GEOLOGIJA 28 29, 205—218 (1985 86), Ljubljana
UDK 552.33:549.08:551.78(497.12) = 863
Peridotitne nodule v bazaltnem tufu pri Gradu v Prekmurju
Peridotite nodules in alkali basaltic tuff in the Grad area of Prekmurje
Ana Hinterlechner-Ravnik in M'iha Mišic
Geološki zavod Ljubljana, Parmova 33, 61000 Ljubljana
Kratka vsebina
Peridotitne nodule smo našli vključene v plasteh alkalnega bazaltne-
ga tufa in tufita, ki se razprostirajo med limničnimi plastmi najmlajšega
pliocena na območju Grada v Prekmurju. Glede na sodobni kemijski
model lupinasto zgrajene Zemlje predstavljajo peridotitne nodule drobce
zgornjega plašča. Podaj-amo kemijske, mineralne ter strukturne značil-
nosti peridotitnih nodul in vulkanskih kamenin. Z rentgensko difrakcij-
sko metodo smo v tufu alkalnega bazalta določili habazit, phillipsit, an-al-
cim, Ca-montmorillonit, thenardit in sadro skupaj z ohranjenimi prvot-
nimi vulkanskimi minerali. Ugotovljena mineralna združba je posledica
diageneze ob plitvem pogrezanju mladih kamenin.
Abstract
Peridotite nodules in alkali basaltic tuff and tuffite intercalated in
Late Pliocene sediments of limnic origin occur in the Grad area of Prek-
murje, and represent regarding the present chemically zoned model for
the Earth structure its upper mantle fragments. Chemical and mineral
compositions for a peridotite nodule and an alkali basalt fragment are
given. By X-ray powder diffraction method in the alkali basaltic tuff the
mineral association chabazite, phillipsite, analcime, Ca-montmorillonite,
thenardite, and gypsum together with inherited volcanic minerals was
determined, indicating diagenetic mineral fades.
Uvod
Zemljin plašč prekriva tanka lupina, ki jo imenujemo skorja. Skorja je zelo
tanka plast siala, ki se je v zgodovini Zemlje izdiferencirala iz njenega plašča.
Skorja preprečuje, da bi bil plašč neposredno dostopen raziskavam. Ker pa je
Zemlja topla, obstojajo v njeni notranjosti konvekcijski tokovi. Pri posebnih
pogojih in samo na nekaterih mestih Zemlje prinašajo konvekcijski tokovi
v zgornjem plašču material tega dela plašča v skorjo ali pa celo na površje.
Tak material Zemljinega plašča so glede na sedanji geofizikalni model o zgradbi
Zemlje tudi peridotitne nodule, ki so vezane na vulkanske kamenine alkalne
bazaltne sestave. Pri nas jih najdemo v severovzhodni Sloveniji. Ogledali si bo-
mo geološke pogoje nastopanja ter strukturne, mineralne in kemijske značilno-
sti teh kamenin.
206	Ana Hinterlechner-Ravnik, Miha Mišič
Geološke razmere
Plasti bazaltnega tufa in tufita so razširjene pri nas samo kot manjši ero-
zijski ostanki na Goričkem (si. 1). Lepo so odkrite v dveh opuščenih kamnolomih
v okolici Grada, kjer so jih nekoč izkoriščali za gradbeni kamen. Vulkanski
drobci so se mešali s sedimentnimi v limničnem okolju. Večjih izdankov bazalta
ni. Jugozahodno od zaselka Kaniža izdanja izpod bazaltnega tufa okrog 12 m^
velika golica črno sivega bazalta (Ciglar, 1979). Bazaltni izdanek nima enot-
ne strukture, kar kaže na periferni del bazaltnega izliva. Z vrtanjem pa je bilo
dokazano, da nima večjega obsega. Predstavlja samo večji blok, ki so ga ver-
jetno prinesli gosti kalni tokovi tufskega in sedimentnega materiala. Ker na
našem terenu nimamo primarnih lavinih izlivov, so za določanje vrste magme
pomembni vsi večji kosi in 'bloki bazalta.
