Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 231 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATAJUR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI Sped. in abb. poslala II. fliuppt - I.P.1.70% NAROČNINA: Za Italijo: polletna 900 lir -letna 1800 lir - Za inozemstvo: polletna 1300 lir - letna 2500lir Oglasi po dogovoru Posamezna številka 100 lir Leto XXIII - N. 6 (474) Udine, 31. marca 1972 Izhaja vsakih 15 dni 7' POGLEJMO RESNICI V OČI PROBLEMI GORSKEGA KMETIISTVfl V BENEŠKI SLOVENIJI Naša zemlja, čeprav siromašna, bi lahko dajala več pridelkov - S postavitvijo kakšne industrije in razvojem turizma, bi se začelo lahko razvijati tudi kmetijstvo, živinoreja in sadjarstvo - Nujno potrebno je skrbeti tudi za varstvo naravnega okolja - Več skrbi dežele za naše najbolj zapuščene predele Že neštetokrat smo na straneh našega lista pisali o počasnem, a nezadržnem propadanju kmetijstva v Beneški Sloveniji, zlasti v njenih hribovitih delih. Res je, da je bilo v tem času narejenih nič koliko načrtov, planov, zelenih in drugih barv, vendar pri vsem tem dje od večnih obljub sploh ni prišlo. Dejstvo je, da pametna politika do gorskega kmetijstva sploh še ni bila uveljavljena in da postaja ekonomski položaj tega kmetijstva iz dneva v dan slabši. Sicer pa so tudi naši politiki polni besed, da je potrebno pomagati hribovskim kmetom, na drugi strani pa se tudi zavedajo, da položaj ni niti lahak in preprost. Pri tem politiki tudi mislijo na dejstvo, da pač gorski kmetje niso številni in da tudi zato omenjeni problem ni tako hud. Vendar pa je takšno stališče, milo rečeno, skrajno oportunistično. Pri vsem tem pa se lahko upravičeno vprašamo, kako to, ba obstoja gorsko kmetijstvo v Švici, na Bavarskem, v Avstriji in Jugoslaviji, kajti ni nam v tem smislu treba iti daleč in z ozirom na to bi lahko obstojalo takšno kmetijstvo tudi pri nas. Sicer pa je kriza našega gorskega kmetijstva resnično in glavno jedro splošne krize na tem področju: kajti industrija in turizem sta lahko o-dlična činitelja pri pomoči številnim kmetijskim centrom v gorah ter lahko nudita tako stalno zaposlitev predvsem ti- stemu prebivalstvu teh predelov, ki je bilo prisiljeno oditi v ekonomsko emigracijo na tuje. Če se konkretno ozremo na probleme Beneške Slovenije, potem lahko sicer ugotovimo, da je naša zemlja, zlasti v hribovitih predelih, razmeroma siromašna. Kljub temu pa bi se vseeno dalo kaj ukreniti. Tako bi bilo treba, na primer, v Nadiški dolini zgraditi kakšno industrijo, z njo vred pa bi se zagotovo začelo razvijati tudi kmetijstvo ali pa bi lah- ko vsaj zboljšali njegovo raven. Danes vodi, na primer, skoraj že na sleherno njivo dober kolovoz in ljudem zato ni potrebno več prenašati tovorov na hrbtih in ramah, tu mislimo na pridelke, gnoj itd. Marsikod bi našo zemljo lahko obdelovali tudi s stroji (traktorji), kar bi seveda znatno dvignilo pridelek. Poleg kmetijstva in pašništva, ki je dobro za živinorejo zlasti na gorskem področju, nam naše podnebne razmere omogočajo tudi gojitev sadjarstva, posebno jabolk sevk, ki se ohranijo sočna tja do pomladi. Tako imamo vse pogoje za razvoj sadjarstva, žal pa naše sadje ni kakovostno. Vendar bi se dalo pomoči tu- PRED VOLITVAMI Deset list za zbornico sedem za senat Sedmega maja bodo volivci videmskega in tolmeške-ga okrožja, kamor sodijo beneški, rezijanski in kanalski Slovenci, spet stopili pred volilne skrinjice. Slovenski volivci naše province bodo volili v poslansko zbornico kandidate desetih list v XI. volilnem Dežela naklonjena reviziji vojaških služnosti Pred dnevi je predsednik deželne vlade dr. Alfredo Rerzanti sprejel v Trstu predstavnike občin, občinskih uprav in predstavnike naših sindikalnih organizacij, ki so Berzantiju predložili vrsto predlogov za revizijo vojaških služnosti v na- V torek, dne 28. marca t.l. je ob 11. uri odbornik Stopper sprejel na sedežu dežele Furlanija - Julijska krajina v Trstu predsednika kulturnega društva «Ivan Trinko» Izidorja Predana in tajnika dr. Viljema Cerna. Predstavnika beneških Slovencev sta zaprosila za sprejem, da bi se pogovorila o deželni podpori pri organiziranju ležaja slovenskega jezika v Spetru, ki se bo vršil na tamkajšnem učiteljišču. Razgovor se je vršil v prisrčnem in prijateljskem vzdušju. Odbornik Stopper je pokazal odkrito razumevanje za pre-dočene probleme Beneške Slovenije in obljubil svoje prizadevanje, da bo društvo lahko uresničilo svojo dejavnost in začrtane cilje. ši deželi. Kot je znano, vojaške služnosti že dolgo vrsto let predstavljajo največjo oviro za socialen in ekonomski napredek in razvoj dežele Furlanija-Julijska krajina. Med drugim so predsedniku predlagali, naj bi sklicali deželno konferenco ali posvetovanje o problemih vojaških služnosti, da bi s tem razgibali javno mnenje in pristojne organe. Na drugi strani pa so člani delegacije zahtevali, naj bi dežela pri ustavnih in statutarnih poteh sprožila to vprašanje pred rimskim parlamentom in zahtevale tako učinkovito reformo režima vojaških služnosti. V odgovoru je predsednik Berzanti opozoril delegate na nenehno akcijo deželne uprave, ki si že od svoje ustanovitve naprej prizadeva za revizijo vojaških služnosti. Zagotovil jim je, da bo dežela še nadaljevala s to akcijo in začela tudi s politično akcijo pri ustreznih pristojnih oblasteh. Sploh se je predsednik strinjal tudi z morebitno konferenco o problemih vojaških služnosti. ker se tudi dežela v polnosti zaveda, kakšno oviro predtavljajo prav vojaške služnosti za gospodarski napredek naše dežele. okrožju Videm, Pordenone, Gorica in Belluno. Za senat pa bodo naši volivci