Kako se je zrušila
konvertibilnost
dinarja	(stran 2)
Leto XLIV, ŠT. 16
Ptuj, 18. aprila 1991
CENA 13 DINARJEV
Mencinger pride
24. aprila
Predsednik republiške vlade
dr. Jože Mencinger je preložil
obisk v ptujski občini oziroma v
Tovarni glinice in aluminija Bo-
ris Kidrič, kjer bijejo preživetve-
no bitko. V pismu, ki gaje poslal
ptujski občinski vladi, je zapisal,
da se v republiki zavedajo pome-
na kidričevske tovarne za ptuj-
sko in republiško gospodarstvo.
Zato bodo sodelovali pri odpravi
blokade in procesu lastninjenja
tovarne. S predstavniki občinske
vlade in kidričevske tovarne pa
se bo sestal 24. aprila. Branko
Brumen, predsednik občinskega
izvršnega sveta, je na seji Pred-
sedstva 9. aprila tudi povedal, da
bo ne glede na »pomirjujoče«
Mencingerjevo pismo vztrajal,
da se sestane s predsednikom re-
publiške vlade Lojzetom Peterle-
tom.
Predsednik Skupščine občine
Ptuj Vojteh Rajher pa je povedal,
da bo skupščina do obiska dr.
Mencingerja »mirovala«, torej
ne bo javne seje, kot so prvotno
sklenili.
9. aprila pa je Predsedstvo do-
ločilo tudi dnevni red 14. zaseda-
nja zborov občinske skupščine.
23. aprila bodo delegati občinske
skupščine razpravljali o osnutku
poslovnika Skupščine občine
Ptuj, Odloku o komunalnih tak-
sah ter o nekaterih poročilih o
delu pravosodnih in upravnih or-
ganov. Razpravo o dopolnjenem
socialnem programu pa so prelo-
žili, saj predlagalci dopolnil
(Društvo kadrovskih delavcev in
Center za socialno delo) potre-
buje dalj časa za njihovo konkre-
tizacijo.
MG
TV Ptuj
v soboto, 20. aprila, bo izvedena prva oddaja poskusnega
programa lokalne kabelske televizije Ptuj. Oddaja bo od 20. do
21. ure na tretjem kanalu, ponovitev bo v nedeljo, 21. aprila, od
9. do 10. ure. Druga oddaja bo na sporedu 27. aprila ob 20. uri,
ponovitev pa naslednji dan, v nedeljo, 28. aprila, ob 9. uri.
UVODNIK
Setev v senci
Pred leti so v tem času časopisne strani, radijske oddaje in se-
stanke polnili podatki o poteku setve, o doseganju ali nedoseganju
načrtovanih hektarjev za to in ono kmetijsko kulturo.
Bohnali smo o tem, da ni dovolj kakovostnega semena, da ni
mineralnih gnojil, da ni pogonskega goriva, da ni prave pripravlje-
nosti kmetovalcev, da hi sejali in sadili tisto, kar jim je vsiljevala
država.
Politične kampanje so iz leta v leto spremljali podatki o boljših
pridelkih, samooskrba s hrano .se je vse bolj uveljavljala, tu in tam
so se že pojavljali vi.ški. V mesnicah zadnje čase ni več praznih ka-
vljev. Staro, pogosto črno goveje meso, ki je v klavnico prišlo že s
pomočjo palice, so zamenjali lepi vabeči zrezki. V bistvu imamo v.se-
ga dovolj in to kljub globoki gospodarski krizi, iz katere poskušamo
izplavati.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali je vse to zasluga politike ali
stroke. Ali je morda zasluga v prebujajočem se podjetništvu. Danes
nam marsikaj, kar smo pred leti kupovali »pod roko« in kar smo
dobili le s pomočjo znancev pri koritu. Dvorišča zasebnih in zaen-
krat še družbenih prodajaln so polna reprodukcijskega materiala.
Okoli setve je vse mirno, nobene panike, še traktorji na polju brnijo
tiše. Ali je to tista dolgo napovedovana preobrazba družbe?
Morda. Morda pa smo preveč okupirani s političnimi igricami
in pozabljamo na vsakodnevne opravke na polju, v sadovnjakih in
vinogradih. Bolj kot, koliko semena je že v zemlji, nas zanima ali
bo kmetijski minister ostal ali pa ga bodo tisti, ki ga pred meseci
prosili za sodelovanje, zamenjali. Na srečo postajajo ljudje vse bolj
apolitični in namesto po pisarnah in dvoranah sejejo na polju, kjer
utegne tudi kaj zrasti.
Jože Bračič
Popis se je
končal . . .
Popisovalci so delo na terenu
končali 15. aprila. Sedaj s polno
paro delajo člani občinske popi-
sne komisije in inštruktorji. Pre-
gledati morajo okrog 110 tisoč
popisnic.
Občinska popisna komisija
ugotavlja, da je popis potekal
brez večjih zapletov. Popisanih
je 99,9 odstotka prebivalcev ptuj-
ske občine. Miran Lončar je po-
vedal, da bodo pri vseh, ki se ni-
so popisali, ravnali skladno z do-
govorom z Republiškim zavo-
dom za statistiko oziroma po Za-
konu o popisu. Kazen za nesode-
lovanje pri popisu je od dveh do
deset tisoč dinarjev.
Konec tedna bo v popisni eno-
ti Majšperk —Breg izveden še
kontrolni popis. V okviru tega
bodo popisali okrog 10 odsto-
tkov gospodinjstev te popisne
enote.
Popisovalci so svoje delo v
glavnem dobro opravili. Gre za
zelo zahtevno in odgovorno de-
lo. Po prvih izračunih naj bi za
opravljeno delo dobili od 3 do 4
tisoč dinarjev.
Prvi rezultati popisa naj bi bili
znani že čez mesec dni. Poleg os-
novnih demografskih podatkov
bomo iz letošnjega popisa izve-
deli, koliko prebivalcev išče prvo
zaposlitev, koliko je lastnikov
stanovanj, koliko je nosilcev sta-
novanjske pravice, koliko je pri-
padnikov posameznih veroizpo-
vedi in koliko je kmečkih gospo-
darstev. Najpomembnejša prido-
bitev letošnjega popisa bodo po-
datki o kmetijsvu. Zadnji tovr-
stni popis, ki je vključeval kme-
tijstvo, je bil pred 30 leti.
MG
STAVKA UČITEUEV SREDNJIH ŠOL
Zavod srednjih šol
Stavki so se pridružili tudi učitelji Srednješolskega centra v Ptuju, profesor, vre-
den le 6.800 dinarjev, merjenje politične moči vlade, reorganizacija ptujskega srednje-
šolskega centra se je že začela, dvomljiva nezaupnica ravnateljici centra.
Učitelji slovenskih srednjih šol menijo, da
dialog z resornim ministrom in vlado ni mo-
goč. Sindikat delavcev vzgoje in izobraževa-
nja je, kot smo slišali na stavkovnem odboru
ptujskega srednješolskega centra, poskušal
kar sedemdesetkrat vzpostaviti stike, pa mu
ni uspelo. Tako so učitelji srednjih šol v to-
rek in včeraj stavkali. Kakšni so rezultati tega
merjenja politične moči, ne moremo zapisati,
saj kot veste, se redakcija našega časopisa za-
ključi v torek.
Na ponedeljkovem sestanku stavkovnega
odbora, to funkcijo je prevzel izvršilni odbor
sindikata delavcev ptujskega srednješolskega
centra, pa so nam predstavili svoje zahteve.
Učitelji srednjih šol zahtevajo uskladitev
osebnih dohodkov z osebnimi dohodki v go-
spodarstvu in pokrivanje dejanskih material-
nih stroškov, za kar pa odklanjajo kriterije,
za katere je le fmancer prepričan, da so pra-
vi. Gre jim tudi za določitev in upoštevanje
rokov za sprejetje zakonodaje na področju
izobraževanja, ki bo primerljiva z evropskimi
standardi in za ustrezno reševanja vprašanja
presežnih delavcev, saj bo po zakonodaji, ki
je predvidena v osnutku, skoraj četrtina uči-
teljev preveč.
Zakon o zavodih, edini zakon, ki je prine-
sel organizacijske spremembe je v tem trenut-
ku tako kot za vse družbene dejavnosti prine-
sel tudi v izobraževanje zahteve po reorgani-
zaciji. V ptujskem srednješolskem centru so
nekateri s to reorganizacijo zelo pohiteli. Šo-
le se želijo povsem osamosvojiti in na zborih
delavcev so že glasovali tudi o nezaupnici
ravnateljici centra. Kot je povedal na pone-
deljkovem sestanku predsednik sindikata
Srednješolskega centra, so ravnatelji pod
krinko pedagoških konferenc, zaenkrat imajo
posamezne šole le zgolj pedagoški zbor, iz-
vedli zbore z eno samo točko dnevnega reda
— o zaupnici ravnateljici centra. Zbore naj bi
sklicali sindikalni zaupniki na zahtevo ravna-
teljev posameznih šol, čeprav so se v izvršil-
nem odboru sindikata dogovorili, da se ne
bodo vmešavali v reorganizacijo, ker to ni za-
deva sindikata, ki naj bi ščitil delavce. Pred-
sednik sindikata v centru se s takim načinom
ne strinja, je poudaril, ko so ravnatelji spore
v kolektivnem poslovodnem organu prenesli
na več kot dvestočlanski kolektiv centra in na
več kot 2.500 učencev centra. Čeprav so ne-
kateri člani izvršilnega odbora sindikata trdi-
li, da niso ravnali pod pritiskom ravnateljev,
ne okrog sklica samega sestanka kot tudi ne
okrog glasovanja, ki je bilo po mnenju enega
od njih zares na najvišjem demokratičnem ni-
voju, glasovali so tajno, pa je bil splošen vtis,
da je v centru nekaj hudo narobe.
Na to sta opozorila sindikalne predstavni-
ke tudi predsednik skupščine občine Vojteh
Rajher in predsednik izvršnega sveta Branko
Brumen. Vojteh Rajher je opozoril, da reor-
ganizacija ni delo sindikata, da pa v centru
gre za krizo vodenja in tako kot je, ne more
ostati, vendar če gre eden od kolektivnega
poslovodnega organa potem je najbolje, da
gredo vsi. Zdaj nastopajo štirje proti enemu,
potem bodo trije proti četrtemu in tako na-
prej. Predsedstvo skupščine je zadolžilo pod-
predsednico skupščine, Ano Jagarinec, da
usmeri delo v centru tako, da bo reorganiza-
cija izpeljana strokovno in v skladu z zako-
nom. Očitno pa je, je še poudaril Vojteh Raj-
her, da se spori zaostrujejo, kar škoduje do-
bremu imenu centra in učiteljev. Meni tudi,
da se te zadeve morajo vrniti v strokovni
krog kolektivnega poslovodnega organa, in
če tega niso sposobni izpeljati, bodo pač mo-
rali oditi. Branko Brumen je obžaloval, da je
bil prepričan na vseh sestankih z ravnatelji,
da ima opraviti z intelektualnim potencialom
v občini in da bodo zadeve stekle na primer-
nem nivoju. Kot predstavnik države in usta-
novitelja je bil prepričan, da bo mogoče reor-
ganizacijo izpeljati v sodelovanju s stroko, da
bi ne bilo kaj izsiljeno s strani države, toda
sedaj kaže, da tako ne bo mogoče. Srednje-
šolski center vidi kot zavod srednjih šol (gim-
nazija, kmetijska, tehnična, ekonomsko upra-
vna), ki pa bo imel določene funkcije oz. na-
loge skupne.
Ob koncu naj zapišemo, da so kot eno od
zahtev k prej naštetim petim zahtevam, zara-
di katerih stavkajo, želeli dodati tudi šesto
stavkovno zahtevo — nezaupnico ravnatelji-
ci. Ker pa je treba stavkovne zahteve obliko-
vati štirinajst dni prej, ostaja nezaupnica zu-
naj stavkovnih zahtev.	NaV
DOBROTE
SLOVENSKIH KMETIJ
PTUJ 1991
Razstava v Minoritskem samostanu:
20.	aprila 1991 od 10. do 20. ure
21.	aprila 1991 od 8. do 20. ure
22. aprila 1991 od 9. do 13. ure (za šole)
Prireditve:
19.	aprila 1991 ob 19.30 zabavno literarni večer v Narodnem domu
Nastopajo: pisatelj Ivan Sivec, dramski prvak Aleksander Valič in ljudski muzikant Franc
Flere
20.	aprila 1991 od 9. do 10. ure pohod kopjašev po ulicah in trgih mesta Ptuja
20. aprila 1991 ob 10. uri otvoritev razstave in kulturni program na dvoriščuMinoritskega
samostana
20. aprila 1991 ob 12. uri podelitev priznanj in posvetovanje v Narodnem domu
VUUDNO VABLJENI!
2 — DOMA IN PO SVETU
18. april 1991 - TEDNIK
TEONIKOVA ANKETA O SLOVENSKEM
DENARJU
;; Trden naj bo!«
Franc Mahorič iz Ptuja: »Me-
nim, da bi morali imeti svoj de-
nar. Vseeno mi je, kako se bo
imenoval, lahko je tudi »lipa«.
Morali bi ga že imeti in ga vezati
Franc Mahorič
na katero od trdnih evropskih
valut. Ne glede na gospodarske
težave, ki jih imamo v Sloveniji,
bi bilo dobro, če bi imeli svojo
valuto. Bi se že počasi umiri-
la. ..
• • •
Matilda Krivec iz Ptuja: Neko-
liko sem razočarana nad vsem
tem . .. Pokojnine so nizke, stan-
dard se znižuje. Na dinar, ki ga
še imamo, zelo pazimo. Trikrat
ga moraš obrniti, preden ga po-
Matilda Krivec
trosiš. Če človek ne bi imel kak-
šne rezerve ali svojcev, ki mu po-
magajo, bi težko shajal. Delala
sem pošteno, danes pa moram
tako rekoč prosjačiti od otrok.
Meni je vseeno, kaj bomo imeli
kot svojo valuto, samo da bi imel
denar vrednost, da bi se dalo
zanj tudi kaj dobiti. Potem bi po-
kojnine in plače nekaj veljale.
Res pa je, da dobijo delavci po-
nekod v denarju manj kot mi,
upokojenci, saj jo marsikje dobi-
vajo v bonih. In tako je zanje še
težje kot za nas ...
• • •
Drago Grii iz Dornave: Ni po-
membno, kakšna je valuta, zame
Drago Gril
je najpomembneje, da bom imel
službo in da bom lahko preživel.
Pa naj bo to dolar, marka, šiling
ali lipa. Meni je prav vseeno . ..
Trenutno sem namreč brez služ-
be in se bom moral nekako pre-
biti. Dinar je resnično že preveč
padel, vlada bi morala hitreje
reagirati na vse to.
• • •
Jože Slavinec, Ormož. Ves čas
življenja sem bil priča, da naša
valuta ni bila prava. Z njo smo
lahko kupovali samo v Jugosla-
viji. Valuta nikoli ni imela svoje
trdnosti. Danes ni toliko vredna,
kot je bila včeraj, jutri pa bo po-
novno manj, kotje danes. V tujini
so se iz nje norčevali. Mi, ki smo
doma ob meji, smo to krepko ob-
Jože Slavinec
čutili. Kar pa se tudi uvedbe no-
ve valute, ne razmišljam kaj do-
sti o imenu, ali di nar ah lipa ali
kako drugače. Ce bo lipa, ki je
slovenski simbol, ne vidim v tem
nič slabega. Vsekakor pa si želim
trdno valuto, ki bo upoštevana
tudi izven naših meja in seveda
takšna, ki bo enako vredna vče-
raj, danes, jutri. O razmerju med
marko in šilingom pa naj več raz-
mišljajo naši ekonomisti, ti bodo
že vedeli, kako je prav.
• • •
Zlatka Marčec, Središče ob
Dravi. Ko razmišljam o dinarju,
ugotovaljam, da smo se v življe-
nju neprestano ukvarjali z nepo-
trebnimi rečmi. Veliko časa in
energije smo navadni ljudje izgu-
bljali v dirki, kje po bolj ugod-
nejšem črnem kurzu kupiti mar-
ko ali šiling. V tem času bi men-
da lahko delali kaj bolj koristne-
ga. Pri tem smo se po nepotreb-
nem tudi izpostavljali. Lansko
leto so problemi prekupčevanja
odpadli, sedaj pa smo ponovno
Zlatka Maučec
na istem. Po mojem bi bilo po-
trebno vezati dinar na neko trd-
no valuto. Želim si, da bi bila no-
va valuta trdna, da nam pri pre-
hodu preko meje in v inozem-
stvu, ne bi bilo nerodno s tem
našim denarjem in da bi bila
vrednost valute stabilna.
Anketirali: VT, DL
Fotografirala/ OM, VI
Nova ptujska porodnišnica
maja ali junija
Vojteh Rajher. predsednik Skupščine občine Ptuj. Branko Brumen,
predsednik občinskega izvršnega sveta. Silva Čerček. sekretarka Sekre-
tariata za zdravstvo in socialno varstvo, ter Martin Berden. predsednik
odbora za nadzor nad zbranimi sredstvi I JI. občinskega samoprispevka,
so prejšnji petek obiskali ptujsko bolnišnico. Z dr. Lojzetom Arkom vod-
jem organizacijske enote bolnišnica, Zaliko Obran, glavno medicinsko
sestro bolnišnice, in z Marto Berlič. odgovorno za investicijo nove ptujske
porodnišnic 'e, so se pogovarjali o gradnji tega novega objekta ptujskega
zdravstva.
Z zadovoljstvom so ugotovili, da
gradnja poteka brez večjih zaple-
tov. Martin Berden je vodstvo
ptujske občine seznanil, da za
dokončanje investicije ne bo
zmanjkalo denaija. Poleg tega
odbor skladno s prilivi redno
vrača posojila. Ce ne bo dodat-
nih zapletov, bodo novo ptujsko
porodnišnico odprli maja ali naj-
pozneje junija. V gradbenem
smislu je gradnja končana, v te-
ku so instalacijska dela oziroma
opremljanje z nemedicinsko
opremo. Novo porodnišnico bo
opremil Slovenijales s kooperan-
ti. V petek so že pripeljali poste-
lje. Kot je povedal vodja bolniš-
nice, dr. Lojze Arko, imajo teža-
ve s tistimi izvajalci, ki so zašli v
finančne težave. Med gradnjo je
namreč nekaj izvajalcev »dole-
tel« stečaj.
V nove prostore porodnišnice
bodo preselili v glavnem staro
medicinsko opremo. Za novo v
tem trenutku še ni denarja. Oce-
nili so, da za nakup nove medi-
cinske opreme za potrebe porod-
nišnice potrebujejo 800 tisoč
nemških mark. Prvotno so raču-
nali, da bo za te namene nekaj
prispevalo tudi zdravstvo samo,
in sicer iz lastne amortizacije. Te
pa zaradi znanih razmer ni mo-
goče. Zato bodo rešitve za nakup
iskali skupaj z občino. Gotovo
pa je, da vse potrebne opreme ne
bo moč kupiti naenkrat in da se
bo znotraj potreb potrebno odlo-
čiti za prioritete.
Zelo hitro pa bo potrebno tudi
poiskati »vsebino« za podpritlič-
je, ki ima po mnenju Marte Ber-
lič kvaliteto nadstropja. Za zdaj
ostaja ta prostor neurejen. Lah-
ko pa bi služil dispanzerskim de-
javnostim ali čemu drugemu.
Kot je znano, je 111. občinski sa-
moprispevek prvotno »oblju-
bljal« tudi rešitev za dispanzer-
ske potrebe. Pogovori o vsebini
podpritličja so potekali že lani,
vendar se takratne zamisli niso
uresničile. Prazni prostori so po-
sledica lani marca sprejetega za-
kona o moratoriju za gradnjo za-
klonišč. Za ureditev kleti bi po-
trebovali 7,5 milijona dinarjev.
Na petkovem pogovoru v ptuj-
ski bolnišnici sta tako predsed-
nik občine kot predsednik izvrš-
nega sveta poudarila, da je po-
trebno dokončati tisto, kar je za-
četo in ne odpirati novih gra-
denj. Sicer pa se bodo v prihod-
njih dneh člani odbora za nadzor
nad zbranimi sredstvi IIL občin-
skega samoprispevka sestali z
občinskim izvršnim svetom ter se
pogovorili o nekaterih odprtih
vprašanjih porabe tega denarja.
Govorili pa so tudi o hudih fi-
nančnih težavah ptujskega
zdravstva ter o racionalizaciji te-
ga dela v okviru družbenih de-
javnosti. Dr. Arko je poudaril,
da bodo v ptujski bolnišnici za
vsako smiselno racionalizacijo,
ne pa tudi za racionalizacijo z
več stroški. Od konca leta 1989,
ko so imeli v bolnišnici 505 zapo-
slenih, so jih do 10. aprila letos
znižali za skoraj 50. Do konca le-
ta 1991 pa računajo, da jih bo le
še 410. Vsako dodatno zmanjša-
nje delavcev pa bo šlo na račun
zmanjševanja dejavnosti. Zato
imajo v tem trenutku prednost ti-
ste racionalizacije, ki ne krnijo
obsega zdravstvenega varstva ob-
čanov ptujske in ormoške obči-
ne. Katere dejavnosti naj bi v
ptujskem zdravstvu v bodoče
zmanjšali, naj odloči republika
ne pa ptujski zdravstveni delav-
ci. Zavedati se je potrebno, da z
ukinitvijo bolnišnice ne bomo
»ukinili« tudi pacientov.
Ptujski zdravstveni delavci v
prejšnjem tednu niso dobili
osebnih dohodkov. Povedali pa
so, da če bo denar za osebne do-
hodke dobilo mariborsko zdrav-
stvo, ptujsko pa ne, bo hudo. Ve-
čina finančnih težav izhaja iz
spremenjenega načina financira-
nja. V prejšnjem letu so dobivali
denar za naprej, letos pa za na-
zaj. Republika na primer bolniš-
nici dolguje še za februar štiri
milijone dinarjev, ni pa ji še na-
kazala niti dinarja za marec in
april.	MG
Kako se je zrušila
konvertibilnost dinarja
Nenehno nazadovanje izvoza in
večanje uvoza ob deviznem plače-
vanju je moralo privesti v slepo uli-
co tako poslovanje s tujino kot po-
slovanje gospodarstva na sploh.
Poslovanje s tujino se vedno od-
vija v odvisnosti od makroeko-
nomskih in političnih pogojev (po-
litika tečaja dinarja, razpolaganje
z deviznim zaslužkom, izvozne sti-
mulacije, carine itd.), ki lahko po-
spešujejo ali zavirajo ta del gospo-
darskih aktivnosti in s tem trdnost
tečaja dinarja. Za politiko zvezne
vlade na področju mednarodne
menjave bi na prvi pogled dejali,
da je bila zasnovana na principu
tržne liberalizacije. Toda ukrepi,
ki so bili na tej podlagi sprejeti, so
speljali zadevo v povsem drugo
smer. Vsak razumen človek se
sprašuje, kaj se je sploh zgodilo,
da se je tako hitro zrušil mit o
konvertibilnem dinarju.
V nadaljevanju si bomo ogledali
določitev in spremljanje tečaja di-
narja, kar je v prvi vrsti privedlo
do današnje absurdne situacije na
zunanjetrgovinskem področju.
Kot je znano je ZIS konec leta
1989 čvrsto vezal (fiksiral) pariteto
dinarja na DEM v razmerju 7:1 (7
din za 1 DEM). Ostale valute pa
je pustil gibljive glede na njihovo
pariteto do DEM.
Pariteta dinarja do DEM je bila
postavljena (v decembru 89) na
podlagi takrat zatečenega drseče-
ga tečaja dinarja, korigiranega za
predviden prenos inflacijskega
učinka v mesec januar 1990.
Statistični podatki o gibanju
cen in tečaja dinarja za obdobje
1986—89 kažejo zadovoljivo kon-
sistentnost ob fiksiranju tečaja di-
narja, saj je znašal indeks rasti
maloprodajnih cen od 1. 1. 1986
do 30. 11. 1989 37.093. indeks ra-
sti drsečega tečaja DEM pa
34.073. Tečaj DEM je bil nato v
mesecu decembru (31. 12. 89) fik-
siran na 7 din za DEM, kar da in-
deks glede na bazo 1. 1. 86 I ~
55.028, maloprodajne cene pa so
oh istem terminu dosegle I —
57.829, kar je še ohranilo poprejš-
nji odnos. Kje je torej vzrok za ka-
tastrofalno zgrešen cilj glede trd-
nosti domače valute?
Odgovor na to vprašanje daje
nadaljnja primerjava podatkov o
gibanju tečaja dinarja in cen v le-
tu 1990. Indeks rasti maloprodaj-
nih cen konec lanskega leta na os-
novo 1. I. 86 znaša I — 115.879.
industrijskih cen pa I — 55.028.
tečaj USD pa celo za 10 % manj. /
— 34.277!. tečaj DEM pa je ostal
nespremenjen! Posebej poudarja-
mo, da je izsiljena delna devalva-
cija dinarja (28,4 %; v mesecu de-
cembru lani vplivala na spremem-
bo tečaja šele od 1. /. 91 dalje, pa
še to ne za dolgo. Iz navedenega
lahko izvedemo sklep, da je libe-
ralni režim domačih cen učinke
korekcije ob postavitvi fiksnega te-
čaja dinarja (8. 12. 89) izničil že v
istem mesecu (decembru 89), med-
tem ko je ostali porast malopro-
dajnih cen v letu 1990 pomenil po-
novno precenjenost dinarja takšne
razsežnosti, da je moralo priti
kljub izvoznim stimulacijam do
zloma izvoznikov, pa tudi sloven-
skega gospodarstva,^ ki je orienti-
rano na konvertibilno področje!
Zlasti še to velja za izvoznike na
dolarsko področje, kjer je USD pa-
del še zaradi drugih zunanjih ra-
zlogov. Žal pa se katastrofa ne ne-
ha pri izvoznem delu gospodar-
stva, nadaljuje se tudi drugje.
Precenjeni dinar v letu 1990,
prav tako pa tudi še danes, kajti
izvedena lanska devalvacija je te-
žavo le delno oblažila, je ob spro-
stitvi uvoza in ob možnosti naku-
pa deviz od države po nerealnem
uradnem tečaju povzročil tudi ne-
normalno ceneni uvoz potrošnega
in drugega blaga. To pa je imelo
še širšo razsežnost, saj je domačo
proizvodnjo zaustavilo in je s tem
spravilo v katastrofalen položaj.
Najprej polna skladišča, nato
zmanjšanje proizvodnje, nelikvid-
nost širših razmer, odpuščanje de-
lavcev, so le nekateri veliki proble-
mi. Nekoliko na boljšem je bila
uvozna trgovina in posredništvo,
ki je prodajo domačega blaga za-
menjalo s prodajo uvoženega. To
kaže tudi podatek o enormnemu
prehitevanju maloprodajnih cen.
ki so prerastle cene industrijskih
izdelkov (40,3 %:100.4 %).
V tej situaciji so po svoje reagi-
rali tudi občani, ki so zlasti v dru-
gi polovici lanskega leta lahko ta-
korekoč neomejeno kupovali devi-
ze za dinarje v poslovnih bankah
in z njimi skoraj neomejeno kupo-
vali v tujini, in to kljub carini .še
vedno ceneje. Ko je ta vir bil ome-
jen, pa so pričeli dvigovati iz bank
svoje devizne prihranke. Tako je
bila končana idilika konvertibilne-
ga dinarja. K temu so veliko pri-
pomogle tudi vedno bolj zaostrene
politične razmere v Jugoslaviji, ki
so vnesle preplah med ljudi. Ker
zvezna vlada ni reagirala pred
koncem lanskega leta. se stvari ni-
so mogle drugače steči, kot so se.
Zvezna vlada žal še vedno ne pri-
zna, da je konvertibilnost dinarja
padla že konec lanskega leta. ko
ni bila uspešno izvedene devalvaci-
ja-
Najboljše nam sedaj ponazarja
ta padec uredba o evidenčnih de-
viznih pravicah v Sloveniji, kiji bo
kmalu sledila tudi Hrvaška in ne-
katere druge republike.
Kako pa poteka poslovanje z
deviznimi pravicami namesto z va-
luto. pa bomo prikazali v naslednji
številki.
Franc Lukman
IRAK: Ocena Organizacije
združenih narodov, da bo iz Ira-
ka zaradi strahu pred maščeval-
nim Sadamom Huseinom pobe-
gnilo le okoli 35 tisoč ljudi, je bi-
la nerealna. Samo v Iranu je se-
daj že preko milijon Kurdov in
Siitov. Nadaljnji milijon pa jih je
na begu v Turčijo in na demilita-
rizirano območje med Irakom in
Kuvajtom. Mednarodna pomoč
beguncem je zdaleč prešibka, da
bi lahko bistveno izboljšala polo-
žaj beguncev. Ameriška vojska
bo v Turčiji uredila begunsko ta-
borišče za okoli 700 tisoč ljudi.