Debelina tufskih skladov pri Gradu je samo nekaj sto metrov. Ta material
je bil zaradi močne vulkanske eksplozije prinesen najdlje od izvornega po-
dročja. Deloma je verjeten tudi kratek prenos materiala v vodi. Glavni center
vulkanskega delovanja je bil v sosednji Avstriji v bližini meje, na območju
Klöcha, Gleichenberga in še severneje, kjer so ohranjene vulkanske oblike ter
debele plasti lave in tufa (W i n k 1 e r , 1926, 1927; T o 11 m a n n , 1985). Glede
na podatke Osnovne geološke karte SFRJ Goričko in tolmača k njej (Pleni-
č a r, 1968, 1970) so bazaltni tufi in tufiti vključeni v zgornjepliocenske deloma
sprijete plasti kremenovega rečnega proda, peska, laporja in gline. Po zadnjih
SI. 1. Lokacija bazaltnega tufa s peridotitnimi nodulami pri Gradu,
Prekmurje
Fig. 1. Location map of basaltic tuff with peridotite nodules at
Grad, Prekmurje
Peridotitne nodule v bazaltnem tufu pri Gradu v Prekmurju	207
avstrijskih podatkih (Flügel et Neubauer, 1984) je vulkanizem neko-
liko mlajši in ga uvrščajo v obdobje pliocen/pleistocen, kar meni sedaj tudi
Pleni čar (ustmeno sporočilo). Na izravnani relief bazaltnih tufov in tufitov
so odložene samo do nekaj 100 m debele plasti kremenovega proda in peska,
s katerimi se konča pogrezanje tega dela obrobja Panonske kotline (Fuchs,
1980).
Ta najmlajša faza vulkanizma je v sosednjem območju Avstrije in Madžar-
ske na vzhodnem obrobju Alp tolmačena kot končna faza terciarnega vulkaniz-
ma. Vulkanizem je posledica popolne subdukcije oceanske plošče; zato se je
povišala gostota toplotnega toka, kar je še vedno značilno za Panonsko kotlino
Teoretično imajo alkalne bazaltne magme, ki vsebujejo od alkalij kalij in na-
trij, najgloblji izvor med bazaltnimi lavami. Izhajajo iz zgornjih delov plašča,
to je iz globine okoli 100 km. Nastajajo z delnim do 5 "/o taljenjem plašča,
ki je peridotitne sestave (H o 11 o w a y , 1976). Dokaz za to so svetlo zelene
peridotitne nodule, ki jih nosijo s seboj. S silnimi s plini bogatimi erupcijami
so te magme zdrobile dele plašča in skorjo kontinentov ter po razpokah prodrle
na Zemljino površino. Zato alkalne magme nosijo s seboj razen drobcev plašča
še drobce skorje, ki jih lahko najdemo tudi v tufu pri Gradu.
Značilnosti bazalta in njegovega tufa
Vulkanski pojavi so vezani na magme, ki vsebujejo le malo hlapnih snovi,
med temi predvsem H_0 in COo. Vendar se ti plini pri hitrem adiabatskem
dvigu magme po globokih razpokah ob velikem padcu tlaka glede na tistega,
pri katerem je magma nastajala, razširijo, eksplozivno sproste in povzročajo
silne erupcije z drobljenjem zelo viskoznega magmatskega materiala. Tako so
nastale tudi piroklastične bazaltne kamenine pri Gradu. Po velikosti drobcev
opazujemo prehode med drobnozrnatim, grobozrnatim in brečastim vulkan-
skim materialom; drobnozrnati je bolj pogosten. V nekaterih drobcih so še
ohranjeni številni plinski mehurčki — votlinice, večinoma zapolnjeni s sekun-
darnimi minerali, med katerimi so zanimivi zlasti zeoliti.
Eksplozivna bazaltna magma je trgala ob prodiranju dele plašča in skorje.
Tako najdemo v plasteh razen vulkanskih številne kose metamorfnih kamenin:
aplitni gnajs, sljudnati gnajs, blestnik in kvarcit z različnimi mikrostruktu-
rami. Onečiščen je tudi sam bazaltni material. V njem namreč najdemo posa-
mezna zrnca kremena in kvarcita, ki jih je bazaltna magma zajela in so sedaj
vanj vključeni (tabla 1, si. 1). Razen tega so padali vulkanski delci v limnično
sedimentacijsko območje, kjer so se usedali kremenovi peski in prodniki ter
glinasto-karbonatna snov. Zato tuf večinoma prehaja v tufit. Od primesnih
mineralov je pogosten muskovit, zelo redka sta granat in turmalin, ki izhajajo
iz razpadlih metamorfnih kamenin. Primes so tudi intraformacijsko presedi-
mentirani mladi finozrnati kalcitno-kremenov peščenjak in laporasti drobci.
