mečkl dom.
JDomoljubova^priloga za naš£ gospodarje, gospodinje in dekle
22
ajlmm
:: Za naše:: gospodarje.
Ilir
Posestva na dražb!.
Videli ste že domačega sinčka, kateremu so oče jagnje kupili. Rajši ima ovčko, kakor vse druge sivke in lise. Ko jo prodajo, tečejo navadno debele solze za ubogo revico, ki mora v mesnico. Sicer pa oče sami niso dosti boljši. Kar veselje je gledati pravega gospodarja, ko pride k svoji živini. iZa vsako kravo ima prijazno besedo, to malo počehlja, drugo okrega, tej popravi. Vse so kakor njegovi otroci. Mnogi še bolj poznajo živino, kakor lastne otroke. Prva pot zjutraj je v hlev in zvečer tudi gre že utrujen od dela še enkrat pogledat svojo čedo. In te zveste živali ga poznajo. Stegujejo mu glave nasproti. mukajo in se dobrikajo, kakor bi vedele, da imajo v njem svojega najboljšega gospodarja.
Iz hleva gre na polje, na domačo zemljo, katero je prejel od očeta, na rušo, koder je hodil kot mali otrok z materjo in se učil delati pri domačih. Domača sveta zemlja je to, ki mu je povzročila toliko dela in znoja, in vendar jo ljubi. Vse tako lepo raste. Povsod se pozna njegovo razumno gospodarstvo, s katerim je pomnožil svoje dohodke. Le tam mu še en kos manjka in v gozdu bo treba še dokupiti, da bo vse lepo okroženo, hišo bo popravil in otrokom napravil dote.
Kako lep je kmečki stan za razumnega gospodarja. Uradniki, oficirji in razni drugi gospodje so popolno odvisni od svojih višjih. Ena zamera le vsled male besedice se pogosto ne da več popraviti. Odtod oni strah pred višjimi. — On je svoboden kmet, neodvisen gospodar na svojem posestvu. Cesarju da, kar je cesarjevega in potem mu celi svet nič ne more.
V zadnjem času se je marsikaj spremenilo. Mnogi so se naveličali težko de-Jati in prodajo svoje posestvo kakor vola na semnju raznim mešetarjem in prekup-cem, ki ga na dražbi razmesarijo med do-
mače in tuje. Ljubezen do domače grude je izginila.
To mesarjenje posestev se je pričelo pri veleposestnikih že pred večjimi leti. Bili so visoki ali nizki gospodje, ki so najraje v mestih brezskrbno in veselo živeli. Svojega posestva še poznali niso in o kmetovanju toliko razumeli, kakor kmet o grških črkah. Vedeli so pa, da je zemljiška knjiga vedno bolj črna postajala in je vedno bližje prihajala ura, ko se bo reklo: »Od zdaj ne boš mogel več gospodariti.« Prišel je petičen navihanec in ponudil veliko svoto za zapuščeno zemljo, o kateri so vsi oskrbniki, ki so od drugod prišli, vedno pravili, da nič ne nese, ker je vse za nič. Seveda je moral oskrbnik tudi nase gledati; njemu se je premoženje množilo, graščak je pešal in se zadolžil. Vesel je bil, da se mu je ponudila zdaj kar čista, velika svota. Toliko bo za dolge, toliko še ostane za brezskrbno življenje v mestu. Vdarila sta, kupčija je bila gotova. Ta novi mož je pa znal. Daleč na okoli so razbobnali, da bo ta dan prodano graščinsko posestvo, kmetom prigovarjali, kako zelo jim, bodo prav prišle posamezne parcele. Navadno je vselej ostalo že podjetniku nekaj tisočakov, graščina pa še povrh.
Ker se je kupčija v velikem tako obnesla, so začeli mesarji tudi na male gledati. Povsod je precej posestnikov, ki boljše poznajo gostilno, kakor lastno gospodarstvo, in jim krčmarjeva kreda toliko križev napravi, da se siromak v njih že potaplja. — Mnogo gospodarjev pa ne more shajati, ker so dobili od očetov preveč dolga ali imajo ženo, ki ne razume gospodinjstva, drugi so vedno pri živini nesrečni, da si res ne morejo pomagati. Hajd k mesarju! »Koliko daš za vse?«
Od velikih so se pa tudi mali naučili. Kunštne glave to, ki so tudi izvedeli za glavni nauk sedanjega časa: »Malo ali nič delati in veliko zaslužiti in še več uživati.« Zatem teži vse, revež v svoji kajži in milijonar v kuponih akcij. Nič ne pomislijo, da je užitek le sad truda in dela. Če sam ne delam in vendar dobro živim, sem tat, ki se pita od žuljev drugih. Ce si pa celo življenje delal in na starost le svoje uživaš, potem imaš čisto po pravici užitek, saj prejemaš le sad svojega truda. Toda komu je zdajjnar delati! Le denarja, veliko denarja!
Tako so mali prekupci začeli kupovati posestva. Včasih so pijančki po gostilnah stavili za litre vina in potem pili in pili, dokler jih niso drugi domu pripeljali. To j<3 zdaj že dolgočasno. Kar za grunte zgli-hajo. Dobili so moža poštenjaka v gostilno in ga malo zalili, da je bil korajžen. »Koliko damo za vse?« »50 tisoč kron,« se odreže naglo možiček. »Tu imaš na kup.« Udarili so. Junaki so natančno poznali posestvo in pohišje . Ko pride mož zmago-nosno domu in pove, za koliko je prodal, je nastala doma mesto solnca prava nevihta. »Tako zastonj, kam bomo šli. kaj: bomo imeli, kaj bomo delali?« Ko se je. naspal, je začel računiti in videl, da se jei grozno vštel. Mislil je, da je veliko rekel,' pa se je zmotil. Poiskal je svoje prijatelje in prosil, naj odnehajo. In ti so se skazalij zveste prijatelje in odstopili od kupčije, ko' je plačal nekaj tisočakov za mazilo.
Vsakemu se pa tudi ne posreči. Marsikateri le za smolo prime. Sta kupila dva lepo posestvo, ker sta upala, da bo žena huda, da ne bo pustila prodati posestva, ona dva bosja pa tisočake delila. Toda, glej spaka! Zena se ni protivila in zdaj so bili pa njih grunti v nevarnosti. Ponižno sta prosila, naj ima usmiljenje z ubogimi malimi otročiči in naj jim nikar kruha ne odjeda. Morala sta plačati nekaj, da se je mirno izteklo.
Neka strast se je prijela ljudi. Prodaja celih posestev je zdaj na dnevnem redu. Večkrat se toliko plača za posestvo, da vsi sosedje gotovo izgubo prerokujejo., In vendar je nazadnje zelo velik dobiček. »Kako je pa kaj takega mogoče?« se bo marsikdo začudil. Daleč na okoli dajo okli-cati, da se bo ta dan posestvo prodajalo. Kupec pripravi več sodov vina, da bi bili udeleženci bolj dobre volje pri kupčiji. Vse, kar na ta način zavrže, se mu bo trikrat izplačalo. Vsi radovedni in žejni pridejo od blizu in daleč. Da takih nikjer ne manjka, je znano. Kupci pripeljejo tudi celo vrsto mešeta.rjev, ki ljudem prigovarjajo in nalašč dražijo. Navadno stopi k vsakemu, ki začne dražiti tak skušnja-vec in mu na vse načine prigovarja. Vino teče, da kmalu ni nobena glava več čista. Ljudstvo postane živahno, da vsak kakor besen drugemu draži. Ti ljudje, ki v malem, skoparijo pri vsakem vinarju in se se pri volih po eno uro. vlečejo za krono, kar s stotaki razmetavajo. Mnogi dvakrat
preplačajo kupljeni svet in drugi dan s sramom in grozo začnejo premišljevati, kam jili je pijanost zapeljala.
Sodnije so v zadnjem času prav Hvalevredno povedale, ki so se hoteli izmotati iz zanjke šle na roko in razsodile, da je taka kupčija, če ni bilo sodnijsko razprodano ali vsaj potrjeno, neveljavna.
