KRONIKA SLOVENSKIH MJBST ŠTEVILKA 2 • LETNIK, VII • v LJUBLJANI, JUNIJA 1940. PROCESIJE V STARI IN NOVI LJUBLJANI A. POTOČNIK. Papež Klemen XIV. je ukinil leta 1771. precej praz nikov in določil, da smejo biti procesije le v križevem ali prošnjem tednu, o Telovem in ob času stiske, če jih odredi škofijski ordinariat. Dvorni dekret z dne 21. julija 1785. pa je vse procesije, razen pravkar ome njenih, sploh prepovedal. S tem se je spored procesij v Ljubljani skrčil na najmanjši del, a se je od takrat do danes zopet znatno pomnožil. Redne procesije v letu 1940., katerih pregled naj omogoči primerjanje sodobnega sporeda procesij s prednjima zgodovinskima, so te-le: Velikonočne procesije so na veliko soboto popoldne in zvečer ali pa na velikonočno nedeljo zjutraj. V so boto so nastopne: popoldne v uršulinski cerkvi presv. Trojice, v cerkvi sv. Nikolaja ali v stolnici, v trnovski cerkvi sv. Ivana Krstnika, pri Sv. Petru, v frančiškan ski cerkvi Marijinega oznanjenja in pri Sv. Jakobu, zvečer oh osmih pa pri Sv. Jožefu ali očetih je zuitih, v cerkvi prebl. Marije Device pomočnice krist janov ali v Križankah in v moščanski cerkvi sv. Dru žine. Na velikonočno nedeljo zjutraj so procesije v cerkvi presv. Srca Jezusovega ali pri očetih lazaristih, pri Sv. Antonu Padovanskemu na Viču in v salezijan- ski cerkvi prebl. Marije Device pomočnice kristjanov na Rakovniku, v frančiškanski cerkvi sv. Frančiška Serafinskega v Šiški, v cerkvi sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu in v salezijanski cerkvi sv. Terezike De teta Jezusa na Kodeljevem. Potresna procesija. Po strašnem potresu, ki je o veliki noči 1895. leta razmajal Ljubljano v njenih te meljih, so se zaobljubili ljubljanski verniki skupno s knezoškofom dr. Jakobom Missio, da bodo prirejali sleherno leto na veliko nedeljo popoldne slovesno pro cesijo z Najsvetejšim, da bi obvaroval Bog mesto in njegovo prebivalstvo v bodoče podobne nesreče. Pro cesija gre dandanes iz stolnice v cerkev sv. Jožefa na Zrinjskega cesti. Sprva, prav za prav dokler še ni bila zgradena ta cerkev, pa je prihajalo verno ljudstvo iz vsega mesta in njegove okolice v procesijah k Sv. Pe tru. Kadar je bilo ali je še zdaj na rečeno nedeljo skrajno slabo vreme, se opravijo vse pobožnosti v cerkvi, kjer je izpostavljeno sv. Rešnje Telo. Iz vseh devetih ljubljanskih župnijskih cerkev od hajajo procesije na sv. Marka dan in o križevem. Na praznik sv. Rešnjega Telesa so procesije v stol nici, pri Sv. Petru, v Trnovem, pri Sv. Krištofu, v Šiški in na Viču. V nedeljo po tem prazniku izidejo procesije iz cerkev Marijinega oznanjenja, sv. Jakoba in sv. Družine. Razen navedenih procesij sta med letom še dve, in sicer: prva tretjo nedeljo po veliki noči odnosno v nedeljo po varstvu sv. Jožefa z Najsvetejšim v jezuit ski cerkvi, druga pa v nedeljo po godu prebl. Marije Device pomočnice kristjanov v rakovniški cerkvi, pri kateri nosijo lepo okrašen Marijin kip, ki je sicer na velikem cerkvenem oltarju. Izbrani tu sledeči primeri naj vzbude nekoliko pred stavo o izrednem sijaju, s katerim je prirejala proce sije baročna doba! Višek sijaja je dosezala vsekakor in nedvomno da leč znana procesija na veliki petek, ki so jo uvedli leta 1617. z nenavadno spretnostjo očetje kapucini. Pro cesija je izšla pozno v mraku iz njihove cerkve, sto ječe v sedanji Zvezdi. Ob bajni razsvetljavi, prirejeni z baklami in svečami, so med sprevodom uprizarjali razne dogodke iz Odrešenikovega trpljenja kakor tudi iz sv. pisma stare in nove zaveze. Velikanske množice ljudstva iz mesta in z dežele so se z odlično gospodo vred udeleževale teh obhodov. Ta procesija je tako zelo slovela, da se je govorilo o njej, da je ni lepše, pobožnejše in daljše v nobeni drugi deželi. Dne 24. marca omenjenega leta je krenila procesija prvič iz kapucinske cerkve po ljubljanskih cestah, ulicah in trgih. Oče Romuald, škofijski ka-pucin, je sestavil spored sprevoda in zložil potrebne pesmi. Pri procesiji se je 13* videlo štirinajst podob, uprizorjenih deloma na odrih, deloma na vozovih. Prva podoba je prikazovala raj in greh prvih star šev. Na odru so bili prvi starši s svojimi otroki, angel z mečem v družbi soangelov in hudič. Njim so sledile razne obrtniške bratovščine z banderi. Angeli so no sili: prvi kelih, drugi mošnjo z denarjem, ostali pa šibo, vrv, kelih, plašč, ključe, gobo, krono, lestvico in petelina. V drugi podobi je jezdila na belem konju z Iavor- jevim vencem na glavi in oborožena s puščico zmago- nosna smrt. Za njo se je pomikala duhovna smrtna konjenica, v kateri so bili papež z dvema kardinaloma in škof, ki sta ga spremljala kanonika v višnjevi obleki, potem so šli papežev poslanec, rdeče oblečen kanonik, župnik in dva kaplana. Vsi navedeni so predstavljali duhovno smrt. Med svetno smrtno ko njenico je jahala kot prva smrt z zastavo, za njo pa so se vrstili cesar in dva plemiča, kralj in zopet dva plemiča, nadalje nadvojvoda in dva volilna kneza, grof, baron in deželni plemič, plemenitniki, župan, kmet in berač. Papež, cesar in kralj so jahali posamič, drugi pa po trije in trije skupaj. Zaključek je tvorila smrtna pehota velike in male smrti. Med drugo in tretjo podobo so leta 1734. vtaknili pekel, v katerem so bili Lucifer s hudičevo konjenico, starček hudič, hudič z zastavo in hudič z drevesom, štirje hudiči so vlekli na verigi pogubljeno dušo. Za njimi je jezdil Kristus na oslu, potem pa sta šla belo oblečena dečka z oljkovima vejicama v rokah in po joča hosiano nemško in slovensko, šest velikih apo stolov, rdeče napravljenih, je zaključilo podobo. Četrto podobo — zadnjo večerjo — sta vozila konja. Na vozu se je pogovarjal Kristus z dvanajstimi apo stoli o dogodkih med zadnjo večerjo. Peta podoba je prikazovala na konju polkovnika, za katerim sta jezdila na oslicah narednika s helebar- dama. Za temi jezdeci so šli dva bobnarja s piskačem v sredi, dvanajst mož suličarjev in oddelek grenadir- ske ali pa dragonske konjenice. Nato je jahal Samson, a za njim je šlo zopet dvanajst suličarjev in oddelek konjenice. šesta podoba je predstavljala krvavi pot. šestnajst mož je neslo Oljsko goro. Kristus v beli obleki in ob dan od petih angelov je potil krvavi pot. Ta skupina je bila na odru, za katerim se je godilo tole: Hudiči so vodili na vrveh Judeža Iškarijota. Njemu so sledili peš bobnar in četa dečkov s poleni v rokah, na konjih pa štirje farizeji z rdečimi čepicami. Za njimi so vlekli štirje židi Jezusa. Velika duhovna Ana in Kajfež s po dvema levitoma ob straneh sta jezdila. Pilata sta spremljala plemiča, katerih eden je nosil umivalo in ročko, drugi pa brisačo. Na koncu podobe je jezdil na konju Herod, ki sta mu drugovala plemiča. Sedma podoba — bičanje. Podoba je prikazovala na odru tri žide, ki so bičali Jezusa, ki je bil v sprem stvu dveh angelov. Oder je nosilo šestnajst mož, za katerimi so stopali spokorniki in spremljevalci trpe čega Kristusa, vsi z velikimi križi na ramah. Osma podoba je kazala kronanje. Na odru, ki ga je nosilo tudi šestnajst mož, so bili štirje angeli in trije židi, ki so kronali Jezusa s trnjem. 