naš tednik Številka 14 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 8. april 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec Rb.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Pogovori o radiu s kanclerjem Vranitzkim neuspešni V četrtek dopoldan so na Dunaju potekali pogovori s kanclerjem Francem Vranitzkin o razširitvi slovenskih radijskih oddaj v okviru ORF. Pogovorni partnerji Vranitzkeg; so bili predsednik sosveta dr. Marijan Sturm, poslanka Melitta Trunk, dr. Anderwald Ana Blatnik, mag. Marijan Pipp in vodja slovenskega sporeda Mirko Bogataj. Zahtevi koroške delegacije je bila jasna: na osnovi soglasnega sklepa sosveta iz let 1990 ir 1991 so predlagali celodnevni slovenski radijski spored v okviru ORF. Kancler o tem (ki bi jo moral poznati vsaj že tri leta) očitno ni bil dosti informiran, kar priča o tem kako resno jemlje narodnostni sosvet. Tako so se pogovori končali brez rezultata. Zade vo hočejo na Dunaju tehnično in finančno naprej preverjati in s tem zavlačevati. Tud predlog, da bi Avstrija finančno podprla privatni radio, ni bil sprejet. Še včeraj popoldan je „Radio Korotan GesmbH" vložila pri pristojnem uradu prošnje za licenco. Družbo za ta privatni radio sestavljajo Zveza slovenskih zadrug (36 %) Mohorjeva (24 %), NSKS in KKZ (15 %) ter Slovenska gospodarska zveza (10 %1 EU: naši kmetje se bojijo za gospodarsko in narodno samostojnost Na minuli seji Kmetijske zbornice sta VP (Bauernbund) in SP močno zagovarja-'a pristop Avstrije k Evropski uniji. Zastopnika južnokoroških kmetov Dl Štefan Dornej in Janko Zwitter pa sta v resoluciji svarila zbornico, naj zastopa interese naših kmetov, ki ne želijo pristopa. Po mnenju Skupnosti južnokoroških kmetov naši kmetje ne bi profitirali. Že v prvem letu po pristopi bi bil trg za kmečke proizvodi odprt, kar bi pomenilo z; naše kmete velike izgube Zbornična svetnika Zwitter ir Domej opozarjata tudi na to da bi lahko za naše kmete pt izgubi gospodarske samo stojnosti sledila izguba na rodne. (Poročilo o seji Kmetijske zbornice na straneh 2/3: Grozni, strašni SAK je med najboljšimi osmimi ekipami v Avstriji. Po zmagi proti II. ligašu Vienna igra SAK 26. aprila proti I. ligašu Admira Wacker. Po dveh koroških naslovih (1992, 1993) je to nedvomno višek v klubski zgodovini SAK, ki je s tem dokazal, da je nedvomno številka 1 na Koroškem. (Več o tej športni senzaciji preberite na športni strani) 2 Politika Politika 3 Mag. Rudi vouk_ Komentar NAŠEGA TEDNIKA EU: ne gre samo za gospodarstvo Pred nekaj dnevi je kot prva država bivšega vzhodnega bloka Madžarska zaprosila za pristop k Evropski uniji. V teku naslednjih mesecev bosta sledili Češka in Poljska. V letu ali dveh lahko pričakujemo tudi prošnjo Slovenije za integracijo v to evropsko združenje. V teh državah bi velika večina prebivalstva takoj glasovala za pristop k Evropski uniji. Še pred petimi leti bi takšna pomujanja vsak označil kot politično pustolovščino in nevarnost za mirno sožitje v Evropi. Tedaj je bilo pravilno opozarjati na nevarnost, da bi z avstrijskim pristopom k takratni ES druge srednje- in vzhodnoevropske države zgubile partnerja, ki jim bi sicer utegnil biti most v zahodno Evropo. ES je tedaj bila še zmeraj protiutež sovjetskemu vplivu v Evropi in obstajala je nevarnost, da se za desetletja zacementirata dva bloka, namesto da bi res prišlo do skupne Evrope. Danes je situacija prav obratna. Danes bi Avstrija s tem, da ostane zunaj Evropske unije, bila v nevarnosti, da izgubi vlogo posrednika med vzhodno in zahodno Evropo. V Evropski skupnosti pa bi bila prvenstvena naloga Avstrije, da skrbi za razumevanje in za čim hitrejšo integracijo naših sosedov. Gre za vprašanje, kakšen ustroj bi naj imela bodoča skupna Evropa. Tudi tu utegne Avstrija ojačiti sred-nje-evropsko zamisel o Evropi, ki bi naj bila federalistična in dosledno upoštevala načelo subsidiarnosti, kot protiutež centralizmu zahodnoevropskih držav. Pri vprašanju, če naj pristopimo k Evropski uniji ali ne, torej naj ne gre samo za razglabljanja, ali bomo imeli zato odstotek gospodarske rasti več ali manj. Pri tej diskusiji me moti zlasti to: dela se vtis, kot da bi šlo edinole za gospodarstvo in za denar, politična dimenzija evropskega združevanja pa se zanemarja. Bolj se tega zavedajo tiste dežele, ki so pravkar ušle diktaturi. Znotraj Evropske unije se ni treba bati za demokracijo, kljub vsem pomanjkljivostim. Kljub najnovejšim grškim norijam zaradi Makedonije se vsaj doslej v Evropski skupnosti ni bilo treba bati nacionalizma ali celo vojn med državami članicami. To je doslej tudi glavni dosežek Evropske unije in prvi cilj za bodočnost: reševanje konfliktov med različnimi narodi na miren in civiliziran način. Kako integrirati države srednje in vzhodne Evrope, bo zato ključno vprašanje, da bo Evropa končno v stanju, sama reševati svoje probleme. Seveda je potrebno razumevanje za pomisleke kmetov, sosedov velikih avtocest itd. To so problemi, ki jih je treba rešiti na vsak način; nič ne bi bilo boljše, če ostanemo zunaj. Končno pa ima evropsko združevanje tudi manjšinsko-politično dimenzijo. Večina manjšin je nastala zaradi potegovanja mej. Če te meje padejo, bojo tudi manjšine imele boljše možnosti za razvoj in za naravno povezovanje z matičnimi narodi (prav zato se KHD Evrope tako boji). Evropa, v kateri noben narod ne bo večinski narod, bo prisiljena najti boljši način za zaščito manjšin in majhnih narodov. To utegne koristiti tudi koroškim Slovencem. V Kmetijski zbornici sta VP in SPjJEU linijo“ Naši kmetje so proti popu k EU: gospodarska in narodna samomost bi bili ogroženi! Pristop k Evropski uniji bi imel za naše kme- Koroškem eo prireditev, na te daleč več negativnih posledic kot prednosti. pmdstLviS bj. skusal' kmetom Skupnost iužnokoroških kmetov (SJK) je zaradi Dn . tega pozvala koroške kmečke zastopnike, naj se Za žbo^nico^^^ieLm uprejo pristopu. Proti pristopu SO tudi svobod- računskem zaključku za leto njaški kmetje, zastopniki VP in SP pa qa že za- f199!3 ie predsednik zbornice wai- nnvarlata eid Wutscher najavil, da bo le- yuvdijdld. tos treba resno razmisliti o po- v'šanju prispevka za Kmetijsko /Z Kmetijske zbornice poroča Silvo Kumer zbornico (Kammerumlage), ker REKLI SO: O pristopu k EU ... Odprtje avstrijskega kmečkega trga za EU bi bil za nas kmete pravi šok. 25 % tržnega deleža in dohodkov bomo izgubili že v prvem letu. Manfred Sumper (FP) Nevarnost je velika, da bi v EU izgubili naši kmetje svojo gospodarsko in narodno samostojnost. Dl Štefan Domej (SJK) V EU bi bili kmetje popolnoma odvisni od pomoči iz Bruslja. Janko Zwitter (SJK) S „črno-belo diskusijo" o EU ne bomo prišli na zeleno vejo. Predsednik Walfried Wutscher (Bauernbund) Pogovor KSŠŠD - NSKS Za pogostejše stike so se domenili zastopniki Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) in Narodnega sveta na skupnem pogovoru v torek, 5. aprila 1994, v Celovcu. Bila je to tudi priložnost za medsebojno informiranje 9 problemih in aktivnostih KSŠŠD na eni in o aktualnih manjšinskopolitič-nih vprašanjih na drugi strani. Klub bo ob koncu aprila priredil dvodnevno Manifešto z raznimi prireditvami, da tako javnosti predstavi kulturne, politične, verske in druge dimenzije življenja koroških Slovencev, za kar pričakuje finančne pomoči slo venskih osrednjih organizacij. \ odkritem vzdušju so bile v pogo voru izmenjane tudi kritične be sede. Klub so zastopali pred sednik Saša Sturm, podpred sednik Tevži Seher, blagajni!-Marjan Gabriel in Darija Kapus Za Narodni svet je izrekel do brodošlico predsednik dr. Ma tevž Grilc, sestanka pa sta st udeležila še podpredsednif mag. Marjan Pipp in osrednji taj nik Franc Wedenig. Klubska delegacija se je istega dne sestala tudi s pred stavniki KKZ. Pred obiskom Koroškega deželnega šolskega sveta v Sloveniji D! Štefan Domej je zbornico pozval, naj zastopa interese kmetov in se izreče proti pristopu Avstrije k EU. 12. junija bo predvidoma v Avstriji ljudsko povpraševanje o pristopu naše države k Evropski uniji. Še pred letom dni je tudi predsednik Kmetijske zbornice Walfried Wutscher (Bauernbund) zelo zaskrbljeno ocenjeval posledice za kmete po pristopu. Preteklo sredo pa je bilo očividno, da se tudi on prilagaja strankarski liniji: posledice pristopa je orisal znatno bolj kritično pozitivno, kot pred letom dni. O Evropski uniji je na minuli seji predaval kmečkim zastopnikom poslanec EU dr. Corrado Pirzio-Biroli. V svojem referatu je podčrtal, da je v Evropski skupnosti v preteklem letu prenehalo kmetovati le 3,5% kmetov, medtem ko je bil delež kmetov, ki so zapustili kmetijo, v Avstriji čez 5 %. Predsednik zbornice Wutscher je zahteval, da mora Avstrija zagotoviti finančno pomoč kmetom v višini, v kateri bodo imeli nižje dohodke po pristopu Avstrije k Evropski uniji. Potem ne vidi več bistvenih pomislekov za naše kmete. Le-te pa vidijo drugi kmečki zastopniki v zbornici. Zastopnika SJK Janko Zwitter in Dl Štefan Domej sta predložila resolucijo, v kateri sta proti pristopu Predsednik zbornice Walfried Wu>' p°slanec EU dr. Corrado Pirzio-Biroli scher (Bauernbund) zagovarja pristop Ie kot argument za pristop navedel, da ''^ „umre" letno manj kmetov kot v Avstriji. k EU. Avstrije k EU. Kot bistvene vzroke navajata: • da uporabljajo v EU 90% finančnih sredstev za predelavo nadprodukcije in le 10 % za krepitev strukture • da je v državah EU 60 °/o kmetovalne površine v lasti le 10 % kmetov, ki poberejo tudi večino podpor. Za malega kmeta ne ostane več veliko. • da takoj po pristopu Avstrije v Evropski uniji pričnejo veljati tržni zakoni, ki bodo prinesli našim' kmetom velike izgube • da bodo naši kmetje v Evropski uniji popolnoma odvisni od podpor in politične volje Brus- 'ja • da v Evropski uniji nista vec zagotovljena ne gospodarska ne nacionalna samostojnost naših kmetov. SJK je pozvala Kmetijsko zbornico, naj zastopa gospodarske in kulturne interese koroških kmetov, še posebno južnokoroških slovensko govorečih kmetov. Po dveh urah vroče diskusije o EU, v kateri sta VP in SP na vse kriplje zagovarjali pristop Avstrije, SJK in FP pa sta bili proti, je predsednik zbornice Wutscher najavil, da bo v naslednjih tednih P° njegovem koroški kmetje v avstrijskem merilu že itak zelo malo Plačujejo. Ali