glasovali za kandidate sedmih volilnih list v volilnem okrožju Čedad in Tolmeč. Volivci iz vasi in naselij Sv. Peter Slovenov, Sv. Lenart, Podbonesec, Sovodnje, Dreka, Grmek, Srednje, Pra-potno v Idrijski dolini, Ta-vorjana, Fojda in Ahten bodo volili v čedadskem okrožju, dočim bodo volivci iz Ti-pane, Nem, Brda v Terski dolini, Gorjanov, Rezije, Pontablja, Naborjeta-Ovčje vesi in Trbiža volili v volilnem okrožju Tolmeč. Kandidate za volitve v poslansko zbornico so prijavile naslednje politične stranke in gibanja: Italijanska komunistična partija (PCI), neofašisti (MSI), Socialistična stranka proletarske enotnosti (PSIUP), italijanska republikanska stranka (PRI), italijanska socialdemokratska stranka (PSDI), socialisti (PSI); krščanska demokracija (DC), liberalci (PLI), politično delavsko gibanje ( MPL) in gibanje «Manifesto». TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA V ŠPETRU Kulturno društvo « Ivan Trinko » - Čedad bo organiziralo v sodelovanju špeterskega komuna in podpore dežele Furlanija-Julijska krajina večerni, brezplačni skrajšan tečaj slovenskega jezika kot pripravo za redne tečaje, ki bodo sledili prihodnje in sledeča leta. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, dne 10. aprila in se bo zaključil 10. junija t.l. Vršil se bo v šolski avli špeterskega učiteljišča. Zainteresirani se lahko vpišejo v tečaj na sedežu društva « Ivan Trinko » v Čedadu, ulica IX Agosto, 8 ali pa na komunskem sedežu v Špetru tekom 8. aprila. Naša velik di temu, če bi stare sadovnjake obnovili in zasadili s kvalitetnimi vrstami sadja. Seveda pa zdaj sadje gnije in ga ni moč nikamor prodati. Čisto drugače bi bilo, če bi bila, v Nadiški dolini, na primer, kaka tovarna za predelavo sadja v marmelado in sadne sokove. Za zgled dobrega sadjarstva pri nas lahko omenimo breskve iz Ronca, ki jih na tržišču cenijo. Glede sadjarstva bi se vsekakor morali zgledovati pri sadjarjih na ravnini, vendar bi bila tudi za razvoj sadjarstva pri nas potrebna precejšnja sredstva, ki pa jih nikoder, žal, ni. Ko govorimo o gorskem kmetijstvu, ne smemo pozabiti na še en, zelo važen problem. To je varstvo naravnega okolja. Kajti brez človeka, oziroma njegove roke, začno na zapuščenih predelih delovati erozijske sile, neurejena in nevzdrževana korita voda odnašajo dobro zemljo, skratka, zemlja, okolje na takšnem prostoru še hitreje propadata in tako lahko včasih za vedno uničimo nekdaj že kultuvirane in obdelane površine. Tudi za varstvo okolja, za obrambo zemlje, je potreben človek, kmet. Tega pa na našem področju skoraj ni in tako se bo naša deželica zares kaj kmalu spremenila v resnično puščavo, ki je ne bo več nikoli mogoče obdelati in ji vrniti njene naravne, plodne podobe. Na koncu pa še zapišimo, da imamo občutek, kot da dežela nekako ne razume in nima poguma aplicirati vseh tistih svojih načrtov in pomoči, ki jih izvaja na ravnini, tudi na gorska področja. Morda izvira to tudi iz pojmovanja naše države, ki nikoli ni razumela ljudi z gora, in ker ni razumela njih, tudi ni razumela vseh njihovih problemov, pa naj gre za agrotehniko, gozdarstvo, pašništvo ali pa živinorejo. Zdi se nam, da je bilo vse to potrebno povedati zato, da si nalijemo čistega vina, da si odkrito pogledamo v oči in zares rečemo bobu bob, ne pa, da se izgubljamo v plohi besed, načrtov, obljub in ugotovitev, ki pa, žal, doslej kmetijstvo na našem področju niso premaknile niti za ped naprej. Pred nami je eden največjih vsakoletnih praznikov, Velika noč. To ni samo praznik pomladi in znanilo, da je konec zime, temveč pomeni za naše ljudi in našo deželico še nekaj več. To je čas, ko znova pričakujemo pod rodne strehe vrnitev naših e-konomskih emigrantov iz tujine. Za takšne praznike, kot je velika noč, se bo marsikdo od naših ljudi v tujini, pa naj bo v Nemčiji, Švici, Franciji, Belgiji ali kot drugod, odločil, da bo za nekaj dni prišel domov vsaj pogledat svojo rodno hišo, če že ne bo mogel ostati na svoji zemlji zaradi pomanjkanja Zahvalno pismo goriškemu županu Michelu Martini Z velikim veseljem smo danes zvedeli, da je goriški občinski svet, ki se je sestal 29-11-1972. pod Vašim predsedstvom, sklenil, da poimenujete slovensko nižjo srednjo šolo po našem pokojnem pesniku, prof. Ivanu Trinku, po katerem nosi ime tudi naše društvo. Mons. Ivan Trinko je bil človek izrednih vrlin, ki je mnogo prispeval, da je latinski svet seznanil s slovansko kulturo in še prav posebej s slovensko kulturo in obratno. Pozdravljamo preudarno odločitev goriškega občinskega sveta in izražamo Vam, kakor vsem Vašim svetovalcem, ki so počastili ime našega pesnika in hkrati tudi Slovence Nadiških dolin, naše priznanje in hvaležnost. Prejmite, gospod župan, izraze našega najglobljega spoštovanja. Kulturno društvo «Ivan Trinko» Čedad dela in zapuščenosti Benečije. Ko torej tako slavimo veliko noč, jo slavimo kot praznik pomladi in prebujenja, kot preznik, ki bo odel naše doline in hribe, naše vasi in naša naselja v novo, pražnjo, pomladansko obleko. Kako lepa bo te dni naša deželica pod Matajurjem, pod Muzci, vendar, žal samo lepa, za tistih nekaj oči naših ljudi, ki so še ostali in mnogo lepša za oči vseh tistih, ki se bodo morda za nekaj dni ali kaj več povrnili domov samo zato, da se bodo potem spet odpravili na tuje. Vendar je tudi takšna kratkotrajna vrnitev naših ljudi v domače kraje prav tako praznik za nas vse, kajti prepričani smo, da bo njihova vrnitev še polepšala velikonočne praznike v naši deželici. O, ko bi bilo prebujenje narave in velikonočno praznovanje hkrati tudi prebujenje naše Benečije iz dolgega, žalostnega in skoraj