Št. 72. V Gorici, dne 7. septembra 1899. Tečaj XXIX. 'Izlitju dvakrat na teden t Štirih Izdanjih, in -sioer: vsaktorek in petek, zjutranje Jzdimje opoldne, večerno tedanje pa ob 5. mi popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti' prejemana ali v Oorici na dom pošiljana: Vse leto . .-......gld. 6*— pol leta. .........3-— "četrt.leta-.^.*M(.^.. ;.,. t» 1*50 TosamiCna številke stanaJo^eTir:"' '**" —•- Naročnino sprejema upravništvo "v Gosposki ulici štv. 9 'v Gorici v «GoriS!ci Tiskami» A. Gabrščefc vsak dan od 8. ure zjutraj do (J. aveSer; ob nedeljah pa od :h do 12. ure. Na naročilu brci! iloposhnie imi-očiiiiip «« ne oziramo., „?5U MOREČ" izhaja neodvisno od «SoCe» t.israt ¦ mesečno in stan©'vse*lek>-gld.~k20.,_ «So5a» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersits v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgii della Caserma in Pipan v ulici Potite della Fabbra. SOČA , . Uredništvo in odpravnlStvo ae nanaja v GosposJri ulici St 9 v Gorici t H. nadsir. zadaj. — Uradnik sprejeralje stranke vsak dan od II. do 12. ure predpoldne. ^t »opisi naj se jtoSIJjojo le uvodu l šivu. 's Naročnina, reklamacije in druge .^Si, tetere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so .pošiljajo le upravniStvu. ¦ , J Neplačanih pisem ne aprejemije no 'uredništvo' ne upravništvo. ^—«*- io 1-laat 8 tav, 2-krat iSkrat po pogodbi. — >1ncati loeo Gorien. (Večerno izdanje). »»GorJSk^^^^J. (Jab^ifek tiska in znlaga razen «So«e» fir^.^morca* 5e -Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — 0-'-- - °,r-knji2nici» se Tadunijo po 20 kr. petit-v) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! cGor. Tiskarna* A. Gabrsčck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Pozdrav »Zavezi" Od blizu in daleč pribite te dni slo-, venski učitelji v solnčno Gorico, kjer bo imela »Zaveza slovcnskib učiteljskih društev" svojo XI. skupščino. V zadnji številki »Soče* v uvodnem Članku, kateri je ponatisnjen iz »Učit. Tovariša", je povedano mnogo o pomenu »Zaveze", o delovanju in važnosti učiteljskega stanu ter o namenu skupščine, ki bo dne 10. in 11. t. m. v Gorici. Ni treba še posebej omenjati, da učiteljski slan je eden najvažnejših stanov med stanovi v slovenskem narodu na sploh; o tem ne dvomi nikdo, kdor le količkaj pozna naše odnošaje. No, kljubu temu se ni godilo in se še ne godi uCiteljstvu tako, kakor bi se moralo. Za to paC je veC vzrokov! Toda med tem, ko so se drugodi z vspehom že storili koraki za zboljšanje gmotnega stanja uCiteljstvu, stoji na Goriškem učiteljsko vprašanje še nerešeno, in tudi še vedno ne vemo, kako in kedaj ga rešijo. Skrajno zamotani politiški položaj v deželi nas mece iz Upa v obup in obratno, no, rešitve ni, da bi se mogli izkopati iz neznosnih razmer ter bi dežela prišla do tega, da bi se premikal naprej deželnozborski voz, kateri tiči že toliko Časa na jod nem in istem mestu. Da radi tega največ trpi uCiteljstvo, to vemo vsi, in ker trpi, kiiCe na pomoč ter išče pota, po katerih bi prišlo do boljše prihodnjosti. Vsakdo odobrava tako gibanje, in tudi »Soča" je odobravala vedno pravo učiteljsko stremljenje, saj je veljala še skoro do zadnjih Časov za učiteljski list! — Ali s samim odobravanjem uCiteljstvu nt nič pomagano; zadnji čas je, da poklicani činitelji zaCno misliti, kako in kedaj je konCno rešiti to vprašanje. Lansko leto in letos se je bil '»cd boj na Goriškem glede* na uCiteljstvo. hud iJo",v kateri je posegala tudi »Soča". Kazala jf na pota in sredstva, po katerih se da" rešili učiteljsko vprašanje tako, da bo prav za vse, kar je dobivalo obče priznavanje, nd, ko je posegel vmes ter prevzel nekako vodstvo v rešitvi tega vprašanja mož, ki se je vrgel le na zabavljanja, zbadanja in podtikanja, in ko je čutita »Soča" potrebo, braniti napadene in samo sebe, je bil ogenj v strehi! Sodilo MARCO VISCONT1 Zgodovinski roman jftaiijanski napisal Commaso Grossl (Dalje) «Dva tatarska lovska psa prave pasme, katero je vpeljal na Francosko sveti Ludovik, prepeličarja, ki nista podvržena steklini*, je kričal nekdo. «Kragulji, vnanji in tudi doma izgojeni, iz Angleške, Nemčije, Norveške», je vpil drugi. «Belkasti sokol, kralj tičev, zna zagrabiti zajca in se loti celo" volka in mrjasea*. Na nasprotni strani, na desni pri ograji, je bila trgovina z orožjem: celi tabor lesenih okrogov in šotorov vsakovrstnih oblik in boj, in v njih oklepi, ščiti, šlemi in Železne rokovice, sploh Železna bojna oprava za colo osebo, sulice, sablje in meči. Na sredi vsake teh prodajaluic za silo je bila na kol nastavljena najlepša oprava in najlepše orožje, kar je bilo videti, kakor da bi tam sini kak vojščak. V nekaterih pro- se je in obsojalo, in vsi grehi drugih so leteli le na »Sočo". Sodilo in obsojalo 3e je naš list, obsojalo pa se taCas ni tistega, ki je bil kriv prepiru! — Ali poCasi so jo poleglo in prihajalo je na površje spoznanje, da listi nazdevni mož-voditelj ju kriv prerok, in občni zbor »Slogo" dne 25. maja t. 1. ga je pripravil do cela ob nekdanjo veljavo med uCileljstvom. Nastopili so drugi možje, ki znajo stvarno obravnavati predmet o učiteljskem vprašanju, možje, s katerimi ne bo konfliktov, — in naravnost rečeno, veseli nas, da na skupščini bo poročal o gmotnem stanju ljudskega učiteljstva na Goriškem g. Andrej V r t o v e c. Že ime dosti povtf, kajti vsakdo izmed nas pozna g. Vrlovca, da zna razpravljati stvarno in temeljito. Program skupščine smo objavili v G9. številki. Isti je bogat, velelep, ter kaže, kako vsestransko izvršuje »Zaveza" svojo veliko nalogo. Zato nas vse veseli, da je »Zaveza* odbrala letos zopet Gorico za kraj svoje skupščino. Tega veselja ne moremo pokazati tako očito, kakor se to more storiti drugodi, saj niti slovenske zastavo v mostu ne smemo razobesiti, paft pa se prepriča »Zaveza*, da GoriCani poznajo njen pomen ter da vedd prav ceniti učiteljski stan. Ponavljamo tii besedo, katere jo bila zapisala »Soča* dne 10. avgusta 1894. v pozdrav »Zavezi", in katero so glase: Da se zbero uprav pri nas v Gorici zastopniki tega odličnega dela vstrajnih bojevnikov za duševni napredek slovenskega naroda, da si tu prijateljski sežejo v roke in se še tesneje združijo v »zavezo", to navdaja slovensko prebivalstvo ob najzahodnojši jezikovni meji s čustvi iskrenega veselja. To veselje se sicer ne bo moglo kazati s šumnimi veselicami, ali srce vsakega zavednega Gori-C a na bode bi a g o si o v 1 j a I o d e 1 o s 1 o-venskega učiteljstva ob glavni skupščini in voščilo obilo zaželje-nega vspeha. Bog živi naše znaCajno narodno uCiteljstvo! Vzgojitelji naše mladine sirom lepe slovenske domovine v solnCni Gorici dobro doilll dajalnicah je pa bil tak vojščak na konju: cela železna oprava konjska se je takč lep<5 podajala lesenemu konju, povitemu z usnjem, da bi bil kdo skoraj mislil — ta oprava mora biti nadeta na pravega konja. V kakem kraju so je videlo dva taka vojščaka, kakor da bi poganjala konja ter z naperjeno sulico drvila jeden proti drugemu. Da, bile so tu pa tam tudi kar cele predstave napadov in bitk. — Vse to so si naši orožarji izmišljevali, da bi vabili