Skrajno žalostno je pa, da so ljudje tako nespametni. Na ta način brezmiselno prodajati in kupovati, je gospodarstvu škodljivo. Računite za pogodbe prepis, vse stroške, pota in pijačo le 10'c cele vsote, v resnici pride 15 do 207?, J'e to prav velika vsota. Kolikor je šlo za pogodbe. procente, pijačo in vse drugo, je za gospodarstvo izgubljeno. Vedno se je prodajalo in se bo tudi naprej, toda ta način prodaje je gospodarsko hudodelstvo. Čudno, da vladni organi, ki imajo precej vse paragrafe odprte, če voz na cesti stoji brez varstva, ali kdo par besed na neoznanje-nem shodu izpregovori, prav nič ne storijo zoper to kvarljivo početje, ki vedno hujše pohujšanje razširja.
Rodoljuba mora tudi boleti, da ljudje svojo domačijo tako lahkomiselno prodajajo. Poznal sem starega moža, ki je imel svojo revno hišico na prav ugodnem mestu. Tisoče so mu ponujali zanjo-. »Nc prodam in ne prodam. V njej sem bil rojen. v njej bom tudi umrl. Hiša mojega očeta je.« Hiša dedov je, kamor nas vsže tisoč in tisoč spominov mladosti in vsega poznejšega življenja. Kaj bo s temi ljudmi, ki tako lahkomiselno prodajo svojo domačijo? Nekateri si kupijo druge hiše, manjše ter seveda plačajo dvakrat prejemščino. Prvo je plačal kupec z dobičkom, ki ga jc napravil s kupljenim posestvom, drugo plačajo sami. Ce si denar prihranijo, vemo, kako se navadno potem godi. Ce ne bomo sami zapravili, bodo otroci. Nazadnje ne bo grunta, ne denarja, le beraška palica s kakšnimi orglicami, ostane. Kamor pride, vsak se ga ustraši. In ti, domača zemlja, si tako lepa, tako rodovitna, le tvoji, otroci ne poznajo tvoje dobrote. In ti kmečka hiša moraš domače ognjišče tujcem odpirati, ki kopljejo grob našemu ljudstvu! Doklej bo trpela nespamet?
Sužnji.
Ce v današnjih časih slišimo zgodovino preteklih dni, sc nam zdi skoro nerazumljivo, kako so ravnali nekdanji pogani s sužnji, ki so bili vendar ljudje s pametjo in prosto voljo. Toda spoštovanje človeške narave je zginilo povsod in gine tudi zdaj, kjer ni vere. da je človek za Boga in od Boga ustvarjen.
Ko so stari narodi zgubili pravo božje spoznanje svojega Stvarnika, so si hoteli na svetu napraviti prijetno življenje, kakor sedanji bogotajci. Kogar so v vojski ^'jeli, izgubil je za vselej prostost in postal V'v;eni svojega gospodarja. Ravno tako je z;-.padel suženjstvu, kdor ni mogel plačati dolgov. S sužnjem je gospodar napravil kar je hotel. Navadno so morali obdelovati polje pri najslabši hrani. Za plačilo so dobili pri najmanjšem prestopku z bičem po nazih nlečih. Rimske gospe so imele JO1
posebna bodaica, s katerimi so zbadale v meso sužnje, ki so napravili kak radoveden pogled ali niso bili zadosti natančni. Gospodar je ubil sužnja, kadar je hotel, brez kazni. Pri velikih vojskah so jdi nalovili na tisoče in potem prodajali. Vrednost dobrega sužnja se je cenila po tristo kron našega denarja. Stare sužnje so navadno prodajali bolj revnim posestnikom za mali denar ali jili kar pobili kakor ničvredno stvar, ki je brez prida in škodo dela. Nekateri rimski sladkosnedi so z mesom svojih sužnjev pitali ribe, ki so imele vsled tega prav poseben okus, kakor pripovedujejo zgodovinarji.
Ko se je okrepilo krščansko prepričanje v narodih, je zginilo počasi tudi suženjstvo. Po naši veri smo vsi otroci Najvišjega. jednaki bratje pred Bogom, dasi-ravno mora biti zaradi vladanja in gospodarstva red med višjimi in nižjimi.
Ko je otemnela krščanska misel v srcih kristjanov, so iskali močnejši z vsužnenjem slabejših poti do bogastva in pohotnosti. V Ameriko so prišli beli ljudje in dobili tam Indijanc, rdeče ljudi bolj slabotnega telesa. Vzeii so jim zemljo, pri-morali so jih, da so jim dali vse zlato in srebro m kopali dragoceno rudo v rudni-k.h za svoje zatiralce. Največje veselje jim je bilo, če so mogli mnogo teh rdeče-kožcev postreliti, ki s svojim lokom in pu-šico seveda niso bili kos evropskim puškam. Z žganjem — ognjeno vodo so jih zastrupili in popolno uničili.
Ko so videli lakomni naseljenci, da ne bodo mogli rdeči Indijani dolgo opravljati težkih del, so si izmislili drug, prav satanski načrt. Tam v Afriki so stanovali zamorci, močni in krepki v priprostih ko-čicah. Te so zaželeli za svoje sužnje, ki naj bi množili bogastvo na posestvih v Ameriki. — Arabski prekupci so ponoči prišli na konjih in kamelah k zamorskim vasem in zažgali hiše spečim prebivalcem. Divji lovci so pobili stare in otroke, bolne in slabotne, krepke pa vklenili drug na drugega in jih v velikanskih procesijah peljali proti morju. Tam jih je čakala ladja in pometali so jih navadno vse v spodnje prostore. Slabše kot živina so bili tam skoro drug nad tlrugim. Hrana je bila slaba, za najmanjši prestopek bič. Ce je bolezen nastala, jih je kar po več sto v kratkem umrlo. Vsi ostali so morali v tem groznem smradu pretrpeti vso vožnjo. V Ameriki so jih kakor živino postavili na trg in prodali onemu, ki je največ ponudil. — Kako se jim je godilo pri gospodarjih brez srca, ki so v svojih sužnjih gledali le orodje in živino, si lahko vsak misli.
V Ameriki je zdaj suženjstvo odpravljeno, cvete pa še vedno v Afriki pri Arabcih, deloma tudi pri Evropejcih. Tja v Kongo, ki leži na ravniku zemlje torej ima vedno 6 ur dneva in 6 ur noči, so prišli Belgijci v imenu kralja Leopolda, ki si je deželo kar tako prisvojil. Kongo je skoro štirikrat večji kakor naše cesarstvo in meri 22.577 Mm2 in ima 16 do 30 milijonov ljudi. — Deželo so vzeli in proglasili vso zemljo za kraljevo, državno in družbino last, domačinom je ostalo le nekaj malega. Osnovali so kapitalistične akcijske družbe ter zložili skupaj okoli 1 milijon
kron. 2e v letu 1904. so imeli nad pet milijonov kron čistega dobička. Za povzdigo ljudstva niso storili ničesar. Ženske so zapirali in prejšnje kralje s šibo prisilili delati na cesti kakor sivžnji. — V državni zemlji je ravno tako. Vsi uslužbenci iu uradniki gledajo le na velik dobiček. Cim več dobijo gumija in čim bolj izmolzeio deželo, bolj bodo hvaljeni pri predstojnikih.
Najslabše skoro je bilo na kraljevih posestvih, ki so malo manjši kakor polovica našega cesarstva. Prišli so tujci proglasili deželo za last kralja Leopolda II. Duhovnike in misijonarje ne pustijo radi tja, ker se bojijo, da bi preveč povedali, kar se godi v deželi. Neusmiljeno jih de-rejo z davki in delom, da ljudje v rodovitni deželi lakote umirajo. Pritožiti sc ,ie morejo nikamor, ker ni sodnika, ki bi iim pravično sodil. Čistih dohodkov daje dežela čez S milijonov kron. Kako so prišli do te velikanske vsote?
Vzeli so jim zemljo, vzeli ribštvo, prepovedali lov, le za državo se sme gumi nabirati, le država sme rude kopati. Koliko je resničnih dohodkov v celoti, ne izve nobeden. Družbe in uradniki so le sami sebi odgovorni. Ljudje si hočejo zlata in mesena.nebesa na svetu napraviti. Veliki listi so že pisali, da konccm leta vse račune končajo, da bi nobeden nc izvedel za resnične dohodke.