mrtvega sna, ki ga naše doline sanjajo že več kot dvajset let. Da bi tako, kot ob prazniku vstajenja, tudi pri nas lahko praznovali vstajenje in zopetno oživitev Benečije, dežele, ki je danes ostala skoraj brez vseh svojih najboljših in najbolj delovnih ljudi. In zato se ob veliki noči lahko upravičeno vprašujemo: ali bo tudi naša deželica doživela svojo velikonočno vstajenje? In kdaj? Velikonočni zvonovi bodo zadoneli preko hribov in dolin in oznanili vstajenje in pomlad. Upajmo, da tudi za nas. Zato ob tej priložnosti tudi mi želimo vsem našim rojakom, tistim ki so doma, in tistim, ki bodo morebiti prišli, in vsem v tujini vesele in srečne velikonočne praznike. Upajmo, da bo letošnja velika noč lepši in veselejši praznik, praznik prebujenja in vstajenja pri nas. [V J A- + Nil IIIIH Ì I Kdaj so odprti sezonski obmejni prehodi in kaj lahko prinesemo iz Jugoslavije AHTEN Pristojni organi so določili nov urnik za sezonske prehode v naših krajih in tudi koliko blaga je dovoljeno nesti preko meje vsakih petnajst dni. Urnik je sledeč: MOST NA NADIŽI v ti- panskem komunu: od januarja do marca in od oktobra do decembra od 8 do 18 ure; od aprila do septembra od 7 do 20 ure. Skozi ta prehod je mogoče iti tudi z avtomobilom, ki je ob nedeljah odprt od 7 do 22 ure. ROBEDIŠČE: januarja, februarja in decembra je prehod. zaprt; marca, aprila, septembra, oktobra in novembra od 7 do 18 ure; maja, junija, julija in avgusta pa je odprt od 6 do 20 ure. Prehod je zaprt ob ponedeljkih in torkih razen v mesecu juliju in avgustu. POLAVA pri čeplesiščih v sovodenjskem komunu: januarja, februarja, marca, oktobra in decembra od 8 do 19 ure; aprila, maja, junija, julija, avgusta in septembra od 6 do 20 ure, novembra pa od 7 do 19 ure. Tudi tu gremo lahko skozi z avtomobilom, a to samo januarja, februarja, marca, oktobra, novembra in decembra. Ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki od 6 do 22 ure, v ostalih mesecih pa zapro prehod ob teh dneh ob 21 uri. SOLARJE v dreškem komunu: prehod je zaprt januarja, februarja in decembra; marca, aprila, septembra in oktobra pa je odprt od 6 do 19 ure; novembra od 7 do là ure. Tudi obmejni prehod v Solarjih je usposobljen za avtomobilski prehod, ki pa je zaprt ob ponedeljkih in torkih. MOST KLINAC: januarja, februarja in decembra je zaprt; marca, oktobra in novembra je odprt od 7 do li ure; aprila in septembra oa 6 do 18,30 ure; maja, junija, julija in avgusta je odprt od 6 do 20 ure. Zaprt je ob nedeljah, praznikih, ponedeljkih in torkih. MOST MIŠČEK: januarja in decembra od 7 do 18 ure; februarja in novembra od 6 do 19,30 ure; maja, junija, julija in avgusta od 6 do 21 ure. Dovoljen je prehod z avtomobili. Tu spodaj prinašamo tudi seznam predmetov oziroma blaga, ki jih lastniki prepustnic lahko vsakih 15 dni prinesejo iz Jugoslavije: 12 kg sveže zelenjave, 2 kg,stročnic (fižola, graha, boba itd.), 3 kg. ječmena, 3 kg. ajde, 1 kg. svežega mesa, 1 kg. salame ali prekajenega mesa, 1 kg. svežih rib, 2 kg sira, 2 kg. riža, 2 kg. testenin (paste), 8 kg. pomaranč ali limon, 2 1 svežega mleka, 2 1 kislega mleka, 2 1 vina, 2 1 olja, 4 kokoši, 15 jajc, cvetje, mah, gospodinjske predmete, gospodarsko orodja ter osebne predmete. Prepovedano pa je nositi preko meje kavo in sladkor. V (iedadskl župan prosil za razširitev industrijskega področja Cedadski župan sen. Pe-lizzo, ki je tudi predsednik Konzorcija za razvoj industrijskega področja, je pred nedavnim prosil za pooblastilo pri deželni ustanovi (Ente regionale), da bi napravili čimprej načrt do kam bo segalo to področje, da bodo pravočasno poskrbeli za primerne parcele, kjer bodo postavili nove fa-brike. Zadnje čase namreč industrialci naše dežele in tudi iz srednje Italije povprašujejo, če bi mogli v okolici Čedada postaviti kakšno industrijo, ker vedo, da pri nas obstojajo posebni zakoni, ki bi jim dajali olajšave. Pa ne samo to, vedo tudi, da bi pri nas zlahka in morda tudi poceni prišli do delovne sile. Beneški Slovenci, ki morajo vsako leto trumoma odhajati po svetu, da si tam "aslužijo včasih le trdo skorjico kruha zase in svojo družino, ki je ostala doma, pozdravljajo te iniciative. "Magar», pravijo, «če b’ uša-fal djelo par čoudadu, saj so korjere. ki vozijo dol iz usake naše vasi usako jutro in parpejejo nazaj zvečer». Čedadsko okrožje ima 15.372 volivcev Pri zadnji reviziji volilnih list so ugotovili, da ima če-dadsko okrožje ( manda- menti, kamor spada 19 ko-munov, 45.372 volivcev. Komuni Beneške Slovenije, ki SV. LENART spadajo pod čedadsko okrožje, jih imajo sledeče število: Ahten 1873, Fojda 2673, Dreka 701, Grmek 1011, Pod-bonesec 2086, Sv. Lenart 1267, špeter 1816, Sovodnje 1171, Srednje 934, Prapotno 887, Tavorjana pa 2028. Vsega skupaj je torej v tem okraju 16.447 volivcev. Naj pripomnimo, da so to volilni upravičenci, tisti, ki so vpisani na komunu, da imajo pravico voliti, tudi tisti, ki žive v inozemstvu in imajo še doma residenzo. Koliko volilnih pozivnic bodo poslali naši komuni v inozemstvo, še ne vemo zaenkrat, ker tako bi zvedeli vsaj približno številko, koliko odraslih je po svetu. V Hlasti bodo ogradili pašnike Okolica ima vse pogoje za donosnejšo rejo krav mlekaric Prihodi in odliodi vluhov iz vidrniNhc železniške postaje ODHODI PROTI BENETKAM: 3.32 - 5,14 - 5,36 - 5,55 - 6,10 -6,38 - 7,11 - 7,24 ■ 9,10 -10,48 - 11,55 - 12,35 - 13,42 • 15,00 - 15,10 ■ 15,20 -16,03 - 16,56 - 17,57 - 18,46 - 18,56 - 20,28 21,23. PROTI TRBIŽU: 5,29 - 7,21 - 9,12 - 12,32 • 13,42 - 15.30 - 15,30 - 17,50 - 19,18 ■ 22,09 - 23,15. PROTI TRSTU: 5’00 - 5,44 - 7,12 - 7,16 - 7,42 ■ 10,27 • 13,02 - 13,25 - 15,04 - 16,20 17,53 - 18,02 - 19,24 - 20,42 • 21,37 - 22,35 - 23,13. PROTI ČEDADU: 6,30 - 7.30 - 8,30 - 11,30 . 