Sadam Husein pa je prejšnji te-
den obiskal središče Kurdistana
in razglasil, da naj se Kurdi vrne-
jo, saj ne bo zanje v Iraku nič hu-
dega.
Na številne kritike, češ, da
Američani niso podprli iraških
upornikov, je ameriški predsed-
nik Bush odgovoril, da se ZDA
ne bodo vpletale v notranje zade-
ve Iraka, da pa bodo pomagale
beguncem, saj se mora iraški na-
rod sam odločiti o svoji prihod-
nosti.
• • •
LONDON: V začetku tedna je
bil tam ustanovni zbor Evropske
banke za obnovo in razvoj. Njen
začetni kapital znaša 10 milijard
ekujev. To je prva mednarodna
ustanova, ki združuje vse države
vzhodne in zahodne Evrope ra-
zen Albanije. Naloga banke je
predvsem gospodarska pomoč
državam bivšega komunističnega
bloka. Med njimi je tudi Jugosla-
vija. Pogoj je tržno gospodarsvo
in demokratizacija političnega
življenja. Pomoč bo banka nudi-
la predvsem zasebnemu sektorju,
za gradnjo komunalnih objektov
in za ekološke projekte. Njen na-
men ni posojanje denarja po
ugodnih pogojih, temveč vzpod-
bujanje zasebnega sektorja.
Kapital banke bodo z 51 %
kontrolirale Evropska skupnost,
Francija, Nemčija, Velika Brita-
nija in Italija. Države srednje in
vzhodne Evrope bodo razpolaga-
le s 13,5% kapitala, od tega bo
imela Sovjetska zveza 6 %.
• • •
ITALIJA: Kazalo je že, da bo-
do Italijani uspešno prebrodili
vladno krizo, vendar je prišlo do
nenadnega zasuka. Na slovesni
prisegi petindvajsete povojne in
sedme Andreottijeve vlade so v
soboto manjkali trije ministri iz
republikanskih vrst. Prišli niso,
ker je premier prelomil obljubo
o zasedbi dveh pomembnih mi-
nistrskih mest. Andreotti je zača-
sno prevzel njihovo vlogo, po-
znavalci pa ocenjujejo, da to po-
meni napoved nove vladne krize
in razpad koalicije političnih
strank na oblasti. Neki italijanski
komentator je dogajanje označil
z besedami: »Še preden je avto
odpeljal, je izgubil eno kolo ...«
• • •
SOVJETSKA ZVEZA: Sovjet-
ski voditelji, tako uradni kakor
opozicijski, veliko potujejo po
svetu. Mihail Gorbačov je bil te
dni na Japonskem in v Republiki
Koreji. Potovanje je vsekakor
zgodovinsko, saj doslej še noben
voditelj SZ ni obiskal katere od
teh dežel.
Boris Jelcin je bil v Strasbour-
gu in govoril v evropskem parla-
mentu. S tem je pričel svojo »ev-
ropsko ofenzivo«, vendar so
Francozi že pokazali precejšnjo
zadržanost in bi raje kontaktirali
z Mihailom Gorbačovom. Jelcin
se je srečal predvsem z opozicij-
skimi liderji in parlamentarnimi
predstavniki. Poleg njih pa tudi z
generalnim sekretarjem OZN Pe-
rezom de Cuellarjem.
• • •
PERL': Kolera je v tej državi
zajela skoraj vse večje kraje in
grozi s še večjo epidemijo. Napo-
vedujejo, da bi se utegnila razši-
riti na vso celino in prek Mehike
tudi v Severno Ameriko. V Peru-
ju je kolera zahtevala že tisoč ži-
vljenj, okuženih pa jih je naj-
manj 140 tisoč.
pripravila: d. I.
OOOOOCXXXXXXXXXXX3
TEDNIK -^p"'
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Slovenskim goricam grozi umiranje na obroke
Na območju krajevne skupnosti Korena in
krajevne skupnosti Voličina (Hum Preloge)
je predvidena lokacija za gradnjo DEPONI-
JE ODPADKOV ZA CELOTNO PODRA-
VJE.
Seveda so se stvari zapletle, ko so za vse te
aktivnosti izvedeli krajani obeh omenjenih
krajevnih skupnosti. Nemudoma so sklicali
zbore krajanov, kjer so sprejeli konkretne
sklepe, ustanovili pa so tudi ODBOR ZA
REŠITEV SLOVENSKIH GORIC.
Zbora krajanov krajevne skupnosti Voliči-
na se je 27. marca udeležilo 60 krajanov, ki
so sprejeli naslednje sklepe:
1.	Ne dovolimo, da se v Humu Prelo-
gah ali kjerkoli v Slovenskih goricah gradi re-
gionalno odlagališče odpadkov.
2.	Lastniki, ki imajo zemljišča na območ-
ju, ki je predvideno za gradnjo deponije, bo-
do podpisali izjave, da ne dovolijo gradnje
deponije na svojem zemljišču.
3.	Od 28. 3. 91 bodo začeli fizično varovati
območje, ki je predvideno za deponijo. Na to
območje ne bo dovoljeno stopiti nikomur, ki
bi imel namen zbirati podatke, raziskovati te-
ren ali opravljati kakršnakoli dela v zvezi z
deponijo. Na vidnih mestih bodo postavljene
opozorilne table. S tem sklepom je potrebno
seznaniti SO Lenart, oddelek za notranje za-
deve SO ter IS občin.
4.	Potrjena je delovna skupina, ki je po-
oblaščena, da vodi vse aktivnosti proti depo-
niji in operativno vodi nadzor nad območ-
jem.
5.	Vse krajevne skupnosti v občini Lenart
je potrebno pisno seznaniti z možnimi posle-
dicami gradnje deponije in jih prositi za pod-
poro.
6.	Skupščina občine Lenart naj sprejme
sklep, da se prekinejo vse nadaljne aktivnosti
v zvezi z deponijo v Humu - Prelogah. SO
Lenart naj ne dovoli gradnje regionalne de-
ponije na območju občine Lenart ali v bliži-
ni.
7.	V krajevni skupnosti Voličina je potreb-
no organizirati sestanek krajanov s predstav-
niki SO Lenart in Komunalnega inženiringa
Maribor.
8.	Vodstvo krajevne skupnosti Voličina ni-
ma pravice dati soglasja k morebitni gradnji
deponije.
Sporočilo Odbora za rešitev Slovenskih go-
ric objavljamo pod rubriko DOMAČE NO-
VICE, LENART na 8. strani.
Janez Karo
Z ustanovnega zbora MLD Ptuj — prvi z leve predsednik Uroš Vidovič.
(foto M. Ozmec)
Ustanovili mlade
liberalne demokrate
Večina strank nove demokracije že pridno skrbi tudi za svoj pod-
mladek. Podobno kot ima Kmečka zveza svojo kmečko mladino ima-
mo tudi v okviru Liberalno-demokratske stranke (LDS) odslej Mlade
liberalne demokrate (MLD).
V Ptuju so se zbrali na ustanovnem zboru v sredo, 10. aprila, v
Domu društev v Muršičevi ulici. Za predsednika so v tretjem krogu
izvolili Uroša Vidoviča, mladega študenta ekonomije v Mariboru. Za-
stavili so si program aktivnosti in se tudi konkretno dogovorili o prvi
večji akciji, ki jo bodo izvedli sredi prihodnjega meseca. Naš stari
Ptuj bo namreč od 17. do 19. maja gostitelj Mladinskega festivala z
okoli 200 mladimi udeleženci iz vse Slovenije. V ta namen so imeno-
vali delovno skupino, ki bo za festival pripravila vse potrebno, koor-
dinator med Ptujem in Ljubljano pa bo študent Klas Perlič. -OM
Novo priznanje za
Antona Janžekoviča
Na petem sejmu inovativnega podjetništva IDEJA '91 v Celju so
podelili priznanja za inovativne dosežke. Priznanje Zveze novatorjev
Slovenije je prejel Anton Janžekovič, in sicer za termokopirni aparat.
Prototip tega aparata je razstavil že na lanskem celjskem obrt-
nem sejmu. Termokopirni aparat AB 350 je ekološko čist, saj razvija
nov postopek, kjer ni več škodljivih stranskih učinkov. Za ta aparat se
močno zanimajo tudi Avstrijci, s katerimi se Janžekovič pogovarja o
večjem izvozu. Nekaj termokopirnih aparatov so že izvozili in tujci
nanj nimajo pripomb.
Nagrajeni aparat (Posnetek: OM)
Birotehnika Antona Janžekoviča v Mezgovcih, Ob Pesnici 8, je
majhna, a uspešna obratovalnica. V nekaj letih je dosegla zavidljiv
uspeh. Priznanje Zveze novatorjev Slovenije je priznanje celotnemu
Janžekovičevemu kolektivu.
DRUGA RAZSTAVA IN OCENJEVANJE IZDELKOV »DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ«
Kako do večje tržnosti na naših kmetijah?
Ocenjevanje in razstava izdelkov »Dobrote slovenskih kmetij« je
postala tradicionalna prireditev. Na njej se slovenske kmetije predsta-
vljajo z mesnimi in mlečnimi izdelki ter izdelki iz žit.
Kot je povedala Zvonka Kne-
ževič, predsednica prireditvenega
odbora, je namen prireditve
proučiti in najti možnosti za pro-
dajo izdelkov slovenskih kmetij
kot nove oblike trženja in veča-
nja dohodkov kmetij. Namen je
tudi prispevati k večji kakovosti
in ohranjanju specifične kulina-
rike. Proizvajalci prejmejo za ka-
kovostne izdelke zlato, srebrno
in bronasto priznanje. Dve zapo-
redni priznanji pa prineseta pro-
izvajalcu znak kakovosti.
Drugo razstavo izdelkov »Do-
brote slovenskih kmetij« bodo
odprli 20. aprila ob 10. uri na
dvorišču Minoritskega samosta-
na. Slavnostni govornik bo repu-
bliški minister za kmetijstvo dr.
Jože Osterc. Ob tej priložnosti
pa bo govoril tudi predsednik
Skupščine občine Ptuj Vojteh
Rajher.
Letošnje ocenjevanje in razsta-
vo organizirata in vodita Repu-
bliški center za pospeševanje
kmetijstva in Turistično društvo
Ptuj. Komisije za ocenjevanje
bodo imele veliko dela, saj bo
treba oceniti več kot 600 vzorcev.
Vabilu organizatorjev so se od-
zvale vse regije razen Gorenjske,
ki bo sodelovala le z mlečnimi iz-
delki.
Rezultate letošnjega ocenjeva-
nja izdelkov slovenskih kmetij
bodo razglasili na posvetovanju
o razvoju dopolnilnih dejavnosti
na kmetijah, ki bo prav tako 20.
aprila, in sicer ob 12. uri v Na-
rodnem domu. Ob tej priložnosti
bo Gertraud Lauritsch iz kmetij-
sko gozdarske zbornice za deželo
Koroško govorila o organizaciji
prodaje dobrot na domu v Av-
striji in o njihovi normativni ure-
ditvi. Dr. Stanko Renčelj pa bo
predaval o možnosti prodaje
mesnih izdelkov v Sloveniji s
predlogi za izboljšanje kakovosti
izdelkov.
Ocenjevanje izdelkov za drugo
razstavo se bo pričelo že danes
in se bo nadaljevalo jutri. Prva
prireditev v okviru druge razsta-
ve »Dobrote slovenskih kmetij«
bo jutri zvečer ob 19,30 v Narod-
nem domu. Nastopili bodo pisa-
telj Ivan Sivec, dramski prvak
Aleksander Valič in ljudski mu-
zikant Franc Flere.
Razstava bo na ogled do nede-
lje, 21. aprila.
-pismo »od aa/ec«-
Kot v^e kaže, ne drži več niti
slogan: »V primeru gradanskog
rata, letite avionima JAT-a«. Sr-
bija bo namreč kmalu ostala
brez pomembnega atributa novo
komponirane državnosti, to je
brez aviokampanije, čeprav je le-
ta poleg grba in zastave nujni
razpoznavni znak te republiške
države. Nekdaj slava in ponos
zvezne države, JAT, se očitno ni znašel pri zame-
njavi zvezne in srbske zastave in tako praktično
ostaja samo stečaj flote s 34 avioni, ki so ocenjeni
na približno milijardo dolarjev, medtem ko bivši in
sedanji dolgovi dosegajo okoli 150 milijonov dolar-
jev. Delavci, ki stavkajo zahtevajo odstop general-
nega direktorja, ki v štirih mesecih sicer ni mogel
napraviti takšnih dolgov, pa vendar se ni spomnil
nobene druge poslovne poteze, kot je zmanjšanje
notranjih letov za tretjino, medtem ko so na med-
narodnih linijah več kot prepolovili promet. Zani-
mivo je, da srbska vlada ne more ali noče odrezati
sedanjega generalnega direktorja, kije kar dve de-
setletji služboval v tujini in mu je pri velikem boga-
stvu — ne samo z izkušnjami — manjkalo samo še
direktorsko mesto. Poleg tega pa so vsaj v notra-
njih linijah poleg slovenske Adrie vezali na JAT
svoje avione še ostali zasebni prevozniki, kijih je v
Jugoslaviji registriranih pri zvezni direkciji okoli
40. Rešitve za prekinitev stavke tehnične operative.
ki kot pogoj za normalno delo zahtevajo glavo se-
danjega generalnega direktorja, zaenkrat ni, ven-
dar v Srbiji praktično ni več mogoče pogasiti vseh
požarov v zdravstvu, .šolstvu, predvsem pa v tekstil-
ni in kovinski industriji, kjer se je danes pričel ge-
\^eralni štrajk 700.000 delavcev omenjene industrij-
ske veje. No, to seveda ne moti predsednika Milo-
ševiča, ki se je odpravil v Grčijo, medtem ko je Jo-
vič pred dnevi obiskal Turčijo. Zdi se, da se je Srbi-
ja, sodeč po balkanski pobudi, zopet ogrela za ne-
kakšno balkansko federacijo v primeru prepolovi-
tve Jugoslavije. Diplomatsko aktivnost obeležuje
tudi nadaljevanje razgovorov med Miloševičem in
Tudmanom, ki sta se tudi tokrat sestala na »ne-
kem mejnem območju« med Hrvaško in Srbijo.
Srečanja, ki so najprej vzbudila več prahu kot turi-
stični aranžmani vseh predsednikov je vse bolj sim-
patično .še posebej, ker sta v temnem tunelu med
Hrvaško in Srbijo pač nujna kompromis in dogo-
vor ne glede na njuno trajnost ozfroma hitra po-
kvarljivost.
Referendum, ki so ga potegnili iz klobuka na Br-
du pri Kranju pravzaprav niti za milimeter ne spre-
minja sedanjih pozicij republik razen, seveda, ko
gre za Bosno in Hercegovino, kije po vsakem sre-
čanju predsednikov bistveno zmanjšana. Formula
za rešitev bo verjetno kompromis v zvezi s Kninsko
krajino, ki bo ostala z določeno avtonomijo v Hr-
vaški. vendar bo Hrvaška morala biti zato bolj po-
pustljiva pri delitvi Bosne in Hercegovine, kjer se je
že pričela intenzivna »kantonizacija«.
»Samo enotna Jugoslavija v akvirih .sedanjih
meja poleg predvidenih ekonomskih in političnih
reform« sporočajo iz Londona, kjer je gostoval An-
te Markovič, ki bo nedvomno »osebnost tega ted-
na«. To ho tudi. če bi prišlo do glasovanja o njego-
vi zaupnici ali če se na petkovem zasedanju ne zgo-
di praktično nič pretresljivega, kar je .seveda bolj
verjetno, čeprav to še ne pomeni, da .se do 15. maja
ne bi uresničila Mesičeva napoved o Markoviče-
vem odhodu.
VLADIMIR VODUŠEK^
Govori ...
... da je naš sodelavec glasno
prebral vabilo Liberalno-demo-
kratske stranke brez upoštevanja
ločil takole: »Liberalno-demokrat-
ska stranka vas vljudno vabi na
pogovor razpadanje Jugoslavije s
podpredsednikom Zveznega izvrš-
nega sveta gospodom Živkom Pre-
glom.«
. . . da se je nekaterim posvetilo,
zakaj zadnji čas ni mogoče zvabiti
nobenega republiškega funkcio-
narja v ptujsko občino in v TGA: v
vladi namreč ni nobenega lovca,
prejšnji funkcionarji izdajajo spo-
mine o poslovnih lovih v knjigah.
. . . da ima ptujski župan zelo
ostrega in odločnega namestnika.
Ta je sicer nežnega spola, toda ko
gre za željo po obleki, se zna proti
navadnim smrtnikom postaviti
nadvse ostro. Razen tega pa je pri-
pravljen proti nasprotnikom upo-
rabiti tudi metodo puščavskega vi-
harja.
.. . da se v ptujskem sred-
nje .....em centru ne bojijo drža-
ve. ki bo odslej žegnala ravnatelje.
Blagodejni vonj kadila in hladilo
žegnane vode pa v SŠC že sami ši-
rijo po učilnicah, hodnikih, zborni-
cah tja do čutil občinske oblasti.
Iz kapitulacije
v upor
Večina ljudi je
sprva dobila živilske karte, druži-
ne z malimi in več otroki pa še
zraven bone, s katerimi so lahko
plačali tisto, kar jim je pripadalo
na karte. Revne družine, ki so si
prej samo za božič in veliko noč
lahko kupile po četrt kilograma
pravega sladkorja in drugače
uporabljale pretihotapljen saha-
rin, so sedaj dobile po 90 dkg
sladkorja mesečno na osebo. Do-
bili so lahko surovo maslo, »pu-
ter«, kot so pravili, ki so ga mno-
gi okusili prvič v življenju. Na
karte so dobili tudi razne testeni-
ne in mnoge revne gospodinje so
se morale učiti, kako jih pripravi-
ti za jed. Le z moko ljudje sprva
niso bili posebno zadovoljni,
preveč je bilo v njej krompirja.
Tako so novi oblastniki s social-
no demagogijo pridobivali zlasti
revno prebivalstvo, ki je do tedaj
živelo v resnični bedi in pomanj-
kanju.
Hitler je 14. aprila 1941 med
drugim podpisal ukaz za Štajer-
sko, ki se je glasil:
»Na zasedenih . področjih
Spodnje Štajerske, ki so bila ne-
kdaj avstrijska, bo državni na-
mestnik in gauleiter Oberreiter
kot vodja civilne uprave vodil
upravo na civilnem področju.
Vodja civilne uprave mi bo po-
drejen neposredno in mu bom
sam dajal navodila. V skladu z
njimi mora skrbeti za redno
upravo zasedenih območij.«
V nadaljevanju je ukaz vsebo-
val navedbe glede poslovanja in
prometa, ter o vojaški oblasti in
policiji. Vse je bilo treba »uskla-
diti z osnovnim načrtom za celo-
ten nemški prostor«.
Tako se je začelo in tudi ure
smo tedaj pomaknili za 60 minut
naprej, ne na poletni, temveč na
»nemški čas«.
O dogajanjih po 14. aprilu je
posebni odposlanec pri vodji ci-
vilne uprave za Spodnje Štajer-
sko notranjemu ministru rajha
obširno poročal. Navajam le del
tega poročila:
»Drugi del Nemcem sovražnih
elementov "so aretirali vojna poli-
cija in folksdojčerji (kulturbun-
dovci). Da bi prijeli še ostale ne-
varne osebe, ki so še na svobodi,
seje takoj, 15. aprila, pričela več-
ja akcija na podlagi tiralične liste
RSHA (glavni urad za varnost
rajha) in kartoteke nasprotnikov,
ki sta jo sestavila gestapo in SD
(varnostna služba). Ta bliskovito
izvedena akcija je omogočila are-
tacijo 300 oseb. Aretirane so pre-
peljali v sprejemno taborišče.
Med nadaljnjimi akcijami proti
slovenski inteligenci in Nemcem
sovražnim duhovnikom je bilo
aretiranih okoli 1300 oseb. Med
aretiranimi je bilo 130 duhovni-
kov, 24 pravnikov, 26 zdravni-
kov, 139 učiteljev, 14 sodnikov,
14 inženirjev, 13 direktorjev pod-
jetij, 186 uradnikov in uradnic in
34 študentov. Vsi ti jetniki so bili
redno zaslišani in vsakikrat z
ustreznim postopkom. Okoli 500
teh jetnikov bo evakuiranih, oko-
li 130 jih je izbrisanih s tiralične-
ga seznama in pri 500 jetnikih
preiskave še niso končane oziro-
ma je njihova evakuacija brez
nadaljnjih preiskav še odložena.
Med temi aretacijami je bilo za-
plenjenega precej premoženja.
Tako je bilo zaplenjenih 21 ne-
premičnin in izročenih pooblaš-
čenemu komisarju za utrjevanje
nemštva v nadaljnjo uporabo.
Zaplenjeno je bilo 700.000 dinar-
jev gornvine in za štiri milijone
dinarjev hranilnih vlog na knjiži-
cah, icar je bilo posredovano ko-
misarju za moratorij pri CDZ
(vodji civilne uprave). In kon-
čno, zagotovljeno je bilo pisarni-
ško in stanovanjsko pohištvo za
opremo službenih ustanov. Izpo-
stave gestapa so aretirale 1100
oseb.
Z vsemi tremi varnostno-policij-
skimi ukrepi je bila do sedaj pre-
prečena sleherna sovražna dejav-
nost. Prišlo pa je, na žalost, do
dveh omembe vrednih teroristi-
čnih dejanj, ko sta bila zažgana
in uničena dva avtomobila. Bli-
skovita akcija proti slovenski
mladini s šestdesetimi aretirani-
mi in zadržanimi za nekaj dni v
zaščitnem zaporu ter z nekaj za-
prtimi lokali, ki so jih mladi po-
gosto obiskovali, niso ostali brez
učinka. V do sedaj treh primerih
so hoteli nepoboljšljivi zločinci
pobegniti in se izogniti kazni ter
bili pri tem ustreljeni. Sicer pa v
nobenem primeru ni bila potreb-
na smrtna obsodba.
Nadaljnje področje dela gesta-
pa je v državno-policijskem
obravnavanju beguncev, ki beži-
jo na Spodnje Štajersko. Med
njimi so kot posebnost folksdoj-
čerji iz Bačke in Banata. Tu mo-
ramo omeniti številne begunce,
ki ne bežijo samo pred nevzdrž-
nimi terorističnimi ukrepi mad-
žarskih okupacijskih enot, am-
pak tudi pred določenim priti-
skom italijanskih zasedbenih or-
ganov. Gestapo je v sodelovanju
z NSV pregledal več kot tisoč ta-
kih beguncev in jih delno drža-
vno-policijsko preveril, preden
so bili poslani za delo v staro
Štajersko.
Einsatzkommando kriminalne
policije ima razen urada v Mari-
boru še dve izpostavi, v Celju in
Ptuju. Poleg obsežne pomoči ge-
stapu so se do sedaj ukvarjali s
105 osebami, ki so bile osumlje-
ne težjih zločinov. Do sedaj je
KRIPO (kriminalna policija) ob-
delovala še tisoč prijav.
SD (varnostna služba) se lah-
ko sedaj na Spodnjem Štajer-
skem ozre na dolgo in temeljito
pripravljeno delo in po uradni
vzpostavitvi civilne uprave prev-
zame obstoječo mrežo sodelav-
cev ... O preseljevalnem štabu
poveljnika varnostne policije in
varnostne službe bo več govora
pri obravnavi evakuacije . . .«
(Vir: Nič več strogo zaupno II,
stran 103-104.)
To poročilo je bilo napisano
30. maja 1941 in pove marsikaj o
takratnih dogajanjih na našem
območju. Čeprav nekateri v po-
ročilu omenjeni dogodki prehite-
vajo moj kronološki opis doga-
janj, sem ga navedel prej, saj
zgovorno kaže, kako je bilo ta-
krat na našem območju. K neka-
terim, v tem nemškem poročilu
opisanim dogodkom, pa se bom
v nadaljevanju feljtona še povr-
nil.
Kraljeva jugoslovanska vojska
je uradno kapitulirala 17. aprila
1941. Kralj Petrček II. z dvorjani
in ministri je jjobegnil na Bližnji
vzhod." Ljudje pa so ostali razo-
čarani in osramočeni.
Že pred kapitulacijo je Hitler
12. aprila izdal navodila o razde-
litvi plena. Zase je obdržal Šta-
jersko in Gorenjsko, Madžarom
je podelil Prekmurje, Italijani pa
naj bi dobili upravo nad Ljublja-
no, Notranjsko in pretežnim de-
lom Dolenjske. Nič niso poma-
gala prizadevanja nekaterih ta-
kratnih slovenskih političnih ve-
ljakov, ki so prišli v Celje mole-
dovat k poveljujočemu nemške-
mu generalu, da naj zasede veči-
no Slovenije in da bi po vzoru
Slovaške ustanovili vazalno dr-
žavico ali vsaj protektorat. Z
enako prošnjo so se potem obr-
nili še na Italijane, pa jih je zu-
nanji minister grof Ciano zavr-
nil, da bo »tako, kot je odločil fi-
rer«.
Takratna Dravska banovina je
bila razdeljena: Spodnja Štajer-
ska, jugoslovanski del Koroške
in Gorenjska ter 10-kilometrski
pas južno od Save (del Dolenj-
ske) so pripadli Nemčiji. Na tem
območju je živelo 798.700 prebi-
valcev. V Prekmurju, ki so si ga
priključili Madžari, je bilo okoli
82.000 prebivalcev. Ljubljana z
Notranjsko, Belo krajino in pre-
težnim delom Dolenjske, kjer je
živelo 336.279 prebivalcev, pa je
bila prepuščena Italijanom, ki so
edini pustili slovensko upravo in
enoto imenovali Ljubljanska po-
krajina (Provincia di Lubiana).
(Vir: Zdravko Klanjšček, Oris
narodnoosvobodilne vojne na
Slovenskem 1941 — 1945, stran
17.)
Precej ljudi seje izognilo prve-
mu valu aretacij s tem, da so v
dneh pred napadom in v prvih
dneh okupacije pobegnili v Lju-
bljano ali k znancem na območju
Dolenjske in Notranjske. Neka-
teri pa so pobegnili kar na slepo
srečo, saj so se hitro razširile ve-
sti, da Italijani ravnajo z ljudmi
bolj kulturno in ne zatirajo slo-
venščine. Prve dni tudi nemški
okupatorji tega niso preveč ovi-
rali, saj so bili zainteresirani, da
se znebijo čimveč zavednih Slo-
vencev. Vendar se je zapiranje
Slovencev in določanje za izseli-
tev masovno nadaljevalo še po
navedenem poročilu notranjemu
ministru rajha.
4 - MORDA VAS ZANIMA
18. april 1991 - TEDNIK
Doher den. vsoki den in še ponoči fcoj. Sedin za mizo in štundiran.
Vse se mi po kehlači meša in sploh ne ven, kaj van naj napišem aha, sen
se že spunil. To ovi den je eden v naši vesi tak hija besen, saj so mu volu-
hari, ki jin po domočen tudi krtice provimo, polovico mlodega sadnega
drevja vničli, za priholjšek pa še v gorici precik trsekov. Človk hi se resen
razjoka oh pogledi na vničene mladice. V.semogoče je dela. da hi tote
škodlivce iz sadovjoka sprava pa neje nič pomogalo . . . Jaz pa sen po-
grunta en zlo učinkovit način za horho proti voluharon, ki bon ga prohal
tudi patentirati pri zavodi za patente in izume. Tak se to naredi. Dobro
me poslušajte: v sadovnjoki. v karen ste opazli škodlivce. nastovite več le-
po oblikovani ciglov. Lehko .w puni cigli. lehko pa .so tudi tisti votloki.
Neje nujno, da so cigli glih novi, lehko so stori in tudi že malo polomleni.
Na vsoken cigli naredite eno malo vdolbinico in v njo nasiplemo nekaj
gramov zmletega popra. Odidete, da vas krtica nebi vohala in počokate.
Živalca zleze iz zemlje, povoha poper, na glos kihne in z glavoj po cigli
vdori tak. keje hin. Skoro bi se lehko reklo, da je voluhar samomor nare-
da . . .
Kaj tumi sledi, vena vete. Če ne pa me poslušajte dale: po storjenem
dejanji, ki je krtico na drugi svet spravlo, zezovete domočega mačoka,
lehko je bele ali pa šekaste jbrbe, da bode nareda svečani pogreb žrtve
tak, ke nebote meli nibenega stroška . . .
Hec pač more biti pa magari s popron. ciglon in krtico. Samo menije
moj sosid Juža obeča te gdo sen mu jaz novik drža kak naj krtice s po-
pron lovi. da bode meni motko po glovi potrosa namesto popra. Samo un
ne ve, da man jaz tak trdo keblačo. da bi se vene motika pret strla, kak
moja tikva.