Toda kaj bi pomagalo toliko sveta, če se ne bi obdeloval in izrabil? Dela\-cev je bilo treba. Odkod jih vzeti? Začetkom so kar vsakega zamorca, ki so ga dobili, prisilili, da jc moral vse storiti, Kar so naročili, drugače so ga bičali ali ustrelili. L. 1903, 18. novembra so pa izdali modro postavo, da se ne sme zamorcev več kot 40 ur na mesec siliti k delu. Torej 40 ur na mesec tlake za državo, ki ni prav nič storila za ubogega reveža. Toda za delo naj so plačani po navadi tistega kraja, je velevala postava. Toda zvite glave uradnih pol bogov si znajo vedno pomagati. V celem okraju oznanijo, da se morajo delavci zbrati na določeni postaji, kamor imajo mnogi pet do deset dni hoda. Če ne pride, ga s silo zagrabijo. Za to dolgo pot ne dobi niti vinarja. Na postaji jim povedo, kam bodo šli delat. Težko obloženi z uradnim blagom ali orodjem sc podajo na deset dni dolgo pot. Za vso to nošo in pot dobijo eno ruto ali kos blaga, ki je vredno do 80 vinarjev. Zdaj so prišli na mesto in opravili 40 ur dela. Nazaj grede zopet nosijo in dobijo razen najslabše hrane zopet blaga za 80 vin. kot plačo. Ko pridejo domu je mesec minul, vsak trenutek ga lahko zopet pokličejo, da opravi na enak način svojih mesečnih 40 ur.
Za hrano jim dajo dva bisera za tri dni. Z enim biserom se kupi za eno pest koruze. Naložijo jim pa toliko, da jih pri vsaki poti nekaj od napora ali lakote umrje. Nasledki so grozni. Ljudstvo umira. Mnogi so popustili svoje hiše in zbežali v gozde, število prebivalstva hitro pada. Komaj deseti del vseh dohodkov se res za deželo porabi, vse drugo gre v žepe Evropejcev, ki so prinesli.tja prostost in omiko brez Boga.
To je le en zgled. Navadno delajo ti špekulanti povsod enako z ubogimi divjaki ali omikanimi, ker poznajo vsi le zlatega boga.
»Hvala Bogu,« bi marsikdo rekel, »da niso pri nas take razmere.« Saj bi jih brezverci in mnogi drugi kaj radi napravili, ko bi jih le mogli. Mogočni podjetniki in tovarnarji so v dobi liberalizma skoro ravno tako delali s svojimi delavci, ki so bili le orodje in stroj gospodarju, ki jih je izrabljal do mozga. Delavci so delali in stradali, tovarnar je od njih žuljev množil svoje bogastvo. Ko so delavci spoznali svojo moč, so se združili in dosegli svojemu delu primerno plačo in izboljšanje razmer. Kmečki stan je vendar še zdaj popolno odvisen od kapitalističnega gospodarstva. Nobeden te ne vpraša, koliko si delal pri žitu, koliko je bilo truda pri živini. Taka cena je na borzi, narejena od ljudi, ki niso še nikoli sejali žita ali krmili živine. Če hočeš daj, če 'ne pa pusti. Tudi to je gotova vrsta suženjstva, katero bi mogli s splošnim 'zavarovanjem omiliti, toda odpraviti ga zdaj ne moremo.
Vsak kristjan ve, da je odiranje greh in se mora vsako delo pošteno plačati. Če kdo napravi kako delo, ve tudi, kaj je s tein zaslužil. Toda zelo čudno je pa, da nas to lastno dobro spoznanje tako kmalu zapusti, ko presojujemo delo drugih. V zadnjem času se na kmetih vedno bolj opaža, kako mnogi rokodelci, posebno čevljarji, deloma tudi lesarji ali krojači zapuščajo svojo obrt, gredo delat k železnici, v tovarno ali Ameriko, ker doma ne morejo shajati. To je žalostno. Mnogi rokodelci znajo tudi na deželi pošteno ra-čuniti, včasih še malo preveč. Mnogi pa zaradi navad ne morejo in nočejo več, kakor pred leti za svoje delo. Ker se kregati ne marajo, se raje podajo drugam. Tkavci, ki so nam tkali ono močno in zdravo domače platno, bodo kmalu popolnoma zginili. V mnogih vaseh se še kak siroten kajžar ali uboga ženica peča s tem •nehvaležnim opravilom. Ko ti odmrjejo, bodo romale statve na ogenj. Kako bi tudi bilo drugače mogoče? Ce celi dan dela — 12 do 14 ur — zasluži 60 vin. do 1 K., več le malokdaj. Kdo se bo za te vinarje tako trudil? Z gospodarskega stališča moramo to zelo obžalovati, ker dobijo ■ljudje mesto močnega platna, ki je trpelo leta in leta, ono mehkužno kotenino, ki se komaj ogreje na telesu, ko s svojimi okni kaže, kako močno blago se zdaj dela v tovarnah.
Še večje reve so v nekaterih krajih kmečke šivilje. Mi se držimo načela, da mora vsak, ki pošteno in pridno dela, toliko zaslužiti, da si lahko plača stanovanje, četudi ga ima doma zastonj, primerno hrano in obleko ter si more še za sta-fost nekaj vinarjev prihraniti. Če njegovo delo tega zaslužka ne donaša, ga drugi odirajo in izrabljajo.
Zdaj pa poglejte te uboge reve, še enkrat pravim, v mnogih, pa ne |v vseh »krajih naše dežele. Stanovanje imajo navadno pri stariših, ali jim ti zgovorijo ka-•ko čumnato, temno in vlažno, da te je že strah, če notri prideš. Šivajo 12 do 18 ur na dan skoro brez odmora, mnogokrat do
dvanajstih, do dveh ali treh čez polnoč. Ce gre po sreči, zaslužijo navadno le 60 do 90 vin., v redkih slučajih 2 K na dan ob svojem. Ko bi morala stanovanje plačati in vso hrano zraven, ne bi mogla skoro nobena shajati. Mnoge imajo za navadno hrano le črno kavo ali čaj, ki nima prav nobene redilne snovi. Revice ne vedo prav nič, kaj je vsak človek dolžan svojemu zdravju. Dela veliko preveč, hrane premalo, ljudje pa še vedno godrnjajo, da preveč računijo. Navadno pride bledica, iz tega slabost in jetika. Starost le malokatera dočaka, navadno so vse bolehne in slabotne.
Vsakemu plačilo po delu. To je gotovo krivično. Popolno prav bi imele moj-škre, ko bi se med sabo pomenile in zahtevale toliko za svoje delo, da morejo pošteno živeti, ko bi morale tudi vse same plačati in si nekoliko prihraniti za slabe čase.
Med kristjani mora vsako suženjstvo popolno 'izginiti, pri poštenem delu naj vsak toliko zasluži, da more živeti, vsaj kolikor je od nas odvisno.
Razgled po Avstrijskem.
Vj- Moravska.
Izmed najrodovitnejših in najbogatejših dežela v cesarstvu je Moravska, kjer počiva telo sv. Metoda, apostola slovanskih ljudstev.
Moravska meri 222.222 km*, torej je večja kakor dve Kranjski. Proti Češki ima male hribčke, proti Ogrski pa Bele Karpate, ki imajo do 1000 m visoke vrhove, kar je tam že zelo veliko. — V sredi je najrodovitnejša zemlja, kjer izvrstno uspeva žito in rodi bogat pridelek sladkorna pesa.
Moravska šteje po zadnjem štetju 2,437.706 ljudi. Čehov je 71-36 %, Nemcev Ie 27-90 %, vendar so imeli slednji vsled čudnega volivnega reda do zadnjega časa večino v deželnem zboru. Zdaj so bili sami toliko pametni, da so pustili veliki večini češkega prebivalstva priti do večine. Judov imajo 40.000, kar je precej preveč. Veliko je pa tudi še krščenih judov, ki se ne ločijo veliko v življenju in kupčiji od nekrščenih.
Izmed ljudi se jih peča 46-18 %' s kmetijo, 40 % je delavcev v premogo- in rudokopih ter raznih tovarnah, 8-45 % jih živi trgovina. Prav zanimivi so podatki, koliko delavcev živi v posameznih panogah obrti. V tovarnah za platno in sukno je bilo leta 1902. 89.031 delavcev, za obleko in lepotičje 60.848 (potem seveda ni čudno, če so ženske povsod tako nališpa-ne), zidarjev 31.568. V tovarnah za sladkor, katerih je 54, ima zaslužek 23.085 delavcev. Blaga pa tudi izdelajo, da je veselje. Samega premoga je bilo leta 1903. 27.000 ton, železne rude 2679 ton. Slad-koria so napravili 28.236 vagonov, piva do 2 milijona hektolitrov, čistega špirita 207.760 hI, ali po domače za 2000 vagonov. Kdo bi se potem čudil, da je povsod toliko pijancev. Na Moravskem imajo tudi
najboljše tovarne za usnje in popir. Le pri usnjarstvu je 5585 delavcev.
