Št. 42 Mapibop, dne 21. oktobra 1908 Tečaj XLin. List ljudstvu v pouk In zabavo, Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijsfce dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katolj tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, 1— Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj, do srede zjutraj. — Ne- zaprto reklamacije so poštnine proste. Vseslovenska ljudska stranka. Velik dan je bil 17. oktobra za slovenski narod. Bil je dan zmagoslavja, dan združitve, dan sloge. Bojni klici so se zadnja leta neprestano in glasno razlegali slovenski zemlji. K bojem proti narodnim sovražnikom so se pridružili tudi boji proti socialdemokrati in liberalnim strankam. Vroče bitke so se bile ob različnih, volitvah. Pri vseh teh bitkah je zmagovala ena stranka, stranka, ki je imela na svojem praporu zapisano delo za Boga, za narodnost in ljudski blagor. In ta stranka, živeča po vseh slovenskih pokrajinah pod različnimi imeni, se je zadnjo ne-deljOj dne 17. oktobra tudi na zunaj po obliki organizirala v eno stranko z enim imenom, ki se glasi: Vseslovenska ljudska stranka. Vzor vsakega narodno čutečega Slovenca je, da izginejo meje med deželami, v katerih stanujejo Slovenci, in da se ustvari ena upravna celota: Združena Slovenija. Do tega vzora Še nismo prišli, ampak en korak bližje. Imamo politično stranko,, katera ne pozna več pokrajinskih mej, ki je vsaj v tem Dziru slika Združene Slovenije; ta stranka je sedaj Vseslovenska ljudska stranka. Iz njenega tabora se razlega vabeč klic: Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene.- Zgodovinski dan je bil oian 17. oktobra. Bela Ljubljana je bila priča, tega velepomembnega dneva. Po ljubljanskih ulicah je bilo cel dan, zlasti pa dopoldne, izredno živahno, Izredno veliko je bilo gostov iz Stajerja, Koroškega in Primorja. Navzoči pa so bili tudi zastopniki hrvaškega in češkega naroda. Ustanovitev stranke se jo vrSila v veliki dvorani hotela .Union. Na odru, ki je bil primerno okrašen in opremljen, so bili zbrani malodane .vsi slovenski deželni in državni poslanci, na Čelu jim dr. Susteršič in pl. Sukije, nadaljd vsi zastopniki slovenskih kranjskih in izvenkranjskih političnih organizacij, g. državni poslanec Vaclav Koti ar kot zastopnik Češke agrarne stranke, Stjepan Radič in njegov brat Ante, Janža-betič in kapi. Skrinjar, zastopniki HrvaŠke kmečke stranke. Na galeriji je bilo vse polno dam in drugega občinstva. Ko se shod prične, je bila dvorana nabita polna, vseh zastopnikov S. L. S. iz vseh slovenskih dežela je bilo do 4000 — ogromno Število! Pripomniti je treba, da je bilo med to množico duhovščine tako malo, da se je nek tuji poročevalec silovito Čudil, češ, kje so pa tukaj „klerikalci"? — Jaz sem mislil, da bodo tu sami duhovniki." Mož se kar ni mogel naču-diti, kako resnično sloni in obstoji iz ljudstva naša politična organizacija. Ko nastopi Dr. £ u s t e r Š i č in hooe otvoriti shod, zagrmi po dvorani himna „Liepa naša domovina!" načelniku S. L. S. napravijo najvzoči tako viharno ovacijo, kakor smo jih še malokdaj doživeli. Ko se vzklikanje in ploskanje poleže, začne dr. Susteršič: Pozdravljam vas vse, ki ste iz vseh krajev prihiteli na današnji zgodovinski dan v belo Ljubljano! Pozdravljam pred vsem naše obmejne bi ate, pozdravljam zastopnike slovenskega Stajerja, vas, kojih boje in delo občuduje ves slovenski narod. (Viharne ovacije.) Pozdravljam zastopnike solnčne Goriške (Burno ploskanje), vas, kojih čelo ^iČi sveži lovor pridobljenih zmag (Živio-klici), vas, ki ste zastavo S. L. S. zasadili ob obali Jadranskega morja. (Živeli!) Pozdravljam zastopnike iTrsta in Istre (Živahno ploskanje — Živio-klici). Malo vas je še danes, a ljudska misel se tudi ob tistih mejah, ki ločijo Vas od nas, ne bo ustavila (Klici: ,Tlako je!) Tudi Trst in Istra bosta videla nad seboj zaisijati novo zoro in Jadransko morje bo morje našega naroda! (Nepopisno ploskanje.) S posebno radostjo pa mi je čast pozdraviti naše slovanske goste (Ploskanje, ki se dolgo ne poleže), ki se niso, ustrašili dolgega pota, da so prišli počastit današnji dan. Pozdravljamo brate Hrvate, (Vihar ploskanja — Živio-klici — Živeli Hrvati!), ki so nam najbližji! Prihiteli