Te pa srečno. Pa na krtice in poper ne pozobite. Vaš LUJZEK
Za pse in muce
Novo rubriko »Za pse in muce« bo pripravljala diplomirana veteri-
narka Branka Kosenburger. Spoštovani bralci, želimo, da nam pri njeni
vsebini pomagate tudi vi. Vaša vprašanja, ki zadevajo življenje vaših hiš-
nih ljubljencev, pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva 6, Ptuj.
Debelost je pri psih in mačkah
najpogosteje posledica preobil-
nega hranjenja s preveč kalori-
čno hrano in nezadostnega giba-
nja na prostem. Res je, da gre
pogosto tudi za fiziološko na-
gnjenost, ki pa jo moramo ločiti
od različnih oblik patološke de-
belosti. Psa ali muco shujšamo
tako, da mu zmanjšamo obroke
hrane in spremenimo njeno kva-
liteto. Paziti pa moramo, da živa-
li ne hujšamo prehitro, ker je to
zdravju škodljivo, zato se izvaja
postopno nekaj mesecev. Ves čas
spremljamo telesno težo živali,
da bi lahko ocenili uspešnost
shujševalne diete in hitrost huj-
šanja. Med hujšanjem se najprej
porabijo zaloge maščob iz pod-
kožja in jeter, potem pa še iz dru-
Psi in muce dobro izkoriščajo
hrano. Tako je izkoristek nor-
malnega pasjega obroka med 80
in 90%. Najbolje je, da dajemo
živalim veliko zelenjave, od me-
sa pa npr. pljuča. Oboje ima na-
mreč nizko kalorično vrednost,
vendar poteši lakoto. Poleg pljuč
pride v poštev tudi pusto telečje
meso, piščančje meso kuhano.
gih organov in tkiv. Ker jih sprva
nadomešča tekočina, nekaj časa
ne zaznamo občutnejšega padca
telesne teže. Šele po 10 do 14
dneh ugotovimo, da žival hujša,
ter da je dieta pravilno odmerje-
na.
Sprva odredimo dnevno dva
obroka predvsem beljakovinske
hrane, oziroma najmanj 4,4 g či-
ste beljakovine na kg telesne te-
že.
V vsakem obroku naj bi bilo
približno 40 % proteinskih živil
in 60 % živil rastlinskega izvora,
Mastne jedi in tiste, ki vsebujejo
5reveč ogljikovih hidratov, iz-
cljučimo IZ prehrane.
Poglejmo si razpredelnico, ki
nam prikazuje hranilno in koli-
činsko vrednost živil:
jajce, skuta in posneto mleko.
Paziti je treba, da bo v hrani
dovolj vitaminov, predvsem H in
vitaminov B-kompleksa. Zelenja-
vo in meso zmeljemo, da dobimo
gosto kašasto jed. Upoštevajmo
pa razmerje živil beljakovinske-
ga in rastlinskega izvora (40:60).
Branka Kosenburger,
dipl. veterinarka
(posnetek: OM)
Ko za mizo smo zbrani . . .
Za lažjo odločitev, kaj in kako
skuhati vam danes ponujam na-
slednji meni:
kremna juha iz avoka-
1)a
svinjski m[-:i)alj()Nl v si-
rovi srajCki
spinaca z maslom
pecen krompir
zelena solata z jajcko
palačinke z jabolki
kremna juha iz avoka-
i)a
Dva avokada olupimo, odstra-
nimo koščici in narežemo na
kocke. Enako narežemo tudi pa-
priko.
Avokado, papriko in juho v
električnem mešalcu zmiksamo
(pri najmanjši hitrosti) v kašo.
Vlijemo jo v kožico in nad sopa-
ro mešamo, dokler ne zavre. Do-
damo jogurt in med mešanjem
kuhamo še eno minuto.
Tik preden juho ponudimo, jo
solimo, popramo ter vanjo vloži-
mo narezan tretji avokado.
Potrebujemo:
3 večje avokade
3/4 1 kokošje juhe
2 kozarčka jogurta
sol
poper
1/2 sveže rdeče paprike
SVINJSKI MEDALJONI V SI-
ROVI SRAJČKI
Pile narežemo na medaljone,
jih solimo, popramo in na vro-
čem olju na obeh straneh na hi-
tro opečemo.
Gorgonzolo prepasiramo in
vanj primešamo rumenjake in
sneg iz beljakov.
Po medaljonih polijemo gosto
sirovo maso in jih v pečici zlato-
rumeno zapečemo.
Ponudimo jih z zeliščno sme-
tanovo omako.
Zeliščna smetanova omaka:
Zelišča, mleko in polovico
sladke smetane v mešalcu zmik-
samo. Na majhnem ognju zavre-
mo, solimo in dodamo limonin
sok.
Nasvet:
Omaki izboljšamo okus tako,
da ji tik pred serviranjem prime-
šamo preostalo stepeno sladko
smetano.
Za pripravo potrebujemo:
60 dag svinjskega fileja (svinjska
pljučna pečenka)
20 dag sira — gorgonzole
3 jajca
sol
poper
olje ali maslo za pečenje
Zeliščna smetanova omaka:
sveža zelenjava po želji (peteršilj,
drobnjak, vrtna kreša . . .)
1/4 mleka
1/4 I sladke smetane
sol
limonin sok
Na enak način lahko pripravi-
te druge kose, oziroma tudi dru-
ge vrste mesa. Npr.: piščančja ali
puranja prsa, govejo pljučno pe-
čenko, jagnječje medaljone in
podobno.
PALAČINKE Z JABOLKI
Jabolka olupimo, narežemo na
četrtine, odstranimo pečke in na-
režemo na tanke rezine.
V skledo presejemo moko in
naredimo v sredi jamico. Jajca
razžvrkljamo s soljo, mlekom,
sladkorjem in mineralno vodo v
gladko zmes. Nekaj je zlijemo v
jamico in zmešamo z moko. Po-
stopoma dodajamo preostalo te-
kočino in mešamo. Pazimo, da
ne nastajajo grudice.
V ponvi segrejemo malo mar-
garine, nanjo damo del nareza-
nih jabolk, jih popečemo in na-
nje zlijemo tanko plast testa.
Palačinke na obeh straneh zla-
torumeno zapečemo. Preden pa-
lačinko obrnemo, damo v ponev
še malo margarine. Tako speče-
mo vse palačinke.
Pečene palačinke poljubno
zvijemo in jih potresemo s slad-
korjem v prahu, v katerega smo
primešali cimet.
Za pripravo smo porabili:
1 kg jabolk
25 dag moke
3/8 I (375 ml) mleka
1/8 1 (125 ml) mineralne vode
20 dag margarine
sladkor v prahu
cimet
Želim vam dober tek ter veliko
veselja in uspeha s kuhanjem.
V naslendji številki Tednika
boste spoznali nov predlog meni-
ja in recepte za pripravo kosila
oziroma večerje pod geslom
»KO ZA MIZO SMO ZBRA-
NI . . .«	Dušan Bombek
tehnolog iz Kmetijskega
kombinata
— turizem in gostinstvo Ptuj
Petnajsti turistični dnevi
Dolgoletna tajnica društva
Marta Bombek je začetek njiho-
vega društva opisala takole:
»Rodili smo se pred petnajstimi
leti v majhni, siromašni, vendar
lepi krajevni skupnosti Podgorci
na obronku Slovenskih goric.
Resnično, bili smo simbol golega
novorojenčka. Vse, kar smo ime-
li, je bila volja do dela, mnogo
dobrih zamisli in veliko prijatelj-
stva med peščico člani. Kljub te-
mu smo pogumno začeH.« Nada-
ljevali bi v njenem stilu in pove-
dali, da se je ob tem rodil praz-
nik domačega vina, kar je bilo v
tistih časih zelo bogokletno. Po-
datek, da je prvih petnajst oce-
njenih vzorcev pred petnajstimi
leti poraslo na lanskih 210, pove,
da so vinogradniki praznik vina
v Podgorcih, ki prerašča društve-
ne in občinske okvire, vzeli za
svojega.
Vsa leta so »podgorški turisti«
delali tudi na drugih področjih.
Pomembno delo so opravili pri
ureditvi domačega okolja, ki je
bilo po besedah dolgoletnega
predsednika, Franca Sladnjaka,
precej zanemarjeno. Zadnja leta
romajo priznanja tudi v roke
kmečkih gospodinj, ki tekmuje-
jo, kje bo več in lepših rož in lep-
še urejeno domače dvorišče. O
tem in še o marsičem so minuli
četrtek govorili domačini na ti-
skovni konferenci, za katero so
razposlali preko 60 vabil novi-
narjem in turističnim agencijam.
Prišlo pa jih je bore malo, oziro-
ma tisti, ki podgorskim priredit-
vam ostajajo zvesti že vseh pet-
najst let.
Da takšna prireditev veliko
stane, ni potrebno posebej pripo-
vedovati. Imajo sicer dva pokro-
vitelja, skupščino občine Ormož,
ki jih vsa leta podpira bolj mo-
ralno kot materialno, in ormoško
tovarno sladkorja, ki je edina fir-
ma v ormoški občini, ki jim nudi
stalno pomoč. Potem je tu še
Društvo vinogradnikov Jeruza-
lem, s katerimi že vrsto let dobro
sodelujejo. Mnogi člani Turisti-
čnega društva Podgorci so člani
Društva vinogradnikov Jeruza-
lem in obratno. V zimskih mese-
cih se srečujejo na številnih stro-
kovnih predavanjih, ki koristijo
obojim.
Ob vsem svojem delu pa bi si
Podgorčani zaslužili večjo pod-
poro širše turistične javnosti. V
mislih imamo Turistično zvezo
Podravja, ki je letos primaknila
nekaj denarja pri akciji Sloven-
ski vinski kozarec, vendar je to
tudi vse. Njen predsednik Janez
Pograjc prihaja v Podgorce in
tem pridnim in prizadevnim lju-
dem pripoveduje, denimo, kaj se
dogaja na Vinski cesti, na drugi
strani državne meje, ne pove pa
ničesar, kako dolgo še bodo Pod-
gorčani s svojim podeželskim
vinskim sejmom sredi vinorodne
pokrajine jugovzhodnih obron-
kov Slovenskih goric in bližnjih
Haloz tako osamljeni. Seveda
jim je všeč, če jih kdo pohvali,
vendar bolj kot hvalo potrebuje-
jo konkretno pomoč bodisi v re-
klamnem in informativnem po-
gledu, pa še mogoče v čem, kar
bi Turistična zveza Podravja
zlahka zmogla, saj imajo menda
ti naši kraji kot model enotnega
Podravja prav v turizmu ob osta-
lih naravnih pogojih svojo go-
spodarsko bodočnost. Menijo,
da ne morejo biti neprestano sa-
mo folklorna posebnost, kjer se
dobro je in pije, ampak bi bilo
prav, da jih ob letošnjih jubilej-
nih 15. Turističnih dnevih opazi-
jo in podprejo tudi v tem pogle-
du.
V prireditve vlagajo že od vse-
ga začetka veljko osebnega dela,
izkupiček pa namenjajo razširja-
nju dejavnosti. V Podgorcih so
imeli v minulih letih vrsto uspe-
lih kulturnih in zabavnih priredi-
tev, ki so gostom ostale v priiet-
nem spominu. Ves čas svojega
delovanja pridno vzgajajo turisti-
čni podmladek, ki ga vključujejo
v vse prireditve. Vprašanje pa je.
če bodo ti mladi ljudje čez leta
prav tako pripravljeni delati vse,
kot to opravlja sedanja generaci-
ja. Prireditve ob 15. Turističnih
dnevih so se pričele že danes, ko
so na že znanih zbirnih krajih od
Mestnega vrha pri Ptuju, Pod-
gorcev, Ormoža, Koga, Brebrov-
nika, Ljutomera, Stročje vasi,
Cezanjevec pa do Vidma ob
Ščavnici začeli zbirati vzorce vi-
na, ki jih bodo popoldan odpe-
ljali v Podgorce. Jutri bodo vino
razvrstili po ostanku nepovrete-
ga sladkorja, v soboto in nedeljo
pa bo potekalo strokovno oce-
njevanje vina. Slovenski vinski
kozarec bodo javnosti predstavili
v nedeljo.
Ostale prireditve bodo dosega-
le odprtje petnajstega praznika
vina, večer pesmi in humorja, vi-
nogradniški ples, pa tudi podeli-
tev priznanj vinogradnikom in
kletarjem za uspešno opravljen
tečaj kletarstva ter avtorjem na-
grajenih vinskih kozarcev. Pode-
ljena bodo tudi priznanja za ure-
jeno okolje. Prireditve se bodo
odvijale med 26. in 28. aprilom.
V teh dneh bodo v Podgorcih na
prireditvenem prostoru in v pro-
storih osnovne šole odprte tudi
razne prodajne razstave vino-
gradniške in kletarske mehaniza-
cije, zaščitnih sredstev, kozarcev
iz Rogaške in drugega.
Vida Topolovec
Za svojo dejavnost so pri Turističnem društvu Podgorci v mi-
nulih petnajstih letih prejeli številna priznanja. Najbolj so ponosni
na Turistični nagelj. To je društvo, ki mu ne manjka izvirnih zami-
sli, od ocenjevanja domačega vina, kjer pričakujejo letos med 250
in 300 vzorci, do izbire Slovenskega vinskega kozarca. Tradicio-
nalni turistični dnevi se bodo letos odvijali 20. in 21. ter od 26. do
2S. aprila.
Predsednik letošnje ocenje-
valne komisije bo enolog iz or-
moške kleti dipl. ing. agrono-
mije Matija Kociper. Priznani
enologi so tudi ostali člani
ocenjevalne komisije: Cvetka
Sakelšek, dipl. ing. živilske
tehnologije in mag. Slavko
Žalar — oba iz Ljutomera,
mag. Anton Skaza iz Ptuja,
dipl. ing. živilske tehnologije
Lidija Ruška iz Ormoža, mag.
Jože Protner iz Vinaga, mag.
Tone Zafošnik, prof. dr. Jože
Colnarič in dipl. ing. agrono-
mije Tone Vodovnik — vsi iz
Kmetijskega zavoda Maribor,
dipl. ing. agronomije Franc
Bezjak iz Brežic in prof. dr.
Slavica Šikovec z Biotehnične
fakultete v Ljubljani.
Novo nagradno turistično vprašanje
Na pred štirinajstimi dnevi po-
stavljeno vprašanje smo dobili
veliko odgovorov. Nepravilnih je
bilo tokrat zelo malo. Pravilen
odgovor se glasi: Sramotilni
stolp na Slovenskem trgu. Pravil-
no pa so odgovorili tudi tisti, ki
so zapisali, da je na sliki Orfejev
spomenik. Nekateri pa so žal na-
pačno napisali, kje stoji, name-
sto na Slovenskem trgu, so zapi-
sali, da se nahaja na Lackovem.
Tokrat sta nagrado Pokrajin-
skega muzeja v Ptuju prejela vo-
jaka Vlado Ogrizek in Slavko Pa-
tekar iz Bihača. Prosimo ju, da
nam pošljeta podatke o doma-
čem naslovu. Srečko Lovrenčič,
koordinator vodniške službe v
Pokrajinskem muzeju, pa jima
sporoča, da nagrade ne bo treba
deliti, saj bo vsak od njiju dobil
grafično mapo in oljenko.
Novo nagradno turisitčno
vprašanje se glasi: Kaj je na sli-
ki? Iz katerega obdobja je?
Za pravilen odgovor sta pri-
pravljena kot nagrada vodnik po
muzejskih zbirkah in predmet, ki
je na sliki.
TEDNIK - 18- april 1991
NEKOČ iN DANES - 5
Položaj in delovanje krajevnih skupnosti v občini Ptuj
(Analiza za obdobje 1986—1990)
4. nadaljevanje
Vm. DOSEŽKI NA PODROČ-
JU MATERIALNE PROIZ-
VODNJE:
Oskrba i vodo in kanalizacija:
Izgradnja vodovodnih objek-
tov in naprav je temeljila na na-
slednjih usmeritvah:
na konsolidaciji in raciona-
lizaciji grajenih vodovodnih si-
stemov,
—	na solidarnostni izgradnji v
vododeficitarnih in manj razvitih
predelih občine
—	na enakomerni izgradnji
po teritoriju občine.
Izgradnja kanalskih objektov
in naprav je temeljila na dogra-
ditvi in usposobitvi komunalne
čistilne naprave in izgradnji ka-
nalske mreže v območju čistilne
naprave Ptuj.
Primarno in sekundarno kana-
lizacijo so gradili uporabniki
praktično sami (90%). Samou-
pravna komunalna skupnost je
sodelovala le s prispevkom za
razširjeno reprodukcijo in pokri-
la le okoli 10 % vrednosti progra-
ma. Problematična je bila pri-
marna kanalizacija, za katero ni
denarja. Uporabniki (KS, podje-
tja) niso bili prirpavljeni (zmo-
žni) finančno sodelovati. Druž-
benih (združenih) sredstev ni.
Odpadne vode postajajo v ožjem
in širšem območju mesta ftuj,
Majšperka in Kidričevega ekolo-
ški problem. V obdobju
1986 - 1990 je bilo zgrajenih
okrog 87.500 m primarnega in
sekundarnega vodovodnega
omrežja in 5183 m kanalskega
omrežja.
Urejanje PIT prometa:
Na osnovi začrtanih ciljev in
smeri razvoja PTT omrežja bi v
letu 1986 -1990 dosegli:
2999 prebivalcev na ptt enoto,
1815 prebivalcev na eno spre-
jemno delovno mesto,
5,07 teleks naročnikov na
10.000 prebivalcev,
11,16 telefonskih naročnikov
na 100 prebivalcev.
Delež vlaganj bi se financiral
iz naslednjih virov:
—	sredstva izvajalcev 22,5 %
—	sredstva
uporabnikov	65,3 %
—	krediti	12,2%
Za skladnejši razvoj manj raz-
vitih krajevnih skupnosti je PTT
Maribor za to področje namenjal
15 % sredstev uporabnikov.
Število telefonskih naročnikov
se je v občini Ptuj povečalo od
4350 v letu 1985 na 8452 v letu
1990 (94%). Kar 81 % (3296 pri-
ključkov) novih PTT priključkov
je bilo vzpostavljenih preko ak-
cij, ki so jih organiziorale in vo-
dile krajevne skupnosti.
Cestna infrastruktura:
Občina Ptuj ima s prometno-
geografskega stališča izreden po-
ložaj. Tako prečkajo občino po-
membne magistralne in regional-
ne cestne povezave. Gosta je tudi
mreža lokalnih in krajevnih cest.
Cestno omrežje v občini Ptuj je v
slovenskem prostoru najgostejše,
saj pride na I km^ površine
1,3 km cest (republiško povpreč-
je je 0,64 km).
Stanje cestnega omrežja v
ptujski občini prikazuje nasled-
nja tabela (stanje december
1989).
Zelo gosto cestno omrežje
predstavljajo še nerazvrščene
krajevne ceste v dolžini 1100 km.
Na teh cestah je zelo malo vozišč
moderniziranih in so v zelo sla-
bem stanju, saj poteka večina teh
cest po slabo nosilnih ilovnatih
tleh Slovenskih goric in Haloz.
V planskem obdobju
1986 -1990 je bil storjen velik
napredek na področju obnove in
modernizacije lokalnih in regio-
nalnih cest, predvsem zaradi iz-
redno velikih naporov krajevnih
skupnosti in občanov ter s po-
močjo sredstev 111. občinskega
samoprispevka.
Kabelska televizija (CATV):
Štiri krajevne skupnosti mesta
Ptuj so zgradile enega prvih več-
jih CATV sistemov v Jugoslaviji.
Sam sistem in glavna postaja z
antenskim stolpom je grajena ta-
ko, da daje možnost nadaljnje iz-
gradnje v mestu in bližnji okolici
kot tudi izgradnjo lokalne (ptuj-
ske) televizije. CATV sistem, na
katerega je priključenih okoli
4100 gospodinjstev, upravljajo
krajevne skupnosti.
O materialnem
in socialnem položaju
upokojencev
Položaj upokojencev se vse
bolj slabša. Razmerje med po-
kojninami in plačami je že
74:100, zato ob nenehnih podra-
žitvah kupna moč pri upokojen-
cih občutno pada. Tudi novosti,
ki se pripravlja^jo v zakonodaji s
področja pokojninskega in inva-
lidskega zavrovanja ne predvide-
vajo ugodnejših razmerij. Nas-
protno, predvideno je celo po-
daljšanje delovne dobe za pet
let, kar naj bi se doseglo posto-
poma z vsakoletnim podaljša-
njem za 6 mesecev. To je nekaj
glavnih ugotovitev iz uvodnega
poročila Lojzeta Cučka na zboru
aktiva sindikalnih aktivistov pri
območnem svetu ZSSS Ptuj, ki je
bil v četrtek, II. aprila, v Delav-
skem domu Franca Kramberger-
ja.
V razpravi o tem žgočem pro-
blemu je sodelovala tudi Anka
Osterman, ptujska poslanka v
Zboru združenega dela Skupšči-
ne Republike Slovenije, ki je
med drugim povedala, da je v
ptujski občini 11.772 upokojen-
cev, od teh jih kar 18 % prejema
varstveni _ dodatek, skupno
10.684 upokojencev ali 90% pa
ima nižjo pokojnino, kot je pov-
prečna plača v Sloveniji.
Svoje predloge, pobude in sta-
lišča je povedalo še več drugih
članov aktiva. Zato so na zboru
imenovali 5-člansko delovno
skupino, ki naj na odlagi uvod-
nih poročil in razprave pripravi
konkretna stališča in z njimi se-
znani vse pristojne organe v ob-
čini in republiki.
Udeleženci zbora so se sezna-
nili tudi z ustanovitvijo Delavske
stranke Slovenije in s program-
sko listino. O tem se je razvila ži-
vahna razprava, ki je bila enotna
v tem, da aktiv podpira program
stranke. Vključevanje vanjo pa je
prostovoljno, ob upoštevanju, da
se je treba izogibati dvotirnosti
in da je vsakdo lahko praviloma
član le ene stranke. Delavska
stranka bo morala imeti po-
membno vlogo tudi v občinski
skupščini.
V zvezi z operativnim načrtom
izvajanja programa dela za letos
so se zedinili za dvodnevni izlet
v Budimpešto, ki naj bi bil konec
maja. Posebej pa so razpravljali
o počastitvi mednarodnega praz-
nika dela, ki ga praznujejo po
vsem svetu in tudi pri nas nanj
ne smemo pozabiti. Ker navzo-
čim ni bilo znano, če bo kdo le-
tos v Ptuju pripravil kako prire-
ditev s proslavo praznika dela,
so sklenili, da bodo sami v okvi-
ru aktiva pripravili slavnostno
sejo in srečanje v počastitev 1.
maja. Poskrbeli bodo tudi, da bo
v Tedniku izšel zapis o tem, kako
so na ptujskem območju prazno-
vali prvi maj nekoč, ko je država
ta praznik še prepovedovala.
V nadaljevanju zbora so
obravnavali in potrdili še pred-
log kandidatov za sindikalna pri-
znanja v letu 1991, ki naj bi jih
podelili na slavnostni seji pred I.
majem. Sklenili so, da bo letna
članarina sindikata upokojencev
znašala 120 din, in da se pri akti-
vu ustanovi sklad tovariške po-
moči, v katerega bo vsak član let-
no plačal po sto dinarjev.
FF
V ptujski občini je trenutno
4325 starostnih upokojencev,
2377 družinskih, 2618 invalid-
skih in 1695 kmečkih upoko-
jencev. Poleg teh je še 280 du-
ševno in telesno prizadetih
odraslih oseb, ki imajo položaj
upokojenca.
REALIZACIJA MODERNIZACIJ IN OJAČITEV LOKALNIH TER REGIONALNIH CEST IZ IIL
OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA V LETIH 1987 in 1988	. . ,
v K dinarjih
LEGENDA: Ukrep 1 — modernizacija. Ukrep 2 — ojačitev (položitev asfaltbetona)
SPOMINI NA BORL
<941—1943
(77. nadaljevanje)
NOVI TRANSPORTI
V Auschwitz so prihajali
vedno novi in novi številni
transporti iz vse Evrope. Po-
sebno poglavje so bili transpor-
ti Židov,*i so jih nekatere v ce-
loti odredili za uplinjanje, če ni
bilo zanje prostora v taborišču.
Na železniški postaji na stran-
skem tiru so morali pustiti vso
svojo prtljago. To so bile števil-
ne družine — starci, odrasli in
otroci, možje in žene, bratje in
sestre. Da so ohranili discipli-
no in poslušnost svojih žrtev,
so jim pred plinsko komoro
razdelili brisače in jih zavajali,
da se gredo kopat. V komori na
stropu so bile navidezno na-
meščene šobe za prho. Medtem
ko so pričakovali vodo, so spu-
stili v komoro plin, ki jih je po-
končal.
Pri nekaterih transportih so
odbrali zdrave in močne za de-
lo v taborišču, starce in otroke
ter slabotne in bolne pa so ta-
koj izdvojili za uplinjanje. Pri
ločitvah družin, mater in oče-
tov od sinov in hčera, je prišlo
do tragičnih prizorov, krikov,
obupa, pa ni nič pomagalo.
Uničevalni stroj je deloval neu-
smiljeno natančno.
Tudi iz Slovenije je za našim
transportom avgusta 1942 z
Borla prišlo več transportov, in
sicer dva transporta iz Begunj
in en transport iz Maribora ter
z Borla s skupaj 50 tovarišica-
mi. Leta 1943, do mojega od-
hoda iz Auschvvitza septembra,
sta prišla še dva transporta iz
Maribora oziroma Celja ter
manjše skupine iz Maribora in
Begunj — skupaj prek 120 to-
varišic.
Proti koncu februarja je tako
prispel nov transport žena iz
mariborskih zaporov v Ausch-
witz. Z njim sta prišli tudi Štef-
ka Stoler-Berlinger iz Trbovelj
(sedaj Rupnik), ki je bila zapr-
ta skupaj z Mileno Petovar, in
Nadica Rajh z Mote pri Ljuto-
meru, Milenina sestrična. Po-
zanimala sem se za usodo Mi-
lene in Štefka mi je povedala,
da so jo v mariborskih zaporih
ustrelili 2. oktobra 1942 skupaj
s 140 talci.
Štefka je bila z njo pred
ustrelitvijo v isti celici. Milena
je dajala moralo vsem zaporni-
cam v celici, ki so se bale za
svojo usodo. Bila je hrabra in
mirno je pričakovala najhujše.
Vseh zapornic je bilo strah,
ko so izvedele, da bodo zopet
streljali talce. Prišla je vrsta tu-
di na Mileno. Preden se je po-
slovila od tovarišic v celici, je
izjavila, da si ne bo pustila za-
vezati oči in da bodo njene
zadnje besede: »Smrt fašizmu
— svoboda narodu!« Tako
sem izvedela za herojsko smrt
plemenite in nepozabne tovari-
šice Milene.
Milenina sestrična Nadica
Rajh, nekoč veselo, prešerno,
lepo prleško dekle, nežnega
obraza in svetlih las, je ob vsa-
ki omembi Milenine usmrtitve
v bolečini zaječala. Z njo smo
bile skupaj v bloku Slovenk in
bivale v isti »štubi«, spala je
pod našim pogradom. Moja
mama je Rajhovo družino po-
znala že pred vojno, ker so
aktivno sodelovali v Društvu
kmečkih fantov in deklet.
Kmalu za tem je zbolela za
tifusom. Ko jo je že mučila vro-
čina, je tiho mrmrala neko mo-
litvico v odrešitev vsega hude-
ga. Nič več ni bila z nami s svo-
jo vedrino, oddaljevala se je
vedno bolj in bolj, v svoj drugi
svet. Tako so bili uničeni njena
mladost, njene sanje, njen up
in vedrina. Podlegla je in za
vedno ostala tam daleč od do-
movine, ki jo je tako močno
ljubila in pogrešala.
Smrtnost med-Slovenkami je
bila izredno visoka. Vsak dan
smo se neme in nemočne po-
slavljale od svojih sotrpink. Po-
sebno v letu 1943, ko sta že tu-
di v ženskem taborišču Birke-
nau gorela noč in dan dva kre-
matorija — pozneje pa še tretji
in četrti, je bilo pokončanih na
stotisoče nedolžnih žrtev.
Poleg tega so v posebnih jar-
kih za taboriščem na grmadah
sežigali mrtve internirance, ker
krematoriji niso zmogli vsega.
Njihova zmogljivost je bila
kljub vsemu premajhna. Sam
komandant taborišča Hoss je
priznal, da je leta 1944 gorelo
32 krematorijev. Pred rusko os-
voboditvijo taborišča so jih ve-
čino razrušili, tako daje poseb-
na raziskovalna skupina našte-
la po osvoboditvi taborišča le
12 krematorijev.
Konec leta 1942 je bilo v ma-
tičnem taborišču Auschwitz
prostora le za 18.000 jetnikov,
leta 1943 pa je samo taborišče
Birkenau lahko sprejelo že
150.000 jetnikov in jetnic.