Kljub tej veliki množini delavcev pridelajo skoro vse doma in še veliko žita in živine izvažajo. Moravska ima 54-8%! sveta samih njiv, torej veliko nad polovico. Češka ima njiv 50 %, naša Kranjska le 14-8 %, druge so vse v sredi. Brez dvoma je torej Moravska najbolj rodovitna avstrijska dežela. Največ pridelujejo rži in ječmena. Rž rabijo za domači kruh, ječmen za pivo in rejo živine. Pšenice je skoro polovica manj kakor rži. Pridelek koruze je prav neznaten, veliko pa sladkorne pese in krompirja. Iz krompirja se dela v veliki množini čisti alkohol.
Vinski pridelek cenijo na 197.177 lil ali 370.000 veder.
Važno je tudi, kako tam najvišji gospodje skupaj s kmeti pospešujejo kmetijstvo. Prav veliko je veleposestev. Nekateri imajo nad 100.000 oralov zemlje. Največje posestvo ima tam knez Lichtenstein. Razen njega so še izmed največjih posestnikov grofi Deym, Seilern, Kinsky, Ko-rinsky, knezi Hatzfeld in Turu Taksis ter tovarnarji Popper, Scholler, Tčrsch, Ko-nigswarter in kapitel olomuški. Posestva morajo biti silno velika, ko plača cela dežela zemljiškega davka 6,612.315 kron. Izmed tega plača 109.829 posestnikov 4,736.910 K, 295 posestnikov 448.710 K, torej pride na enega le 1500 K direktnega davka, a 133 posestnikov 1,417.394 K, torej, pride na enega čez 10.000 K direktnega' davka. Gozdov je v celi deželi 27-5 % vse', površine, povsod prekrasen, dobro zava-j rovani les. Od vsega gozda je plačatij 1,110.825 K direktnega davka. Veleposestniki ga sami plačajo 878.126 K ali 791 °/o, a vsi ostali le 232.699 K ali 209 %.
To so res velikaši, kakoršnih pri nas nimamo. Vendar se ti mogočni gospodje skupaj s kmeti trudijo v najlepši edinosti za povzdigo gospodarstva. Njih posestva imajo najlepšo živino in polje je povsod vzorno obdelano. Kmetje dobijo lahko dobro plemensko živino v bližini in vidijo, kaj se da doseči v gospodarstvu z modernimi pripomočki. Sicer so pa tudi kmetje sami vneti in skrbni gospodarji, ki vedo, da se ne da več tako kmetovati kakor nekdaj. Skupaj z velikaši so osnovali deželni kulturni svet, ki naj skrbi za povzdigo vseh vrst kmetijstva. Velikaši so bogati, kmetje niso revni, vendar vedno prosijo podpore, ker ne morejo drugače povzdigniti gospodarstva. Naj vam množino pojasni sledeči pregled državne in deželne podpore Ie za češki del dežele. Dobili so:
državna deželna skupno 1.1897-1899 K 130.473 90 K 94.048 - K 224.521 "90 » 1900 » 74.404 20 » 73.868 89 » 148.273-89 » 1901 » 77.61550 » 86.58469 » 164.200-19 » 1902 » 106.521'- » 92.584-69 » 199.105 » 1903 » 111.280 - » 109.795 69 » 221.175" 69 » 1904 » 131.tif— » 111.105-69 » 242.327-65 » 1905 » 151.897- » 114.990 69 » 266.887-®. » 1906 » 205.237'— » 159.690 69 » 364.927'69 « 1907 » 209.985'— » 239.350-69 »443.335'«
To so torej vodilni možje, ki vedo, kaj potrebuje kmetijstvo za svoj napredek. Ce prav sami premožni, se ne sramujejo na Dunaju in doma pritiskati za potrebno podporo kmetijstvu. Kdaj bomo imeli pri nas zavode, ki se bodo z enako vnemo iti
vsaj podobnimi sredstvi trudili za povzdi-go našega gospodarstva.
Skoro 200.000 K je dobil še nemški del državne in deželne podpore. Ta pomoč je bila tako obilna, da je pri živini še porabiti niso mogli.
Za gojenje žita in krmskih rastlin je imel češki del dežele na razpolago 40.035 kron državne in 29.600 K deželne podpore.
Za gojenje ječmena so prejeli 12.375 kron. za vinarstvo 20.350 K, za hmelj 8000 kron, za sadje in zelenjarstvo 12.240 K. za lan 9.780 K itd.
Ali je pri tem čudno, če jim gospodarstvo napreduje? Moteli so izboljšati ječmen. Kupili so zrno 116 posestnikom po znatno znižani ceni in jim dali natančni navod, kako naj delajo pri setvi. Obsejali so navadno tri njive. Eno z novim ječmenom po navadi gnojeno, eno z umetnim gnojeni, ua zadnjo pa domačega ječmena. 25 gospodarjem so dali še posebno podporo z umetnimi gnojili. Za izboljšanje rži je kupil deželni kulturni svet 100 meter-skili stotov rži pri Locliu v Berolinu, ki je znan po svetu kot eden najboljših gojite-Ijcv lepega žita, ter jo razdelil za poskuse tudi po znižani ceni gospodarjem.
Poskuse s pšenico so napravili na mnogih krajih. Kupili so tri vrste domače pšenice ter eno angleško in eno ogrsko. Pri najboljši so dosegii do 47 stotov slame ua hektar in 28 stotov zrna. Na mernik setve znese to 8 do 9 mernikov pridelka. Toda še niso imeli dosti. Pravijo, da je velik razloček pri pšenici zaradi moke. Nekatera se prav lepo peče, z drugo, posebno ogrsko, je pa velik križ. Tudi to so poskusili. Vse vrste so dali zmleti ter določili, koliko je lepe moke, koliko otrobov in kaka je pecivost moke. — Gotovo bodo na ta način kmetje vedno bolj napredovali v vzornem kmetijstvu. Saj bi naši tudi. ko bi imeli le kaj malo podobnega.
Moravska ima veliko lepe živine. Našteli so 1.54.026 konj, 789.552 goved, 455.318 prešičev, .37.683 ovac, 158.726 koz in .3,120.520 glav perutnine. Da se povzdigne živinorejo je imel kulturni svet le za govedo 210.000 K podpore. Za bike so imeli 77.000 K. Kdor je vzredil dobrega bika, je dobil navadno 300 K podpore. Češki oddelek je napravil 22 živinskih razstav. Vsak, kdor je prignal kako živin-če na razstavo, dobil je malo nagrado: za bika 6 K, za kravo 2 K, za telico 4 K. Velike premije so bile seveda še posebej. Ni torej čudno, če so na te razstave prignali 1127 bikov, 1098 telic in 1122 krav. Pri nas bi iih še veliko več, ko bi vsak nekaj kron dobil. Bati bi se bilo skoro, da bi potem pripeljali vse suhe in grde repe, da bi sodniki skoro morali iz groze bežati.
Gori imajo res lepo živino. Gojijo domačo kravarsko pasmo. Vpeljali so največ simodolsko, graščaki tudi nekaj švicarsko bernske.
Nekaj nad 200 krav so nadzorovali v hlevih. Večinoma so težke od 550 do 700 kilogramov.-Prav lepa je 26 mesecev stara telica, ki tehta 650 kg, 30 mesecev 680 kilogramov. Najtežja krava, 6 let stara, je imela 870 kg in ena celo 910 kg. Naši kme-12''
tje bi se pri svojih malih kravicah kar ustrašili tacega slona. — Dajali so tudi znatne podpore za izboljšanje hlevov.
(Dalje prihodnjič.)
Napredno kmetijstvo v Nemčiji.
