SLOVENSKI
UČITELJ.
Glasilo »Učiteljsto društva za slovenski Štajer.11
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi lil Za oznanila so plačuje od navadne ver-poli in velja za celo leto 3 gld., za pol I stice, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat leta 1 gld. 60 kr.	Ul	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajer.44
Štev. 16. V Mariboru ‘20. avgusta 1876. Letnik IV.
Kako ugajajo novi učni načrti?
(Govoril pri okrajnej učitoljskej konforenci dno 6. junija t. 1. v Senožečah
Ivan (1 rebenec.)
Tovarši! dovolite mi, da k obravnavam svojih treh predgovornikov tudi jaz nekoliko spregovorim.
Vprašam vas le, kateri iz mej vas se je ravnal po novih načrtih? — Nobeden ne.
Pri zadnji konferenci sem uže trdil, da so novi načrti — kakoršni ravno so — nepraktični, in posebno na enorazrednih šolah popolnoma neizpeljivi, to trdim tudi danes in to potrdili ste mi tudi vi vsi. Da se mi pa ne bode morda od katere strani očitalo, da pristransko ali svojeglavno sodim, evo vam dokazov čez mero. Tu je „Entwurf eines Lektionsplanes ftlr getheilte einklassige Volksschulen. “
V tem je odločeno vsakemu predmetu le po pol ure; tedaj vsake pol ure: knjige, pisanke, tablice na klop i. t. d.; to so vedne spremembe predmetov, koje le čas kratijo ter vspešen poduk zaderžujejo. Poluriui poduk — ta je le pri prvencih v prvej polovici šolskega leta potreben iu koristen.
Vprašam vas, kaj bodo otroci storili n. p. pri risanji v polu ure? V nekdauji realki risali smo redoma po 2 uri, ako ravno je bilo drugim predmetom le po ono uro določeno; a v ljudski šoli risali naj bi le pol ure? To gotovo ni praktično.
A da bilo bi uže vsaj pol ure! Toda v načrtu stoji: Dienstag 5. balbe Stuude: „Zeichnen und georn. Formenlehre “. Na peto polurico pa pride postavno vsak dan 15 minut počitka, v katerem času smejo otroci tudi iz šole, da se razvedi č, ostaja tedaj za risanje in vsak drug predmet, koji na peto pol uro spada, le 15 minut; to pa pri risanji ravno zadostuje, da se pri obilem številu mladine risanke razdelč, kak svinčnik prireže
IG
in risanke zopet poberč, kdaj naj bo potem risanje, to mi ni razumljivo.
Polurini poduk ugajal bi po mojej misli le pri mehaničnem čitanji, pri računstvu iz glave; ako ni preobilo otrok, pri petji in telovadbi v šolski sobi.
Prvi in drugi nadoddelek učita se natoroznanstva, toda nikdar skupno, temveč vsak posebej po 2 pol uri.
Med tem ko ima v sredo 1. oddelek računstvo, ima drugi naravoslovje; v petek je to ravno nasprotno. Da se pa naravoslovje vspešno in praktično podučuje, treba je mladino nazorno poduČevati, treba jej vse, kolikor mogoče v naravi sami pokazati, treba je tedaj, posebno kar se tiče rastlinstva, kolikor mogoče na šolskem vrtu podučevati, kjer mladina to, kar se jej globoko v spomin vtisniti mora, tudi v naravi vidi in se v vsem prepriča.
Ker pa po učnem načrtu podučevati moram v enem oddelku naravoslovje in v enem računstvo ravno isti čas, kje naj tedaj bodem? ali pri oddelku v šoli ali naj grem z drugim na vrt? Kar storim ni prav, nobenega samega pustiti ne smem, pri obeb pa biti ne morem.
Ako se učita oba oddelka ob jeduem risanja, petja, iu telovadbe, ne bi se li tudi naravoslovja mogla? Jaz mislim, prav lahko.
Telovadbi odločeno je v sredo od 10l/.,—11 in v saboto od 11 '/a—12 ure. Bodemo li n. p. učitelji Vipavske doline (in tudi vsi drugi) v tem času na vrtu, na prostem telovadbo podučevali, ko smo uže v soli v senci same vročine mokri, da pot curkoma od nas teče? O ne, to bi se reklo samemu sebi in otrokom grob kopati.
V petek določuje ta „Eutwurf'‘ za 1. pododdelek tako-le: „Sprachunterricht, Sprachlibung, Sprachunterricht, Sprachllbnng, SprachUbung ,u — tedaj 5 pol ur redoma en in isti predmet, kajti med „Sprachunterricht in Sprachlibuug11 vsaj jaz ne najdem posebnega razločka.
Tedaj tu pet pol ur redoma , drugje pa le po pol ure en predmet, to gotovo ni pedagogično.
Oglejmo si nekoliko načrt za enorazredue nerazdeljene šole, pri katerih pa hočem radi malega časa, le poglavituosti omenjati.
Kar zadeva naravoslovja je tu tako, kakor sem prej omenil.
Nekaj posebno nepraktičnega dozdeva se mi to-le:	V
sredo izpusti te en oddelek ob 10., drugi ob 11. in tretji ob ll1/« uri; v petek 1. ob 10 V2 * drugi ob 11. in tretji ob 12. uri. Kako da je to nerodno in koliko čaša se po nepotrebnem
potrati, ako izpuščamo vsake pol ure en oddelek in kaj nam še ostaja za daljni poduk, si vsakdo sam lahko misli. —
V torek	in v	petek ima	prvi oddelek	od 8.-9.	ure
verozakon, za drugi in tretji oddelek pa prične se poduk še le ob 9. uri. Vprašam le, kam gredo naj, postavim v zimskem času oni otroci II. in III. oddelka, koji pred 9. uro v šolo pridejo ? '
V šolsko	sobo	ne smejo,	učitelj jih v svojo sobo vzeti
ne	more, po	duigib	hišah ne	marajo za-nje.	Ne ostaja	jim
druzega, nego	zunaj na prostem,	v snežnem, ali	kakoršnem	uže
koli vremenu čakati 9. ure, dokler ne zapusti duhovnik solo in učitelj vstopi.	*
Da bi se pa od otrok zahtevalo to, da bi o pravem času došli v šolo, to je na deželi nemogoče, kajti prvič, kmetje navadno nimajo ur in drugič je pa znano, da navadno dve uri ednako ne kažete; k temu pa pride še oddaljenost od šole, slabo vreme i. t. d. A med tem pa, ko pudučejeta se II. in III.voddelek skupno verozakon, mora I. oddelek šolo zapustiti. Čemu le tako okorna naprava?
