Zmote (Za »Zvezo učiteljskih organizacij v Jugoslaviji") Članek, objavljen v 13. številki »Učitclj- Na drugi strani poudarjanje, da naj JUU skega tovariša« ki razpravlja o »Zvezi uči-čimprej vzpostavi kahtakt z učitcljstvom v teljskih organizacij v Jugoslaviji«, mi dajeSHUD, ni na mestu, ker je to ci-lj m mterps povoda, da pokažem na nekatere zmote invsega učitcljstva v državi, a posebej še cilj zmotna mišljenja pri reševanju tega proble-učiteljstva, ki je ostalo v JUU. To poudarja- ma Poleg svojega osebnega mišljenja prepu-nje izgleda, da ima v sebi nepravicnost: ščam da skupno s svojimi tovariši izvršncgakakor da je JUU odbijalo sodclovanjc, da odbora iznesemo mišljenje, kolikor se pogreš-isto sedaj odbija ali pa postavlja enostranske no članek naslavlja na izvršni odbor. Danes je zavesa vseh motivov, ki naj sledijo po banjaluški glavni skupščini vsaj delno dvignjena tako, da mora biti prepričan pogoje za sodelovanje vsega učiteljstva v državi. Mislim, da poleg tolikih dokazov iskrenih in odkritih izrazov čustev in volje za sodelo- vsakdo, da niti eden stanovskih razlogov ni vanje, kolMror jih jc podala sedanja glavna povzročil dogodkov na banjaluški skupščini uprava, ne more biti pomisleka, da bi mogli in da bi se našel vedno povod za momentano opravičilo postopka. Sama iniciativa — in razlog — bili so izvcn stanovskih vrst in nihče ne bi mogel teh vplivov ustaviti; kakor je na drugi strani rcsnica, da-je proces še vedno v teku in da se še vedno stremi za tem, da se izbrišejo in raztržejo vse vezi, ki so obstojalc mcd hrvatskim in ostalim učiteljstvom. izvršni odbor ali poedine osebe imeti kak interes, da se to vprašanje ne reši čimprej. Nikogar ni, ki bi ne hotcl rcšiti tega vprašanja, kakor ni bilo nikogar na tej strani, ki je želel, da jc prišlo do razcepa. Zato je zraotno mišljenje, da bi bilo vprašanje rešcno, če bi šli mimo mišljenja in razpoloženja tako ogromne vcčine glavnega odbora. Ta dcl glav- Dokler je razpolaženje na kateri koli stra-nega odbora predstavlja ogromni del c anstva ni tako, je težko reševati to vpraSanje. Da-™ del ucitcljstva cne narodnosti. brez katcre- nes ni niti oportuno, da izvršimo globljo ana-jja se tudi ne more povoljno resiti vprasanjc lizo vsega procesa. Kakor smo daleč od tega,Zveze da bi hrvatskirn tovarišem odrekali upraviče- nost, da so pokrenili vprašanje avtonomnosti svoje organizacije, tako mislim, da se ne bo našel nihče, ki bi svoje pomisleke naslanjal na sum, da obstoje kakršni koli osebni motivi pri pomislekih — da ni mogoče pospešiti 5tvari mimo naravnega razvoja. Ni dobro, da se gleda samo na eno stran in je potrebno, da smo objektivni tudi proti organizacij učiteljstva Jugoslavije. Ne moremo tudi mimo sledcčega stanja: Forsirati danes zvezo JUU s SHUD znači iti mimo ,pa celo proti mišljenju velike večine učitcljstva banovine Hrvatske, ki je ostalo izven SHUD in katero učitcljstvo vežejo še vedno tesna in iskrena čustva z JUU. V podrobno analizo in vzroke se ne spuščam. Satno dejstvo, da je od 1800 učiteljev Srbov včlanjenih v savezu največ do sto, zahtcva, _rugi 'strani, če hočemo vprašanjc pravilno da se ne gre tako lahko preko vseh vzrokov - - ' - - - " r . J r- z druge strani m da je to vebka zmota ln po- in solidno rešiti. Zato se brezkompromisno to vprašanje rešiti ne da in je vsaka izključnost na škodo uspešni in dobri rešitvi. Iniciativa se ne da izsiliti, ne z ene in ne z druge strani. Poleg čiste dobre volje, ki jo, upam, ne more osporavati nihče niti onim. ki niso za forsirani in prisilni postopek, obstoji še sto komponent, ki jih rnoramo vzeti greška. Kolikor poznam razpoloženjc, se srbski tovariši iz JUU nikdar ne bodo odrekli pravice, da bi sc ne smeli zanimati za usodo in položaj svojih tovarišev — rojakov v banovini Hrvatski. Zato je zmotno mišljenje, da jc z zvezo JUU in SHUD problem že rešen. Znano jc v obzir za vsestransko in nezadovoljivo re-vMJ1V '." Jl1^^ piu-u.