Nobena država se ni v zadnjih desetletjih tako gospodarsko okrepila, kakor Nemčija. Leta 1871 je imela le 41 milijonov prebivalcev, zdaj jih ima 62 milijonov. Ce prav so Nemci na glasu, da radi veliko iu dobro jedo, vendar so veliko večino svojih potreb doma pokrili. Leta 1883 se je pridelalo v Nemčiji 56 milijonov kvintalov rži. leta 1907 97 milijonov kvin-talov, leta 1883 23 milijonov kvintalov pšenice, leta 1907 34-8 mil. kvintalov, ieta 1883 21 mil. kvint. ječmena, leta 1907 35 mil. kvintalov, leta 1883 37 mil. kvint. ovsa, leta 1907 91 mil. kvint., leta 1883 249 mil. kvint. krompirja, leta 1907 455 milijonov kvintalov, leta 1883 1687 mrl. kvint. mrve. leta 1907 249 mil. kvintalov.
Živali so našteli leta 1873 .3-3 mil. glav konj. leta 1907 4-3 mil. glav. leta 187.3 15-8 mil. glav goveje živine, leta 1907 20 6 mil. glav, leta 187.3 7-1 mil. glav prešičev, leta 1907 22-1 mil. glav. leta 187.3 25 mil. glav ovac. leta 1907 79 mil. glav. leta 187.3 2-3 mil. glav koz, leta 1907 3*5 mil. glav.
Posebno zanimiv je naraščaj prešičev. Tamošnji gospodarji dobro vedo, da imajo ščetinarji najboljšo in najdražjo pečenko. Gotovo se nikjer nc pr redi toliko, kakor pri prešičih. Živina ima pa splošno veliko večjo vrednost, kakor poprej, ker so kmetje pasme povsod izboljšali.
Nam menda ne bi škodovalo, če bi mogli iz svojega polja nekaj več mejnikov žita dobiti in nekaj več repov v hlevu rediti. Kako so torej prišli do tega lepega razvoja? Mnogi taka vprašanja le po strani gledajo, češ,-kaj se bomo mi reveži primerjali z velikimi nemškimi kmeti, ki so skoro veleposestniki in žive v čisto drugačnih razmerah. Kar se moremo naučiti, je dobro, naj pride od severa ali juga. Sicer je neresnično, da so v Nemčiji kmetje taki gospodje. Po zadnjem štetju so bile te-le za nas podučile razmere: 3,2.36.367 posestnikov je imelo 1,808.444 hektarov obdelane zemlje ali 5-56 odstotkov rodovitnega nemškega sveta. Od teh ni imel nobeden čez 3 orala, torej so to naši mali kajžarji, 1,016.318 posestnikov je imelo 3,285.984 ha ali 10 11 '/o zemlje. Na enega pride od .3—8 oral, torej so še prav mali gospodarji: kakor pri nas četrt do pol grunta. 998.804 posestniki so imeli 9,721.875 ha ali 299 odstotkov zemlje od 8 do 30 oral, to so naši navadni posestniki, pol grunta in cela zemlja. Boljših posestnikov od 30 do 170 oralov je bilo 281.767; imeli so 9,868.837 ha ali 30 35 odstotkov zemlje. Takih .je tudi pri nas precej. Pravih veleposestnikov, ki so imeli nad 170 oralov, so našteli 25.061, ki so imeli 7,831.801 ha ali 24-08 odstotkov. Poprečno pride na enega izmed teh do 500 oral. Ti veleposestniki pa niso doma v pravi domovini Nemcev, temveč v nekdanjih slovanskih krajih. Znano je. da
so v polovici sedanje Nemčije prebivali Slovani. Ko so jih Nemci podjarmili, so si knezi in pdemenitaši prilastili zemljo n prvotne prebivalce kot tlačane porab i na svojih posestvih. V teh kra ili ima lu-teranska Prusija svojo glavno moč. Nas bratje so izgub:ii jezik in vero. Zato o razumljivo, da jc v teh krajih največ veleposestnikov. Tako imajo na Meklenbur-škem, kjer še zdaj vladajo nemški vojvodi slovanskega rodu, veleposestniki (ii) odstotkov vse zemlje, na Pomeranskcm 55 odstotkov, na Poznanjskem 52 odsto;-kov. V zadnjih dveh biva že veliko katoliških Poljakov. V Porenju je pa le 3-5 odstotkov veleposest.va, na \Vestfalskem, kamor hod jo naši delavci, 5 3 odstotkov,
v	Hanovru, kjer so bili doma boje\ 'i Saši, 7 odstotkov. Na Bavarskem ><> splošno srednji posestniki. Gotovo torej niso na Nemškem v onih krajih, Mer e kmetijstvo najbolj razvito, večji postanki. kakor pri nas.
Tudi sama vlada ni napravila tega napredka, čeprav je prav po očetovsko skrbela za domače kmete. Nemčija ima za vse tuje kmetijske izdelke jako visok i carino, da domačini boljše v denar spra-
vi	o svoje pridelke. Nemški državn ki mislijo precej daleč naprej. Ko bi nasta'a vojska, bi nemška armada, čeprav ie menda najboljša na svetu, nič ne pomagala, ko bi sovražnik zaprl dovoz živil. Zato naj nemško ljudstvo doma prideluje toliko žita hi živine, da bo vsaj za ntk.ij mesecev tudi ob vojskinem času sebe brez tujcev hranilo. Kmet sc bo pa le takrat dela z veseljem lotil, če bo videl, ii.i •more pošteno shajati. Razen tega da kmet najboljše vojake. Z mehkužnimi sinovi meščanov in neutrjenimi delavci tovarn si v vojni ne morejo dosti pomagati. Nemška vlada je torej varovala kmeta in določila za vsakih 100 kg, ki se uvozijo iz tujih držav pri pšenici 5-5 mark carine. Za rž se plača 5 mark. oves 5 m, ječmen 13 marke, če se pa rabi za pivo, 4 marke, koruzo 3 marke, moko 102 ni. Ena marka znaša M9 K. Carina za živali znaša: pri volih za vsakih 100 kg žive teže 18 mark. za prešiče 18 mark, enako za ovce. Ce ima vol 500 kg, se mora za njegov uvoz plačati 90 mark.
Pri teh razmerah seveda lahko shajajo nemški kmetje. Leta 1900 so dobili ie carine 465 milijonov mark. To je tudi /a državo jako lep dohodek. Toda vendar so nemški kmetje največ sami z lastnim delom dosegli lepe uspehe. V Nemčiji ni več razumnega kmeta, ki bi ne imel gnojne jame. Vedo, da ta tako malo čislana gnojnica pri travnikih in njivah največ zaleže. Kaj ti pomaga, če imaš še toliko zemlje, če jo pa ne moreš prav obdelovati? Pri vseh kmetijah naj bo gnojna jama in pametna poraba gnojnice podlaga gospodarstvu.
V Nemčiji boš videl lepe hiše in lepe ceste. Vso nesnago nosijo navadno na kupe, kjer delajo kompost za gnojenje. Sem pride vse, kar se ne da pri gospodarstvu porabiti, vsi odpadki, saje, cunje, kroni-pirjevka, vse se pomeša, namoči im s prstjo zadela ter včasih malo prerahlja. Pravijo, da dobijo tako najboljši gnoj. Cim
ivečji ie knp komposta, večji red vlada pri liiši. Pri nas je vsa nesnaga večkrat okoli ali še v hišah, komposta ni, polje malo rodi in travniki so zapuščeni.
Pri veliki skrbnosti za domači gnoj Idajo vendar nemški kmetovalci vsako le-J-to milijone za umetna gnojila. Ce veliko idajo, se jim to navadno trikrat povrne z Jobilnejšlmi pridelki. Treba bo tudi pri nas začeti v vsaki koči to novo gospodarstvo napredka. Če so v Nemčiji mogli, zakaj bi mi ne izpeljali v veliko lastno kor.st?
co=
mi
Za gospodinje in :: dekleta. ::
«30= nn
Kmečke sestre.
V našem listu smo že večkrat po-vdarjali, kako važno in potrebno je, da se z moškimi vred izobrazuje tudi naše kmečko ženstvo, ako hočemo res napredovati v gospodarskem in nravncm oziru. iSaj je jasno na prvi pogled, da bomo slabo vozili, ako bodo kmečki voz le moški (vlekli naprej, neizobraženo in nerazsodno iženstvo se bo pa kakor coklja obešalo nanj ter ga vleklo nazaj in v stran. Hvala Bogu, da imamo ženstvo, ki je to samo spoznalo, kar najbolj priča dejstvo, da se je vselej z velikim razumevanjem in vročim navdušenjem oprijelo vsega, kar se mu ie doslej nudilo v dosego večje izobrazbe. Kadarkoli in kjerkoli se kaj priredi za ženske: bodisi društva, predavanja. tečaje ali šole, vselej sc v obilnem številu odzovejo in so hvaležne za vsako drobtinico izobrazbe. To je, kar mora razveseliti in z najlepšimi nadami navdati •vsakega, ki želi srečne in zgledne videti (iaše kmečke domove, ki hoče močan in krepak kmečki stan.