14* Deveta podoba je bila sestavljena iz obupanega Je- ronima, ki mu je sledilo šestnajst črno oblečenih pu- ščavnikov z rdečimi križi na ramah in množica spo- kornikov. Deseta podoba: Ecce Homo! Dvajset mož je nosilo oder s sedmimi osebami, ki so bile: Pilat, farizej, po dva zida in angela. Prvi je prelomil palico in jo vrgel pred Kristusa, za katerim so stopali štirje farizeji s črnimi klobuki ter se je pomikal voz s križema, name njenima obema razbojnikoma, ki sta bila skupaj zve zana. Nato so korakali Veronika, Kristus s križem na rami, ob straneh dva, trije Židi. Za njimi so stopale žalostna Mati božja, Marija Magdalena, Marija Salo- me, Marija Kleofa in še neka druga Marija. Potem je jezdilo še pol turške konjenice, a kot zadnji je jahal Longin. Enajsto podobo, predstavljajočo Odrešenika na križu, so peljali trije konji, in jih je vodilo šest mož. Pod križem sta bila Magdalena in poželenje (Cupido), zadaj pa štiri osebe, predstavljajoče takrat znane dele sveta: Evropo, Azijo, Afriko in Ameriko. Dvanajsta podoba je kazala Mater božjo sedem ža losti. Oder, na katerem so bili Marija z dvema ange loma, poželenje in Janez Evangelist, so nosili. Za odrom je stopala skupina križenoscev in spokornikov in plemiča, noseča na blazinah žezlo in krono. Nato je šel David s harfo, za katerim je nesel plemič škr- latast plašč. V trinajsti podobi je bila skrinja zaveze, ki so jo nosili štirje leviti. Ob straneh sta šla levita, da sta kadila sveto breme. štirinajsto podobo — Kristusov grob — je nosilo štirinajst mož, odetih v rdeče redovniške halje. Ob straneh je korakalo šest starešin v črnih plaščih in s plamenicami v rokah. Sprevod so zaključili godci in duhovščina. V sprevodu je bilo videti dosti vernikov, obloženih s težkimi križi, ki so se javno pokorili. Ker so se pa jele dogajati spričo poznega — nočnega časa različne nespodobnosti, je izgubila procesija sčasoma verski pomen in značaj. Zato so jezuiti svojim gojencem di jakom strogo zabranjevali vsako sodelovanje pri tej procesiji, zlasti v vlogah zidov, vragov ali vitezov na konjih, ker so imeli obhod bolj za veseljačenje pustnih norcev kakor za pobožno procesijo. A tudi vlada je posegla vmes ter prepovedala dne 22. oktobra 1773. nadaljnje prireditve pasijonske procesije. Ne glede na željo mestnega magistrata in kapucinov je tudi te danji ljubljanski knezoškof Karel Herberstein soglašal z vladnim ukazom ter zaradi tega odredil, naj odide procesija na veliki petek iz stolnice takoj po večer- nicah, torej še podnevi, in naj nosijo pri njej samo Kristusovo telo, ležeče v odprti krsti. Toda cesar Jožef II. je dne 27. decembra 1782. prepovedal tudi ta sprevod ter hkrati še zelo skrčil število takratnih pro cesij, škofom je bilo dano na izvoljo, da so lahko po svoji uvidevnosti odločali o procesijah. Dvorni dekret z dne 3. januarja 1783. pa je ukazal, naj se denar, namenjen za procesije, porablja za gradbe in popravo šolskih poslopij in učiteljskih stanovanj, šolnino in preskrbovanje učnih knjig ubožnim šolarjem. 15* V nekdanji jezuitski cerkvi pri Sv. Jakobu se je zbirala na veliki četrtek bičarska procesija. Od cerkve dalje se je pomikala po Starem trgu do Pod tranče, potem pa čez čevljarski most na Novi trg. Po eni strani trga je šla gor, po drugem dol, a nato zopet preko istega mostu na Mestni trg do škofije, kjer se je obrnila ter krenila po Mestnem trgu in Starem trgu v izhodišče. Udeleženci, goli do pasu in noseči zastave, bakle in goreče sveče, so se bičali med procesijo do krvi. Glave so imeli zavite v platnene bele prte. Med sprevodom so prepevali psalme in spokorne pesmi. S kapucinsko pasijonsko procesijo tekmuje po svo jem sijaju proslava kanonizacije sv. Ignacija Lojole in sv. Frančiška Ksaverija v Ljubljani leta 1622. Dne 12. marca 1622. je papež Gregor XV. uvrstil med svetnike Ignacija Lojolo in Frančiška Ksaverija. Knezoškof Tomaž Hren, obveščen o tem dogodku, je šel v slovesni procesiji iz stolnice v jezuitsko cerkev sv. Jakoba. Tam je daroval pontifikalno sveto mašo, a slavnostni govor o obeh svetnikih je imel generalni vikar Adam Sotner. Jezuiti pa so se odločili, da bodo proslavili svojega zaščitnika dne 5. junija, t. j. tretjo nedeljo po bin- koštih. Pohleven dež je prejšnji večer zelo ohladil zrak in odstranil cestni prah. Kakor poroča spis »Hi- storia annua Collegii Societatis Labacensis«, ki ga hrani arhiv Narodnega muzeja v Ljubljani, se je izvr šila proslava takole: Najprej so blagoslovili dva masna plašča in dve za stavi, katerih eno so posvetili sv. Ignaciju, eno pa sv. Frančišku Ksaveriju. Nato se je razvila slovesna pro- cesija, ki je krenila iz šentjakobske cerkve po Starem trgu do Tranče, odšla čez gornji (zdaj Hradeckega) most na sedanji Breg, skozi Križevniško ulico in Go sposko ulico proti deželnemu dvorcu (kjer je zdaj vse učilišče) mimo kapucinov (današnji Kongresni trg) v sedanjo Wolfovo ulico, čez spodnji most (zdaj tro- mostovje) v sedanjo Stritarjevo ulico in mimo stolnice do frančiškanov, ki so imeli na današnjem Vodniko vem trgu samostan in cerkev. Od tod se je vrnila pro cesija po sedanjem Mestnem trgu in Starem trgu k Sv. Jakobu. Povsod, koder se je procesija pomikala, so okra sili ljudje vse z zelenjem in cvetjem, tla pa nastlali s travo. Na oknih so bile preproge, podobe in kipi. Mestna garda je oddajala salve, vojni topovi pa so s streli slovesnost še bolj povzdigovali. Mestni magi strat ob tej priliki ni skoparil, zakaj napraviti je dal pet slavolokov, ki so stali: prvi na trgu pri Sv. Ja kobu, drugi pri lekarnarju Cirijanu (danes Stari trg št. 7), tretji, ki je prekašal po umetnosti vse druge, ob kraju današnjega Hradeckega mostu, četrti pred vrati deželnega glavarja, peti, najvišji in najširši, pa pred rotovžem. Slavoloke so krasile podobe angelov, ki so držali napise v več jezikih, proslavljajoče pro cesijo. Jezuiti so postavili na več krajih, kjer je šla pro cesija, pred meščanskimi in plemenitaškimi hišami dvanajst odrov, da so se na njih predstavljali živi prizori iz življenja obeh svetnikov. Meščani in ple miči so jim posodili za ta namen najlepše obleke in dragocenosti. Prvi prizor je bil pri hiši plemiča Jurija Kaisela nasproti magistratu (danes Mestni trg štev. 24). Ob oltarju Matere božje je visela bojna oprema, spredaj pa je stal sv. Ignacij, napravljen v špansko obleko in zamaknjen v gorečo molitev. Nad odrom je bil napis: »Hactenus mundo, in posterum Dco« (doslej svetu, posihmal Bogu). Pred sedanjo hišo na Mestnem trgu št. 23, katere lastnik je bil takrat Frančišek Pcllizerol, je bil drugi prizor: Sv. Ignacij izroča klečečima beračema svojo dragoceno obleko ter prevzema od njih razcapane cunje. Videti sta bila tudi dva angela: eden je udarjal na pavko z napisom: »Vocatio Dei« (Poklic božji), eden pa pozival vojake pod zastavo Križanega Kri stusa z dvema napisoma. Prvi napis je vabil z bese dami: »Audite populi ...I Si quis vult post me venire, 16* abueget semetipsum, et tollat crucem suam quotidie, et sequatur me!« (Poslušajte, ljudje...! Kdor hoče priti za menoj, naj zatajuje samega sebe, jemlje vsak dan svoj križ nase in hodi za menoj!) Drugi napis se je glasil: »Dispersit, dedit pauperibus.« (Razdelil je in dal ubogim.) Na sedanjem Mestnem trgu pri nekdanji Naumanovi hiši je bil tretji prizor. Na visokem podstavku sta bila Mati božja in sv. Ignacij kot romar s palico, širokim klobukom in rožnim vencem v roki. Svetnik je stal med angeloma, ki sta trosila nanj cvetice. Napis na sliki je pojasnjeval: »Sv. Ignaciju se prikaže večkrat Mati božja.« Današnja hiša na Mestnem trgu št. 19 (sedanja lastnika dr. Viktor in Franc Schiffrer) je bila tedaj last Janeza Krstnika Bernardina. Pred njo je bil če trti prizor, ki je kazal uboštvo. ženska z majhnim dečkom je nosila jarem, a z nogo teptala zlate posode in denar. Poleg nje je bila devica, ki je predstavljala sveto čistost. Zato je držala v rokah bele lilije in druge cvetlice. Sv. Ignacij, oblečen po jezuitsko, je klečal; ob njem je ležal biret. Ta prizor je spominjal na izrek v sv. pismu, ki veleva: »Vende, quae habes, et veni, se- quere me!« (Prodaj, kar imaš, pojdi in hodi z menoj!) Pri Viskojevi hiši (zdaj Mestni trg št. 18 — last Karla Sossa) je bil peti prizor. Na vzvišenem prostoru je sedela Vera s knjigo postav v desnici in križem v levici. Desno ob njej je stal sv. Frančišek Asiški, ki je prejemal rane Križanega Zvelicarja. Sv. Dominik je držal v desnici knjigo, v levici pa je imel lilijo. Ob nogah mu je ležala zemeljska obla z gorečo baklo. Poleg so stali še ustanovitelji drugih redov: svetniki Brunon, Bernard in Benedikt z označbami svojih re dov in oblečeni kot redovniki. Na levi strani je stal sv. Ignacij v redovniški obleki, držeč v roki knjigo redovnih pravil z Jezusovim imenom. Napis je pojas njeval: »Et ipse fundavit eam Altissimus.