i. t. d. in ghj! pride c is, pride ura, in gosp. p>s!aaec naj u .vejsi evangelij „seo Giorgio* m-tonira, nevedoo, kako bode m :znar-jrganist, ljudstvo5 odgovorilo! A nam«sto: In s tvojim du-hom gosp. poslanec!j— ftmcntires domine* za odgovor u lobi, in to p.) nezaupaici ki smo mu jo na Dunaji poslali. Gospod poslanec |se hoce pomagati, kot oni kaplan. Spise brosaro ali jo da spisati, pride danes semkaj in govori: „Tace 1 Tace! ru3ticus portabit vitulum et dividemus. ^Bolito zadovoljni, meni so tele obljubdi, m de b.) kaj, je bimo razlelili in to je: predelska ie-lezuica. to so Sole, to ja denar za vodigaka m kale. GospoUie pos'anccl Ali imamo trdi m\ pravico tirjati, da se mm da, kar vi goyorite, kar Ittdi mi smo ljadje posteni, ki davke pla-cnjemo, kot drugi, akopram vi tega ae veste ali vedeti nocete. Vi %. poslnnec govorite o predelski zelezuici, da se nam bode napavih, samo se bode. Co ao dobro spominjam, se je tudi pud Hohenwar-ib»>m predlog stavil z.i pr* delsko zeleznico, in je bil tudi ta predlog nze o.iscku iztocen, da bi se pretresoval, vpni&un pa zdaj gosp. potlunca: k?im je 5el ta predlog? Kamer navud o rns» druge Vt»ci, v papirni k imm#erstv<» pub', in to se mora zgoliti, i.im pristevati. Sbsi se, da se zdaj tu, zd.ij tarn srutj > pevska dru§tva in nove citalnice; stare op^sano &e spat na krepke noge postavljajo, kakor j« n. pr. Crniska, ktera jenze vec casa hirala, da jej je marsikteri kratko zivenje prerokova!. Pogum pa nasega vrlega gospoda zupaua in predsedn ika crnis -ke ditalnice, jo je s pomocj) nektenh oJbornikov spet pa stanovitne noge postavil, tako, da bode cedalje krepkejsa in stanovitnisa. Da je to istina, nam dosta jasno pricuje nje: na beseda dne 7.L mM prikteri seje vesobsiren program, akopram z majhnimi mocm*, vendar na veliko zadovljnost vseh obiskovalccv vrsd. Za lepo in marljivo napredovanje na Goris-kem gredo n»jve6e zasiuge politioiteom drustvit in lista w5oea.« Le tako naprej! Na tak naem moremo oze boljse prihodnosti cakati. Tudi nekteri javni nradi so zaceli na zabtevanje stra-nek nekobko preko navadno nas mdi slovenki je-zik spostovati. Pa veudar ne bodimo se brez skr-bi! S tern nijsmo Se potrebnega in vsega dose-glu Boriti ,8e je nam Jreba; tie mislimo, da nam bodo peceni goiobje sami v mtn lateli. Tu velja pregovor: kakoraua setev, tako§na zetev. Torej prosimo in zahtevajmn pri javnib uraddi, da Ham ua§e proioje v slovenkem jeziku aprejemajo a tudi slovenskem jezika re^njejo! Ce pa bomo vedno le po stari navadi molcali, nam bodo gos-podje, kteri so i>a tem mestn, ue nijso pravi na-rodtijaki, le v tujem jeziko uradovah". Iz Crnifi 15. apriln. (!**>• i»p.) He sk">ro 2 leti je «»iii'd»>, od kar je n.