k sebi kupovalce, kateri so vzlasti o priliki bojnih iger prihajali od vseh stranij kupovat orožje v Milan, kjer so bile najimenitniše orožne tvornice cele Evrope. Na vsaki prodajalnici je bila pribita plošča z imenom mojstra orožarja. tGiacomolo, kako grejo opravki ?» je prašal Lupo nekega debelušastega, rudečeličnega moža, ki je stal v jedni tistih prodaj alnic s komolci, naslonjenimi na ograjo, ki je zabranjevala vhod, ter s prekrižanimi rokami gledal mimoidoče. «Tak6, takd», je odgovoril popra -šani, ki se je zval Giacomolo Birago, jeden izmed najimenitnejših izdelovalcev oklepov, tče jemljemo v postov »Šolski Dom". Premišljal sem dolgo, ali naj pišem o ustanovitvi »Šolskega doma" in mojem stališču glede njega iz pietete do te lepe ustanove. Članek v 9 št. »Gorico* „S programom in d o s I e d n o stj o* pa mi nalaga dolžnost, da sobi v obrambo in v pojasnilo našemu ljudstvu spregovorim nekaj besedij. Pričakoval sem jaz in menda vsakdo od člankarja »S programom in doslednostjo«, da razvije program »narodnega vodstva", oziroma dr. Gregorčiča. Pričel je člankar res s tem, da poudarja važnost šolskih zavodov v Gorici in »šolskega doma". Tiila bi torej najvažnejša točka narodnega programa in dr. Ani. Gregorčiča ureditev šolskega vprašanja, Kdo bi ne priznal neumorne delavnosti in zaslug dr. A. Gregorčiča na tem polju ? Kdor je bil v njegovem obližju, ve, da je šolstvo ono polje, na katerem dr. A, Gregorčič dela z vso vnemo in se veseli najmanjšega vspoha s pravim otroškim veseljem. In do dane« je vsakdo to pripoznaval, vsakdo to poudarjal javno in zaupnim potom, in »celo* A. fia-bršček in jaz. To najvažnejšo točko v narodnem programu, namreč razvoj našega narodnega šolstva v Gorici, sem tudi dosledno kot najzaupnojši pristaš dr. A. Gregorčiča i. 1895. in 1896. moral sprejeti med ono, katero je bilo treba proučiti z vso pozornostjo, in t kateri m je bilo treba posvetiti marsikaj dela. Vedoč, da »Slogini" zavodi pod vodstvom dr. A. Gregorčiča, svetnika Vodopivca, naj-najpridnejšega nabiratelja podpor, Andreja Gabrščeka, najživahnejšega agitatorja med sta-riši, dr. Al. Rojca, dobro uspevajo, sem stal sprva le bolj ob strani. Da sem se lotil dela tudi pri tem vprašanju, pa je prišlo tako: Spomladi 1. 1896. o priliki nekega posvetovanja na stanovanju dr. Gregorčiča sva stala skupno z dr. Gregorčičem pri oknu nasproti vrtu tedaj not. Kollerja hiše. Dr. Gregorčič je naglašal, kako je položaj tega vrta kakor ustvarjen za šolsko poslopje v naše namene; kako je v sredini goriškega mesta za naš slovenski živelj; da je v mirni, obstranski ulici, in vendar v središču mesta. Pravil mi je, da je hiša in vrt že veC let na prodajo; da bi se ju bilo svoj Čas kupilo za 10000 gl.; da pa danes velja zadnja cena 14000 gl. Vprašal sem, zakaj se vendar ne mesto, katero mi je pripadlo, in pa sedanji letni čas, dozdaj še ne gre preslabo*. «Si poslal oklep Ottorinu ?» «Da, sam sem mu ga nesel danes, poskušal ga je pred menoj. Tako" mu gre prav, kakor da bi bil vlit nanj. O, zagotavljam, te tako delo je, da nam bo vsem v čast — jeklena plošča, katero sem s lastnimi rokami skoval, in pa zlati okraski, katere sem spredaj vdelal —¦ so nekaj posebnega. Ne da bi se hvalil, toda za take prilike se mora vendar narediti kakor se spodobi — in Bip.ssonno, Pier degli Ermimilfi ter Estero Casato se lehko grejo skrival. V tem je prišel k prodajalnici neki starec, ves zagrnjen v rujavi plašč s kapuco na glavi ter z dolgim kapucnim repom, ovitim okolo vratu. Ta je vprašal Giacomola: «Mojster, želim šlem iz najboljšega jekla s podbradnikom in s pribito obrazno krinko*. «Vi nienite takega, ki se no more odpreti od spredaj, ampak le od zadej.» «Da, takega*. «To je stara šara, katere jaz ne držim. Šlem se zdaj dela tak6, da vitez lehko po svoji volji potegne krinko 1 doli na obraz ali jo pa privzdigne. Ce kupi to posestvo za naše namene, na kar mi je dr. Gregorčič pomajal z raman.i, da je težko tako podjetje obistinitij da se ni imelo poguma založiti toliko denarja; da se tudi ne ve, kako ga dobiti. Naglašnl sem, da se nabere vsake leto toliko tisočakov za »Slogine* zavode ; da je posojilnica, že precej narastla zadnje 2 leti in da bi stvar ne bila tako težka, kakor se misli; da so hočem ba» viti s to mislijo, in kadar pridom do stalnega načrta, da so obrnem nanj, Rekel sem mu pa, da se to podjetje mora izvesti. 0 tej stvari sem se posvetoval z g. A, GabišCekom, ki je bil takrat z menoj vted v posojilnici, ter sva se dogovorila, da je v prvi vrati treba preskrbeti toliko mobilnega denarja, da se kupnino in prva potrebščine izplača. Tako sva delalo, in v prvi vrsti A. Gabrsček kot dennrničnr, na to, da se je stanje bla-{rajnlce dvignilo na 18000 p). Pozneje sva se posvetovala zopet zaupnim potom, kako urediti šolsko vprašanje. Prišla fiva do zaključka, da je vsekako treba ustanoviti šolsko dtnšlvc, zalo da go šolsko vprašanje odcepi od političnega društva »Sloga", in zato, ker bodi! potreba pu narodnih "čnih zavodih pač stalna tudi potem, ko U ; mesto siljcno skrbeli za slovensko ljudsko suio. Prcudurjala sva to potrebo najmanj za 20 let, Ročunila sva, koliko se vsako leto nabere prostovoljnih durov v deželi, in kako drago morajo „Slo-gini" zavodi plačevali najemščino šolskih prostorov. Zaključevala sva, da se mora stavba šolskega poslopja vsekako amortizovati \ kajti ako podjetnik Italijan Bossi zazidava za šolske prostore tisočake in tisočake z namenom, da nesejo dobička, pač ni dvojbe, da si tudi mi lahko napravimo tak finančni načrt, da se stavba v teku let sama izplača vsled znižanja najemščine skoro na polovico. Povdar-jala sva dalje, da se mora postaviti novo šolsko društvo na tako podlago, da se bode sčasoma samo vzdrževalo. V mislih sem imel v prvi vrsti ustanovitev obrtnih in strokovnih < šol in podporo javnih faktorjev. Ko sem ves denarni načrt premislil in tudi izumil način, kako pregovorim uplivne gospode, da jamčijo za 14000 gl. kupnine in okoli 2000 gl. drugih potrebščin, sem šel k dr. A. Gregorčiču ter mu na kratko razložil, kaj nameravam, in ga prosil, naj on da svoje ime, da se pod njegovim vodstvom ustanovi družba v izvr- hočete takega, imam jih na izbero iz najboljših tvornic, glejte tu» — tako\ rekoč je šel tje na sredo svoje prodajai-nico. Toda uni mu je odgovoril: «Ne, ne, le pustite, mojster, potrebujem prav takega, kakor sem rekel, in kaj mislite, kje bi ga dobil ?» »Morete skušati tu zraven pri četrti ali peti prodajalnici od moje naprej. Znate citati?» - . «Ne». «Pa saj ne morete zgrešiti, popra-šajte po Ambrožu Caimu, in vsak vam ga pokaže. On morda ga ima, ker on drži take starine, če bi ga pa ne našli tam, vam ne bo kazalo drugače, nego da ostanete brez njega*. «In koliko bi ga imel plačati, če ga najdem?« «Ne vem» — je odgovoril Birago zavlekuje besedo in stiskajo rameni; «to ]9 pač kakor če bi se prašalo, koliko staa«> kaka svetinja; stfine več ali menji kakor je večja ali manjša po-bo*nost tistega, ki jo kupuje, in pa kskCv ima boljšo ali slabšo vest, kdor jo prodaja«. ^Oprostite, da sem vas nadlegoval*, j^ rekel starec in šel naprej. *»^1fM^*^*»»f«i»^^**;!