Naša Slovenska Ljudska Stranka .ic ■ zvezi s krščanskosocialnimi organizacijami že izredno mnogo storila za povzdi-go našega kmečkega ženstva. Naj omenim samo gospodinjske šole na Vrhniki in one, iki se ima otvoriti na Grmu; tudi v Vodicah se otvori gospodinjska šola. O lepih uspehih teh šol ni nobenega dvoma in dekleta, ki bodo tako srečne, da pridejo v te šole, bodo kasneje lahko v vsakem oziru v zgled drugim starejšim gospodinjam i" bodo tako lahko mnogo pripomogle do .splošnega kmečkega napredka. Toda ti uspehi se še ne bodo tako kmalo in povsod pokazali. Mi pa moramo misliti na •to, kako bi čim preje zasnovali pomoč, ki bi bila dostopna vsemu kmečkemu žen-stvu, zlasti pa onemu, na čegar ramah Ježi danes vsa teža kmečkega gospodinjstva: sedanjim kmečkim gospodinjam. Ne bilo bi lepo ne prav, ako bi nanje pozabili in jih pustili brez pomoči v njih težavnem 'Položaju, ki zahteva od njih tiste izobrazbe in tistih vednosti, ki naj jih nudijo sedanje in bodoče gospodinjske šole mlajšemu ženstvu, katerih si pa revice preje niso imele kje pridobiti, sedaj pa ne mo-
rejo od doma. Za te naše gospodinje, pa tudi za ona dekleta, ki se vsled uboštva ali kakega drugega vzroka ne morejo udeležiti pouka na gospodinjski šoli, se mora na vsak način tudi kaj uspešnega ukreniti. Toda kaj? Poglejmo, kaj ozira vrednega imajo v tem pogledu v sosedni Nemčiji.
Razven velikega števila različnih javnih in zasebnih gospodinjskih in poljedelskih šol imajo v Nemčiji gospodinjski pouk deloma uveden že na ljudskih šolah; ponekod se uče deklice kuhanja in gospodinjstva v zadnjem šolskem letu, ponekod pa v obvezni nadaljevalni šoli. Za pouk so nastavljene za več šol skupaj posebne učiteljice, kakor n. pr. pri nas za ročna dela. ■Drugod so za šolske deklice (zadnje šolsko leto) izven šolskega pouka uvedeni posebni gospodinjski tečaji, katerih obisk je obvezen. Za o d r a š č c n o ženstvo prirejajo razna ženska in druga ljudska in dobrodelna društva praktične .n teoretične tečaje o kuhanju, strežbi bolnikov itd. Posebno izvrstno so se pa obnesli ta-koimenovani potovalni kuhinjski tečaj, ki se vrše navadno pozimi in trajajo po več ■tednov (štiri do osem). Tudi te tečaje oskrbe navadno ženska društva, na Bavarskem n. pr. žensko društvo »Rdečega križa«. Društvo nabavi vse potrebno kuhinjsko opravo in vse praktične kuhinjske pripomočke ter jih pošilja z nalašč zato nastavljeno potovalno učiteljico iz kraja v kraj, — izvzemši seveda kraje, kjer je gospodinjska šola ali pa je sicer poskrbljeno za reden gospodinjski poduk. Primeren prostor za obdržavanje teh tečalev preskrbe navadno občine, na Bavarskem pa sc vsi taki tečaji vrše po tamošnj h samostanih in drugih cerkvenih zavodih; le kjer teh ni. skrbi občina za prostor. Na Wiirttemberškem je bilo leta 1904 v 59 krajih 7b takih tečajev, na Bavarskem pa leta 1905 v -'4 kraj.h .36. Stroške pokrivajo deloma društva iz svojega, deloma pa prispevajo občine, dežela in država.
Iz tega lahko sklepamo, koliko se v (Nemčiji stori za povzdigo kmečkega ženstva ter preudarimo, kaj bi bilo najbolj priporočljivo, da se vpelje tudi pri nas. Gotovo so vsi ti načini gospodinjskega poduka lahko velike koristi, ako so dobro, krajevnim razmeram pnimerno zasnovani; v dobri meri pa je seveda uspeh odvisen tudi od osebe, ki poduk izvršile. Toda še nekaj drugega so v zadnjem času zasnovali Nemci v prospeh kmečkega sta-,nu, zlasti ženstva, kar nam najbolj ugaja jn bi toplo priporočali, da se uvede tudi pri nas: to so takoimenovane »kmečke ■sestre«.
Kmečke sestre so nov imeniten ženski poklic, za katerega so sposobne pač ■samo najboljše in najnadarjenejše ženske. iNjih namen in službena dolžnost je, da v krajih, kjer so nameščene, z besedo in dejanjem podučujejo kmečko ljudstvo — zlasti ženske — o vsem, kar je za dušni, telesni in gospodarski blagor kmečkega stanu potrebno. Kmečka sestra je popolnoma usposobljena za poduk o vodstvu priprostega kmečkega gospodinjstva, o bolniški strežbi in pripravi bolniške hra-Oie, dalje za poduk o vzgoji otrok, zdravo-
slovju, knjigovodstvu, praktični kemiji, porabi sadja in sočivja, vrtnarstvu, perut-ninarstvu in čebelarstvu. Kmečka sestra mora kmečkim ženam in dekletom odpreti oči, da spoznajo vrednost in lepoto kmečkega življenja, mora jim vzbuditi zanimanje za napredek v gospodinjstvu in gospodarstvu, -kakor tudi čut za red in lepoto v. domači hiši. Seznanjati mora dalje ljudstvo z novimi gospodarskimi in drugimi, pridobitvami v olajšanje in pospešenje kmetijstva. Kmečka sestra mora obiska-vati kmečke domove, streči bolnikom in v prijateljskem osebnem občevanju dajati vsakovrstne navode in pojasnila. Pozimi naj prireja tečaje, ob žetvi pa naj v otroškem vrtcu zb:ra male otročiče, jih varuje, podučuje in zabava.
Kakor se vidi, stavijo se kmečki sestri izredno velike naloge, in da jih izvrši, mora biti pred vsem sama globoko in resnično izobražena ne le v navedenih predmetih, marveč tudi splošno po dulni in •srcu. Biti mora prava, cela žena, ker le taka si more pridobiti srca kmečkega ženstva in že s svojo osebnostjo vplivati nanje tako, da bodo radevol!e, da. s hrepenenjem sprejemale njene nauke. Na roke pa morajo kmečkim sestram iti tudi vsi javni činitelji: oblasti in občine, kakor tudi cerkveni in drugi inteligentni krogi.
Poklic, izobrazbo in organizacijo kmečkih sester je zasnovala »Nemška zveza za pospeševanje kmetijstva« (Deut-scher Landptlegeverband) leta 1907 ped vodstvom groiice Lippe, velike prijateljice kmečkega ljudstva, ki ie obenem predsednica bratovščine kmečkih sester. Doslej je v Nemčiji nastavljenih že 25 kmečkih sester — vse same starejše, zelo izobražene žene; za leto 1910 pa je prijavljenih čez 20 novih postaj za kmečke sestre. Nastavljena je kmečka sestra na podlagi pismen: pogodbe, ki ji zagotavlja ■sledeče službene prejemke: Prosto stanovanje in hrano ter 25 mark (1 marka == 1 K 20 h) mesečne plače ali pa: Stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in vseli pritiklin, dalje svečavo, kurjavo in 35 m. mesečno. Dalje plača službodajalec (občina ali kaka druga oblast oziroma zasebnik) za kmečko sestro popolnoma iz svojega: Zavarovalnino za starost in onemoglost po najvišjem razredu (to zavarovanje je državno), potem bolnišničino in zavarovalnino proti ognju in razven tega še vsako leto 50 mark v penzijski fond sestrske družbe. — Plača kmečke sestre tedaj ni posebno sijajna, a eksistenca je dostojna in za vsak slučaj zavarovana. — Osebe, ki še niso dopolnile 25. leta. ne morejo biti nameščene, kar je popolnoma umestno. Sestre tvorijo posebno bratovščino ali družbo in nosijo posebno bratov-ščinsko obleko.