« (In Naj višji sam jo je ustanovil.) Staro poslopje nekdanjega hotela pri Maliču, za kate rim je zrasla nova stavba trgovske palače tvrdke Bata, ki je dograjena. Staro poslopje prično v kratkem podirati. 17* šesti prizor je bil na sedanjem Mestnem trgu pred hišo št. 22, ki je zdaj njen lastnik I. Kump ter je bila tedaj v njej Hillerjeva knjigarna. Prizor je predstav ljal sv. Ignacija v domači obleki in z biretom na glavi. Z eno roko je listal po knjigi duhovnih vaj, z eno pa držal rožni venec. Pred njim je stal s štirimi tovariši vred sv. Frančišek Ksaverij v okusni francoski noši. Angel jih je priporočal sv. Ignaciju za sprejem v je zuitski red. Za ta iprizor je veljal napis: »Omnis homo simili sui sociabitur.« (Vsak človek se bo družil s sebi podobnim.) Na Starem trgu št. 1 ali pred današnjo Olupovo hišo, kjer je bila ob tistem času Gajancelova delavnica, je stalo sedmo pozorišče. Na odru so bile štiri zveri, blju- vajoče iz gobcev puščice, ki so označevale laž, obre kovanje, sramotilne spise in sovraštvo. Puščice so ko vali štirje kovači, ki jim je vrag meh gonil. A nasproti njim je nosil Kristus križ in govoril: »Ego vobis pro- pitius ero« (Jaz vam bom milostljiv). Napis nad pri zorom se je glasil: »Patientia vobis necessaria est.« (Potrpežljivosti vam je treba.) Osmi prizor je bil pri tedanji Pittorferjevi hiši, ka tere lastnik je zdaj Miroslav Urbas (Stari trg št. 15). Predstavljal je opremljeno ladjo, namenjeno v Indijo in imenovano »Sv. Duh«. Na njenem krovu je stal sv. Frančišek Ksaverij z evangelijem in popotno pa lico v rokah. Spremljale so ga štiri glavne kreposti. Na krmilu je stala ljubezen z gorečim srcem, ki je jiripravila svetnika do tega, da je šel oznanjat v In dijo Jezusov nauk. Veslali so štiri angeli. Napis nad odrom se je glasil: »Ite angeli veloces ad gentem di- vulsam et dilaceratam ad populum terribilem; post quem non est alius.« (Idite hitro angeli k razpršene mu in raztrganemu narodu, za katerim ni drugega.) Na ladjinem krnu je tolkel mož na pavki, na katerih sta bila napisa: »Remissio peccatorum«. (Odpuščanje grehov) in »Pax cum Deo« (Mir z Bogom). Pred ladjo je plaval poganski bog Neptun, ki je pretil morju s trizobom ter tako zagotavljal svetemu potniku varno potovanje. Pri vhodu v ozko ulico sedanjega Rebra je bil de veti oder. Poosebljena Cerkev je stala v sredini. Ob straneh sta jo spremljala svetnika Ignacij in Franči šek Ksaverij, oba z biretom na glavah in motikama v rokah. Na eni motiki je bilo napisano »Pietas« (Po boznost), a na eni »Doctrina« (Učenost). Nad svet nikoma je izlival angel iz posode vodo, znak božje mi losti. Okrog skupine so stali poosebljeni, takrat znani šele štirje deli sveta. Prizor je imel napis: »Ite et vos in vineam meam!« (Pojdite tudi vi v moj vinograd!) Nekako ob ustju Starega trga in Sv. Florijana ulice je rasla svoje dni stara košata lipa pri vodnjaku. Tam so napravili deseto pozorišče. Pod lipo je bila postav ljena cerkev s krasnim stolpom. Ob strani svetišča sta bila sveta Ignacij in Frančišek Ksaverij z rimskima sekirama v rokah. Sekiri sta imeli napisa »Pietas« (Poboznost) in »Doctrina« (Učenost). Ob vznožju je ležala zver z napisom na hrbtu: »Singularis ferus« (Nenavadna zver). Kadar se je hotela dvigniti, da bi razrušila cerkev, sta svetnika njeno namero s seki rama odbila. Prizor je nazorno prikazoval, da sta ta dva svetnika skupno s tovariši Cerkev božjo s pobož- nostjo in učenostjo ohranila in zmeraj branila. Prizor je bil zaznamenovan kot »Obramba Cerkve«. 18* Najbolj okrašeno je bilo enajsto pozorišče ne daleč od jezuitskega pokopališča, ki je bilo tisti čas pri cerkvi sv. Jakoba. Prizor je imel napis: »Apostolus Indiarium« (Apostol Indije). Na vzvišenem mestu je stal sv. Frančišek Ksaverij. V levici je držal srebrno posodo z blagoslovljeno vodo, v desnici pa kropilo, spleteno iz zelenike. Dva indijska tamburaša, okusno ozaljšana s pavjim perjem, sta stala zraven njega. Okoli njih je bilo zbranih dvanajst zamorčkov z loki na ramenih in zlatimi čašami v rokah. Malčki, okra šeni s perjem, so plesali krog svetnika, s čimer so ka nili ponazoriti notranja čustva in radost, ker jih je sv. Frančišek krstil in jim oznanjal sveti evangelij. Zamorčki so po zgledu litanij peli: »Sv. Ksaverij, prosi za nas!« Zadnji — dvanajsti oder je bil pri vhodu na poko pališče, tako da je zapiral cesto, ki je držala s Starega trga. Tam sta stala sv. Ignacij, opravljen kot duhov nik, in sv. Frančišek v koretu z lilijo in s prekriža- nimi rokami na prsih. Poleg njih so bili ustanovitelji drugih redov. Mladeniči, postavljeni v krogu, so bren- kali na harfe, ko se je pomikal sprevod mimo. Prizor je bil označen z besedami: »Inventi sunt in numero sanctorum« (Našli so jih v številu svetnikov). Tako smo opisali znamenite prizore v zvezi s proce sijo, prirejeno v Ljubljani spričo kanonizacije sv. Ignacija Lojole in sv. Frančiška Ksaverij a. A zdaj si oglejmo še procesijo samo! V procesiji so šli najprej ljubljanski cehi z zasta vami, za njimi pa so korakali jezuitski dijaki. Njim so sledili kapucini in frančiškani, učitelji z jezuitske šole v koretih, nadalje kleriki in duhovščina iz jezuit skega semenišča. Za patroma, ki sta nosila blagoslov ljeni zastavi sv. Ignacija Lojole in sv. Frančiška Ksa- verija, so šli ostali jezuiti v koretih s štolami, naposled pa kanoniki in ljubljanski knezoškof Tomaž Hren. Seveda pa ni manjkalo še drugih redovnikov, kakor pavlincev, karmeličanov in usmiljenih bratov, ki so bili naključno v Ljubljani ali jih je vest o procesiji privabila v mesto iz drugih dežel, na primer iz Italije, s Hrvatskega in od drugod. Procesije so se udeležili tudi posvetni dostojanstveniki, med njimi deželni gla var in vicedom, katoliško domače in tuje plemstvo, mestni občinski svet in neštevilna množica ljudstva. 19* Po končani procesiji je knezoškof slovenski pridigal ter tolmačil vernikom prizore, ki so jih občudovali med procesijo. Po knezoškofovi sveti maši, ki se je pričela šele ob enajstih, se je s kora oglasila zahvalna pesem, spremljana od trompet in pavk, vmes pa so se culi topovski streli. In še z drugim zmagoslavnim pohodom je bil v Ljubljani počaščen sv. Ignacij Lojola. Na Veliki šma ren leta 1640. so pripeljali namreč čolnarji po Ljub ljanici svetnikov kip v nadnaravni velikosti, do Šen- klavža, kjer so jih pričakovali pred pristaniščem du hovščina in verniki. Med zvonjenjem in zažiganjem umetnega ognja so sprejeli kip ter ga odnesli v slav nostnem sprevodu v šentjakobsko cerkev. 20* KRONIKA SLOVENSKIH MEST ŠTEVILKA 3 • LETNIK, VII • v LJUBLJANI OKTOBRA 1040 PROCESIJE V STARI IN NOVI LJUBLJANI A. POTOČNIK (Nadaljevanje.) Prenos ostankov sv. Peregrine. V mrtvaški kapeli nekdanje diskalceatske cerkve sv. Jožefa v Ljubljani je bil oltar, na katerem so hranili kot največji zaklad ostanke svete mučenice Peregrine, ki jih je poklonil diskalceatom po vztrajnih prošnjah njihov generalni prokurator o. Gregor a Jesu Maria. Svetničine koščice, katerih pristnost je bila potrjena v Rimu dne 27. maja 1659., je prevzel diskalceatski prior na Vrhniki, ka mor so dospele iz Italije. Prior je prenočil v Bistri, kjer je spravil davno zaželene svete moči v ondotni kartuzijanski cerkvi, nato pa zjutraj, ko je odmaševal, odrinil z njimi v Ljubljano ter jih predal diskalceat- skemu samostanu. Tam si jih je ogledal dne 6. no vembra knezoškof Oton grof Buchheim s spremstvom, v katerem so bili generalni vikar Filip Trpin, magister bogoslovja frančiškanski o. Gabrijel de Cattanea in še nekateri drugi duhovniki. Visoki cerkveni dosto janstvenik je potrdil svedočbo, da se je popolnoma uveril o pristnosti mučenkinih svetinj. Dne 7. septembra naslednjega leta (1660.) je dospel v Ljubljano cesar Leopold I. ter prisostvoval na proš njo diskalceatov slavnostnemu polaganju vogelnika njihovi cerkvi. Po poklonitvi dežele Kranjske je od potoval vladar na Goriško in od tam v Trst. Poprej pa so se mu približali zopet diskalceati ter ga povabili na slovesen prenos ostankov