Ako more podučevati učitelj tri oddelke ob jednem, zakaj bi duhovnik dveh ne mogel. Jaz mislim da prav lahko, in s tem bi se ta nerednost gotovo odstranila.
Po novih načrtih se prvoletnikom na eno-, dvo- in tri-razrednih šolah nij treba telovadbe učiti, a prvoletniki na 4razrednib šolah, pa telovadijo po 2 pol uri na teden.
Zakaj ta razloček ?
Toda pustimo te „Eutwllrfe“ in poglejmo malo „Lehr-pliineu.
Oglejmo jih kakor koli hočemo, obračajmo jih na to ali ono stran, oni imajo za enora/.redne razdeljene in nerazdeljene, za dvo-, tri- in 4razredue šole en in isti smoter ali cilj.
Vzemimo, n. p. na nečem travniku stoji pet topničarjev, vsak pri svojem topu. Top prvega nese 3542, druzega (3118, tretjega 5834, četrtega 8050 in petega 7958° daleč.
Ako bi ti topničarji streljali na trdnjavico, katera je cirka 8000° od njih oddaljena, kaj mislite, kaj bodo opravili?
Prvi trije čisto nič, kajti njih krogle ne pridejo do trdnjavice, prvega še celo do polu pota ne; njih streljanje bilo bi tedaj le potrata časa, krogel in smodnika; le zadnja dva zamogla bi kot dobra streljca trdnjavico razrušiti.
Naj vam to primero natančneje pojasnim.
Omenjenih pet streljcev je 5 naših različnih ljudskih šol, koje imajo vse en in isti cilj (trdnjavico.) In glejte, da vam stvar prav jasno dokažem, podučuje ali uči se en otrok, ako računimo leto po 46 tednov tekom šolskega leta, toliko pol ur:
Predmet:	1 razdeljeni šoli	l nerazdelj. MOli	11 razrodni šoli	lil razredni šoli	IV razredni šoli
Jezikoslovja:	1472	2852	2936	3364	3312
Računstva:	828	1104	1104	1472	1426
Realij:	276	598	414	920	1058
Pisanja:	299	345	299	460	506
Risanja:	230	598	506	506	690
Petja:	207	276	276	368	368
Telovadbe:	230	345	299	460	598
Skupaj:	3542	6118	5834	8050	7958
z nemščino pa	.	.	6248	8602	8558
Ta števila nam natanko kažejo, v kaki razmeri bi biti mogli učni smotri na ljudskih šolah. Toda ne še dosta to, da uče se otroci n. p. enorazrednih šol v primeri z onimi 4razrednic več kot pol mauj ur, o ne, nasprotno so pa učitelji z delom takole obloženi.
Povprečno biti mora učitelj v šoli: na Irazrednih razdeljenih 28 72. v prvi polovici leta pa 35 7*
317*
23 72 33»/,
2274
„ 1	„ nerazdeljenih 24 7»,	„	„
„ 2	„	„	22 z nemščino pa
n	3	„	„	22	„	„
n	4	„	„	207,	»	.	„	.	v
Kako bilo bi mogoče od otroka, koji pol menj šolo obis kuje i katerega učitelj je 72 — 7s bolj z delom obložen, nego oni na 4razrednih šolah , da o izstopu iz šole znal bi ravno toliko kakor ta, to mi je nerazumljivo.
Moji predgovorniki omenjali so, da razdeljevati morajo sc otroci po vednosti in ne po starosti v oddelke in razrede; i saj to zahteva tudi postava. Ker sem pa o tej stvari uže pri zadnji konferenci dovolj jasno govoril, tedaj to za danes opustim.
Postava dalje veleva, da so ti v postavi navedeni smotri ali cilji najvišji, ter se imajo posebno na eno- in dvorazrednih šolah še zmanjšati; toda pri nas mesto da bi se zmanjšali in primerno uredili, so so še povikšali.
Konečno omenjam naj še neko posebno zagozdo.
Po novem načrtu razdeljeni so učenci tako-le v enorazredni razdeljeni šoli: I. oddelek prvoletniki, II. oddelek 2- in 31etniki, I. nadoddelck 41etuiki in II. nadoddelck 5- in Gletniki. Tu tedaj rabil bi se 3 leta abecednik, eno leto prvo- in dve leti drugo berilo. V enorazrednih nerazdeljenih pak je tako: 1 oddelekn so prvoletniki, 2 oddelek 2- in 31etuiki in 3. oddeleku 4-, 5-, in Gletniki:	Tu	tedaj imajo otroci v 3. oddelku skoz tri leta vedno
ene predmete iu eno knjige. Podučevati otroke, ki so ravno v ta oddelek vstopili z onimi, ki so uže drugo ali tretje leto v tem
oddelku, to je resnično težavno in brezvspešno podučevanjo. Razven tega, da imajo učenci tri lota redoma ene knjige, pak imajo zopet ravno te knjige v ponavliavni šoli, tedaj pet let.
No, i da imeli bi vsaj uže pripravne knjige, tak bi človek sem ter tja še kaj storil; a sedanja berila s scdanjemi načrti, to je nasprotje, kakor noč in dan.
Zagotavl jam vas, da s temi berili se novi načrti, ako tudi popravljeni, nikedar ne bodo natanko izpeljevati mogli.
Kako se učenci različnih oddelkov ob enem skupaj zdatno in koristno podučujejo?
(Reforiral pri okrajnej učiteljskoj konforenciji v Senožečah dne 6. junija 1.1.
M. Rant.)
(Konec.)