V tufskih plasteh najdemo številne koščke lesa. Tuf je porozen, vendar trdno
sprijet. Vezivo med bazaltnimi drobci tufa in tufita so prah in bolj fini vul-
kanski drobci, deloma rekristaliziran kalcit, klorit, glinasta snov in zeoliti.
Osnova bazaltnih drobcev je pod polarizatorjem neenotna, kriptokristalna,
motna in vključuje neprosojen prah, verjetno hematit. Le redki vulkanski drob-
ci so ohranjeni kot prosojno rjavkasto steklo s številnimi mikroliti. Drobci so
208	Ana Hinterlechner-Ravnik, Miha Mišič
spremenjeni. Ustrezno se megaskopsko črna barva svežih tufskih bazaltnih drob-
cev spremeni v rjavkasto. Spremembe v drobcih najverjetneje ustrezajo pa-
lagonitizaciji. V drobcih so ohranjeni magmatski idiomorfni, delno nataljeni
in nalomljeni vtrošniki kakor tudi majhni kristali avgita, redkeje olivina in
rogovače (tabla 1, si. 1). Drobne plagioklazove letvice in K-glinenec niso po-
gosti. Nekateri večji avgitovi kristali so značilno conami in lamelami. Jedro
kristalov in nekatere cone so verjetno zaradi primesi kroma izrazito zelene.
Fluidalno strukturo fragmentov, ki je pogosta, nakazujejo drobni usmerjeni
zgoraj našteti minerali in stisnjeni mandlji (tabla 1, si. 2 in 3). Rogovača ne
nastopa samo kot vtrošnik, temveč tudi kot samostojen do 3 cm velik svež kri-
stal. Zrna rogovače, ki je megaskopsko črno zelena, v mikroskopu pa rjavkasta,
so redko tudi intenzivno zelena ali brezbarvna. Na nekaj mestih je rogovača
kalcitizirana. Veliki kristali amfibola so zrasli že v plašču. Njihova rast je po-
sledica nastanka alkalnih bazičnih talin amfibolove sestave in ali metasoma-
toze, vedno ob prisotnosti vode. Prvi ali drugi način nastanka se odraža v večji
ali manjši količini slednih prvin (K u r a t et al., 1980). Amfibol najdemo tudi
v peridotitnih nodulah.
Svež, po mikrostrukturi nehomogen vzorec bazalta pri Kaniži, ki ga je pri-
nesel K. Ciglar, smo kemijsko in rentgensko analizirali (tabela 1). Prav rent-
genski podatek, da vsebuje kamenina veliko količino nefelina, nas je spodbudil
za kemijsko analizo. V mikroskopu nefelina nismo mogli ugotoviti. Torej na-
stopa v polprosojni osnovi bazalta. Od kemijsko določene vrednosti kremenice
pa smo morali odšteti 11 ut. "/o nefelinovemu bazaltu vsekakor tuje, vendar
v mikroskopu določene klastične kremenove primesi, da smo v normativni se-
stavi lahko izračunali nefelin, ki je ugotovljen rentgensko. Analizirano kame-
nino označujemo kot alkalni bazalt oziroma natančneje kot nefelinov bazanit.
Med vulkanskimi in vulkansko-sedimentnimi delci, ki so se odložili v vodi,
pride takoj ob usedanju in kasneje ob pogrezanju plasti pri naraščajočih tem-
peraturah ali tlakih postopno do vedno novih medsebojnih reakcij, ki vodijo
preko diageneze v metamorfozo. Vulkanski pesek in prah, ki ga sestavljajo
vulkansko steklo in visokotemperaturni vtrošniki, kot so pirokseni, olivini in
rogovače, od trenutka usedanja v sedimentnem bazenu glede na nizko tempe-
raturo, nizek tlak in prisotnost vode s komplicirano ionsko sestavo niso v rav-
notežju. Zato postaneta neobstojna. Prve nove mineralne asociacije so med seboj
lahko samo v približnem ravnotežju. Večinoma so prve spremembe vezane na
drobnozrnato osnovo, ki lepi preostala reliktna zrna izhodnih kamenin. Nove
minerale najdemo tudi v spremenjenih steklastih fragmentih, v žilicah in v
mandljih. Prvi novi minerali so zaradi fine zrnavosti optično neopredeljivi,
deloma zaznavni le kot spremenjeno vulkansko steklo. Zato je potrebno pri
preiskavi spremenjenih vulkanskih kamenin in tufskih sedimento v uporabiti
rentgensko difrakcijsko tehniko.