bo s tem mnenjem Pobil zagovornike v zbornici, je vprašljivo. Leta 1993 je direktorju zbornice dipl. trg. Ernestu Grublacherju uspelo na različnih mestih privarčevati precej denar-la- Leta 1993 je imela zbornica dohodkov v višini 246,2 mio. šilingov in izdatkov v višini 241,6 mio. šilingov. Koroška informacijska pisarna o EU. Ko r°ški je uspelo, da dobi kot edina država izven Evropske unije posebno pisarno, ki bo informirala o Evropski uniji. Pisarna bo nosila irrie „Carrefour“ in bo nudila vsem Korošcem možnost, da se informirajo predvsem tudi o kmečkih vprašanjih. O letnem računskem Zaključku... Časopu „Kärntner Bauer“ Plačujejo tudi naši domači kmet-i6- Zato je pravi škandal, da je redakcija lani odklonila objavo članka v slovenščini. Če niti v lastni deželi nismo zreli za integracijo, kako naj bi bili to za EU? Pedagogi si želijo tesnejšega sodelovanja Koroški deželni šolski svet bo 14. aprila obiskal Slovenijo. Pred srečanjem sta se zastopnici slovenskega ministrstva za pouk srečali na Koroškem s slovenskimi pedagogi. Skupna želja je izboljšati sodelovanje. Vodja sekcije službe za mednarodno sodelovanje Viljanka Lukas in ministrska svetovalka Melita Steiner sta preteklo sredo obiskali Mohorjevo ljudsko šolo v Celovcu in se pogovarjali z našimi šolniki, ravnatelji dr. Reginaldom Vospernikom, dr. Jankom Zerzerjem in Francem Kukovico. Bistveni izsledek pogovorov je bil, da sta obe strani močno zainteresirani za poglabljanje sodelovanja. Viljanka Lubas je dejala, da Slovenija vidi v sodelovanju in pomoči obvezo, ki jo mora republika Slovenija izpolniti do koroških Slovencev. Obisk Koroškega deželnega šolskega sveta v Ljubljani 14. aprila bo razdeljen na dva dela: prvi bo namenjen splošni izobrazbi, drugi pa sodelovanju Slovenije s slovensko-koroškimi pedagogi in inštitucijami. Sodelovanje. Na izob- raževalnem področju se zelo plodno razvija sodelovanje med koroškimi Slovenci in institucijami v Sloveniji. Tako vsako leto gredo koroški učitelji na seminar v Slovenijo in se udeležujejo tudi drugih izobraževalnih ponudb. Maturantom Slovenske gimnazije nudi Slovenija po zrelostnem izpitu izboraževalno maturitetno potovanje po Sloveniji. Več sodelovanja si želijo koroški slovenski pedagogi še pri ustvarjanju učnih pripomočkov, predvsem učbenikov. Skupne učbenike na primer že uporabljata Dvojezična trgovska akademija v Celovcu in poskusna petletna trgovska akademija v Sloveniji. Na tej osnovi naj bi gradili tudi v prihodnje. Čelovški Pedagoški institut pa je uspešno pričel sodelovanje s šolskim zavodom v Ljubljani. Tudi med koroško pedagoško akademijo in Pedagoškima akademijama Ljubljana in Maribor se je v zadnjih letih razvilo sodelovanje, pri čemer je razlika med akademijami v tem, da dobijo absolventi v Sloveniji status akademikov, na Koroškem pa ne. To dejstvo pa ne bo manjšalo nadaljnjega sodelovanja. Viljanka Lukas je izrazila upanje, da bo možno sodelovanje med Slovenijo in Koroško razširiti in postaviti tudi na pravne podlage, se pravi, da bi sklenili meddržavne dogovore. Na žalost pa se ravno tu Avstrija ne kaže ravno najbolj odprta, pa čeprav je minister Schölten letos januarja obiskal Slovenijo. 14. aprila bosta v Ljubljani govorili delegaciji tudi o številu dijakov iz Slovenije na celovški Dvojezični trgovski akademiji in Slovenski gimnaziji. Kakor znano, je število omejeno; prav zaradi tega bo vprašanje sprožila slovenska stran. Silvo Kumer 4 Kultura / Politika )eti 5. i Knjiga o birmi škofa All S6 bO ZclROII O RTV SlOVSIlljd dO izlia pri Mohorjeti polnil v korist ko roških Slov6nc6vt v Celovcu r Koroški radio Slovenj Gradec (dobro sprejemljiv v Podjuni) se bori za dopolnila k predlogu Zakona o RTV ter je predložil dopolnilo z navedbo kot postaja, ki zagotavlja izvedbo programov za slovenske narodne manjšine v sosednih državah. Pred kratkim je izšel slovenski prevod knjige „Zünd an in uns des Lichtes Schein“ pri celovški Mohorjevi pod naslovom „Ko človeka dviga Duh". Prevod je pripravil Stanislav Maršič, slikovna oprema knjige se močno razlikuje od opreme izvirne knjige, ki je izšla pri založbi Styria v Gradcu. Krški škof Kapellari je napisal že več knjig, znan pa je tudi kot predavatelj in priznan poznavalec likovne umetnosti. Pričujoča knjiga je po besedah avtorja nastala iz srečanj s tisoči mladih in starejših kristjanov, katerim je podelil zakrament svete birme. Knjiga je napisana v za slehernega razumljivem jeziku in razlaga tako birmancem kot njihovim staršem in botrom pomen birme. Knjiga je primerna tako za pripravo na birmo kot tudi za dopolnilo birmanskega darila. 102 strani, šil. 125,-. Koroški radio Slovenj Gradec z oddajanjem programa z oddajnega centra Plešivec pokriva območje štirih koroških občin v Sloveniji, prav tako pa pokriva velik del področja avstrijske Koroške (od Podjune do Celovca). Prav zaradi tega je Koroški radio Slovenj Gradec odmeril tudi oddajni čas koroški manjšini. Prenaša kulturne dogodke, v športni oddaji poroča o rezultatih zamejskih slovenskih športnih ekip, v skladu s pomembnostjo do- godkov pokriva tudi druge aspekte življenja koroških Slovencev. Pred leti je ORF koroškim Slovencem obljubil možnost celodnevnega oddajanja radijskega programa; danes je jasno, da ORF tega ne bo odobril. Prav zaradi tega se Koroški radio Slovenj Gradec še posebej bori za dopolnila k predlogu Zakona o RTV Slovenija. Predlaga, da se zakon dopolni z navedbo Koroškega Mojca uršič Kulturni utrinki IZ SLOVENIJE • Kljub skopo odmerjenemu proračunskemu deležu, namenjenemu kulturi, imamo Slovenci možnosti posegati po pestri kulturni ponudbi in zadovoljevati svoje kulturne potrebe na najrazličnejših nivojih. Slovenije. Prevzel je vodstvo simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (1963—71), bil umetniški vodja APZ Tone Tomšič (1965—75) ter umetniški vodja in dirigent Komornega zbora takratne RTV Ljubljana (1971—79); že vrsto let je ropske države, ZDA, Kanada); z različnimi instrumentalnimi in vokalnimi sestavi je posnel tudi vrsto slovenskih in tujih del za arhive številnih radijskih postaj in izdal mnogo kaset in plošč, ki bodo tudi prihodnjim rodovom izkazovale strokovni pristop in izpovedno moč dirigenta Marka Muniha. • Knjižni klub „Svet knjige“ — ste že kdaj slišali in prebrali? Mnogim je znan, pa ne veste od kod ... Da, tudi na Koroškem, in sicer sredi Celovca je prisoten! LETA TEČEJO Pred nedavnim je na rednem abonmajskem koncertu Simfonikov RTV Slovenija v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani slavil 30-letnico umetniškega delovanja priznani slovenski dirigent Marko Munih. Imenovani mojster taktirke se je rodil na Mostu na Soči. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je leta 1961 diplomiral iz dirigiranja v razredu Danila Švare; takoj nato se je podal na izpopolnjevanje v Frankfurt, kjer je tedaj deloval svetovno znani hrvaški dirigent Lovro Matačič. Po povratku iz Nemčije se je Munih aktivno vključil v glasbeno življenje odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenega programa Radia Slovenija. Iz zapisanega moremo razbrati, da je Marko Munih aktiven na najrazličnejših področjih slovenske glasbene poustvarjalnosti. Vodil je tako instrumentalne kot vokalne, pa ne samo profesionalne, temveč tudi amaterske sestave. Uspešnost in širino delovanja našega primorskega rojaka potrjujejo številna gostovanja in priznanja, ki jih je s svojimi orkestri in zbori dosegel ne le doma, temveč tudi v tujini (ev- Založbi Drava iz Celovca in Mladinska knjiga iz Ljubljane sodelujeta že od ustanovitve knjižnega kluba „Svet knjige“, ki uradno deluje 20 let, neuradno pa še tri leta dlje. Opraviti imamo s knjižnim klubom, ki je organiziran po vzoru drugih podobnih klubov po Evropi. Namenjen je ljudem, ki sicer ne zahajajo pogosto v knjigarne, oziroma tistim, ki si radi v miru in s preudarkom izberejo knjigo, ki si jo želijo ali jo potrebujejo. Gre za nekakšen abonmajski princip nakupa knjige, radia Slovenj Gradec kot posl je, ki zagotavlja izvedbo p(‘ gramov za slovenske nard ^ ne manjšine v sosednjih «L žavah. iia Radijska hiša (Maribor), kjjL neposredno zadolžena za Sfen vence na avstrijskem Korto\ škem, s svojim signalom t^c sploh ne seže. Svojo funkcij s snemanji nekaterih kulturi^, prireditev opravlja le delnL Koroški radio Slovenj GradE | jo opravlja, ne da bi mu strošh za to bili pokriti. ;a. a; Poslušanje programa Kcik roškega radia Slovenj Grad^° je za koroške Slovence nerL zadnje že zaradi tega pomerm)j| prisotnostjo, no, ker s svojo ohranja slovenski jezik. 'F fr ki je vezan na četrtletje. Da se 0 člani laže orientirajo med ponujenimi naslovi, jim Klub pošilja lične in pregledne kataloge, s pomočjo katerih knjigo lahko naročijo po telefonu ali pošti oziroma jo gredo kupit v najbližji klubski center. Le-ti so po vseh večjih slovenskih mestih, pa tudi v Trstu in Celovcu . V 20 letih delovanja je „Svet knjige“ dal Slovencem 14 milijonov knjig, kar zgovorno priča, da je več kot opravil svoje poslanstvo „knjigo približati bral- j cem". Danes ima Klub nekaj manj kot 110.000 članov (pribl. 700 med Slovenci v Italiji in 250 med koroškimi Slovenci). Trenutno Klub ponuja prek 500 različnih naslovov (od otroških knjig do leposlovja, od priročnikov do leksike), po ugodnih cenah pa tudi igrače, glasbene in video kasete, CD plošče, obiske različnih kulturnih prireditev in izletov. Izbira je pestra in premišljena, saj je sad dogloletnih izkušenj. 