-u. _^ .-_-...__».«»« j- žitev .,. . . J tudi, da se dancs snuje v banovini Hrvatski Šodclovanje mora prihajati iz notra-drugi_ »Savez učit druStev banovine Hrvat- njih čustev. Vsi dogodki v preteklih letih -ske« .ln {.a bl *>/**$. ¦?avef.,ze .Z(lavIl?J ^5"0" - - h y ¦ ¦ - ¦van m bi predstavljal vebki del ucitcljstva od leta 1935. dalje — nepobitno dokazujejo, da takih iskrenih čustev in polnega požrtvovanja na strani sedanje uprave JUU ni primanjkovalo. O tem obstoji vse polno nepo- banovine Hrvatske, če bi se nc vršil politični pritisk na učiteljstvo. Dobra je bila komparacija: Kaj bi reklu slovensko učiteljstvo, čc bi politični režim bitnih dokazov, kakor obstoje dokazi, da'je S'OVC^K" "^V?^' Ł u»..h«»»"" •--»» olnvn« ,mr«,v« TITn t,,Hs n^ _iflVni sknnšr.ini odcepil 400 uciteljev v Sloveniji, pa bi se zah- tevalo, da JUU z njimi sklopi zvezo — mimo glavna uprava JUU tudi po glavni skupščini v Banjaluki ohrani.a.ta čLtva do hrvatske- ^"S&JS™^ S^a,'"'^ Velika je zmota, če se naslavlja danes apel za rešitcv stvari na izvršni odbor ali da sc vsega učiteljstva v državi. S forsiranjem zvezc mcd JUU in SHUD _<t rcsnev SLvan na i_visin uuuur an ua _v ~ -- —•' ~- _o_r,::Q hnmnripi-irvst IIJIJ ustvarja mišljenje, da morda izvršni odborse momentano samo razbija homogenost JUU noče rešiti tega vprašanja. To vprašanje stam rusi edinstvo u"tel^k* ^8*^ ŁlxJrtL obravnavala glavni in upravni odbor JUU. Vustvarjata neP.f ^^3 Semu k glavnem kakor v upravncm odboru JUU seslovcnskcga uciteljstva prot srb|^mu kar je temeljito in obširno razpravljalo o temboprej_ v skodo kakor v k»"f'elV"*Jstvu m vprašanju. Oba višja foruma sta zavzela svojecilju, ki ga zeh slovensko uc.teljstvo. stališče in s tem to ni več vprašanje izvršnega Zmotno je misljenje, da bo tors™c odbora, temveč glavnega odbora. Zastopnikitega vprašanja danes preprecilo ali ublaziio vseh ostalih sekcij so se pridružili skupnemudogodke, katerih razvoj je odvisen od tak- stališču. Mišljenju zastopnikov dravske ba-torjev izven naših stanovskih vrst. ^ novine so se pridružili deloma samo princi- Poudarjanje, da lmajo blovenci ze_l- let pielni opozicionalci glavnc uprave izkušenj in bojev za nevtralno organizacijo , S tem, da se kratko malo ne priznajo miš-in da ne mislijo mti malo odstopiti od nje — Ijenje in sklepi ogromne večine glavnega od-je prikrit očitek, da sedanja organizacija ni bora in da se negira pravica odločbc forumu,nevtralno stanovska. Vsckakor pa manjka do- v katcrem so zastopane vse strani, t. j. da za-kazov za to. . . . , vzamc brezkompromisno stališče samo ena Zmotno bi bilo, ako sc v zajednici ne do- stran, ki poleg tega niti ni v nacionalnem ozi-pušča, da se komu tudi »lzprasa vest« tako cc ru toliko tangirana kakor druga — se ne bose pregreši proti skupnim nacelom. laka za- nikdar povoljno rešila zadeva. Še težji je tajednica, v kateri bi smel en del clanstva gaziti primer zato, ker je dravska sekcija nacionalnovse principc in načela, na katenh sloni zajed- homogena pa se s takim brezkompromisnimnica, a drugi del bi ne