Razen struktur in podedovane vulkanske mineralne sestave, ki smo jih
lahko ugotovili že optično, smo za stopnjo sprememb pri litifikaciji raziskanega
bazaltnega tufa in tufita rentgensko določili poleg klastičnega kremena in mus-
kovita, magmatske rogovače, avgita in hematita pomembne habazit, phillipsit,
analcim, levy nit (?), thenardit, sadro, Ca-montmorillonit in goethit. Med vsemi
naštetimi zeoliti smo v mikroskopu z gotovostjo lahko ugotovili samo dobro
Peridotitne nodule v bazaltnem tufu pri Gradu v Prekmurju	209
kristaliziran phillipsit. Vsi ostali so skriti v polprosojni osnovi spremenjenih
drobcev bazaltnega stekla in v vezivu med njimi. Phillipsit je poleg kalcita
v vezivu preiskanih vzorcev najbolj pogost mineral, nastopa pa tudi v mand-
Ijih vulkanskih drobcev in v zelo tankih žilicah. Vendar opazujemo v mandljih
nekaterih drobcev samo klorit ali pa kalcit. Phillipsit tvori žarkovito vlaknate
agregate. Vlakna so dolga do 0,2 mm. Žarkovito vlaknati agregati so večinoma
conarno grajeni. Posamezne cone so brez barve, vendar so izmenično rahlo
rjavkaste zaradi primesi gline ali pa limonita. Vlakna kažejo rahlo razliko
v stopnji dvoloma (tabla 1, si. 2 in 3; tabla 2, si. 1, 2, 3 in 4).
Mineral phillipsit (( X- Ca, K, Na).-, [Al,ôSinO.jo] . 10 H2O) in njegova združba
s habazitom ((Ca, Na^) [Al2Si:|Oi-2] . 6 H2O), analcimom (Na [AISÍ2O6] . H2O), levy-
nitom (?) ((Ca, Na2, K2) [AI2SÍ4O12]. 6 H2O), thenarditom (Na2S04) (T r ö g e r ,
1979), sadro in Ca-montmorillonitom sta bila v Sloveniji prvič določena (si. 2).
Po literaturnih podatkih pa je phillipsit precej razširjen zeolit, ki kristalizira
ob habazitu, analcimu in vsaj delno avtigenem montmorillonitu v zelo različnem
okolju. Tako je prisoten v vulkanskih geotermalnih območjih (K ristmann s-
dóttir et Tomasson, 1978), v mladih diagenetsko spremenjenih globo-
komorskih sedimentih (I i j i m a , 1978; Stonecipher, 1978) in v konti-
nentalnem rečno-jezerskem ali bolj zaprtem slanem alkalnem jezerskem okolju
(Ser sale, 1978; Surdam et Sheppard, 1978). Glede na sedimente in
nanje vezane bazaltne vulkanske drobce, ki so razširjeni na raziskovanem
ozemlju, ustrezajo geološke razmere, v katerih so rasli ugotovljeni diagenetski
minerali, kontinentalnim rečnim in jezerskim — limničnim.
Phillipsit je avtigen mineral, ki nastane iz spremenjenega alkalnega bazalt-
nega stekla. Tudi v sedimentih, kjer je bil ugotovljen phillipsit, je bila kemično
ali pa optično vedno določena vsaj primes bazičnega vulkanskega stekla ali
palagonita. Zeolit phillipsit je značilen za mlade kamenine, katerih starost je
mlajša od spodnjega pliocena. V starejših nastopa namesto phillipsita klinopti-
lolit (Karstner et Stonecipher, 1978). Vendar je za rast klinoptilolita
potrebna večja vsebnost kremenice, visoko razmerje Si Al in nizko razmerje
Ti/Al (Stonecipher, 1978). Zelo pomembna je ionska sestava pornih vod,
ki je po literaturnih podatkih zelo komplicirana.