Od 20. maja 1940 do 18. ja^
nuarja 1945 je bilo v kartoteko
taborišča Auschvvitz vpisanih
269.373 jetnikov in 132.849 je-
tnic ali skupaj 402.222 moder-
nih sužnjev. Pokončanih je bilo
70 do 80 odstotkov interniran-
cev. Po nepopolnih podatkih je
umrlo v Auschvvitzu in podruž-
ničnih taboriščih čez 4 milijone
ljudi. Iz teh podatkov je moč
ugotoviti, daje bilo v kartoteko
taborišča vpisanih manj kot 10
odstotkov internirancev, vse
ostale so pokončali, ne da bi
jih evidentirali (Zbornik
Auschvvitz - Birkenau, zalo-
žba Obzorja Maribor, 1982,
strani 19-28).
KARANTENA
Na nekem jutranjem apelu
avgusta 1943 so nas okrog 80
Slovenk na številkah poklicali
in izločili od drugih interni-
rank. Obvestili so nas, da bo-
mo izpuščene iz taborišča in
lahko odšle domov. Nismo mo-
gle verjeti, da bo to res, saj je
prišlo tako nenadoma. Razpo-
redili so nas v karanteno, v
blok, ki je stal za blokom 25 —
blokom smrti, v katerem so zbi-
rali jetnice za krematorij. V ka-
ranteni smo bile vsega pribli-
žno tri tedne, da bi si nekoliko
opomogle. Dobivale smo sicer
enako hrano kot prej, brez vsa-
kega priboljška, vendar nismo
hodile v koloni na delo in tudi
pri miru so nas pustili. Dvomi-
le smo, da nas bodo pustili do-
mov in razmišljale, kaj se bo z
nami zgodilo. Ugibanj je bilo
veliko in tudi možnosti. Nekaj
tovarišic nas je bilo resno bol-
nih in izčrpanih. Zdravniške
nege ni bilo. Med temi sem bila
tudi jaz in Ljubica Zabavnik, ki
sva zaradi cepljenja dobili hu-
do malarijo. Zato je bilo malo
upanja, da bova prišli ven, kaj-
ti iz taborišča so odpustili sa-
mo zdrave in brez temperature.
Hudi napadi mrzlice so se po-
javljali vsak drugi dan, vročirta
je segla tudi do 40° C in čez.
Vsak dan sem bila bolj izčrpa-
na in vedno je bilo manj upa-
nja na preživetje.
K nam je po večerih od časa
do časa prihajala Štefka Šti-
blerjeva in nam obljubila, da
bo uredila z taboriščno zdrav-
nico, jetnico Cehinjo Zdenko
Nejediv, da bo prikrila bolne
tovarišice in ne bo izkazovala
pri njih vročine. Tako smo po-
novno bile, kot že mnogokrat
prej, hvaležne Štefki za njeno
skrb in pomoč.
Iz našega karantenskega blo-
ka smo lahko opazovale skozi
okno, kaj se je dogajalo v blo-
ku 25 — bloku smrti. V tem
bloku so se vrstile strašne tra-
gedije in grozodejstva, ki smo
jim bile šele sedaj priče.
Kadar so iz tega bloka odva-
žali jetnice — žrtve za plinske
celice, so po večernem apelu,
ki je bil izjemoma kratek, odre-
dili taboriščno zaporo. To se
pravi, da so morale vse jetnice
ostati v svojih barakah. Tako
so onemogočili vsako gibanje
po taborišču z namenom, da bi
tragični dogodki, ki so sledili,
ostali prikriti. Ker smo sedaj
bivale za tem usodnim blokom,
smo lahko opazovale, kako so
odvažali žrtve v plinske celice.
Jetnice, ki so bile izbrane in
določene za blok 25, so bile
tam različno dolgo, približno
teden dni. Ostajale so brez vo-
de, hrane in stranišča. Med nji-
mi je bilo že mnogo mrtvih,
trupla pa so že razpadala. Več-
krat se je zgodilo, da je bila v
tem bloku mati, hči pa zunaj
ali obratno, morda tudi sestra,
in tako so kljub temu, da je to
bilo strogo prepovedano, pri-
hajale ženske do tega bloka in
se skozi šipe na oknih (v teh zi-
danih blokih so bila okna nižje
vgrajena kot v naših barakah),
poljubljale in poslavljale. To je
bila posebna sila in moč, ki je
premagala vse prepovedi,
strah, prepreke in ko se vpraša-
nje življenja sploh ni postavlja-
lo v ospredje. Morda je kdaj
kateri tudi uspelo jetnico — Ži-
dinjo, stražarko pri vhodu pre-
pričati, podkupiti morda s
koščkom kruha, da jo je za tre-
nutek pustila v blok po zadnje
slovo .. .
Se nadaljuje
6 - MNENJA, PREDLOGI
18. april 1991 - TEDNIK
Medicinska sestra
v zobozdravstvenem timu
Medicinska sestra je poklic
IV. stopnje usmerjenega izobra-
ževanja na področju zdravstve-
nega varstva. Izvaja zahtevne na-
loge v zobozdravstvenem timu:
načrtuje, organizira, vodi uskla-
jeno delo, izvaja načrtne oblike
zdravstvene vzgoje, sodeluje v
vzgojno-izobraževalnem procesu
kot učitelj praktičnega pouka
učencev, študentov in pripravni-
kov ter nekaterih drugih profilov
npr. snažilk.
Zdravstveni delavci v timu so
različnih poklicev. Skupščina
Izobraževalne skupnosti SRS je
za zdravstveno varstvo ob refor-
mi izobraževalnega sistema spre-
jela za usmerjeno izobraževanje
v zdravstvu izobraževalne pro-
grame, po katerih se za opravlja-
nje nalog z bolnikom izobražuje-
jo med drugimi tudi medicinske
sestre stomatološke usmeritve.
Napredek medicinske znano-
sti in prakse ter drugih znanosti,
na katere se opira medicina, je
nujno privedel do delitve dela.
Temeljno načelo pri delitvi dela
v zobozdravstvu zahteva, da naj
bo vsakemu delavcu dodeljeno
samo tisto delo, ki ga je po svoji
izobrazbi zmožen opravljati in
ga po svoji izkušenosti tudi zares
obvlada. Čista delitev dela z vso
odgovornostjo pomeni največjo
stopnjo varnosti za pacienta in
za zdravstvenega delavca. Delo
mora biti usklajeno z delom dru-
gih, v središču pozornosti pa je
vedno bolnik.
V naši zobozdravstveni delo-
vni organizaciji je zaposlenih 40
medicinskih sester, od tega sta 2
VMS — višji medicinski sestri, ki
opravljata delo glavne medicin-
ske sestre in inštrumentarke pri
specialistih za ustne bolezni in
oralno kirurgijo, pa tudi delo hi-
gienikov. Tri srednje medicinske
sestre so zadolžene za zdravstve-
no vzgojno delo, ki obsega vse
osnovne šole v ptujski občini,
vse vzgojno varstvene organiza-
cije v občini ter delo v preventiv-
nem kabinetu v ZA Ptuj. Uspehi
zobozdravstvene vzgoje so dol-
gotrajen proces, vendar beležimo
lepe uspehe že po 10-letnem de-
lu, kar dokazuje pred kratkim
uspeli kviz osnovnošolcev, o ka-
terem ste že poročali.
Sestra, ki je vključena v timu:
sestra — zobozdravnik — zobo-
tehnik, dela torej v neposrednem
kontaktu s pacientom. Poleg
splošnega medicinskega znanja
mora poznati še razne materiale.
ki se uporabljajo v zobozdrav-
stvu. Opravlja torej specifično
poklicno delo in za to delo so ji
potrebne določene kvalitete in
lastnosti, kot so: ljubezen do lju-
di in obzirnost, dobro šolsko
znanje in spomin, čustvena zre-
lost, uvarnovešenost, občutek
odgovornosti (dragi materiali in
denar), prilagodljivost, odnos do
čistoče in ne nazadnje sposob-
nost ter odnos do dela in delo-
vne navade. Vendar bi rekla, da
so osebnostne zahteve z vsemi
naštetimi lastnostmi nekoliko
preveč poudarjene, vemo na-
mreč, da je tudi sestra samo člo-
vek, polna lastnih nasprotij, iz-
postavljena je konfliktnim situa-
cijam, v katerih so stalno na pre-
izkušnji njen čut odgovornosti,
njena zrelost in uravnovešenost.
Prav tukaj bi poudarila, da je pa-
cient res v središču pozornosti,
prav tako pa je dolžnost pacien-
ta, da poskrbi za korekten odnos
do delavcev v ambulanti, saj bo
le-to v obojestransko zadovolj-
stvo in uspeh.
V povprečju so naše sestre
mlad del kolektiva. Njihova pov-
prečna starost je med 25—30 leti,
to pa potegne za seboj še vrsto
nevšečnosti. Veliko je izpadov
zaradi nege družinskih članov,
ko imajo sestre male otroke, iz
česar sledi velika fluktuacija ka-
dra iz tima v tim. Medicinska se-
stra pa opravlja še delo admini-
stratorja. Vodi evidenco na
zdravniškem kartonu, dela stati-
stična poročila, pobira denar od
participacije in opravlja še vrsto
drugih del.
Že vrsto let se borimo s to ad-
ministrativno birokracijo, pa ne
vidimo nobenega izhoda, nas-
protno, vse kaže, da se vedno
bolj poglabljamo vanjo. Partici-
pacije se zvišujejo, zobnoproteti-
čna dela se bodo plačevala celo v
višini 100 %, obseg dela se s tem
zvišuje, osebni dohodki pa bodo
po izjavi g. Katje Bohove za
20 % nižji. Eno izmed načel, ki
jih poznamo, pa govori »od vsa-
kogar po zmožnostih — vsako-
mur po delu«. To načelo naj bi
bilo temeljno vodilo pri nagraje-
vanju zdravstvenih delavcev.
Zdravstveni delavci ob delovni
gorečnosti in požrtvovalnosti to
pričakujejo, ko z vso humano za-
vestjo opravljajo svoj poklic.
Glavna medicinska sestra
Jasna Ferčič, viš. med. sestra
Poravnalni sveti v l(rajevnih skupnostih
Prikaz delovanja poravnalnih svetov, ki ga
je g. Jožef Maučec podal v analizi položaja in
delovanja krajevnih skupnosti v občini Ptuj /a
obdobje 1986-1990 (Tednik, št. 12-14/91),
me je spodbudil, da napišem nekaj o delu in
bodočnosti poravnalnih svetov v krajevnih
skupnosti (skrajšano v KS). Najprej pa je po-
trebno, da navedem nekaj pravnih predpisov.
Sedanji predpisi
Bivših zveznih in republiških predpisov, ki
so urejali poravnalne svete v Jugoslaviji in v
Sloveniji ne bom omenjal, pač pa le sedaj ve-
ljavne zadevne predpise v Sloveniji. Sloven-
ska ustava iz leta 1974, ki šteje poravnalne
svete med samoupravna sodišča, ima o teh
sodiščih več določb. Na podlagi te ustave je
bil sprejet Zakon o samoupravnih sodiščih
— skrajšano ZSS (Ur. list SRS, št. 10/77 in
23/81), ki poleg določb o drugih samouprav-
nih sodiščih vsebuje tudi določbe o poravnal-
nih svetih. Po teh določbah (omenil bom le
najvažnejše) se poravnalni svet lahko ustano-
vi praviloma v vsaki krajevni skupnosti za
območje celotne krajevne skupnosti ali za
njen del, in to z ustreznimi določbami v sta-
tutu krajevne skupnosti ali pa s posebnim
splošnim aktom, v katerem morajo biti dolo-
čeni: pristojnost sestava, sedež, organizacija
poravnalnega sveta, postopek pred njim in
način obveščanja o delu sveta svojemu usta-
novitelju, to je skupščini krajevne skupnosti.
Poudarjam, da tistih določb, ki jih ZSS o po-
ravnalnih svetih že sam točno predpisuje,
n.pr. o pristojnosti in postopku, ni dovoljeno
v statutu oz. v posebnem aktu spreminjati,
temveč le prepisati ali pa se samo sklicevati
nanje.
Krajevna pristojnost poravnalnega sveta
Če predlagatelj (v nadaljevanju bom upo-
rabljal naziv tožnik, čeprav ZSS tega naziva
ne uporablja) biva v KS, ki ima poravnalni
svet, lahko vlogo (tožbo) zoper nasprotno
stranko (v nadaljevanju bom uporabljal na-
ziv toženec), ki ni v isti KS, temveč v drugi, ki
pa nima ustanovljenega poravnalnega sveta,
vloži pri svojem poravnalnem svetu. Če pa
bivata tožnik in toženec v različni krajevnih
skupnostih, ki imata poravnalne svete, potem
lahko tožnik vloži tožbo pri poravnalnem
svetu svoje ali pa toženčeve krajevne skupno-
sti. Stranki se lahko dogovorita, kateri od teh
poravnalnih svetov bo obravnaval njun pri-
mer.
Stvarna pristojnost poravnalnega sveta
Pred poravnalnim svetom v KS se lahko
obravnavajo vsi civilni spori, razen zahtev-
kov, s katerimi stranke ne morejo prosto raz-
polagati, ter vsa kazniva dejanja, ki se prega-
njajo na zasebno tožbo.
Ali je v nekaterih zadevah obvezno upoštevati
poravnalni svet?
V prvotni vsebini 3. odst. 49. čl. ZSS je bilo
določeno, da se tožnik, preden vloži na sodiš-
ču kazensko tožbo zaradi kaznivih dejanj zo-
per čast in dobro ime ter zaradi lahke telesne
poškodbe ali civilno tožbo za takoimenovano
stvar majhne vrednosti, mora obvezno obrni-
ti na poravnalni svet. Ker pa ta določba ni v
skladu z zveznim Zakonom o kazenskem po-
stopku (skrajšano ZKP) in z zveznim Zako-
nom o pravdnem postopku (skrajšano ZPP),
je po intervenciji Ustavnega sodišča Jugosla-
vije, slovenska republiška skupščina leta
1981 vsebino 3. odst. 49 čl. ZSS spremenila,
tako, da se tožnik sedaj lahko obrne na po-
ravnalni svet (ne pa mora), preden vloži tož-
bo pri rednem sodišču zaradi zgoraj navede-
nih zadev.
Ali so redna sodišča dolžna pri njih direktno
vložene tožbe v zgoraj navedenih zadevah od-
stopati poravnalnim svetom?
Po določbah 445 čl. ZKP in 458 čl. ZPP so
to dolžna storiti, vendar glede na določbe
557 čl. ZKP in 511. ZPP le od tistega dneva
dalje, ki ga je določil republiški oz. pokrajin-
ski zakon. Medtem ko so v večini republik ta
dan že določili, pa Republika Slovenija tega
ni storila, kar ima za posledico, da redna so-
dišča v Sloveniji niso upravičena odstopati
takih zadev poravnalnim svetom v KS.
Delo članov poravnalnega sveta
Člani poravnalnega sveta opravljajo svoje
sodno delo v tričlanskih senatih (predsednik
in dva člana). Po ZSS bi senati lahko, če bi se
stranke tako sporazumele, izdajali v civilnih
zadevah tudi odločbe, vendar, kolikor je me-
ni znano, tega v glavnem ne delajo, temveč
opravljajo svojo glavno nalogo, ko skušajo
pomiriti stranke in jih ptipraviti do tega, da
sklenejo poravnavo, ki pa jo je mogoče, če je
zakonita in pravilno zapisana, tudi prisilno
izvršiti. Stranke, družbeni pravobranilec sa-
moupravljanja in javni tožilec pa so v 3 me-
secih od dneva, ko je postala odločba oz. po-
ravnava pravomočna, upravičeni vložiti pri
pristojnem sodišču predlog za preizkus zako-
nitosti, vendar le v primeru, če so z odločbo
oz. poravnavo bili prekršeni ustava, zakon,
samoupravni splošni akt ali mednarodna po-
godba.
Delo in uspešnost poravnalnih svetov v KS ob-
čine Ptuj
Ker ne razpolagam s statističnimi podatki
za čas od ustanovitve posameznih poravnal-
nih svetov pa do danes, zato bo podlaga mo-
jih zaključkov samo statistični prikaz dela
poravnalnih svetov za obdobje 1986—1990 (5
let).
Iz statističnega prikaza, ki ga je g. Maučec
objavil v Tedniku, št. 13/91 so razvidne sle-
deče značilnosti:
Število vloženih in pozitivno (praviloma s
poravnavo) rešenih zadev pri poravnalnih
svetih v različnih KS je zelo različno.
Tako je n. pr. poravnalni svet v KS Cirkov-
ce, ki ima 2223 prebivalcev, prejel 12 zadev,
rešil pa ni nobene; poravnalni svet v KS De-
strnik, ki ima 2497 prebivalcev, je prejel 84
zadev in jih rešil 30; poravnalni svet v KS Vi-
dem, ki ima 3237 prebivalcev, je prejel 86 za-
dev in jih rešil 49; poravnalni svet v KS Dor-
nava, ki ima 1445 prebivalcev je prejel 9 za-
dev, rešil pa jih je 6.
Število vloženih in rešenih zadev pri po-
ravnalnih svetih v večini podeželskih KS je
večje kot pa v tako imenovanih mestnih. Ta-
ko je n. pr. poravnalni svet v KS Stoperce, ki
ima 693 prebivalcev, prejel 32 zadev in rešil
jih 10; poravnalni svet v KS Olga Meglič,
I*tuj, ki ima 906 prebivalcev, je prejel 4 zade-
ve in rešil 1; poravnalni svet v KS Podlehnik,
ki ima 2126 prebivalcev, je prejel 52 zadev in
jih rešil 8; poravnalni svet v KS Bratje Reš,
Ptuj, ki ima 2076 prebivalcev je prejel 9 za-
dev in rešil 1.
Ne da bi podrobneje raziskoval vzroke za
tako različno število vloženih in rešenih za-
dev pri poravnalnih svetih v različnih KS,
mislim, da so vzroki za taka stanja tudi slede-
či: različno nagnjenje prebivalcev posamez-
nih KS za pravdanje, kvaliteta in uspešnost
poravnalnega sveta, kar že po prvih opravlje-
nih obravnavah postane znano vsem, ki bi
svoje spore lahko rešili pred poravnalnim
svetom, vendar mu ne zaupajo in se rajši obr-
nejo na sodišče.
Glede na statistične podatke, da je vseh 35
poravnalnih svetov v 5 letih prejelo skupaj
1025 zadev in jih pozitivno rešilo 490 (48 %),
lahko rečem, da so poravnalni sveti opravili
omembe vredno delo, ki bi ga sicer moralo
opraviti redno sodišče, kjer bi se zadeve, po
vsej verjetnosti, reševale dalj časa (sodišča so
preobremenjena z delom) in z mnogo večjimi
stroški kot pa pred poravnalnimi sveti.
Bodočnost poravnalnih svetov
Ni mi znano, ali je kdo od pristojnih dejav-
nikov (sodišče, sekretariat za pravosodje in
upravo, sekretariat za zakonodajo itd.) na-
pravil analizo delovanja poravnalnih svetov
v KS, čeprav bi to v današnjem času bilo po-
trebno in koristno. Po mojem mnenju bi bilo
prav, če se pred sprejetjem ustave in novih
zakonov s pomočjo anket in intervjujev pri
občanih ugotovi, ali so občani zadovoljni s
sedanjimi poravnalnimi sveti ali si jih želijo
tudi v bodoče itd.
Na temelju analize in rezultatov anket bo
lažje tako navadnim občanom kot tudi politi-
kom sodelovati s predlogi in sugestijami v
razpravah o osnutku bodoče slovenske usta-
ve, ki predvideva le splošna in upravna sodiš-
ča, ne pa tudi samoupravnih sodišč, med ka-
tera sedanja ustava uvršča tudi poravnalne
svete.
Mirko Kostanjevec
Stališča Kluba SDP Ptuj
do predvidene zakonodaje
o privatizaciji
in denacionalizaciji
•	Zakon o privatizaciji podjetij, ki ga je predlagal Izvršni svet Repu-
blike Slovenije je v osnovi zgrešen. Zakon o lastninjenju naj omogoči
tržno optimalno transformacijo slovenskih družbenih podjetij.
•	Tržna transformacija slovenskih družbenih podjetij naj poteka po-
stopno in prostovoljno. Zakon o lastninjenju naj omogoči:
—	določitev »titularja« dosedanje družbene lastnine z delitvijo na ti-
ste, ki so jo ustvarili (delavci, upokojenci, investitorji, razlaščeni
lastniki),
—	dokapitalizacijo odprodajo ali podržavljenje tistega podjetja, ki to
želi.
•	Zakon naj izpusti vlogo Sklada Republike Slovenije za razvoj in
njegovo črpanje sredstev iz slovenskih družbenih podjetij.
•	Zakon naj velja za vse gospodarske organizacije v družbeni lasti,
ki svoje blago ali storitve plasirajo na trg.
•	Predpogoj lastninjenju mora biti stabilizacija pogojev gospodarje-
nja v Republiki Sloveniji.
•	Zakon naj bo sprejet z družbenim konsenzom, na referendumu in
kot ustavni zakon.
•	Zakon naj bo sprejet skupaj z zakonom o soupravljanju in zako-
nom o sindikatih.
•	Denacionalizacijo lahko izvedemo šele potem, ko bomo ugotovili
obseg in možnost vračila sredstev povojnim razlaščencem.
•	Iz denacionalizacije je treba izločiti veleposest, fevdalno lastnino,
lastnino slovenskih kolaborantov iz druge svetovne vojne in lastnino
državljanov tistih okupacijskih držav, ki niso v celoti povrnile vojne
odškodnine.
•	Iz navedenih razlogov poslanci SDP ne morejo podpreti in tudi ne
bodo podprli dosedanjih osnutkov in predlogov zakonodaje, če pred-
lagatelj ne pripravi novih rešitev v skladu s prej navedenimi predlogi.
POSLANSKI KLUB SDP PTUJ
Stališča in pripombe k osnutku zakona
o privatizaciji podjetij
Splošna ocena
Predlagatelj je v primerjavi s prvim osnut-
kom tekst zakona nekoliko izboljšal, saj je
upošteval pripombo, daje treba pri avtonom-
ni (v prvem osnutku »interni«) privatizaciji
preprečiti, da bi se z vzpostavitvijo zaprtega
kroga t.i. delavskih delničarjev reproduciralo
bistvo samoupravljanja, torej »shizofrena«
integracija dela in kapitala. Po novem izdaja-
jo podjetja pri tej prenosljive (ali prenosljive
z omejitvami) delnice, prodajajo pa jih lahko
tudi osebam izven podjetij.
Pripombe k posameznim členom
3. člen
Predlagatelj uvaja nesprejemljivo razliko-
vanje med podjetji, ko iz privatizacije — očit-
no pod pritiskom »kmečkega lobija« — iz-
ključuje podjetja, ki opravljajo dejavnost na
področju kmetijske proizvodnje in gozdar-
stva. Kolikor bo šlo pri teh za denacionaliza-
cijske zahtevke, je problem treba reševati na
enak način kot za druga podjetja (glej pogla-
vje o varstvu pravic bivših lastnikov in njiho-
vih dedičev!).
7. in 14. člen (varstvo pravic bivših lastnikov)
Kompromis z združevanjem bivših lastni-
kov, to je »rezervacija« spornega dela pre-
moženja, ki se prenese v začasno last občine,
je v osnovi sprejemljiv. Šibka točka pa je v
odsotnosti »višje inštance«, ki bi že v fazi
vložitve zahtevka ocenila, ali je zahtevek ko-
likor toliko realen. Upravičenci do vrnitve
premoženja lahko namreč po mili volji napi-
hujejo svoje zahtevke, s čimer lahko povsem
blokirajo privatizacijo spornih podjetij. Ta
podjetja so toliko bolj v neenakopravnem
položaju, ker je v osnutku predvideno, da po
dokončni odločitvi o zahtevku upravičenca
občina presežek proda na dražbi oziroma
prenese na sklad. Zato bi kazalo razmisliti o
nekakšni preliminarni cenitvi vrednosti spor-
nega dela premoženja.
18. in 26. člen (avtonomna privatizacija) in 27.
do 32. člen (avtonomna dokapitalizacija):
Predlagatelj glede pogojev za obe metodi
očitno diskriminira avtonomno dokapitaliza-
cijo. Pri slednji je »prag« za prevzem podje-
tja v upravljanje znatno višji (namesto 10 je
15 odstotkov družbenega kapitala), poleg te-
ga pa se polovica družbenega kapitala prene-
se skladu v obliki participacativnih prednost-
nih delnic, torej z bistveno višjo dividendo..
Prav tako ni jasen odgovor na vprašanje, kaj
naj storijo v podjetjih, kjer bi radi odkupili
podjetje, vendar hkrati potrebujejo tudi do-
kapitalizacijo (predlagatelj sicer v osnutku
govor o možni kombinciji različnih metod,
vendar iz osnutka ni jasno, kako bi bilo mo-
goče, denimo, kombinirati avtonomno priva-
tizacijo in avtonomno dokapitalizacijo).
Predlagatelj sicer to razlikovanje utemeljuje s
trditvijo, da uspešnih podjetij (ki naj bi izbra-
le predvsem avtonomno privatizacijo) nima
smisla siliti v dokapitalizacijo, težji pogoji pa
so upravičeni zaradi tega, ker podjetje ni dol-
žno odkupovati preostalih delnic od sklada,
poleg tega pa je predlagatelj očitno »podle-
gel« tudi očitkom, da bi šlo pri odkupu s
hkratno dokapitalizacijo (kar je omogočal pr-
vi osnutek) za »shoebox« prodajo (»kupiš
čevlje za 100 din, v škatli s čevlji pa dobiš še
100 din«). To razlikovanje se nam ne zdi
upravičeno. Za večino podjetij gotovo velja,
da so podkapitalizirana, kar je tudi razumlji-
vo spričo desetletnega splošnega nazadova-
nja investicij, poleg tega pa je pričakovati, da
bo že iz psiholoških razlogov mogoče lažje
motivirati delavce za odkup delnic, če bodo
vedeli, da denar ostane v podjetju, ne pa da
gre državi. Zato bi kazalo obe metodi združi-
ti v eno (z 10-odstotnim ali še nižjim »pra-
gom«), kupnina pa naj praviloma ostane v
podjetju. Če kakšno podjetje dejansko ne bo
potrebovalo dodatnega kapitala — in takšni
primeri bodo gotovo redki — in če takšnega
kapitala nikakor ne bo moglo produktivno
naložiti, ga bo uporabilo za naslednji »pa-
ket« delnic iz sklada. Za neodkupljeni del
družbenega kapitala bi podjetje izdalo skla-
du odkupljive prednostne delnice, tako kot je
predvideno pri metodi avtonomne privatiza-
cije, s tem da bi bilo treba ponovno oceniti
višino letne dividende, ki gre skladu (nekate-
ri trdijo, da je previsoka, drugi pa, da je pre-
nizka), in podaljšati »program« odkupova-
nja delnic od sklada. Uspešna podjetja, ki ni-
so podkapitalizirana, pa bodo za to potrebo-
vala daljši čas. Poleg tega bo uporaba kupni-
ne za ponoven nakup delnic omogočila, da
bodo nekatera podjetja v ekstremnih prime-
rih tako rekoč bliskovito privatizirana, pri če-
mer bo že »izhodiščna« kupnina praktično
zadostovala za nakup celotnega podjetja. To-
da to bo pač rezultat dejstva, da družbeno-
lastninske ekonomije drugače kot »pod ce-
no« sploh ni mogoče prodati. Koncept brez-
plačne razdelitve delnic med delavce podje-
tja je seveda »pravičnejši« v vseh pogledih
(razen v tem, da bi tudi v tem primeru neka-
teri delavci brez lastne krivde dobili v last
slaba in zadolžena podjetja, drugi pa dobra
in perspektivna podjetja). Prednost našega
predloga pa je ekonomska: lastniki podjetja
bodo postali bolj izobraženi in bolje plačani
delavci na višjih mestih na hierarhični lestvi-
ci, ko bodo bolj motivirani in usposobljeni za
upravljanje podjetij, vsaj deloma pa se bodo
vzpostavila tudi potrebna »napetost« med
lastniki podjetja in delovno silo. Uporabo
kupnine za dokapitalizacijo ali za nadaljnji
odkup podjetja ima še eno prednost: zmanj-
šuje nevarnost velikanskega kopičenja kapi-
tala v rokah sklada in s tem skušnjavo, da bi
likvidna sredstva iz privatizacije uporabljali
za ponovno krepitev državnega sektorja go-
spodarstva.
57. do 60. člen (popusti za državljane Republi-
ke Slovenije)
Popust za državljane mora biti enak kot
popust za zaposlene, torej jim mora biti pri-
znan tudi odstotek glede na delovno dobo.
Edino tako je mogoče vsaj delno ublažiti ne-
izogibno neenakopravnost delavcev v nego-
spodarskih dejavnostih.