->s»i fi'tul.'itca, ne bodem rekel, zaspala, neg<» lo uekobko zadremala; seve. da le zato, ker jej j.i prinitiijkartt» dnS-jvao in materjalne podpure. O.I 36 udov o-talo y\i jft bi-lo saino 7. ki s) le nt'koliko casoptsir si n;vro"e vali, in s tem vzdrzevaU ime'citalni en. Ali e-.i3 poteka in se tudi sprcmtnja, dane si izvoSili za znpana nasega vrlo/a, in za Idagost domovine nnetfga goijwda Fr.ni-ja liobnn-A, <»d tistega cas.i seje zaAele n»Sa ,r.tal-nica" zt>pet gibat>, » n »ktdiko po^nuje. se jf» po-polnoma vzbudila t»>r se m noge pjstavibi. To se vidi uZa iz tega. ker jo 7. t. n». Iwsetlo z g«>-vorora, petjam % deklauuvijami i x igro Bllfib it Kranja" in spleiom n»pravila. Kar se tiee nasib mladih diletantov, se njs- mo nadejab, da nam hofo vsak svojo rolo tako dobro dovrSili, posebno za to ne, kor so prvic 1. | t, ra. na oder stnpili. Marieka Pignatan-jeva nam I je Polonico tako izv«.itno igrala, da je obrius- i tvo prav zadovoijno z njo bilo. /ebmo j'* ve«- * krat na odru vidcti, ako ja ne bo zaviral tehten nzrok - mozitev. Pa tudi Marija Kancb»rj-'va, uc'iteljica, je dobro Neziko igrala, in obctnstvu s k«>sem na hrbtu, in zotrokom v narot'aju veliko | sm^ha vzbudila. Igralci, Simnn Lojek, (Matice) - Tomaz Lojek ~ (Toinaz) in Jatiez Pir}»jvt?c (Grabez) so svojo naloge dro opruvili, in obc:n- stvo je bilo z vsemi zadovoijno, in si zeli vei'rkrat tacega vim" -ra. Vse je bilo v najtapSem voselju in redu. Kakor sli^irao, mislijo diletuntjo znpet napra-viti busedo z dvema igratna. Torej dober uspuh! Tako nasa eitulnica napredujr!, jiod vrli in vots-tvom od dne do dne. % vela! Iz triaSke okolice. (hv. dop.) Mestno stirasln-stvo jo sklendo pred vec nieseci, naj se bltznje vasri zdrnzijo z me-itom; okolieani so poilali mi-nisterstvu protoyfc zoper to z ve<"; tisor podpid, a vse je bilo le bob ob stepp. Has pred kratkimi diiovi je doslo potrjenje mestnemu starasinstvu, dase vsebliznje vasi snvjo zdruziti s Trstom. Kdo je tega kriv V Okol earn sami, kteri seno zmettijo dosta, bodi tako ati tako razen rojanskih in nekter.h rocoljsk b kmetov; zdaj pa se bodo, vam uio oci jele odpiratt, toda pre- [ pozno j**. Zdaj spadate po t Tr»t, cj se boste le [ kolickaj ganili, potisndi vatn bodo komisarijate ] in dac v okolieo, ter prezult na vsak vas korak, ¦ in side vasj bodo s casoina poitaljancili. To vse j izvira iz naso inatomarnosti. | Lota IH(;8, je bdo nzo skoro dogn.tna, da se j lofr ukolica od Trsta, pa zopet nij manjkalo Uikdt ( pustenjakov, kt<>ri so za bafcal vma in po hihomh I podkopljeni proti temu bdi. Posebno se j« odli • f kovala ti^ti Oas vas Trcbie, ktera jt) mestnemn | magislratu zaupnti'o p'islala pod vod^vom /agn- ; zemga zupndi.i Palinrja. ^ulostnn pribodno.st, ktera okolici pi-i»ti, me spodbuj'J, da vain, nkobc.iui .«*•» enkrat na srce po- ; b>zim, da bolj nr.»iitto pa/> te narodnib Lni^tij, k• r se nij zzgtibljeuo vse; ak > ste zlo/.ni, m>ret» i»«'u- ' dor:te reci vain in potomce:n V; Aim prisvoj ti; ako bodete pa roke kri/.,«ni drzali, si boste sami aebi ; zeblj») v mrtvasko trtig> bili. Zdruzite se ter zubievajte svojo o/o avto-nomijo, protestirajte v prici vs^ga sveta, da se je vam to brez vase Jvciljo usildo in da uij-*te p» nobeni ceni s tem zaduroljni. \ko pa viada ncca brauiti pravte, ter zarad dveh poslancev, ktera sta pomag'-daii'*ta>overeem k zinagi, vas h.i steno . pritisk-., poka&ite to oeitiK> pred «v» torn, kiko svobodo avstrijanski drzavljani u/.ivaj.». Politicni pregled. Ka Ceskem so so prifole volitve; 18. so vo-lile ob6iue, daues 