*a^š* šitev mojega načrta. Dasi dr. Gregorčič ni bil na čistem z mojim načrtom, gaje mikala vendar moja ideja, ter je sklical na svoje stanovanje shod nekaterih gospodov. Udeležili so se Alfred grof Coronini, msgr. Košuta, prof. Berbuč, svetnik Vodopivec, dr. Aleksij Rojic, dr. Lisjak, Blazij Grča, župan Klančič, Andrej Gabršček, Ivan Dekleva, dr. Gregorčič in jaz. Pri posvetovanju sem razložil 2 načrta, alf naj biliapravili zadrugo ali pa konsorcij. Tf . ;^a|cflga se je smatrala po kratkem posvetovan|u kot nestalna, ker bi se člani prehitro ^mj&njali. Izključila se je že »a priori* miselna delniško družbo, ker se ista pri enakih podjetjih še nikjer ni oponesla; ostalo se je torej pri konsorciju. Razložil sem, da denarja gospodom ne bode treba šteti, marveč bodo jamčili le pri posojilnici vsaki po en tisočak; da se upa po prostovoljnih prispevkih prvo leto že toliko pridobiti, da se deleži konsortistov drug za drugim izplačajo; da pa bodo konsortisti gotovi proti izgubi, naj se vknjižijo kot lastniki na kupljeno posestvo. Tako je bilo sklenjeno, da se kupi Kollerjevo poslopje, in da se isto vpise na ime konsortistov. Da bi se udobili ugodneji pogoji, sva potovala g. Ivan Dekleva in jaz na svoje troške h g. not. Kollerju v Poreč ter sva istega vezala na našo ponudbo. Napravil sem kupno pogodbo in konsortiste vknjižil. Posojilnica je prevzele 4 deleže in je v gotovem izplačala 4 tisočake: moja žena je odštela 2 tisočaka, dr. A. Gregorčič je odštel 1 tisočak, ostalih 9 gospodov pa se je izreklo, da raje podpišejo menico in jamčijo za vplačanje 9000 fl. Vseh 16000 je dala na razpolaganje »Goriška ljudska posojilnica." Pri posvetovanju radi nakupa Kollerjeve hiše /a konsorcij je bil navzoč tudi Alf. grof Coronini. Dočim so vsi gospodje koncem pristali na mojo idejo in se odločili za nakup in jamstvo, se Alf. grofa Gofoninija ni moglo pridobili za to. Trdil je, da je stvar negotova, da nima rad posla t denarnimi in enakimi opravili; in da »magari" raje da 1000 gld., da ga le pustimo pri miru s io zadevo. Skušal sem ga pridobiti, da izplača en delež, aH on tudi do tega ni imel pravega doverja, čeravno sem poudarjal, da ni mogoča nikaka izguba; da je za njega vse ero, ali da tisočak tako ali tako, ker ne očeiovarja za to, kar je podpisal; in da nam gre tudi za to, da pridobimo njegovo ime. Ni se dal pregovoriti ter smo konečno s splošnim zadovoljstvom vzeli na znanje, da daruje raje 1000 gld. za šolske namene nego da daje svoje ime in jamstvo, Bil je to prvi tisočak bodoče šolske družbe. Ustanovitev družbe, ki bi prevzela od konsortistov kupljeno posestvo, se je izročilo meni. To je bilo proti koncu leta 1896. Lotil sem se tudi tega dela in premišljeval, kako izkoristiti kupljeni prostor. Znano mi je bilo, % sta med konsortisti 2 toka. A, Gabršček je delal nato, da bi se napravil .Narodni dom,* v katerem bi bili šolski prostori, denarni zavodi in velika čitalniška dvorana; dr. A. Gregorčič pa je bil za to, da se sprva sezida le šola. Odločilno za me je bilo vprašanje, odkod dobiti dovolj denarja za eden aH drugi na-načrt. Edini zavod, ki nam je služil za denarne načrte, je bila takrat »Goriška ljudska posojilnica". * Kakšen šlem hoče imeti ta?» se je tedaj zopet začel pogovarjati Lupo z orožarjem. «To so šlemi*, je dejal Birago, «kakoršne so nekdaj rabili tisti, ki so se hoteli bojevati nepoznani. Ker so spredaj le iz jednega kosa, se ne more dogoditi, da bi udarec sulice privzdignil krinko in tak6 razkril obraz bojevnika*. «A, razumem! — Kaj pa cesarjev namestnik, ni Še prišel?* «"Ne, vedno še tekajo proti kvintani, a brž ko dospe on, se pričnejo bojne igre.* «Ali se storijo čakati!» je poprijel Lupo. V odgovor je orožar le stisnil usta in sklonil glavo, a po kratkem molku je rekel bolj potihoma: «Kaki gospodje! ni res? —- Če bi bil Marko!» — ua to je globoko vzdihnil «0, če bi bil on!» je odgovoril Lupo tudi vzdihuje. «Pa zakaj je odšel ?* je nadaljeval orožar še bolj potihoma. «Tu bi bil moral ostati, saj smo vsi na njegovi strani, in kar zadeva našo šolo, od Kakor je narasla ista tekom leta 1896. že na */¦" milijona gld. prometa, tako jej je manjkalo še skoro vsake organizacije, izvež-banih poslovnih močij in stalnega blagajni' carja. Vodstvo »Goriške ljudske posojilnice* je bilo takrat v popolnoma neveščih rokah, v rokah gospoda, ki je dal svoje ime ravnateljstvu le zato, ker se med vsemi goriškimi rodoljubi ni dobilo drugega sposobnega. Mimogrede tukaj poudarjam dr. Ant Gregorčiču in Alf. grofu Coroniniju v obraz, da se nista vse leto 1895., 1896., 1897. in 1898. ni najmanjše brigala za najvažnejši narodni zavod v deželi, kakor je bila .Goriška ljudska posojilnica", in da sta ga prepustila vsakemu, kdor je imel sploh voljo, potezati se za mesto odbornika. Tako je prišlo, da je bila posojilnica brez pravega vodstva, in vsled bolezni požrtvovalnega g. prof. dr. Kosa tudi brez pravega denarničarja. Tako pa je prišlo koncem leta 1896. in začetkom 1897. tako daleč, da se je bilo bati za razvoj posojilnice. A. Gabršček, prof. dr. Kos, Miroslav Premrou in svetnik Vodopivec morejo mi potrditi, kako bridki in težki časi so bili pričetkom 1.1897. za posojilnico. Dr. Gregorčič se more dobro spominjati, da sem med največjim delom za Vipavsko železnico, za volitev v državni zbor in za deželnozborsko zasedanje bridko potožil, koliko skrbij mi dela posojilnica, in kake važnosti je, da si ta zavod ne le ohranimo, marveč tudi dvignemo do razvoja, kakor moremo. Dr. Anton Gregorčič je pomajal, kakor navadno v težkih položajih, z ramami, češ, to ni moja reč. Ta položaj posojilnice poudarjam, ker sem vse mirno računal. Nisem hotel prenapenjati moči .Goriške ljudske posojilnice* ob času, ko bi bilo za zavod nevarno, in zaradi tega niti nisem mislil, da ob tistem času izvršim kak načrt ali »Narodnega doma" ali »Šolskega doma*; marveč sem se v »Gor. ljud. pos." dal izvoliti ravnateljem in se lotil z vso vnemo organizacije tega zavoda. Še se spominjam porogljivih izrazov nekaterih gospodov, naših narodnih juristov, ko so me videli tičati cele božje dneve pri pregledovanju meničnih portfeljev posojilnice, urejevanju arhiva in ureditvi poslovanja. Čifal sem jim z obraza, kako so jim zdi Skoda mojega časa. Vendar me to ni plašilo. Lotil sem se dela in je, predno sem šel na dopust sredi meseca junija 1897., tudi izvršil. Načrt, po katerem je imela zanaprej delovati »Goriška ljudska posojilnica", je bil tu, uradnik izvežfaan, blagajnik na mestu. Delo za preosnovo računskih knjig in vsega notranjega poslovanja je bilo gotovo. Posojilnica se je naglo okrepila, izgubljajoče zaupanje se je povrnilo, in m. avgusta so jele prihajati hranilne vloge v znatnih zneskih. Leto 1897. se je sklenilo z denarnim prometom 800.000 gld. Bil sem gotov, da se mora posojilnica razviti pod strogim vodstvom in uglednim poslovanjem. Zato sem tudi ra-čnnil na to, da se »Narodni dom" in »šolski dom" izvršita tedaj, ko bode mogoče poso-pnici, svoje sile dati na razpolaganje. (Konec pride). Dr. Henrik Tnma, deželni poslanec in odbornik. opata do zadnjega učenca bi bili vsi šli v ogenj zanj*. «In vojaki!» je pridejal Lupo, «in plemstvo! skratka vsi! — Pa kdo ve, ali se tu kaj no plete; jaz vsaj sem te misli, da najbrž ne bo vse tak6 gladko, kakor se dozdeva*. Tu sta pretrgala govor, ker se j*.