LDS Ptuj
TEDNIK ~
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
SOCIALNI PROGRAM OBČINE PTUJ
Kje bom jemal
Socialni program ptujske občine je napisan, upoštevajoč elemente republiškega, katerega bistvo je, da bo
vsak mora! poskrbeti za svojo socialno varnost in varnost svoje družine, država pa bo zagotavljala socialno
varnost tistim, ki tega ne zmorejo. O programu so govorili že tudi poslanci vseh treh zborov občinske skupšči-
ne in pripomb ni bilo malo.
iSasje zanimalo, kako sprejemajo socialni program v Centru za socialno delo, kjer se s to stranjo življe-
nja srečujejo vsak dan in kaj menijo o njem kadrovski delavci ptujske občine.
SOCIALNI
PROGRAM
PRED RAZVOJNIM
Direktorica Centra za socialno
delo Anka Osterman pravi: »So-
cialni program je narejen po ele-
mentih. ki jih socialni program
pač ima. Je pa dejstvo da ta naš
socialni program temelji na naših
predpostavkah — Sekretariata za
zdravstvo in socialno varstvo. Ne
zagotavlja pa ta program socialne
varnosti v primeru, ko se stvari ne
bodo odvijale tako, kot smo to mi
predvideli. Seveda pa ni mogoče
predvideti vsega tega našega do-
gajanja, zlasti mislim pri tem na
dogajanje na gospodarskem po-
dročju, ker ni za to vseh pogojev v
Sloveniji in jih tako tudi v občini
ne more biti. Še vedno ni zakona o
privatizaciji: Ta bo prinesel velike
spremembe, posledice na social-
nem področju, pa ne bodo vse po-
zitivne. Socialni program na to ni
naravnan in tudi ne more biti, ker
v bistvu sploh ne vemo, kako bo
vse potekalo. Socialni program je
bil narejen prej kot razvojni pro-
gram. V Sloveniji pa tudi ne v ob-
čini nimamo programa, kaj bomo
razvijali na gospodarskem področ-
ju, kako bomo peljali infrastruktu-
ro .. ., skratka, ne vemo, katero
dejavnost bomo razvijali, kam bo-
mo vlagali, kje se bo razvoj nada-
ljeval, kje bo zastal, kje bomo pro-
izvodnjo ustavili takoj, kje posto-
poma . . . Morali hi imeti tudi pro-
gram naložb, tega pa ni ne v Slo-
veniji ne v občini. Lep primer je
Tovarna glinice in aluminija. V
občini se zdaj vsi bojimo, da bi šla
v stečaj, ker si znamo predstavlja-
ti, kaj to pomeni, vendar naš soci-
alni program tega ne predvideva.
Vem pa, da mi v občini o tem ne
morejo dati odgovora, ker bi odgo-
vor na to vprašanje moral biti v
razvojnem programu republike,
saj ta tovarna ni samo ptujska za-
deva in je tudi ne bi nikoli gradili
samo za svoje lastne potrebe.«
NOVIH DELOVNIH
MESTNI VIDETI
Anka Osterman: »To je bila
ena od kritik tega socialnega pro-
grama. Pritisk na proračunska
sredstva iz naslova socialnovar-
stvenih pomoči bo večji in mi pri-
čakujemo, podatki so iz socialne-
ga programa, da ho letos 250 ob-
čanov po dveh letih izgubilo nado-
mestilo za nezaposlenost s strani
Zavoda za zaposlovanje — in če
ne vsi, pa tri četrtine, bodo prišli v
Center za socialno delo prosit za
nadaljnjo pomoč, ker sami nimajo
dovolj sredstev. V proračunu se po-
skuša zagotavljati ta sredstva,
vendar se bojim nečesa drugega. V
proračunu lahko planiramo sred-
stva, vendar če pride še do samo
enega neplaniranega stečaja, po-
meni to toliko manj priliva, toliko
manj sredstev ob toliko večjih po-
trebah. tokrat bo treba jemati nek-
je drugje, če hočemo v.sem dati. To
pomeni, da bomo kljub temu, da
poskušamo v Ptuju zagotoviti v
proračunu potrebna sredstva, ime-
li velike težave.«
KAJ BO Z MLADIMI?
Anka Osterman: »Ob sofinan-
ciranju. ki ga omogoča Zavod za
zaposlovanje, mladi ljudje po šola-
nju nekako končajo pripravništvo
in potem jih pustimo. Prijavijo se
znova na Zavodu za zaposlovanje
in čakajo . . . Mislim, da je to veli-
ka škoda na vseh področjih. Ta
mladi človek je prizadet na svojem
osebnostnem področju, ker ne mo-
re skrbeti niti za svojo lastno soci-
alno varnost, ne more uporabljati
svojega znanja ter ima občutek,
da ga nihče ne potrebuje, da se je
zaman šolal, kaj šele, da bi ta
mladi človek razmišljal, kako si bo
ustvaril družino, skratka, zaživel
polno življenje človeka, ki je stro-
kovnjak na nekem področju in ki
bi lahko dajal družbi to, za kar je
usposobljen, da ne govorim, kako
naj pride do stanovanja ...
S ČIM BOMO
KUPOVALI
STANOVANJA?
Anka Osterman: »Vprašujem
se, kako bo to zmogel slovenski
narod, ko ga je vedno več na Za-
vodu za zaposlovanje, ko imamo
vedno slabše plače in vemo, da to
niso več plače, ker danes marsikdo
dobiva tam okrog 3.000 dinarjev
in mislim, da pri tem ne moremo
govoriti, da je to plača . . . Pri
vsem tem, pa naj bi si še kupovali
stanovanja. Ne vem. Mislim, da se
bo treba resnično pogovoriti ali
lahko nadaljujemo s tako politiko,
ki nima nobenega programa in
nobene vizije, da bo boljše.«
CENTRALIZA CIJA
TUDI V SOCIALI
Anka Osterman: »V občini se
lahko vsaj pogovarjamo. V občin-
ski skupščini argumentirane pri-
pombe še vedno tehtajo in jih ne
zavržejo in se ne preglasujejo mi-
mogrede, kot se to dogaja v repu-
bliški skupščini. Tam lahko še ta-
ko argumentirano govoriš, ampak
te vladajoča koalicija tako ali ta-
ko preglasuje. Tako so napori na
neki način že vnaprej obsojeni na
neuspeh. V občini je .še vedno so-
delovanje, prisotna je želja, trud,
da bi nekaj naredili, ampak v ob-
čini bomo lahko, če bo šlo tako
naprej, kot gre, vedno manj lahko
sami kaj storili. Ta centralizacija
postaja vse bolj zastrašujoča, da
resnično ne bomo v občinah počasi
o ničemer več odločali, pa naj gre
za katerokoli področje«.
VLOGA IZVRŠNEGA
SVETA
Društvo kadrovskih delavcev
ptujske občine ima k socialnemu
programu precej pripomb. Pred-
stavlja jih društveni predsednik
Jože Glazer: »Kadrovski delavci
ptujske občine smo veseli, da se je
izvršni svet lotil problematike soci-
alnega programa. K osnutku pa
imamo tiekaj strokovnih pripomb.
Menimo, da je naslov gradiva pre-
ambiciozen, zakaj to, kar lahko
preberemo, je zgolj informacija o
stanju na področju zaposlovanja
in vseh oblikah socialnega varstva
v občini. Pogrešamo primerjavo
stanja v ptujski občini s stanjem v
republiki in ostalih regijah, pogre-
šamo pa tudi predvidevanje spre-
memb položaja občine Ptuj v repu-
bliki Sloveniji v prihodnjih letih.
Ugotavljamo, da .so v poglavju o
aktivnostih in ukrepih za uresniče-
vanje socialne politike na področju
zaposlovanja izčrpno prikazane
oblike aktivne politike zaposlova-
nja, ki jih predpisuje že sama za-
konodaja in jih v glavnem izvaja
Zavod za zaposlovanje. V tej in-
formaciji pa močno pogrešamo ja-
sno opredelitev aktivne vloge izvrš-
nega sveta kot nosilca in koordi-
natorja teh aktivnosti na nivoju
občine. Te aktivne vloge pa seveda
ne moremo pričakovati, dokler v
občinski upravi ni strokovnjaka, ki
bi se polni delovni čas ukvarjal s
to problematiko. V analizi ni pri-
kaza gibanj v zadnjih petih letih,
program ni finančno ovrednoten,
ni prikaza porabe sredstev in ne
potrebnih sredstev, ni virov in ni
nosilcev. Vemo, da ta program po-
leg izvršnega sveta lahko v občini
izvajajo Center za socialno delo.
Zavod za zaposlovanje in kadrov-
ske službe podjetij. Močno pogre-
šamo tudi analize že opravljenih
aktivnosti, saj vemo, da smo v
Ptuju v ta namen ustanovili sklad
za nove zaposlitve, izkoristili smo
tudi možnost sofinanciranja pri-
pravništva ..., o tem ni v progra-
mu niti besede. Iz analize ni jasna
delitev dela med posameznimi iz-
vajalci različnih aktivnosti, iz pro-
grama tudi ni mogoče razbrati,
kdo koordinira te akcije. Pogreša-
mo informacije, koliko sredstev bi
potrebovali za uresničitev idej, ki
so predstavljene v programu, koli-
ko sredstev lahko pričakujemo iz
republiških virov, koliko iz občin-
skega proračuna, koliko pa jih
lahko pridobimo z drugimi oblika-
mi kot je na primer sklad za neza-
poslene, samoprispevek zaposle-
nih, prispevki sindikata ...
USTANOVITEV
KADROVSKE
SLUŽBE
Jože Glazer: »Kadrovski delav-
ci ne dajemo samo pripomb, am-
pak tudi predloge, kako kaj ures-
ničiti. Izvršnemu svetu smo pred-
lagali, da naj gradivo preimenuje
v inf ormacijo o stanju na področju
zaposlovanja in vseh oblik social-
nega varstva občanov. Predlaga-
mo, da se v občini končno oblikuje
kadrovska služba, ki se lahko or-
ganizira tudi kot samostojno pod-
jetje ali na kakšen drug način, kar
zakonodaja danes omogoča in ki
bo usklajevala aktivtwsti med ra-
zličnimi izvajalci v občini, regiji in
republiki. Predlagamo, da se pri-
pravi program za vsako področje
(zaposlovanje, socialno, otroško
varstvo. . .), v katerem se splošne
ideje iz osnutkov interpretirajo z
nosilci, roki in seveda viri sredstev.
Pripravljeni program naj obravna-
va skupščina občine in ga tudi
sprejme. Zaradi vedno večje brez-
poselnosti in vedno manjših mož-
nosti zaposlovanja naj skupščina
občine redno obravnava poročila
Zavoda za zaposlovanje o gibanju
zaposlenosti v ptujski občini ter
spremlja izvajanje konkretnih
aktivnosti s tega področja. Predla-
gamo, da se k pripravi aktivnosti
na tem področju pritegnejo vsi
strokovni potenciali v občini. Izvr-
šni svet naj predlaga in poišče do-
datne oblike za spodbujanje aktiv-
nega zaposlovanja, davčne olajša-
ve za vse, ki bodo na novo zapo-
slovali, pomoč pri iskanju že ob-
stoječih virov, oblikovanje poseb-
nega rizičnega sklada za nove
podjetnike, poenostavitev postop-
kov pridobitve dovoljenj za razli-
čne oblike samopomoči in podob-
no. Člani Društva kadrovskih de-
lavcev smo pri teh aktivnostih pri-
pravljeni strokovno sodelovati.«
REPUBLIKA,
OBČINA,
PODJETJE
Jože Glazer: »Republika je pri-
pravila nekak osnovni program na
nivoju republike. Vsi ostali nivoji
so prepuščeni več ali manj samim
sebi. Za občino Ptuj je potrebno
reči, da še nismo našli skupnega
jezika in razčistili, kaj je domena
posameznega nivoja. Tudi zaradi
tega smo se kadrovski delavci do-
govorili, da bomo konec aprila pri-
pravili posvet s temo o socialnem
programu. Na tem posvetu bomo
predstavili program na nivoju re-
publike, pričakujemo tudi, da bo-
do predstavniki izvršnega sveta
pojasnili, kaj si predstavljajo pod
programom na nivoju občine, stro-
kovni delavci iz podjetij pa pred-
stavili, kaj je socialni program v
posameznem podjetju. Prepričani
smo, da ho ta posvet pomagal, da
bomo lahko razčistili in odpravili
neskladja, in da bomo vsaj stroko-
vni ljudje na tem področju upora-
bljali isti jezik, ko bomo govorili o
socialnem programu.«	y
^ \
Število nezaposlenih naj bi se
po predvidevanjih najbolj po-
večalo leta 1993, ko je priča-
kovati 5.500 nezaposlenih, kar
bi pomenilo četrtino vseh za-
poslenih.	.
Vedno več je tistih, ki niso
zmožni plačevati stanarine.
Letos prejema subvencijo za
stanarino več kot 600 upravi-
čencev, v letu 1993, kot kaže,
da bo kriza dosegla višek, jih
bo že več kot 700.
Sprememba zakonodaje na
področju zdravstva bo prinesla
zmanjšanje pravic uporabni-
kov, kar pomeni, da bo moral
posameznik v prihodnje pri-
spevati za svoje zdravje nepo-
sredno iz svojega žepa veliko
več kot doslej (večja participa-
cija k zdravstvenim storitvam
in za zdravila, v celoti plačilo
za zobno protetiko, zdravili-
ško zdravljenje, ortopedske
pripomočke).
^_y
Podjetja razpisujejo -edno
manj štipendij, splošni padec
standarda pa povečuje število
štipendij iz združenih sredstev,
to je tako imenovanih social-
nih štipendij. Ce prejme v le-
tošnjem šolskem letu štipendi-
jo l.HHO učencev in študentov,
jih bo v šolskem letu 1993/94
okrog 2.400.
Svetovalna služba bo po-
stala razvojno središče šole
v Mariboru je bil 14. in 15. marca posvet o svetovalnem delu v šo-
lah. Posvetu smo dali naslov »Položaj in perspektiva šolskega svetoval-
nega dela«. Pripravili smo ga vsi tisti, ki smo zainteresirani za razvoj in
poudarek svetovalnega dela: Slovensko društvo pedagogov. Društvo psi-
hologov Slovenije, Zveza društev socialnih delavcev Slovenije, Sekcija
za šolsko pedagogiko Slovenije in F edagoška fakulteta Maribor.
Kot predsednica Sekcije za
šolsko pedagogiko Slovenije sem
sodelovala v organizacijskem od-
boru. Posvet smo pripravili z vso
pozornostjo in pritegnili k sode-
lovanju teoretike in praktike, ki
so se v zadnjih 50 letih ukvarjali
z razvojem šolske svetovalne
službe v Sloveniji in Hrvaški.
Na vabilo so se nam odzvali z
svojimi prispevki: dr. Franc Pe-
diček, Benjamin Jurman, mag.
Janez Bečaj, dr. Metod Resman,
Herman Vernik, prof. Bernard
Stritih, dr. Ilija Lavrnja, dr. Mi-
lan Silov, dr. Marko Mušanovič,
Marja Strojin, Ana Gradišar, dr.
Vladimir Rosič, dr. Ana Mikuš-
Kos, Janez Zalaznik, Jelka Bin-
der-Dornik in drugi.
Pozitivno je na posvetu bilo
to, da smo bili vsi udeleženci
(350) enotni pri oblikovanju
sklepov glede ciljev posveta.
V plenarnem delu so bili pred-
stavljeni referati o vsebini šolske-
ga svetovalnega dela, položaju
šolskega svetovalnega dela v Slo-
veniji, Jugoslaviji in v svetu, kon-
ceptualizaciji šolskega svetoval-
nega dela in bodočnosti pri nas,
izobraževanju šolskih svetoval-
nih delavcev in odnosu šolske
svetovalne službe z institucijami
izven šole. Po predstavitvi glav-
nih referatov v plenarnem delu
je potekalo delo v petih skupi-
nah, kjer so imeli priložnost vsi
ostati udeleženci povedati tisto,
kar jih teži, kaj delajo in kaj bi
lahko naredili za kvaliteten raz-
voj šolskega svetovalnega dela.
Gradivo referatov posveta je
izšlo pred posvetom v zborniku.
Ob formuliranju sklepov smo se
osredotočili na cilje posveta.
Ugotovitve so bile konstrukti-
vne in nismo se zgubljali v bese-
dičenju in jadikovanju nad svojo
usodo.
Šolska svetovalna služba mora
biti razvojno središče šole, koor-
dinator in povezovalec razvojne
dejavnosti šole. Pri tem gre za
razvoj učenca, učiteljev, sebe in
šole kot celote. Šolski svetovalni
delavci ne pristajamo na oženje
našega položaja na tehnokratsko
pojmovanje — servisiranje. Tak
izraz in takšno pojmovanje po-
moči ljudem je absolutno nepri-
merno.
Koncept šolskega svetovalne-
ga dela mora biti potrjen s strani
Strokovnega sveta Republike
Slovenije za vzgojo, izobraževa-
nje in telesno kulturo. Biti mora
koncept nacionalnega delovanja.
Ne more nastajati »za zaprtimi
vrati«. Svetovalni delavci mora-
mo pri oblikovanju tega koncep-
ta sodelovati. Temeljne naloge
šolskega svetovalnega dela mo-
rajo biti oblikovane skupaj z
ustrezno republiško institucijo,
sicer pa mora program nastajati
iz potreb in ciljev konkretne šole
in v skupnem delu z učitelji in
vodstvom šole. Posvet v zvezi s
konkretnimi vsebinami dela ni
sprejemal sklepov, vendar so raz-
prave potrjevale, da z interdisci-
plinarnim pristopom problem
natančnega razmejevanja nalog
praktično odpade. Temeljne na-
oge pa izhajajo iz osnovnih do-
ločnic koncepta. Temeljne smer-
nice za delo so bile podane v ple-
narnih in drugih referatih in na-
nje ni bilo pripomb ali pomisle-
kov.
Šolsko svetovalno delo mora
biti zakonsko opredeljeno kot
del šolskega sistema in v vseh
dokumentih tudi obravnavano.
Ali naj bo svetovalno delo v šoli
ali ne, je vprašanje znanosti. Ce
gre svetovalno delo iz šol, ni več
šolsko. Šolsko svetovalno delo je
bilo poudarjeno kot slovenska
inovacija (utemeljitelj dr. Franc
Pediček) in je vredno posnema-
nja tudi v drugih državah. Pred-
stavniki zunanjih institucij
(Skupnosti za zaposlovanje,
Vzgojna posvetovalnica Mari-
bor, Svetovalni center Ljubljana)
smatrajo, da si brez svetovalnega
dela v šolah ne morejo predsta-
vljati kvalitetnega pretoka stro-
kovnih informacij tako v prime-
rih preventivnega kot kurativne-
ga dela.
J. Zalaznik »Ce bi ukinili SSD
na šolah, bi se kvaliteta poklicne-
ga usmerjanja vrnila za 30 let na-
zai.«
Šolska svetovalna služba mora
biti v vsaki šoli. Normativi za za-
poslitev posameznih strokovnih
delavcev ne morejo biti slabši,
kot veljajo sedaj in morajo upo-
števati zahtevo po interdiscipli-
narnem pristopu v skladu s kon-
ceptom ŠSD. Šolski svetovalni
del lavci ne pristajamo na položaj
»podaljšane roke« zunanjih in-
stitucij, tudi ne zavoda za šol-
stvo. Zavzemamo pa se, da s te-
mi institucijami sodelujemo pri
reševanju temeljnih vprašanj šol-
ske svetovalne službe (koncept,
temeljne naloge, skupne naloge,
status itd.). V razvojnem delu
pričakujemo enakopraven polo-
žaj šole in Zavoda Republike
Slovenije za šolstvo. Tak položaj
je pomemben element strokovne-
ga pristopa k razvoju šole kot ce-
lote ali kateregakoli njenega
podsistema.
Šola mora biti avtonomna in-
stitucija, ki si naj s svojim delom
prizadeva doseči postavljene ci-
je družbe in posameznika. Avto-
nomna šola potrebuje avtonom-
nega ravnatelja, avtonomnega
učitelja in avtonomne strokovne
delavce. Vsak mora strokovno
kompetentno opravljati svojo
vlogo. Novi časi zahtevajo novo
paradigmo šole, o kateri je govo-
rila večina avtorjev referatov in
prispevkov na posvetu.
Delovno predsedstvo in člani
organizacijskega odbora smo do-
končno oblikovali sklepe posve-
ta.
Dogovorjeni smo za sestanek z
direktorjem Zavoda Republike
Slovenije za šolstvo dr. Srečkom
Zakrajškom in prestavili mu bo-
mo zaključke posveta. Ce se ko-
renito spreminja družba, država,
politika in seveda tudi šolstvo in
vzgoja, se mora nujno spremeniti
tudi šolsko svetovalno delo. Na
posvetu smo zajeli zasnovo,
funkcijo delovanja in organizira-
nost šolske svetovalne službe. S
tem bo odpravljena očitna kriza
te službe.
Upamo in želimo, da bodo na-
ši sklepi posveta sprejeti in mak-
simalno upoštevani.
prof. pedagogike
Danica STARKL
17. revija pevskih zborov
občine Ptuj, Narodni dom,
petek, dne 1. marca 1991
(Dodatek)
Gospod Dušan Kožar, tajnik
ZKO občine Ptuj, me je obvestil,
da je v mojem poročilu o 17. re-
viji pevskih zborov izostala oce-
na o Leskovškem oktetu, ki ga
vodi Srečko Zavec. Vem, da sem
oceno napisal, vendar sem jo pri
diktiranju pomotoma preskočil.
Že dolgo zasledujem uspešno
delovanje okteta iz Leskovca, ki
ga vodi z ljubeznijo in požrtvo-
valnostjo Srečko Zavec. Priso-
stvoval sem mnogim uspešnim
nastopom tega okteta, ki ga po-
vsod radi poslušajo, tudi daleč
izven rodnega Leskovca.
Žal pa na 17. reviji zborovodja
Zavec ni imel najbolj srečne roke
pri izbiri programa ali točneje
pri njegovi izvedbi. Simonitijeva
Planike je bila dobro izvedena,
Piera Luigija Galija: La monta-
nara (po naše planinarica, dekle
s planin) pa je odpovedala v
tempu (prepočasna), delno v in-
tonaciji, posebno pa v interpreta-
ciji podajanju, saj je v pesmi
mnogo optimizma, ko opeva le-
poto planin, planinsko radost in
vzhičenje. Pri ponovitvi besedi-
la: »la montanara he«, se poje
ponovitev piano kot eho (jek).
Tretja pesem, Pavleta Kernjaka:
Ti pobeč kna lumpej, zahteva ba-
ritonski solo. Zapel ga je Srečko
Zavec, ki poje v oktetu prvi te-
nor, zato je bil solo nekoliko
sforsiran in grob, vendar s pri-
merno baritonsko barvo in bari-
tonsko širino. Zavec, ki sicer ni
izrazit prvi tenor, bi se glasovno
lahko kaj hitro prilagodil barito-
nu in ga sčasoma (če ne bo priti-
skal na grlo) z lahkoto in še dol-
go pel. Nikar pa naj ne poskuša
obojega, sicer bo ostal čez leto
dni brez vsakega glasu, kar je za
pevca največji udarec.
Kljub temu manj uspešnemu
nastopu Leskovškega okteta in
njihovega umetniškega vodje
Srečka Zavca, nosim v srcu še
vedno mnogo lepih zvočnih po-
dob, ki sojin Leskovčani na kon-
certnih odrih že ustvarili, in vem,
da jih bodo s svojimi bodočimi
nastopi še obogatili.
Univ. prof. Jože Gregorc
ANONIMKA NA RAČUN RESTAVRATORSKIH DEL V PTUJU
Gospod Capuder razmišlja o Ptuju
Razmišlja, pa ne tako kot bi si želeli Ptujča-
ni, še posebej tisti, ki jim ni vseeno, kaj se do-
gaja in koliko sredstev namenja republiški pro-
račun za kulturno dediščino ptujske občine. V
Ljubljano, na Sekretariat za kulturo Republike
Slovenije, h gospodu dr. Andreju Capudru je
pripotovalo pismo, anonimno s podpisom »Za-
skrbljeni akademik iz Ptuja«. V njem »zaskr-
bljeni akademik« toži v svojem in imenu večje-
ga kroga kulturnikov Ptuja nad propadanjem
kulturne dediščine. Sodu pa je izbila dno. tako
je vsaj razumeti iz pisma, podelitev Steletovih
nagrad, ko je dobil nagrado tudi Viktor Gojko-
vič. akademski restavrator specialist, ki je re-
'itavriral večino ptujskih kulturnih spomenikov.
Po mnenju anonimnega pisca je restavriranje
'ita vb v Ptuju stran vržen denar, dela so izvede-
"a nestrokovno, površno Sklicuje se tudi na
neimenovane prijatelje z Dunaja, ki obsojajo
neodgovorno financiranje naših oblasti za ta
dela. V pismu tudi predlaga: »Ptujčani, ki živi-
mo sočutno z našo kulturno dediščino predla-
gamo. da vaš sekretariat naroči pri ljubljan-
skem inštitutu oceno oz. strokovno mnmenje
glede objektov, ki so bili v Ptuju sanirani v zad-
njih petih letih. Do takrat pa naj sekretariat
ustavi financiranje nestrokovnega dela ter me-
tanja denarja v privatne žepe «
Gospod Capuder se je anonimnemu pozivu
»zaskrbljenega akademika« iz Ptuja odzval ta-
ko, da je od Zavoda za varstvo naravne in kul-
turne dediščine Maribor zahteval »čimprejšnji
komentar«.
Zavod v odgovoru med drugim piše: >'Pf>
oceni najvidnejših strokovnjakov v konservator-
ski stroki (tudi tujih} so bila dela opravljena ko-
rektno. pogosto pa so bila postavljena tudi za
zgled. Dokaz za to je med drugim tudi predlog
za podelitev Steletovega priznanja Viktorju
Gojkoviču, akademskemu restavratorju specia-
listu. Predlog je prišel iz Restavratorskega cen-
tra Republike Slovenije, ustanove, ki po naši
oceni lako najbolje presodi o vrednosti in teht-
nosti njegovega dela.«
Upali smo. da bodo v novi slovenski demo-
kraciji vsaj akademiki nastopali z argumentom
stroke in ne z argumenti pouličnega pogovora
in oporekanja strokovni nagradi, da o odzivu
republiškega sekretarja na anonimno pismo, ki
je zahteval komentar Zavoda za naravno in
kulturno dediščino .Maribor in tudi odgovor od
skupščine občine Ptuj. sploh ne govorimo. Ano-
nimni akademik je te pismo naslovil tudi na
ptujskega župana. Zaskrbljenemu anonimne-
mu piscu pa: Lisici je grozjde. ki ga ne do.seže.
kislo.
Na V
8 — OD TU IN TAM
18. april 1991 - TEDNIK
Revija vokalnih
skupin v Ormožu
v Ormožu je bilo 5. aprila že dese-
to občinsko srečanje pevskih zborov
in vokalnih skupin. Udeležili so se ga
štirje domači zbori in gostje iz Le-
skovca pri Ptuju. Med domačimi sta
se predstavila moška okteta iz Ormo-
ža in Koga, dekliški komorni zbor in
mešani pevski zbor — oba iz Ormoža.
Zveza kulturnih organizacij, ki je sre-
čanje tudi pripravila, je letos povabila
v goste Leskovski oktet PD Leskovec.
Na občinski ZKO zatrjujejo, da je
zborovsko petje v tem delu Slovenije
prebrodilo krizo upadanja tovrstnih
amaterskih dejavnosti, saj so se letos
predstavile nekatere nove skupine.
Med debitanti so bile mlade pevke
Dekliškega komornega zbora DPD
Svoboda iz Ormoža, ki jih vodi Alen-
ka Šalamon, učiteljica glasbene vzgo-
je na ormoški osnovni šoli. Skupina
deluje že dve leti in na odru smo vide-
li vesele obraze, ki so vneto sledili
mladi zborovodkinji. Pripravljeni
program je bil dovolj zahteven in iz-
vajalski skupini primeren. Tudi zahte-
vni skladbi, kot je Radovana Gobca:
Dekletom, so pevke bile kos. Intonač-
no in interpretacijsko so bile pesmi
solidno izvedene. Veliko več znanja
in truda pa je potrebno posvetiti vo-
kalni tehniki, saj bo tako zbor bolj
polno zvenel, kar je verjetno tudi nji-
hova želja.
Moški oktet DPD Svoboda iz Or-
moža je nastal pred kratkim, njegovi
pevci pa so bivši člani ormoškega mo-
škega zbora. Oktet vodi Rado Mun-
da. Zborovodja je posegel po znanih
skladbah, ki se na revijah velikokrat
ponavljajo in so še vedno temelj pro-
grama mnogih štajerskih vokalnih
skupin. Pevcem sicer ne gre oporekati
njihove zavzetosti, da bi program do-
bro izpeljali, vendar so se v določenih
skladbah precenili. Benjamina Ipav-
ca: Domovini je vsekakor pesem, ki
pevcu in zborovodji narekuje veliko
znanja. Morda bi bilo bolje poseči po
vrsti lažjih skladb in priredb sloven-
skih ljudskih pesmi, ki so že na robu
pozabe, pa so še pred nekaj desetletji
razvesljevale ljudi na vsakem koraku.