20. volijo mesta in obvtniski kraji, 22. pa bode volilo veliko posestvo in odlo-ctlo zmago narodnjakov ali pa ustavovercev. Miuisterstvo napenja vse sile, da bi zmagalo; morda se mn tudi posreSi; a kaj nm "bode po-magala ta nemoralna zmaga; zdaljsala botle k vefiemu wegovo Avstriji jako neYarno gospodar-stvo; a Cehov ne bode spreobrnila, da bi prt-poznali sedanjo ustavo. Slami flahi wodo zve- sti ostali nadelom federalizma in. mirao Cakali boljsih casor, kajti narod, ki se tako nepre-stano in hrabro bori za svoje piairice, mora zmagati. Ceski voditelji so objavili slede^i lakonifrno kratki oklic do volilcor: „Bojaki! zopet ste pokliea*ii, da volite v dezelni zb6r fektiga kniljpstva. Vi voste, zakaj tu gre; nij jreba balj obiirno o tem govn-iti. Storite svojo dolzuost vai in slo2uo!a Ta oklic kaz>, kako ponosao inirao gredo Cehi v boj iu kako polittmio zr.?l je tseski narod. B>5 daj, da bi zruagala njilnva pnivieua r.»»", kajti ssmaga Ch>v je tudi uasa zmaga. Oj:«!ii dr/av.ii zlwr j« bil skleneu" 1G. t, m. s pristolmm ^ovorom in vidiko sijajno-stjo: nazo'i so bili skoro m tuji poslauei in dru^i doma.*i velika4i. Levienjaki pa so ve»-dar svoj nauien do.seg!i; jjatrli so namrefi novo Yoiitveno postavo sft svojimi govori. V kratkron se b> bila voliina bitka ua Hrvatskern in da-siravno o^rsko minis^Htvo Hrvato prav po Kollersko pritinka, je vendar zmaga narodno strauke uz« donas toliko kakor gotova. X^mska vlada je zafiela Poljake na Poz-nanskem strasuo pr*»gaujatj, izdala jo ukaz, da se imajo iz Poznanstogp izgnati vsi tisti du-bovntki in n>dovniki, ki nijso na Prtiskom ali Nemikem rojeni in to zarad tega, ker so o-rnenjeni duhomikt ve&inoma Poljaki in ljudstv«> za svoj narod navdusujejo. Frani-ozp) se notojo udeleziti diiiiajsk»» razstave; veliki obrtniki so namrec tako skle-nili, ker j« razstavui odbor iz samih Xemtwv sestavljen, od katerib Fran&y^je ne pri^akujejo pravir-ue nuwodbe. Kazprtija med Srbijo in Tur&o vedno raste, Turki no,*ejo popustiti trdnjave Kroratk, katera prtp.ida po uogodbi leta 1831 Srbiji; zraver* tf»ga so pa &> turSki vojaki U dui no-ke^a srb^kega rtstuika ubili na srbskt zemlji. Turska nokda pomika svoje mia proti Srbnki; Hrbska pa tudi ne drzi krizem rok ; ampak jo zmerom pripravljena, da pos^'e v l»j 2Ut),0()() kr^pkib moz, kaU'rira b)do priskoTnli Se «V-nogorski in drtigi m(\ turskinj jarmom zdilui-jo<"i Slovani in (trki. Biiza st- jtio, to y >ue >vo, strastii«it preoe tn i tendeiieijozno- — Yem-J sie/i, da /. rN iv e.iin.*, v s-pa^t. si«»vcn^i-i. v btaiK v^kent to m pisuiitiif, pdetuovai, nij poM.d»nt ei-t, kajM preiade stv«r na str.tnt pn»-t'w^'u /.ibf.io v ttsobuoftti terpr;isj> za kr-stnt in domoviii^ki li«it, z.i sluzbona spnc U, akusnjo m star«»>t. A ki;r nam vkljub vsem pominjksjtvostan, kuiv imamo v novskb oc *h. v.saj rkrej.