-zopet prikazal starec z rujavim plaščem, ki se je vračal s svojim šlemom v roki. «Ej, prijatelj !» ga je klical orožar, «ali ste ga našli?* «Da», je odgovoril uni bližaje se, in pomolivši mu šlem, da bi ga ogledal je dejal še: «Sem ga našel tam, kjer ste rekli vi*. Birago ga je odprl, pregledal natančno zunaj in znotraj in na to je rekel: «Angleško blag6 ; koliko ste dali zanj*. • Uganite!* •Osem srebrnih ambrožijev ?» «Več*. * Je den cesarski goldinar?* «Še več*. »Povejte no, ker jaz nikakor ne morem uganiti*. »Dal sem dva zlata goldinarja*. Domate ii rane novice. sti. — Potovalnim učiteljem za Srednje-Kambreško je imenovan g. Anton Ferlat iz Mirna pri Gorici. Vitez Klodlč-Sabladoskl od novega šolskega leta dalje ne bo več šolski nadzor-nik za italijanske meščanske in ljudske šole, ampak Ravalico. To posnemamo po »Triester Zeitung*. Vabilo. — Dne 10. t. m. se snide v Gorici o priliki XI.. zborovanja učiteljske »Zaveze" učiteljstvo iz vseh sloven. pokrajin, da se bode skupno posvetovalo in sklepalo v blagor in napredek našega šolstva. Pri tej priliki se priredi tudi slavnosten koncert, ki obeta, sodeč po pripravah, izvan-reden užitek. Prijatelji učiteljstva se torej najuljudneje vabijo, da se udeleže koncerta v obilnem številu; s tem pokažejo najbolje svojo naklonjenost in ljubezen do vsestransko in neumorno delujočega učiteljskega stanu. Kdor čuti z nami, naj pride v nedeljo večer med nas! Pripravljalni odbor. Smrtna kos«. — Dne 4. t. m. je umrl v svoji vili v Gradišču ob Soči dr. Eduard Bujatti, posestnik in bivši tajnik kupčijske in obrtnijske zbornice v Trstu. Pokojni Bujatti je bil 1. 1895. protikandidat knezu Hohenlohe v volitvah za državni zbor v skupini mest, trgov in obrtnih krajev namesto takrat odstopivšega Franca grofa Coroninija. Slovenskim volilcem ga je priporočala tudi »Sloga* proti knezu Hohenlohe, katerega so kandidovali radikalni Italijani. BatujcI. — Izmed 24 Batujcev, v zapor pozvanih radi znanih izgredov, nista udobila poziva dva: Pelicon Franc in Mozetič Anton, oba iz Dornberga, katera sta oproščena. Obdolžena sta bila dogovorjene udeležbe pri izgredih z drugimi. To v dopolnilo vesti v zadnji »Soči". Kaj bo s slovensko mestno ljudsko Šolo v Goriel? — Član komisije, katera ima odločiti gledd na sposobnost Cattinellijeve vojašnice v svrho slovenske mestne ljudske šole, se je takoj drugi dan v javni krčmi v družbi več gospodov z glavarstva na glas izrazil o potrebi te šole približno tako-le: Iz Vrloj be, Št. Petra in drugodi pošiljajo otroke v Gorico ter hočejo potem dokazati, da je v Gorici potrebna slovenska mestna šola". Če ima gospod, ki je član komisije s tako važno nalogo, take nazore o potrebi slovenske ljudske šole v Gorici, no, potem skoro bi se dalo soditi, kake se reši to za nas iako pereč> vprašanje. Radovedni smo, kako sodijo drugi, prav za prav dva, ker o jednem smo že od prej na čistem, gori označeni član je tudi povedal javno v krčmi svoje mnenje, katero ga je vodilo menda tudi pri sodbi o sposobnosti poslopja za slovensko šolo. Kaj ima opraviti pri določevanju o sposobnosti tega poslopja tista politika v lažnjivem italijanskem smislu, katera trdi, da v Gorici n i Slovencev, torej ni slovenskih otrok za šolo, čeprav na korak skoro srečaš Slovenca v Gorici?!? Ljudi s takimi nazori pošiljajo v komisijo, ki se ima izreči o vprašanju, ki je za nas velikanske važnosti!! Zato bi se ne mogli čuditi, ako bi končna razsodba se glasila tako, da poslopje je sposobno za šolo, češ, saj Slovencev v Gorici ni, torej ne potrebujejo šole, v to vojašnico itak nikdo ne pojde, tisti otroci-usiljivci iz Vrtojbe itd. pa potem ostanejo doma !! Kaj ne, kako se nam dobro godi, kako skrbe za nas na vseh koncih in krajih, in te skrbi jim belijo že tako sive lase celo v javni krčmi ob prisostvovanju naše politiške gospode. — Toda naj le rujejo in kujejo proti nam, plačilo ne izostane!! «Dva zlata goldinarja!?* *Da, dva zlata goldinarja po trideset cesarskih soldov». «Kak slepar!* — je hotel izustiti orožar; a namesto da bi to rekel, se je vgriz:iil v jezik in podavajoč šlem nezir^ncu je dejal: «PaČ mora imeti toliko goldinarjev, da jih z msrnikom meri, kdor zameta dva za tako staro železno šaro*. «Kdo bo rabil šlem?» je dobrodušno prašal Lupo neznanega starca; a ta je položil prst čez usta in odšel, od koder je bil prišel. Ostala dva sta gledala za njim, dokler ni izginil med množico. Tedaj je rekel orožar Lupu: «Bo že za kakega, ki se hoče pri jutrajšnjih bojnih igrah nepoznan bojevati*. «če bi se mi ne mudilo*, je dejal Lupo, «bi ga hotel zasledovati, da bi videl, kje se ustavi ta jastreb*. Takrat je prišel nekdo vkupavat neka bodala, in Birago je privzdignil drog ter ga vpeljal v prodajalnico. Lupo, videvši ga v opravkih, je šel po svoji poti. „Ruska" zastava — t Čedadu. — Med drugimi zastavami, ki so vihrale in ki še vihrajo te dni v Čedadu, je videti tudi lepo »rusko" zastavo, kako plapola v Čedadu prav slobodno na očitem mestu. Kaj le so si mislili vročekrvni Goricam", ko so videli »rusko" zastavo v Čedadu, ki pa v Gorici ne sme vihrati!? Madame Luzatfo ne ve nič povedati o tem, ona ista, ki tako hudo ropota po goriški »Karjoli" proti ruski zastavi. Pa menda je še vse zmedena vsled velike časti, katera jo je doletela, ker se je vozila v Čedadu skupno v vozu z bivšim deželnim glavarjem I Pri okrajni učiteljski konferenci dne 30. pr, m. se je poslovil cesarski svetnik g. Fran Vodopivec, ki je stopil v stalen pokoj. Navzočim je izročil v spomin vsakemu svojo sliko. V okrajni šolski svet sta bila izvoljena gg. Ign. Križman in Ant. Bajec. _____O j>rlllkl zborovanja »Zaveze^-v -—- spomin. — Na občnem zboru »Zaveze" v Opatiji pred 4 leti je govoril g. nadučitelj Ravnikar o boju učiteljstva za zboljšanje gmotnega stanja. Posebe je pohvalil »Sočo", da se krepko poteza za učiteljstvo, in je prečital iz nje večji članek. To berilo je bilo najostrejši del njegovega govora I Ako bi bil govoril isto sam od sebe, bi ga bil vladin zastopnik gotovo ustavil, saj je še med čV tanjem prav srepo gledal. — Dostavljamo, da je isti članek napisal oni uplivni učitelj, ki je priobčil v »Soči« tudi zdaj leto par lepih člankov, kateri so dali povod obširni časnikarski razpravi o učiteljskem vprašanju. — Dostavljamo, da »Soča" ni zavrnila nikdar kakega dopisa ali članka, ki s je bavil z učiteljskim vprašanjem. Ako je torej kdo menil, da se »Soča" še vse premalo bavi z učiteljskimi težnjami, bi bil moral prijeti za pero in pisati ter poslati. Isti g. Ravnikar je bil prečital tudi pismo, katero mu je bil poslal — g. Peter Medvešček. Pismo je v neizbranih besedah na drzen način napadalo in sumničilo slovenske poslance! Torej že takrat! — In kdo je vstal, da je pojasnil položaj v deželi ter branil pred celo skupščino naše deželne poslance proti napadom — Mect-veščekovim?! Bil je to —- Andrej Gabršček, ki je s svojo zgovorno besedo prepričal veliko večino, da je Medvešekovo pismo le izbruh strasti... Danes pa je Medvešček tam, kjer ga vidimo — in brani poslance ter udriha po Gab.! Ironija usode 1 Slovenska šola v Ločnikii. — Lahom so sklenili, da treba uničiti slov. šolo v Ločniku I In res so napeli ob začetku sol, leta vse moči, da so lovili slov. otroke. Manj zavedne stariše so podkupovali (denarja imajo dovolj na razpolago), druge so strašili, da jim bodo delali v občini težave, kedarkoli bodo česa potrebovali; sploh terorizem in sleparstvo nad ubogimi našimi ljudmi v Ločniku! Najhujši agitator je bil obe. tajnik! — Okraj. šol. svetu je vse naznanjeno, pa ne stori nič, da bi onemogočil tako brezvestno agitacijo 1 Nečuveno, aH resnično!!! — Lahoni so ujeli nad 20 slov. otrok!! Izjava. — Z ozirom na ponovne napade velespoštovanega g. dr. Henrika T u m a kot ravnatelja-predsednika »Trgovske-obrtne zadruge" v Gorici, šteje si podpisano ravnateljstvo v dolžnost, da protestuje proti istim najodločneje. Izjavljamo slovesno, da nismo imeli še prilike, opazili kakoršno koli pristranost, tim manj pa, da bi hotel »Zadrugo" izkoriščati v svoje namene. Gospod dr. Henrik Turna vživa naše popolno zaupanje in to vsled svojega uspešnega, nepristranskega vodstva, kakor tudi radi nesebičnega delovanja v prid slovenskim trgovcem in obrtnikom. Zavarujemo se konečno najodločneje proti vsakemu sumničenju o poslovanju Ko je Še nekoliko prehodil med množico, je konečno dospel tja, kjer je bil prostor omenjen za bojne igre. Na tisti strani, ki je segala proti mestu, so bili zgrajeni leseni odri in stolpi na več nadstropij, a na nasprotni strani, tam poleg gozda, je bil prostor zagrajen le s priprosto ograjo. Lupo je vstopil in videl odre ozalj-šane z venci, zastavami, preprogami, s svilenimi tkaninami, prevoženimi z zlatom in srebrom; videl je viteze, gospe-in plemenite gospodične, ki so sedeli spredaj; zadej pa so stali oprode in dvorjaniči. Povsod so plapolala peresa, gibali se klobuki in čepice, in lesketalo orožje in dragocenosti. Na sredi je bil velik mostovž s stebri, ves preprežen z belim baržunom, prevezenim z zlatom. Ta mostovž, še prazen, mej tem ko so bili Že vsi drugi prostori ondi okolo zasedeni, je bil namenjen cesarskemu namestniku in njegovemu spremstvu. Visoko nad njim se je lesketal lep6 vezen črni orel, spodaj pa kača, namreč cesarjev in Viscontijev grb. (Dalje pride). »Trgovsko-obrt. zadruge", v katerej vidimo bodočnost Slovencev na Goriškem. Gorica dne 5. septembra 1899. Sledi 15 podpisov članov ravnateljstva in odborništva. Legina Šola t Dovliiu. — V torek so odprli v Devinu »legino* šolo s tiho sv. mašo, katero je daroval laški kalehet Geat iz Tržiča. Po maši so šli otroci v Šolsko poslopje, katero- je blagoslovil^ isti w duhovnik. Otrolc bo, če' jih .bo prav* veliko "z "vrtcem vred komaj okoli 30, poslopje pa je veliko in očividno nt namenjeno 30 otrokom, temveč veliko večjemu številu. »Lega* računa na odpadnike, ker njeni organi nameravajo napeti vselile, da zvabijo v svojo šolo— slovenske otroke. ' -«<•• -— .. Slovenski stariši, pozor! Ne pošiljajte svojih" otrok Lahom v roke, ker s tem jih odtujujete samim sebi, — Vi, rodoljubi, pa učite, učite ljudstvo, da se obvaruje italijanskega žrela t pravi: „Nad vznožjem se je utrdila medena plošča z rekom, zloženim od papeža, v katerem se kliče na pomoč Marijo, čistejšo od snega, kakor pokroviteljico mej naše domovine,* Italijani, ti znajo! Na stražo na mejah so postavili kar Mater Božjo \ Romarji. — Jutri bo Marijin praznik Mali Šmaren, na kateri dan je po navadi mnogo ljudstva na svetj Gori. Kakor navadno smo-vtdeli- tudWe*es večje in manjše množice romarjev in rohiaric, ki so šli, prepevdje svete pesmi, najprvo na Kostanjevico, potem pa na sveto Goro na božjo pot. Za efektno loterijo »Šolskega doma" je daroval gosp. učitelj Sivec v Gorici 4 K. Gospodu člunkarju ,0 Vipavski železnici* t 9. št. »Gorice*. — Na Vaša vprašanja odgovarjam sledeče; ad 1) Dne %0. julija t. 1. pri občnem zboru pol. društva „Sloga" ste mi očitali laž, da je Alfred grof Coronini za mojo izvolitev v skupini slovenskih trgov in posebej v Bovcu izdal 3000 gl.; da naj mu bom hvaležen za to. ne pa da n»jem proti njemu. Na to očitanje sem Vam odgovoril: »Ni res, da je Alfred grof Coronini za mojo izvolitev kaj izdal. Celo za volitve v državni zbor meseca marca 1897. ni izdal več nego 187 gl. iz svojega in jaz 12 gl. iz svojega. Sicer pa se motite v A. grofu G. On sam je naveličan in ne bo vstrajal več eno leto; pa tudi vi, ako bi ga poz- ' nali, bi ga ne trpeli več eno leto. ! Sprave s takim človekom sploh ni mogoče in ni mogoče skupno delo. Te zadnje besede sem ponovil tudi dr. A. Gregorčiču isti dan v pričo g. župnika Ku-rinčiča in Franceta Toroša, veleposestnika v Medani, in drugih. Vzdržujem jih tudi danes, ker sem prepričan, da delo po načrtu in po mislih g. A. grofa G. ni mogočel ad 2) Vaše pismo v »Gorici* je dano dne 24. avgusta t. I. — V Vašem drugem vprašanju je torej druga laž, ako trdite, da sem se pred kakimi 3 tedni pred Vašim pismom izrazil na navedeni način. Dne 29. avgusta, torej 5 dnij po Vašem članku, slu bila v pisarni odv. dr, Staniča župan tlorn-beržki g. Brce in bivši župan g. Josip Šinigoj v zadevi razdelitve občinskih pašnikov. Ko sem to zadevo pojasnil, vprašal me je župan Brce, kaj je z Vipavsko železnico, Nato sem mu razložil: Kar sem v zadevi Vipavske Železnice storil, storil sem po želji Alf. grofa G. Isto nalogo, katero sem po intencijah A. grofa G, prevzel, sem tudi izpolnil, t. j. da je deležnišk« družba in upravni svet v narodnih rokah, in da je 50000 gl, nabranih po naših občinah in naših deležencev. Od 1. 1897. nisem imel nobenega opravita več z Vipavsko železnico, ker mi je A. grof G. to zadevo popolnoma prevzel iz rok, in se tudi nisem hotel vsiljevati. Jaz sem deželni poslanec in kot tak tudi ne morem ničesa storili za Vipavsko železnico. Dolžnost A. grofa G. in dr. A. Gregorčiča kot državnih poslancev je, da izposlujeta, kar je v tej zadevi mogoče. G. župan naj se obrne torej na državna poslanca in naj poizve, kako stvari stoje, in naj od državnih poslancev zahteva, kar misli, da bi bilo zahtevati. To velja tudi za posojilo 100000 gl. pri »Montu« ali pri kakimi drugem denarnem zavodu. Za svojo osebo nisem hotel posredovali pri »Montu*, da bi se mi nič ne očitalo, kakor se mi je pozneje, ko sem bil 25. maja pri Nj. Eminenci, da poizvem, kako stojimo. Ako se mi je že pri tej priliki očitalo nekako izdajstvo, kaj bi se mi bilo očitalo, ako sem bil poprej storil kak korak samostojno. Posojilo 100000 gl. se je bilo pri količkaj dobri volji lahko izposlovalo, ako se je hotelo. Ako se je bila stvar meni prepustila, sem ga bil tudi izposloval. Sicer pa naj se Vipavci nikar ne boje za vplačilo teh 100000 gl.; kajti, ko sern A. grofa C. opozoril, da »Mont* ne da teh 100000 gl. in da je treba kaj storit?, mi je odgovoril: »Kaj zato; 100000 gl. p a v s e eno d o-bimo. In če jih drugje ne dobimo, dam jih jaz*. Kakor vidi g. člankar, sem dal odgovor, kakor