smel nicesar reci 111 stališčem ustvarja videz fronte slovcnskegakritikovati postopka, ki zahteva javno obsod- učiteljstva proti srbskemu, češ da bi sloven-bo — je brez vrednosti. To ni mesanje v tuje sko učiteljstvo hotelo rešiti vprašanjc, a srb-zadeve, tcmveč obramba skupnih pnncipov sko da noče. in načel, ki morajo veljati za vse in vsakogar To je v osnovi zgrešeno in tem tcžje, kerv zajednici. je tangiran pri tem nacionalni ponos in čut Iznašanjc političnih momcntov: da je srbskega učiteljstva, brez katercga se istotakosporazum sklenjcn zaradi tezke notranje ir ne da rešiti vprašanje, kakor nc brez hrvat-zunanje krize, ima svojo tendenco. lo se yi- skega. Pogrešno je, da se omalovažujejo ar-di iz prehajanja na čisto pohticni teren m gumenti, ki jih navaja srbsko učiteljstvo intrditve kakor, da se od posameznih srbskih ki zadevajo predvsem njega samega. Zmotnopolitikov (razume se nevladinih) odsvetujcjo je mišljenjc, da mišljenje in stališče tega delanadaljnje reforme in reorganizacija državc, s članov glavnega odbora ni mišljenje učitelj-skliccvanjem in izgovorom na nepnmeren stva, ki ga oni predstavljajo. čas, v katcrem živimo. To je iz temelja nepra- j-či cijsk sporazum med zastopniki vseh sekcij v glav- srbskih, ki zaradi občega položaja odlašajo z nem odboru in se je na ta način iz tega na- reorganizacijo, dočim nevladni srbski politiki pravila^ fronta dveh skupin na narodnostni torsirajo nadaljnjo rcorganizacijo. bazi. Še pogrešnejše pa je to, da sc vsemu Pri tem nevladni srbski politiki naglaša- vprašanju daje videz, kakor da je srbsko uči- jo: da ne delajo vprašanja niti glede meja teljstvo proti sodelovanju s hrvatskim učitelj- banovin, niti glede prenosa poslov, ker so za- nje glavno duh, toleranca in ravnopravnost tcr čut vzajemnosti, ki sc mora izražati in uveljavljati v vseh banovinah. Torej duh tolcrance, ravnopravnosti, duh za skupnost in Stvom. Napačno je, da se s forsiranjem stvari ustvarja nerazpoloženjc proti srbskemu delu učiteljstva, ker sc na ta način nikakor ne koristi stvari in se nočejo povoljno in dobro rešiti stvari ter sc s tem samo razbija oni del učiteljstva, ki jc bil vedno dobro razpoložen 2a državno zajednico srbskega, hrvatskega in podpiranje vsega, kar nam je skupnega in jc potrebno, da nam ostane skupno vsem, da bo močna celota — to jc glavno. Zato je velika pogreška, ust^ariti mišljc- nadaljnjim ireformami države« pa so tudi brez drugih razlogov si prisvojili mišljenje za odlaganje ureditve razmer tudi v naši organizaciji. Taka argumentacija je zelo hitro iznesena in je tudi težko odjeknila ko t neumestna in neupravičena. V meritorno razpravo projekta Zveze se niti ne spuščam, ker bi se s tcm odprla mnoga vprašanja, ki bi nas oddaljila od tcmelja Zveze, ki bi morala biti soliden temelj vsemu srbskemu, hrvatskemu in slovenskemu učiteljstvu iz JUU, SHUD in onega Lzven teh organizacij, ki pa se dancs ne more včlaniti ne v eno in ne v drugo organizacijo. Stvari se nc dajo prisiliti in forsirati mimo razmer in upoštevanja vseh mišljcnj. V demokratskem upoštevanju vseh mišljenj jc cdini spor in — rešitev. Ivan Dimnik. Pripomba. Ne glcde na to, da jc našc stališče opredeljeno s sklepom letošnje banovinskc skupščine, objavljamo gornji članek, kakor nam ga je poslal predsednik JUU tov. Ivan Dimnik. K članku se bomo šc povrnili. slovenskega učitcljstva in ki take zajednice nje, da so člani izvršnega odbora kopirali mišni nikdar odbijal. ljenjc »srbskih politikov glede odlašanja z