Prerešetajmo še nekoliko
„Risanje.“
Tudi v tem predmetu se učenci vseh oddelkov skupaj in ob enem prav zdatno in koristno podučevati morejo. Učenci uajnižjega oddelka napravljajo vstrične pike, večji vežejo te pike z vodoravnimi, navpičnimi in poševnimi Čertami, in učenci najvišjega oddelka napravljajo iz vodoravnih, navpičnih in poševnih Čert pravokote, ozke in široke kote, trikote, kvadrate, pravokotnike in druge primerne risanske oblike po učiteljevem navodu in dejanskem pojasnjevanji na štigmografičnej tabli.
Iu tako naj se kreta oddelek po oddelku vedno naprej od znanega k neznanemu, od enojnega k sestavljenemu in od leh-kega k težavnemu, ako se hoče poduČevaje več raznih oddelkov ob enem tudi v tem predmetu z mladino pravi cilj in napredek doseči. Največji učenci naj se vadijo tudi poveršja različnih planih, geometričnih oblik natanjko preračunjevati.
Tako naj učitelj postopa pri vseh družili predmetih, katerih še tukaj omenil nisem, namreč: pri spisji, pravopisji, naravo-slovji, zemljepisji, prirodopisji, telovadbi i dr., kadar podučuje učence različnih oddelkov ob enem skupaj.
Konstatirati pa moram, da tudi najspretnejši učitelj zaže-ljenega namena pri poduku, posebno tam, kjer je veliko učencev in več oddelkov, dosegel ne bode, ako on predmete vsake pol ure menjava — vedno začenja in nič ne dokonča. Polurno menjavanje predmetov bi se reklo vodo v škafu brez dna nositi, — v kakošneni pomenu, mora vsakemu učitelju, ki se je kolikor toliko z podučevanjem mladine trudil, — znano biti.
Preden odgovor na prevažno to vprašanje popolnoma dokončam, moram še eno reč omeniti, katera bi gotovo v učnih čertežib, kateri so ljudskim šolam na deželi (med kmeti) odmerjeni, lepše reprezentovala, nego li telovadba, iu po katerej bi
se s časom tudi materijalno stanje ne le posameznega človeka (posestnika), nego cele občine, cele dežele in skupne deržave zdatno povzdignilo, — in to je:
„Sadjereja.“
Ravno ta prekoristni pripomoček, matorjalno stanje v kratkem in zdatno izboljšati, bodi Rogu potoženo, je še jako in skoraj splošno zanemarjeno. Vsak učitelj, kateri je res za pravi napredek in povzdigo materjalnega stanja taistih, ki mu kruha dajo, vnet, gotovo oziroma podučevanja mladine v sadjereji rok malomarno križem deržal ne bode.
Ravno s podučevanjem v sadjereji se more učitelj ljudstvu, iz katerega je izšel, najbolj hvaležnega skazali, si ljubezen mladine in odraščenih pridobiti, ter narodu milemu pripomagati k boljšej prihodnosti dospeti.
Koliko tisuč in tisuč forintov bi se vsako leto lehko v kratkem za sadje vdobilo, ko bi se sadjereja v šolah na deželi povsod temeljito podučcvala in se tako po vsej deržavi krepko razširila in povzdignila! Se ve, da za to mora v pervej versti učitelj gorko vnet biti. — Ali — ravno v tem obziru je v času napredka še veliko veliko pomanjkljivega! — Pa zakaj? —
Tudi v sadjereji naj se učenci vseh oddelkov vedno skupaj podučujejo. Učitelj naj učence vseh oddelkov vedno skupaj na šolski vert vodi; ondi naj jim kaže, kako se zemlja za sadni vert obdeljuje, sadno seme seje in sadi, drevesca okopujejo, plevejo, obrezujejo, presajajo in zalivajo. Kaže naj vsem skupaj prav temeljito in dejansko, kako so drevesca pravilno in z dobrim vspehom požlahtnjujejo. Ko so učenci vse dobro videli in opazovali, kar jim je učitelj oziroma požlahtujevanja drevesc pokazal, naj potem učenci na druzem divjem lesu, — leskovih, verbovih in družili vejali to, kolikor mogoče, natanjko posnemati in ponarejati poskušajo, a to pa toliko časa, da se vsak dobro privadi.
Ko so se učenci enkrat po učiteljevem prepričanji požlaht njevanjo na divjem lesu dobro izpeljevati privadili, naj poskušajo (večji in srednji) to tudi na saduih divjakih, kateri naj se potem v šolsko drevesnico posadijo. Takim, po učencih po-žlahtnjenim divjakom naj se potem ime dotičnega učenca pri-dene, da učitelj pravi vspeh in napredek lehkeje opazovati more. Vsako pervo, po učencu požlahtnjeno sadno drevesce naj se taistemu, ako se prime, tudi kot darilo obljubi in pozneje podari.
Tako se pri učencih vnema iu ljubezen do sadjereje, budi in ogreva; na ta način trudi se vsak, kolikor mogoče so v sadjereji temeljito uriti in zdatno napredovati. Na to vižo pospe-šoval sem do sedaj v vseh krajih svojega službovanja sadjerejo, — a hvala Bogu, z mirno vestjo moram reči, da moj trud ni
bil b>ez vspeba. Konečno naj mi bode še kratka besedica o odgoji mladine dovoljena.