Značilen za združbo phillipsita s habazitom je tudi analcim, ki pa ga v naših
vzorcih ni veliko. Medtem ko habazit in phillipsit v zaprtem hidrografskem
okolju slanih alkalnih jezer lahko kristalizirata neposredno iz spremenjenega
alkalnega bazaltnega stekla oz. gelaste snovi, pa kristalizira analcim iz že ob-
stoječih zeolitov (Surdam et Sheppard, 1978). Ta mineral naj bi bil
tudi zaradi manjše vsebnosti vode glede na prva dva zeolita obstojen pri ne-
koliko višji temperaturi.
V raziskanih mladih bazaltnih tufih in tufitih smo ugotovili ohranjene kri-
stale avgita, olivina in manj pogosto plagioklaza, večinoma spremenjeno ne-
prosojno rjavkasto steklo osnove vulkanskih fragmentov ter novo rast zeolitne
združbe habazit, phillipsit, analcim s thenarditom, sadro in Ca-montmorilloni-
tom. Rast zeolitov pripisujemo diagenetskim procesom po usedanju vulkanskih
bazaltnih delcev v limničnem sedimentacijskem območju. Mineralna združba
je značilna za zgodnje stanje hidratacije vulkanskega stekla.
14 - Geologija 28/29
Tabela 1. Kemijska sestava
Table 1. Chemical composition
Peridotitne nodule v bazaltnem tufu pri Gradu v Prekmurju	211
4-1
Ч-l
3
-M
ce rj
ЧН
3 ii
^ «
™ SS
Ш) s
0) Xî
C Ч-,
a o
" C
N g
Ž ^
ЛЈ
Л ta
5® D.
di
c c
(D O
CO u
I	2
> ir:
s ^
II
il
Q 2
^ ><
Ü¿
E
212	Ana Hinterlechner-Ravnik, Miha Mišič
Peridotitne nodule
Kamenine plašča so tiste kamenine, ki nastopajo med zgornjo površino
Zemljinega jedra na globini 2900 km in Mohorovičičevo (MOHO) diskontinuiteto
v podlagi kontinentalne kakor tudi tanjše oceanske skorje. Plašč je za razliko
od sialične skorje ultramafične sestave. Geofizikalno je za plašč značilno veliko
povečanje hitrosti longitudinalnih seizmičnih valov in tudi odsotnost strižnega
valovanja v območjih, kjer pride do delnega nataljevanja in do nastajanja
bazičnih magem. Kamenine plašča, ki ustrezajo geofizikalnemu modelu zgradbe
Zemlje in so prodrle skozi Zemljino skorjo, so raznovrstne. Dvignjene zgornje
dele plašča najdemo v razprostranjenih ofiolitnih conah na dnu oceanov, kjer
nastaja nova Zemljina skorja. Skozi debelo kontinentalno skorjo pa so prodrli
raznovrstni drobci plašča s kimberliti in z alkalnimi bazaltnimi magmami.
Med kameninami na Zemljini površini izhajajo kimberliti iz največjih globin,
to je iz globine 200 do 300 km., in vsebujejo raznovrstne vključke plašča. S sil-
nimi, s plini bogatimi erupcijami so te ultramafične kamenine zdrobile plašč
in skorjo kontinentov ter po lijakasto oblikovanih razpokah, imenovanih diatre-
me, prodrle do Zemljine površine. Fragmenti plašča pa izhajajo tudi iz plit-
vejših delov plašča, to je iz globine okoli 100 km. Tam nastajajo z delnim ta-
ljenjem peridotitnega plašča bazaltne magme alkalne sestave. Prav peridotitne
nodule, ki so značilno vezane na alkalne bazaltne vulkanske kamenine, so geo-
loški dokaz za globino nastajanja izhodnih magem. O izvoru nodul pa mnenja
niso enotna. Te lahko predstavljajo povprečno sestavo plašča, vendar na globini,
ki je manjša od tiste, iz katere izvirajo kimberliti. Morda so nodule produkt
delne diferenciacije in kristalizacije prvotne alkalne bazaltne magme na samem
mestu njenega nastanka. Lahko pa so zgornji del osiromašenega plašča, ki ni
genetsko vezan na obdajajočo bazaltno talino in ga je prodirajoča magma
na svoji poti proti površju odtrgala od plašča.