> odrekati, dasi ,.Soeo" u-tedtijemo; npaiao sejun vendar uekaj maieg.t t»tlg<>-vorai ra s:i*crzat>tr da prv.e koastuujetno, da tudi naTonvnskem, olkoierje Crne po g. Winklerjn prejd zaupnieo za svoje izvrstno zagovarjanjo nasdi narodmh pr.i\ic. odobravajo lepi cin vrbh kraikih tnMcev in ostro grajo, s katero je «Soca* g. Crneta ixp-jdbtjala in drugic zato, da v omenjeucm dop:snik ivem reka i/aazeuo uatoi* cevanje odlocno od sebe odvrnemo. Dokler nam novilki dopisnik ne pove. kde in kedaj ie »Soc i* pisala m ^irda vest, Bda se je Crno obesil,44 tako dolgo nam je on „preocitno ten-d-jacijoxea* lazmK in obrekovalec. Mi* slimOj da v nas^m hstu, ki nij ma navade s ko-bm ut eepom biti ktkor .Novice,* bode te ve-sti zatonj iskal Kar se dalje tice .siboritega*1 napada na SI. N." v noviskem dopisa iz Tominskega, pre-puScamo odgovor mariborskimkoleg.im samim; mi COalJe y prilogi.) Priloga k 16. štev. "Soče" u imamo odgovarjati saino onim udarcem, kl sHJer i.a»8I.N.* nierijo, a „Soeo-tepo. Also je B81,N.B pisal, da inia „Souas uze , zdaj veS ko dvakrat toliko p-tdpurnikuv nego jjh je kedaj imela uradna Marusie — Winkler - Craetova 9DomovinaB 2a-lu&tnega s|K>ui.:*tatt - kaj moremo mi zatb? G. djpisink niouda veudar ntj tak otrok, da bi mis-lil, da je uredaistvo B$o6fe4: samo poslalo „S1. N.tt ttsti dop» V HvalaBogu, t«ga nam nij treba! „So-ua* ima u2e toliko politicnih prijateljev in od-kritosrenih podpornikov, da jo tudi neproseni Si- : re in pripnrocajo; nam nij treba delau kakor de- j Iajo tiiti «mi trge,** ki t #Novicah* edcn druge-ga pred celim svetom hvale. Tako hudoben pa g. j dopismk meuda tudi nij, da bi nam pod:ikal | Sviodei a la .Kjkvriki,* ,W. Tagblatt.tt in onakib ligtov, ki se na c-Iu vsake gterdke hvale, koliko naroeuikov imajo, Oemu to I Saj vsak filovek i lalik«> izve pri Paternohju in prifoiunciiemuradu, I koliko izttsor so tsska naSega Iista. Sami od- \ kritoM<"::i<; povemo, da 3c prvma'o in to bodemo \ trdilt tako dolgo, doklcr bi nas list tudi v onein j kraju, ki jo najbolje razsvitljenja io politique vzgo- j je putrebeu - he pr.dobode toliko uaroOnikov in tako trdih Ul kakor na Krasu. Dalje piSe noviski trabant: ,0 na-zid-pritis-kanju Sluvanov po Winklerji govoriti mi treba ni: kdor Winklerja pozna, ga tudi ceniti zna. Kdor koga Upodriuiti hoce, ga obn-kujo in end: kdo po takem ne vidi, kam pes taco inoiiV Nik or ne pro-dajajte kg tacega za domoljubje; to ni druze-g* kakor *tTa»t in kru honorstvo, Vsaj so piizn.uno." Istiua, bogcie! Kdor Winklorja posna% ga tudi miftizna. Mig. Winklorja kotvestnegaiu priilnega iirsdoika visoko eenimo ter ielimo, da bi v&ako okrajno glavaratvo imelo takega nace'ni-U; d.i, mi grcuio se dalje tor odkritosreuo inra-di priznavamo, kakor smo u/.o veckrat storili, da ima g. Winkler /.a slovenstvo spluhin za slovens ko uradov.*nje posobo na UortAkem velike zaslu-ge. 8 tun je pa tudi nafa bvala pri kraji! /a boga, tako predrzni m«nda v^ndar njste, da bi j fid na* zabt«>vali, da bi mi moza, ki je p.» iominskem j kot »radii k _ skoro gotovo niu inandatis u lovil | po pae za. ('rmtnno ^aupiuco, s ktero so jo i- da bi mi, kt smo si sapiaali n* rvojo zasravo I \m/Aitli b.ser pravcga domojubja na steno obosiliV! Hie Kbudus, hie salta! Da nam sirast m ktuholxtrstvo ocitajo .Novice % takt* ptsati more samo tssti list, ki ne po-mssh. kak> to ne \)> Ljib'j.ini delili nkot zlato C'.stira duaio