so med nas Člani odbora HrvaŠke Kmečke Stranke, (Burni klici po celi dvorani: Živeli hrvaški kmetje!) na Čelu jim naš lični, požrtvovalni Stjepan Radič (Navdušeni vskliki — Živio Radič!) — Živela ljudska misel!) Iz dna srca po. sem hvaležen, da so nas s svojim prihodom počastili bratje Cehi. (Viharno ploskanje). Po sklepu svpje stranke nas je prišel pozdravit član one stranke, ki nam je po svojem ljudskem programu tako sorodna in ki je v najhujših narodnostnih bojih zvesto ob naši strani stala., (Navdušeni vs-1diki;i Živela češka agrarna stranka!) gospod Vaclav Kotlar, (Vsi navzoči začno gromovito plosktati poslancu, Živio-klici zaorijo po dvorani, dame iz galerije obsipajo poslanca s cvetjem, članica „Ljubljane" pa mu izroči prekrasen Šopek.) Naš bratski pozdrav velja vsema njegovemu narodu. (Jpali smo, da bomo pozdravili dajnes v svoji sredi načelnika Poljske Ljudske Stranke, Jana Sta-pinskega, (Gromovito ploskanje), a v zadnjem trenutku je bil zadržan, ko se je že v Ljubljano odpravljal. Cisto nenadoma je namreč v zadnjem trenotkr postavil deželni nadmaršal gališki na dnevni red včerajšnje seje gališkega deželnega zbora prevažno ¡volilno reformo, Vsled tega Jan Stapinski ni mogel zapustiti Lvova, zlasti ker je volijna reiorma zfla ljudstvo, M ga zastopa on, največjega pomena. Tega pa kot vesten zastopnik svojih volilcev ne more in ne sme. Poslal nam je brzojavni pozdrav, ki je politično velepo-memben, ker v njem obeta, da bo stal, v državnem zboru tesno ob strani drugih Slovanov. Bodite mi pa pozdravljeni tudi vsi, ki ste iz Krainjske na ta shod prihiteli. Mi smo se že velikokrat videli. Izvojevali smo že hude boje, ako Bog da, bomo Še druge — kakor smo bili dozdaj vajeni zmagati, tako bomo tudi v bodoče! Te besede sprejmejo navzoči z gromovitim ploskanjem in neprenehujočimi Živio-klici! V častno predsedstvi se izvolita gg. Vaclav Kotlar in Stjepan Radič. Za predsednika dr. Brejc kot predsedniki koroških Slovencev, in poslanec Gra-fenauer, za Štajerce dr. Korošec, za Goričane prof. Berbuč, za Tržačane A. Cok, za Kranjce župan Zurc, za zapisnikarja, pa dr. Rožič. Dr, Brejc otvori zborovanje in izvajja): Danes je zgodovinski dan in velika je čast, ki se mi je izkazala, da sem izvoljen za predsednika temu pomembnemu zborovanju. Ko jo sprejmem, Hočem v prvi vrsti naglašati, da ta Čast velja najbolj zatiranemu, a zato od vseh Slovencev tudi najbolj ljubljenemu otroku matere Slovenije, našemu avstrijskemu Poznanju, Korotanu. (Viharno ploskanje.) V znamenju najhujših bojev zboruje danes naš sliod. Oholo dvigajo Nemci glave; žalostni so trenot-kf, ki so se v deželnih zborih takozvanih nemških kronovin pravkar odigravali. -Žalostni, pravim, a žalostni najbolj za Nemce same, ker kažejo popolno dekadenco njihove politične morale. (Odobravanje.) S kitajskim zidom hočejo Nemci obdati svojo posest, da bi iz te varne postojanke kovali in napravljali nove napade na slovanski živelj. ((Tako je!) Na tleh so danes državno-temeljni zakoni (Burno pritrjevanje) in ¡vlada sama pomaga, da se deva jo v grob. (Klici: Sramota!) Začenja se avstrijski hakatizem. fToda trdno PODLISTEK. Roka ob križu. i. Ob ČeŠko-bavarski meji leži sredi gorovja prijazna vasica Zavrli,. Le nekaj hiš šteje, zelo snažnih in okusnih, bodisi na zunaj ali znotraj. Gorjanci so krepki in Čvrsti ljudje, prijazni in gostoljubni napram ¡vsakemu, ki je do njih prijazen. Posebno veselje imajo do godbe in petja, Ta lastnost je že„,takorekoč vsakemu prirojena in z ničemur drugim si ne moreš lažje pridobiti naklonjenost prebivalcev, nego z dobrim petjem ali odličnim sviranjem. V Zavrhu .je znal najbolje svirati na klarinet Tone, mlad krojaški mojster. Bil je znan daleč na okrog kot mojster v svoji stroki in tudi kot priznan godec. S svojimi Črnimi očmi in moško zasukanimi brčicami ter s svojim klarinetom si je napravil pot do srca marsikatere vaške lepotice. Kadar je na večer zagodel na.klopici pred svojo hišo, takrat so se od-prl^ večjidel vsa okna, in vaščani, ki so bili ob teta času večinoma prosti dela, so radi poslušali prijetne melodije. Posebno rado, je pa poslušala, kadar je godel mladi godec, lepa Katica, temnooka sosedova hčerka. TomaŽ, njen oče, je imel hišo in -nekaj zemlje, ravno dovolj, da je zraven svoje obrti kot izdelovalec lesenih stvari, lahko mirno živel. 