Učitelj naj se vedno prizadeva mladino dobro odgojevati, in sicer tako, da mlajši od večjih učencev vedno v vsakem obzira posnemanja vredne zglede dobivajo; to ravno je za dobro in pravo izrejo vseli skupaj ncobbodno potrebno. Učitelj naj požlahtnjuje serca vseh učencev tako, da večji za svojo vestno in sveto dolžnost spoznajo, svojem mlajšem tovarišem lepe zglede dajati, mlajši pa, da se prizadevajo vse lepo in koristno, kar pri večjih vidijo, natanjko posnemati. Če le nekoliko domačo izrejo in	družinsko	življenje opazujemo, vidimo, da	mali	otroci
svoje stareje brate	in sestrice,	—	a ti pa svoje stariše in	druge
odraščene v vsem radi posnemajo in jim tudi v svojej ob naši, pridnosti in drugih dobrih, kakor i slabih lastnostih dostikrat popolnoma enaki postanejo. Če so večji bratje in sestre pobožni, pokorni, sramožljivi, delavni, krotki, snagoljubni, odkritoserčni, pravični, postrežljivi itd., bodo ravno taki tudi njih mlajši bratci in sestrice, — in nasprotno. — Ravno nekaj enacega je tudi se šolsko družino. Učitelj je, ne sicer telesni, nego duhovni oče svojem učencem, ker jim deli duševno brano koristnih naukov; on naj toraj pred vsem skerbi, da pri svojih učencih pravega,	dobrega duha obudi	in	vkorenini. Potem	bode	otrok
otroku v	posnemo,	spodbudo	in	zgled; med vsemi	bode	prava
bratovska ljubezen in edinost kraljevala. Radi bodo drug dru-zemu pomagali, drug druzega od slabega odvračevali, ter k dobremu in lepemu spodbujevali, in se med seboj podpirali. Večji bodo	mlajšim prava podpora in	rokovodi k	vsemu blagemu,
dobremu in lepemu, ter se bodo	po modrem	učiteljevem	nape-
ljevanji vedno bolj povzdigovali do svojega pravega namena, do krepkega razvitka svojih dušnih in telesnih moči, ter se bližali k pravej zavesti in izobražbi, pa bodo zamogli, kadar v javno življenje prestopijo, taisto tudi tako uživati, kakor ga je božja previdnost človeku — v pravem pomenu besede — odločila.
Ako pa učitelj sč svojem podukom pri mladini ni tudi to, kar sem tukaj precej obširno ilustroval, doseči hoče, mora jej v vsakem obziru uzor prave popolnosti, vestnosti, delavnosti, zna-čajuosti, natanjčnosti, kerščanske ljubezni, pravičnosti, odkrito-serčuosti, usmiljenja, prizanesljivosti in krotkosti biti, — kakor je to	dobri in skeibni oče svojem,	mu od Boga izročenim	otrokom.	Učitelj brez zuačaja jo oreh	brez jedra,	truplo brez	duše,
blago brez veljave. —
Mili tovarši, sokolegi! Verjemite mi slobodno, da, ako bi se enkrat vsem učiteljem posrečilo tudi vse to oziroma odgoje pri mladini doseči, bila bi šola za vsacega izmed nas uajlepši kraj in sladki raj. Ne nieli bi potem čez spridenosti, nepokorščino, neredni polaz šole in druge malopridnosti svojih učencev več tožiti.
Prebivalci posameznih hiš, celih občin in splošne deržave postali bi udje velike bratovske družine, kjer bi edino le mir, ljubezen, božji blagoslov, ter prava edinost in sprava vladala.
In to s pravo odgojo in temeljitim podučevanjem mladine učitelji tudi doseči morejo, ako je vsak na svojem mestu značaju' in vestni korenjaki. Bog daj, da bi se to tudi kaj skoiaj zgodilo.
To so oziroma meni zastavljenega vprašanja na lastnej skušnji in lastnem prepričanji vtemeljeni nazori.
Občna zgodovina
za višje razrede narodnih in meščanskih Šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliezka. Poslovenil Ivan Lapajne.
Srednji veli.
III. Doba kriianskih vojsk.
(Dalje.)
§15. Friderik Rudečebradeo.
Friderik, s pridevkom Rudečebradec, (Barbarosa) je bil iz plemenite rodovine Ilohenstauferske, ki je prišla na nemški prestol s Konradom III. Grad Ilohenstaufeuski se še dan danes nahaja na neki gori v Virtenberški vojvodini. Ta cesarska rodovina je imela v posestvu vojvodino Švabsko, zato se regenti iz te hiše tudi švabski cesarji imenujejo.
Friderikov stric, Konrad III, ni bil brez ugovora za cesarja imenovan, kajti po prestolu je hrepenel tudi mogočni vojvoda bavarski, Henrik Ponosni, iz hiše Welfov. To je bilo povod dolgo terpečemu sovraštvu med Welli in Hohenstaufi, ki so se tudi Gi b el i n i imenovali. Med bojem oblegal je Konrad velfisko mesto Weinsberg. Ko se je mesto udalo, dovolil je cesar ženam, da smejo iz mesta svoje najdražje zaklade odnesti. Zvite žene so na to svoje može natovorile na herbet, ter jim na ta način svobodo in življenje rešile. Pozneje se je Konrad 111. podal v Palestino, toda po vernitvi kmalu umeri (1. 1152). Njemu je sledil Friderik I. Rudečebradec. Ta je bil močan in junašk cesar, kakoršuega Nemčija že davno ni imela. Previdno si je delal načerte in hitro jih jo izpeljal in z vsem svojim dejanjem na to meril, da bi nemško cesarstvo zopet povzdignil in svoji rodovini cesarsko oblast stalno pridobil. Tudi onstran Alp jo hotel, da se njegovo ime spoštuje. Šestkrat se je z vojsko podal v Italijo, da jc uporne Italijane krotil. V Pa-viji so ga kronali za lombardijskega kralja in v Rimu pa za cesarja. Uporno mesto Milan je hudo kaznoval. V žalostni obleki se pokoreči Milančani so bili od cesarja vendar milost zadobili in novo zvestobo prisegli. Ali ko so sc na novo upcrli, sc jc
Friderik strašno nad njimi maščeval. Lepo mesto je večjidel razdjal, na ulice in terge sol trosil in kjer so pred palače stale, je ukazal travnike in ujive narediti. Toda komaj se je bil cesar domu v Nemčijo povernil, že so se zopet .Lombardi uperli. Razdjani Milan so upravili, in novo terdnjavo, Aleksaudrijo, (po papežu Aleksandru III. tako imenovano), sezidali. Na to se cesar se enkrat prek Alp v Italijo poda. Njega spremlja Henrik Lev, mogočni vojvoda Saksonski in Bavarski. Pa neposredno pred bitko sta v se sperla. Henrik Lev je Frideriku odrekel vsako pomoč. Čeravno ga je cesar klečč prosil daljne pomoči, se je vendar nazaj v Nemčijo veruil. Vsled tega je Friderik pri Lenjani (Legnano) bitko izgubil in škodljivo pomirje sklenil.