12,30 - 13.30 ■ 14,30 - 15,30 - 16,30 ■ 17.30 - 18,40 - 19,50 -22,20. PRIHODI IZ BENETK: 1,47 - 6,26 ■ 7,09 - 7,37 - 8,39 - 9,00 - 10,24 11,19 - 12,55 - 14,25 • 14,59 - 15,18 - 16,00 - 17,32 - 17,54 - 18,34 - 18,59 -20,10 • 21,32 - 21,58 - 22,32 - 22,57 - 23,07 • 23,37. IZ TRBIŽA: 5,07 - 7,05 ■ 7.15 - 10,10 • 11,50 - 14,47 - 14,56 - 17,36 17,48 - 19,15 • 21,11. IZ TRSTA: 0,17 - 5,09 - 7,06 - 7,16 ■ 8,18 - 8,30 - 11,42 • 13,27 - 14,35 - 15,06 15.15 - 16,02 - 18,32 - 19,44 -20,19 - 21,45 - 21,56. IZ ČEDADA: 6,20 ■ 7,20 -8,20 - 9,20 - 10,20 ■ 11,20 • 12,20 - 13,20 ■ 14,20 - 16,20 ■ 17,20 - 18,20 - 19,40 -20.40. Izvedenci pri deželnem od-borništvu za kmetijstvo so dolgo časa proučevali, kaj bi se dalo napraviti v prid živinoreje v naših hribovskih vaseh, ki imajo okoli dosti sočnih pašnikov. Vsako leto pa na žalost ostaja dosti ne-pokošenega sena, ker ni ljudi pri hiši in košnja je težko delo. Posledica tega je seveda znaten padec živine in z njo ekonomski propad. Proučevanje tega problema pa tokrat ni ostalo samo v pisarnah, strokovnjaki so prišli na lice mesta, v Hla-sto, in si dobro ogledali vso okolico. Ob odhodu so povedali, da bo dežela dala poseben prispevek, ki bo dovolj velik, da bodo ogradili ne-ka' ere pašnike, kamor bodo lahko živinorejci prignali živino in jo pustili cel dan in se bo mogla pasti po mili volji na svežem zraku. Ljudem bo tako prihranjenega dosti truda in časa in tudi več glav bodo lahko redili. Tudi drugje po naših dolinah in hribih bi morali valorizirati pašnike, saj s tem ne bi pomagali samo živinorejcem, ampak bi postale nekatere zakotne vasi tudi atraktivne za turiste. Kako prijetno je v sosedni Soški dolini, v kobariškem kotu in doli proti Tolminu, ko se čujejo v dolino kravji zvonci. Kako radi zahajajo tja ljubitelji narave! Tako bi lahko bilo marsikje tudi pri nas. KOSCA IN ABORNA NE BOSTA VEČ PRESTOPALI BREGOV Deželno odborništvo za kmetijstvo je sporočilo na šenlenarški komun, da je dežela s posebnim dekretom dedelila še 10 milijonov lir za, ureditev strug Kosce in Aborne. Ta, dva hudournika so že večkrat urejali, a vedno v «lotih», vsako leto en ko-košček, kar je sicer nekaj pomagalo, a hude ure so dostikrat podrle vse prejšnje delo in morali so popravljati znova. Sedaj bo delo kompletno in zato so tisti kmetje, ki imajo tam okoli svoja polja in travnike, to novico sprejeli z velikim veseljem. Kadar so te vode prestopile bregove, ker so bile struge preplitve, so jim odnesle vse pridelke in rodovitno zemljo, prinesle pa so kamenje in drugo nesnago. Sedaj bodo struge poglobili in zgradili, kjer je potrebno, tudi obrečne nasipe in na ta način obrzdali ti dve reki. REZIJA Smrlna prometna nesreča Pred dnevi je prišlo blizu Pordenona do hude prometne nesreče, katere žrtev je postal naš vaščan 57-letni Costantino Buttolo. Mož je šel peš po cesti in tam ga je podrl na tla nek avtomobil in ga vlekel več metrov za seboj. Voznik je takoj ustavil avtomobil in pokazal vso svojo dobro voljo, da bi ponesrečencu pomagal, a ta je bil na licu mesta mrtev, ker je z glavo močno udaril ob asfalt in mu je počila lobanja. NOV PREDSEDNIK ECA Pred nedavnim se je sestalo vodstvo komunske podporne ustanove (Ente comunale assistenza) in izvolilo za predsednika te u-stanove Sabina Bobaza iz Liščec. ECA je bila namreč več mesecev brez predsednika, ker je prejšnji, Gino Clemente, podal ostavke. Asfaltirali bodo cesto do Prosnida Končno bodo napravili nekaj tudi za zadnjo vas ti-panskega komuna, za Pro-snid, ki gravitira bolj na ahtenski komun, kamorvozi avtobus, kot na Tipano, kamor pripada administrativno. Od Subida do Prosnida vodi namreč zelo slaba cesta, katero pa bodo letos razširili in tudi asfaltirali. Avtobus, ki vozi po tej cesti ima namreč velike težave, posebno v zimskem času in zato je avtobusno podjetje že večkrat grozilo, da bo prekinilo vožnjo, če ne bo cesta urejena. Menda so sedaj vse birokratske pratike pri kraju in dela bodo dali v kratkem v zakup (apalt). Ustanova za hribovsko gospodarstvo (Ente economia montana) bo pa tudi poskrbela za gradnjo novega mostu preko hudournika But na cesti Platišče-Prosnid. IZ TERSKE DOLINE Asemblea turističnega društva Tou Teru, v hotelu Alpi Giulie, to mjilo svo ljetnju asembleu turistično društvo «Pro loco» Terske doline, ki šteje 53 članov (Soci). Pre-sident maj estro Negro Egidio u po pozdravnih besje-dah prebral računski zaključek (bilancio consuntivo). Povedal je, ke to se je zbralo 26.500 lir s kvotami sociev, s članarino, ma ke na pouno pamala Region, ke na je dala dan kontribut 390.000 lir za turistično delo po naših dolinah in pa se-nje drugo podporo za boksarsko tekmo na Njivici v višini 147.000 lir. V letu 1971 so bilè entrade zelo majhne, saj ne presegajo 563.500, medtem ko manifestacjoni, ki jih je društvo organiziralo po vaseh, so odnesle 914.418 lir, zavuj te nepredvidene potrošnje je ostal deficit okoli 355.918 Lir. Dežela pa je že obljubila svojo podporo za poravnanje teh ostalih dolgov. Program pa za letošnje leto je kar obsežen! V Teru nu ču organizirati drugi kolesarski trofej Terske doline, ke u če biti 2. aprila, na dan Paske. Tekme se lahko udeleže diletanti. Proga, dolga 70 km, bo šla po Terski dolini preko Cente, Reane, Ahtna, Nem in nadaljevala nazaj po Karnatski dolini preko Viskorše, Preje-sake, Sedlišč in se zaključila na prihodu v Teru. V m oprarmi za letošnjo turistično sezono je še predvidena, v Bardu, žetnjaka, rastava slik, flore in favne naših gor, medtem ko bodo na Njivici