5 Iz naših občin o Bilčovs: uporaba slovenščine /'dovoljena tudi na občinski ravni? osi Bilčovška ÖVP in FPÖ sta na zadnji občinski seji pozvala županjo, naj pkeveri, ali je uporaba slovenščine pri občinskih sejah sploh dovoljena. ard 1 d. To verjetno zaradi tega, ker ob-:inska odbornica EL Ingrid Za-'latnik ne odstopa od tega, da bi e Posluževala pri občinskih se-tudi slovenskega jezika. Kljub Drnvu, da znajo nastavljenci bil-(orovškega občinskega urada kot i t-jdi večina občinskih odbornikov kci’OVensko, občinsko odbornico jrp'&dno spet pozivajo, naj se pos-alrPt! ”urac|nega jezika, ki je po adč i 0Vem mnenju nemški". . Iagrid Zablatnik je predlog ÖVP 0 1 FPÖ vzela pozitivno na znanje, 'ai se bo tako moralo pravno ozčisititi vprašanje uradnega je-Kc|ka. Za Zablatnikovo je jasno, da adf30 morala deželna vlada priznati enežnost uporabe slovenščine pri >m^c'nskih sejah, kajti, če imajo )Stj aov®ki občani po zakonu o na-°dnih skupnostih pravico, da ‘Porabljajo slovenščino pri vseh ru9ih uradih, je logično, da mora e 0 veljati tudi za občino samo. j- Občinski odborniki ÖVP in a s e kdorbodi me je bara!, zakaj se v zadnji številki Našega tednika Hisem oglasil. Reč je čisto prepusta. Neslo mi je besedo, ko Sem bral, kako sapasto so zma-9°slavljali pri Vestniku, ker je v 'ibbij ans kem državnem zboru združena levica od komunistov 3 do Jelinčiča odslovila obramb-neQa ministra Janeza Janšo. Še 0 so Janši poribali pod nos, da Se je pred kratkim v Globasnici Sestal z Enotno listo. Pa so, glej, z enim zamahom zadeli kar dve tarči. A oba, Enotna Usta in Janša, bosta posledice tega zamaha prestala brez hujših posledic in pretresov. Občinski odbornik EL Matevž Miškulnig: „Občina naj inštalira v mrtvašnici kurjavo!“ FPÖ upajo, da se bo potrdilo stališče ustavne službe koroške deželne vlade iz leta 1990, ki pravi, da v občinah razen nemščine nima noben jezik pravne podlage. V primeru, da bi ustavna služba to stališče potrdila, bo občinska odbornica EL Ingrid Zablatnik naredila pritožbo pri ustavnem sodišču, ki naj bi presodilo, ali je možno, da se pripadniki slovenske narodne skupnosti lahko poslužujejo slovenščine le izven svoje občine. Dva predloga mandatarja EL Miškulniga. Občinski odbornik EL Bilčovs je na zadnji seji stavil predlog, da bi občina poskrbela za to, da bi v mrtvašnici inštalirali kurjavo. Nadalje se je Miškulnig zavzel za to, da bi občina betonirala temelj za informacijsko desko v Branči vasi, ker je ta že v tako slabem stanju, da ogroža varnost pešcev. Županja Ouantschnigova je obljubila, da bo občina obnovila tudi desko v Branči vasi in bo poleg tega postavila predvidoma še tri take informacijske deske, in sicer v Velinji vasi, v Želučah in Zgornji vesci. Za to je občina predvidela v letošnjem proračunu 120.000,- šilingov. Sklep dodatnega proračuna za leto 1993. Ker kontrolni odbor, kateremu v Bilčovsu predseduje občinski odbornik FPÖ Walter Adensamer, ni mogel predložiti natančnih informacij, kam so šli denarji občine pri gradnji športnih kabin, EL ni mogla potrditi dodatnega proračuna za leto 1993. Občinski odbornik SP Karlheinz Haslauer je očital Zablatni-kovi, da ni prišla na občni zbor športnega društva, kjer bi lahko zvedela vse podrobnosti, za kaj so se uporabila finančna sredstva. Zablatnikova pa je očitek zavrnila s tem, da gre za javne denarje občine in mora zato biti tudi samoumevno, da občinski odborniki dobijo informacijo preko občine. Tozadevno je občinska odbornica EL naredila tudi pritožbo pri nadzornem uradu deželne vlade. To z argumentom, da občina ne bi smela podpirati dela na črno. Županja je medtem morala podati stališče, uradnega stališča nadzornega urada pa občinski odborniki doslej še niso dobili. Urad Zveznega kanclerja plačal delno podporo za dvojezično vrtnarico Že pred nekaj meseci smo poročali, da urad zveznega kanclerja zadnja tri leta ni več plačal predvidene podpore za dvojezično vrtnarico. Razveseljivo je, da je občina medtem dobila plačano vsaj delno podporo. In sicer je dobila za leto 1991 in za leto 1992 podporo v višini 450.000,-šilingov. Podpora za leto 1993 in 1994 je še odprta. POSOJILNICA-BANK CELOVEC registrirana zadruga z omejenim jamstvom A-9013 JSELOVEC^ Bahnhofstraße 1 Vabi na ODPRTJE prenovljenih poslovnih prostorov v soboto, 9. aprila 1994, ob 10. uri Na posredovanje firme Elan bo navzoč tudi svetovno znani smučar ARMIN BITTNER. Prisrčno vabljeni! ŽELEZNA KAPLA Volitve župana verjetno julija Franc Jožef Smrtnik (EL) je s svojim delom poveča! ugled v Železni Kapli. Peter Ha-derlap (SP) naj bi ponovil uspeh Haller-ja iz leta 1991, kar pa bo vse drugo kot enostavno. Župan dr. uradno še ni oddal mesta župana, zato tudi deželna vlada še ni ukrepala in ni razpisala volitev. Predvidoma bo Haller vložil odstop do 24. aprila, od tega datuma naprej pa je z volitvami potrebno računati v devetih tednih. Medtem je v Železni Kapli pri socialdemokratih padla odločitev. Glavni kandidat za mesto župana bo dežel-nozborski poslanec dr. Peter Haderlap. Po poklicu je učitelj na gimnaziji v Velikovcu, kjer se poteguje tudi za mesto ravnatelja. Vse kaže, da bo imel le enega velikega protikandidata, namreč frakcijskega vodja in člana občinskega predstoj-ništva Smrtnika (EL), ki si je pridobil v zadnjem času veliko ugleda s svojim delom. Šef VP Adolf Welz (VP) je politični realist in z možno kandidaturo ne pričakuje bistven-ga uspeha, razen visokih stroškov za volilni boj. Podobno razmišlja tudi glavna kandidatinja frakcije FP Sabina Kerth, zato ne bo kandidirala. Pri zadnjih volitvah je dobil dr. Dieter Haller (68,3 %) glasov in je bil s tem kar 11,5 % boljši od frakcije SP, ki pa je imela s 56,8 % še vedno absolutno večino. Ali bo Peter Haderlap mogel ponoviti rezultat svojega predhonika, je vsekakor veliko vprašanje. F,-Jožef Smrtnik je bil z 14,8 % glasovi drugi, pred Weizern (14,2%) in S. Kerth (2,7%). Dietfried Haller 6 Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO Club tre popoli išče slovensko družino, ki bi bila pripravljena sprejeti 12-letne-ga fanta iz Slovenije na poletne počitnice. Družina naj bi imela tudi otroka (fanta) v tej starosti, tako da bi se lahko razvilo prijateljstvo med otrokoma. Fant iz Slovenije, ki bi se rad naučil malo nemščine, bi potem svojega gostitelja povabil na morje, ker ima njegova družina počitniško hišo v Novigradu (hrvaška Istra). Interesenti naj se javijo po telefonu: 0463 / 51 25 28 - 23 (Milka Hudobnik). Trgovska agentura iz Celovca išče mlado, agilno loslovodkinjo z obrtnim listom .Gewerbeschein). Interesentke se naj javijo pisno na uredništvo Našega tednika, 10.-Oktober-Str. 25/III, 9020 Celovec, ali po telefonu 0463 / 51 25 28 - 23. Na prodaj „Lušar-Alm“, Koprein-Sonn-seite, 1.600 m2 mit Baumbestand. Tel. 0463 /511 2 54 oder 21 7 44 Zaposlitev Žena iz Kranja išče zaposlitev v turističnem podjetju (kuhinja, Dospravljanje). Interesenti se naj avijo na upravo NT, tel. 0463 / 51 25 28 - 23. Mohorjeva knjigarna v Celovcu sporoča, da je prenovljena knjigarna spet odprta. Odslej bo možno v knjigarni nakupovati ves dan, torej tudi opoldan. Prisrčno vabljeni! V Selah so obhajali te dni osebne praznike Francka Už-nik, Jurij Mak in Albin Travnik. Slavljencem iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let! Na velikonočni ponedeljek je obhajala osebni praznik Mojci Fugger. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! V društvu upokojencev Št. Jakob obhajajo osebna slavja Marica Hafner iz Srej, Fini Einspieler iz Zgornje Vesce in Minka Ogris iz Svaten. Ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. 60. rojstni dan in god slavi Pepi Lausegger iz Gorič pri Borovljah. Ob tem jubilejnem dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja in osebne sreče! Naslednje voščilo je namenjeno Paulini Micki, ki se trenutno nahaja v zdravilišču Treibach-AIthofen. Obhaja namreč rojstni dan, za kar prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše tudi v prihodnje! Pred nedavnim je slavila 40. rojstni dan in god Fini Kraut iz Dobrle vasi. Za dvojni praznik vse najboljše, predvsem mnogo veselja in lepih let življenja! Na velikonočni ponedeljek je slavil visoko obletnico življenja, 90. rojstni dan, Hanzi Hafner iz Breznice pri Št. Jakobu. K temu lepemu slavju mu želimo zdravja in da bi ostal še naprej tako čil in zdrav. Iskreno čestitamo! Jubilejni rojstni dan je obhajala tudi Majda Velik. Iskreno čestitamo; vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Društvo upokojencev Pliberk čestita Katarini Cvelf iz Nonče vasi za 85. rojstni dan. Osebna slavlja pa obhajajo tudi Albert Messner iz Doba, Erna Pernat iz Bistrice, Marija Mat-schek iz Čirkovč in Marija Messner iz Doba. Društvo upokojencev Pliberk vsem slavljencem iskreno čestita ter kliče še na mnoga leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. Abrahama je srečala Margareta Figoutz iz Podgrada pri Škocijanu. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. V društvu upokojencev Podjuna obhajajo osebna slavja Zofija Majtan z Metlove, Barbara Wutte iz Podgrada, Angela Hobel iz Pogrč. Katarina Opertschan s Plaznice in Rudolf Urban iz Gorič, ki slavi 60-letnico. Ostali člani društva upokojencev Podjuna kličejo ČESTITKA TEDNA Prof. Franc David - 60-letnik Rodil se je konec marca 1934 pri Kropivniku v Rinkolah v številni, narodno zavedni družini. Leta 1955 sta z bratom Nacem, župnikom v Do-mačalah, maturirala na Plešiv-cu. Leta 1960 je naš slavljenec zaključil študij matematike in fizike na Dunaju, od jeseni 1960 naprej pa poučuje na Slovenski gimnaziji. Od 1967 do 1975 je bil predsednik personalnega zastopstva. Vrsto let pa mu je tudi že zaupana naloga administratorja. Slavljenca poznamo in cenimo kot človeka, ki si je ohranil čut za preprostost in prijaznost. Tuja mu je vsaka mogočnost. Najbolje se počuti v navadni domači družbi. V šoli je morda za marsikaterega absolventa veljal kot zelo strog profesor, v resnici pa je bil mehak in dobrohoten učitelj. Prof. Francu Davidu želimo za njegov življenjski jubilej obilo sreče, zdravja in predvsem Božjega blagoslova! Prepričani smo, da se mu izpolnila tudi njegova velika želja in da bo kot človek, ki je močno povezan s Podjuno oz. z domačimi Rinkolami, našel v njihovi bližini prijeten dom. Ad multos annos! vsem slavljencem še na mnoga zdrava in sreče polna leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Celovcu praznuje svoj 70. rojstni dan Marinka Volčič. Vse najboljše ji iz srca želijo prijatelji iz Čelovca. Za tiskovni sklad so darovali: Ivan Rus, Struga 80,-; Marija Travar, Kapla ob Dravi 50,-; Cecilija Gabriel, Št. Janž 80,-; Michael Gabriel, Št. Janž 30,-; Ana Hribernik, Št. Janž 80,-; Mihi Blüml, Št. Janž 80,-; Marija Moschitz, Št. Janž 80,-; Sebastijan Malle, Rute 30,-; Mihi Pečnik, Št. Janž 30,-; Jakob Weiss, Pod-sinja vas 30,-; Martin Mi-schitz, Podsinja vas 20,-; Helena Tschop, Ladi ne 80,-; Anton Schuster, Št. Ožbalt 30,-; Urh Kassl, Tale 80,-; Florijan Koschat, Podgorje 80,-; Johan Wrolich, Podgorje 50,-; dr. Mirko Boročnik, Ladine 30,-; Marija Kunčič, Podsinja vas 