Vernivši se v Nemčijo domu je pa nepokornega vojvodo ostro kaznoval; pozval ga je na odgovor, a ker ni došel, zaukazal ga je iz cesarstva pregnati in vzel mu je vojvodine njegove. Bavarsko je dobil Otton Wittelsbach, praded denašnje vladajoče bavarske hiše.
V svojem 70. letu udeleževal se je cesar še neke križanske vojske, ko je bil slišal, da je Jeruzalem zopet v turški oblasti. Po premaganih obilih težavah došel je cesar s svojo vojsko vendar le v Malo Azijo in pobil močno turško armado. Ko je pa hotel neko reko s konjem vred prebresti, utonil je v njenih valovih (1190). Žalost je bila nad njegovo nepričakovano sniertjo nepopisljiva. Nemška vojska je šla potem v Ptolemeje in se udeležila pod vodstvom vojvoda Leopolda Avstrijskega oblego-vanja mesta, katero so dobili in tudi vzeli potem, ko sta došla kralja Filip Avgust Francoski in Rihard Angleški (imenovan Rihard Levovo serce) na pomoč. Jeruzalema pa vendar niso dobili, kar je bil ravno namen te križanske vojske.
§ 16. Rihard, imenovan Levovo serce.
Beseda Angleško (nemški England) izvira od Angel-land, t. j. dežela (Land) Angelov, ki so bili germanskega rodu in se v petem stoletji po Kr. iz severne Nemčije na Britansko preselili in ondi več deržav ustanovili. Kralj Egbert Veliki je bil vse te v eno skupino združil. Došli so na to Danci ali Normani in velik del pribojevali. Alfred Veliki je na to pa zopet Angleže oslobodil. Leta 1066 pomerje Alfredov rod, za njim so sto let vladali normanski kralji, pervi med njimi V i 1-jelm zmagovalni. Za njimi je vladala hiša A njo n (Anžu). Iz te hiše je bil tudi Rihard Levovo serce, ki je vladal proti koncu 12. stoletja. Ta je bil hraber knez, pa prevzeten, časti-lakomen in hrepeneč po čudežnih nevarnostih; zato je večjidel na tujem živel. Tri leta se je udeleževal tretje križanske vojske in oblegovanja tordnjave Akon (Ptolemaj), ki je bila 1. 1191 vendar premagana. Vojvoda avstrijski Leopold V. (Pobožni) je bil pervi s svojo zastavo na zidovju terdnjave, pa Rihard Levovo
serce, ki je bil tudi eden pervih, je zastavo z zidovja zagnal. Nad tem razžaljenjem se je hotel Leopold o priličuem času maščevati. Filip Avgust Francoski je bil po Rihardu tudi razžaljen, zato so njega samega na bojišči pustili, pa je vendar se večkrat zmagoval. Turkom je vzel terdnjavo Jope, vendar je bil primoran s Turki pomirje skleniti pod tem pogojem, da je ostalo kristjanom pobrežje od Jop do Akona in da je bila kristi-jauom svoboda pri obiskovanji svetih krajev. Ko je pa Rihard sezvedel, da se doma na Angleškem njegov brat Ivan (imenovan Ivan brez dežele) prestola polastiti hoče, poda se hitro na pot proti domu. Na potu pa vihar zanese ladijo pri Ogleju v stran, zato je moral skozi Avstrijo potovati. Potoval je sicer preoblečen, toda bil je vendar spoznan, in od njega razžaljeni vojvoda Avstrijski Leopold V. ga je dal zapreti. Leopold V. ga je sicer izročil nemškemu cesarju Henriku VI., ki ga jo pa še eno leto ujetega imel in potem za 150.000 mark srebra odpustil. Domu pridši je zaprečil bratu njegove namere, pa pri nekem privatnem prepiru ga je kmalu neizgibljiva smert doletela.
§ 17. Konradi«, zadnji Ilohonstauf.
Velikemu cesarju Frideriku Rudečebradcu je sledil na nemškem prestolu njegov sin, Henrik VI. Po svoji soprugi je podedoval Napolj in Sicilijo; ohranjeuje teh dežel je pa njegovima naslednikoma Frideriku II. in Konradu IV. mnogo bojev prizadevalo. Po smerti Konrada IV. je bil njegov sin Kouradin (Konradček) komaj 2 leti star. Na to izroči papež deržavo francoskemu princu Karlu Anžu.
Karlovo strogo gospodovanje pa ni bilo priljubljeno. Med tem je Konradiu do čverstega mladeniča dorastel. Priverženci njegovi na Italijanskem so mu svetovali, naj kraljestvo svojega očeta Francozom odvzame. Podal se je s svojim prijateljem Friderikom avstrijskim in s precejšnjo vojsko v Italijo. Plemeniti naslednik Hohenstaufov je bil tu sijajno sprejet. V bitki pri Skurkoli pa je bil od sovražne vojske hudo pobit in s svojim prijateljem vred vjot. Neusmiljeni Karol je ukazal v Napolju obadva javno na tergu ob glavo djati. Konradiu je za svojega deda postavil pred nesrečno smertjo svojega sorodnika, Petra Arogouskega.
Pa smert nesrečnega Komadina se je hudo maščevala. Karol Anžu je bil po svojim nečloveškem ravnanji tako sovražen, da so velikonočni pondeljek 1. 1282 v Palermi vse Francoze pomorili.
To morenje Francozov se je hitro po vsej Siciliji razširilo. Ker se je začelo ob tistem času zvečer, ko zvoni k večernicam, zato se to morenje v zgodovini sicilijanske večernice imenuje. Peter Aragouski se je potem SicJije polastil, BTancozi mu je niso mogli več vzeti.	(Ualje	prih.)
Dopisi.