organizirali ribo-lovsko tekmo na reki Ter in drugo boksarsko srečanje. In zopet na jesen v vasi Ter bodo priredili fjestu buraj (kostanj). V imenu komunske amini-stracijuni u parnesu svoj sa-lud prisotnim sindik per. agr. Sinicco Sergio, ke u po-vjedal, kako nu se trudijo za valoriziranje naših Vra-jev in za izboljšanje življenja naših ljidi. Na seji so bili prisotni predsednik ESA Sinicco A-gostino Dinič, majestro Sgarban Benvenuto, gostilničarji Lendaro Ottavio Luigi in Muchino Lino, občinski svetovalci černo Viljem in Battoja Ezio. Tečaj za gostince v (enli Udeležijo se ga lahko vsi tisti, ki so izpolnili 16 let Tudi letos bo provincialna ustanova za turizem (En- te provinciale per il turismo) odprla tečaj za tiste, ki bi se radi izučili za natakarje. Tega tečaja, ki se bo pričel letos 4. aprila in bo trajal do 18. maja, se lahko u-deleže vsi tisti, fantje in dekleta, ki so izpolnili 16 let. Z diplomo o uspešno opravljenem tečaju se bodo laže zaposlili tako po domačih novih gostilnah kot v inozemstvu. Zainteresirani se lahko obrnejo za vse ostale informacije na «Ente provinciale per il turismo», piazza Venerio, št. 4 - Videm. IZ KANALSKE DOLINE V RAJBLJU BODO OJAČILI ELEKTRIČNO ENERGIJO V Rajblju se ljudje že dalj časa pritožujejo, da imajo zelo šibek električni tok in zato so prosili deželnega odbornika Di Galla, naj posreduje, da bi se to uredilo. Di Gallo je zares takoj informiral o teh težavah odbornika Varisca, ki je potem interveniral pri ENEL, kjer so obljubili, da bodo ojačili električno energijo 110 potrošnikom, ki so jo sedaj dobivali z nizko napetostjo od AMMI. V ta namen bodo zgradili posebne transformatorje. Prva dela bi morala biti končana že do poletja. Naši dragi rajnki IZ KOMUNA PODBONE- SEC: 65-letna Agostina Butterà por. Cernoia, 78-letni Pietro Bucovaz, 72-letni Lorenzo Oballa in 65-letni Giuseppe Manzini. IZ KOMUNA BRDO: Rosa Michelina Del Medico. Profeti a iz Sedlišč in Bobbera Dario iz Barda. V Germaniji pa je umrl Mario Lendaro iz Njivice. IZ KOMUNA SREDNJE: 41-letni Giuseppe Borgu’ in 73-letna Cristina Namor vd. Primosig. IZ KOMUNA SOVODNJE: 70-letna Antonia Cedron vd. Trinko. IZ KOMUNA AHTEN: 69- letni Enrico Rocco in 57-let-ni Virgilio Sgiarovello. Vsem sorodnikov naših dragih rajnkih izrekamo naše globoko sožalje. Sprehod skozi slovensko književnost JANKO KERSNIK Janko Kersnik se je rodil 1852. leta na gradu Brdo pri Lukovici. Njegov ded Janez Kersnik je bil znamenit profesor fizike na ljubljanskem liceju in velik domoljub. De-tinska leta je Kersnik preživel na Brdu, kjer je bil sedež sodišča. Gimnazijo je Kersnik obiskoval v bližnji Ljubljani, kamor se je kasneje preselila njegova družina. Po maturi 1870. leta je odšel na Dunaj študirat pravo. Na Dunaju je ostal eno leto, tri leta pa je študiral v Gradcu. Od jeseni 1874 do leta 1877 je služboval pri finančni prokuraturi, potem pa je nekaj časa prakticiral za notarja v Ljubljani, postal nato na Brdu namestnik notarja, leta 1880 pa pravi notar. Od leta 1883 je bil deželni poslanec in od 1885. leta župan lukoviške občine. Decembra 1895 se je na lovu prehladil, a je bolezen zanemaril. Zapoznelo zdravljenje v Kranju in v zdraviliščih mu ni moglo več pomagati. Umrl je za jetiko v grlu 1897. leta v Ljubljani, pokopali pa so ga na brdskem pokopališču. Kersnikovo delo obsega pesmi, feljtone, romane, novele in povesti iz malomeščanskega, plemiškega in kmečkega življenja ter humoreske in črtice. Razen povesti Na Zerinjah ni Kersnik natisnil v knjižni obliki nobenega svojega pripovednega dela za življenja. V razdobju od 1886 do 1896 je objavljal svoje spise v časnikih in revijah. V prvem desetletju svojega literarnega delovanja se Kersnik osvobojuje romantičnih vplivov Stritarja in Jurčiča in dozoreva v samostojno pisateljsko osebnost. Že v prvi povesti «Na Zerinjah», ki je sicer še pod romantičnim vplivom, slika grad Žerinje, hkrati pa živo podaja podobe iz narave in zlasti dobro označuje ženske značaje. Sicer v svojih začetnih spisih hodi Kersnik §e precej po poti romantike, ki jih dokončno zapusti leta 1881, ko dokonča Jurčičevo povest «Rokovnjači». Kot je namreč znano, je Jurčič umrl sredi pisanja te svoje zadnje povesti, ki jo je potem po njegovih zapiskih in zamisli dokončal Kersnik. Poslej se začenja njegova dosledno realistična pot opisovanja slovenskega kmeta. Ker je že od mladih nog dobro poznal trško življenje, ki ga je pri opravljanju svoje notarske službe spoznal z dobrih in slabih plati, je Kersnik v naslednjih letih prispeval v slovensko književnost pomembno novost: vrsto romanov, povesti, črtic in humoresk iz malomeščanskega in trškega življenja. Svojo meščansko družbo je Kersnik upodobil v romanih « Cyklamen » izšle v Ljubljanskem zvonu: v romanih « Cyklamen » ( 1883) in «Agitator» (1885), v noveli «Gospod Janez» ( 1884), v povestih «Rošlin in Vrjanko» (1889) in «Jara gospoda» (1893) ter v humoreskah «Dva adjunkta» ( 1888), «Doktor Konec in njegov konj» (1888) in drugih. Umetniško najlepša in najbolj dognana dela pa je Kersnik ustvaril kot odličen poznavalec in slikar življenja slovenskega kmeta. Po močni in dosledni nazornosti ter po umetniški objektivnosti, s kakršno prikazuje kmečko življenje in značaje oseb, se odlikujejo «Testament» ( 1887), «Očetov greh» ( 1894), zlasti pa mojstrske «Kmetske slike» (1882-1891), ki vsebujejo galerijo plastično orisanih kmetskih tipov. Kersnik je napisal tudi nekaj prav lepih ljudskovzgoj-nih povesti: «Rejenčeva o- sveta» ( ki poudarja ljubezen do domovine in hvaležnost do staršev), dalje «Kako je stari Molek tatu iskal», «Znojilčevega Marka božja