Ne pozabimo, da urbano petje po-
vzdigne še tako preprosto melodijo.
Moški oketet Bolfenk PD Kog se-
stavljajo sami mladi fantje. Vodi jih
prvi tenorist Drago Lukman. Fantje
so se v svoji vnemi, ki je pohvale
vredna, lotili zelo zahtevnega progra-
ma (W. A. Mozart: Ave verum in A.
Foerster: Večerni ave), a mu še niso
bili povsem kos. Njihova mladost in
ambicioznost pa sta porok, da bodo
napredovali. Čaka jih še veliko dela.
Pozornost morajo posvetiti predvsem
vokalni tehniki, izboru primernega
programa ter stilu posameznih
skladb. Fantom iz Koga gotovo to ne
bo pretrd oreh.
Mešani pevski zbor DPD Svoboda
Ormož deluje v teh zasedbi šele kra-
tek čas. Njihov zborovodja je Jože
Barin — Turica. Program, ki so ga
predstavili, je obsegal skladbe J. P.
Gallusa, A. Vodopivca, F. Venturinija
in W. Maurera. V celoti je bil zbor
dobro pripravljen. Ženski glasovi so
nekoliko izstopali v ubranosti, zato bi
moškim priporočala več smelosti v iz-
govorjavi teksta, lepše oblikovanje to-
na in zlitost z ostalimi glasovi bo bolj-
ša. S še temeljitejšim izdelovanjem
enoglasja pa bo zboru uspelo tudi iz-
vajanje daljših lokov in glasba bo zaz-
venela. Očitno se zborovodja veliko
ukvarja tudi z interpretacijo, ki mu je
posebno dobro uspela v pesmi A. Vo-
dopivca: Trobentice in Venturinijevi
priredbi: Zapojmo pesmico. Rene-
sančna skladba pa je izvenela nekoli-
ko preveč romantično. Nedvomno pa
je njihov nastop pokazal, da v svoje
delo vlagajo veliko truda in ob taki
vnemi uspehi gotovo ne bodo izostali.
Gostje večera so bili pevci Leskov-
škega okteta PD Leskovec pod vod-
stvom Srečka Zavca. Predstavili so se
s tehtnim programom in ga tudi solid-
no odpeli. Zbor je intonančno zanes-
ljiv in sposoben izvesti interpretacij-
sko zahtevnejše skladbe. Ponašajo se
z zelo dobrimi baritoni in basi, druge-
mu tenorju je potrebno posvetiti več
pozornosti, in jih izpopolniti v vokal-
ni tehniki, saj je škoda, da tako dober
zvok na določenih mestih postane re-
zek in moteč. Leskovški oktet je prav-
gotovo sposoben stopiti še korak na-
prej, k temu pa bo pripomoglo tudi
bolje poznavanje zakonitosti raznih
stilnih obdobij.
Ormoška revija je nedvomno uspe-
la. Izvajalci so se potrudili in po svo-
jih najboljših močeh prikazali rezulta-
te svojega dela. Precej njihovih načr-
tov je uresničenih, marsikaj pa bo po-
trebno še storiti, da bo v naslednjem
letu občutek po nastopu še boljši.
ZKO občine Ormož, ki je priredi-
tev izpeljala bo svoje dela opravljala
tudi v drugem desetletju tovrstnega
srečanja kulturnih skupin. Med mno-
gimi nalogami, ki jih v tem obdobju
čakajo, naj bo tudi ta: zborovodjem
je potrebno permanentno izobraževa-
nje. Pomagajte jim, da se bodo redno
udeleževali zborovodskih seminarjev,
ki jih organizira ZKO Slovenije —
Slovenska pevska zveza in še kdo.
Nenehno izobraževanje je ena izmed
možnosti, da bo naše zborovodstvo
doseglo še višjo raven. To pa si želi-
mo vsi: pevci, zborovodje in poslu-
šalci.
Darja Koter
Koncert Mešanega pevskega zbora Ruda Sever
(Umetniški vodja Slavica Cvitanič)
Mešani pevski zbor Ruda Sever iz Gorišni-
ce je 5. aprila zvečer priredil v dvorani Za-
družnega doma svoj vsakoletni clovečerni
koncert. Spored je smiselno povezovala Maj-
da Korošec. Na lepo okrašenem odru, v žal
nekoliko prehladni dvorani, se je predstavil
okrog 40-članski mešani zbor, ki se lahko po-
hvali z zvokovno uravnovešenimi glasovi od
prvih sopranov do drugih basov. Sestavljata
ga torj popoln štiriglasni ženski in štiriglasni
moški zbor, kar nudi zborovodkinji široko
možnost pri izbiri koncertnega programa.
Zborovodkinja nam je s svojim zborom
predstavila 19 pesmi, od tega 10 narodnih v
obdelavi najuglednejših poznavalcev našega
ljudskega melosa. Upoštevani so bili O. Dev,
M. Hubad, G. Gonza, U. Vrabec, C. Pregelj,
F. Venturini, E. Adamič, V. Mirk, L. Kra-
molc in Z. Prelovec.
Celovečerni koncertni program običajno
sestavimo tako, da so zahtevnejše umetnine v
prvem delu koncerta, manj zahtevne in lažje
dojemljive, ki zaradi lažje vsebine poslušalce
predvsem razvedrijo, pa v drugem delu, če-
prav zahtevajo tudi le-te od izvajalcev mnogo
truda za njihovo perfektno izvedbo. Zboro-
vodkinja je ravnala zelo modro, ko je običaj-
ni vrstni red zamenjala, verjetno zaradi hlad-
ne dvorane, morda celo zaradi nekaterih pre-
hlajenih glasov. Na ta način je dosegla, da so
se grla počasi ogrevala in lahko zdržala pro-
gram do konca. Narodni del je bil smiselno
sestavljen in tudi ustrezno izveden, vendar se
bo moral zbor, ki si prizadeva in stremi k na-
predku, še vedno poglabljati v oblikovanje
mirnih in dolgih melodičnih fraz in še v ne-
katere druge glasbene zakonitosti, kjer je to
potrebno, da obogati glasbeni in besedni iz-
raz. V celoti je bilo podajanje narodnih pe-
smi glasbi in besedilu primerno, od otožno
melanholičnih do veselo razgibanih.
Po odmoru je bila prva na sporedu sklad-
ba J. Gallusa: Musica. Umetnina je bila izve-
dena s primernim renesančnim esprijem,
boljša kot na reviji v Ptuju. Prav tako dober
vtis je zapustil Mozartov Ave verum, čeprav
mu kakšen romantičen crescendo in decres-
cendo v nekoliko počasnejšem tempu ne bi
škodila. Ljubka je bila Simonitijeva Dolga
nočka. Živahna in ritmično odlično izvedena
je bila Simičeva Pošla moma na voda. Tudi
C. Cvetka: Prleško gostiivanje, ki ima vse
polno glasbenih pasti, od intonačnih do rit-
mičnih pa tudi dinamičnih, je bilo prepričlji-
vo in brezhibno izvedeno. Schumannovi Ci-
gani bi želeli jasnejšo dikcijo in več ciganske
romantike, ki je besedilo ponuja v polni me-
ri. V Žganca: Pjesme iz Medimurja so bila
podane z dovolj žara in prepričljivo, vendar
imam občutek, da je bila prav ta pesem, ki jo
je zbor podal tudi na ptujski reviji, takrat
boljše zapeta. K. Beričev šopek dalmatin-
skih: Marice dušo je s svojim dalmatinskim
melosom prišel do polne veljave. S skladbo
B. Ipavca: Slovenska dežela so nastopajoči
zaključili svoj uspešni koncertni program.
Izkazalo se je tudi nekaj solistk in solistov,
ki so sicer s prekratkimi dihi (verjetno zaradi
treme) uspešno rešili svoje naloge.
Še kratek nasvet k nadaljnjemu dvigu kva-
litete zbora. Vsem našim zborom manjka
predvsem izobrazba glasu, mehki in enotni
nastavki. V našem primeru velja slednje po-
sebno za tenorje. Potrebno bo tudi vežbanje
dolgih dihov in glasovnega obsega posamez-
nih glasovnih skupin ter doseganje zvočnega
pianissima, ob vsem tem pa je pomembno
prehajanje na vedno zahtevnejši program.
Vsega tega ne bi zapisal, če ne bi poznal za-
gnanosti in sposobnosti zborovodkinje in
njenih predanih pevcev.
Koncert pevskega zbora Ruda Sever zaslu-
ži vso pozornost. Žboru in njegovi zborovod-
kinji Slavici Cvitanič, ki je nastop umetniško
oblikovala, veljata še posebej priznanje in
pohvala.
Omeniti moram tudi uspelo zamisel, da je
povezovalka koncerta Majda Korošec pre-
brala slovenski prevod obeh latinskih bese-
dil. Pred zadnjo točko koncerta pa je še s po-
sebno toplino in smislom za lep jezik prebra-
la Cankarjev tekst: Domovina, za kar ji je tu-
di treba izreči priznanje.
Ob koncu koncerta se je nastopajočim za-
hvalil predsednik krajevne skupnosti S. Stre-
lec, in jim prisrčno čestital k uspehu. Najlep-
še priznanje nastopajočim pa je bila polno
zasedena dvorana hvaležnega občinstva, ki je
s ploskanjem, ki mu včasih kar ni bilo kraja,
izkazovalo naklonjenost zborovodkinji ter
njenim pevcem in pevkam.
Ustanovljen je odbor
za kabelsko televizijo
Ormož je med štajerskimi mesti edini, ki še ni pokrit s sistemom
kabelske televizije. Pred leti so na ormoški krajevni skupnosti vodili
podobno akcijo, vendar je bilo premalo interesentov in je celotna ak-
cija propadla.
Pred dnevi pa se je sestal petnajstčlanski iniciativni odbor in pre-
gledal ponudbo Obrtne zadruge Prlekije. Cena za kabelski priključek,
če se bo priključilo 700 naročnikov, je 5.000 dinarjev z možnostjo
obročnega odplačevanja. Sistem kabelske televizije sestoji iz glavne
postaje — Kathrein, internega programa, primarnega in sekundarne-
ga razvoda ter hišne instalacije. Glavna postaja omogoča sprejem še-
stih zemeljskih in osmih satelitskih programov ter internega progra-
ma.
V prvi fazi bi s programom kabelske televizije pokrili mesto Or-
mož in naselje Hardek, kasneje pa bi bila možnost širitve tudi na osta-
le vasi ormoške krajevne skupnosti.
Denar za kabelsko televizijo se bo zbiral izključno samo po po-
godbah, tako da ta naložba nima nič skupnega s krajevnim samopri-
spevkom v ormoški krajevni skupnosti.	Vida Topolovec
Koncert bistriškega
okteta Planika
Minuli petek so ljubitelji lepega zborovskega petja v viteški dvorani slo-
venjebistriškega gradu doživeli nepozaben večer. Ob domačem oktetu
Planika je slovenjebistriško občinstvo navduši! še znani ženski nonet iz
VoUčine.
Pred polno viteško dvorano, ki
sprejme 200 poslušalcev, je kon-
cert pričel ženski nonet iz Voliči-
ne, ki je pod vodstvom pevovod-
ja Boža Čobca zapel deset slo-
venskih narodnih in umetnih pe-
smi. Pevke so pele z izrednim ob-
čutkom za lepoto slovenske pe-
smi in tako pokazale visoko
stopnjo pevske izobrazbe. Poslu-
šalce so še posebej navdušila s
pesmima Pojdam u Rute in z
Aljaževo Oj Triglav, moj dom, ki
je tudi neke vrste himna ženske-
ga noneta iz Voličine, ki letos
praznuje desetletnico delovanja.
Drugi del koncerta je izvajal
slovenjebistriški oktet Planika, ki
je bil pred leti znan kot oktet te-
rotiralne obrambe občine Slo-
venska Bistrica. Lansko leto je
pokroviteljstvo nad njimi prevze-
lo trgovsko podjetje Planika. Ok-
tet vodi Ignac Pančič, ki se odli-
kuje po izredni ljubezni do slo-
venske ljudske pesmi. Ko zapo-
jejo katerokoli pesem, čutiš iz-
redno visoko umetniško raven,
kar pa je odraz strokovne pomo-
či glasbenega pedagoga prof. Jo-
žeta Gregorca. Oktet je zapel de-
vet pesmi slovenskih skladate-
ljev, poslušalce pa je navdušil z
dolgotrajnim ploskanjem, tako
da so kot dodatek zapeli še bene-
ško-rezijansko pesem.
Ob koncu koncerta se je obe-
ma pevskima sestavoma zahvalil
predsednik slovenjebistriške
ZKO, Dušan Pečnik, za izredno
pevsko doživetje ter zaželel, da
bi jih lahko slovenjebistriška pu-
blika še večkrat videla in slišala.
Vida Topolovec
Zakaj
Slovenske gorice
ne smejo umreti?
Odbor za rešitev Slovenskih goric sporoča: Slovenskim goricam grozi
zaradi predvidenih gradenj regionalnih smetišč umiranje na obroke.
Slovenske gorice so poleg Do-
lenjske ena od lepših slovenskih
območij. Medtem, ko so druga
slovenska območja doživljala
brezobzirno, enoumno industria-
lizacijo, so Slovenske gorice
ostale revne, a relativno čiste in
lepe. Sedaj se vsi zavedamo
vrednosti in velikih perspektiv
Slovenskih goric. Čaka nas sicer
veliko garanja, toda vedeti mora-
mo, da se splača, da so Sloven-
ske gorice zaradi svoje navide-
zne revščine sedaj vredne največ.
Toda zgodila se je nesreča.
Slovenske gorice nam hočejo
uničiti. Strokovno in »demokra-
tično«, s povračilom škode — za
umiranje na obroke. Že dalj časa
obstajajo, več ali manj v tajnosti,
načrti za gradnjo regionalnih
odlagališč gospodinjskih in še
zlasti strupenih industrijskih od-
padkov. Predvidene so štiri loka-
cije — vse na območju Sloven-
skih goric. Ne glede na to, katera
bi bila izbrana, so posledice iste
za celotne Slovenske gorice. Iz-
brane lokacije so: Hum (na ob-
močju KS Voličina in KS Kore-
na), Sp. Gasteraj v Jurovskem
dolu, Jakobski dol in Ceršak. V
vsakem primeru bo izbran kraj
uničen hitro, celotne Slovenske
gorice pa dolgoročno.
Posledice bi bile katastrofalne:
—	zelo velike uničene kmetij-
ske površine,
—	živi — mrtvi ljudje,
—	neprijazno okolje,
—	uničena krajina in njene
naravne ter kulturne vrednosti,
—	uničene ceste (zgrajene s
sredstvi občanov),
—	preobremenjene ceste, iz-
redno gost promet, kar pomeni
povečano količino svinca v
ozračju in številne prometne ne-
sreče,
—	povečana količina svinca
in drugih strupenih snovi na
kmetijskih površinah ob cestah,
—	neprestan hrup na celot-
nem območju,
—	uničene in zastrupljene vo-
de,
—	uničene in zastrupljene ri-
be in druge vodne živali.
—	uničenje redkih rastlinskih
vrst, divjadi in domačih živali,
—	okuženi in na tržišču manj
vredni, manj konkurenčni kme-
tijski pridelki iz Slovenskih go-
ric,
—	smrad, nekajkrat povečano
število mrčesa, plazilcev in glo-
dalcev.
Ob vsem tem ni pomembno,
da se v mestu Lenart in v vseh
krajevnih centrih občine odpad-
ki že sortirajo in da bi po ocenah
količina odpadkov iz občine Le-
nart na tej deponiji znašala samo
2 % celotne količine odpadkov.
Zato smo se krajani Voličine
in Korene morali upreti. Borili
se bomo do konca, da na območ-
ju Slovenskih goric ne bo regio-
nalnega odlagališča odpadkov.
Vabimo vse krajevne skupnosti
Slovenskih goric. Zelene in eko-
loška gibanja, kmete, vsa ogrože-
na podjetja, turistična društva,
ribiške in lovske družine, gasilce,
skratka, vse institucije in posa-
meznike, da se povežejo v KS
Voličina ali KS Korena z Odbo-
rom za rešitev Slovenskih goric.
Naš cilj ni rušenje oblasti, to-
da udarce bomo vrnili enako
brezobzirno, kot smo jih dobili.
vztrajati hočemo do konca — do
prenehanja nevarnosti. Naš cilj
je jasen: nobenega regionalnega
odlagališča gospodinjskih in in-
dustrijskih odpadkov v Sloven-
skih goricah. Smo proti regional-
nim odlagališčem in strokovnim
rešitvam, proti strokovnjakom
brez znanja in z zvenečimi nazi-
vi, ki uporabljajo grožnje in laže-
jo, za svoje »strokovno« delo pa
so plačani od našega dela. Smo
proti ljudem, ki so slovenskemu
okolju naredili ogromno škodo.
Seveda se ob vsem tem postavlja
vprašanje, zakaj so »strokovnja-
ki« predvideli odlagališča v Slo-
venskih goricah. Ob študiju nji-
hovih argumentov in izjav je to
jasno. Smatrajo, da se tukajšnji
ljudje najmanj izobraženi, naj-
revnejši, slabo organizirani in
pasivni.
Toda zmotili so se. Zavedamo
se, da nam hočejo vzeti edino in
najsvetejše — preživetje in raz-
voj Slovenskih goric. Zato se ta-
koj vključite v gibanje za prepre-
čitev propada Slovenskih goric.
Vsako vaše delovanje je potreb-
no, že zaradi naših potomcev.
Odbor za rešitev
Slovenskih goric
SPOŠTOVANI
I
Odločili smo se. da z vašo pomočjo 20. in 27. aprila 1991 opravimo
čistilno akcijo za. lepšo in predvsem čistejšo naravo naše občine
Upamo, da se bo ob navedenih dnevih akcije udeležilo vsako gospo-
dinjstvo v občini Lenart.
Za odlaganje odpadkov smo ob že uveljavljenih posodah za smeti
in odoadke pripravili v času akcije še posebni prostor za odlaganje
pločevine, starih gospodinjskih strojev, starega pohištva, plastike itd.
Prostor so določile krajevne skupnosti, kjer lahko dobite tudi vse
informacije.
Žal imamo v občini veliko „črnih odlagališč" v lepih gozdovih. Poskr-
beli bomo za dovoz zemlje rn bomo to sramoto naše nemarnosti
in nevzgojenosti do okolja zakrili, tam kjer pa to ne bo mogoče
boste odpadke odpeljali na zbirna mesta, ki jih je določila krajevna
skupnost.
Konkretni plan akcije na območju vaše krajevne skupnosti je pripravila
krajevna skupnost.
Obveščamo vas tudi, da je v občini že nekaj časa organiziran reden
odvoz smeti in odpadkov. Če ste zainteresirani, lahko reden odvoz
organizirate v vsakem zaselku.Le prijaviti se je potrebno g. Letniku, kije
odgovoren za odvoz smeti in odpadkov v občini.
Njegov naslov je:
TRANSPORT SERVIS, Anton LETNIK, KidiiCcva 8, telefon: 721 567
Pa Se to!
Ko bomo akcijo čiščenja končali bodo inšpektorji poostrili nadzor.
Ne bomo dopustili, da bi se odpadki ponovno nagrmadili in kazili
naravo. Za kršiice bodo določene visoke denarne kazni.
Skupno dokažifno da smo sposobni poskjt>eti za okoUe In se ob
navedenih dnevih masovno udeležimo akcUe!
SKUPŠČINA OBČINE LENART
v čistilnici
Frangež so
za ekologijo
Expres čistilnica in pralnica Marjana Frangeža v Ašker-
čevi 4 v Ptuju je odprta že vrsto let. l^ujčani in okoličani jo
dobro poznajo. Sedaj pa znova opozarja nase, in sicer z no-
vim čistilnim strojem zaprtega sistema, ki ne spušča ničesar
škodljivega v zemljo niti v zrak. Poleg tega pa za dve tretjini
zmanjšuje uporabo elektrike in kemikalij.
V kratkem bo Marjan Frangež uredil tudi prostor za in-
dustrijsko pranje perila za potrebe gostinstva in turizma. V
njem bo namestil še nekaj manjših pralnih strojev. »Upora-
bljali« jih bodo lahko občani, ki so iz kakršnegakoli vzroka
začasno ostali brez takega aparata. Ce bodo želeli, jim bodo
perilo tudi posušili in zlikali.
MG
Marta pri delu v svojem salonu
(Posnetek: JB)
Frizerski salon
Marta na Grajeni
Marta Cebek je 4. marca letos v prostorih krajevne skupnosti
Grajena uredila frizerski salon. Prostor je dobila v najem za nedolo-
čen čas. Krajevna skupnost jo je za stroške ureditve za več kot leto
dni oprostila plačevanja najemnine.
Frizerski salon »Marta« je za zdaj edini salon med Ptujem in
Grajeno. Odprtje vsak dan, razen srede, od 8. do 12. in od 15. do 19.
ure, ob sobotah pa do 7. do 12. ure. Delovni čas je nova obrtnica pri-
lagodila zahtevam strank. Stranke so z njenim delom zadovoljne. Po-
leg tega jih »privlačijo« konkurenčne cene.
Nova trgovina
v Moškajncih
Zakonca Jurak sta celih dvajset let delala v Nemčiji. Leta 1987
sta se vrnila, pred tremi leti pa pričela graditi poslovno stavbo. V njej
sta v soboto odprla prodajalno z gradbenim, vodovodnim, toplovod-
nim in električnim materialom ter plinom in z umetnimi gnojili.
V	soboto je novo podjetje, ki sta ga ustanovila zakonca Jurak, tu-
di uradno pričelo delati. Direktorica Cvetka Jurak je povedala, kako
z možem pričakujeta, da bo prodajalna dobro delala. Imata še velike
načrte, zaslužen denar bosta vlagala naprej, v nove investicije.
V	tujini sta dolgo trdo delala, vedno pa sta si želela, da bi s hčer-
kama živela doma. To se jima je uresničilo. Njuno delo bosta lahko
nadaljevali hčerki, od katerih hodi ena v trgovsko, druga pa v eko-
nomsko šolo.
Prodajalna Jurakovih v Moškanjcih 81 a je odprta vsak dan od 7.
do 19., ob sobotah pa od 7. do 13. ure.	MG
(Posnetek: OM)
Savlnova pet je
naslov za poslovneže
Valerija Kižnar je 15. aprila pričela z dejavnostjo gospodarskega
in tehničnega svetovanja ter z vodenjem poslovnih knjig. V prizidku
stanovanjske hiše si je uredila sodoben poslovni prostor, ki je lahko
(Posnetek: OM)
zgled marsikateremu poslovnežu. Pri delu uporablja računalnik. Nje-
na specialnost je vodenje poslovnih knjig za gostince in kovinarje.
Dela ima nova obrtnica dovolj, kljub temu pa že sedaj razmišlja,
da bo ob koncu leta ponudila novo storitev — izračun dohodnine. Za
vse informacije kličite telefonsko številko 772-720.
MG
TEDNIK - 18. april 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9
PRED REFERENDUMOM V PTUJSKIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
V slogi je moč
v ptujskih krajevnih skupnostih se že nekaj časa pripra-
vljajo na uvedbo novega samoprispevka v obdobju 1991/1996.
Občani se bodo o tem odločali v nedeljo, 2H. aprila. Tega dne
bodo s pozitivno odločitvijo prispevali za kakovostnejšo reševa-
nje nekaterih krajevnih in skupnih vprašanj.
V SPUHUI ZA
REŠEVANJE
PROMETNIH ZAGAT
v okviru programa krajevne
skupnosti načrtujejo ureditev
cest, pločnikov in poti, vzdrževa-
nje prostorov krajevne skupnosti
in gasilskega doma, ureditev raz-
mer za požarno varnost in delo-
vanje krajevne skupnosti. Kupili
pa naj bi tudi zemljišče za uredi-
tev športnega igrišča. V petih le-
tih bi se iz samoprispevka za
program krajevne skupnosti
zbralo predvidoma 740.000 di-
narjev (po cenah iz leta 1990).
Pri skupnem programu pa bi kra-
jevna skupnost Spuhlja sodelo-
vala s 130.000 dinarji oziroma s
15 odstotki od zbranega krajev-
nega samoprispevka.
Viktor Prelog, predsednik sve-
ta KS Spuhlja, je pred referendu-
mom povedal: »Vem, da samo-
prispevek ni najprimernejša obli-
ka pobiranja dodatnega denarja
od občanov za izboljšanje druž-
benih razmer (za to naj bi poskr-
bel že proračun), vendar v tem
trenutku ni druge izbire. Če želi-
mo pločnike, če želimo pozimi
plužiti ceste, nujno potrebujemo
denar iz samoprispevka. Predla-
gamo, da bi v naslednjih petih le-
tih naši občani plačevali enod-
stotni krajevni samoprispevek.
Ne gre za veliko obremenitev.
Pri neto osebnem dohodku pet
tisoč dinarjev, je to le 50 dinar-
jev. Če bomo dali vsi, bomo ne-
kaj zbrali in tako s skupnimi
močmi uspešno rešili nekaj vital-
nih vprašanj.
Najbolj si v krajevni skupnosti
Spuhlja želimo, da bi se rešili
prometne zagate. Ta se je v zad-
njem času z odprtjem trgovin še
dodatno povečala. Včasih nismo
imeli nobene trgovine, sedaj so
tri, dve pa bodo še odprli.
V prejšnjem srednjeročnem
obdobju pa smo uspešno rešili
dolgoletne težave naših občanov
izlivanje podtalnice v kleti.«
V TURNIŠČU
NAJVEČ ZA
KANALIZACIJO
z denarjem samoprispevka
naj bi v naslednjih petih letih so-
financirali naslednji program:
nadaljnjo gradnjo kanalizacij-
skega omrežja in izdelavo pro-
/-\
V skupnem programu bodo
ptujske krajevne skupnosti so-
fmancirale gradnjo poslovilne-
ga objekta na pokopališču v
Ptuju, nabavo gasilske avto-
mobilske hidravlične lestve,
dokončanje parkirišča pdo Av-
tobusno postajo in nabavo
opreme za Pihalni orkester
V""- J
jektne dokumentacije za ureditev
kanalizacije v zaselku Suha veja,
ureditev cest in poti, vzdrževanje
Doma krajanov Turnišče in de-
javnost krajevne skupnosti. V pe-
tih letih naj bi se iz samoprispev-
ka za program krajevne skupno-
sti zbralo 2,165.000 dinarjev (po
cenah iz leta 1990). Za skupni
program pa naj bi KS Turnišče v
petih letih prispevala 30 odsto-
tkov zbranih sredstev (po stopnje
1 odstotek) ali predvidoma
535.000 dinarjev. V krajevni
skupnosti Turnišče naj bi v no-
vem srednjeročnem obdobju pla-
čevali 1,5-odstotni krajevni sa-
moprispevek.
Franc Premužič, predsednik
sveta krajevne skupnosti Turniš-
če, je pred referendumom pove-
dal: »Mislim, da krajanom naše
krajevne skupnosti ne more biti
vseeno, v kakšnem okolju živijo
in delajo. Turnišče ima sicer sta-
tus mestne krajevne skupnosti,
vendar so njeni infrastrukturni
problemi takšni kot v zunanjih
krajevnih skupnostih. Dodatne
težave pa povzročajo industrijski
objekti, ki so v našem okolju zra-
sli mimo naše volje.
Zato je toliko bolj pomembno,
da pri reševanju krajevnih težav
sodelujemo najprej sami, potem
nam bodo pomagali tudi drugi.
Na referendum se bomo do-
bro pripravili, zato uspeh ne sme
izostati. Vsako gospodinjstvo bo
prejelo brošuro, v kateri bodo
podrobni podatki o uporabi do-
sedanjega samoprispevka in
načrt porabe novega.
Naj naši otroci in vnuki živijo
v zdravem okolju!«
V KS BRATOV REŠ
ZA KABELSKO TV
IN KOMUNALNE
TER DRUGE
OBJEKTE
v letih 1991/96 bodo v kraje-
vni skupnosti Bratov Reš plače-
vali enodstotni krajevni samopri-
spevek. Porabili naj bi ga za sofi-
nanciranje krajevnega in skupne-
ga programa. V okviru krajevne-
ga bodo denar namenili za redno
vzdrževanje in obratovanje ka-
belske TV ter za razširitev glavne
postaje z novimi TV programi,
prav tako za sofinanciranje ko-
munalnega in javnega urejanja
ter vzdrežvanja obstoječih cest-
nih, komunalnih in drugih objek-
tov na območju krajevne skup-
nosti. Upoštevani bosta tudi po-
slovanje in dejavnosti krajevne
skupnosti.