Takšna je torej stvar s kmečkimi se-istrami v Nemčiji. Kaj pravite k temu, slovenske žene in dekleta: Ali bi si ne želele tudi ve imeti v bližini tako plemenito, izobraženo prijateljico, ki bi vam v vseh vaših težkih dolžnostih stala na strani s svetom in dejanjem kot prava dobra sestra in mati?
Razglednice z vzhoda
>' umetniški izvršitvi s prekrasnimi ubranimi barvami za
nazorni nuuk in za nabiralce posebno pripravni, Z najlepšimi
Ir.iji [z Rima, in-
dije, F.gipta. I'a!e stine, srednjega morja, 1 evanta in dalmatinskega' >hre-žja. dalje slike iz orientalsko ljud-k. žnlicnja v skuj nih serijah od vsacih t; kosov frankoproli naprej plačilu i.', v lil različnih serij li kosov — 60 kos
proti povzetju K 4 50. Naroča se
najbolj pripravno na odrezku poštne nakaznice.
C in kr. dvorni nH| IfflUBIII) v Briixxu S,ev: 977 založnik J/M 11111111/111 (Čeiko)
Glavni cenik 3000 slikami na zahtevanje gratls in franko. --------:
I
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak
človek v lekarni 7rnk6c$y
poleg rotov$a lepo tiskano deset napovedi ja kmetovalca; tudi po pošli se brezplačno razpošiljajo. 3258 12-1
:

Konkurenčna budilnica k 2-90
St. 3946 po amer. sistemu, idoCa v vsaki legi, zanesljivo kažoča, za službo rabna, dobre kakoiosti, s triletnim pismenim jamstvom za dober in prav tek K 2 90, 3 komadi K S--, 5t. 3946>l, z v temi svetlikajočo se kaza Ce o ploCo K330.
3 kom. K 9'-. Nikak rizikol Zamenjava dopustna
ali denar nazaj. Razpošilja po poštnem povzetju ali
__prejposlatvi denarja
■■■n i	prva tvornica ur
JAN KONRAD tn kr. dvorni založnik v BrOxu St. 071, (fieiko).
Glavni cenik s 3000 slikami zastonj In franko.
Gledalo se je vedno
2595	na	7~1
dobro postrežbo, lepo blago in nizke cene
vsled tega je trgovina
R. MIKLAUC
Lialiljasa, Stritarjeva (Špiialsha) uiica štev. 5
pri slav. občinstvu splošno poznana kot najboljša trgovina blaga za moške in ženske obleke.
Mlin z zemljiščem
je na prodaj v Vintarjcvcu, občine Šmartno pri Litiji. Cena zmerna. Več se izve pri posestniku 2729 Jožefu Stepec ravno ondi. 4—1
Novost!	Novosti"
DENARNICA Z VEKSIRNO ZAPONKO '
' airio iz. uriloJen, 1 Porab.
močne a z motno "m finim Hovom s 1'ifciiimi "lidelek
se odpre za . /c|0„ . giednainob . ?naKifo Isiiiizlapr ! ,,|a'usni: morskega n n iHj Največja zaloga denarnic, Škatlic za srnodke Io svaltice v mojem glavnem ceniku. PoSilja |.roi : • 'clijla«, c. kr. dvorni založnik
JflN KONRAD razj.oSiljalnica v Brlhu Si. 98? fCeikoj. Glavni cenik s 3000 slikami vsakemu zastonj in franko.
TEODOR KORN
pohrivalec strsh in hlepar ter vpelfavec
Ljubljana, Slomškove ulice št. 3inlo
ter lastnik že 86 let obstoječe trgovine Josip Stadlen LJubljani, Stari trg St. 9, se priporoča za v njegovo stroko spadajočih del - Glavno / -topstvoa slovenske dežele /a najnovejšo razsvctljivo ,,Brikettid". luč, oblastveno dovoljena za upeljave v sta: ..»njih, gostilnah, prodajalnah itd Najcenejša luč, brez :ke nevr. nosti. najenostavneja onrava l ični mali apar.... sr napo njujejo z malimi „Brikettid"-kosi ter vodo Vsa noj*, nila in prospekte dobi na željo vsakdo pri meni i nzplacM
U>W i4-
NajboljSi proti
knrjlm očesom
relMika! oblina kurja
očesa 1 zavoj 40vinarjev
llelSko-radikal sredstvo za kurja očesa pisem m č°n~.
Proti naprej piaCiiu v znamkah z 20 vin. za poštnino je pristno le pri
C. Rlchterjevl lekarni pri „0RLU", Wels štev. 12.
Istotam sloviti velSki obliž proti trganju ln revmi po K 1—. Pozor na reg. varstv. znamko.
__
Puške!
Lancastar . od K 28 — Flobertpuika . . 850 Plttole . . . . 2-Samokresi . , . 5 —
Poprave ceno. iiiustri-ranl cenik franko. 870
F. I
!i
manafahturnn (guantna) trsovlna
„Pri Škofu"
v Ljubljani, Pojnčnrjev (sadni) trs
i Klim itslii liti usmili iiiiilti, Ilir si mjintlit tliji prodaja po zanesljivi stalni nizki ceni.
Blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah, gladko, križasto, rižasto in"rožasto. Perilni parhent in flanela v zelo lepih vzorcih, kambrik, kotenina, blago za srajce, višnjev parhent itd. Najnovejše volnene in svilnate rute, ogrinjalke, pletene rute (kocke), šerpe zadnje novosti, Snkno in pliš za jopce kakor tudi veliko izber gorenjskega, koroškega snkna in modnega kamgarna za moške obleke. Pletene srajce, gorke hlače, nogavice za ženske, možke in otroke. Kovtre prav težke in široke domačega dela, zelene ogrske 2594 koče kakor tndi navadne za konje itd. 7-1
Kdor bode rabil zimsko blogo. veliko irti malo. noj se zaupno obrne v trgovino „Pri lkrtu", kjer se prav dobro kupi.
m
3 C


Daje po
m
omejenim poroštvom
Kongresni trg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od--- «1/ O/ brez odbitka, tako, da dobi vlagatelj od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - H" /2/0 vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto, Rentni davek plačuje društvo samo. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma m esečn i h o b r o k i h, kakor tudi posojila na zadolžnice in menjice.
Dr. Fr. Dolšak I. r.,
zdravnik v Ljubljani, podpredsednik.
Prelat A. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik I. Sušnik 1. r.,
podpredsednik.
POGLEJTE
o potrebi vporabnih predmetov in daril vseh vrst v moj bogato ilustrovan glavni cenik s 3000 slikami, kateri se Vam pošlje na zahtevanje takoj zastonj in franko. C. In kr. dvorni založnik
jfln konrad
v BrUnu št. 986. (Češko),
SINGER
Mine Me
kupujte Ic v naših trgovinah, ki se vse poznajo po tem-le grbu:
Ne dajte se zapeljati po naznanilih, ki imajo namen , kazajc na ime Slnfler. postaviti na prodaj ie rabljene stroje ali pa lake zastarelega sistema, kajti naši šivalni stroji se ne oddajalo pre-kupcem, marveč jih prodajamo naravnost 161 občinstvu. 15-1
Singar Co.
ako. družba za šiv.
stroje, Ljubljana, Sv. Pelra cesta it. 4
Anton Avsec, kovaški mojster v Pudobu pošta Stari trg pri Ložu sprejme takoj v trajno delo 2757	spretnega	2—1
kovaškega pomočnika
SSSSSSSEH5HSSS5SS
Skupna rezerva sklepom 1908 čez 130.000 kron. Upravno premoienje sklepom 1908 čer 3,600.000 K.
Zadružnikov nad 600.
(jlavna posojilnica
reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani,
pisarna na Kongresnem trgu št. 15 nasproti nunske cerkve, obrestuje hranilne vloge po
4%%
t. j. K 475 za vsacih 100 kron, takoj od dneva vložitve, pa do dneva dvige, brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.	3418 1
Ima domače hranilnike.
Uradne ure od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
Tekoči račun v Avstro-ogrs>i banki v Ljubljani Račun poštne hranilnice št. 49.086. Telefon št. 135.