Iz Starega terga na Notranjskem 1 avgusta. Letos smo končali šolsko leto 27. julija. Zjutraj jo bila skušnja v vseh treh razredih, popoldne ob polu treh pa je bila šolarskavoselica. Za to veselico smo nabrali 62 fl. 50 kr. stala pa jo 47 fl. 8 kr. Ostalih 15 fl. 42 kr. smo poslali „Narodnej šoli“, da nam pošlje pisank, pisal, svinčnikov itd. Veselica je bila sijajna. Go-spici Vilharjeva in llajuetova ste nam naredili lopo narodno zastavo, na katorej je zapisano: „V spomin L šolarsko veselico 1876. Naprej za dom i omiko!" Čorko nam jo iz papirja krasno izrezal gosp. Verdovac in gospici ste jih izvezili iz blaga ter našili. Naše dame so nam proskorbcle dokaj kolačev. Dotci smo pripravili za 12 fl. kruha, za 13 fl. mesa i vedro dobrega vina. Nabrali smo poleg toga 55 dobitkov za loterijo in mil. gospa kneginja Schonburg-Waldenburg nam je poslala so 100 dobitkov, katere smo razverstili v 62 glavnih. Verh tega je poslala tudi veliko pekarije.
Popoldne do polu treh so se zbrali udeleževale! veselice pred šolo. Dečki so imeli za klobukom, deklice pa v rokah lipove vejice. Naprej je šla zastava, potem 5 domačih godcev iu bobnar. Za temi dotca in za njo občinstvo skozi Stari terg v Podcerkev na določeni kraj. Ko smo prišli gori, smo dali vsacemu otroku en kifelc, da so ložje čakali na obed. Potem so nekaj peli in nato obedovali. Vina so dobili dvakrat, vselej le pol čaše. Mil. gospa kneginja jo blagovolila osobno počastiti našo veselico in jo prišla užo ob 4. uri ter bila pri nas skorej da 7. ure.
Pri njenem odhodu smo se jej zahvalili za čast, katero nam je ska-zala sč svojim prihodom, in pa za veliki dar, in ona se je blagovolila jako laskavo izraziti o veselici in je osobito hvalila izverstno disciplino. Detca jej je nazdravila s trikratnim: „Živijo!“
Zvečer smo peljali deteo zopet v Stari terg z godbo, kjer smo se ustavili pred hišo predsednika kr. s. sveta in mu zapoli tri pesmice: Pomlad, Po jezeru in Cesarsko. Potem smo razverstili otroke po vaseh in v parih so šli domov. Na dve glavni strani smo poslali dva odraščena ž njimi. Gostjo so pa še ostali ter se veselili do ranega jutra. Ložka dolina se bodo gotovo dolgo spominjala z vesoljem to veselice Taka veselica pa ima tudi veliko pomena za deteo in sicer so perviČ otroci dobrotnikom hvaležni, iz hvaležnosti nastaja ljubezen, iz ljubezni pokorščina. Na drugi strani pa redno obiskovanje šole i marljivo učenje.
Vsem dobrotnikom još jedan put: Serčna hvala!
Janko Žirovnik.
Iz Istre 10. avgusta. (Učiteljska konferenca volovskega okraja.) Prem ako je bila spomenuta sjednica uže meseca junija, ipak javim tekar danes o njej, da doznate narodni učitelji ostalih slovenskih dežel, kakovo je promicanje vaših sodrugov i slovenskih i hervatskih po Istri.
V Kastvu (blizu Reke), kamor je bil ono leto sklical mlad Slovenec z Gambetovim peresom mnogo naroda v slovenski tabor, zborovalo je dne 22. in 23. junija 13 učiteljev zistematizovanih škol volovskega okraja, i to
8 Hervatov in 8 Slovenoev. Predsedoval je verli gospod okrajni školni nadzornik Šterk. Zborovalni jezik bil je hervatski (v čitalničnoj zgradi).
1) Perva točka dnevnega reda bila je „o gospodarstvu v narodnej učioni v obče, i osobito o poljedelstvu i vo<5arstvu.“ Pervi je poročal Pernišek, potem Kosič in Lužnik. P. priporoča najnovejša in najboljša dela gospodarstvenega slovstva i to za okrajne učiteljske knjigarne. Govoril je, kako in kaj naj se djeci prisvaja iz gospodarstvene stroke z ozirom na dotične geologične, meteorologično in tergovstveno odnošaje isterske. Za nazor je omenjal znanega izverstnega ekonoma in odličnega špekulanta umerlega Godina v Kopru, kako je on na pr. so zelenjarstvom in drugo konkurenco delal še celo po benečanskih teržiščih, ter si obogatil mošnjo. A tudi Kosič in Lužnik sta pokazala ljubezen do tega obširnega predmeta.
2) „Zasto učenici tako lahko zaborave, što prouče, i kako se može to odstranuti?" Poroča Lužnik in terdi, da bi so pozabljevauju (zabo-ravanju) v okom s tem prišlo, da bi se djeca bolje v školo tirala. Na to sledi Pornišokova opomba gledo nemarnosti krajnih šolskih svatov, tor predlaga, naj so naprosi okrajni šolski Bvet, da strogo postopa v t. m oziru. (Sprejeto.)
3) „Koji je pravi početek pismeuog računanja?" Poroča Košak, a ne aktivno nego pasivno, t. j. dal si jo navlašč od druzih mlajših so-drugov razjasniti taj predmet.
4) „Kako ima učitelj uzbudjivati i gojiti blagu čud djece do ljud; i do iste životinje?" Poroča Lužnik.
5) „Povjo8tuica i zemljepis v pučkoj učioni." (Kosič.)
6)	„Materinština u pučkih	učionama."	(Kosič.)
7)	„Kako valja do postupa učitelj, da	čita djeca	pravilno	i da umi
čitanje?" (Kosič.)
8)	„Kateri učni predmeti	se morajo	pri čitanji	v	višjem	oddolku
(obergr.) z ozirom na nove učne	načerte ter	z ozirom	na	okolnosti kraja
i časa po sedanji čitanki „drugo berilo" metodično obravnavati?" Poroča Vajšelj (samo on v slovenskem narečji). On izvorstno kritikuje slovenske čitanko glodč uredbe od stavkov z ozirom na čase v letu. Zbor je dal prednost hervatskim čitankam prod slovenskim.