sv. Peregrine. Pobožni cesar jim je obljubil, da se bo udeležil prireditve. Zvečer 4. oktobra, dne pred sijajno slovesnostjo, se je vrnil preko Vrhnike v Ljubljano. Sveti ostanki v prelepem zaboju s kristalnimi okenci so bili sredi stolnice na ozaljšani nosilnici. Ko je dvignilo osem duhovnikov v dalmatikah dragoceno breme, se je pričela tako veličastna procesija, kakršne mesto dotlej pač še ni ne pomnilo ne videlo, čelo sprevoda so tvorile številne obrtniške zadruge s svo jimi zastavami. Njim je sledila velika bratovščina presv. Rešnjega Telesa, ki se je ponašala s cvetom meščanstva in trgovstva. Za njo so se razvrstili ljub ljanski redovniki s prižganimi svečami, a tik pred nosilci svetničinih kosti so svetili plemiči, olepšani z venci in šopki. Nato so šli bogoslovci, ljubljanski du hovniki, stolni kanoniki in stolni prost, za katerim sta korakala cesar in njegov stric, nadvojvoda Leopold Viljem, ne da bi zadrževala prvega utrujenost, a dru gega bolehnost. Potem je šel pičenski škof Frančišek Maksimilijan pl. Vaccano, ki je zaradi odsotnosti kne- zoškofa Buchheima vodil krasno procesijo, ki so se je udeležili tudi apostolski nuncij, španski in benešiki poslanik, tajni svetniki, dvorniki, deželni stanovi, do mače in tuje plemstvo. Ko se je pomikal sprevod proti cerkvi sv. Jožefa, so na Gradu streljali. V okrašeni, toda še ne dograjeni diskalceatski cerkvi je pel nato prost sveto mašo v cesarjevi navzočnosti. Oveseljeni redovniki so pripravili cesarju obed, ki ga je pa odklonil, ker je nekoliko poprej dospela v Ljubljano vest, da so zavzeli Turki Veliki Varadin, ter se je moral zaradi tega vladar nemudno odpeljati v prestolnico Dunaj. Ostanke sv. Peregrine so dali v žagrad, kjer so ostali, dokler ni bil zgrajen zanje poseben oltar v cerkveni mrtvaški kapeli z milimi darovi vernikov in zneskom 1200 gld., ki ga je poklonil prej omenjeni nadvojvoda. Na oltarju je bil pod steklom ležeč kip sv. Peregrine. Glava in drugi deli telesa so bili leseni, a med njimi so bile.vdete prave mučenkine koščice, kolikor jih ni bilo v dveh zapečatenih vrečicah iz ze lenega baržuna. Poleg trupla je ležala kepa prsti, na- pojena z mučenkino krvjo, zavita v papir in zape čatena. Prst je bila najdena v katakombah v okrvav ljeni stekleničici, položeni ob glavi sv. Peregrine. Krona, palmova vejica in šopek lilij iz čistega srebra so krasili svetnico na oltarju. Tam se je nahajala tudi knjižica s podobami svetnice, ki jih je slikal bosač brat Konstantin a. s. Cruse, po rodu Čeh. Knjižico so dali natisniti diskalceati leta 1660., da so jo zlasti za časa velike slavnosti razdeljevali med ljudstvom. Vdova deželnega trobentača Ana Marija Manovka je naložila pri deželnih stanovih tisoč pet sto goldi narjev z željo, naj bi se obresti tega zneska porabljale za opravljanje devetdnevnice v čast sv. Ane. Devet- dnevnico je zaključila procesija, ki je šla prvič leta 1756. po kapucinskem predmestju. V procesiji so no sili izza leta 1768. kip, predstavljajoč sv. Ano, sedečo 2,3* na prestolu, a dve leti pozneje so pridružili kipu še kip sv. Joahima. Iz stolnice je odhajala nekdaj na veliki ponedeljek procesija k Sv. Krištofu. Jezuitski dnevnik poroča, da je bil tak sprevod tudi dne 3. aprila 1684. po slovesni sveti maši. Dne 29. marca 1700. so pripeljali koščice sv. Varie, device in mučenice, iz Rima ter jih v slovesni pro cesiji prenesli v stolnico, kjer počivajo v stekleni skri njici na oltarju sv. Dizme ob desni zakristiji. Med mnogoterimi slavnostnimi prireditvami kapu- cinov je bilo, razen pasijonske procesije, gotovo naj- slovesnejše proslavljanje kapucina Feliksa Kantali- čana, proglašenega leta 1712. za svetnika. Novega svet nika je začela proslavljati Ljubljana na pobudo ka- pucinov dne 4. septembra z obhodom mnogoštevilne procesije v cerkev sv. Ivana Evangelista na sedanjem Kongresnem trgu. Proslavljanje, trajajoče osem dni, so zaključili kapucini s slovesnim sprevodom po mestu. S podobnima osemdnevnicama so proslavili kapu cini v svoji cerkvi tudi posvetničenje soredovnikov Fidela in Jožefa mesca aprila leta 1747. in Serafina v istem mescu leta 1768. V prvi polovici osemnajstega stoletja so ljubljanske cerkve tekmovale med seboj, katera bo bolj slovesno počastila sv. Ivana Nepomuka. Njemu na čast so pri redili devetdnevnico, ki se je končala na dan njego vega godu s procesijo. Pri Sv. Jožefu se je pričela vsako leto na dan vseh svetnikov devetdnevnica za duše v vicah in se 9. no vembra završila s procesijo. V Ljubljani je stal svoje dni na kraju današnjega stolnega župnišča oratorij Kristusovega Telesa. Vanj je prenesel dne 5. aprila 1701. graditelj nove stolnice, dekan Ivan Anton Dolničar pl. Thalberg, iz stare stol nice Najsvetejše v procesiji, ki se je je udeležilo pre cej plemenitašev, med njimi kneza Turjaški in Eggen- berg, duhovščina in polno ljudstva. Dne 22. avgusta 1706. pa je knezoškof Ferdinand grof Kuenburg po nesel presv. Rešnje Telo prav tako v procesiji v do delano šenklavško cerkev. Svetinje sv. Deodata. Na Marijinem oltarju stare frančiškanske cerkve na sedanjem Vodnikovem trgu v Ljubljani so počivale svetinje sv. Deodata, sestoječe iz koščic in nekoliko krvi. Oboje je dobil o. Žiga Skerpin leta 1737. za svojega bivanja v Rimu ter po klonil ljubljanskemu frančiškanskemu svetišču. Dra goceno pošiljko, dospelo preko Trsta in Vrhnike po Ljubljanici v Ljubljano dne 5. januarja 1738., so za časno shranili v stolnici, a dne 18. junija 1741. pre nesli v veličastni, kaj mnogoštevilni procesiji v franči škansko cerkev. Pozneje so prešli ostanki sv. Deodata v last sedanje cerkve Marijinega oznanjenja, katere župnik, o. Kalist Modic, jih je poslal pred približno šestimi desetletji v Rim, da je napravila tam rodbina Scevola okoli njih iz mastiksa (neke vrste smole) svetniku obraz, roke in noge. V Ljubljano so dospeli ostanki dne 4. aprila 1882. ter bili ob primerni slavnosti položeni na oltar, stoječ v cerkveni ladji na evangeljski strani. Diskalceati so praznovali vstajenje Gospodovo na veliko soboto zvečer s procesijo, ki se je pomikala okoli znamenja presv. Trojice, ki je prej stalo na Ajdovščini. Prošnjih procesij in slavnostnega spre voda na dan sv. Rešnjega Telesa pa so se udeleževali v stolnici. Tudi procesije o Telovem so se vršile v stari Ljub ljani nad vse slovesno. Udeleževalo se jih je tudi vo jaštvo in takratni meščanski kor, ki je oddajal pri blagoslovih častne strele. Pri taki priliki je bil dne 19. junija 1699. ustreljen neki kamnosek pred špital- skimi vrati (nekako ob sedanjem tromostju), ker je ae* strelec pozabil potegniti iz puške nabijalnik. Nesreč než, zadet v prša in glavo, je pri priči izdihnil. Omenili smo že, da so ceste, po katerih se je pomi kala procesija, ozaljšali ljudje z lipami in brezami. Dvorni dekret z dne 25. julija 1773. pa je prepovedal sekanje teh listovcev, češ da se dela z njim velika škoda. Ukaz je obnovila vlada vnovič leta 1781., a sedem let pozneje se tudi niso smeli več postavljati prav tako že omenjeni mlaji. Ko je bilo ukinjeno prirejanje pasijonske procesije na veliki četrtek, se je moralo skrbeti za stopnice pri oltarjih, kjer so bili štirje blagoslovi. Bratovščina »Telesa Kristusovega«, ki si je vedno prizadevala, da so bile pasijonske procesije čim veličastnejše, se za druge procesije ni hotela, prav za prav zaradi pičlih dohodkov ni mogla nadalje brigati. Razen tega tudi ni bilo več desk, shranjenih v opuščenem kapucin skem vrtu, ker so jih vojaki, ki so imeli tam skla dišče, najbrž pozimi pokurili. Ker ni maral torej nihče prevzeti brezplačno naprave stopnic, je ukazala vlada dne 16. junija 1778., naj jih napravijo najeti delavci, ki naj jih nagradi mestna blagajna. Zaradi dežja pa tisto leto ni izšla procesija na praznik presv. Rešnjega Telesa, marveč šele v nedeljo po tem. Mestna blagajna je izdatke za napravo stopnic sicer poravnala, vendar pa so na magistratu menili, da naj preskrbujejo vse potrebno vnaprej podložniki barona Codellija, ki