pot», «Za čast». Kersnik je med predstv-niki mladoslovenskega pisateljskega rodu zagotovo naj jasnejši in najodločnejši predstavnik prepričanja, naj svetovni nazor temelji na znanosti, na veri v razvojne sile življenja in v človeško plemenitost. To pa je najbolje dokazal s svojimi lastnimi deli, ki sodijo danes zares v zakladnico slovenske proze, zlasti pa slovenskega realizma. NAŠI PO SVETU Protestno pismo emigranta Emigrant F.A., ki se je pred letom dni za stalno vrnil iz Švice v Beneško Slovenijo, je takoj vložil prošnjo na pristojne organe, da bi dobil podporo, do katere ima pravico, vsaj tako je pisano na papirju, in si mogel za prvo silo urediti življenje. Do danes ni dobil nobenega odgovora in zato je naslovil na deželo Furla-nija-Julijska krajina pismo, ki ga tu v celoti prinašamo: Spett. direzione. E' ormai vicino l’anno del mio definitivo rimpatrio dalla Svizzera e della consegna in Comune dei documenti necessari per avere il diritto del contributo di prima sistemazione. Non che io sia costretto a l'elemosina, ma di quei soldi avrei proprio bisogno! Io porgo questa domanda: se avessi dovuto versare io quei soldi, a quest’ora sarebbero già venuti a pignorarmi i mobili della casa, e sarei magari sotto processo. Sperando quindi di contare nella loro comprensione e buon senso, invio distinti saluti. F. A. mqie gèaion Paripwne ASU 40? £#3 AHS AITE À 60 A NS * Kaj pravi * * Petar Matajurac? * * Kakua bomo votali 7. maja ljetos? Protestne manifestacije domačih in tujih delavcev v Franciji. EMIGRANTSKE POŠILJKE VEČJE Devizna bilanca je bila lani septembra zaključena s pozitivnim saldom v višini 87 milijard 700 milijonov lir. Po informacijah Bance d'Italia je v pozitivnem deviznem saldu udeležen promet s 34 milijardami in 700 milijoni, turizem s 112 milijardami in 500 milijoni lir, medtem ko znašajo denarne pošiljke emigrantov kar 56 milijard 600 milijonov lir. Vsekakor ti uradni podatki jasno kažejo, koliko so naši emigranti prispevali s svojimi denarnimi nakazili k pozitivni italijanski devizni bilanci. ZA UVELJAVITEV PRAVIC V ospredju francoskih sindikalnih borb proti brezposelnosti, odpustom in gospodarski stagnaciji je uveljavitev pravic do 40 urnega delovnega tednika, ne da bi bile plače zavoljo tega manjše in pravica do pokojnine za moške s 60 in ženske s 55 za moške s 60 in ženske s 55 letom starosti. Pri tem je zanimivo, da je kakih 80% francoskih delavcev za skrajšanje pokojninske dobe. Ljetošnjega 7. an 8. maja nas spet kličejo na votacio-ne, ku po usi Italiji. Kličejo nas, da damo naš glas, naš voto, telemu ali drugemu partidu, da zberemo može za rimski parlament an senat republike, to so možje, ki djelajo leče, ki bojo naš gospodarji za drugih 5 Ijet. Kakua so votali naši judje do sadà? Ne vjem, če so pametno, a tole rječ vam muoram po-vjedati: U rimski parlament smo pošijal zmjeraj takua pametne, še buj ku pametne, modre an preprisane može, de-putade, tajšne, da se lahko pred njimi skrijejo tisti ruski inženirji, ki so zgradili «Sputnik» an tisti amerikan-ski, ki so zgradili «Appollo». Bili so takua prebrisani an modri, da so nam muzli iz Rima u naše gorske vasi krave brez umazat rok. Kaj je Marconijeu telefon brez nit pruoti tej veliki modruosti? Jest mislim, da bi bluo buojš za naše interese, da bi sami muzli krave, če bi sadà pošjali u Rim manj modre može. Tudi sadà, ku pred usako elektora'no kampanijo, bomo videli po naših dolinah gospuode an automobile usjeh varst, usjeh sort. Usi bo io znali takua lepua govoriti, takua lepua pridgat, da kadar jih bomo poslušal, nam puojde na jok. Usak tek bo mu, se bo buj hvalu, saj veste, da usaka lisica (lesiza ) hvali svoj rep. Obečjuval nam bojo, ku saldu, use, kar jim pride na misti. Usi bojo lagali, takua, ku se laže na parvi dan aprila. Še hudič bi iih ne prekosu. Kadar pa poberejo naše vote, adijo, tisti, ki jih je videu, jih je videu. Za drugih pet Ijet ih ne bo vič nazaj. Ostanemo sami, z našo mizerjo an praznimi trošti. Kaj pravite vi, moji dragi brauci, al lahko pošjamo u rimski parlament naše resnične parjatelje? Tajšne, ki nas imajo zarjes radi, ki nas spoštujejo, rišpetajo ku Slovence, ki bi nam dali naše pravice, ki bi nam pomagali rešiti naše narodnostne, socialne an ekonomske probleme? Jest mislim, da tuo lahko napravimo, samua ne smje-mo zbjerat med tistimi «modrimi», ki bi še naprej muzli naše krave, ne da bi se umazali rok. Mi smo ubuogi djeluc an kumetje. U Italiji imamo par-tide djelucu an kumetu. Med njimi je naše pravo mjesto. Oni imajo tajšne probleme, ku mi. Gospodà jih tuče, pe-šta an tjač, ku nas. Iz teh varst zberimo može za rimski parlament! Gospodà ne bo nikdar za-stopila problemu ubuozih judi, ne bo imjela nikdar usmiljenja do njih! Jest bi biu radodaran do go-spuodou kapitalistou. Dau bi jim po 100 glasou, po 100 vo-tu od djelucu an kumetu, za usak voto bogatih, ki bi ga dali oni za djeluce an kume-te, če ne pa nič an takua bi se zgodilo, nič bi ne imjel, saj bo prjed tekla Nadiža iz Čedada gor pruoti Matajurju, ku bo bogataš votu za djelu-ca. Zaki bi muorli mi za nje? Lepua, vas pozdravja Vaš. Oeluvu TfVoJtoJ Za naše gospodinje Koristni nasveti Včasih je težko ugotoviti, ali je riba pokvarjena ali ne. S tem poizkusom boste najlaže ugotovile: v večjo skledo polno mrzle vode potopite ribe drugo za drugo. Ribe, ki bodo splavale na površje, so pokvarjene, užitne so le tiste, ki se potope. Ko boste čistile hladilnik, ne pozabite na gumijasti trak, s katerim so obložena vrata. Preden hladilnik zaprete, trak temeljito posušite z mehko krpo in potresite s laikovim pudrom. S tem boste podaljšale