sem ga moral. Sicer pa zamero s takim člankarjem ne more biti nobene in tudi odgovorov ne več. Dr. H. Turna. Slavnosti t Čedadu. — Pričele so v nedeljo ter bodo trajale celi teden. Čedad ima svečano lice; obiskovalcev je mnogo, toli iz Italije, kolikor od drugodi. Tudi iz Gorice in Trsta je bilo mnogo občinstva v nedeljo v Čedadu, med drugimi naš goriški »po-deštat* in pa neizogibni Altilio H o r t i s. V Čedadu so se bore malo zmenili za mogočne goriške in tržaške Lahe, no, da pa vendar ne ostanejo neopaženi, se je dvignil Attilio Hortis ter povedal na vsa usta, da prinaša pozdrav iz »Regione Giulia!" Slnvnosti so sicer lepe, aH pred vsem §e je zanimalo obiskovalce, ogledati si starinske reči, katerih je v Čedadu obilo. Tako strašno imenitno, kakor poroča »Piccolo*, pa ni bilo l »Marija, pokroviteljica Italijanskih meji" — „Piccolo" poroča o slavnosti v Suši, kjer so odkrili spominek Mariji, ter Radodarni doneski. Za »Šolski dom": Prejelo je naše upravništvo: J. G. v K. daroval 2 gld. — O priliki poroke g. Viktorja Žnidarčiča s gospico Karlo Faganel v Renčali sff-nabTalf veseli gostje" gld. 8'65, polovico za »Šolski dom* in polovico za »Slov. Alojzije-višče*. — Gospod Miha »Vila" za avgust in september 10 gld. — Skupaj gld. 16*32. Razgled po svetu. Raznoterosti. —- V torek je skočil s tira med Prosekom in Nabrežino tovorni vlak. Nesreče ni bilo. — Blizu Št. Petra na Krasu je treščilo v neko ženo po palici dežnika. Bila je takoj mrtva. — V Trstu se je ustrelil v torek fiuančni uradnik Aleks. Fontana radi slabih gmotnih razmer. — Občina Pelrovče v Savinjski dolini je tudi vložila prošnjo na vlado za uvedenje državne policije v Celju. — V Ptuju je umrl na nagloma beneficijat Al. Bratuša, vrl narodnjak. — Socijalni demokratje na Dunaju so imeli 4. t. m. 15 shodov, na katerih se je poudarjalo, da izvolitev delegacij treba preprečiti na vsak način. — 2 nemška ministra sta že odstopila vsled zadnjih dogodkov v državnem zboru. Nemška vlada dela z vso silo na to, da prodre s svojim načrtom o zvezi Rene v Labo. — Državni zbor bo sklican najbržo na dan 24. oktobra t. 1. — Nemška katoliška ljud. stranka bo imela dn6 10. t, ni, posvetovanje, češ, da jo to v sedanjem tre-notku neizogibno potrebno. — Iz Francoske je pribežalo v Bruselj več odličnih rojalislič-nih rodbin. — Grof Goluchowski, naš minister za zvunnnje posle, odstopi baje v kratkem; trde, da njegova pozicija je že tako omajana. Parlamentarna komisija desnice se snide v drugi polovici tekočega meseca Češki listi zagotavljajo, da pride do važnih odločitev, še pred no bo shod državnih in deželnih čeških poslancev. Laški čaMtnikt v Avstriji, — avstrijski v Italiji? — Slovenski listi so poročali, da italijanski častniki so bili prišli nedavno celo do Ljubljane. Takoj so pograbili to novico tudi razni laški listi. »Piccolo* pa je te dni priobčil brzojav iz Italijo, da so videli tam avstrijske častnike, ki so pirsostovali, oblečeni kot turisti, laškim manevrom. — Kako hitro je dal ,Piccolo" — »conlra", češ, če so bili italijanski častniki v Avstriji, so morali biti tudi avstrijski v Italiji. To mnenje se da ucepiti najlažje z brzojavko, in res jo je prinesel! Pa naj ko reče, da Lahi si ne znajo pomagati iz zagate!! Mcnotti Garibaldi. — Italijanom" v Trstu bijejo srca visoko, ker v njihovi sredi se nahaja sin velikga italijanskega generala Garibaldija, ki je bil največji sovražnik Avstrije. Italijani so vsi navdušeni, »Piccolo* mu sledi korak za korakom ter ga proslavlja in povzdiguje v deveto nebo, »Indipendente* pa piše o njem članke, katere čita samo državno pravdništvo. To je zopet nekaj za Italijane! Zdi se jim, kakor da ta Menolti Garibaldi je prišel v Tisi kot fešitelj, ki preseče vezi, katere jih še drže vkupe z Avstrijo. Hinisterska posvetovanja. — Odkar je bil Chlumeckv pri cesarju v Ischlu ter potem v posetih pri Szellu, se vrše pogos-toma ministerska posvetovanja. Tako je imel v torek ministerski predsednik grof Thun posvetovanje s finančnim ministrom, katero je trajalo cele tri ure, ogerski ministerski predsednik Szell na je bil isti dan v avdijenci pri cesarju, in tudi ta avdijenca je trajala celo uro. To so znamenja, da se pripravljajo na Dunaju važne reči. Predsednik poslanske zbornice dr. Fuchs je bil poklican brzojavno na Dunaj, kjer je imel daljšo posvetovanje z grofom Tunom. Stališče katoliške ljudske stranke na desnici se baje tako utrdi, da dobi svojega zastopnika v ministerstvu, in ta bi bil dr. Fuchs. Dr. PacU, listi, ki je dne 7. junija letos ustrelil blizu Barkovelj dečka Eduarda Radivo, je spoznan za blaznega. Nesrečnika izroče nemškim oblastvom, pod katera je pristojen. Občinske volltrc t Dalmaciji. — V »Inf.8 pišejo o teh volitvah: V posestnem stanju strank se po rezultatu teh volilev ni spremenilo nič posebnega. Najvažnejše znamenje volilne akcije je to, da je izgubila srbska stranka dve važni občini, t. j. Dubrovnik in Skradin. Posest italijanske stranke je osamljena le na glavno mesto Zader. Tudi glede na početno stanje Hrvatov vladne stranke in stranke prava ni nastopila nikaka posebna prememba. Prvi so obdržali z na-j silstvi in s pomočjo vlade občine Makarsko, Gornje Primorje in Vrgorac. Vlada je storila v to svrho vse proti stranki prava, in dr. Trumbič in Bianchini imata dovolj povoda, pritoževati se v »Narodnem listu" o pri-stranosti vlade. Posledice vsled pristranosti vladnih organov so se jasno pokazale. Volitve so pričele z usmrtitvijo dveh članov hrvatske stranke prava ter so skončale s požigom občinskega "poslopja v Grblju. O vsem tem se'bo obravnavalo v dalmatinskem deželnem zboru. „Glavi?a slovenska hranilnica in posojilnica-11 — Dobili smo v priobčilo tak poziv: Meseca marca poslali smo Vam poziv za udeležbo pri ustanovitvi »Kreditne banke* v Ljubljani kot delniške družbe. Med tem se je oglasilo najuglednejših mož, ki hočejo stvar podpirati, tako da smo meseca junija vložili prošnjo na ministerstvo za™ podelitev- koncesije. V tej prošnji smo ponavljali to, kar smo poudarjali v pozivu in dokazali ne le nujno potrebo kreditne banke, ampak tudi rentabiliteto. To prošnjo podpisali so naslednji gospodje: (slede* podpisi raznih gospodov). Pričakujemo v kratkem.ugodne rešitve. Vendar še ni s podelitvijo koncesije banka gotova, temveč se mora dati pri trgovskem sodišču protokolirati in potem se sme še le konstituirati, toda to le po izkazu, da j o ves delniški kapital popolno vplačan. Seveda zamore vplačati celi delniški kapital eden zgoraj imenovanih, ali pa da ustanovni odbor vse delnice kaki banki v emisijo irzroči. Ne eno ne drugo ne sodi. Ker pri delniških pedjetjih govori le kapital in naš namen ni, vse-v eni roki zjediniti, temveč vsaki delničar naj ima besedo, — drugo pa stane preveč. Zatorej smo se odločili ustanoviti popolnoma neodvisen denarni zavod »Glavno slovensko hranilnico i r. posojilnico" ki naj ima namen zbrati potrebni akcijski kapital za »Kreditno banko*. Ta že ustanovljena in pri trgovskem sodišču tudi regis-Irovann hranilnica in posojilnica bo pa tudi opravljala one hranilnično in posojiinične kupčije, katere