juboni" pn Uudolfuvi zelezmci prido-bj»-nii m pr.krubnborj«*nt tiaocaki, kako so je s pwbntm o/.roai na /ele void kratj«>ki dez. od-bi>r, kak teljev itucuuj* n«.luven^kega Etijiita", ki t>l»»-vwiaki Namd* kr^fi ta ,J*1. Tagblalt*. ki dr. Haz-higa u/,p.»ri'dujo z De/ra^noin in ki, kcdar ma •tvar iS'i glaro vzraste, po osobnostib btti zarne, odp.rajt? &voja predala Bo 1 «*torn, ki prijate j*ke pcgovore I»oleg vmske kajdje po fcvoje pruvitSi c'oveki ml nog do glavc «nes-na/.j» &o *Y>tj m v >tru$t, zolciu z»vist pomakatiim pere^om. Pojdtte, pojdite! „S«j se itoznamo!* l*<»cnite, k«r hoceie, mi se bodeiiM vedno rav-nali pa t stem sloven^kem pesmku, k? je na su-rove o$obne napade v .Sovicflh" odgovord s prekrasim poezijo: .Ueguloro slovo", v ka-ten je tbkal tudi verz: ,Sveto sluzimo 8**eti domovini !¦* Se ve, „Ncvice* poka-zavgi ves svoj okus, vss svoje srce, vso svoj> moralo, so se su zadt«rt**B.) Vceraj zjutraj, ob 91/, ko pride ravno neka zona od lofienisko strani cez zelezniS-ki most, nanienj'.'na iti obisl-at svojega bolnega m«2a v goriski bolniSniei, v istom bipu prileti postui vlak od gcri^kd postaje in zasaci nesrocni-co ccz sredo zivota, tako da v tern tronutkumrt-va oble/J. (VojuSke pr«*m«inii«). 7* veseljcm naznan-jamo, da mcd drugimi bode prestavljen tudi naS domaci (ljubljanski) pe§ polk St. 17 iz Tridentav Trst, a slovenski lovski bataljon' St. 8 iz Buduvo v Dalmaciji v Ptuj na slov. Stirsko. (%'o* iidivl) Osnovalo se jo poduzetno druStvo v Tretu s kapitalom od >/t miljona fo-rintov,i ki uaiuerava osnovati v Gorici velikansko gostilnieo b kopeljimi, in siecrpo vzgledu Merana, da bi naso mesto postalo zdravilni kraj, kdor bi tujci tudi po zimi bivali, Gorici # pa voliko dobif-ke donasali. - {„U'i«nil«rer') prvi dunajski foderaliitieni list, piSe o Crnctu sledeue. Kakor aem Vain u2o pred kratkim naznanil, udobil j« dizavni Abasver, nnS vconi poslaneo I ('rue ali kakor njegovi prijatelji (Tricst. 5?tg. Dred.) Iioeijo Take rue, od svojh voblcov odlofno no- zaupnieo. Akopram jo zmirom besedoval, da le fe- j deralistiVna uprava v Avstriji zamore ugajati koli j cell drz ivi, toll tudi naScmu slovenskemu ljudstvu j i dpieli i vkljub tijcgovcmu vodenju za casa IIo- : benwarta, prodal je vendar z glasovanjem za I precudno postavo o posilnib volitvab dezelno i pravice inolohu drzavuega zbnra. Jako osu- i pneni zaeuii smo *ukaj novico, kako jo je pote- ¦ gnil m«*d petjem znane prusko pesmi „die Wacht am Rhein" v ustavaski tabor, kder sta mu brata ' g. Prickert i Tinti svoje giozovito veselje s ! tern pokazaln, da sta ga maq iz praga naz- namla bodocim mu pobratimom. Ta i so druga - pnlika, da je se svojiuii prijatelji v Miillerjevem hotclu priVrckupivaposedal, sta pripravili raoSaka- {>tega ljudstkega za9topnika ob pamet i zaprisegcl se j*» pri vsem kar mu je svetega fnjij brie pri desetckih ki je dobiva v Beeu), da mora Gorica vsakako priti v vlast njcgovim pruskim prijateljem. Ko ga je pa neznupnica iz onega omamljenja , uek.il.ko pred i ami la. zafcli so ga lasje budo bo- bti, uscdel se j«? k mizi ter turn iztuhlal povabilo v kat rt'in vabi svoje, volilce 