80,-; Johan Če-lesnik, Polana 20,-; Jožef Ojcl, Polana 80,-; Franc Hudi, Kapla ob Dravi 80,-; Breznikar, Bistrica v Rožu 80,-; N. N. Mače 180,-; dr. Draga Smolle, Bistrica 1000,-; Dora Jelen, Bistrica 80,-; Johan Feinig, Sveče 80,-; Melanija Begusch, Sveče 80,-; Jožef Verdel, Bela 40,-; Marija Malle, Kožentavra 80,-; dr. Anton Feinig, Sveče 50,-; Angela Obiltschnig, Rute 30,-; Mirko Janežič, Rute 30,-; Valentin Mšller, Rute 50,-; Justina Ot-towitz, Podgorje 40,-; Justina Mikel, Svatne 30,-; Pepca Stornik, Leše 50,-; Anton Gabriel, Leše 30,-; Franc Janežič, Leše 80,-; dr. Josef Amrusch, Svatne 80,-; Kati Andrejčič, Bistrica 30,-; Franc Valentinitsch, Gora 20,-; Peter Mečina, Gora 80,-; Gregor Mečina, Zg. Vešča 60,-; Terezija Grčbla-cher, Trebinja 80,-; Valentin Sima, Deščice 80,-; Matevž Kaki, Sp. Jezerce 30,-; Marija Schaller, Loga vas 80,-; Rudolf Maierhofer, Podjeberk 80,-; Martin Rekar, Klopce 50,-; Josef Perdacher, Hol-biče 80,-; N. N. Hodiše 80,-; Valentin Pitschek, Škofiče 50,-; Michael Mothe, Plešer-ka 80,-; župnik Lovro Kašelj, Hodiše 80,-; Valentin Zaus-. nig, Voznjica 30,- ( f t t ( f r t < I I I I I I 7 Rož — Podjuna — Zilja Skrb za socialno potrebne raste Delovno poročilo daje vpogled v storitve in razvoj številnih delovnih področij Koroške karitativne zveze. IZDATKI 1993 - Socialna posvetovalnica / s°cialna pomoč: 629 oseb (be-9unci izvzeti) je 2381-krat kontak-tiralo Caritas. Poleg njih je bilo v tem času sooskrbovanih 916 oseb. 7 Begunci, de-facto-begunci, az'lanti, delavci iz tujine: iz skupine beguncev in azilantov jih je 127 iskalo pomoč (to število je nazadovalo). Število delavcev iz tujine se je zvišalo na 186. Soo-skrbovalo pa se je 165 oseb. V Marjanišču je bilo sprejetih 351 °Seb, od teh 255 na novo. ~ Oskrba oseb brez stalnega bivališča: V dnevno zatočišče v Celovcu (Kaufmanngasse 6) je Pr'šlo 536 oseb, ki so iskale po-jj'oö. Povprečno 58 oseb dnevno. Kijub napetemu položaju na stanovanjskem tržišču je Koroška Caritas 76 osebam poskrbela tudi s°bo. Zasilno prenočišče je upodabljalo 47 oseb, kar pomeni 3992 nočitev. - Življenjska posvetovalnica: v Petih posvetovalnicah se je Posvetovalo 1865 oseb. Štiri osebe poklicno in 21 sodelavcev na honorarni ravni v štirih skupinah s° vodili 7.729 svetovalnih pogo-vorov (v primerjavi z letom 1992 stopnjevanje za 6,8%). Izvedeni |° bili tudi razni tečaji in seminar- 7 Posvetovalnica o nevarnosti mamil: V štirih svetovalnicah je bilo skupno 1131 svetovalnih pogovorov (stopnjevanje za 18%). V 62 predavanjih so nagovorili 1776 oseb. - Dušno pastirstvo po telefonu: 23 neplačanih in 2 plačana svetovalca so opravljali to službo. Beležili so 6249 klicev, kar pomeni stopnjevanje za 38%. - Referat za otroške vrtce: Septembra 1993 je začelo delovati 5 novih vrtcev, ki so jih uredili v sodelovanju med faro in občino. - Referat za delo s starimi ljudmi: Fare in občine se v vedno večji meri trudijo, da starim in bolnim ljudem, ki so potrebni oskrbe, to omogočajo doma. Štiridelne tečaje obiskujejo predvsem sorodniki in sodelavke ambulantnih socialnih služb. Caritas je v letu 1993 priredila 13 tečajev, ki se jih je udeležilo 351 oseb. Petdelni tečaj o vprašanju spremljanja umirajočih je bil v treh farah. Število udeležencev 143 oseb. - Strokovne šole za socialne poklice: Strokovno šolo za socialne poklice I (od 9. šolske stopnje naprej) z 2-in 3-letno obliko je v šolskem letu 1992/93 v šestih razredih zaključilo 120 učencev. Šolsko leto 1993/94 pa je začelo 154 učencev v prav tako 6 razredih. V strokovni šoli za socialne poklice II je končalo učenje 18 učencev. Strokovno šolo za delo s starimi pa je končalo 10 učencev. - Pomoč v tujini - medškofij-ska Caritas: Težišče te pomoči je v Bosni in Hercegovini ter Hrvaški. Poleg akcije „Sosed v stiski“ je Caritas nadaljevala z akcijo „Streha nad glavo“, ki služi obnovi porušenih hiš. - Stanovanjski in oskrbovalni domovi za stare in prizadete: K obstoječim petim domovom v Podgorjah, Feldkirchnu, Celovcu, Št. Andražu in Friesachu se je 1. 6. 1993 pridružil še „Gregorhof“ v Železni Kapli. 70 mest je bilo v kratkem času skorajda zasedenih. - Civilniki: Ker se je število delovnih področij pri Caritas zvišalo, so zaprosili za povišanje na 40 delovnih mest, kar je bilo tudi odobreno. Civilniki opravljajo svojo službo v domovih za stare in pri oskrbi ljudi brez stalnega bivališča. Leta 1993 je 23 civilnikov začelo službo pri Caritas. DOHODKI 1993 - Darovi in zbirke 24.352.910,- - Doplačila in subvencije 6.611.941,- - Plačila in storitve 8.983.871 - Razni dohodki 588.082- 40.536.804,- - Razne vrste socialne pomoči 3.272.407,- - Pomoč beguncem, azilantom 6.311.522- - Zatočišče za osebe brez stalnega bivališča 3.359.819- - Življenjska posvetovalnica Celovec I in II Beljak, Wolfsberg, Spittal 3.578.605,- - Svetovalnica za zasvojene po mamilih Celovec, Beljak, Spittal 816.825,- - Telefonska svetovalnica 628.322,- - Otroški vrtci 3.578.047,- - Referat za delo s starejšimi 443.612,- - Strokovne šole za socialne poklice I in II 2.950.329,- - Fond za matere v stiski 395.535,- - Katastrofe v tujini 10.561.819- - Medškofijska Caritas 223.680,- - Dom za oskrbovanje prizadetih 322.103,- - Dam za starejše ljudi „Gregorhof“, Železna Kapla 561.371,- - Prihranek za investicije v domovih za starejše ljudi 3.532.808.- 40.536.804,- (Pripomba uredništva: Navedeni so le najpomembnejši podatki iz delovnega poročila 1993 Koroške Caritas) Velika vas pri Št. Jakobu v Rožu Terezije Mečina ni več med nami V torek, dne 29. marca 1994, nas je za vse nepričakovano po kratki bolezni za vedno zapustila Terezija Mečina, roj. Mikula, pd. Mečinka iz Velike vasi v 79. letu starosti. Rajna Trezi se je rodila 15. 10. 1915 pri pd. Arihu v Svatnah in se je 27. 2. 1938 poročila s Francem Mečino iz Velike vasi. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, od katerih še pet živi. 2 možem Francijem sta živela v harmoničnem zakonu, dokler ni leta 1988 smrt pretrgala nit življenja zakonskemu sodrugu. Življenje rajne Mečinke ni bilo z rožicami posuto; marsikaj hudega je morala preživeti. Tudi njen mož je moral v vojsko in se je težko ranjen vrnil leta 1944 domov. Vse skrbi za preživetje družine so ležale na ramah rajne Terezije. Hud udarec je bil za rajno Terezijo tudi, ko je hčerka Mici v cvetu mladosti podlegla zahrbtni bolezni. Rajna Mečinka je bila globoko verna žena, dobra soseda in kljub tegobam življenja vedno nasmejana. Mečinova hiša je imela vedno na stežaj odprta vrata za vsakogar, ki se je tja zatekel in iskal pomoči. Rajna je s svojim možem vzgojila svoje otroke v zavedne člane naše slovenske narodnostne skupnosti. Veselila se je, če se je zbrala vsa družina z vnuki vred na domu. To se ni le redkokdaj zgodilo - vedno so vsi radi prihajali domov k materi - to bo vsem zdaj zelo manjkalo. Hodili bodo še naprej radi na svoj rojstni dom, vendar manjkala bo mati. Vedno spet je rajna izražala željo, da bi želela umreti doma -ta želja se ji je izpolnila. Zvečer pred smrtjo so otroci poskrbeli, da se je iz bolnišnice lahko vrnila domov. Čeprav ni mogla več govoriti, so govorile njene oči, ki so izražale tiho srečo, da se je vrnila domov, in je tako v zavesti, da je doma med svojimi dragimi, mirno izdihnila svojo dušo. V četrtek, dne 3. marca 1994, je rajno Trezi spremjala velika množica prijateljev in znancev na njeno zadnje bivališče na pokopališče v Št. Jakobu. Pred mrtvaško vežo se je od rajne poslovil pevski zbor „Rož“ s pesmijo „Rasti, rasti rožmarin“. Pogrebne obrede je opravil naš župnik gospod Jurij Buch, ki je v svoji pridigi orisal lik rajne Mečinke. Pogrebno sveto mašo je olepšal cerkveni pevski zbor s petjem. Rajna Trezi Mečina se naj odpočije od trudapolnega življenja v domači zemlji, katero je tako ljubila. Otrokom z družinami velja ob izgubi najdragocenejše matere naše iskreno sožalje. Mi. 3 Reportaža Reportaža 9 Problem mamil tudi v Modestovem domu? Sumničenja brez dokazov Prejšnji teden je odvetnica Marta Jelačin izrekla očitek, da je problem mamil v Modestovem domu najmanj v takšni meri prisoten kot v Mladinskem domu. Na tem mestu smo želeli objaviti pogovor z ravnateljem Modestovega doma, Hermanom Kelihom, ki pa je intervju potegnil nazaj, ker uredništvo ni bilo pripravljeno odstopiti od nekaterih vprašanj. Po izidu Našega tednika prejšnji četrtek je bilo ogorčenje v Modestovem domu kot seveda tudi pri ravnatelju Mohorjeve veliko. Očitek Jelači-nove, da je problem mamil v Modestovem domu najmanj v takšni meri prisoten kakor v Mladinskem domu, je seveda krepak. „Navidezna disciplina v Modestovem domu še zaostri problem..” je povedala Marta Jelačin v pogovoru z uredništvom NT in Jožetom Blajsom. Ravnatelj Modestovega doma Herman Kelih in ravnatelj Mohorjeve dr. Anton Koren sta torej v petek stopila do uredništva in do zastopnika izdajatelja. Glavni urednik Našega tednika Janko Kulmesch je pri tem pogovoru ponudil možnost za intervju s Hermanom Kelihom, ki pa nad tem očitno iey tem trenutku ni bil srečen. Željo in pomislek Keliha, da intervju po njegovi oceni ne bi dosegel svojega smisla, vzamemo na znanje. Kljub temu pa smo se v uredništvu odločili, da bomo za naše bralce vsebinsko poročali o pogovoru s Kelihom. Na očitek Jelačinove je ta dejal, da tudi on ne more izključiti, da problem mamil v Modestovem domu ne bi bil prisoten. Očitek odvetnice pa se mu zdi malo suspekten, ker je osebno ne pozna in tudi njen sin nikoli ni stanoval v Modestovem domu. Na vprašanje, kaj je storil, ko je slišal za sumničenja, da bi bil ta problem prisoten tudi v njegovem domu, je Kelih povedal, da iz principa ne reagira na sumničenja, dokler ni dokazov. Udeležil pa se je informa- cijskih večerov na to temo in vzpostavil stike z zdravniki in policijo. Informiral pa se je le o preventivnih možnostih in se je odločil, da bo napravil tudi za dijake informacijski večer o problemu mamil. Policijo pa ni obvestil o sumničenjih - ker pač ni bilo dokazov. Vprašanje, ali je carinike informiral o sumničenju, da dijaki vozijo s sabo tudi mamila, je zanikal. Izrazil je mnenje, da ne smemo nikogar očrniti, če za to nimamo dokazov. Vrhu tega pa je po njegovem mnenju tako, da dobijo mladinci mamila tudi v Celovcu, če to želijo, in ne le iz Slovenije. Kljub temu, da Kelih sumničenja ni najavil policiji, je prišlo do policijske preiskave Modestovega doma, pri kateri pa po izjavi ravnatelja doma policaji niso dobili ničesar. Javna diskusija o tem problemu pa po njegovem mnenju škoduje vzdušju v domu, ker se dijaki sedaj bolj zapirajo vase in je težavno vzpostaviti medsebojno zaupanje. Vzroke, da mladinci niso povedali ravnatelju doma ali kakemu vzgojitelju imena dijakov, katere sumničijo, da imajo opravka z mamili, vidi Kelih v tem, da pač enostavno ni konkretnih dokazov. S kakšnimi konsekvencami bi morali računati dijaki, če se izkaže, da imajo opravka z mamili. Ravnatelj Modestovega doma Kelih je povedal, da bi vsakemu, ki uživa mamila, skušal pomagati, tisti, ki pa bi preprodajal mamila, pa bi moral računati z izključitvijo iz doma. Heidi Stingler „Ne samo za zdra, tudi za dozore- xo vanje osebnosti jeort pomemben” sps. Zvezno ministrstvo za zdravstvo je vzbudilosi ga morajo mladi organizirati za pozornost z akcijo „Šport namesto mamil“. Ali jena^uPmami|-šport alternativa in zaščiti mladince, da ne pride-fo^^^^ ^ jo V Stik Z mamili? 