9) „Izgledni učni načerti za razdeljene in nerazdeljene enorazredne škole, zadevajoči škole našega okraja naj so protresujč in kako izvrševati jo?" Poroča Vajšelj. Vslod njegovega referata, jako marljivega se izvoli poseben odsek, da izdela učni načort za jednorazrodne škole (ker novi istorski učni načerti še nijso tiskani).*) Izvoljeni odsokovci: Jelušič, (ravnatelj v Kastvu), Pernišok in Vajšelj.
10) „Kako urediti podučevanjo na 30 ur na tjeden, da bi se i roditeljem ustreglo gledo rabe djece doma?" Vajšelj.
11)	„0 verstitvi učnih predmetov moj posamezno ono dneve, da se vsakemu oddelku in razdelku koristi." Vajšelj.
*) Pri prilici sem doznal od g. deželnega školnega nadzornika, da so uže pretvorjeni in da ido v štampo.
12) „Kako naj učitelj uradne spise ima?1* Vajšelj. Uverili smo so, da g. poročevaloc v tem uzorno snago ljubi.
13) »Izabiranje odbora za doidnču konferoncu i odbor opravlj;yuči sa kotarskom (okrajno) bibliotekora." Predsednik.
Opravljajoči odbor za okrajno učiteljsko knjižnico se jo principijalno volil, tako, da so vsi dotični odbornici barem blizo Kastva, ako ne v Kastvu, kjer jo užo od prod sedež knjižnice. Izvoljeni so gg. učitelji v Kastvu.
V odbor za bodočo učno konferenco so voljeni: Lužnik, Pernišek in Vajšelj. Bodoča okrajna učiteljska konferenca bodo na Volovskem. Mej učiteljstvom biva. v tem okraju najlepša sloga. Osobito lepo je videti to, da jo č. svečeništvo tu tako kolegijalno z učitelji, dočim po Kranjskem strašno poskrobano hodi ščuvajč proti učiteljstvu. Nemškutariti nam nije trebalo čisto nič pri sjednici, kar je pošteno.
Slovstvo.
(Slovenski učiteljski koledar za 1. 1877) je gotov. Ni veliko delo, a lično delce bode koristno in ljubo vsakemu slovenskemu učitelju. Obsega to, kar smo že v predzadnjem listu povedali; samo imenik slovenskih učiteljev ima le slovensko-štajerske, kranjske in gori šk e šole in učitelje; iz ustalili slov. pokrajin se je premalo naročnikov za koledar oglasilo, zato smo jih izpustili. Koroški učitelji imajo pa itak svoj lastni koledarčok. Cena (50 kr.) mu ni previsoka. Pomisliti je le treba, da nas stane kolek pri vsakem iztisu 6 kr., beli papir, svinčnik in vezanje tudi mnogo; kje so pa stroški tiskarni še? (Natisnila ga nam je tiskarnica družba sv. Mohora v Celovcu, ki je nam tudi svoj »kalen-darium1* v porabo bila pripustila.)
(Avstro-ogcrska Monarhija) Baur-ova izišla je na Dunaju pri Ilolzol-nu s hervatskim tekstom. Ta stenski zemljevid (cena 9 gld.) moro so toraj v slovenskih šolah z večjim vspohom, nego nemški vpo-rabljevati. —
(Jahresbericht dor stadtischen flinfklassigen Volks-schule in Pettau), ki ima tri vštrične dekliško razrede, ima na čelu prav dober spis „dio Hoimatkunde mit Berticksichtigung der Pettauer Schul-verhaltnisse“ od g. J. Robiča. Število učencev je bilo 303, učenk 220, Imena šolarjev so po vsem pravilno pisana, kar dela čast marljivim uči-teljom, ki z velikim vspehom šolo oskorbljujejo.
(Učitelji ljutomerskega okraja) bodo izdali letos skupno šolsko poročilo vseh (5) šol tega okraja.
(Decker-jeva „Fizika in Kemija1*) se more naročiti pri vseh bukvarjih, tudi pri Dubois-u v Ljutomeru. Cena joj je 70 kr.
Šolske novice in drobtine.
(Zadnja števika »Slovenskega učitelja1*) je bila na pošti konflsoirana radi dopisa ,,lx Cior«nJwlie*n“ o nekem c. kr. okrajnem š. nadzorniku. (Ni bil dopis iz Rajhenburga, kakor bi se bilo po tiskovni pomoti v zadnjem »Učitelju1* sodno smelo.)
(Iz štajerskega deželnega šolskega Bveta.) Seja 27. julija. Določil se je med drugim učni načert za učiteljski nadaljevalni tečaj, ki bode letos v Gradci od 20. sept. do 31. oktobra, h katoromu bode 35 učiteljev pozvanih.
(' Ljubljani) je lotos 19 učiteljskih kandidatov in 15 kandidatinj doveršilo učiteljišče z dobrim vspehom.
(Iz Materije) dne 13. avgusta. Naš krajni školni svet jo pod novim predsednikom predzadnji ponedeljek pervič zboroval. Tu se je razven v Materiji (ker P. odide) in Brezovici (kjer je bil Medja umeri) tudi v Slivjt (dozdaj samo za silo škola) predlagal natečaj za učiteljsko službo. Na materijskej narodnej učilni se sverši školno leto z izpitom in sč slovesnostjo. Učitelja in kateheta priporoča zbor okrajnemu školnemu svetu za nagrade, pervemu za podučevanjo v gospodarstvu, drugemu pa za tričetort ure dolgo potovanje v učilno k veronauku. — Suša je po Krasu velika. Nebo se neče pooblačiti nadjamo se ipak.
(Učitelji logaškega okraj a imajo 11. septembra v Idriji letošnjo uradno okrajno učiteljsko konferenco.
(»Učiteljsko društvo za slovenski Š t aj e r.“) Kot prava uda sta pristopila gg.: Janko Robič in Romih, učitelja v Ptuju.