2,ena mu je opravljala dom,-Katica je skrbela za vrt iir druge stvari. Zvečer pn se je zbrala vsa družijna na, klopi pred hišo ter poslušala Tonetovo godbo. Da sta se oba rada imela, si sicer^Se nista razkrila z besedami — a razumela sta se. Že od mlado- sti sta bila vedno skupaj, le cesta je ločila oba doma, tako, da sta lahko preko nje drug drugeiga dražila in med seboj govorila; bila sta isi najboljša prijatelja. A tU se je «godil dogodek, ki je obema vendar jezik razvezal. Grajski lovec Franc je prihajal pri svojih potih pogosteje mimo Katičinega okna, kakor je zahteval to njegov opravek. Rad-je prisedel zvečer k družini ter se razgova«rjal s Katico in njeno materjo o tem in onem. Bil je velik in krepek mož, za lovca kakor nalašč, kazal veliko samozavesti, rad potegnil čez svoje predstojnike ter posebno rad naglašaJ, da je on prvi, ki bi, mogel dobiti gozdarjevo mesto. S tem je hotel reči, da si potem lahko postavi lasten dom, na kojega pppelje izvoljenko svojega Brca. Mati se je počutila zelo srečno vsled pozornosti, ki jo je izkazoval bodoči gozdar nieni hčerki, in to tem bolj, »ako je prinesel včasi kakega eajca ali kaj drugega v kuhinjo. A Katica* ga ni hotela razumeti, tudi takrat ne, ko ji je z jasnimi besedami razkril svojo ljubezen ter ji obljubil, vzeti jo za ženo, kakbr hitro bo to mogoče. StariŠi so silili dekleta, da naj sprejme ponudbo, a ono ni hotelo. Mati Je tolažila lovoa na čas, ko pride kot gozdar po njo, češ, takšne Časti gotovo ne bo odbila. Na vprašanje, ki ga je stavil na samem materi, ako ni mogoče Že oddala komu srce, je ta seveda morala odgovoriti, da tega ne ve gotovo, ai se boji, da ji ne bi Tone bil zmešal glave. ,Kaj, ta?" se začudi lovec. „Tak Človek!" „On je naS najboljši krojač daleč na okrog" odgovori mati „in ne manj slab godec." „Tn lovski tat", dostavi lovec. Ko ga mati neverjetno pogleda, zatrdi ji Se enkrat. Že večkrat se mu je to naznanilo in on sam mu je prišel nekofl na sled. ,,Bodi mu Bog milostljiv, če ga dobim v svojem okrožju," zakliče ves divji in odide, Katica je slišala ves pogovor in bridke skrbi so ji polnile mlado srce. Opazila je bila že večkrat, da je Tone včasi dalje izostal, kakor je bilo potrebno, če jo nosil zgotovljeno obleko domov. Da bi pa bil Tone, o kiojem je vedno mislila, da zna vrteti samo iglo in klarinet, tudi s puško domač, toj ji niti na um ni prišlo. O tem se mora prepričati. flTežke sanje so jo mučilo vso noč in sklenila je, Toneta naravnost vprašati. S pretvezo, da ji mora nekaJj popraviti, poda se prihodnje jutro k njemu. Brez ovinkov hoče takoj svoj namen izpeljati. ,Tone, ali veš, da te imajo na hudi sumnji?" „Kako to?" jo vpraša in žareli. „Ali se ne čutiš nič krivega?" „To že," prizna Tone, „pa kaj.morem jaz za to. Si paß ne upam povedat', in ti pa tako jveŠ." „Nič ne vem," odgovori dekle, „včeraj sem komaj izvedela in nisem celo noč zatisnila oči vsled skrbi." „Kaj je treba tukjaj skjrbetij," vpraša Tone; mar misliš, da bi ne bil že zdavnaj odprl ust in ti vse razkril, ako bi bil čas za to. Ampak dokler ni hišica prosta dolgov, ne dobim dovoljenja in zaradi vnene, veš Katäoia, te nočem spraviti ljudem med zobe. Imam te preveč rad, nego bi ti najmanjo skrb naredil. Deklica je zarudela do las. Poda mu roko ter reče odkritosrčno: „Tone, zaradi tega tudi nisem prišla semkaj, ampak gre se . > . „Že vem, da bi ti popravil tisto reč, ampak Öe Ii Je prav, kramljajva rajSi o najini ljubezni, nego o delu." je upati, da se Slovani tega ubranijo. Naš današlhji shod se vrši v letu, ko se praznuje petstoletnica slavne bitke pri Grunewaldu (Navdušeno ploskanje), v kateri je slavni poljski kralj Jagello (Živio-klici) uničil nemški vitežki red, tega skrunivca svetega Križa! (Viharno odobravanje.) Upajmo in pričakujmo, da letos doživi i udi v Avstriji nemška oholost svoj novi, nekrvavi, a nič manj občutni Grunewald! fTako je.) Dvigamo zastavo zedinjene Slovenije, (Burna navdušenost), prapor Vseslovenske Ljudske Stranke, te edine prave nositeljice ideje Slovenstva (Nepopisno na-vdušenje)! In da je ta dan kakor