9arn ravnateljem, da bi vedno O tem smo se pogovarjali z zdravnikom in tre^P®1 vabi|i k predavanjem zdrav- nerjem SAK, dr. Ivanom Ramšakom. mladim^emonstnra^'^dice uživanja mamil. Pogovarjala se je Heidi Stingler -----——---------------------------------------------- ' Kakšno vlogo ima pri tem Naš tednik: V zadnjem času smo se ponovno soočali s problematiko mamil, ki očitno tudi mimo naših šol ni šla. Dr. Ivan Ramšak: Dejstvo je, da so bila mamila v določenih krogih vedno prisotna. V glavnem so to krogi, ki si kaj takega lahko finančno privoščijo. Doslej smo Slovenci živeli kot na otoku blaženih in s tem problemom skoraj nismo bili konfrontirani. Zato je hektika sedaj toliko večja, ker so ljudje šokirani nad ugotavljanjem da bi kaj takega bilo tudi v naših vrstah. Brez dvoma pa je problem postal aktualen v času, ko so začeli prihajati v naše šole tudi dijaki iz Šlovenije, ki pač imajo lažji dostop do mamil. vzgoja? Kakšne možnosti vidite, da nQ. . . , , do.N0 šole prob,em on ro °" komur bi lahko zaupali svoje Prepričan sem, da stalno nadtežave. Nasplošno pa ne more zorovanje in morda celo policijveljati očitek, da so to otroci iz ske metode ne morejo rešiti proclružin, v katerih sta oba starša blema, ker se s tem še bolj vzbu-zaposlena. Ni odločilno, koliko di pozornost. Dejstvo je, da j^asa imajo starši za otroka, gre vse, kar je prepovedano, še bolpredvsem za to, da so pri vzgoji zanimivo. To pa sploh za mladinpo eni strani uvidevni, po drugi ca, ki je v fazi, da stalno išče kaptrani pa dosledni. Otrok potrebu-novega in hoče doživeti kaj pote občutek, da ga starši jemljejo sebnega. ^esno> potrebuje pa tudi, da mu Pomaga samo uvidevnost star^arši pokažejo jasne meje in šev, vzgojiteljev in profesorjev, kosmiče, tako, da ima orientaci-mladim jasno demonstrirajo pro-0-blem, ki nastane v zvezi z mamili' Predvsem je treba mladim prika- dločilen torej po vašem zati, da mamila privedejo do kri- hineju ni časovni faktor, am-minalnosti, ker je to pač konec Pak to> kar naredijo starši iz koncev tudi vprašanje denarja, ki katerega imajo za otro- Mtadi potrebujejo skupino, s katero se identificirajo, in so taljeni zapostaviti osebne interese za dosego skupnih Tako je. Mladinci danes ne do-raščajo več v tako trdih časih kot na primer še generacija pred njimi. Ponudbe je dovolj, da starši za otroka lahko smiselno organizirajo prosti čas. Problem pa pogostokrat nastane pri tem, da starši skušajo svojemu otroku omogočiti vse možne konjičke. To je v mladih letih tudi potrebno. Ko pa postane jasno, katere interese in talente ima otrok, pa naj bi se starši odločili za dosledno pospeševanje enega talenta, in tam naj bi bili res kon-sekventni. Otroci morajo vedeti, da imajo s strani staršev podporo, da se lahko ukvarjajo s konjičkom, po drugi strani pa morajo imeti tudi občutek, da so pod nadzorstvom odraslega, ki jim postavlja smernice. Zvezno ministrstvo za zdravstvo je vzbudilo pozornost z akcijo „Šport namesto mamil”. Kakšno vlogo ima šport za razvoj osebnosti mladega človeka? Pomembnost športa za mladino je seveda subjektivna materija. Osebno sem prepričan, da je predvsem še skupinski šport, in ne toliko individualni šport, izrednega pomena za socialni razvoj mladega človeka. Pri individualnem športu štejejo le uspehi in se tako logično pospešuje egoizem, ker vsak hoče biti najboljši, konkurenti pa naj bi podlegli. Pri skupinskem športu pa je tako, da se mladi skupno veselijo zmage, pri porazu tolažijo drug drugega in se zavedajo, da so močni le takrat, ko vsi vlečejo za isto vrv. To so lastnosti, ki kažejo na dober značaj človeka. Poleg tega se mora vsak prilagoditi skupini, mora biti točen, zanesljiv in mora upoštevati pravila skupine, če hočejo doseči skupno zastavljeni cilj. Šport je torej pomemben sploh še zdaj, ko mladi doraščajo v času, ko se jim pravzaprav za nič ni treba več boriti, ker jim družina oziroma družba lahko nudi vse, kar si želijo. Šport pa je dobra alternativa, ker si morajo mladinci uspehe priboriti s trdim delom. To je izredno pomembno ne le z zdravstvenega vidika, ampak tudi za zorenje osebnosti. Dr. Ivan Ramšak: „Posebej še skupinski šport je izredno pomemben za socialni razvoj mladega človeka!" Dejstvo je, da so šolarji danes pogostokrat že s šolo preobremenjeni. Ali dosledno izvajanje določene športne panoge ni že prevelika obremenitev za otroka? Mislim, da vsak otrok potrebuje cilje, za katere se mu splača boriti. To ne velja samo za šport, podobno je tudi na kulturnem področju. Mladi potrebujejo nekaj, za kar se lahko navdušujejo, in so od sebe pripravljeni tudi nekaj za to žrtvovati. Važno je, da se mlad človek lahko identificira s kakšno skupino in je pripravljen zapostaviti tudi osebne interese za dosego skupnih ciljev. Iz lastnih izkušenj vem, da so mladinci mojih let svoj čas prebili prosti čas v gostilnih, ko smo mi trenirali ali igrali nogomet. Dejstvo je, da športnik nima časa in tudi ne interesa misliti na mamila, večinoma niti ne na alkohol ali na kajenje, ker mora pač gledati na svojo kondicijo in zdravje. Pri športu pa imajo mladi tudi najboljšo priložnost, da se znebijo svojih agresij. Posebno pomembno pa je, da vsak športnik spozna, da samo z vztrajnostjo in samodisciplino lahko doseže uspeh, kar pomaga človeku tudi v vsakdanjem življenju, posebno pa še pri študiju ali v poklicu. Iz osebnih izkušenj lahko povem, da mi je šport pri študiju pomagal, ker sem se znal boriti za cilje, tako za športne kot tudi za poklicne. Ugotovili smo, da je danes toliko ponudbe, da je postala za starše izbira že težavna. Problem vidim v tem, da skušajo starši pogostokrat nuditi otroku vse možnosti izvajanja konjičkov. Pomembno pa se mi zdi, da starši dobro spoznajo predvsem glavni interes otroka in ga na tistem področju dosledno podpirajo. Cilj ne more biti ta, da skušamo obvladati vse možnosti, po drugi strani pa se ne znamo poglobiti v nobeno stvar. Veselje do določenega konjička pa bo otrok lahko imel le takrat, ko bo videl, da ima na tem področju tudi uspeh. Hvala za pogovor. 10 Pisma bralcev iU&m*, fauUceV’ ... Naš tednik 10. Oktoberstr. 25/111 9020 Celovec Moč medijev Če sprejmeš lačnega psa, te ne bo ugriznil; to je glavna razlika med psom in človekom (Mark Twain). Šesti razredi Slovenske gimnazije so v zadnjem času občutili na svoji lastni koži, kakšno moč imajo lahko mediji — kakšne možnosti manipulacije. To pride v prid tudi učnemu načrtu, ki predvideva, da mladinec in pozneje kot odrasel član družbe ne sme na slepo zaupati medijem. Heinri-cha Bölla: „Die verlorene Ehre der Katharina Bluhm“ bodo letos lahko pustili na knjižnjih policah. Napačno bi bilo, če bi trdili, da smo koroški Slovenci bolj tolerantni, bolj pošteni, kot tak sosed izza hriba, morda smo navidezno . . . Kako se lahko zgodi, da javno trobimo proti slabostim, ki jih imajo drugi, sami sebe pa ne vidimo. Tako je zastopnik dijakov neke srednje šole hotel pretihotapiti alkohol (zame je to prav tako droga kot nikotin) v poslopje Slovenske gimnazije v okviru „Kontaktne leče ’94“, kjer je bil alkohol prepovedan (točno 23. marca 1994 ob 20. uri). Prav isto velja tudi za tistega zajca „I. F.“ v Našem tedniku. Seveda nekateri težko prenašajo, če pridejo iz zakotnih Sel ali z Obirskega in drugih vasic, da niso med najboljšimi, kot v domači vasi, in se morajo izpostavljati „konkurenci“. Valiti krivdo na druge, ki so prav tako ljudje, ni izhod. Izhod bi bil, se od drugega učiti, drugega spoštovati — spoznavati. Mislim, da problem mamil ne bo rešen tako, da bomo drug od drugega terjali žrtve in si tako pomirjevali vest; ravno ti, ki tako mislijo, zapirajo oči pred bistvom problema. Če se starši razburjajo, potem je to samo znak nezaupanja do svojih lastnih otrok. Ali so se vzgojitelji že sploh vprašali, če jim dijaki in dijakinje sploh zaupajo; ali dobijo „informacije“ samo še za „bonbončke"? V zadnjem NT je ravnatelj mag. Herman Kelih priznal, da nima zaupanja do mladine! Ali ni to predpogoj za tako važno funkcijo? Če starši in mladinci dajejo krivdo mladincem, je to napačen naslov; naj se sami vprašajo, ali so imeli — ali imajo čas za svoje otroke? Ali ni dostikrat „dolgcajt“ v domovih in mladinci v tej fazi doraščanja hočejo biti v središču pozornosti, tako ali tako? To je določenim čisto sekundaren problem. Zasliševanje, tudi od urednikov, ni prava pot iz te zagate. Mladini bi morali nuditi ustrezno infrastrukturo za udejstvovanje na različnih področjih, ne pa zaklepanje v „blagoslovljene prostore“, ker mladina ni pasivna, kot nam določeni hočejo vedno spet dopovedati. Miha Dolinšek Stališče ravnatelja Slovenske gimnazije Iz NT (št. 12, str. 1 in 11) sem izvedel, da je baje neka gospa Marta Jelačin informirala „ravnatelje slovenskih srednjih šol o vseh podrobnostih glede razširjenosti mamil“. Ne glede na to, da na Koroškem nimamo nobenih srednjih šol, pač pa dve višji državni in eno privatno, se gospa Marta Jelačin nikdar ni ne telefonsko ne osebno pojavila v gimnazijski pisarni ali kjerkoli drugod, kjer bi ravnatelja Slovenske gimnazije „o podrobnostih“ lahko informirala. Žal ga je Naš tednik tokrat, očitno zaradi površnih poizvedovanj, pošteno „pokronal in povelbal“. Da je pri tem tudi še, ne da bi poprej vprašal prizadetih vzgojiteljev, oblatil Mladinski dom, potrjuje samo ne-serioznost Tednikovega poročanja o problematiki mamil. Da je sin gospe Jelačin, slovenske državljanke, dijak Dvojezične trgovske akademije, bil iz Mladinskega doma izključen iz drugih tehtnih vzrokov, Naš tednik družno z gospo Jelačin lepo zamolči. Dopuščam, da je ogorčena mama opozorila vodstvi Trgovske akademije in Mladinskega doma na po njeni presoji obstoječo problematiko, nikdar pa ni iskala stika s Slovensko gimnazijo. Čemu tudi? Žal sem kot vodja šole že pri prvem reportažnem zapisu moral ugotoviti hudo neskladnost Tednikovega rešerširanja s šolsko zakonodajo, na kar sem uredništvo tudi nemudoma opozoril. Da zaščitim neprizadete dijake, pričakujem resno upoštevanje naših šolskih pra- vil od vsakogar, ki pride v hišo. Nekdaj, ko je dr. Zablatnik prevzel vodstvo Slovenske gimnazije, mu je tedanji predsednik Deželnega šolskega sveta J. Guttenbrunner povedal nekako takole: „Zavedajte se, da vodite gimnazijo za Slovence, ne pa gimnazijo Slovencev.