14 t. m. v Se2ano. Prihodujo nedeljo (14. aprila) misli naj brze z : njemu prin.jcnimi fra/ami prazuo slamo mlatiti i : s tremi vedri vinavolilcem ustreei, h kteremu Stevilu i mu labko tudi tamnSnja stranka, <-«i jo ima, z ne- • koliko soli pripomore. Mislun pa, da ne bo ni- ,, kakor |>reslepil kraskih volilcev. ; Naj prvi naj bi tija prisli oni, kteri so ma , zasln/A-no nr-zaupniio sprozili, kajti to ne bi bilo | mozko, da bi se ojiniti hoteli takemu ni^evemu j pnblemu modrovanju. j Kakor je cuti, se se precejSne priprave delajo j za nedeljsk«> vesebco. V tem casu si je pa Crne ' priberaeil dve zaupnici, pa kakor pravijo cule 6e \ bodo eudnn reci o njijuem uastanku. j Ker Crne tudi matorjalno na§i od vlade pre- '. pozabljem dezeli nij nic koristil, se je nadejati, j dajesedaj zadnjic zastopal na Dunaji goriake SIo-j veuce. I Ker je Orne tedaj uze od leta 1861 na Du- naji, kder smo potrebovali delalnega i neprestra-senega zastopnika, samo zarad Rv<>jih desetib gol-dinarjev posedeval, za dezelno bfcgostanje se ci-sto nic potrudil, tirja od nas slovanska vzajemnost, tirja tudi politicna znacajnost i dezelna korist, da se ga vsakako znebimo. (Ta sestavek je iz -Wanderja" prestavil tudi trza§ki dnevu:k „I1 Pro-" - Ured.) PoroCilo ob obdnem zbom slov. polit. drustva dne 11. aprila 1872. (B alj e) }So6e« 0 4. tofiki, iiajbi vlada za to skrbela, da se namesti v Gorici vsaj eden slovenskega jezika popolnoma zmo^en notar, porofia v odborovem lmeua tajnik Klav2ar. V Gorici imamo zdaj samo tri notarje; ^,e se ozir jemlje na mesto,' katero daja notarjem obilo dela in potem §e na obSirno okolico goriSko, mora se trditi, da jo to Stevilo nezadostno. Pomisliti je pa trebw, da je okolifta eisto slovenska in da izmed sedanjih notarjev ne zna nobeden dobro na^ega jezika; pomisliti je treba dalje, da po §. 19 temeljuih postav in po sedauji notarski postavi smo naie ljudstvo zabto-vati sloveuske pogodbe in sploh slovenska pisma; se naj bolje se mora pomisliti pa to, da notar mora dobro razumeti straoke, zakalero dela; kdo bi se mogel drugaoo zanaSati na notarska pisma, ee so tudi v nemskem ali itabjanskem jezikn so-stavljanaV Z ozirom na vse to je popolnoma o-pravi6na zabteva, da se namesti v Gorici vsaj eden slovenskega jezika popolnoma zmo8en notar. Dr LavriC podpira ta predlog. Po tabo-rib, pravi smo mlatili vprafiauje zarad enakoprav-nosti, a le malo smo /mlatili. Imamo sicor v tern oziru dobro postavo; vsaj jedro toll postav jo dobro, a lupina jo trda. Pravice so nam v njib zagotavljeno, a dobiti jib ne moremo, dasi* ravno ncprcstano na to tolcomo. Govornik navaja nekatere doloebo iz novo notaroko postavo in o-piraje se na to. dokazujo potrobo slovenskega jezika zino?,uih notarjov, G. V. Dolonee opazujo, da se nnSe ljudstvo prorado poslu^uje zalcotinh pisadev, kar nij ni« kakor prav; kajti ker ne poznajo niti postav niti jezika, ne gledajo nego na lastni dobi6ek; stran-kam pa nastajajo po pogodbah in drugih pismib, ki si je dajo po takih zakotnikib sostavljati, nepotrcbne pravde in druge fikodeia nudloz'nosti, /itorej svari pred takimi mazaoi in piiporoen