malokateri pomemben, to dokazujejo zastopniki bratskega češkega in hrvaškega naroda (Vihar ploskanja), ki dajejo našemu zborovanju danes svoj pečat. Ko nato stopa h govorniškemu odru državni poslanec Kotlar, zagrmi dvorana navdušenih vzklikov, z galerije se vsipajo na zastopnika Čeških kmetov cvetlice in zbor zapoje himno: „Kje dom si moj?", ki jo zborovalei stoje vsi pojo za pevci na galeriji. Poslanec Kotlar govori v gladki in lepi slovenščini, kar izzove novo neponehajoče ploskanje. Pozdravlja slovenski narod kot majzvestejšega zaveznika češkega naroda in povdarja, da ima naš narod na jugu izvrševati isto nalogo, ki jo ima Češki na severu. Izvršila pa bosta ta dva naroda svoje naloge, Če bosta ostala vedno Jesno združena. Clan hrvaškega dež, zbora Stjepan Radič govori kot zastopnik hrvaške kmečke stranke, V velezani raivem izvajanju kaže na dvojno neogibno potrebno podlago vsakega pravega ljudskega gibanja, na krščanstvo in pravo demokratstvo. Po tej poti je hodila politika poslancev sVovenske ljudske stranke, v tej smeri se Je vršila organizacija in so še že dosegli veliki uypehi, katerih še pri Hrvatih ni. ' V»i ste pred namj, mi pa za vami, toda Vedno z vam*.. Poslanec Grafenauer izjavlja, da prihaja iz dežele nemških faraonov, in opisuje položaj slovenskega naroda v tej deželi. Velika zaslomba bo odslej za nas Vseslovenska ljudska stranka. Poslanec Berbuč pozdravlja današnji dan v imenu zmagoslavne ¡S. L'. S. na Goriškem in izjavlja njen pristop k Vseslovenski ljudski stranki. Ko je poslanec Demšar v imenu kranjskega kmečkega, ljudstva pozdravil ustanovitev Vseslovenske stranke, izpregovori v imenu Štajercev poslanec dr. Korošec. Dr. Korošec izvaja: Štajerci so ¡je od Kranjcev marsikaj naučili teir so v marsičem bili njihovi učenci. Naučili so se pieSd vsem jasnosti v ciljih in odločnosti v nastopu. Bili smo na vaši strani, ko smo se Še borili za zmago, tem bolj bomo od tedaj, ko smo si zmago priborili. Bili smo vselej zavezniki,vaših poslancev in to tudi ostanemo. Združeni v bojih za blagor našega naroda upamo, da tomo tudi združeni v zmagah. Nato utemeljuje dr. Krek predlog, naj se ustanovi Vseslovenska ljudska stranka. „Ociüapo se nam je večkrat od! različnih naših modrijanov, vsegavednih prijateljev in iznajdljivih pesnikov, da smo Slovenci ljudje-Crtomiri, da smo vpodobljeni po junaku „Krsta", ki je v odločilnem tre-notku, mesto da bi udaril, odnehal. Za ien del so imeli prav ti leposlovci. Črtomir, ki je zbežal, ko je bil pravi čas, da se postavi, je bil dozdaj res naša predpodoba in veljala je pesnikova beseda:' Ne združenja, ločitve zdaj so Časi. Prijatelji moji >— danes je dan, ka lahko ta rek obrnemo in rečemo: Ločitve ne, združitve zdaj so časi!" Ni moč le približno popisati, kako so te besede zborovalce užgale! Zdelo se je, da so vsa usta povzela to geslo, ploskanje, vzkliki, radost! Krek nadaljuje: „Nečemo biti Črtomirova Četa, nečemo biti voj-niki, ki gredo vsaksebi, ampak mi hočemo še v dalj-njo boje in zmage. (Ta|ko je!) In to je prvi razlog, da smatram, da je prišel čas, da se politična .vsi združimo." Naša zastava je zmag n avi, a jen a. „Bili so časi, ko so se tu v Ljubljani tudi zbirale številne kmečke Čete. Prižli so Korošci, Sftajerci in Primorci pod poveljstvom plemičgv in grofov. Pa so udarili vsi skupaj na Turka ter ga porajzili. Toda danes — po tolikih sto letih — vidimo zopet zbrane kmečke čete, Kranjce, Štajerce, Korošce, Goričane, a ne vidim plemenitaških banderijev, ne vidim grofov, ki bi jih vodili. Vidim pa na Čelu tem praporom sinove, ki so se. rodili v kmečkih hišah — burno ploskanje prekine govornika — može, prave vojvode svojega ljudstva! ¿Živio-klici.) Irv takrat so dejali: Ali zmagamo ali ptufcpademo. Danes, pa so te čete izurjene i'n basnderiji, ki jih danes dvigajo Kranjci, Štajerci, Primorci in Korošci, — te zastave so že nad mnogimi poraženimi trumami vihrale! (Viharno ploskanje.) Porazili smo mnogoter voj. Kajti, gorje tistim, ki so snovali stranke samo s papirjem, ki so izvajali organizacije v časnikarskih člankih, ki so jih lepili skupaj s frazami in jih^ ustvarjali s tjavendan vrženimi puhlicami (Burni, klici: Re§ je!) — povsod in vselej so propadli