Peridotitne nodule ali gomolje, ki jih najdemo v tuf ih pri Gradu, smo nekoč
imenovali bombice (Hinterlechner-Ravnik et Ravnik, 1986/87).
So ovalne, pa tudi nekoliko oglate oblike in dosežejo velikost od enega do ne-
kaj centimetrov. Nekatere olivinove nodule obdaja črn, nekaj milimetrov debel
bazaltni ovoj. Velikost zrn v nodulah je srednja. Oblika zrn je panalotriomorfna,
sami robovi zrn so rahlo ovalni. Usmerjena rast zrn ni izražena. Glavni mine-
ral je olivin, primesi so ortôpiroksen, rjavkasto zeleni klinopiroksen in drobni
alotriomorfni temno rjavi spinel. Našli smo eno samo zrno drobnega rahlo ze-
lenkastega amfibola. Minerali se ločijo po barvi že megaskopsko. Olivin je ru-
menkasto svetlo zelen, pa tudi izrazito zelen. V zadnjem primeru je tudi v
zbrusku rahlo zelenkast. Po kotu optičnih osi 2 V, ki znaša približno ± 90",
ustreza Mg-različku, natančneje prehodu med forsteritom in hrizolitom. Orto-
piroksen je temno umazano zeleni optično pozitivni enstatit, ki prehaja v bron-
cit. Izmerjeni kot optičnih osi je 2 Vz = 84". Glavna smer širjenja valovanja Y
je vzporedna s pravokotnico na prvi pinakoid; opazujemo rahla odstopanja
vzporednosti zaradi deformacije kristalov. Količinsko razmerje med naštetimi
minerali je različno. Našli smo precej čiste olivinove nodule, ki ustrezajo osi-
romašenemu peridotitu dunitu. Kemijsko analizirani vzorec pa pripada Iher-
zolitu (tabela). Kemijska analiza te nodule se dobro sklada s silikatno analizo
ksenolita iz Kapfensteina v Avstriji (vz. Ka 168), za katero menijo Kur at
Peridotitne nodule v bazaltnem tufu pri Gradu v Prekmurju_213
et al. (1980), da predstavlja tudi na podlagi vsebnosti redkih elementov precej
primitiven vzorec Zemljinega plašča, ki je ušel obsežnemu procesu delne nata-
litve.
Olivino va zrna zaradi notranje napetosti valovito in trakasto neenotno po-
temnjujejo (tabla 1, si. 4). To je posledica velikega tlaka na že kristalizirani ma-
terial v plašču ob prodiranju bazaltne magme, ki je nodule nosila s seboj iz
plašča proti Zemljinemu površju. Avstrijski raziskovalci so izračunali na podlagi
kemijske sestave dotikajočih se mineralnih parov temperaturo kristalizacije
nodul na 940«—1100 "C. Pri tem je vladal tlak 15—27 kbar. Glede na ta po-
datek izvirajo peridotitne nodule, ki jih je vzorčevala alkalna bazaltna magma
v zgornjem plašču, iz približne globine 50—80 km. Različna sestava ksenolitov
kaže na različno stopnjo delnega taljenja zgornjega plašča (K u r a t, 1971 in
K u rat et al., 1980).
Visokotemperaturna in visokotlačna magmatska mineralna združba peri-
dotitnih nodul ustreza sestavi zgornjega plašča. V Zemljini skorji ta združba
ni obstojna in preide v metamorfne ekvivalente, med katerimi je v zgornji skor-
ji razširjen serpentinit. Peridotitne nodule pri Gradu so relativno dobro ohra-
njene, ker so geološko gledano mlade. Plasti, v katerih nodule nastopajo, se
po usedanju niso globoko pogreznile in zato niso metamorfno spremenjene.
Vendar so zaradi površinskega preperevanja nodule le redko popolnoma sveže.
Večinoma so rahlo limonitizirane, zelenkaste barve zrn pa imajo zato še rahel
rjavkast nadah. Nodule zaradi preperevanja tudi niso trdno vezane, temveč
razpadajo v pesek. Odkar sta opuščena oba kamnoloma pri Gradu, je sveže
vzorce še teže najti.