so nosili poprej podobe pri procesiji na veliki četrtek. Toda Codelli se z mnenjem magistrata ni strinjal ter se mu je zategadelj odločno uprl. Nekoč je hodila stolna procesija z Brega čez čev ljarski most in po Mestnem trgu v stolnico. Leta 1707. pa so napravili čolnarji most iz čolnov čez Ljublja nico, kjer je zdaj šentjakobski most, tako da je mogla dne 23. junija procesija kreniti čezenj. Na prošnjo stolnega župnijskega urada je mestni magistrat po zneje vsako leto narejal most iz čolnov, da je šla lahko procesija o Telovem z Brega preko Ljubljanice na šentjakobski trg. Enaka prošnja je bila vložena tudi leta 1798., toda magistrat ji ni mogel ugoditi, ker ni imel na uporabo v skladišču primernega lesa, zakaj vso zalogo je oddal pokrajinskemu stavbnem ravna teljstvu. Dozdeva se, da so to delo, dokler ni bil zgra jen leta 1829. šentjakobski most, opravljali zastonj Krakovci in Trnovci. Že od nekdaj so se udeleževali načelniki civilnih in vojaških oblastev in podrejeno jim uradništvo cerkve nih obhodov, zlasti na praznik presv. Rešnjega Te- lesa. Deželni namestnik grof Jurij Jakob Hohenvvart je pozval dne 20. maja 1799. pismeno vse podrejene uradnike, naj se udeleže stolne procesije na Telovo. Za časa ljubljanskega kongresa leta 1821. so se ude ležili procesije na veliko soboto tudi cesar Franc I. s soprogo Karolino Avgusto in spremstvom, domače plemstvo in civilni in vojaški dostojanstveniki. Ob cehovskem času so ukazovala cehovska pravila, da se morajo udeležiti vsi člani cehovstva s svojimi banderi telovske procesije. Klobučarji so si omislili leta 1702. novo zastavo, se udeležili z njo dne 23. maja slovesnega obhoda ob Telovem ter se uvrstili pred starejšimi cehi. Ko so le-ti to zapazili, so zavili tesarji, ribiči, veliki in mali čolnarji svoja bandera ter odšli, ker niso hoteli iti za klobučarji. Baldahin pri veliko nočni in telovski procesiji so nosili od nekdaj me ščani pekovski mojstri. Razen belo oblečenih otrok, ki trosijo cvetje v pro cesiji, so gotovo naše ženske v pestrih narodnih nošah tako zanimiv pojav, kakršnega ni moči opažati pri vsakem narodu. Leta 1887. je gledal splitski škof marki Calogera stolno procesijo ter videl žene in de kleta v pečah. Vprašal je, od kod so te gospe. Ko je zvedel, da so domačinke v narodnih nošah, je označil njihovo prelepo nošnjo za najkrasnejšo, kar jih je kdaj videl. (»Habitum nobilisimum qualem mulibi vidi.«) Tako torej je ocenil narodno nošo naših žensk mož, ki je mnogo potoval po svetu in marsikaj lejDega videl. V Ljubljani so splošno znane redne procesije na sv. Marka dan in tridnevne v križevem tednu. Tudi teh obhodov so se v prejšnjih časih udeleževali stolni kapitelj, člani vlade, mestno starešinstvo, plemstvo, rokodelski cehi in šolska mladina. Leta 1741. ni pri sostvoval skoraj noben plemenitaš križni procesiji v ponedeljek, ker so prejšnjo noč preplesali na neki veselici. Kadar je o Križevem deževalo ali snežilo ali so bila slaba pota, so izvršili duhovno opravilo kar v cerkvi, procesija pa je izostala. Dandanes so te pro cesije ob vsakem vremenu. Do leta 1870. so se ude leževali srednješolci in učiteljiščniki vseh teh pro cesij, a poslednji so bili pri njih navzočni zadnjič leta 1876. Leta 1679. je bila ustanovljena v Ljubljani prva bratovščina svete družine Jezusa, Marije in Jožefa, ki se je pozneje imenovala kar samo bratovščina sv. Jo žefa. Njen sedež je bil pri očetih diskalceatih, ki so prosili knezoškofa za dovoljenje, da bi smela prirejati 27* bratovščina vsako tretjo nedeljo v mescu sprevod z zastavami in kipom sv. Jožefa. Višji pastir je prošnji ustregel. Zato je bila odtlej omenjena nedelja posve čena sv. Jožefu in imenovana bratovska nedelja. Po popoldanski pridigi je šla procesija do začetka se danje Vošnjakove ulice, od koder je krenila do konca diskalceatskega vrtnega obzidja, nato pa se vrnila v cerkev. Ista bratovščina je uvedla leta 1750. še posebno procesijo, ki je bila tretjo nedeljo po veliki noči, t. j. ob praznovanju varstva sv. Jožefa. Procesija se je začela zjutraj po navadni sveti maši z blagoslovoma. Pri tej priliki niso doneli le zvonovi diskalceatske cerkve, marveč tudi zvonovi štirih sosednjih samosta nov ter je s štirikratnim presledkom grmelo dvanajst topov, ki jih je posodil za ta namen grof Leopold Lam- berg. Izprevod se je pomikal mimo klaris do avgu- štincev pred špitalskimi vrati ter se, ko je obšel še kapucinski samostan, mimo uršulink vrnil naravnost v cerkev sv. Jožefa, kjer se je končala dopoldanska slavnost s slovesno peto sveto mašo. Praznovanje var stva sv. Jožefa je spremljala osmina, ki jo je zaklju čila prav tako procesija. Leta 1756. je prosila bratovščina takratnega ljub ljanskega knezoškofa grofa Ernesta Attemsa, naj bi ji dovolil imeti procesijo še četrto nedeljo po veliki noči. Ker je bila prošnja uslišana, je krenila bratov ska procesija takrat prvič v mesto, medtem ko je bila poprej enakim obhodom odkazana pot le po pred mestju. Procesija se je pomikala mimo nun, tako starih (klaris) kakor novih (uršulink), skozi vicedom- ska vrata, potem po Novem trgu, čez čevljarski most, po Velikem trgu, skozi špitalska vrata, preko mostu in mimo avguštincev do izhodišča. Razen velikega bandera so nosili v procesiji več manjših zastav in bratovski kip, obkrožen s šestimi plamenicami. Kip je predočeval sedečega sv. Jožefa in Jezuščka, ki se je z njim kot rednikom igral. Na vznožju kipa, ob robu stopnic, je bilo osem angelčkov z raznoterim tesarskim orodjem v rokah. To skupino je izdelal iz lesa kipar Anton Schvvarzl, glavi sv. Jožefa in Je zuščka je naredil iz neke snovi Albert Pichet, a sli karska in pozlatarska dela je izgotovil Ivan Jurij Wechsler. Ob nesrečah, potresih, povodnjih, vojnah, suši, kužnih boleznih so se zatekali prednamci k Bogu za pomoč. Svoje prošnje in tudi uslišanju sledeče zahvale so izražali s prošnjimi, zahvalnimi in podobnimi pro cesijami, ki so se pomikale iz enega svetišča v drugo. Leta 1682. je pretila, kakor že večkrat poprej, kuga našim krajem. Zato je šla to leto dne 16. avgusta iz kapucinske cerkve po mestu procesija s kipom krvave Matere božje, o katerem se pripoveduje tole: Leta 1624. je neki hudobnež ranil kip. Zaradi tega so re- kali kipu ljudje kip naše ljube Gospe od krvi ali pa kip krvave Matere božje. H kipu so se radi zaupno zatekali verniki, o čemer so pričali številni voščeni kipci, ter prejemali raznotere milosti za časa dušnih in telesnih potreb. Ob delavnikih je bil kip zakrit, a ob sobotah, nedeljah in Marijinih praznikih so ga zavoljo češčenja razkrivali. Kadar pa so pretile Ljub ljani stiske in nadloge, so čudodelni kip nosili v spre vodu po njenih ulicah. In prav tako tudi v pasijonski procesiji. Dne 4. julija 1683. so se udeležili velike za hvalne procesije k Sv. Roku ali v Dravlje vsi sloji prebivalstva v zahvalo, ker je božja previdnost obva rovala bivšo Vojvodino Kranjsko prejšnje leto kuge, močno razsajajoče po sosednjih deželah. Ko je leta 1697. zopet grozila kuga, so se obupani Ljubljančani zbirali v številnih procesijah in hodili od cerkve do cerkve, da bi z gorečimi molitvami odgnali hudo mo rilko. Med drugimi je priredila tudi bratovščina brez madežnega spočetja Marije Device mogočen sprevod iz šentjakobske cerkve v stolnico. Ta bratovščina je nosila pri obhodih srebrn bratovski kip Brezmadežne, ki si ga je omislila leta 1636. in jo je stal tisoč šest sto goldinarjev. Leta 1709. se je kuga v naših krajih iznova pojavila. Zategadelj se je zateklo zbegano ljudstvo dne 16. av gusta zopet v Dravlje k zaščitniku sv. Roku. 28* Za časa kuge so Ljubljančani sila zaupali tudi v pomoč žalostne Matere božje pri Sv. Florijanu, ka mor so v procesiji poromali iz stolnice dne 7. aprila 1713. Ko je leta 1714. divjala kuga na Dunaju, je bila tudi v Ljubljani prirejena dne 11. septembra proce sija k cerkvici sv. Rozalije na južnem obronku Gradu, blizu sedanje velike hiše na Osojah. Huda je predla Ljubljančanom leto pozneje (1715.), ko so se črne koze širile po mestu tako zelo, da je en dan — 9. aprila — umrlo petdeset ljudi. Da bi smrtonosna bolezen skoraj pojenjala, se je pomikala iz stolnice k čudodelni varuhinji ljubljanskega mesta pri Sv. Florijanu spokorna procesija, ki sta se je udeležila tudi plemstvo v velikem številu in deželni glavar grof Kobencel. Vselej, kadar koli se je bližal sovražnik naši domo vini, so prirejali Ljubljančani v prejšnjih stoletjih radi prošnje procesije. Leta 1704. je pretila vojna ne varnost. Cesar Leopold I. se je moral obupno boriti s Francozi in Bavarci. Spričo tega je napravilo ljub ljansko prebivalstvo na cvetni petek — dne 14. mar ca — k žalostni Materi božji pri Sv. Florijanu pro cesijo, ki so se je udeležili knezoškof Ferdinand grof Kuenburg, duhovščina, plemstvo in kajpada nepre gledna množica zaskrbljenega ljudstva. In Marija je uslišala prošnje svojih častilcev, kajti cesar je zmagal. Prvo leto svetovne vojne je knezoškof dr. Anton B. Jeglič dal vsem župnim uradom v Ljubljani sledeči nalog: »Da se zahvalimo za dosedanjo pomoč naši armadi in izprosimo posebnih pomoči še za prihodnje težke dneve, se za v nedeljo dne 6. septembra dolo čuje prošnja procesija vseh župnij ljubljanskih ob času in v redu, kakor se vrši vsakoletna potresna pro cesija, iz stolnice na Kongresni trg pred uršulinsko cerkev, kjer bodo pred Najsvetejšim pete litanije Ma tere božje in se molile molitve ob času vojne.« Pro cesijo je vodil knezoškof sam. Dne 20. septembra 1914., na praznik žalostne Matere božje, je šla procesija iz cerkve sv. Petra k Mariji po močnici na Rakovnik prosit za skorajšen in srečen izid vojne. Procesija se je vila od Poljanske ceste dalje po današnji Zrinjskega cesti, Streliški ulici in za Gradom proti Rakovniku ter se nato po isti poti vrnila v šempetrsko cerkev. Pri Sv. Florijanu je pred podobo žalostne Matere božje dne 8. maja 1693. Lenart, slepi kuhar kneza Turjaškega, nenadno izpregledal. Spomin na čudežni dogodek je bil proslavljen mesca junija 1717. leta s procesijo iz stolnice k diskalceatom pri Sv. Jožefu. Šentjakobski župnik Franc Hrovat je romal v me scu juniju leta 1858. v Rim, kjer se mu je posrečilo, da je dobil nekoliko koščic osemnajstletnega mlade niča Feliksa, ki je moral dati proti koncu tretjega stoletja življenje za Kristusov nauk. Relikvije, vde lane v vosek, so bile prenesene okoli leta 1750. iz ka takomb v neko samostansko cerkev redovnic v Rimu, od koder so jih dne 8. oktobra poslali v Trst. Le-sem so dospele dne 27. novembra, a tri dni pozneje so jih izpostavili v Ljubljani začasno v splošno češčenje v frančiškanski cerkvi. Dne 26. decembra, na praznik prvega mučenca sv. Štefana, so sveto brefaie prenesli 29 sija z istim namenom obnovljena, samo z razliko, da je šla k Sv. Petru. A tudi takrat, kadar so se odprle nebeške zatvornice za dlje časa ter je bilo le preveč mokrine in so nastale hude povodnji, niso pozabili naši pradedi na proce sije. Tako zvemo, da je odjlne 3. do dne 18. septembra 1714. tako močno deževafo, da so izstopile vse vode iz strug. Zavoljo tega je bila odrejena procesija iz stolnice k Marijinemu oltarju pri Sv. Florijanu. — Leta 1718., ko povodenj Ljubljani in njeni bližnji okolici tudi ni prizanesla, je odšla iz stolnice proce sija k Sv. Petru. K čudodelni mestni varuhinji v svetoflorijanski cerkvi so se zatekli Ljubljančani, zlasti lastniki go vedi, s procesijama dne 11. oktobra 1712. in dne 23. maja 1732., ker jim je živinska kuga kanila po vzročiti neizmerno škodo z uničenjem živine. Na Ma rijino priprošnjo je bila nadležna morilka kmalu pre magana. V noči med 14. in 15. aprilom ali ponoči med veliko nedeljo in velikim ponedeljkom leta 1895. se je zama jala Ljubljana spričo silnega potresa, ki je napravil obilno škodo in hudo prestrašil prebivalstvo. Takratni ljubljanski knezoškof dr. Jakob Missia je objavil v pa stirskem listu tri tedne potem — dne 5. maja — tole: »Obljubiti hočemo Gospodu za vse čase, da bomo ho dili vsako leto veliko nedeljo popoldne v slovesnem sprevodu z Najsvetejšim iz stolnice k eni izmed ljub ljanskih cerkva, katero bode vselej sproti določilo škofijstvo, da se obenem zahvalimo, da nas ni zadela še hujša nesreča, zlasti da nas je Bog obvaroval nagle ob zvonjenju po vseh ljubljanskih cerkvah v slovesni procesiji v šentjakobsko cerkev. Nosilci svetih ostan kov so bili Jurij Grabner, prefekt »Alojzijevišča«, Jo žef Klemenčič, katehet na normalki, Ivan Toman in Karel Heidrich, mestna kaplana. Slovesnost je trajala od osmih zjutraj do ene popoldne. Vkljub neugod nemu vremenu se je udeležila procesije velika mno žica, sestoječa iz vseh ljudskih slojev. Relikvije so zdaj v župnijski cerkvi sv. Jakoba in sicer na sred njem oltarju na listni strani. Dne 13. septembra 1885. so prenesli v procesiji kip lurške Matere božje iz frančiškanskega samostana v kapelico na Spodnjem Rožniku. Ob časih suše in povodnjih so se pomikale proce sije večkrat po stari Ljubljani od svetišča do svetišča. Leto 1701. je bilo zelo vroče. Ker več tednov ni padla kaplja dežja izpod neba, zato je bila prirejena prošnja procesija iz stolnice k Sv. Krištofu. In res je že drugi dan močno deževalo. — Enak razlog je do- vedel verno množico do tega, da je šla prav tja prosit božje pomoči dne 26. avgusta 1704., a dne 2. septem bra še Marijo k Sv. Florijanu. Prošnja je uspela, kajti takoj naslednji dan je kaj obilno deževalo. — Dne 14. avgusta 1705. in v mescu avgustu leta 1709. so duhovna oblastva zaradi dolgotrajne suše oskrbele procesijo k Sv. Krištofu. Kmalu potem je jelo tako deževati, da se je mogla jako razsušena zemlja dobro namočiti. — Leta 1718. ni mesca julija nič deževalo kar tri tedne. Zaradi tega so se obupani ljudje zatekli s prošnjo procesijo iz stolnice k Sv. Jožefu. Nebo jih je uslišalo še istega dne in poslalo blagodejno močo, vendar premalo. Zato je bila dne 22. avgusta proce- 30* in neprevidene smrti, in da ga prosimo, naj šibo po tresa milostno in za zmeraj odvrne od našega mesta in naše dežele.« Zaradi te odredbe višjega duhovnega pastirja se je dne 12. maja prvič pomikala potresna procesija od Valvasorjevega (sedanjega Vodnikovega) trga do ka pelice Matere božje na Friškovcu (zdaj Prisojna uli ca), kjer se je zbralo do dvajset tisoč pobožnih duš. Pri kapelici so se odpele lavretanske litanije, ponovila storjena obljuba in opravile molitve za odvrnitev šibe potresa. Potem je prenesel knezoškof Najsvetejše, hranjeno izza velikonočne nedelje v kapelici, slovesno nazaj v šempetrsko cerkev. Skupna procesija se je vrnila nato zopet do stolnice, kjer se je razdelila v manjše procesije, ki so odšle vsaka v svojo cerkev. Enako se je opravila procesija naslednje leto. Med leti 1897. do 1922. je hodila potresna procesija od stolnice k uršulinkam. Izza leta 1922., odkar je bila jezuitska cerkev sv. Jožefa v Zrinjskega ulici blago slovljena, hodi zaobljubljena procesija v to svetišče. Toda cerkvena oblastva niso prirejala procesij samo v času hudih stisk in težav, ampak marsikdaj tudi ob tem ali onem slovesnem razpoloženju. Pri šentjakobski jezuitski cerkvi je imela sedež bratovščina brezmadežnega Marijinega spočetja, ka tero so podpirale, dasi so bili njeni redni udje zgolj moški, kot dobrotnice prav obilno tudi ženske. V se znamu pripadnikov bratovščine nahajamo na prvem mestu ime cesarja Ferdinanda III., ki mu sledijo ime cesarja Leopolda L, nadalje imena škofov, generalnih vikarjev, proštov in dolge vrste najodličnejših oseb nosti. Razume pa se, da so bili vpisani v bratovščini pretežno navadni meščani, trgovci, obrtniki in roko delci. Bratovščina je prirejala sleherno leto v zahvalo, ker je premagal cesar Ferdinand II. rezensko mesto, procesijo k Devici Mariji v Polje, ki je slovelo kot božja pot. Procesija, ki jo je spremljala dostikrat de želna godba, je bila večidel ob godu Marije snežnice (dne 5. avgusta). Polje je postalo še bolj znano in znamenito, ko so zgradili leta 1711. ob cesti med ljub ljansko