“ Temu ni kaj dodati. Končno bi dal uredništvu NT še tole v premislek: V šoli so otroci dnevno od ponedeljka do sobote največ šest od 24 ur. Tu je treba še upoštevati nedelje, praznike in počitnice. V vsem tem času odgovarjajo za svoj naraščaj skoraj izključno starši. V domovih je le četrtina naših gimnazijcev. Zakaj Našega tednika ne zanimajo globlje analize problema, čemu voha samo po prevozih v bolnice in podobnih „täglich-alles-senza-cij“? Ali je NT mnenja, da vso to odgovornost lahko prevali na šole? V reportažnih zapisih dobiva bralec vtis, da ni nobenih družin, nobenih oblikovalcev prostega časa (denimo šport, dijaške organizacije, kulturna društva, posedanje po gostilnah itd. itd.), da je edinole šola zavetišče vsega zla, da so vsi dijaki, od a do ž zasvojeni, odvisni. Kako to, da je velika večina naših mladostnikov uspešna v šoli in na drugih področjih? Kako da zavzeto izvaja projekte, sodeluje pri domačih društvih, obiskuje ob vsej obremenjenosti še glasbeno šolo, zahaja na počitniške tabore itd.? In za konec še to. Slovenska gimnazija, kjer je — o tem sem trdno prepričan in tudi obveščen — problem mamil zanesljivo manjši od problema na drugih višjih šolah, je zdavnaj pred Našim tednikom pristopila k resnemu, a diskretnemu reševanju problematike in se docela strinja s pismom avtorja I. F. (NT, 25. 3. 1994, str. 10), da se pride „z odprtimi očmi dalje kot z zaprtimi.“ Dodajem pa: z odprtimi očmi, ne pa z neodgovorno odprtimi usti. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Slovenske gimnazije NOVOSTI IZ NAŠIH KNJIGARN IN ZALOŽB Milan Jesih, Soneti — drugi, založba Wiesen Celovec, 1993, 110 strani. So pesmi, ki jih preletiš, če te naslov zanima; morda ti je kakšna tudi za hip všeč. Milan Jesih pa človeka obsede in obogati. Soneti nimajo naslova, zato se mora človek vanje poglobiti. In se rade volje potopi v vsakdanji pisani svet pesnikovih opazovanj: dekle pred ogledalom, kmet pred hišo, orača se vračata s polja, prijazen veter, mlad večer — to je naš svet, ki ga slikovit besedni zaklad umetniško olepša in povzdigne v sanjske podobe. Pozorni bralec uživa ob neizmernem bogastvu slovenskega besedišča in nenavadne slike se mu toplo prilegajo: sneg in noč zaljubljeno sladko si šepetata . . ., ali: mlad dan in mlad volk stopata k izviru . . . , ali: Za hišo ženščevje je nasmejano . . . sedelo ... Ni čudno, da je prejšnja zbirka Sonetov izšla že v drugi izdaji in ta je že sedma pesniška zbirka Milana Jesiha. Svetlana Makarovič, Tisti čas, založba Mladika, Ljubljana, 1993, 28 pesmi. Pesnico pozna predvsem mladina in mladi so zaljubljeni vanjo, v njene pesmi in besede. Zadnjikrat smo jo na Koroškem doživeli v senčni igri šmihelskih lutkarjev Drevo nad prepadom. V novejši pesniški zbirki piše za odrasle, razmišlja o času, v katerem smo primorani živeti in je resna, zamišljena, nevsiljiva spremljevalka. Že naslov pritegne pozornost in tekoča dikcija nam prija, kajti vsaka beseda je na pravem mestu, jasni stavki prisrčno pozdravljajo in odmevajo v ušesih. Govori o resnih zadevah: o kvatrnem večeru in o kresni noči, o Škopniku in o deseti hčeri, o ljudeh, ki jih srečuje na vasi in o njihovih usodah, o nevesti in ogledalu. In nam zapoje globoke resnice, na primer: dekle po vodo šla, vrč razbijala ... ali visoko pesem o igli. Makarovičeva izrecno prepoveduje, da bi jo citirali in ima prav: njene pesmi je treba na glas prebra-; ti in uživati njihovo izpoved. 11 Naš gost „Otroci ne potrebujejo le uspešnih staršev, ampak tudi toplo gnezdo!“ vit ko ke va o- a- e- 10 li: ta 30 10 Ja iv je li- ti 3' n 3- 3- a ii IV V a v ti i- n ti n 0 v 3 1 :i 3 1 i ) Z Greti Stern se je pogovarjala Heidi Stingler Ime: Greti Stern Starost: 52 let Doma: v Železni Kapli Poklic: gospodinja Naš tednik: Rodili ste se leta 1941 kot kmečka hčerka pri Karničarju na Obirskem. Kakšne spomine imate na otroška leta? Greti Stern: Svojih prvih življenjskih let, ko je bila vojna, se hvala Bogu ne spominjam. Učiteljica Marta Polanšek pa še danes pripoveduje, da sem znala prej peti kot govoriti. Ko sem bila stara kaka tri leta, so se pri nas skrivali partizani in mama me je vedno morala miriti, ko sem začela peti kakšno nemško pesem. Kot otrok v tej starosti pač še nisem mogla razlikovati nemške od slovenske ali partizanske pesmi. Kako je bilo v šolskem času? Ljudsko šolo sem obiskovala na Obirskem. Osemletno šolanje je bilo zame žal obenem tudi že matura. Rada se spominjam našega učitelja Valentina Polanš-ka, ki nas ni znal navduševati le za učenje, ampak tudi za kulturo in posebej še za petje. Najlepši spomin, ki ga imam iz šolskih let, je, kako smo šli z otroškim zborom snemat na celovški radio na Križno goro. Srečo, kaj takega doživeti, je v tistem času imelo verjetno le malo otrok. Vedno spet pa je učitelj z nami naštudiral tudi kakšno igrico. Valentin Polanšek nam je bil v vsakem oziru velik zgled. Cenili smo ga kot prizadevnega učitelja in velikega narodnjaka, ki je znal mladini posredovati ljubezen do materinega jezika. Obžalujete, da se niste mogli izučiti kakega poklica? Pa kako, vedno sem želela postati bolniška sestra. Oče pa je tako kot vsi starokopitneži zmeraj pravil, da je za dekleta važno, da se naučijo kuhati in šivati. Potem da se itak poročijo. Pa tudi župnik Holmar me je vedno nagovarjal, da bi se učila igrati klavir, ker je bil mnenja, da bi imela za to talent. Pa tega tedanje razmere niso dopuščale. Doma smo imeli kmetijo in starši niso poznali drugega kot delo. Zelo srečna pa sem bila, da smo v naši družini vedno radi prepevali. Pri nas je bila edina hiša na Obirskem, kjer smo vsi peli. Imeli smo svoj štiriglasen zbor in smo sooblikovali kulturne prireditve in maše. Moji starši so bili tudi dolga leta pevci pri cerkvenem zboru in tudi jaz sem nad dvajset let pela pri tem zboru. Ker nisem imela možnosti, da bi se izučila poklica, sem pomagala doma na kmetiji, dokler se nisem poročila. Izhajate iz narodno zavedne družine, kjer se je vedno gojila slovenska beseda in slovenska kultura. Karničarjeva domačija leži na samem, kljub temu pa je to bil vedno kraj srečavanja za sosede, ki so se ob sobotah zvečer in nedeljah zbrali pod našo lipo in tam peli. Lepo je bilo, ko smo se po težkem delovnem tednu ob petju usedli pod lipo in se skupaj poveselili. Naša mama je sosede vedno pogostila s kavo in domačo pogačo. Eden mojih bratov je igral harmoniko, drugi pa klarinet in tako smo naredili pod lipo tudi kar ples. Na vsak način se rada spominjam svojih mladostnih let. Takrat je imel še vsak človek čas za soseda in bili smo zadovoljni in srečni s tem, kar smo imeli, pa čeprav je tega bilo zelo malo. V tistem času se nismo usedli pred televizor, ki bi nas zabaval, ampak smo sami kaj ustvarjali. Težki so bili časi, a lepi... Pravite, da še danes obžalujete, da se niste mogli izučiti kakega poklica. Poročili ste se in z možem Dolfi-jem imata medtem že 25-let-nega sina. To, česar sama nisem mogla uresničiti, sva z možem omogočila sinu, ki trenutno zaključuje študij socialne pedagogike na Dunaju. Vsekakor lahko rečem, da vsaki ženi želim tako dobrega moža, kot ga imam jaz. Osebno podpi- ram vsako ženo, ki stremi za tem, da bi uresničila svoje želje tudi v poklicnem življenju. Vsekakor pa se mi zdi izredno potrebno, da mladim ženskam in seveda tudi moškim položim na srce, naj ne zgubijo čustva za dru- žino. Otroci ne potrebujejo le uspešnih staršev, ampak tudi gnezdo, kjer se dobro počutijo in kjer dobijo občutek, da jih kdo ljubi. Prav iz srca so prišle te Vaše besede. Z možem stanujeta trenutno tu v Modesto-vem domu, kjer imata največ opravka z mladimi. Ali se Vam zdi, da dorašča nova, morda drugačna generacija? Mnogokrat imam občutek, da ima mladina danes vse, in kljub temu je le malo mladih ljudi, pri katerih imaš vtis, da so res srečni. Pri marsikaterem mladem imam vtis, da nima občutka, da bi bil doma ljubljen in sprejet. Starši so danes večinoma tako zaposleni, da imajo premalo časa, da bi se posvetili svojemu otroku, mu posvetili toliko pozornosti, kolikor je mlad človek potrebuje. Prav smilijo se mi včasih, ker imam občutek, da več nimajo idealov in znajo, tako kot starši, stremeti le še za materialnimi dobrinami, ki pa jih ne zadovoljijo. Kakšno življenjsko načelo imate? Pravim, da človek ne sme pozabiti na Boga in na svoj narod. Sama sem zelo verna in ni nedeljske maše, ki bi jo izpustila. Izredno važna pa je zame tudi družinska sreča. Vsa srečna sem, da z možem lahko skupaj živiva v Modestovem domu, kjer vsak dan znova „pofrišava“ najino ljubezen. Vesela pa sem tudi, da nama je uspelo dati najinemu sinu Marku občutek, da je sin srečne družine. Najlepši kompliment mi je napravil sin, ko mi je rekel, da bi bil najbolj srečen, če bi lahko tudi on kdaj živel tako srečen zakon, kot ga živiva z možem. Hvala za pogovor. „V tistem času se nismo usedli pred televizor, ki bi nas zabaval, ampak smo sami kaj Ustvarjali!“ Greti Stern 12 Radio / TV / Prireditve T A T E D E N V R A D I U PETEK, 8. april Kulturna obzorja. SOBOTA, 9. april Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 10. april 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (p. Ivan iz Žitare vasi). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. PONED., 11. april Od možberške pridige do današnje potrebe po predstavitvi slovenstva: Pred slovenskim kulturnim tednom v Feldkirchnu. TOREK, 12. april Partnerski magazin. SREDA, 13. april Društva se predstavljajo. Večerna: Koroška poje 1994. ČETRTEK, 14. april Kulturna obzorja. VIGREDNI KONCERT Čas: nedelja, 17. 4., ob 14.30 Kraj: Ljudska šola Kot m a ra vas Nastopajo: MePZ „Gorjanci", Otroški in mladinski zbor „Gorjanci“, Pevsko instrumentalna skupina ljudske šole Kotmara vas, Mešani oktet „France Prešeren" iz Žirovnice Prireditelj: SPD „Gorjanci" v Kotmari vasi NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/111. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celo-vec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,— ; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 50,- SIT. KOROŠKA Nedelja, 10. aprila, ob 13.00 v TV 2 Poned., 11. aprila, ob 16.20 v TV SLO 1 predvidoma z naslednjimi prispevki • V prenovljenih poslovnih prostorih po 105 letih novim izzivom naproti — odprtje Posojilnice-Bank Celovec. • Kdo je pristojen za štajerske Slovence? • Namesto, da bi krepila hrbtenico z zagotovljenimi delovnimi mesti na južnem Koroškem, so podjetja s slovensko ali mešano udeležbo mnogokrat prepuščena svoji usodi. • Spoznavaj svet in domovino: teden dni so osnovnošolci iz Ljubljane raziskovali vsakdan na sončnih Radišah. • Vigredni koncert v Ledincah — prvi skupni nastop s pobratenim moškim pevskim zborom „Stali" iz Mčlltala. • Igra o „Slavčku" kot primer, da se Slovenci v Kotmari vasi udejstvujejo. • Vse življenje ena sama dirka, počitka niti v sanjah — Lovska zgodba lutkovne skupine iz Šmihela. Dom v Tinjah V petek, 8. aprila, ob 19. uri POTREBUJEMO NOVO RAZLAGO VERE? Pripombe k teologiji Drewermana Referent: univ. prof. ddr. Eugen Biser, München od sobote, 9. aprila, od 14.30 do nedelje, 10. aprila, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Referenti: mati, zdravnik, duhovnik v soboto, 9. 4., od 14.30 do 18.30 Predavanje: BRÜSSEL, FLAN- DERN in BRABANT Pokrajina, umetnost in kultura Referent: dr. Johann Sturm, Linz od petka, 15. aprila, ob 15. uri do sobote, 16. aprila, ob 13. uri SEMINAR ZA CERKVENE PEVKE IN PEVCE Vodi: prof. Jože Ropitz, škofijski kantor Predavatelj: dr. Edo Škulj, Ljubljana v soboto, 16. 4., od 14. do 18. ure SAMO ENKRAT ŽIVIMO? Seminar o ponovnem rojstvu Referent: p. dr. Josef Heer, Stuttgart IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA '94 od petka, 17. junija do sobote, 25. junija Izobraževalno potovanje v MÄHREN in BÖHMEN Voditeljica: dr. Grete Schmidt, Innsbruck od ponedeljka, 22. avgusta do petka, 2. septembra Izobraževalno potovanje v NORMANDIJO in BRETANIJO Voditeljica: dr. Grete Schmidt, Innsbruck Hodiše OBČNI ZBOR Slovenskega prosvetnega društva „Zvezda“ Čas: v nedeljo, 17. 4., od 19. ure naprej Kraj: v sejni dvorani hodiškega gradu Igra: „RODIL SE JE OČE“ (E. Kishon) Čas: v nedeljo, 17. 4., ob 20. uri Kraj: v grajski stali (Mitmach-VVerk-statt) pri hodiškem gradu Nastopa: Gledališka skupina SRD „Radiše" Prireditelj: SPD „Zvezda" v Hodišah Kranj MEDNARODNI SEJEM ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO od 8. do 15. aprila 1994 Šmihel „OSNOVNI TEČAJ ZA ODRSKO i RAZSVETLJAVO" Kraj: farni dom Šmihel Čas: v soboto, 16. 4., od 10. do l 18. ure in v nedeljo, 17. 4., od 9. I do 13. ure I Spored: — nauk o barvah; — piroteh- I nika; — osnovni tehnični elementi za | razsvetljavo: — tehnična osnova t žarometov in njihova uporaba; — j pripomočki za osvetljavo; — reševanje problemov pri osvetljavi; 1 — osvetljava scene v praksi Referenta: Kristijan Sadnikar, Niko I Krištof ; Seminar je namenjen vsem (bodočim) j tehnikom v krajevnih društvih in vsem zainteresiranim. Prispevek: šil. 500,— I Prijave in rezervacije za prenočišče javite prosim na naslov KKZ ali po tel.: 0463/516243, faks: 0463/502379. Prireditelja: Lutkarji Šmihel in KKZ SMARJETA V ROŽU pesmijo v pomlad“ Kraj: farna dvorana v Šmarjeti v Rožu Čas: nedelja, 10. aprila 1994, ob 19.30 Sodelujejo: Mešani cerkveni zbor Šmarjeta v Rožu, MGV „Schneerose“, Obirski ženski oktet, Kvartet bratov Smrtnik Prireditelj: Katoliška prosveta v Šmarjeti v Rožu Vsi prisrčno vabljeni! OB OBLETNICI PREGONA KOROŠKIH SLOVENCEV Begunje GALERIJA AVSENIK Razstava slik Barda lucundusa vabimo na SPOMINSKO PRIREDITEV Dunaj RAZSTAVA SLIK Valentina Omana „Oman v Omanu“ Čas odprtja: v petek, 15. aprila Kraj: Galerija Rondula, Dunaj Obirsko Alspki klub „Obir“ na Obirskem vabi na SREČANJE ANSAMBLOV Čas: v nedeljo, 24. 4., ob 14. uri Kraj: gostilna TRKL Sele-Borovnica Nastopajo: iz Štajerske: Schnurrbart Buam, Die 3 lustigen Vagabunden; iz Slovenije: Ansambel „Andrej in njegovi Fantje; iz Koroške: St. Le-onharder Spitzbuam, Rauschelesee Quintett in St. Fauler Mostlandtrio. Prireditelj: Alpski klub „Obir" na Obirskem ki bo v četrtek, 14. aprila 1994, ob 20. uri v občinskem centru Št. Rupert, Celovec, Kino-platz, St. Ruprechter Straße (bivši Volkskino) Na sporedu bo: • pozdrav (predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl) • predavanje (univ. doc. dr. Karl Stuhlpfarrer) • pevske točke (sestri Velik) • branje odlomkov iz spominov izseljencev in iz žandarmerijskih protokolov • predstavitev knjige o pregonu koroških Slovencev „Narodu in državi sovražni" (ki jo bo možno tudi kupiti) Vabimo Vas na prireditev, na kateri se bomo skupno spominjali dogodkov in doživetij v času, ko je bil naš narod obsojen na smrt. Pripeljite s seboj tudi svoje sorodnike, prijatelje in znance! Slovenski znanstveni inštitut, Inštitut za sodobno zgodovino celovške univerze, Zveza slovenskih izseljencev "Suš«_______________Radio / TV / Prireditve 13 „film mladje“ Koroške dijaške zveze predstavlja tri nove koroške slovenske filme FILMSKI VEČER „GOVORICE“ najboljši amaterski film, deželne nagrade scenarij: Štefan Hafner dobitnik „KARAVANKE“ dve mentaliteti — dva obraza — ena šola „UKLENJENI PROMETEJ“ „Teater Trotamora" je posnel tudi igrani film režija: Marjan Sticker Čas in kraj: v petek, 15. aprila, ob 20. uri — stara šola v Št. Janžu Prireditelja: Slovensko prosvetno društvo v Št. Janžu in „film mladje“ Koroške dijaške zveze PROJEKCIJA NA VELIKO PLATNO KOT V KINU! Film „KARAVANKE" je nastal v sodelovanju z dijaki Dvojezične trgovske akademije in Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu JEZIKOVNE POČITNICE ’94 za mlade od 10. do 16. leta V NOVEM MESTU „Jezikovne počitnice“ stanejo za tritedensko bivanje v Novem mestu 4500,— šilingov. Za to ceno nudimo: • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok • polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti • ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih • možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi • prevoz v Novo mesto in nazaj Šmihel „FESTINO“ — madrigalna komedija (Adriano Banchieri 1608) Nastopa: Hortus Musicus iz Celovca cas: v soboto, 9. 4., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prireditelja: Krščanska kulturna zveza in KPD Šmihel Železna Kapla Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno SPOMINSKO SVEČANOST ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta Čas: v nedeljo, 10. 4., ob 11. uri Kraj: na pokopališču v Železni Kapli kulturni spored bodo oblikovali pevski zbor domačega društva „Zarja" in recitatorji. Vogrče KONCERT prijateljstva Cas: v soboto, 16. aprila, ob 20. uri Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Sodelujejo: MePZ Haliaetum skupnosti Italijanov iz Izole, Mešani komorni zbor iz Celja, Moški zbor „Fol-N Hartman" iz Pliberka Prireditelj: SPD „Edinost" v Pliberku Celovec SREČANJE mladinskih zborov čas: v nedeljo, 24. 4., ob 14.30 Kraj: v Modestovem domu v Celovcu Prireditelj: Kršč. kulturna zveza AVIZO — Prireditev v okviru serije „75 let Republike Avstrije" Zveznega ministrstva za pouk in umetnost KOROŠKI SLOVENCI V REPUBLIKI Čas: petek, 22. april, ob 18. uri Kraj: gostilna Miklavž, Bilčovs Predavatelja: univ. prof. dr. Andrej Moritsch, Univerza Celovec, govori na temo Zgodovina koroških Slovencev v Republiki Uredn. Horst Ogris, ORF Koroška, slov. spored, govori na temo Kultura in literatura koroških Slovencev v Republiki Po predavanjih bo diskusija z referentoma. Večer bo vodil Janko Ferk. Prireditelj: SPD „Bilka", Bilčovs KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) Predavanje z diapozitivi: „KOMPOSTIRANJE ORGANIČNIH ODPADKOV“ • Kako nastane iz gospodinjskih in vrtnih odpadkov kakovosten kompost? • Kako občina lahko pospešuje kompostiranje na vrtu? Referentka: Dl. Christiane Haider, Abfallwirtschaftsverband Spital ob Dravi Čas: v petek, 15. aprila, ob 20. uri Kraj: gostilna Lukner, Žvabek Prireditev pospešuje: Posojilnica-Bank Pliberk, Zadruga-market JOŠT in JAKA (Max und Moritz) otroška opera z obešenjem kokošje družine, drzno tatvino, tepežem psa, preklinjanjem, mečkanjem majskih hroščev, eksplozijo in mletjem živih dečkov. Pesnitev Wilhelma Buscha, prevedel in v libreto preuredil Ervin Fritz. Glasbo napisal Gabriel Lipuš, na oder postavil Vinko MÖ-derndorfer, zapeli in zaigrali člani Scene 11. Projekt realizirala Slovenska prosvetna zveza Premiera: v soboto, 16. 4., ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu Ponovitve: v nedeljo, 17. 4., in v nedeljo, 24. 4., ob 17. uri Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu Prireditelj: Krščanska kulturna zveza Bilčovs VIGREDNI KONCERT Čas: v soboto, 16. 4., ob 20. uri Kraj: v avli ljudske šole v Bilčovsu Nastopajo: MePZ, MoPZ in otroški zbor SPD „Bilka", Oktet Suha Prireditelj: SPD „Bilka" v Bilčovsu Djekše VIGREDNI KONCERT Čas: nedelja, 17. 4., ob 10.30 (po sv. maši) Kraj: ljudska šola na Djekšah Nastopata: Dvojezični zbor Pedagoške akademije v Celovcu in Vokalna skupina „Lipa" Prireditelj: PD „Lipa" v Velikovcu Pliberk Igra: „CIRKUS DIVJEGA ZAPADA“ Cas: v soboto, 9. 