Zaključek
Peridotitne nodule, kakršne najdemo v mladih tufih in tufitih alkalnega ba-
zalta pri Gradu v Prekmurju, tolmačijo sodobni geofizikalni modeli o lupinasti
zgradbi Zemlje kot fragmente zgornjega plašča, ki jih je bazaltna magma pn
prodiranju proti Zemljini površini prinesla s seboj. Podana je kemijska analiza
večjega fragmenta alkalnega bazalta in peridotitne nodule. V bazaltnemu tufu
smo razen kristalov, ki so nespremenjeni podedovani iz vulkanske dejavnosti,
z rentgensko difrakcijo ugotovili značilno diagenetsko združbo zeolitov: habazit,
phillipsit ter analcim s Ca-montmorillonitom, thenarditom in sadro. Združba
kaže na zgodnje stanje v hidrataciji alkalnega bazaltnega stekla v limničnem
okolju.
Zahvala
Članek je bil napisan v okviru raziskovalne naloge, ki jo je financirala Ra-
ziskovalna skupnost Slovenije.
Za izdelavo fotografij se zahvaljujeva Cirilu Gantarju in Vladu Segalli,
FNT Ljubljana.
214	Ana Hinterlechner-Ravnik, Miha Mišič
Tabla 1 — Plate 1
SI. 1. Vzorec 75/37535/79. Bazaltni tufit. Spremenjen drobec vulkanskega stekla s ko-
rodiranim olivinovim kristalom (levo), drobec kvarcita (desno). V osnovi fini spre-
menjeni vulkanski drobci, zrna kremena in avtigen kalcit. Nikola navzkrižna
Fig. 1. Sample 75/37535/79. Basaltic tuffite. Altered basaltic glass fragment including
a crystal of corroded olivine (left side) and a quarzite fragment (right side). Matrix
made up of fine altered glass fragments, quartz grains, and very fine-grained
authigenic calcite. With crossed niçois
SI. 2 in 3. Vzoiec 41/37588/79. Spremenjen fragment stekla z bazaltnem tufu. Razpo-
tegnjene vesikule nakazujejo fluidalno strukturo. Zapolnjene so s phillipsitom,
redkeje s kloritom in kalcitom. Drobec kvarcita (Q). Nikola paralelna in navzkrižna
Figs. 2 and 3. Sample 41/37533/79. Altered glass fragment in a basaltic tuff. The
elongated vesicles, indicating fluidal texture, are filled with fibroradial phillipsite,
less often with chlorite and calcite. A quartzite fragment (Q). Without and with
crossed niçois
SI. 4. Peridotitna nodula v bazaltnem ovoju (spodnji rob). Paralelne deformacijske
lamele v forsteritu. Ortopiroksen je zrno z razkolnostjo. Nikola navzkrižna
Fig. 4. Peridotite nodule in a basaltic envelope (at bottom). Parallel deformation
lamellae in a forsterite crystal; orthopyroxene with cleavage. With crossed niçois
Peridotitne nodule v bazaltnem tufu pri Gradu v Prekmurju_215
216	Ana Hinterlechner-Ravnik, Miha Mišič
Tabla 2 — Plate 2
Si. 1 in 2. Vzorec 53225'86. Spremenjen bazaltni tuf. Drobci stekla so rjavkasti in
povsem neprosojni. Vezivo med njimi je vlaknato radialen phillipsit. Nikola paralelna
in navzkrižna
Figs. 1 and 2. Sample 53225/86. Altered basaltic tuff. Glassy fragments are brownish
and not transparent. They are cemented by fibroradial phillipsite. Without and with
crossed niçois
SI. 3 in 4. Posnetek phillipsita (PH) in habazita (CH) z vrstičnim elektronskim mikro-
skopom
Figs. 3 and 4. Scanning electron micrograph of phillipsite (PH) and chabazite (CH)
Peridotitne nodule v bazaltnem tufu pri Gradu v Prekmurju
217
218	Ana Hinterlechner-Ravnik, Miha Mišič
Literatura
Ciglar, K. 1979, Poročilo o geološkem kartiranju in raziskavah bazalta pri
Gradu v Prekmurju. 1—5 in priloge, Arhiv Geološki zavod Ljubljana.