šempetrsko in poljsko cerkvijo (do leta 1787. podružnico sv. Petra) dvanajst znamenj, predočujo- čih prav toliko Marijinih poti. Podobe v znamenjih je slikal Janez Jurij Remb leta 1712. Zadnja postaja krasno zasnovane skupine je poljska cerkev, katere veliki oltar je posvečen poslednji Marijini poti — nje nemu vnebovzetju. Ker je postala pot v Polje sčasoma udom bratovščine predolga, je odhajala procesija izza leta 1754. v uršulinsko cerkev. — Na dan Marijinega obiskovanja (dne 2. julija) pa so hodili pobožni člani bratovščine že izza leta 1633. na Rožnik, kjer je bila peta sveta maša s kratko pridigo. Po cerkvenem opra vilu so se vračali, ne glede na dobro ali slabo vreme, v sprevodu k Sv. Jakobu. — Tudi to bratovščino je kakor mnogo drugih zatrl cesar Jožef II. Dne 26. februarja 1690. se je pričel jubilej svetega leta s procesijo od stolnice k jezuitom pri Sv. Jakobu. Neko posebno pobožnost, ki se jo more prištevati le posredno med procesijo, je ustanovil ljubljanski menjalec Peter Anton Codelli pri stolnici. Določil je namreč, da so spremljali duhovnika, kadar je nesel k bolniku zadnjo popotnico, štirje cerkovniki s pri žganimi svečami. A cesto so se pridružili sprevodu tudi drugi ljudje. Ustanovnik je plačeval cerkovnike, kupil za uresničevanje svoje pobožne zamisli nov bal- dahin, majhno monštranco in ornamente ter skrbel tudi za svečavo. Frančiškani so jeli dne 17. novembra 1692. pro slavljati kanonizacijo sv. Ivana Kapistrana in sv. Pa- skala Bajlonskega. Slovesnosti so trajale teden dni. Med njimi so priredili tudi procesijo, v kateri so nosili podobe imenovanih svetnikov, teh zaščitnikov reda manjših bratov, ter je korakala četa meščanov z rde čimi križi na levici. Vobče znano je, da velja vsako petindvajseto leto za sveto leto, ki se praznuje samo v Rimu, a v slede čem letu šele po ostalem vesoljnem svetu. Tako praz novanje svetega leta se je začelo pri nas dne 24. julija 1701., t. j. četrto nedeljo v mescu juliju. Verniki so morali obiskati štiri cerkve: stolno, sv. Jakoba, sv. Petra in Marijinega oznanjenja ali pa avguštinsko. Uvod v jubilej, trajajoč dva mesca, je bila slovesna procesija, nato pa je bilo videti domala sleherni dan v mestu po več procesij, dospelih iz raznih župnij Kranjske, Koroške in štajerske. Za prejem odpustkov je zadostovala domačinom udeležba pri treh, tujcem pa dveh procesijah. Dne 22. avgusta 1706. je bil začetek štirinajstdnev nih slovesnosti v novosezidani stolnici. Prvo nedeljo je vzel knezoškof Ferdinand grof Kuenburg presv. Rešnje Telo iz oratorija, stoječega na prostoru seda njega stolnega župnišča. Za prenos Najsvetejšega, shranjenega tam šest let, je bila prirejena veličastna procesija po mestu, okrašenem s slavoloki in drugim. Sedem dni pozneje (29. avgusta) pa so v slovesnem 31* sprevodu nosili svetinje za šenklavško cerkev po mest nih ulicah. Leta 1712. je papež Klement XII. prištet kapucina Feliksa Kantaličana med svetnike. Spričo tega do godka je šla dne 4. septembra iz stolnice velika pro cesija v kapucinsko cerkev, pred katere vhodom se je dvigal velik slavolok, ves obilno okrašen z zelenjem in ponoči bajno razsvetljen. Nekoč skoraj ni bilo v Ljubljani tedna v letu, da se ne bi pomikala pobožna procesija po njenih cestah. Po enkrat v mescu, bodisi to ali ono nedeljo, je šla domala iz vsake ljubljanske cerkve kakšna procesija, a največkrat iz stolnice. Odkar je bila posvečena prva slovenska- župnijska cerkev svetnikoma Cirilu in Metodu pri Sv. Krištofu (1934.), se pomika na večer teh slovanskih blagovest- nikov slovesna evharistična procesija z lučkami po Tvrševi cesti, Livarski ulici, Hranilniški cesti in Kuz- mičevi ulici ter zopet po Tvrševi cesti nazaj v cerkev. V sedanjem stoletju moremo zabeležiti v Ljubljani še več važnih cerkvenih obhodov v našem mestu. V nedeljo dne 24. junija 1900. je bila velika pro cesija spričo posvetila slovenskega naroda presv. Srcu Jezusovemu. Vse župnije so se zbrale v procesijah v stolnici in od tod združene odšle po Mestnem trgu čez Hradeckega most in Novi trg, skozi Gosposko ulico in Zvezdo nazaj v izhodišče. Dne 13. junija 1915. je bila v Ljubljani spokorna procesija, ki se je je udeležil celo deželni predsednik baron Schvvarz z dvornim svetnikom grofom Cho- rinskim ter številnim deželnovladnim uradništvom. Udeležba pri procesiji je bila kljub strašni vročini naravnost ogromna. Verniki vseh ljubljanskih župnij so se zbrali okoli znamenja Matere božje na Sv. Ja koba trgu. Procesija s podobo žalostne Matere božje iz cerkve sv. Florijana je,šla iz šentjakobske cerkve po Starem in Mestnem trgu, mimo stolnice po Vodni kovem trgu, Kopitarjevi ulici, Sv. Petra cesti, Mariji nem trgu, VVolfovi ulici na Kongresni trg pred uršu- linsko cerkev. Tu je bil kratek nagovor, na kar so prenesli iz cerkve Najsvetejše, peli lavretanske lita- nije. Po blagoslovu se je procesija vrnila po Vegovi ulici, Emonski in Cojzovi cesti v cerkev sv. Jakoba, kjer je bil blagoslov. Dne 19. marca 1922. je blagoslovil jezuitsko cerkev sv. Jožefa na Zrinjskega cesti knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Istega dne se je pričel sveti misi- jon, ki je trajal do 26. marca. Po končani misijonski pobožnosti je bila procesija z Najsvetejšim po Ciril- Metodovi, Zarnikovi in Streliški ulici in Zrinskega cesti. Praznik varstva sv. Jožefa — tretja nedelja po veliki noči — se proslavlja v tej cerkvi kot romarski praznik. Zaključi se s slovesno procesijo. Enaka procesija je tudi v nedeljo po prazniku presv. Srca Jezusovega. Ta procesija je zelo lepa in podobna oni v Križankah na veliko soboto zvečer. Skoraj vsakomur je še v spominu večerna procesija dne 30. junija 1934., ko so bile prenesene svetinje iz škofije k na novo ustanovljeni župniji sv. Cirila in Metoda ob Tvrševi cesti. Kljub izredno slabemu vre menu je bila pri procesiji, v kateri so šli ljudje s pri žganimi svečami, ogromna udeležba. A nekaj prav posebnega in izjemno veličastnega je bila velikanska 32* nočna procesija za časa evharističnega kongresa leta 1935. Prenos svetih ostankov sv. Andreja Bobole. Na ve likonočno nedeljo leta 1938. je sv. oče Pij XI. oklical poljskega mučenca Andreja Bobolo za svetnika. Nje govi ostanki so počivali poleg velikega očeta sv. Igna cija Lojolskega in velikega misijonarja sv. Frančiška Ksaverija v Rimu v jezuitski cerkvi Al Gesu. Sklenje no je bilo, da se sveti ostanki tega moža po kanoni- zaciji prepeljejo na Poljsko. Ker se je ta prevoz vršil skozi Ljubljano, se je zbrala dne 9. junija 1938. ogromna množica ljubljanskega prebivalstva, da sprej me sveto telo mučenika sv. Andreja Bobole. Med go stim špalirjem se je povsod pobožno klanjalo ljudstvo svetim relikvijam, ki so jih vozili v galavozu pogreb nega zavoda štirje belci. Sveti ostanki so bili v kri stalni krsti, ki je bila obilno s srebrom okovana. Spre vod se je pomikal po Masarvkovi, Resljevi cesti čez Zmajski most, po Kopitarjevi ulici, po Poljanski cesti in po Zrinjskega cesti do cerkve sv. Jožefa. Prevoz so otvorili fanfaristi Prosvetne zveze, nato so slovenski fantje v krojih nesli zastavo s podobo sv. Andreja Bobole. Malim križarjem v belih krojih in z zastavi cami v rokah so sledili gojenci Marijanišča, gojenci salezijanskih zavodov in člani dijaških kongregacij. Za njimi so stopale gojenke Lichtenthurnovega zavo da, Marijine kongregacije za dijakinje, otroci Marijinih vrtcev, katerim so sledile velike klarise. Pred krsto so korakali občinski svetniki, poljski generalni kon zul iz Zagreba z ljubljanskim poljskim konzulom ter odbor Društva prijateljev poljskega naroda. Bogo- slovci pa so v sprevodu peli svetopisemske psalme. Na vrhu voza so bili rdeči emblemi, znamenja mučeni- štva. Za krsto so korakali stolni prost z vsem stol nim kapitljem, stiski opat, pinski škof Niemira z vsem duhovniškim spremstvom. Nato so sledili mnogo številni ljubljanski in okoliški duhovniki, redov niki ter vse ljubljanske in okoliške kongregacije z zastavami. Za številnimi