trajanje gu- mijastega traku in tudi vrata se bodo dobro zapirala. Notranjost torbice čistite z raztopino amoniaka v vodi (žlica amoniaka na 'A 1 vode), nato pa blago obrišite s krpo, ki ste jo namočile v čisti vodi. Pisanega perila in posteljnine ne sušite na soncu, ker bo barva zbledela. Zlasti modra in zelena barva sta občutljivi. Madeže od trave s platnenih čevljev odstranite lahko z 80% alkoholom. France Bevk Kaplan Martin Čedermac 35 Rakarju se je čez trenutek poblisknilo v očeh. «Že vem, kdo je». «Nič ne veš! Zef Klinjon», je povedal Čedermac po kratkem pomisleku, a se je že pokesal. «Ne pravi tega nikomur!» je položil prst na usta. «Le zato sem izbleknil, da v svoji vihravosti ne boš natolceval drugih. Obljubi mi, da ne napraviš kake neumnosti. To bi bilo še slabše. Ali mi obljubiš?». Kovač Vane mu je le nerad segel v roko... Čedermac je zopet krenil po klancu, tedaj se mu je pridružil Birtič, ki je mračno gledal izpod čela. Hodila sta med hišami, med drevjem s porumenelim listjem in dolgo molčala. V Birtiču se je še zmeraj kuhala jeza, le stežka je zadrževal srd. «Tako me še ni nihče oblatil», je slednjič jezno izpljunil. «če ne bo nehal goniti le svojo, ne bom tega mirno prenašal». «Ne bo več zinil o tebi», ga je miril kaplan. «Ne bo, to ti lahko zagotovim. Vane je nepremišljen, plane kot ogenj... Nekaj si pa tudi sam kriv...». «Kako — kriv?». «To boš že sam uganil», je rekel Čedermac oprezno. «Ljudje te sodijo po tem, s kom se družiš, ko bi ti res ne bilo treba, ker si neodvisen... Pa da se prav razumeva. Nisem ti rekel, da tega ali onega ne smeš. Pravim le, da iz tega nastanejo neljuba tolmačenja...». Birtič je bil zadet v svoji samozavesti in samoljubju. Prevzelo ga je, da je za trenutek pozabil na užaljenost in jezo. Da se je rad zatekal za hrbet močnih, se mu je zdelo v redu in si zaradi tega nikoli ni očital. Bilo je prvič, da je podvomil o sebi in postal negotov in plah. «Vedno sem mislil, da prav delam», je rekel. «Zaradi tega nisem nič slabši. Da je tako, kakor je, me nič manj ne peče kot druge...». «Saj vem, saj verjamem». «Zaradi tega nikomur nisem prizadejal niti najmanjše škode», je nadaljeval Birtič. «Pa bi bil lahko. Kolikokrat so me vpraševali o tem ali onem, a skozi moja usta ni prišla niti ena slaba beseda, niti ena...». «Je že dobro, je že prav... Toda, Birtič, ne smeš se hvaliti s tem, da nisi komu storil slabo, ko bi bil lahko». Mož se je ustavil in se z obupnim pogledom zazrl v kaplana. Zaman se je kopal iz dvomov in negotovosti, čutil se je grenko ponižanega. «Gospod, vi mislite, da sem slab človek?» se mu je zatresla spodnja čeljust. «Neee», je zategnil Čedermac; Birtič se mu je zasmilil. «Ne mislim tega. Vedno sem te spoštoval, še te spoštujem... Kaj pa te moti?». čutil je, da ga ni do konca prepričal. Ko sta se poslovila, se je še enkrat ozrl za njim. Hodil je sključeno, trdo, kakor da so mu strli hrbtenico. Čedermac ni srečal Klinjona od onega dne, ko je bil zaradi njega trdo prijel sestro. Kazalo je, da poslej ni več prihajal v kaplanijo. Morda je zavohal nevarnost, ali pa ga je bila opozorila Katina. Stanoval je pri špehonjevi sestri, ki je imela proda-jalnico. Leva roka mu je bila trda, dobival je invalidnino; za tisti denar se je nosil nekam pregosposko. To je Čedermacu šele zdaj prišlo na misel. Le redko je zgrabil za kako delo, pogosto je posedal v kaki krčmi v dolini, četudi se ni pijani!... Gospod Martin bi mu bil za vse na svetu rad povedal nekaj besed, a ga ni maral iskati. Pa se je primerilo, da je nekega dne na večernem sprehodu naletel nanj na samoti. Pred mrakom je bil krenil po stezi, ki je vodila preko rebri nad vasjo. Robovi oblakov, ki so bili podobni fantastičnim otokom, so bili ožarjeni; na bregovih so ležale lise sonca, ki so se venomer spreminjale. Zrak je bil miren, a jesensko svež; Čedermac ga je željno vdihaval. Noge so mu šume gazile po suhem listju, ki se je bilo že osulo z grmovja na stezo. Vas pod njim je ležala kot na dlani. Svetle in temne strehe, ki so jih obkrožale krošnje dreves. Na uho so mu prihajali zamolkli glasovi; oglasila se je pesem, ki se je nenadoma utrgala in obvisela v zraku... Zatapljal se je v misli, duh mu je splaval daleč v preteklost, tiho se je smehljal predse. Kadarkoli se mu je posrečilo ubežati sedanjosti, se je počutil srečnega. Dospel je do hrasta, ob katerem je steza v ostrem loku zavila navzgor po strmini, med grmovjem, in se izgubljala v kostanjih. Postal je za trenutek, se hotel vrniti, ko je nenadoma zaslišal korake. Nekdo je prihajal po griču. Izmotal se je bil iz gozdiča, hitel je med grmovjem in nosil sklonjeno glavo. Preden je opazil kaplana in dvignil glavo, je že stal tik pred njim; skoraj bi bil zadel vanj... Pozdravila sta se. za naAt rruàsCLt Nekje daleč na Jugu je med črnimi ljudmi živela deklica izredne lepote. Bila je tako lepa, da so ji pravili Črna zvezda. Imela je dva brata, ki sta oba bila lovca kakor mnogi njuni znanci in prijatelji. Skupaj s sestro sta živela v kolibi ob reki. Reka pa je bila polna krokodilov. Nihče se ni kopal v njej, nihče je ni upal preplavati. Čez njo je hodila samo neka stara čarovnica, ki je poznala vsakovrstne čarovnije in so se ji tudi krokodili umikali s poti. Čarovnica je večkrat prebrodila reko. Obiskovala je Črno zvezdo, vendar samo takrat, kadar sta bila njena brata na lovu. Pripovedovala ji je, da žive onstran reke beli ljudje, ki so mnogo lepši in mnogo boljši od črncev. O teh ljudeh ji je pripovedovala tako pogostokrat in znala ji je tako lepo pihati na dušo, da se je Črna zvezda nekega dne zamislila. V srcu se ji je predramila