Flügel, H. V. & Neubauer, F. 1984, Steiermark. Erlaüterungen zur geolo-
gischen Karte der Steiermark 1 :200 000. Geol. Bundesanstalt, 1—127, Wien.
Fuchs, W. 1980, Das Inneralpine Tertiär. In: Oberhauser, R., Ed., Der
geologische Aufbau Österreichs. Herausgegeben von der geologischen Bundesanstalt.
Springer-Verl., 452—483, Wien.
Hinterlechner-Ravnik, A. & Ravnik, D. 1986 in 1987, Zgradba Zem-
lje, njena dinamika in kamenine plašča na Slovenskem. Proteus št. 1, 34—40, št. 3,
106—111, št. 5, 193—197 in št. 7, 266—270, letnik 49, Ljubljana.
H o 11 o w a y , J. R. 1976, Earth, interior of. McGraw-Hill Encyclopedia of Sci.
and Technol., 165—166.
Ii j ima, A. 1978, Geological occurrences of zeolite in marine environments. In:
Sand, L. B. & M u m p t o n, F. A., Eds., Natural zeolites. Pergamon Press,
175—198, Oxford.
Karstner, M. & Stonecipher, S. A., 1978, Zeolites in pelagic sediments
of the Atlantic, Pacific, and Indian Oceans. In: Sand, L. B. & M u m p t o n , F. A.,
Eds., Natural zeolites. Pergamon Press, 199—220, Oxford.
Kristmannsdóttir, H. & Tomasson, J., 1978, Zeolite zones in geo-
thermal areas in Iceland. In: Sand, L. B. & Mumpton, F. A., Eds., Natural
zeolites. Pergamon Press, 277—284, Oxford.
K u r a t, G. 1971, Granat-Spinell-Websterit und Lherzolit aus dem Basalttuff von
Kapfenstein, Steiermark. Tscherm. Miner. Petr. Mitt., Bd. 16, H. 4, 192—214.
Kurat, G., Palme, H., Spettel, B., Baddenhausen, H., Hofmei-
ster, H., Palme, Ch. & Wänke, H. 1980, Geochemistry of ultramafic xenoliths
from Kapfenstein, Austria: evidence for a variety of upper mantle processes. Geo-
chim. and cosmochim. acta. Vol. 44, 45—60.
P 1 e n i č a r , M.,' 1968, Osnovna geološka karta SFRJ Goričko 1 : 100 000, list
Goričko. Zvezni geološki zavod, Beograd.
P 1 e n i č a r , M. 1970, Osnovna geološka karta SFRJ 1 :100 OOO. Tolmač za list
Goričko in Leibnitz. Zvezni geološki zavod, Beograd.
Ser sale, R. 1978, Occurrences and uses of zeolites in Italy. In: Sand, L. B. &
Mumpton, F. A., Eds., Natural zeolites. Pergamon Press, 285—302, Oxford.
Stonecipher, S. A. 1978, Chemistry of deep-sea phillipsite, clinoptilolite, and
host sediments. In: Sand, L. B. & Mumpton, F. A., Eds., Natural zeolites.
Pergamon Press, 221—234, Oxford.
Surdam, R. C. & Sheppard, R. A. 1978, Zeolites in saline, alkaline-lake
deposits. In: Sand, L. B. & Mumpton, F. A., Eds., Natural zeolites. Pergamon
Press, 145—174, Oxford.
Tollmann, A. 1985, Geologie von Österreich. Bd. 2. Franz Deuticke, 1—710,
Wien.
Tröger, W. E. 1979, Optical determination of rocks-forming minerals. In:
Bambauer, H. U., Taborszky, F. & Trochim, H. D., Eds., E. Schweiz.
Verlagsbuchh., 1—188, Stuttgart.
Winkler, A. 1926, Geologische Spezialkarte der Republik Österreich 1 : 75 000,
Blatt Gleichenberg, Zone 18, Kol. XIV, Nr. 5256. Geologische Bundesanstalt, Wien.
W i n k 1 e r , A. 1927, Erläuterungen zur geologischen Spezialkarte der Republik
österrreich, Blatt Gleichenberg. Geologische Bundesanstalt, 1—164, Wien.