banka kot laka ne opravlja in slednjič bodo služila našim posojilnicam kot centrala za denarni promet. Vso to jo tako v občo znano važno, da Vam ni treba še posebej omenjati, Podpirujmo toraj vsi Slovenci to važno podjetje z našim splošnim pristopom. Deleži glavni so po 100 gld. in poslovni po 10 gld. Dne (>. I, m. ob 3. uri po-poludne je ustanovni občni zbor, na katerem se bode izvolil »pravni svet in nadzorstvo izmed članov, ki do tega dne pristopijo. Za ustanovni odbor: Dr. II ud ni k. Pravda Ducati proti tržaški občini, — Tržaška občina je bila obsojena v 1. inštanciji, da mora plačali inženirju Du-catiju okroglih 28000 gld. za vodovodna dela. Obe stranki sta vložili utok, in te dni je bila vskticna obravnava na višjem deželnem sodišču v Trstu. Obravnava je trajala 10 ur. Slo venskim krščansko - socijalnim društvom! — Dobili smo v priobčenje: O Božiču bode „Slov. krščansko-socijalna zveza" imela svoj organizacijski shod, katerega je ob vseslovenski delavski slavnosti preprečilo deževje. Na tem shodu bodemo ustvarili organizacijo vseh naših nepolitičnih društev, ter bodemo ustanovili tudi strokovno organizacijo slovenskih krščanskih socijalcev. Prav bi pa bilo, da vsa naša društva že prej pristopijo k „Zvezi\ Odbor „Zveze" torej poziva vsa krščansko-socijalna društva k pristopu ter prosi, da mu društva svoj odlok naznanijo vsaj tekom jednega meseca. Ako bi kako društvo pomotoma še ne prejelo »Zvezinih* pravil, naj se oglasi, da se mu takoj dopošljejo. — Z Bogom za krščansko ljudstvo! — Odbor »Slovenske krščansko-socijalne zveze" v Ljubljani. Srbija. — Bivši regent Ris ti č je umrl v torek zvečer. Po preteku 2 mesecev se je končno odločil razkralj Milan razpisati obravnavo glede na znani napad na njegovo osebo. Obravnava se bo vršila v leseni baraki, ki je postavljena za nalašč v to svrho na dvorišču policijske prefekture; vstop je dovoljen le proti posebnim vstopnicam, katere so že razdeljene. Radi tega je došlo v Srbijo že mnogo novinarjev. Razkralj Milan slori vse, da bi potom časnikov ne kazali ga v taki luči, kakoršno zasluži. Francoska. — Državno sodišče francosko se snide dne 18. septembra. Obtoženih bo 30 oseb radi veleizdajstva. Pravijo, da prva seja bo le formelna, meritorna začne meseca oktobra. Zadnja poročila trde, da Drevfus bo oproščen. Drevfusova obravnava se utegne zavleči za nekaj časa, ker mislijo zaslišali še dve pričn ki nista na Francoskem. Samo slovenski napisi v Ljubljani. — Včerajšnji »Piccolo della Sera" prinaša vest, da v Ljubljani so odstranili vse ulične tablice z dvojezičnim napisom ter jih nadomestili s samo slovenskimi! Današnji »Slov. Nar." potrjuje, da na levem bregu Ljubljanice se je to zgodilo. »Slovanski svet'«. — V zadnji številki čitamo: Radi tega, ker se novi list »Sluvisches Echo" razcvih: nepričakovano ugodno, hoče urednik obrnuti vso svojo pozornost k temu listu. Vsled tega, in ker nima dovolj pomoč- nikov za »Slovanski svet", ne more urednik dela m opravila zmagovati za oba litfa. Zatorej naznanja izdatelj obeh listov, da izide poleg 14. št. „Slov. Sveta" letos samo še jedna številka tega lista v mesecu septembru. Izdatelj pa si pridržuje pravo na ime in last »Slovanskega Sveta" i nadalje. Dirka „Zveze slovenskih kolesarjev" z Reke v Ljubljano dne 3. t, m. se je vršila pri primerno ugodnem vremenu prav povoljno. Startalo je 9 dirkačev, ki so odpeljali iz Reke ob 5 uri 16 min. zjutraj. Prvi je došel v Ljubljano na cilj gosp. Grassi (klub slov. bic. Ljubljana) ob 10 uri 4 min.; prevozil je toraj 127 km dolgo progo v 4 urah 38 m. ter povprečno 26 V8 km na uro. Skoro uro pozneje dospel je kot drugi gosp. Ivane (klub dol. bic. Novo mesto) v 5 urah 43 m. 39 sek,- tretji gosp. Bončar (klud Ilirija) v 5 urah 44 min, 9 sek. V maksimalnem voznem času 6l/8 ur sta došla še dva dirkača na cilj in sicer gosp. Stmad (klub Ilirija) v 5 urah 44 min. 25 sek. in gosp. Kubelka (Klub Ilirija) v 6 urah 14 min, 55 sek, ter si tako prisvojila časovne kolajne, dočim je dobil prvi (g. Grassi) kot darilo Styria-kolo v vrednosti 340 kron ter častni naslov: ..Prvak zveze slovenskih kolesarjev" za leto 1899/1900 — drugi (g. Ivane) potno uro budilko v vrednosti 60 kron in tretji (g, Bončar) tintnik v vrednosti 40 kron. Dunajska borza 7. Sept. 1899. Skupni državni dol« v notah , . , 100 gld. 15 kr. Skupni državni dolg v srebru . . , , tOO » 10 Avstrijska zlata renta.......118 , 05 , Avstrijska kronska renta 4% ... 100 , 35 , Ogerska zlata renta 4%......117 , 90 , Ogerska kronska renta 4%.....95 , 50 , Avstro-ogerske imnfino delnica . . . 90 » 05 » Kreditno delnice.........374 » ~ London visla...........120 , 57Vt, NemSki drž, bankovci za 100 mark . 58 , 87»/i. 20 mark.............n , 77 " 20 frankov..........., 9 , fin*/., Italijansko lire..........44 » 45 C. kr. cekini........... 5,0», Heimebcrg-Seido * von 45 kr. bis fl, 14.(55 p. Mel. — nur floht, wonn direkt. al> ineinon Fnbriken bezognn sclnvnr«. woIhh und farbig, — in den lnndornalcn Gtnvebon, Fnrhon mul Dossins. An IMvuto porlo. und sl«u«rfr«l Ins Hau«, Miinlor umgehond. O. lIeiiiioi>org'g Seideii-Fabrlken (k. u. k. Iloll)* _______________ZHrielu____________________ Šest dijakov sprejme slovenska družina na stanovanje in hrano, Več pove upravništvo tega lista, Dobro vpeljani zavarovalni in tovarniški zastop za stroje za Kranjsko in Primorsko sprejme takoj z najugodnejšimi pogoji z najvišjo provizijo. Prednost imajo oni, kateri so že delovali v kaki zavarovalnici. Zahteva se zmožnost slovenskega in nemškega jezika v pisavi in besedi. Najmanji zaslužek je 50 gld. mesečno. Naslov pove naše upravništvo. Dovoljujem si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno „Pri Janezu" na Komu, kjer ločini pristna domača, briška in vipavska vina. Imam cena prenočišča in izborno kuhinjsko postrežbo. Nadejaje se obilega obiska, bilježim udani J. Munih. Sprejme se učenca ssa trgovino z maiiufakturnim blagom v Gorici. Zahteva se popolno zmožnost slovenskega jezika ter nekaj laščine. ali nemščine. Ponudbe na upravništvo našega lista. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica It. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste »Luka*. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljubuje točno in hitro postrežbo. Razglednice krasno dovršene od20—25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerklc, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačnu. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustruje celi svet na razglednicah. V^arol prašči^, pekovski mojster In sladčičar v Goriei na Kornu Št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za ronogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Veliki prazni sovodi iz Srbije iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od % .7,.20, 30 do 70 hektolitrov, 0—7 en debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izve pri g. L. Sternu na Franc Jožefovi cesti št. 9. tf t! it)! predmetov za samo gld. 2. 1 krapnu pozlačena ura, jamiena tri leta. i poriačena verižica. 1 krasen elui za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pnkrivalom. 