vroča želja: rada bi videla bele ljudi in živela med njimi. Nekega jutra sta brata spet odšla v svoja lovišča. Pred «Ali si me klicala, mamica?». Slon velikan je bil sin stare čarovnice. Ni smel živeti v družbi ostalih slonov, ker bi ga takoj ubili. Čutili so namreč, da se po njegovih žilah pretaka človeška kri. Razen tega se tudi ni hranil kakor ostali sloni, marveč kakor človek. Stara čarovnica mu je morala vsak dan pripravljati enako hrano kakor sebi. To pa ni bilo lahko delo, ker je slon spravil vase neznansko mnogo hrane. In prav zato je stara čarovnica zvabila na svoj dom Črno zvezdo, da bi kuhala in mesila hrano za njenega sina, česar ni hotelo nobeno drugo dekle. «Poklicala sem te», je zapiskala čarovnica. «Videl boš svojo nevesto. Črni zvezdi sem natvez.la, da jo boš ti ponesel med bele ljudi, pa je privodila v možitev s teboj. V najini kolibi pripravlja večerjo in te pričakuje». Ko je slon vse to slišal, je vzdignil rilec visoko v zrak, veselo zatrobil in zaplesal od radosti. Odkorakal je za svojo materjo proti domu, ne da si je Črna zvezda vedno želela videti bele ljudi, s katerimi ji je ob vsaki priliki stara čarovnica polnila glavo. Takoj sta začela vpiti čez reko, da bi priklicala čarovnico. Namesto nje se je pokazala pred kolibo Črna zvezda in jima povedala, kako jo je čarovnica z zvijačo zvabila v svoj brlog in jo prepustila na milost in nemilost svojemu sinu. Prosila je brata, naj jo osvobodita. V istem hipu je od nekod privihrala stara čarovnica. Slišala je, kaj je govorila Črna zvezda bratoma, pa se je razhudila in jo pognala v kolibo. Tudi sama je hotela prestopiti prag kolibe, ko je vzkliknil eden izmed bratov onstran reke: «Če nama pri priči ne vrneš sestre, bova odpotovala k izvirku velike reke, jo tam prebrodila in ubila tvojega sina s svojimi ko-pji». Stara čarovnica se je prestrašila in je hotela vrniti deklico bratoma. Slon pa ji tega ni dovolil. Rekel je materi, da bo zgradil drugje no- F. Bevk svojim odhodom z doma sta zaupala Črni zvezdi, da ju ne bo kar nekaj dni. Naročila sta ji še, naj varuje kolibo, nato pa odšla. In potem je spet prišla stara čarovnica in je črni deklici sladko govorila o belcih, da je ta sklenila roke in zaprosila: «Mati, odpeljite me čez reko, med bele ljudi. Rada bi živela med njimi». Stara čarovnica je te besede pričakovala in je odgovorila: «Popeljala te bom čez reko. Toda beli ljudje so tako daleč stran od obale, da se ne moreva odpraviti med nje sami. če pa na vsak način želiš oditi k belcem, potem moraš poslušati moj nasvet». «Vse bom storila, kar mi boš naročila!» je navdušeno vzkliknila Črna zvezda. Stara čarovnica pa je napredla še tole: «Sitta imam. Velik in močan je, da te bo z lahkoto ponesel na svojih ramenih do belih ljudi. Vendar želi, da se najprej poročiš z njim». Črna zvezda je že večkrat zatrjevala čarovnici, da se noče možiti s črnim človekom. Zdaj pa je privolila. Čarovnica ji je namreč še enkrat obljubila, da jo bo njen sin zares ponesel v svet belih ljudi. Deklica je zapustila domačo kolibo in srečno prebrodila reko. Čarovnica jo je vodila do svoje kolibe, kjer jo je pustila samo, rekoč: «Pripravi dobro večerjo. Medtem ko boš kuhala, bom poiskala sina». črna zvezda se je takoj lotila dela in ker je bilo v hiši vsega v izobilju, je kuhala, da ie bilo veselje. Stara čarovnica je odkrev-sa’a do velikega močvirja in zaklicala: «Momi! Momi! Izza grmovja je pritovotal debel črn slon, ves oškropljen z. blatom in kalno vodo. Počasi se je približeval čarovnici, ko pa se je ustavil tik pred njo. je spregovoril s človeškim glasom: oziraje se na to, kaj poreče njegova nevesta, ko ga bo videla vsega pomazanega z blatom in drugo nesnago. Uboga deklica se je črnega slona silno prestrašila. Čarovnica jo je mirila, češ da je slon zelo miroljuben. V isti sapi pa jo je še bolj prestrašila, ko ji je razkrila, da je slon njen sin in potemtakem njen ženin. «Če me boš ubogala in mi dobro kuhala slaščice, te bom ponesel na svojih širokih ramenih v deželo belih ljudi», se je naposled oglasil še slon. Črna zvezda si od začudenja in strahu dolgo ni opomogla, potem pa je pričela jokati in prositi čarovnico, naj jo odvede nazaj k bratoma. Čarovnica ni hotela o tem ničesar slišati in slon je zarobantil: «Če se nočeš omožiti z menoj, te vržem v reko, kjer te bodo raztrgali krokodili». črni zvezdi so se solze na licih posušile. Privolila je v to, da bo sinu stare čarovnice kuhala juhe in pripravljala slaščice. čez nekaj dni sta se vrnila brata Črne zvezde domov. Zelo sta se začudila, ker je nista našla. Iskala sta jo vsepovsod v okolici in spraševala ljudi, vendar jima nihče ni znal povedati, kam je od-š’a. Končno sta se spomnila, Trije Telebani vo kolibo in da naj zato pripravi vse potrebno za selitev. Čez nekaj časa je bilo že vse pripravljeno za pot. Slon si je prtljago natovoril na hrbet in krenil na daljni sever. Ustavil se je pred belimi pečinami, za katerimi je zijala široka jama. Vse pohištvo in deklico je odnesel v jamo in ji naročil, naj mu uredi novi dom. Tako je morala Črna zvezda preživeti še mnogo mesecev v suženjstvu strašnega slona. Kuhala je hrano za njegov ogromni želodec. Nekajkrat je pomislila na beg in enkrat je celo skušala zbežati, a jo je slon še v zadnjem hipu ujel. Od takrat jo je vedno pred svojim odhodom na lov posadil v krošnjo visoke palme, s katere ni tipala splezati na tla. V začetku se je celo bala, da bo padla v globino. Pozneje pa se je privadila. Razgledovala se je po okolici in pričakovala prihoda svojih bratov. Nekega dne ju je tudi dočakal. Prišla sta s svojimi dolgimi kopji in pred njo u-b