redovnicami je stopalo ostalo ženstvo. Vsi udeleženci so peli evharistične in Mari jine pesmi. Sprevod se je pomikal približno poldrugo uro skozi mesto in se ga je udeležilo okoli tri tisoč oseb. Slovesnemu prevozu mučenikovega trupla s kolo dvora do cerkve sv. Jožefa je prisostvovala skoraj vsa Ljubljana. Ob tretji četrti na dvajset so vzeli duhovniki krsto na ramena in jo prenesli v voz. Sprevod se je pomikal po Poljanski cesti, Pred škofijo, Stritarjevi ulici čez tri- mostje in po Miklošičevi cesti na kolodvor. Spredaj je igrala salezijanska godba, za njo so korakali sloven ski fantje in mladina. Nato so šli učenci orglarske šole in bogoslovci, ki so prepevali psalme, a za temi ostali udeleženci sprevoda. Pred krsto je stopal ves stolni kapitelj s proštom, stolnim dekanom in stiškim opa tom. Ob krsti sta korakali častna straža katoliške aka demije in duhovščina. Za krsto so šli škof iz Pinske, poljski generalni konzul iz Zagreba in poljski konzul iz Ljubljane. Tem so sledili prijatelji poljskega na roda, občinski svetniki, fanfare, člani Prosvetne zve ze, ministranti in zbor krščanskih mož z baklami v rokah, ki so molili in prepevali evharistične pesmi. Sprevod, ki se ga je udeležilo okrog tri tisoč ljudi, je gledala ogromna množica ljubljanskega prebivalstva. Za časa sprevoda so po vseh cerkvah zvonili z vsemi zvonovi. Duhovniki so položili svete ostanke v dvorni voz, ki jih je odpeljal v svetnikovo poljsko domovino. Dne 8. septembra 1940. je bila na Rakovniku svoje vrstna pobožnost, združena s procesijo, v kateri je korakala mladina — dečki in deklice v starosti od šestega do štirinajstega leta — iz vseh ljubljanskih in tudi nekaterih okoliških župnij. Prireditvi je bil namen, da bi molitev otrok pripomogla, da bi nam ljubi Bog prizanesel s šibo vojne ter podelil svetu mirne in srečne čase. Za konec se nam ne zdi odveč, ako kratko najpoprej opišemo najpomembnejšo procesijo sedanjosti v Ljub ljani, namreč procesijo sv. Rešnjega Telesa, kakor jo prirejajo dandanes štiri glavne ljubljanske župnije. 1. Stolnica. Ob osmih je slovesna pontifikalna sveta maša, tri četrti pozneje pa se začne ob lepem vre menu pomikati procesija izpred škofije ter ubere tole pot: Stritarjeva ulica, tromostje, Marijin trg, kjer je pred frančiškansko cerkvijo prvi blagoslov; Wolfova ulica, Kongresni trg, na katerega severozahodnem koncu je pred spomenikom presv. Trojice drugi bla goslov, ki se ga udeleži že poprej tam zbrana šolska mladina; Vegova ulica, Emonska cesta, Cojzova cesta, šentjakobski most, Sv. Jakoba trg, na katerem je pred Marijinim znamenjem tretji blagoslov; Stari trg in Mestni trg, kjer je na stopnišču magistratnega po slopja četrti blagoslov. — Razvrstitev procesije, med katero gredo organizacije in mladina v štiristopih, je takale: I. Društva: 1. Prosvetna zveza z zastavo; 2. ženska zveza; 3. Prosveta Ljubljana (mesto) s pra porom; 4. Katoliško društvo rokodelskih pomočni kov; 5. zasebni nameščenci; 6. zastopništva akadem- 33* ske zveze in katoliških akademskih društev kakor tudi njihova starešinstva. II. Ženske Marijine družbe: 1. dekliška v Lichtenthurnovem zavodu, 2. dekliška v Križankah, 3. uršulinska tretja, 4. uršulinska dijaška, 5. stolne kongregacije, 6. kongregacija gospodičen in gospa pri jezuitih. III. Bandero Naše Ljube Gospe: gojenke šolskih sester; poselsika zveza s praporom; ženske svetilke; narodne noše. IV. Bandero presv. Reš- njega Telesa: masni strežniki z Rakovnika; moški svetilci; dijaška kongregacija pri jezuitih; stolne di jaške kongregacije; kongregacija Zgodnja Danica; moške Marijine družbe; stolna Vincencijeva kon ferenca. V. Dečki in deklice s cvetjem. VI. Prva četa vojske z godbo. VII. Predsednik mestnega poglavar stva ali njegov namestnik s člani občinske uprave. Zastopništva stanovskih zbornic in javnih korpora- cij. Direktorji in profesorji srednjih šol, ravnatelji in učitelji meščanskih in strokovnih šol in šolski upra vitelji, kolikor ne gredo v procesiji med učenci svojih zavodov. Zastopništva dravske direkcije pošte in te legrafa, podružnice poštne hranilnice, direkcije držav nih železnic, dravske finančne direkcije in mestne kontrole, državnega tožilstva, sodišča, vseučilišča idr. VIII. Frančiškani, duhovščina, knezoškof z Naj svetejšim. IX. Ban z zapovednikom divizije. Banov pomočnik z načelnikoma upravnega in občega oddel ka. Konzularni zbor. Ostali načelniki oddelkov in na čelniki samostojnih odsekov banske uprave kakor tudi uradništvo te uprave. Državno in samoupravno uradništvo. častniški zbor. X. Druga četa vojske. 2. Frančiškani. Procesija izide iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja oh osmih. Procesija se pomika po Miklošičevi cesti, Kralja Petra trgu, na ka terem je pred sodno palačo prvi blagoslov, Tavčarjevi ulici, iz katere krene preko Tvrševe ceste na Ajdov ščino, kjer je drugi blagoslov, potem nadalje po Tyr- ševi cesti, Šelenfburgovi ulici, zgornjem robu Kongres nega trga, kjer je pri znamenju presv. Trojice tretji blagoslov, Gradišču, Cesti 29. oktobra, Napoleonovem trgu, na katerem je poleg križanske cerkve zadnji bla goslov, Vegovi ulici, spodnjem delu Kongresnega trga in Wolfovi ulici, iz katere gre preko Marijinega trga nazaj v cerkev. 3. Sv. Peter. Procesija, ki je njen izhod iz cerkve o poli sedmih, gre v začetku po prav končnem delu Sv. Petra ceste, nato pa po Fugnerjevi ulici, čez šem- petrski most na Ambrožev trg, potem po Poljanski cesti, kjer je pred Jožefiščem prvi blagoslov, na Kre kov trg, na katerem je tik pred Kopitarjevo ulico dru gi blagoslov, nadalje po pravkar imenovani ulici, Zmajskem mostu, Resljevi cesti, Komenskega ulici, Vidovdanski cesti, na kateri je pred zavetiščem svetega Jožefa tretji blagoslov, zahodnem in severnem robu trga Tabora in Prisojni ulici, da dospe na Jegličevo cesto, kjer je na križišču te in šmartinske ceste zad nji blagoslov, a naposled krene po Jegličevi cesti in ob Hrvatskem trgu v župnijsko cerkev, šempetrska Telovska procesija je glede udeležbe ljudstva vsako leto najštevilnejša ter slovi zlasti spričo izredne mno žice žen in deklet, ki se ponašajo z lepimi narodnimi nošami, kar daje sprevodu prav pestro sliko in mičen sijaj. 4. Trnouo. Začetek trnovske procesije je o poli sed mih. Procesija gre po Karunovi ulici, da pride Pred konjušnico, kjer je prvi blagoslov. Nadalje se vije po švabičevi ulici in Trnovskem pristanu, dokler ne do spe do Cerkvene ulice, kjer je drugi blagoslov. Potem odide čez Gradaščico na Krakovski nasip ter po Coj- zovi in Emonski cesti, kjer je pri krakovski kapelici tretji blagoslov. Od tu zavije procesija v novejšem času na Mirje ter gre do konca Groharjeve ulice, kjer je zadnji blagoslov, po katerem krene čez ondotni most v Riharjevo ulico, da se vrne skozi Zeljarsko, Kopališko in Kolezijsko ulico v cerkev. Telovske pro cesije, pri kateri nosijo ribiško in čolnarsko bandero iz leta 1774. kakor tudi velikonočne procesije, se udeleži po navadi mestni župan ali pa njegov namest nik, ker je ljubljanski magistrat zavetnik trnovske župnije. Ena najlepših velikonočnih procesij je gotovo ona na veliko soboto, ki izide izza leta 1904. ob osmi uri zvečer iz cerkve Marije pomočnice v Križankah. Kar tiče razsvetljave in časa, bi bila nekoliko podobna pasijonski na veliki petek. Do leta 1923. se je pomi kala procesija iz cerkve po Vegovi ulici mimo poslopja banke »Slavije« in Gosposki ulici zopet nazaj v cer kev. Od prej omenjenega leta pa izide z Napoleono vega trga ter gre po Vegovi ulici, Cojzovi cesti, Bregu in Križevniški ulici nazaj v cerkev. Spredaj nosijo vstalega Zveličarja, nato pa slede dekliška, moška in dijaška kongregacija, nositeljice simbolov trpljenja, godba, Najsvetejše, Vincencijeva konferenca iz stolni ce in verniki, že tako veličastni obhod povzdigujejo še mnoge lučice na obzidju v Vegovi ulici in Cojzovi cesti, prižgani lampijončki in umetalni ogenj. Maloka- tera velikonočna procesija ima toliko gledalcev, koli kor ta. 35*