V petih letih bodo s samopri-
spevkom zbrali predvidoma
1,540.000 dinarjev. Za skupni
program pa namenili 30 odsto-
tkov zbranih sredstev ali predvi-
doma 659.500 dinarjev.
Stanko Peklar, predsednik
sveta KS Bratov Reš, je pred re-
ferendumom povedal: »V krajev-
nem programu smo se opredelili
za redno vzdrževanje in obrato-
vanje kabelskega sistema. S tem
se neposredno vrača 50 odsto-
tkov sredstev, ki so namenjena
za krajevni program, nazaj k pla-
čnikom samoprispevka. Preostali
del sredstev pa namenjamo za
sofinanciranje komunalnih in
drugih objektov v krajevni skup-
nosti, s čimer bomo izboljšali po-
goje bivanja krajanov. Tu gre
predvsem za sofinanciranje grad-
nje vodovodnega in cestnega
omrežja. Ena takih gradenj je v
pripravi, in sicer gradnja vodo-
voda Krčevina—Grajena. Z iz-
gradnjo tega vodovoda bodo da-
ne možnosti, da se bo del Krčevi-
ne oziroma Maistrove ulice in
Stukov priključil na mestni vo-
dovod. Nujno bo zgraditi tudi
vodovod od Rabelčje vasi-zahod
proti Mestnemu vrhu. Na ta na-
čin bomo oskrbeli del Štukov, ki
je imel zlasti v lanskem letu veli-
ke težave pri oskrbi z vodo.
V Maistrovi ulici in v povezavi
med Maistrovo in Voklmerjevo
cesto potrebujemo tudi javno
razsvetljavo. V krajevni skupno-
sti pa imamo še nekaj drugih po-
treb.
Upam, da je naš program tak-
šen, da ga bodo krajani podprli
in da se bomo na referendumu
28. aprila pozitivno odločili.«
Pripravila: MG
Viktor Prelog
Franc Premužič
Stanko Peklar	^ .
(Posnetki: OM)
Angelinih sedemdeset iet
Vselej, kadar se v njen, mehko
zasanjani »Siget« vrača pomlad,
praznuje Angela svoj rojstni dan.
Letos ji je čas natkal sedemde-
set pomladi. Angela živi tiho in
skromno, kakor je skromna ona
sama. Na poti skozi sedemdeset
let je dobrotno sprejemala vse,
kar ji je ponujalo življenje. Kaj
vse je prestala, ve ona sama, vse
je ostalo zapisano v njenem srcu.
Ko oživlja spomine, se včasih za-
svetijo tudi solze v njenih očeh.
Čeprav s težavo, še vedno rada
dela na zemlji. Ob večerih vzame
v svoje hrapave dlani posušeno
cvetje in iz njega ustvarja tihoži-
tja, prečudovite drobne umetni-
ne, ki vanje polaga svoje srce in
svojo dušo. Tudi barvice vzame
rada v roke in z njimi naslika
cvetje, kot ga zna naslikali samo
umetnik in samo ona. In vse svo-
je drobne umetnine ustvarja za
svoje znance, za svoje prijatelje.
Angela je čudovit človek, za-
kaj v sebi nosi vrednote: ljube-
zen, spoštovanje, hvaležnost, do-
broto, skromnost... Malo je lju-
di, ki nosijo ljubezen v svojih
očeh in dobroto v svojih dlaneh,
zato kličemo slavljenki: »Ange-
la, hvala za vse, rade vas ima-
mo!«
Zato smo prišle, prinesle koša-
rico cvetja in ji zaželele zdravja
in mnogo sončnih pomladi. Na
pragu njenega doma pa smo ji
zapele nekaj iz tiste lepe narodne
Kje so tiste rožice?
Kje je tista deklica,
na vrtu je sedela,
lepa kakor rožica
pesmice je pela.
Hitro, hitro mine čas,
mine tudi lep obraz!. . .
~ le ljubezen ostane!
Kako malo je potrebno, da po-
dariš človeku košček sreče, vča-
sih samo trenutek svojega časa.
Mar ni to tista človečnost, za-
radi katere živimo in ostajamo
ljudje?
Marija Kline
S polno paro pri širitvi
in gradnji
Dela pri širjenju telefonskega omrežja v ormo-
ški krajevni skupnosti gredo v sklepno fazo. Polo-
ženi so zemeljski kabli v smeri Dobrave—Litmerka
in Lešnice, trenutno pa tečejo dela v smeri proti
Ključarovcem. Telefonski kabel so že položili v
smeri vasi Palovci, pokrit je že tudi večji del Or-
moža, razen starega in novega Hardeka, kjer se bo-
do dela pričela še ta mesec. Ob polaganju kabla
rešujejo tudi sekundarno omrežje. Po mnenju taj-
nika ormoške krajevne skupnosti, Francija Trste-
njaka, bodo dela pri gradnji in širitvi telefonskega
omrežja v ormoški krajevni skupnosti sklenili do
sredine septembra letos, to je do njihovega krajev-
nega praznika. Novih naročnikov za telefon je
320, 100 pa jih je telefone že dobilo. Možnosti za
širitev telefonskega omrežja v ormoški krajevni
skupnosti niso omejene. Telefon bi lahko imelo
vsako od 1500 gospodinjstev, ker obsega digitalna
telefonska centrala 2000 priključkov.
Za vse, ki se še niso odločili, da bi si omislili te-
lefonsko povezavo s svetom, so na krajevni skup-
nosti povedali, da to lahko še storijo, cena priklju-
čka pa je 3000 DEM dinarske protivrednosti, s
tem da je še vedno možno obročno odplačevanje.
V tem času potekajo tudi dela pri gradnji krajev-
nih cest, ki jih bodo v letošnjem letu zgradili v dol-
žini preko 4 km. To so krajši odcepi, od Spodnjih
Ključarovec do Lunovca na eni strani in do Runča
na drugi strani, od Loperšic proti Šalovcem, na juž-
nem pobočju Huma ter v smeri od Huma proti Kr-
čevini. Predračunska vrednost vseh teh cestnih od-
cepov je 2,6 milijona dinarjev, od tega gre iz sred-
stev krajevnega samoprispevka 1,5 milijona dinar-
jev, ostala sredstva pa bodo zbrali krajani s pogod-
bami. Izravnalna dela in gramoziranje opravlja
Komunalno podjetje Ormož, asfaltiranje pa Ce-
stno podjetje Murska Sobota, ki je bilo med števil-
nimi ponudniki najcenejše. V tem času bodo opra-
vili še preplastitvena dela v Cvetlični in Vrtnarski
ulici v Ormožu. Dela pri asfaltiranju bodo sklenili
15. maja, tako je zapisano tudi v pogodbah, ki jih
je ormoška krajevna skupnosti sklenila z izvajalci
del.
Vida Topolovec
Kmečke ženske si želijo medsebojnih srečanj
»Problem kmečkih žensk je osamljenost, zato si želijo medsebojne-
ga združenja. Še posebej so vesele, kadar gredo na izlet. Izleti so največ
enodnevni, ker si daljše odsotnosti od doma kmetica ne more privoščiti«,
je uvodoma povedala Hinka Hržič, ki je pri javni kmetijski svetovalni
službi »zadolžena« za kmečke žene.
Zadnje takšno prijetno sreča-
nje, kjer se jih je zbralo okoli 50,
je bilo ob materinskem dnevu.
Zbrale so se na Pavlovskem vr-
hu, pri Veri Zemljič, ki zelo rada
priskoči na pomoč s svojimi bo-
gatimi izkušnjami pri pripravlja-
nju raznih ribjih jedi, ki so v na-
ših krajih manj znane.
V aktivu kmečkih žena pri ja-
vni svetovalni službi je vključeno
od 5 do 8 žensk iz vsake krajevne
skupnosti ormoške občine. V
krajevnih skupnostih Ivanjkovci,
Podgorci, Miklavž in Kog je Hr-
žičevi uspelo obuditi tudi nekda-
nje szdijevske aktive žena, v
ostalih pa ne.
Za vse te ženske organizirajo
kuharske tečaje, razne seminarje,
predavanja in izlete. Letos so
preko svetovalne službe organi-
zirali predavanje o zdravstveni
negi žene in družine in o ureja-
nju domačega okolja, kjer imajo
podporo tudi pri kmečki zvezi.
Skupaj z njimi nameravajo orga-
nizirati tekmovanje o urejanju
okolja v vseh krajih ormoške obči-
ne. Tiste kmetije, ki so za svoje
okolje že nekaj naredile, bodo
prejele namesto pisnega prizna-
nja vrtnice ali kakšne druge gr-
movnice, ki bodo trajno krasile
okolico domačije.
Na vseh srečanjih, ki jih znajo
izkoristiti prijetno in koristno, so
spoznale na kuharskih tečajih
številne nove recepte. Tečaji so
bili v Ivanjkovcih, Tomažu in
Miklavžu. V načrtu imajo de-
monstracijo vseh oblik \ laganja
in pripravo ribjih jedi šc za vse
tiste, ki tega še niso spoznale.
Hinka je povedala, da je to ze-
lo hvaležno področje dela, priče-
la pa je komaj 15. decembra lani.
Veliko bi lahko naredila s tem
aktivom, če bi le bilo dovolj časa
za vse.
20. in 21. aprila bo ormoški
aktiv žena sodeloval v Ptuju, na
razstavi »Dobrote slovenskih
kmetij«, kjer se bodo žene pred-
stavile s krušnimi jedmi, z razni-
mi vrstami kruha, domačega pe-
civa, z narezki mesa iz tunke in
še s čim. S podobnim izborom
domačih jedi se bodo predstavile
tudi na Kmetijsko živilskem sej-
mu v Gornji Radgoni, kjer tudi
prodajajo dobrote iz domače
kmečke kuhinje že več kot štiri
leta.
Hinka meni, da mora kmečka
žena imeti ob kmečkem delu, saj
na kmetiji podpira tri, velikokrat
pa tudi štiri vogale, tudi še kaj
drugega. Ob izletih, ki smo jih že
omenili, tu in tam zaidejo tudi v
gledališče. Če bo dovolj prijav, si
nameravajo 30. aprila v maribor-
skem gledališču ogledati May fa-
ir Lady.
Še veliko vsega imajo v načrtu.
Ker pa je poletje čas intenzivne-
ga dela na polju, nameravajo v
poznojesenskem času imeti de-
monstracijo kmečkih kolin. Fi-
nančno jih bo podprla kmečka
zveza, namenjena pa je pred-
vsem mlajšim kmečkim gospodi-
njam, da bodo znale nadaljevati
tradicijo dobrega prleškega mesa
iz tunke. Podobne demonstracije
bodo imele tudi pri pečenju do-
mačega kruha in pri mlečnih je-
deh.
»Sodelovale pa bomo kot vsa-
ko leto z našimi dobrimi pogača-
mi tudi na letošnjem »martino-
vanju«, je še dodala Hinka, ki ob
svojem delu resnično uživa.
Vida Topolovec
Foto Ema Žalar
Srečanje ob materinskem dnevu na Pavlovskem vrhu.
10 - NAŠI KRAJI iN LJUDJE
18. april 1991 - TBPMIK
Skrbi jih
bodočnost
Za nami je informativni dan, dan ko so se osmošolci in dijaki zad-
njih letnikov podali po informacije, s katerimi so potešili svojo radoted-
nost, dan, ko so »zgladili« še nekatere nejasnosti in se tako približali
poklicu oziroma šoli, v katero nameravajo » naslednjem šolskem letu.
Ce so nekatere šolske nejasnosti »zgladili«, pa jih še ostane precej glede
poznejšega nadaljevanja šolanja, še bolj pa glede same poznejše zaposli-
tve. Vedno bolj se sprašujemo in postajamo zaskrbljeni za te mlade, za
njihovo bodočnost, ki jim današnji čas ne prinaša nič optimističnega, nič
kaj veselega. V glavnem postajajo » vf bolj skeptični. Sicer sem pa vpra-
šala nekaj mladih iz osnovne šole iz Cirkulan, kam nameravajo po osno-
vni šoli.
Martina Žnidarič: Ker zelo ra-
da rišem in imam tukaj tudi veli-
ke uspehe, sem se odločila za po-
klic modnega oblikovalca. V Lju-
bljani, kjer je ta šola, smo mnogo
Martina Žnidarič
izvedeli, tudi to, da je šola zelo
zahtevna, še bolj pa je zahteven
sam sprejem v to šolo. Upam, da
bom sprejeta in da se mi bo ures-
ničila velika želja postati modna
oblikovalka. Ce pa mi ne bo
uspelo, da bi se vpisala v to šolo,
bom nadaljevala na družboslo-
vni gimnaziji v Ptuju.
Cvetka Borak: Izbrala sem po-
klic PTT-tehnika, sicer pa je šola
v Ljubljani. Za ta poklic sem se
odločila, ker sem rada v stiku z
ljudmi. V šoli sem že precej sliša-
la o tem poklicu, dopolnili pa so
Cvetka Borak
informacije še profesorji v Lju-
bljani na informativnem dnevu.
Mislim, da bo zame precej težko,
ker se bom morala ločiti od do-
mačega kraja, od prijateljev, in
stanovati v internatu v Ljubljani.
Bom pa vse to »preživela« v že-
lji, da bi po končani šoli vendar
dobila zaposlitev . . .
Štefan Težak: Odločil sem se
za poklic mesarja. Že tri leta tli v
meni želja, da bi dosegel ta po-
klic, kajti v časopisih večkrat za-
sledim, da so takšni delavci po-
trebni, posebno jih rabijo v so-
sednji Avstriji. Zato upam, da
bom lahko s tem poklicem dobil
službo, zaposlitev, kar je vsak
dan bolj problematično. Tudi
moj uspeh bo takšen, da bom
lahko upravičil vpisu v ustrezno
šolo.
Štefan Te/ak
Liljana Fridauer
Liljana Fridauer: Moja želja
je, da bi nekega dne postala fri-
zerka. Ta želja me spremlja že od
takrat, ko sem prvič bila pri fri-
zerju. Upam, da bom ta poklic
dosegla in da ga bom z veseljem
opravljala. Skrbi me le, ker je za
ta poklic zainteresiranih okrog
dvesto kandidatov, sprejeli pa
jih bodo osemdeset. Upam seve-
da na najboljše ...
Ksenija Ivančič: Šolanje bi ra-
da nadaljevala na zdravstveni šo-
li v Mariboru. Želja, da bi delala
v zdravstvu, v medicini, me
spremlja od petega razreda. Ko
sem bila na informativnem dnp-
Ksenja Ivančič
vu v Mariboru, sem si ustrezen
poklic še bolj zaželela. Kot mno-
go mojih vrstnikov, pa me je
strah poznejše zaposlitve oziro-
ma, bolje rečeno, nezaposli-
tve ...
Tanja Domjan: Odločila sem
se za poklic konfekcijskega teh-
nika. Za ta poklic sem se odloči-
la zato, ker imam že od mladosti
veselje do oblikovanja oz. teksti-
Tanja Domjan
la in se tudi rada lepo oblačim. V
Mariboru, kjer je šola, smo vse
potrebne informacije ter sem ta-
ko dobila še večjo veselje ki vo-
ljo do tega poklica.
Kaj lahko zapišemo za konec?
Da bi se jim uresničile želje, da
bi uspešno končali šolanje in da
bi dosegli poklic, ki bi jih potem
tudi popeljal na prosto delovno
mesto, kjer bi lahko pokazali
svoje >posobnosti in ustvarjali ti-
sto, kar bi jih naredilo srečne . . .
Vsi pa se zavedajo, da imajo
pred seboj še dolgo pot in da bo
ta pot težka, včasih tudi majava,
toda pustimo čaNU čas . . .
T. Poglešek
Ptujski upokojenci o svojem delu
Na rednem občnem zboru so se v četrtek,
II. aprila, zbrali odposlanci članov Društva
upokojencev Ituj. V svojem klubskem pro-
storu v Aškerčevi 9 so obravnavali vse tisto,
kar pravila glede poteka občnega zbora dolo-
čajo. Društvo upokojencev Ptuj obsega ob-
močje mestnih krajevnih skupnosti, razen KS
Ivan Spolenak, ki ima samostojno društvo, in
KS Spuhlja, ki ga pokriva DU Rogoznica. V
večini krajevnih skupnosti delujejo pododbo-
ri. Ti so tudi izvolili odposlance za občni
zbor. Od 45 izvoljenih jih je prišlo na zbor
30, večina ostalih pa je izostanek opravičila.
Dotedanji predsednik društva Jože Sotlar
je v svojem poročilu opozoril na vrsto vpra-
šanj, ki življenjsko zadevajo upokojence.
Predvsem so to problemi in zapleti okoli po-
kojnin, sprejeta interventna zakonodaja v
škodo upokojencev in vsebina nove zakono-
daje, ki se pripravlja na področju invalidske-
ga in pokojninskega zavarovanja. Povezano s
tem je omenil tudi vlogo političnih strank v
skupščini. Drugi splet vprašanj je stanovanj-
ska politika, saj ptujsko DU razpolaga s 124
upokojenskimi stanovanji in z 22 stanovanji
iz solidarnostnega sklada. Teh stanovanj ne
bi smeli prodati, temveč morajo ostati v lasti
skupnosti pokojninskega in invalidskega za-
varovanja. V nadaljevanju svojega poročila
je predsednik obravnaval še organizacijsko
stran dela društva, pohvalil delo sekcij in
kluba z gostinskim lokalom, ki vsi uspešno
poslujejo, kar je bilo tudi podrobneje prika-
zano v finančnem poročilu.
Na območju Ptuja živi okoli 2500 upoko-
jencev, v društvo jih je včlanjenih okoli 1700,
vendar je članarino za leto 1990 plačalo le
1072 upokojencev, na novo se jih je včlanilo
96, o številu umrlih pa ne vodijo evidence. V
program dela za letošnje leto so si med števil-
nimi drugimi nalogami zapisali tudi pridobi-
vanje novih članov in ureditev evidence. To
pa bo uspešno le, če bodo svoj del dela opra-
vili pododbori po krajevnih skupnostih.
Zbor je pozdravil predsednik ZDU ptujske
občine Mirko Bernhard, ki je predstavil tudi
prizadevanja Zveze društev upokojencev Slo-
venije za pravice upokojencev. Slednje je po-
drobneje predstavil še Miha Kolarič, ki za-
stopa ptujsko zvezo DU v ZDU Slovenije. O
vsem, kar se dogaja na področju pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja pa je go-
voril Lojze Cuček, član skupščine SPIZ.
Po obširni razpravi in predstavitvi predlo-
ga programa dela so sklenili, da naj novoiz-
voljeni izvršni odbor dopolni program dela s
pobudami in predlogi iz razprave in oblikuje
dokončno besedilo programa dela DU Ptuj
za leto 1991.
Že v razpravi je bilo čutiti nekatera neso-
glasja med posameznimi nosilci funkcij, zla-
sti glede odnosa društva do političnih strank.
Prevladalo je enotno mnenje, da je zveza
upokojencev z društvi nadstrankarska orga-
nizacija, zato ne sme biti v okviru društev no-
bene agitacije za to ali ono politično, zlasti
upokojensko stranko.
Iz poročila komisije za družbeni nadzor, ki
jo vodi Štefka Pušnik, je bilo razvidno, da je
društvo poslovalo v skladu s predpisi in pra-
vili društva, zato je zbor tudi soglašal z raz-
rešnico. Žal se je nekoliko zapletlo pri volit-
vah predsednika društva, ker predlagani kan-
didat funkcije ni sprejel, na samem zboru pa
ni bilo moč najti drugega kandidata, ki bi s
prevzemom te odgovorne dolžnosti soglašal.
Zato so izvolili 2 podpredsednika društva —
Marijo Pušenjak in Branka Voljča — in ju
pooblastili, da do kadrovske rešitve funkcije
predsednika, skupno z 8-članskim izvršnim
odborom, ki je bil tudi soglasno izvoljen, vo-
dita DU Ptuj.
FF
Mladi matematiki za srebrno
Vegovo priznanje
v soboto, 13. aprila, je bilo na osnovni šoli Franca Osojnika tek-
movanje mladih matematikov. Sodelovalo je 141 učencev 6., 7. in 8.
razredov vseh osnovnih šol ptujske občine. Doseženi so bili naslednji
rezultati:
6. razredi — prvi Miloš Matijevič, osnovna šola Kidričevo, drugi
Andrej Žerak, osnovna šola Franca Osojnika, in tretji Alen Hodnik,
osnovna šola Olge Meglič.
V	7. razredih je zasedel prvo mesto Kristjan Cafuta, osnovna šola
Fanca Osojnika, druga je bila Tanja Tomažič, osnovna šola Gorišni-
ca, tretje mesto pa si delijo Miro Tomažič iz Osnovne šole Olge Me-
glič ter Jernej Tonejc in Natalija Fišer, oba iz osnovne šole Olge Me-
glič.
V	8. razredih sta bila najboljša Uroš Rogina, osnovna šola Olge
Meglič in Mojca Menoni OŠ Franc Osojnik, druga je bila Darja Škri-
la OŠ Kidričevo in tretja Alenka Šuman OS Gorišnica.	NaV
(Foto: O M)
30 let Strelske družine Kovinar
Ustanovljena je bila februarja 1991 v takratnem Zavodu za
rehabilitacijo invalidov Jože Kerenčič Ormož. Kljub temu, da je
bil njen sedež v tovarni. Strelska družina Kovinar ni bila povsem
tovarniška. Začetne težave, od števila članov do pomanjkanja pri-
mernega zračnega orožja, neprimernih prostorov za vadbo in tek-
movanja, so po 1978. letu, ko so v novo zgrajenem Domu društev
zgradili tudi osemstezno avtomatsko strelišče za zračno puško in
seveda z boljšim finansiranjem, prenehale. Danes šteje SD Kovi-
nar 70 članov, za njimi so številni uspehi. Med večje štejejo sodelo-
vanje mladinca Stivena Vočanca na državnem prvenstvu 13. aprila
letos v Skopju.
Začetne težave
so bile precejšnje
»Strelska družina Kovinar je
svoje delovanje razširila na ob-
močje celotne ormoške krajevne
skupnosti. Kljub temu, da ni bila
povsem tovarniška, smo do 1974.
leta pretežni del denarja preje-
mali od tovarne Jože Kerenčič,
kasneje od samoupravne intere-
sne skupnosti za telesno kulturo,
danes pa preko odbora za teles-
nokulturno dejavnost pri ormo-
škem izvršnem svetu,« je pove-
dal dolgoletni predsednik Mirko
Lukner.
V začetku ni bilo niti primer-
nega zračnega orožja, 1963. leta
je Crvena zastava iz Kragujevca
prenehala izdelovati zračne pu-
ške za množični šport, tako ime-
novani nacionalni program. Veli-
ko problemov so imeli tudi s pro-
storom za vaje z zračnim orož-
jem. Vadili so povsod, kjer so
lahko. Koristili so vse prikladne
V ormoški občini deluje
enajst strelskih družin, deset
jih strelja v klasičnem stilu,
ena, to je TRAP, pa na leteče
cilje. Poleg S D Kovinar sta v
ormoški krajevni skupnosti še
dve. pri TSO in Ogradu, ter v
vsaki krajevni skupnosti obči-
ne Ormož po ena SD, v Pod-
gorcih. Veliki Nedelji. »Katja«
pri Tomažu, v Ivanjkovcih. Jo-
že Kerenčič pri Miklavžu v
Središču ob Dravi in na Kogu.
Vse strelski družine so poveza-
ne v Občinsko strelsko zvezo
Ormož, ki predstavlja zanje
neke vrste zvezo telesnokultur-
organizacij._^
prostore, postavljali tarče in tek-
movali tudi v nekdanji sredi-
ški Sokolani ali pa pri Abonentu
v Ormožu. Nikjer jih niso bili kaj
posebej veseli, ker ,o mnogi za-
četniki pogosto zgrešili tarčo in
tako poškodovali stene.
»Nekoliko lažje smo zadihali
po letu 1-74. ko so našo dejav-
nost pričeli finansirati preko
ustrezne samoupravne interesne
skupnosti; pojavila pa se je tudi
nova zračna puŠka (Anschutz), ki
je bila primerna za tovrstno vad-
bo in tekmovanje. Še posebej ve-^
seli pa smo bili 1978. leta, ko so
v Ormožu dogradili Dom društev
in smo strelci v njem dobili novo,
osemstezno avtomatsko strelišče
za zračno puško. Pogoji za uspo-
sabljanje srelcev so se izboljšali
in tako smo lahko v celoti izvedli
ves program vadbe in tekmovanj,
ki se pričnejo jeseni in se sklene-
jo v aprilu z državnim prven-
stvom. Vmes so seveda društve-
na, občinska, regijska, republi-
ška, razna spominska, ligaška in
pokalna tekmovanja,« je še do-
dal Mirko Lukner.
Leta 1978 so doživeli
nov preporod
Videti je, da je bilo za strelce
SD Kovinar leto 1978 še posebej
srečno. Predsednik je povedal,
da se je menjalo tudi vodstvo v
Dolgoletni predsednik strelske
družine Mirko Lukner
republiški strelski zvezi, in ker
pogosto pravimo, da nova metla
boljše pometa, je bilo tudi uve-
deno tekmovanje v tekmovalnih
skupnostih, ki je vmesna stopnja
med občinskim in republiškim
tekmovanjem. Uvedli so tudi re-
publiško ligaško tekmovanie
serijsko zračno puško, ki se razši-
ri v drugo republiško ligo, ta pa
se potem deli na vzhodno in za-
hodno. S kvalitetnejšim delom se
je najprej uspela uvrstiti v repu-
bliško ligo SD iz Središča ob
Dravi, predlani pa tudi SD Kovi-
nar iz Ormoža.
»V zadnjih desetih letih smo
bili nosilci strelstva v Ormožu. V
tem času smo imeli vrsto uspe-
hov v pionirski, mladinski in
članski konkurenci, kar dokazuje
nešteto pokalov in priznanj, do-
seženih na tekmovanjih. Posa-
mezniki, kot na primer Darko
Vernik, Jani Ivanuša in še kdo,
pa imajo z občinskih tekmovanj
tudi preko 30 raznih medalj.
Strelci SD Kovinar so za svoje
delo prejeli tudi številna družbe-
na priznanja, srebrno in brona-
sto plaketo Strelska zveza Slove-
nije, plaketo tovarne Jože Keren-
čič in bronasti ter srebrni znak
OF. To so sicer priznanja nekega
obdobja, ki pa bodo ostala v
spominu na uspehe naše strelske
družine,« je s ponosom povedal
predsednik Mirko Lukner.
Tekmovanja
v zadnjem letu
Tekmovanja, ^^ katerimi so pri-
Celi jeseni lanskega leta. So bila
spočetka, predvsem v republiški
ligi, nekoliko manj uspešna, kon-
čali pa so jih s štirimi zmagami
in se tako uvrstili na četrto mesto
z osmimi točkami kot prvo, dru-
go in tretjeuvrščeni, vendar z ra-
zlikami v krogih.
»Strelci smo nekako veseli re-
zultatov, ko ekipa zmaguje s
povprečnim rezultatom devet.
Takšna zmaga je bila prisotna v
predzadnjem kolu ligaškega tek-
movanja z ekipo Štefan Kovač iz
Turnišča, ko smo zmagali z 1446
krogi, kar pomeni, da je šest kro-
gov plus ekipno na devetko«,je
pojasnil Mirko Lukner.
Ob 30. letnici so organizirali
strelsko tekmovanje z zračno pu-
ško, kamor, so povabili 390 strel-
skih ekip IZ celotne Štajerske in
Prekmurja. Na tem tekmovanju,
potekalo je prvega in drugega
marca, je bilo prisotnih 23 ekip.
Do sedaj je bilo to največje tovr-
stno tekmovanje v Ormožu. Ekipa
SD Kovinar je na tem tekmovanju
dosegla četrto mesto z 815 krogi.
Strelci SD Kovinar so se uvrsti-
li tudi na republiško tekmovanje,
kjer so tekmovali ekipno in posa-
mično. Od sedmih strelcev jih je
šest nastreljalo rezultat za moj-
stra strelca, mladinec Stiven Vo-
čanec pa se je uvrstil na državno
prvenstvo, ki je tilo 13. aprila v
Skopju.	Vida Topolovec
Ob petindvajsetletnici delovanja je SD Kovinar uspela razviti tudi svoj
družinski prapor
TEDNIK - 18- april 1991
ŠPORT IN DRUŠTVA — 11
NOGOMET
»Vroče« v
Bukovcih
v območni nogometni ligi je
Središče na svojem igrišču s 3:2
premaglao Boč iz Poljčan, Impol
in vodilna Beltinka pa sta v Slo-
venski Bistrici igrala 1:1.