1 notes vezan v angleško plaino. t oprava zapestnih (rombov iz ilouble-zbta I. vrste. t oprava naprsnih (rombov iz doublc-zlala I. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata I. vrste z vdelanimi biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 78 najboljših jeklenih peres. 25 finih pisioonih zavihkov. 2"» pol finega pismenega papirja in nO koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 pold. (ura sama slane toliko) Švicarska izvozna hi3a H. SCHEUER, Krahavo Josefsgasse štv. 46. Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku 8 dnij. Ilustrovani ceniki zastonj In franko. ¦ Domača slovenska gostilna ^ftan *))ateUc v Trstu v ulici Solltario št. 12 toči dobro, črno in belo vipavsko, Istrsko In okoličansko Tino. Daja se tudi vino na debelo krčmar-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič, fcrčmar. Garancija 5 let. i M. ŠULIGOJ, urar v Kanalu. Velika zaloga Šivalnih strojev najnovejših sistemov, kakor RingschiiFchen in Kumlsehiff-chen »Afrana* s tihim tokom. Slednja je tflede praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 i Šivov v minuti), šiva naprej in n a z a j. Sme se jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovali. - Stroji za šivilje od 30 gld., za krojače od 138 gld. naprej s stojalom vred. ! Ob enem se priporoča za točno popravo vsakovrstnih nr m strojev po zmerni ceni. Garanciji SMU HLEVI V Strici — Nunska ulica 14-16 —V Carici Prodajalnica in edina mehanična popravljalnimi šivalnih strojev Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 Šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške P. Drašček trgovec z jedilnim blagom ˇ Stolni ulici št. 3. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žveplenk družbe sv. Cirila in OGLAS. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem po 17-lelnem praktičnem svojem delovanju v prvih jro-riških izdelnvalnicah utež otvoril v Semeniški ulici štev, 8 astno zalogo z _____________ vrstnih sistemov in višina, v kateri izvršujem vsa naroČila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvrženem delu more dati slavno županstvo v ŠL Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico. Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in slične reči. Imam alavno zalogo kolas prvih *mori-kansklh sistemov, katera so priaozM*« najboljša. — Vedno pripravljen na izvržitev se belež udani KAROL KOMEL, 02—6 v Semeniški ulici Številka 8 Nn dež. juhil. razstavi odlikovan s srebr. drž svetinjo Na Ivovski razstavi » prvo ceno - srebrno svetinjo Trnama umih tilmiiik priprav JOS. YINDYŠ-JS, v Pragi na Smlhovu (Praba-Smichov) Vinobradska ulice fislo 810. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanib in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpniofu-ofih sprif-al domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zfil6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. JVavadne priprave so vedno y zalogi, Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnicie pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 3 Poprave IzvrSujo po najnižjih cenah. /.sta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka E.EiessnerjMstitiici3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno 2rk na perilo. (P. cl !! Važno za vsakega !! Razprodaja za neverjetno- nizke cene: 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. 1 krasna žepna ura h niklja Sidro .Urmontnir. s pnkrivalom in Iri-Ietnim jamstvom. lina .sr-kundariro in popolno izdelan stroj. (Ni primerjali onim. katwv pošiljajo imiojd bazarji za pozlačene). 1 verižica za uro. sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrujenal. 1 krasna vj\a z.i zavrat-nike za gospode iz anior. double-zlata s kameni, po-— dobnimi briliantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravepa srebra, priznane^?, od c. kr. državnepa urada. 1 par krasnih gumbov za rokave iz amerikan-stega double-zlata. t zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov). 1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-aevalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 12 komadov proti povzetju ali proti poSiljatvi denarja pri narocUu zasarnih »I«. 2-85. (Sama žepna trs iz niklja Anker-rtemontoir stala je prej li ah\.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovo^jno nazaj E. Holzer zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov In zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo — Stradom f8. — Krakovo. Ilustrovani ceniki prati* in franko. Kava dražpe sv. Cirila in Metoda i P^T3* ¦*¦*¦*m*KH l~! Ceniena orisrinriinia f E3 Oei^ena gospodinja! naihnHS-NefaJte, f VSi,jeyati drUgih !'zdeIkov cikor* ""P"k zahtevajte povsod SSth^l T6j b°b0Vi ** ki Vam b0de g°tovo »«* ^je iz Ciste BW " Dobiva se povsod! __ ftuamU1^ ml0ga P": |V" Jebaelni1 V M«Wja>"'- H aiacma Kava riratne gv. drlia jn Metoda I BjRCggggj laziuilo vzgojevalcem sviloprejk! Podpisani si usoja naznanjati gg. vzgojevalcem sviloprejk, da je prevzel zastopstvo za našo deželo slovcčega ia znanega poskoSeTallšča In. svilod-nega zavoda gosp. dr. J. Pasqnalisa t Vittorlo, večkrat odlikovanega na domačih svilodnih razstavah. Cena semenu je sledeča: Prva mešanica pol-ramena Estra, ena xaia ima 30 gramov ter stane gld. 6-50. Mešanica pol-ramena, obstoječa iz izbrane domače, romenoprejke spojene z rumeno, kinežke vrste. Gosenice so črne, kokoni (galeta) rudeelaste-ramene barve in sferične podobe. To seme se sponeslo z dobrim vspehom tudi v onih krajih, kjer druge vrste napada bolezen. Seme pol-rumeno se svetuje vsakomur, ki želi doseči dober dobiček, bodisi za vzgojevalca ali pre-dilničarja. Seme prezimuj? v hribih do časa razpoSujatve, katera se vr§i prve dni meseca aprila. Naročila sprejema podpisani v Gorici na trgu sv. Antona 51f. e, g; Janez Cotič v Dorubergu 5tv. 190 in g. Tomaž Martinuc v Bilja h, kjer so na ogled tudi uzorci. S poStovanjem Josip Cej, v Gorici, trg sv. Antona šiv. 6. M izarsto družba" v SOLKANU pri Gorici je otvorila i. maja t. 1. v novih prostorih gosp. Otona Lenasslja mehanično tovarno vsakovrstnega pohištva ter strugarskih izdelkov. Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in stru-garsko obrt. V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjer aa boda prodajalo na drobno In debata, ima v veliki izberi najmoder-neje Izdelanega pohištva za spalna In sprejemne sobe ter za salone. — Nadalje ima v zalogi vsakovrstne strugarske Izdelke. Pismena naroČila je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno. Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši štv. 8 v prostorih •Uršulink". i i Odlikovana tovarna i in velika zaloga vsakovrstnega pohištva m Ivan Dojjak m v Solkanu pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Dro6). Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki od priprostog« PPPPPPPPPPPPf>PPPPPG i i Že leta sem izpričano izvrstna primes k bobovi kavi. — Pri živčnih, srčnih, žefodecnih boleznih, pri pomanjkanju krvi etc. zdravniško priporočena. — Najpriljubljenejša kavina pijača v »p«*«*®^««^«^ stotisocero rodovinah. ***&*&**&**&***&*& I i i i d