MNOGO DENARJA
prihrani tisti, ki o potrebi vporabnih reči in daril vseh vrst
ZAHTEVA
raoi glavni ,xenik s 3000 slikami, katerega pošljem
VSAKOMUR
zastonj in franko.
C. in kr. dvorni založnik
JAN KONRAD
v BrUxa št.996.(Č«ško).
naj nemudoma piše po vzorce dokler ne poidejo. Naznani naj se cena in vrsta blaga od katerega se žele vzorci.
Naslov:
Nervozni, bolni na želodcu, srcu ali prsih, ali oni, ki trpe na pomanjkanju spanja, omotici, tresenju, epilepsijl. naj pijo vsak dan mesto kave
Rosen-ovkrepilni inre-dilni čaj teon, k arton za poskus K i-iu, 6 kart. K 6. NaimanjSe naroe. 2 kart. Glavna zaloga: lekarna Filip Rosen v Silzciidorfu 8EI22 pri Dunaju, N.-Avstr. 1960
2597 9-1
Pošiljateljska trgovina blaga u
I R. MIKLftUC I
Ljubljana, Stritarjeva ulica št.5.
Cene najnižje. - - Vzorci poštnine prosto.
Stenske ure z budilko
s 30 urnim kolesjem na p< ro, ki bije lol in cele ure, v epo polirani orehovi omarici, 7i cm dolga, z belim kazalnikom in kazalcem za budilo ie K 12-20. 3 letno pismeno jamstvo. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Nikak rizlkol
Pošilja po povzetju prva tovarna za ure -1
BrUx št. 999. (Češko).
Glavni cenik s S0'0 slikami zasloni in franko.
Francoska prekomorska družba. Odhod iz Ljubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje amo	383 26—1
obl. konces. potov, pisarna Ljubljana, Dunajska cesta 19 nasproti znane gostilne pri „fl("
IfcjjT	NAJBOLJŠA IN NAJSIGURNEjSfl PRILIKA ZA ŠTEDENJE!	^
Denarni promet do 31. decembra 1908 čez 72 milijonov kron.
Lastna glavnica K 420.537-92
Stanje vlog dne 31. majnlka 1909 čez 20 milijonov kron.
| LJUDSKA POSOJILNICA
*	renistrovana zadruaa z neomejeno zavezo
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ffllkloSiževa cesta štev. 8. pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Unlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do
1. ure popoldan ter jih obrestuje po ==
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto.
Marijin TRS-
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno - hran. položnice na razpolaganje-Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant. eskomptirajo.
D,. ,,„„ SuSteršič, pred«,. ,oS„, S«*.,	^~	^	L
nosestmk, pocnemiK m uguv«. . ..-— .
_______________________________. jovec, Breg p r, ^^a^^Mlf^
regar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v LmbljMii.Fran L|S*™CJ nik ,'la Rudniku. blaga/iTiudske^josojHnTče«. fiS Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar ,n posestnik v Ljubljani. Gregor Sllbar,	__
Motorje tfia mline in stiskalnice « Železne blagajne, stavbene potrebščine IS žeieznino
FR. STOPICA v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. L
POTRUDITE SE
in preglejte o potrebi vpo-rabnih reči in priložnostnih daril vseh vrst, moj glavni cenik s 3000 slikami, kateri ;C Vam pošlje na zahtevanje zastonj in franko
in si bodete
pri naročilu
PRIHRANILI MNOGO DENARJI. C. in kr. dvorni založnik
JAN KONRAD
Briix št. 989. (Čeiko).
Nenavadne nisemshe znamke.
Vseh 5. delov sveta. Vse različne.
SI 1 ,, 2
,, S	300
.4	400
„ 5	530
., 6	600 7 10X1
101 kosov 200 ,,
80 1,— 2 -a 50 B-9-15-
povilja do K 2'-- proti napi ej plačilu z dodatkom ■jo v za poštnino V slučaju ako se želi pripor, pošiljale, 45 \in. za poštnino. Cez K 2 — po povzetju ali na-I tej plačilu po c. in kr. dvornem založniku JAN KONRADU, Brux štev. 992. (Češko). Za znamke prosim zahtevajte nov cenik.
Edina izborna priložnost za nakup za trgovce j
Razpošilja se tudi zasebnikom.
40 metrov ostankov sortirano 13-90 K
40 metrov veleprlma po želji sortirano 15 K
Barhunt v lepih vzorcih za obleke, bluze in spod. obl.
Flanele, lepo k rižasle, za srajce in bluze.
Delen, z robom, za obleke In bluze.
Angleški eeflr, 80 cm širok, za pisane srajce, prs« za |
srajce in bluze za dame Modrikasto blago za kuhinjske predpasnike in domače obleke.
Kanafas za posteljne prevleke v živahnih barvah. Oksforda za možke srajce, izborno trpežne kakovosti. I Krizet, barvan, za spodnja krila, tkan iz debele tvarine. Dolgost ostankov 3 do 10 metrov zajamčeno brez napake, trpežne kakovosti in popolnoma pralno.
Nibiibo fifibul Znesek se ,ak°l vrne- al<0 b'"eo
MlnUSlt. llfclnK. ne ugaja in ie lahko pošiljatev ne-
tranklrana nazaj pošlje. Čez 1000 priznalnih pisem od l./I.
40 melrov iinega, pobeljenega rumbnrškega platna I za najfinejše životno in posteljno perilo, sortirano I z belim krizeto.n za spodnje perilo samo K 17'90.
Golo ve, zarobljene rjuhe brez šiva, 235 cm dolge, 150 cm široke, iz najboijSe tkanine, trpežne kakovosti, zajamčeno platno, kos K 2-40. Najmanjše naročilo | 6 kosov. Pošilja po povzetju.
Ckalnica Tjorner, J^achod (Češko), j
Pri naročilu 2 zavojev poštnine prosto.
2487 20-1
Posestvo
v Vel. Gabru na Dolenjskem, obstoječe iz hiše, šupe, poda in njive, vse v prav dobrem stanju, primerno za vsako obrt, se takoj ugodno proda. Vpraša se pri I. GHOBELNIKU v Ljubljani.
2705	Pred Škofijo._4-ii
najdete v trgovini
„Pri Škofu"
t Ljubljani, Pogačarjev m
I*""" trg (Sadni trg)
zelo veliko izber blaga zadne novosti.
Cene nizke — postrežba
35 2596 znano dobra. 10—i 188 18
Zahtevajte nj
1» Iraakoo«
*« fcimd
C' 'iik i niJJH
I 'Jobami zl.tninc, irtbni ne ild.
Prva tovanu ur v Brin St. 961. (hiti
JAN KONRAD
c. in kr. dvorni zaloinlL
Prava švicarska i k ank.-rr. lira, sistem Roskc ■ K 5'-, komadi K 14--. Ri. otr.Adlt Roskopt nik ank •inii. ura 71 Prava srebrna ie : ura K 8(1 Nikak riziko! Zamena dovoi;& ali denar nazaj.
PREPRIČAJTE SE
o zmožnosti mo;c tvrdkein zahtevajte v potiebi vpo-rabnih predmetov in dari! vseh vrst, moj glavni ceni« s 3030 slikami - tstonj is franko z dopi nico.
C. in kr. dvorni založnik JRN KONRAD BrUx It. 984. (ČeIto).
Za košnjo priporočamo najboljše ameriške kOSillB StrOJB K.
kateri so ne samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporabljajo kot najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj MC. CORMICK. Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo.
Edina zastopnika za Kranjsko:	273'/
Karol Kavšeka nasl. Schneider & VEROVŠEK, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
*i*'P* '^rini^T*>>yT»'.rVj^gir>irV r1r'r'r\".r
Ustanovljena leta 1882. Telefon št. 185. Poštne hranilnice račun št. 828.405.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo 52-1
V Ljubljani na Punaiskr časti" "sET
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa nad .... K 71,417.344-75
obrestuje hranilne vloge po 4%%
brez vsakega odbitka rentneoa davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. —
Sprejema tudi vloge na tekoti račun v zvezi s Čekovnim prometom in lih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908 nad........ k 17102.911*27
PMojuje na zemljiiča po 5w/0 z 1>/2»/o na amortizacijo ali pa po i •/«•/,' brez 'amortizacije, na menice po B% Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
Uradne nre: vsak dan od 8. do 12. ln od 3. do 4. nre, Izven nedelj In praznikov