V	prvi medobčinski ligi je bilo
najbolj vroče v Bukovcih, kjer je
bila derbi tekma 15. kola med
Bukovci in Stojnci prekinjena v
42. minuti zaradi fizičnega napa-
da igralcev iz Stojncev na sodni-
ka Kaca. Organi medobčinske
nogometne zveze bodo s tem in-
cidentom zagotovo imeli veliko
dela. Ob prekinitvi je bil rezultat
1:1. Ostali izidi: Slovenja vas—
Gerečja vas 3:2, Drava—Hajdi-
na 4:1, Markovci —Hajdoše 2:0,
Pragersko—Dornava 4:1 in Alu-
minij—Skorba 5:1. Rezultata za-
ostalih tekem: Markovci —Slove-
nja vas 0:0 in Stojnci —Skorba
3:1.
Pokalna zmagovalca na ob-
močju MNZ Ptuj sta pri mladin-
cih Bukovci in pri članih Središ-
če. Finale je bilo v sredo, 10.
aprila, v Ptuju. Mladinci Bukov-
cev so z 1:0 premagali vrstnike
Drave, člani Središča pa brez te-
žav (v pol ure so dosegli štiri za-
detke) s 4:1 Bukovce. Vendar so
se v nadaljnje pokalno tekmova-
nje uvrstile vse štiri ekipe.
V	nedeljo popoldan (ob 16.30)
se bo Središče na svojem igrišču
pomerilo s Turniščem, Boč z Že-
lezničarjem, Impol pa bo gosto-
val v Slovenj Gradcu. V prvi
medobčinski ligi bo v soboto tek-
ma Hajdoše—Drava, v nedeljo
dopoldan (ob 10.30) Gerečja
vas—Bukovci, Skorba—Prager-
sko in Hajdina—Slovenja vas,
popoldan (ob 16.30) pa še derbi
Stojnci—Aluminij in Dornava—
Markovci.	1. k.
Dirka Alpe
Adria '91
25. mednarodna etapna kole-
sarska dirka Alpe Adria 91 je
nedvomno najkvalitetnejša kole-
sarska prireditev letos pri nas.
Domala vse reprezentance bodo
nastopile v najmočnejših posta-
vah, saj bo ta dirka zadnji preiz-
kus pred svetovnim prvenstvom
v Španiji. Tudi za jugoslovansko
reprezentanco bo to izbirno tek-
movanje.
Dirka se bo pričela 3. marca v
Crikvenici, potekala bo preko
Nove Gorice v Italijo in Avstrijo
ter preko Maribora, Ptuja in Za-
greba končala v Ljubljani. Ptuj-
čani bodo kolesarje pozdravili 8.
maja, saj bo v Ptuju cilj šeste eta-
pe in pred ptujskim magistratom
start sedme, ko bodo kolesarji
krenili proti Zagrebu.
Organizator šeste in sedme
etape je Kolesarski klub Ptuj, ki
upa, da se bodo Ptujčani v veli-
kem številu udeležili srečanja na
cilju in starta sedme etape dirke.
Ptujskim kolesarskim delavcem,
pomeni organizacija tako po-
membne kolesarske prireditve
nedvomno veliko priznanje in
zaupanje.	L
Tokrat zmagal le Ormož
ROKOMET
V	prvi republiški moški rokometni ligi so tokrat
zmagali le člani Ormoža, ki so v gosteh zadnjeu-
vrščeni Dol premagali s 30:21 in se utrdili na enaj-
stem mestu. Velika Nedelja je v svoji dvorani ob
sojenju, ki je razburilo gledalce, s 23:26 izgubila z
Inlesom. Najpomembnejšo tekmo 21. kola pa sta v
Murski Soboti odigrala Pomurka iz Bakovec in
Drava iz Ptuja. Domačini so morali zmagati, da bi
tako ostali v boju za prvo mesto, ki ga še naprej
drži trboveljski Rudar. Tekmo so dobili s 26:24,
vendar veliko težje kot so pričakovali. Ptujčani se
niso predali tudi ob petih zadetkih prednosti za
Pomurko, dve minuti pred koncem so celo znižali
razliko za en sam zadetek, več jim žal ni uspelo.
Članice Drave pa so v Žalcu igrale neodločeno s
tamkajšnjimi igralkami Partizana.
Lestvica moške lige:
1.	STT Rudar	21 17 I 3 553:435 35
2.	Pomurka Bakovci	21 15 3 3 555:437 33
3.	InlesRiko.	21 15 3 3 531:458 33
4.	Preddvor	21 13 4 4 550:485 30
5.	Jadran	21 10 6 5 517:484 26
6.	Drava	21 10 4 7 545:502 24
7.	Liplast Grosuplje	21 9 4 8 488:461 22
8.	Šešir(-I)	21 10 2 9 456:429 21
9.	DobovaAFP	21 8 2 11 521:540 18
10.	Ferrotehna	21 9 O 12 509:584 18
11.	Ormož	21 6 1 14 400:445 13
12.	Velika Nedelja	21 5 I 15 437:518 11
13.	Krško	21 4 I 16 459:550 9
14.	EmensDol(-4)	21 0 0 21383:588 O
V	soboto bo ob 19. uri	v Veliki Nedelji tekma
Ormož—Preddvor, v Ptuju pa ob 18. uri tekma
članic Drava—Velenje in	ob 20. uri moški derbi
Drava—Velika Nedelja.
1. k.
Marjan Valenko, vratar Ormoža
(Foto: L. Kotar)
V Bukovcih
prekinitev!
Lepi obeti pred derbi tekmo
prve medobčinske nogometne li-
ge med Bukovci in Stojnci so se
sesuli v prah. Ob igrišču v Bu-
kovcih se je v nedeljo res zbralo
prek tisoč gledalcev, to pa je tudi
vse lepo okrog tekme, saj se je ta
končala z incidentom, ki bi lah-
ko imel težke posledice. Gostje
so povedli z 1:0, domačini — to-
rej igralci Bukovcev — so nato
prevzeli pobudo, izenačili in
imeli še nekaj lepih priložnosti.
Nekaj minut pred koncem prve-
ga dela tekme je zvezni sodnik
Janko Kac po intervenciji stran-
skega sodnika razveljavil zade-
tek igralcev iz Stojncev. Ti so po-
stali živčni in ob pravilno pode-
ljenem rumenem kartonu branil-
cu je eden izmed stojnskih igral-
cev dobil rdeči karton. Ob tem se
je fizično lotil sodnika, ki je nato
tekmo prekinil. To je bil signal
za številne gledalce, da so vdrli
na igrišče in se lotili sodnikov.
Na srečo so domači organizatorji
uspeli sodnike in delegata spra-
viti v slačilnice, ob odhodu pa so
jih pred številnimi jeznimi gle-
dalci zavarovali miličniki. Do in-
cidenta s težkimi posledicami ni
bilo daleč, pa naj danes govori
kdo, kar hoče. Žalostno je, da se
je to primerilo ljudem iz sosed-
njih vasi, in še to zaradi športa,
točneje, nogometa, ki sam po se-
bi ni zakrivil ničesar. Namesto
prijetnega nedeljskega popol-
dneva ali dobre nogometne tek-
me smo gledali prizore nasilja
nad športom in človeškim dosto-
janstvom. Upamo, da bo udele-
žence in zlasti povzročitelje inci-
denta ob tem zapekla vest in da
bodo razmislili o vsem, kar se je
in kaj bi se lahko zgodilo, pa se
na srečo ni!
Tekst in foto:
1. kotar
Tako so domačini izenačili na 1:1
Takoj po prekinitvi srečanja
Sodniki in delegat so pod takšnimi pogoji zapuščali igrišče
Odhod ob varovanju miličnikov
ČETRTI MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR KURENT '91
Odlična udeležba
šahovsko društvo Ptuj je ob
svoji 55-letnici delovanja organi-
zator že 4. mednarodnega šahov-
skega turnirja KURENT 91. Tur-
nir je visoke 7. kategorije, na
njem pa nastopajo 3 velemojstri,
4 mednarodni mojstri, 4 mojstri
FIDE in 1 jugoslovanski moj-
ster.
Na uradni otvoritvi je ob pri-
sotnosti predsednika Šahovske
zveze Slovenije in Jugoslavije
Milana KNEŽEVIČA, člana
predsedstva Skupščine občine
Ptuj Janeza VREČARJA in šte-
vilnih drugih gostov poudarila:
»Veseli smo, da lahko v svoji sre-
dini pozdravimo priznane doma-
če in tuje mojstre šahovske igre,
med njimi bivšega mladinskega
svetovnega prvaka VM Bojana
Kurajico, nadalje VM Emira
Dizdareviča in Dušana Rajkovi-
ča, MM Mirona Shera iz SZ,
Ivaila Zlatilova iz Bolgarije, slo-
venska MM Iztoka Jelena in do-
mačina Danila Polajžerja, moj-
stre FIDE Haralda Casagrande-
ja in Heinza Baumgartnerja iz
Avstrije, slovenska FM Srečka
Kolarja in domačina Rada Br-
gleza ter kot najmlajšega udele-
ženca, jugoslovanskega mojstra
Igorja Jelena, lanskega republi-
škega članskega in mladinskega
prvaka.
Korenite spremembe v družbi
krojijo v zadnjem času tudi, raz-
voj dejavnosti na različnih po-
dročjih. Pri tem tudi šah ni izje-
ma. Ugotavljamo, da je prav le-
tošnje leto prelomno za razvoj in
napredek slovenskega šaha. Med
pomembne dogodke prav gotovo
sodi podpis Sporazuma o uresni-
čevanju srednjeročnega in dolgo-
ročnega programa razvoja slo-
venskega vrhunskega in kako-
vostnega šaha med Šahovsko
zvezo Slovenije in podjetjem
Moderni interieri. Tudi izid nove
slovenske revije ŠAHOVSKA
MISEL bo prispeval k vzpodbu-
janju razvoja šahovske igre in ša-
hovske kulture.
S 4. mednarodnim šahovskim
turnirjem KURENT 91 se tudi
Ptujčani vključujemo v spre-
membe z željo po nadaljnjem
razvoju šahovske igre, ki zavze-
ma pomembno mesto na kultur-
nem in športnem, v zadnjem ča-
su pa tudi na turističnem področ-
ju. Tako ni slučaj, da smo naše
mednarodne turnirje poimenova-
li po izvirni ptujski maskoti, KU-
RENTU, ki je ponesel sloves na-
šega mesta širom po svetu, vse
do Indonezije in drugih konti-
nentov.«
V nadaljevanju se je zahvalila
vsem sponzorjem in ostalim, ki
so kakorkoli prispevali k izvedbi
turnirja. Posebej pa še Skupščini
občine Ptuj kot pokrovitelju ter
hotelu SUPER LI, katerega gost-
je so udeleženci turnirja.
Prisotne je nato v imenu ša-
hovske zveze Slovenije pozdravil
njen predsednik Milan KNEŽE-
VIČ, v imenu Skupščine občine
Ptuj pa član predsedstva Janez
VREČER, ki je turnir tudi urad-
no odprl.
Že prvo kolo je pokazalo, da
bo turnir izredno borben. Kazalo
je že na veliko presenečenje, saj
je moster FIDE Srečko Kolar
popolnoma nadigral prvega fa-
vorita VM Bojana Kurajico, ven-
dar je slednji v nadaljevanju iz-
koristil grobo napako nasprotni-
ka in kot sam pravi: »Jedva sam
se »izvukao«. Že sem se odpisal,
vendar sem vztrajal za šahovnico
še nekaj časa, da ne bi končal že
po 15 potezah. Videti je, da se je
nasprotnik ustrašil uspeha, nare-
dil grobo napako, ki pa sem jo
izkoristil.«
Igor Jelen je imel v partiji pro-
ti Avstrijcu Casagrandeju ves čas
pobudo, vendar je v časovni sti-
ski spregledal figuro in moral
podpisati predajo. Iztok Jelen in
Emir Dizdarevič pa sta se po do-
kaj korektni igri sporazumela za
remi.
Domačina Danilo Polajžer in
Rado Brglez, od katerih Ptujčani
prav gotovo pričakujejo največ,
sta v prvem kolu počivala, saj sta
njuna nasprotnika pripotovala
šele v nedeljo zvečer.
Turnir bo potekal vsak dan od
15,30 do 20,30 vse do 25. aprila,
razen v soboto, 20. aprila, ko bo
prost dan. Udeleženci turnirja in
njihovi gostje ga bodo dopoldan
izkoristili za ogled ptujskih zna-
menitosti, popoldan pa bodo pri-
pravili nekaj eksibicijskih nasto-
pov. Tako bo mednarodni moj-
ster Miron Sher iz SZ ob 14. uri
odigral handicap meč v prosto-
rih hotela SUPER Ll, VM Bojan
Kurajica bo ob 18. uri v gostilni
Firbas-Ojnik v Moškanjcih odi-
gral simultanko, VM Dizdarevič
in Rajkovič pa bosta odigrala si-
multanko na Pohorju oz. v Mari-
boru.
S temi nastopi želijo organiza-
torji in udeleženci 4. mednarod-
nega šahovskega turnirja »Ku-
rent 91« prispevati k še večji po-
pularizaciji šaha v občini.
Silva Razlag
Kaj veš o prometu?
v Ptuju je minulo soboto, 13. aprila, potekalo občinsko tekmova-
nje pod naslovom Kaj veš o prometu, ki so ga pripravili člani Občin-
skega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pod pokrovi-
teljstvom avtošol Dragar — Fištravec in Herak.
Tekmovanje je potekalo na parkirišču ob Srednješolskem centru,
kjer seje zbralo kar 15 osnovnošolskih in tri srenješolske ekipe. Po iz-
polnjevanju pisnega testa o temeljih varnosti v cestnem prometu, so
se pomerili v spretnostni poligonski vožnji, zatem pa so pod kontrolo
opravljali še ulično vožnjo.
V konkurenci osnovnih šol je dosegla prvo mesto OŠ Videm pred
OŠ Olge Meglič in tretjeuvrščeno OŠ Cirkulane. Najboljši med posa-
mezniki pa je bil Dani Rižnar iz Vidma. V konkurenci srednjih šol pa
je zbral največ točk Vladimir Djurica pred Gorazdom Kolarjem. Vsi
zmagovalci občinskega tekmovanja bodo sodelovali tudi na istoimen-
skem regijskem tekmovanju.	-OM
-f I
Športna poslastica
v soboto, 20. aprila 1991, bo ob 9.30 v Športni dvorani Center
meddruštvena tekma v športni gimnastiki.
Ptujske telovadke in telovadci bodo gostili vrstnike iz TVD Parti-
zan Ljubljana Moste in s tem vrnili gostoljubnost Ljubljančanom.
Naj omenimo, da so lani zmagali v Ljubljani Ptujčani, zato priča-
kujemo trd boj 48 tekmovalcev, še zlasti zato. ker so med njimi kandi-
dati za republiške naslove.
Lestan
'^ladi tekmovalci med zahtevno spretnostno poligonsko vožnjo, (hoto
M. Ozmec)
12 - TV SPOREDI
18. april 1991 - TglfflflK
TEDNIK - 18. april 1991
ZA RAZVEDRILO — 13
14 — OGLASI IN OBJAVE
18. april 1991 - TEDNIK

TEDNIK - april 1991
OGLASI IN OBJAVE - 15

»Skrbi še nimam, pomladno sonce me prijetno greje, čebe-
lice brenčijo s cveta na cvet. Zaiiaj ne bi zaspančkai sredi te idi-
le?«
Jutri
posvet
o lokalni
samoupravi
Marca je Predsedstvo Skupščine
občine Ptuj sprejelo pobudo, da naj
se v občini opravi vzorčna raziskava o
uresničevanju novega modela lokalne
samouprave, ki bo zamenjal doseda-
nji komunalni sistem. Kmalu zatem
se je s ptujsko zamislijo seznanil tudi
republiški odbor za lokalno samo-
upravo.
Rezultat ptujske pobude je jutrišnji
posvet na temo: Poskus oblikovanja
modela lokalne samouprave na območ-
ju občine Ptuj, ki ga pripravljata delo-
vna skupina pri Predsedstvu Skupšči-
ne občine Ptuj in Odbor za lokalno
samoupravo pri Skupščini Republike
Slovenije.
Posvet se bo pričel ob 10,30 v Mest-
nem kinu v Ptuju. Darja Lavtižar-Be-
bler bo govorila o ustavnopravni pod-
lagi nove lokalne samouprave, razi-
skovalni projekt »Teritorialni in
funkcionalni upravni sistem« bo
predstavil dr. Gorazd Trpin, regionali-
zacijo Republike Slovenije profesor
dr. Igor Vrišer, pripravo zakona o ob-
činah mag. Stane Vlaj, dosedanji raz-
voj ptujskih krajevnih skupnosti Jože
Maučec. Profesor Ivan Lovrenčič bo
govoril o zgodovinskem pregledu
upravno-teritorialnih razdelitev v ob-
čini Ptuj, Franc Ivaniša pa o ideji in
obsegu ter funkcijah mestne občine
Ptuj. Beseda bo tudi o modelu večsto-
penjske lokalne samouprave na pri-
meru občine Ptuj in o potrebnih raz-
iskovalnih projektih.
Vodja skupine za lokalno samo-
upravo pri Predsedstvu Skupščine ob-
čine Ptuj, Ivan Lovrenčič je povedal,
da se z jutrišnjim posvetom pričenja
tudi delo na terenu oziroma prouče-
vanje praktičnih primerov sedanje in
bodoče lokalne samouprave.
MG

Dvorana Narodnega doma v Ptuju je bila v so-
boto, 13. aprila, prizorišče uspelega dobrodelnega
koncerta duhovne glasbe, ki so ga izvajali člani vo-
kalne skupine Advent, pod vodstvom profesorice
Renate Bauer. Organizator tega koncerta je bila
Adventistična radodarnost iz Ptuja, ki deluje v
okviru adventistične organizacije ADRA, ustano-
vljene pred dvema letoma. Pod geslom od ljudi
za ljudi je potekal tudi omenjeni dobrodelni kon-
cert, na katerem so s prostovoljnimi prispevki
zbrali 6.385 dinarjev in jih izročili dr. Lojzetu Ar-
ku, direktorju ptujske bolnišnice za gradnjo nove
ptujske porodnišnice. Zbrane je pozdravila tudi
Kristina Šamperl-Purg sekretarka za kulturo pri
SO Ptuj, v imenu Adre je govorila Olga Popov, v
imenu bolnišnice pa dr. Lojze Arko, ki se je za
zbrane prispevke tudi iskreno zahvalil.
Ob koncu so opozorili še na javno tribuno pod
naslovom Spoznajmo sveto pismo, ki bo pod po-
kroviteljstvom Dopisne svetopisemske šole iz Lju-
bljane potekala v soboto, 20. aprila, v kletni dvora-
ni Gledališča Ptuj. Profesor Pavle Repnik ter pa-
storji Vlado Godina, Friderik Korat in Janez Bor-
se bodo s sodelujočimi poskušali odgovoriti na
vprašanja, komu pripada sveto pismo, kako smo
ga dobili, kako ga lahko proučujemo, ter kaj po-
menijo svetopisemska prerokovanja za naš čas.
-O M
Vokalna skupina Advent pod vodstvom profesorice Renate Bauer med izvajanjem črnske duhovne pesmi
(Foto: M. Ozmec)
Zeleni s predsednikom občine in gosti iz Maribora in Ljubljane na ogle- 1500 novih drevesc za zeleno okolje
du Šturmovcev

Zeleni Ptuja so kar naprej v akciji. Sredi
prejšnjega tedna so si skupaj s predsednikom
Skupščine občine Ptuj Vojtehom Rajherjem
in predstavniki Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine iz Maribora ogledali Štur-
movec. Dogovorili so se, da bodo najprej
ugotovili lastništvo in katastrsko namemb-
nost zemlje na tem območju. Na Fakulteto za
arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo bodo
poslali razpis za diplomsko nalogo o ureditvi
krajine Šturmovcev, nato pa bo sledila kon-
kretna akcija. V skupščini bodo dali tudi po-
budo, da naj krajevne skupnosti z območja
Šturmovcev poskrbijo za očiščenje tega ob-
močja, ki je sedaj pravo smetišče. Sicer pa
bodo Zeleni konec tedna izvedli čistilno akci-
jo v krajevni skupnosti Markovci. Zbirališče
bo v soboto ob 8. uri pred tamkajšnjo osno-
vno šolo, na akcijo pa seveda tudi tokrat va-
bijo vse, ki jim je kaj do čistega okolja.
Še eno uspešno potezo so potegnili Zeleni
prejšnji teden: v petek so pred blagovnico
delili sadike lipe, navadne smreke in duglazi-
je. Za sadike je bilo veliko zanimanje, in če
so jih vsi posadili, bo naš zrak v prihodnje či-
stilo 1500 novih dreves.
JB
Nevarna otroška igrica
Postajo milice v Ptuju so iz ptujske
bolnišnice obvestili o nevarni otroški
igrici, v kateri je dobil 12-letni Sašo
Hlušička iz ulice Ob Grajeni 1 v Ptu-
ju lažje telesne poškodbe, zdravnik
pa je ugotovil tudi poizkus zadušitve
z vodo.
Bilo je v soboto, 6. aprila, okoli 19.
ure, ko so se štirje otroci — med kate-
rimi ie bil tudi Sašo, igrali na dvoriš-
ču. Ker je bil Sašo najmlajši, so se ho-
teli na njegov račun malo pošaliti (?)
zato sta ga dva prijela, tretji pa mu je
zlil v usta vodo iz posode za psa. Ob
prihodu domov je Sašo čutil boleči-
no, v prsih mu je močno hroplo in
težko je dihal, zato sta ga starša pri-
peljala v ptujsko bolnišnico, kjer je
ostal na okrevanju.
Kot smo neuradno izvedeli, je otro-
kom za početje hudo žal, kar je po-
vsem verjetno, vendarle pa velja opo-
zoriti, da do takšnih in podobnih
igric naj ne bi več prihajalo, kajti za
Saška bi se lahko igrica končala tudi
bolj tragično.
—OM
Orfejcek
(stran 14)

Ob draginji je dobrodošel vsak. še tako majhen košček obdelovalne
zemlje, zato so vrtovi letos še posebej hitro oživeli. Nekateri so že po-
skusili svojo prvo letošnjo berivko.	Foto: M. Ozmec
DEKLICA PRED AVTO
Po lokalni cesti od Kozmincev
proti FHuju je v sredo, 10. aprila,
vozil osebni avto Ivan Zajšek iz
Kozmincev 3, KS Podlehnik.
Okoli 15.30 je vozil skozi Pod-
lehnik, ko mu je pri hiši št. 36 v
levem ovinku pred avto nenado-
ma pritekla 3-letna A. Z. iz Pod-
lehnika. Zajšek je s svojo zastavo
750 z desnim prednjim blatni-
kom trčil v deklico, čeprav je
močno zaviral in se umikal v le-
vo. Deklica je padla po cestišču
in se pri tem hudo ranila. Prepe-
ljali so jo v ptujsko bolnišnico.
LMRL PO PREVOZU V BOL-
NIŠNICO
Od Malečnika proti Mariboru
je v soboto, 14. aprila, nekaj po
20. uri vozil osebni avto David
Lorenčič iz Malečnika 99. Pri hi-
ši št. 157 je s sprednjim delom
avtomobila trčil v pešca, 5 Klet-
nega Franca Petka, iz Velikega
Brebrovnika 84, KS Miklavž pri
Ormožu. Petek je hodil po des-
nem robu lokalne ceste v isti
smeri. Ob trčenju je pešca zbil
po cestišču, kjer je obležal. Ne-
mudoma je prišla pomoč reševal-
cev, ki so ponesrečenca prepelja-
li v mariborsko bolnišnico, ven-
dar mu tam niso mogli več po-
magati.
STEKLA MAČKA OBGRIZLA
GOSPODINJO
Prejšnji teden je pri Poštrako-
vih v Zgornji Voličini, občina Le-
nart, mačka obgrizla gospodinjo.
Pobesnelo mačko so domači po-
končali, veterinarji pa so poslali
kadaver v Ljubljano na pregled.
Tam so ugotovili, da je bila ma-
čka stekla. Žensko, ki jo je ma-
čka obgrizla, so takoj cepili in
podvzeli druge preprečevalne
ukrepe. Pristojne službe v občini
Lenart opozarjajo prebivalstvo
na nevarnost stekline, ki se lahko
pojavi tudi pri drugih domačih
živalih.
OGENJ NA GRADBIŠČU V
ORMOŽU
V petek, 12. aprila, nekaj pred
8. uro zjutraj je nastal požar na
gradbišču bencinske črpalke v
Kolodvorski ulici v Ormožu.
Ogenj je nastal, ko je delavec
SGP Konstruktor na zunanji
strani stene polagal izolacijski
material in pri tem uporabljal
plinski gorilnik. Na drugi strani
stene je bilo skladišče s stiropo-
rom in z drugim gradbenim ma-
terialom. Ker je bila v steni
manjša luknja, je plamen iz go-
rilnika skozi njo zanetil stiropor.
Prisebni delavci so takoj začeli
gasiti in še preden so prispeli ga-
silci, ogenj pogasili. Kljub temu
je ogenj uničil okoli 160 kvadra-
tnih metrov stiropora, nekaj
orodja in več vreč cementa. Oce-
njujejo, da je škode za dobrih
100.000 dinarjev.	f i-
RODILE SO: Irena Petrovič,
Mladinska 5, Kidričevo — dekli-
co; Zdenka Skerget, Lovrenc na
Dr. polju 37/a, Lovrenc na Dr.
polju — dečka; Marjeta Krajnc,
Zagrebška 58, Ptuj — Jasno; Jela
Koprivnjak, Odr. žrtava fašizma
8, Krapina — Marijano; Kar-
men Lilija, Dolane 16/a, Cirku-
lane — dečka; Marija Vogrinec,
Kajžar 22, Miklavž — Klavdijo;
Pavla Janežič, Krčevina 2, Mi-
klavž pri Ormožu — Tadeja; Mi-
lena Veršič, Sobetinci 20, Mar-
kovci — deklico; Dragica Kova-
čič, Cirkovce 60/a, Cirkovce —
dečka; Ivana Štabih, Polenci 10,
Polenšak — deklico; Anica
Gumbas, Žutnica 74, Krapina —
dečka; Danica Jakolič, Krčevina
71, Ptuj — dečka; Angela Mun-
da. Ptujska cesta 23, Ormož —
dečka; Darinka Vincelj, Goriča-
novec 24, Durmanec — deklico;
Biserka Beloševič, Podbrezovica
46, Durmanec — Majo; Vesna
Štrok, Krapinsko Strahinje 97,
Krapina — Vedrana; Martina
Tavzelj, Zamušani 14, Gorišnica
— Špelo; Slavica Žlahtič, Dor-
nava 36/a, Dornava — dečka;
Darinka Žunkovič, Grdina 2,
Stoperce — Anamari; Jožica
Job, Sodinci 18, Vel. Nedelja -
Tadeja; Marija Viher, Bratoneči-
ce 19, Tomaž — Simona; Brigita
Lužnik, Hrastovec 28, Zavrč —
Roberta; Danica Marin, Miklo-
šičeva 10, Ptuj — deklici Marino
in Marinko; Božena Hrnčič, Dr.
Hrovata I, Ormož — dečka Ma-
POROKI V PTUJU: Slavko
Murko, Zgornja Hajdina 100/a
in Tatjana Drofenik, Grdina 17;
Mirko Pislak, Naraplje 28 in Kri-
stina Planine, Breg 15.
POROKA V LENARTU:
Srečko Arnuš in Dragica Koro-
šec, stanujeta v Zgornji Voličini
6.
UMRLI SO: Jožef Drobnič,
Ptuj, Cufarjeva 15, roj. 1915 —
u. 1. aprila 1991; Andrej Levi-
čnik, Gruškovec 95, roj. 1907 —
u. 7. aprila 1991; Jožef Mlakar,
Zakl 14/a, roj. 1931 — u. 4. apri-
la 1991; Božena Zoreč, Ptuj, Zi-
herlova pl. 2, roj. 1925 — u. 7.
aprila 1991; Janez Matjašič, Sa-
kušak 4, roj. 1908 — u. 8. aprila
1991; Ivan Sok, Mihovci pri Ve-
liki Nedelji 19, roj. 1909 — u. 6.
aprila 1991; Franc Kopšič, Pla-
car I, roj. 1910 — u. 9. aprila
1991; Angela Potočnik, Središče
ob Dravi, Bercetova ul. 4, roj.
1909 - u. 10. aprila 1991; Ana
Trop, Vičava, Ferkova 4,' roj.
1912 - u. 10. aprila 1991; Janez
Hameršak, Žabjak 6/a, roj. 1930
— u. 10. aprila 1991.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
gaje ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračlč, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. Naslov: RADIO-
TEDNIK, Raičeva 6, 62250 Ruj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naroč-
nina 650,00 dinarjev, za tujino
1.430 dinarjev. ŽIRO RAČUN pri
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk:
GZP Mariborski tisk Maribor.
Oproščeno prometnega dav-
ka po obvestilu Skupščine Re-
publike Slovenije — Izvršnega
sveta, številka 3132, z dne 28. 2.
1991.