in bodo! In ker so se naše čete že vsakja v bojih izkazale in pokazale, da kaj znajo, ker ima za seboj vsaka veliko zmagoslavnih dni — je to drugi razlog, da ustanovimo vsesplošno slovensko polipčno organizacijo. Slovenska zemlja ima Še veliko grobov z a) naše sovražnike! Pai tudi zavoljo nasprotnikov stranko ustanavljamo. Tisti, ki danes z nami iščejo boja, ti veliko tvegajo in tvegajo to na svojo odgovornost. (Živahni klici: fTako je! Res!) Mi nikomur boja ne napovedujemo (Burno pritrjevanje) in ga ne iščemo. Ali če kdo misli, da nam mora nasproti iti, temu bodi današnji dan glasa(n opomin k pameti in delu (Vihar odobravanja), ker ta Četa se danes ne uda nikomur pod božjim solncem'-" Ob teh besedah zagrmi po dvorani iz tisočih grl: Nikomur! Nikomur! Govornik konča: „In to je tretji razlog, da stopi v življenje Vseslovenska Ljudska Stranka. In ob tem trenotku kličem našim nasprotnikom: V naši zemlji, na našilh tleh je Še vedno prostora dovolj za grobove za naiše sovražnike!" Te besede zbudijo pravi vihar. Kakor sveta prisega, kakor slovesna obljuba in kakor opomin, ki ga piše na steno silna roka ljudstva, ki stre vse, kar se ustavlja pravični stvari, zveni tal klilc, in zborovalei ga pretvorijo v gromovito ploskanje govorniku. Predsednik dir. Brejc da predlog, naj se ustanovi Vseslovenska ljudska stranka, na glasovanje. Tisoč in tisoč rok se je vzdignilo za ta predlog, in ko je potem dr. Brejc rekel: „Izjavljam, da je Vseslovenska ljudska stranka ustanovljena", ni odobravanje hotelo prenehati. Nato se je izrekla zaupnica državnim poslancem ter se s trikratnimi Živio-klici na cesarja zaključilo to velepomembno zbbrovanje. Vseslovenska ljudska stranka, cilj želja vseh pravih rodoljubov že od nekdaj, je torej ustanovljena,. Vodi stranko centralno vodstvo in izvršilni odbor. V centralnem vodstvu so vsi krščansko-narodni državni in deželni poslanci v vseh slovenskih deželah, predsedniki deželnih političnih organizacij in še povrh po 5 zastopnikov, ki jih pošlje vsaka deželna politična organizacija. V izvršilnem odboru ima Kranjska 5 zastopnikov, Štajerska 4, Goriška 3, Koroška 2, Trst z Istro 1. Za Štajersko so v centralnem vodstvu poleg vseh državnih in ¡deželnih poslancev Kmečke zveze Še tudi Rajh-Ljutomer, Brenčič-Ptuj, Rotovnik-Slo-venji gradeč, Zupan-Trbovlje, dr. ¡Hohnjec-Maribor. V izvršilnem odboru pa so naslednji zastopniki Štajerske: 'RoŠkar, dr. Benkovič, dr. Korošec, dr. Hohnjec. Izvršilni odbor se je tako konstituiral: predsednik dr, Susteršič, 1, podpredsednik dr. Brejc, 2. podpredsednik dr. Gregorčič. Mislimo, da prav tolmačimo stališče štajerske Slovenske kmečke zveze, ako povemo: Slovenska kmečka zveza ostane, kakoršna je bila, ia se smatra za del Vseslovenske ljudske stranke, i Živela Vseslovenska ljudska stranka! Deželni zbor. V petkovi seji je utemeljeval dr. Benkovič svoj predlog za železnico Rečica na Paki —Gornji grad. Govornik je posebno poudarjal, da v celem gornje-grajskem sodnem okraju ni nobene železnice. Predlog se je izročil železniškemu odseku. Seveda je po stari navadi pricapljal za dr. Benkovičem dr. Kukovec s svojima predlogoma o železnicah Re)čica na Paki—Gornji grad in Polzela— Motnik, Glede prve železnice je predlagal dr. Ku.ko-' vec, naj dežela prispeva k zgradbi 1,000.000 kron v , obliki temeljnih akcij. V drugem predlogu pa zahteva, naj vlada postavno zagotovi to železnico in naj jo prične takoj zidati. K besedi se je oglasil dr. Benko-, viČ in opozarjal, da Kukovčev zadnji predlog nimij. i pravega smisla, kajti njegova zahteva, naj vlada skr-! bi, da se železnica Polzela—Motnik postavno osigura in prične takoj z zidanjem, je že s tem izpolnjena, da i je vlada vzela to progo v zadnjo predlogo o lokalnih ; železnicah, katero bode seveda zopet predložila; vr-| hutega opozarja, da bi se morali vsi poslanci v smis-! lu zahtev gomilskega shoda potegovati za celo progo i Polzela—Kamnik. Glede železnice Rečica na Paki— ( Gornji grad je pa dr. Benkovič opozarjal na to, da žel^nica ne bo financielno zasigurana, četudi dežela prispeva 1,000.000 kron v obliki temeljnih akcij, ker interesentje ne zmorejo ostalega, več milijonov znaša-jočega kapitala; zato on (dr. Benkovič) predlaga, da