(Iz Raj henburga.) (Vabilo.) Učiteljsko društvo za okraje: Kozje, Sevnico in Brežice bo imelo v pondeljok, 4. septembra 1876 občni zbor na Vidmu.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem : Učiteljska služba pri sv. Janžu na Dravskem polju (1 r.,	okr ptujski) s	550 gld stan. do konca avg. na kr. š. sv.
Na Kranjskem:	Učiteijska služba v Št. V du nad Cirknico	s	500 fl.
in stan. ter 100 gld.	za orglanje do 26. avg. na kr. š. sv.
Na Ooriškcm:	Podučiteljske službo v Kobaridu in Tolminu	s
500 gld. in odškodovanjem za stanov, do 31. avg. na kr. š. sv.
Na Koroškem: Učitol ska služba v Št. Pavlu v spodnji Zilski dolini s 430 gld. in stan. in uč. služba v Borljah s 400 g;d. do 31. avg. na okr. š. sv. v Št. Mohoru.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Kosi, učitelj v pok. v Št. Janžu na Dravskem polju, jo umeri. G. J. Klopčič (iz Konjic) imenovan za učitelja v Škofjo Loko (na Kranjsko); gdč. Ana Schwentner (iz Hrastnika) podučiteljica v Šmarji: g. J. Dobnik (učit. kandidat) podučitelj v Št. Jur najuž. železnici; g. Konrad Mejovsok (učit. kandidat) podučitelj v Kamnici pri Mariboru; g. Fr. Pa vel še k, podučitelj k sv. Egidu; g. llrabroslav Golob zač. učitelj v Framu. G. Franjo Šijanec (iz Svetinj), učitelj pri sv. Duhu pri Lučah ( arvožketn okraju); g. Močnik (iz Rogatca), učitelj v Svetinjah.
Na Kranjskem: G. M. Ivanetič (iz Kranju), učitelj v Robu,
Na Koroškem: G. Matevž Tonejec (Slovenec), učitelj meščanske šole v Celovcu, gre na Dunaj za meščanskega učitelja.
Podučitelj ska služba
na narodnej šoli v Mozirji z dohodki III. razreda i prostim stanovanjem se razpisuje.
Prositelji, zmožni slovenskega i nemškega jezika, imajo svoje prošnje do konca mesca septembra 1876 vposlati krajnemu šolskemu svetu v Mozirji (Prassberg).
Okrajni šolski svet (lornjcgradski 7. avgusta 1876.
1—2	Prvosednik:	IIuiim	1.	r.
j&r-------------------------------------------------------na
|P V podpisani knjigarnici in pri vseli bukvarjih se " dobiva
»Mali prirodopis11
s podobami.
Spisal dr. Netolizcka, poslovenil Lapajne.
Ta knjiga, ki obsega živalstvo, rastlinstvo in rud-ninstvo, je najboljša tega zaderžaja, ter v nemškem originalu že od sl. miuisterstva odobrena.
Priporočuje se narodnim učiteljem in učencem, učiteljskim in šolarskim bukvarnicam, ter vsakemu, po večji izomiki v tej stroki hrepenečemu.
Cena 60 Ur.
Bušak-ova & Irrgang-ova
^ 1—2	knjigarnica	v	Bernu.	^
lU.nnr------------------------------------------------------------     UK
 IOI >3»
V?	Pri bukvovezu	6—6	G?
Fr. J3ul>oisix
v Ljutomeru (Luttenberg)
se dobivajo vse različne šolske priprave za slovenske in slovensko - nemške šole prav po nizlci ceni. in sicer:
1) vse knjige iz c, kr. dunaiske založbe;
2) šolske knjige naših domačih pisateljev: Lapajnetova „Geometrija11, „Kratek opisu slovenskih pokrajin; po njem poslovenjeni: Mali prirodopis, Mala fizika, Piipovesti iz zgodovine Štajerske; Praprotnikova: Slovnica, Spisje;
3) Felkl-uovo in Kopšičeve risanke;
4) VVinikerjeve pisanke, Pokorni jeve pisanke s slovenskimi predpisi in drugi zvezki za lepopisje in spisje;
5) čisti in pikčasti papir za risanje, Fuchsove predlage za risanje itd.
Naročila od drugod se po pošti hitro in po nizki ceni (kakor na pervem izviru) 'izvcršujejo.
ra	 IOI---------------—
S
J
J
Knjižica	i
»Kratek »tis Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorja" f
se dobiva pri založniku I. Lapajne-tu v Ljutomeru iu pri # buk varji h*) po 10 kr. Ako se več iztisov kupi, daje £ se 20% °d kupljenih knjižic na verh.	Jj
•) Pri J. Giontiniju in Gerberj u v Ljubljani, pri Duboisu $ v Ljutomeru, pri F. Wokulatu v Gorici.	\
V Pragi v založbi Felkl-na in sina (Celetna ulica, č. 30) so izišle po priporočilu „Učitcljskega društva za slovenski Stajer“:
Nove risanke
s slovonskimi napisi in s prav dobrim, debelim papirjem.
Perva, druga in tretja risanka so pikčaste, četverta ima čisti papir. V 1. risanki so pike 1 cm., v 2.—2 cm., v 3.—4 cm. narazen.
100 kosov velja 4 gld. 50 kr.; posamezni sešitki (s 6 listi) so po 6 kr.
Za slovenske sole jih ima pa v zalogi
Janez Griontini	in l^r. Dubois
v Ljubljani,	v	Ljutomeru.
Zlasti opozorujemo slavne okrajne šolske svete, p. n. gospode šolske ravnatelje in učitelje na naše, izverstne po najnovejših zemljepisnih znanostih uredjenc zemeljske krogle (globe), luno- iu planetostroje najnižjih cen v slovenskem, hervatskem in serb-skem jeziku. Visoko naučno ministerstvo jih je o svojem času kot edino za šolo pripravne priporočilo. Vzori (obrazci) se na zahtevanje zastonj in franko pošiljajo.
l^ellcl in sina torgovina s papirjem v Pragi.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer.“
Za urodii. odgovoren Drag. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.