dru^tvcnikom, naj se rajfte poslu^ujejo notarjev in naj v tern smislu podut^ujejo tudi ljudstvo. Od notarjev pa naj vsakdo tirja, da pisejo vsa pisml v naseni jeziku. Prediog odborov obvelja enoglasno inodboru je naroceno, da sestavi in predlozi doticno po-godbo. G. dr. Lavric stavi nujui predlog, naj skli-ce Soca so to pora'ad tabor na Gonskem. G, E. K1av2ar pripoznava si^er vaziiost in korist taborov, po katerih se vzbuja ljudstvo k pravi narodni zavesti, meni pa, da stvar vondar nij tako nujui, da bi se imelo uze danes otem sklepatiin totem manje, ker ne poznamo §e vprasanj, ki bi se imele na taboru razpravljati. Anglezi so sicer za eao in isto red mnogolct taborovali, dokterse jim nij so spolnile doticne z.thteve in tako imamo tudi mi Slovcnci nekatera vpraSauja n. pr. Zedin-jeiije Sloveuce, djansko izvrsitev enakopravnosti itd. katerih refi.tev mora.no neprestano in in sicer toliko casa zahtevati, dokler jib ne dosezemo. Toda dobro je, da pretresujemo na taborih tudi gmotno -koristna vprasinja in zarad tega nasvetdje, nnj odbor pozve take taborske tooke, b katerimi bi se nitSeniu ljudstvu naj bolj ustre^lo in koristilo in kedar sestavi program, naj ga predloii obene-rau zboru, da ga odobri. (Dalje priJiod.) NaznaniSo. Podpisani naznanja s tern, da ordinira in pregleduje ooluike od 10 ure zjutraj do pol-dne, v hisi St. 38 tukaj. Ul>i>^i 5B»-sionj. V Ajdov§cini dne 23 marciia 1872. A ul. Kitro§, e. k. okrajni pristav v Kozjem; Frt?iJ|ii !4tkilfak» pav»stntk m Vranskom: Franjo 6€ap<»e, posestnik v Mariborn; A. %raiillL, veliki tigovec na ObfiiiL Pregledovalni odbor je ia sledeeili osob sestavljen: Dr. Jail ex SEIatots^^ f*4»'r«dar. stdni pmst v Ljnbljani; GllStav T6'unk\S lastnik tovarne v Ljnbljani; Joze iletoevee, trgovec v Ljnbljani. Delnice se bodo na ta-le naein podpisovale 1. Za Ysako delnico ivali med^asni listi. 2. Za 1 delniqo je pa v ptihodiijih SO dneh *. a , ,. h. Za Tsato deln^° z imensko vrednostjo od 200 gold, se bo nplaiievalo 40^' po knreu m\ m*4 v gotOTini; potom so bodo dobwab med^asni listi. ' " 2. Za 1 delniqo je torej treba. 68 gold, y gotovini, od ktere so bo nplacevalo po 20 aroLU prefof pri vpis.iYanji, 48 v rarihodiiiilL m Awh b v Y J * F 3. Tsak pdpisani znesek dafo od dne" tiplaclila h% oziroraa na izdafavni kurs od %h% blizo 6,C 4. Ysaeenm podpisovalcu je na izvoljo dano, tudi vseb 40>' za delnieo precej uplatMi. o. Podpisovalo se bode ali pri banki y Ljnbljani, alt pri agentih, kterim so bo dalo pooblastlio za to stovalstva. .. J*\ yp^afevalo so bo ali pri banki y Ljnbljani, ali se jej naj novci po posti posiljajo. Agentom uaj se plat'iije le proti pobotnicam od gospodarskega svetovalstYa podpisanim. ovl" d^ankma PraTila sn dobivajo pri banki S 1 oven if \u v Ljnbljani, in tudi pojasnila se nstmono ali pismeno pri njej V Ljubljani, dne 23. mareija 1872. Za „pp?o obisno zavarovalno banko Sbvenijo." Lavoslav knjez in stari grof Salm-Reifrerschl Mil 1. r. Br. B. If. Costa I. r. i. t. d. i. t. d. odvetnik in dezelni odbornik, i. t. d. Izdavatey in odgovorni wednik: TI^'-TOB BQLEUEC. — Tiskar: PATERNOLW. y Gorici.