država sama zida železnico. Porcčilo deželnega odbora, da se spremeni deželna meščanska šola v Celju v javno deško meščansko šolo, se je izročilo odseku. Pri občinskih zadevaih je poslanec dr. Benkovič poročal o zahtevah občin Globoko, Sopote in Vir-štanj za pobiranje 1.'j8%, 165%, oziroma 154% doki arde od državnih davkov, izvzemši osebni dohodninski davek. Vsa poročila so se sprejela. Ko je čital poslanec Wastian svojo interpelacijo zaradi mariborskega učiteljišča, v kateri se nahajajo razna natolcevanja, je nastalo med slovenskimi poslanci veliko ogorčenje. Klicali so' ¡Wastiapu: To je denunciacija! Denunciant! To je slovenski zavod! Ogorčenje je doseglo vrhunec, ko je glavar v drugi interpelaciji čital besedo ^všindjisch-jnatiofnal." Naši poslanci so odločno protestirali proti temu izrazu, nakar je deželni glavar pripomlnil, da on do-sedaj označbo „windisch" ni smatral za žalitev. Slovenci so klicali: Mi se ne pustimo žaliti na tak način! Nastal je velik nemir. Glavar je neprestano zvonil, a burni prizori niso prenehali. Ko se je ko-nečno zbornica pomirila, je dal glavar na glasovanje, Ida se seja prekine do Šlirfifli, kar je tudi obveljalo. Pri tej priliki moramo pripomniti, da zastopnika Narodne strapke dr, Kukovca pri teh burnih prizorih med Slovenci in Nemo* ni bilo v zbornici, kakor tfploh ve-dno izgine, kadar se vname v zbornici kak narodnostni prepir. „Kdo ti pa pravi, da te imam jaz rada?" ga ; vpraša dekle na pol resno, na pol poredno. „Kaj, to je tako gotovo, kakor dvakrat dve je Štiri; sploh ne more biti drugače." „In ti me niti ne vprašaš." „To itak vem." „Tako 3 Ce bi pa grajskemu lovcu rekla „ja" in mu . . . „Pred tem nimam strahu!" „Pa moraš imeti, ne zaradi mene, ampak zaradi samega sebe. Tone, ali je mogoče, da si ti lovski tat? Ti, ki sem te imela za najpridnejšega človeka na zemlji?" „No ja, ako že veš — včasi me pač spelja v pozd, enkrat bi se vendar tudi rad počutil moža, ne samo krojača v sobi," odgovori Tone in pripoveduje ji, da mu je to že v krvi,, da sta bila oče in ded lovska tata že iz navade, od njih ima puško in zaradi tega nima težke vesti. „Ce požrejo grajščakovi srnjaki in srnje moje zelje, mi pač nič ni, Če postreljam graŠČakovo divjačino." Katica pa ga izkuša podučiti, da to ni prav, in da ga ne bo imela več rada, ako ne odneha od ne-postavnega početja. „Torej me imaš le rada, saj praviš sama," nasmeji se Tone. „No seveda, za življenje," odgovori Katica. Nato ji pa mora obljubiti, dž opusti nevarno podjetjo, kar tudi stori; le danes hoče iti še radijič v gozd po svojo puško, ki jo ima tamkaj skrito, d* jo prinese domov. „Pusti puško zunaj", prosi dekle, „kaj je na njej. Ravno danes naletiš lahko na Franca, in ta ti ni naklonjen." Tone jo pomiri, Češ, da ve za pota, za koja niti grajski luveo ne zna, in danes je tem boljše, ker mora jutri na Brdu pri neki gostiji igrati in ga zato nocoj povedo pot skozi gozd. Obenem napravi lahki, majhen ovinek, gre po puško in jo skrije na parob-ku. Deklici bi bilo seveda ljubše, Čti bi bil puško popolnoma pustil. Dogovorila sta se, da pride prihodnje dni Tone y svate, in polna srečnih Čustev sta ise ločila. V teku popoldneva je zapustil Tune s klarinetom pod pazduho hiSo. Se enkrat pozdravi deklico pri nasprotnem oknu, ki Ju od zdaj najprej sme imenovati srojo. Kgtica je gledala za injim z nemirnim sroem in bilo ji jo, kot bi sb temen oblak vlegel na mlado srečo. II. Tone je med tem krepko korakal proti Brdu. Komaj je dospel v gozd, skrije klarinet pod suknjo, zapusti pot in mahno povprek v gozd. Končno se ustavi, odstrani mah in zemljo, pDd kojo je bila skrita puška i,n jo potegne* na dan. S pomilovalnem nasmehom je pozdravil svojo stajo J-nanko. „Danes si torej doslužila, draga", govori ji polagoma. ^.Katica hoče tako in voljo jI moram izpolniti. Od sedaj naprej boš samo š(» ob praznikih pokala." Previdno vzame rog s smodnikom in krogljami, bila, je namreč Še na kresilni kamen, ter selobrne, da bi jo na pripravnem mestu, skriL Skoraj je dospel na parobekj gpzda, ko zagleda tri srne, ki so prihajale počasnih korakov črez tra, vo. Komaj jih zapazi, Že je imel puško v roki in tudi že nabito. Sele zdaj, ko natrosi