4., ob 19.30 Kraj: v farni dvorani v Pliberku Igra: mladinska igralska skupina Mo-destovega doma Prireditelj: Farna mladina Pliberk Rožek 4. večer v ciklu „PRIBLIŽEVANJA“ k razstavi Draga Druškoviča Čas: v petek, 8V 4., ob 19.30 Kraj: v Galeriji Šikoronja v Rožeku Razstava je odprta še do 17. aprila 1994. GALERIJA ROŽEK — MARIJA ŠIKORONJA NAROČAM: Ura Valentina Omana kosov umetniško oblikovane ročne ure „SIC TRANSIT GLORIA MUNDI“ — „TAKO PREIDE SLAVA SVETA“ Kar ostane, sta prevara in lepota v sledovih in znamenjih spomina. Dve krogasto sestavljeni radiranki služita tej uri, kot predlog za original. Uro lahko naročite po telefonu ali po pošti na: GALERIJA ŠIKORONJA 9232 Rožek Semislavče 13 Telefon in faks: 04274/4422 RAZSTAVA DRAGA DRUŠKOVIČA je odprta do 17. aprila 1994 V Galeriji so na razpolago tudi ure drugih umetnikov! Galerija je odprta od srede do nedelje od 15. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru. Valentina Omana Cena: šil. 1600,— Serija obsega le 555 oštevilčenih ur. n leto garancija) NASLOV: TEL.: Ruda - Bilčovs 0:0 BILČOVS: Slapnig 4, Rajnovič 3, Paril O (20. Obilt-schnig 5), Schlemitz 3, Durnik 4, Schaunig 5, Ku-ess 4, Ramusch 3, Weichboth 5, Smeraldo 3, Pau-I lisch 3; Ruda, 200 gledalcev Sodnik: Kuri (povprečen) Labot - Sele 0:3 (0:0) SELE: E. Oraže 4, A. Mak 4, Božič 5, S. Užnik 5, K. Hribernik 4, Radosavljevič 4, Z. Oraže 3, M. Oraže 4 (76. I. Kelih 0), Travnik 5, A. Oraže 3 (85. H. Olip 0), Maver 4; Labot, 250 gledalcev Sodnik: Strauss (izreden) Strelca: Travnik (58., 87.), Maver (75711-m.) Šmarjeta - Globasnica 0:0 GLOBASNICA: Matavž 3, Dlopst 4, G. Sadjak 4, Fera 3, Silan 4, Hren 4, Kert 3, P. Sadjak 3, Kor-desch 3, Pleschgatternig 3, Pasterk 2; Šmarjeta, 100 gledalcev Sodnik: Wieser (najboljši na igrišču, ni bilo trenutka, ko bi imel težave) Dobrla vas ■ Št. Pavel 0:0 DOBRLA VAS: Gabor 3, Sturm 4, Opietnik 5, Zunder 3, Radif 3, Robert Marin 3, Schippel 3, Bukovec 3, Knees 2, Jörg 2, Dollinger 2; Dobrla vas, 100 gledalcev Sodnik: Scheltender (dober) Šmihel - Sinča vas odpovedano Železna K. - Grebinj odpovedano Podliga vzhod: 1 1. Žrelec 16 14 2 0 35:10 30 2. Št. Vid 17 10 5 2 27:9 25 3. Žitara vas 17 8 6 3 28:24 22 4. Ruda 17 8 4 5 25:17 20 5. Mostič 17 9 1 7 31:27 19 6. Pokrče 16 7 2 7 35:29 16 7. ASK 16 5 6 5 26:24 16 8. Vetrinj 17 4 7 6 22:25 15 9. Liebenfels 16 5 4 7 24:23 14 10. Bilčovs 17 4 6 7 23:23 14 11. Šmihel/L. 16 4 5 7 15:20 13 12. Št. Lenart 17 5 3 9 14:23 13 13. ASV 16 3 3 10 13:33 9 14. Klopinj 17 1 4 12 17:48 6 Naslednji krog (9./1p. 4.): Smijiel/L - Mostič, Ve-trinj - Rudqt, ÄSK - St. Lenart, Zrelec - Liebenfels, St. Vid - Zitara vas, Bilčovs - Pokrče, Klopinj -ASV; 1. razred D: 1. Metlova 16 12 4 0 61:17 28 2. Globasnica 16 8 6 2 34:13 22 4. Sele 16 9 4 3 39:20 22 4. Frantschach 16 8 5 3 33:17 21 5. Št. Andraž 16 5 6 5 19:21 16 6. Šmarjeta 16 6 3 7 21:21 15 7. Železna Kapla 15 6 3 6 14:19 15 8. Labot 16 4 7 5 18:34 15 9. Eitweg 16 6 3 7 19:39 15 10. Št. Pavel 16 4 6 6 23:27 14 11. Šmihel 15 3 7 5 23:17 13 12. Grebinj 15 3 3 9 17:30 9 13. Dobrla vas 16 3 2 11 12:50 8 14. Sinča vas 15 2 3 10 23:41 7 Naslednji krog (9710. 4.): Labot - Dobrla vas, Sinča vas,- Eitweg, Grebinj - Frantschach, GJo-basnica - Št. Pavel, Sele - Šmihel, Metlova - Železna Kapla, St. Andraž - Šmarjeta; \ 0:0-Bilčovs ostal tudi na Rudi neporažen PiiHo - RilH-D _ "Tl/mo !a Kilo Ruda - Bilčovs 0:0 - Tekma je bila neverjetno trda in borbena. Ekipi sta se borili za vsak meter igrišča in za vsako žogo. V 1. polčasu so bili domačini v terenski premoči ter silili na vrata Bilčovščanov. Toda brez uspeha. V 2. polčasu popolnoma druga slika igre. Naenkrat je igral le še Bilčovs, toda največjo priložnost na tekmi je zapravil - po prekršku nad Smeraldom je sodnik dosodil Bilčovščanom 11-metrovko, katero pa je vratar Slapnig zapravil (domači vratar je branil). Nato so se domačinom še nudile nekatere priložnosti, katerih pa niso znali izkoristiti. Rezultat pa je bil pravičen. 18. krog ■ Bilčovs - Pokrče: Trener Bilčovščanov Sigi Hobel je optimističen, saj je njegova ekipa vigredi še neporažena. Vprašljiv je nastop branilca Jozija Partla, ki si je na tekmi proti Rudi težje poškodoval gleženj. Na zadnji tekmi ga je nadomestil Obiltschnig, ki je v zadovoljstvo trenerja svojo nalogo popolnoma izpolnil. Verjetno bo igral tudi proti Pokrčam. Vratar Herbert Slapnig je imel proti Rudi največjo priložnost, toda njegov „rahel“ strel je ubranil domači vratar. Ker je Quantsch-nig pozimi zapustil klub Hobel določil Slapniga je trener9 za strelca9 11-metrovk. Le-ta je namreč pri tre- ningu najbolje zadeval. Zal pa mu je prav na tej tekmi prvič spodrsnilo.in o Selani se bližajo zaželenemu 2. mestu Šmarjeta - Globasnica 0:0 - Le vroč čaj je tokrat zagreval redke gledalce, kajti tekma sama je ob neprijetnem mrzlem vremenu bila vse drugo, kakor zanimiva. Ekipi sta v prvi vrsti branili, verjetno zato, ker so njihovi napadalci očitno popolnoma izven forme. Priložnosti so bile redke, in če so se nudile, so jih klavrno zapravili. Rezultat 0:0 je bil tokrat popolnoma pravičen, saj si nobena ekipa ni zaslužila zmage. Labot - Sele 0:3 - Z velikimi koraki so Selani bližajo zaželenemu 2. mestu. Selani so bili v Labotu jasno boljša ekipa, le da v 1. polčasu pred golom niso bili uspešni. Toda, kdaj bodo prvič zatresli nasprotno mrežo, je bilo le vprašanje časa. In res, v 58. minuti je trener in igralec sam poskrbel za prvi gol in tako tudi sprožil prepričljivo zmago Selanov. Opaziti je bilo, da v Labotu manjkali (drugače) zve navijači Selanov. ,|r< Dobrla vas - Št. Pavel 0:0 - lzredtn borbena in hitra tekma, v kateri su manjkali le zadetki. Ekipi sta sredinu premostili z dolgimi podajami v nj pad, tako da v bistvu igre na sredij9 igrišča ni bilo. Največjo priložnost r zapravil Dobrolčan Schippel (45.), p iz petih metrov ni zadel prazen gcc V 2. polčasu so si gostje sicer p»o igrali terensko premoč, toda pravil priložnosti domača obramba ni di); pustila. ;c 17. krog ■ Sele - Šmihel - Šmihelča-nom bosta manjkala Vlado Petrič in Lopinsky, ki sta se na tekmi proti Metlovi težje poškodovala. „Kljub temu nas Selani ne smejo podcenjevati,“ je dejal poškodovani trener Petrič. Selani, ki se z velikimi koraki bližajo zaželenemu 2. mestu, pa so vigredi v izredni formi. Na treh tekmah so osvojili 5 točk, kar pomeni ena več, kot načrtovano. Predvsem v drugih polovicah tekem predstavljajo Selani pravo moč, kar je gotovo dokaz dobrih priprav. Derbi bo v nedeljo, ob 16. uri. Novi trener Šmihelčanov Vlado Petrič se je na tekmi proti Metlovi težje poškodoval, tako da je negotovo, ali bo proti Selanom mogel igrati. Ker je poškodovan tudi Lopinsky, manjkata ekipi dva izkušena igralca. Kljub temu želijo Šmihelčani doseči v Selah najmanj točko. slika NT/Fera ■ Globasnica - Št. Pavel - V boju za 2. mesto šteje tokrat samo zmaga. Toda, ker libero Miha Kreutz še vedno ne sme igrati, bo moral zopet Dlopst zavzeti to nalogo. Prav on pa manjka ekipi v sredini, kar se je jasno videlo na zadnji tekmi proti Šmar-jeti. Stavi se tudi vprašanje, kdaj bodo globaški napadalci zopet zadeli. ■ Metlova - Železna Kapla - Trener Rainwald je miren, kajti proti dobrim nasprotnikom se njegova ekipa stopnjuje ■ Labot - Dobrla vas - Poškodovani Schirnik bo zopet igral, zato je možna celo senzacija. -n= D. Lukan četrta na ® državnem prvenstvu b 17-letna šahistka Sloven-a ske športne zveze in dijakinjah 7. razreda ZG in ZRG za P Slovence v Celovcu Dunjaf Lukan je četrta najboljša ša-P histka v svoji starostni skupini ^ v Avstriji. Na državnem mla-dinskem avstrijskem prvenst-ni vu pretekli teden v Pöchlarnu v Nižji Avstriji je v skupini deklet pod 18 let osvojila odlično četrto mesto. S tem je bila v ^ svoji skupini tudi najboljša jj igralka iz Koroške. KOLESARJENJE i< t Bergamasca - < odskočna deska za " Wrolicha? S fr „Moj dolgoročni cilj je po- “■ stati profesionalec,“ je pred § letom dejal Peter Wrolich. Pr- ■ vi korak želi storiti na dirkip Bergamasca v Italiji, kjer so med drugim tudi prisotni me- ‘t nežerji profesionalnih ekip. Z dobrimi nastopi želi opozoriti nase, kajti cilje, katere si zastavi, želi z vso silo tudi uresničiti. v Sport SAK pregnal ll-ligaša Vienno iz avstrijskega pokala. Sedaj je med prvimi osmimi. 5ravo - SAK je naš veliki ponos! | 0:0 po podaljšku. Odločilo je streljanje 11 -metrovk in tam je bil vratar Adi Preschern eliki junak. Branil je tri 11 -metrovke ter tako zagotovil SAK zgodovinski uspeh. rvič v 24-letni zgodovini kluba je SAK vdrl v četrfinale avstrijskega pokala. Zmaga SAK ierad H-ligašem Vienno je zato prav lcaotovo zgodovinskega značaja, saj [redkega uspeha klub še ni bil dele-rntjen- Prvič tudi na zvezni ravni SAK Ho Požarja nase, in to je za manj-'Oski klub, ki nima niti lastnega |r|šča, glasen krik v širšo javnost. Pokalna tekma med SAK in Vien-°’ na veliko soboto, je bila zaznamovana od zimskega vremena, saj 5 na igrišču ležalo dobrih 5 cm nega. Toda igralci, funkcionarji in ,avijači so dve uri pred tekmo za-^/obili lopate ter deloma pospravili ri sne9 z igrišča. Tako so se igralcem !Clinud'k razmeroma regularni pogoji, ni pokalna tekma sama pa je bila 3dißznamovana od borbenosti obeh st 'kip, le redko so se nudile priložno-•)> '*'• Največjo je zapravil Werner Ur-gcchitz; le za las je zgrešil gol. 0:0 Pj° podaljšku. Odločiti je torej mo-a,7° streljanje 11-metrovk. Najprej *a Wölbl in M. Sadjak zapravila -gledalo je, da je bil ves trud za-—man. Toda vratar Adi Preschern je oral vso svojo moč ter ubranil tri 1-metrovke. Tako je bil zopet ju-ak pokalne tekme, kot že na prej-Ojih treh pokalnih tekmah. 1 Po tekmi se je celotna ekipa Orala pred televizorjem, saj so žre- n-anje četrtfinala prenašali nepo-ja redno. Nato rahlo veselje, pa tudi ra Poslovanje, saj je žreb poskrbel ja;AK težkega, toda atraktivnega na-a-Protnika - l-ligaša Admira/Wacker. nijlrienja igralcev in trenerja pa so a-l'la soglasna: „Tudi proti Admiri je it- možno vse!“ ^ Tudi SAK - Admira io . v Annabichlu v, Četrfinale med SAK in Admiro bo ia A aprila 1994 na igrišču v Anna-l'ohlu. Pričetek tekme: ob 17. uri. 'AK - Vienna 0:0 p. p.; 'feljanje 11-metrovk 5:4 AK: Preschern, Savič, F. Sadjak^ Pappler, A. Sa-«, M. Sadjak, Wölbl, Vrabac (83. Šmid), Blajs, Lip-ISch(107. Pihorner), Urschitz; 'Išče ASV, 800 gledalcev "toik: Hansel 're|ianje 11-metrovk: Wölbl - Unger brani, Slunecko )- fl. Urschitz -1:1, Schalkhammer -1:2, M. Sadjak -(j @er brani, Mahdalik - Preschern brani, Pappier -p'Hnik - Preschern brani, Pihorner - 3:2, Kleer - 3:3, r' jj^adjak - 4:3, Wieger - 4:4, Savič - 5:4, Bjeeregaard