smodnik pod kresilni kamen, mij pride Katica in njene besede zopet na na misel. A strast je bila močnejša, nego ves razum-; Med neprestanim* bojem s samim seboj sledi trojici do majhne v<.sde. Okoli nje je bilo več velikih, z maihom poraščenih skal, med koje se skrije, ker vedel je, .da pohajajo navadno tukaj mimo. Tiho je slonel s puškp ob licu. Zdaj sliši korake, od kraja misli, da prihajajo ljudje, — pazno prisluškuje — a zaman; nikdo se ne prikaže. Kmalu se pomiri. Med tem se prikažeja srne ob vodi. Krepkeje oklenejo prsti puško — pok, srna se zvrne. Kratek vzklik veselja se zglasi iz strel-čevih ustnic. Že je hotel pohiteti k plenu, ko poči drugi strel; prestrašen obstane — nato kratek jehT par vzdihov in zopet vse tiho. Za oddaljeno skalo se mu je zazdelo, kakor bi čepela skrita Človeška posta*-va. Tone jo stal kakor pribit. Ni vedel, kaj početi.-. Po vzdihovanju je bil nedvomno smrtni boj ustreljenega človeka. Grozni mir, E ga Je obdajaj, mu je vzbujal strah. Počasi, z izstreljeno pušlko» v iroki, se splazi do kraja, od koder je slišal vzdihovanje in groza) — ¡pred seboj zapazi ustfreljejnegai gjofzdarja. Ves bled se piagne Čez krvavečega in se prepriča, da je popolnoma mrtev. Kakor blisk mu pride na misel, če ga dobijo' tukaj men temi okoliščinami, ga gotovo primejo kot morilca. Srno pusti ležati in odhiti v smeri, odkoder je prišel. Boječe se je izogibal vsake poti ter dospel V popoldanski seji je v debati radi coftiine na žito in trgov»i.nskih pogodb izjavil dr. .iankovič v imenu slovenskih tovarišev, da upoštevamo žalostni položaj delavcev, kakor ga je poslanec Jodlbauer slikal, a kot zastopniki kmečkega stanu moramo v prvi vrsti se ozirati na žalostni položaj kmečkega stanu, kajti ne more oporekati dejstva, da se kmetije vedno bolj zadolžujejo, istina je tudi, da žalostne gospodarske razmere vedno večje Število kmečkih rodbin silijo, da morajo Zapustiti svojo rodno grudo in svoj dom, in konečno je istina, da kmet ne upliva na ceno pridielkov. Vsi ti vzroki nas silijo, da glasujemo jednoglasno za agrarne predloge gospoda Wagnerja. Pri Eiiaspinnerjevem pi'reddogju zp ustanovitev strokovne Šole v Radgoni, v kateri naj, bi se naob-raževali opekfalrji, cementni izUeloMatelji, je govoril posfla/nec dr. Vlerstcv|še|k in zahtjev^al tudi slovenski učni jezik; po- njegovem mnenju je šola velike važnosti za celi južni del države, zlasti za malo obrtništvo v slovenskih trgih in mestih. Bolj primeren se mu zdi za tako šolo celjski okraj. Poslanec dr. Ver-stovšek stavi dva spreminjevaini^ predloga v tem smislu; nemška veČina ne&e nikdar slišati o slovenske ro delu dežele :n je, kakior 'po navadi, odklonila predloae. Vi tej iseji sprejel sie je Audi še zaklon ',o ¡načelnih določbah za javni vodovod v trški občini Ljubno. Poslanec dr. VerstovŠek je stavil predlog, da deželni zbor poživlja vlado, da osnuje v Velenji; strokovno šolo za lesno in stavibinsko obrt s slovenskim učnim jezikom. Končno je cesarski namestnik Še odgovarjal razne interpelacije, nakar je deželni glavar ob 5410. uri zvečer naznanil, da je deželni zbor odgoden. politični ogled! — Državni abor se je v sredo dne 20. t. m. zopet otvoril. Slovanski poslanci so našli isto jim sovražno mini-sterstvo pred seboj, kakor so je zapustili pri zadoji za-ključitvi državne zbornice. Edino v tem je razlcček, da ima to ministerstvo sedaj Se več grehov proti Slovanom na svoji vesti kakor jih je imelo ob zaključitvi. V Avstriji so minoli časi, v kojih so nam vladali samo Nemci. Sedaj je prišel čas, ko bodo tudi dragi narodi odločevali o usodi Avstrije. Nemci še delajo sicer nekoliko težav, toda te težave se morajo premagati. In temu velja ravno boj naših poslancev na Dunaju. — Demonstracije na Dnnajn. Povodom bližnje otvoritve parlamenta je napravila socialna demokracija v ljudski dvorani na magistratu shod. Iz vseh dunajskih okrajev so korakali tja socialni demokratje. Cenijo, da je bilo vseh udeležencev okolu 60.000. istočasno je okolu 10.000 nemških nacionalcev napravilo demostracijski bnmel od Schotten-thora do Goethejevega spomenika. Nemški nacionaloi so pred parlamentom peli „Die Wacht am Rhein" in Bismarck-lied. Ko sta se sprevoda srečaia, so se udeležniki psovali in vihteli palice. Ob 12. uri je nastal mir. Na tisoče katoličanov pa je popoldne spremljalo prenos Hofbauerjevih relikvij v cerkev sv. Štefana. — Kranjski deželni zbor. Zasedanje kranjskega deželnega zbora je bilo v soboto zaključeno. Slovenski liberalni poslanci so pred zaključkom seje zapustili deželno dvorano. — Ožja volitev na Krasu, ki se je vršila v nedeljo, dne 17. t. m.,, med kandidatoma S. L. S. dr. Ste-pančicem in Zlobcem, je imela sledeči izid: Dr. Ste-pančič je dobil 424 glasov, Zlobec pa 263. Izvoljen je torej Stepančič. S. L. S. ima sodaj devet izvoljenih poslancev. — Špansko. Položaj na Španskem je zelo resen. Na eni strani raste revolucijsko gibanje v državi, na drngi .skoraj zopet na parobek, ko sliši, da ga,nekdo kliče. Prestrašen se ozre in zapazi smolarja Andreja pod bližnjim drevesom, da ga kliče. „Kaj so za teboj, da tako hitiš?" ga vpraša, polagoma bliže prihajajoč. „To ravno ne", odgovori Tone, nevoljen, da bo moral iti v družbi takega Človeka, ki je bil na slabem glasu daleč na okoli. .,Si srnjakom zagodel?" vpraša ita s hudomušnim nasmehom. „Ni nobeden plesal? Slišal sem dvakrat zaporedoma počiti." „To nisem bil jaz," odgovori France. „Gotovo so lovci /na poti, zato pa jo raje popihaim. — Lahko noč!" ,Čakaj, grem s teboj",; se ponudi Andrej vsiljivo. „Vreča je polna, dovolj sem nastrgal, da si bom lahko ves teden močil grlo." „Nimam časa se muditi, morami na Brdo", reiče godec in odhiti. Ne da bi se ozrl, izgine med grmovjem; ko je ! dovolj oddaljen, skrije Šele puško, ker drugače bi si ; jo gotovo Andrej prisvojil. Smo1 ar pa se je Čutil razžaljenega, ker mladi ; mož ni maral za njegovo družbo. Rad bi si bil s po- ! govorom z mladim,, veselim godcem skrajšal dolgo pot. ' „Glej ga no, ta se sramuje s smolarjem iti do- i mov; seveda on je Že divji lovec, a jaz samo smolar. 1 No, prepovedano je oboje enako. Čakaj, nate se bom spomnil, kadar srečam gozdarja. No, hočem mu povedati, da se France ne razume samo na Iglo in klarinet, ampak Še tudi na druge reči." (Hali« prihodutUJ j strani se množe težave v Afriki in zahtevajo vedno večjih denarnih žrtev, ki jih Španija ne bo mogla dolgo nositi. In uspehov v Afriki ni skoro nobenih. Tako je Špansko razburkano znotraj in nesrečno v svoji neprimišljeni maroški vojni. Med tem ko v Maroku pokajo puške Mavrov in uničujejo špansko vojsko, eksplodirajo v Madridu in v Barceloni bombe in uničujejo vse, kar je blizu vladajočim krogom španskim. — Grška. Iz Aten javljajo: Grška vojska je sklenila, da spodi 8 prestola kralja Jurija in odvzame pravico do krone tudi njegovim naslednikom. Za novega grškega kralja bo izvoljen princ Abruški ali pa kakšen nemški princ. Mala politična naznanila. Dne 14. oktobra: V Barceloni na Španskem je bil včeraj ustreljen znani voditelj „Svobodne misli", Ferrer. Dokazalo se mu je, da je vodil tolpe, ki so cel teden oadi pobijale, porušile skoro vse cerkve, zažgale samostane in onečaščevale mrliče. Ferrer se je zagovarjal s tem, da je ves Čas delal za „svobodo, omiko in napredek". — Ogrski državni zbor bo najbrž razpuščen. Govori se, da bo poverjeno grofa Andrassyju, da izvede nove volitve. — Velike turške vojaške vaje se bodo pričele koncem oktobra na bolgarski meji, kar naj bi bila baje demonstracija proti Bolgariji. — Cesar je včeraj sprejel v posebni avdijenci japonsko vojaško odposlanstvo, ki je došlo na Dnnaj, da prončava vojno organizacijo avstro—ogrske armade. Dne 15. oktobra: Ogrska kriza se baje reši na ta način, da postane ministrski predsednik grof Ivan Zicby, notranje ministrstvo pa prevzame član Košutove stranke. — V Barceloni na Španskem so izbruhnili težki nemiri. En del mesta je v ognju. — V Bruselju je bil pretekli pon-deljek otvorjen mednarodni mirovni kongres. Dne 16. oktobra: Cesar bo baje sprejel prihodnji teden v avdijenci bivšega ogrskega ministrskega predsednika grofa Khuen Hedervaryja. — Poroča se, da so grški kraljevi princi prosili, da se jih odpusti iz armade kot častnike. — Gornje avstrijski in gališki deželni zbor sta se danes odgodila. Dne 17. oktobra: V Barceloni na španskem se je včeraj v neki kasarni razpočila bomba. Več vojakov je bilo ranjenih. — Ruski car se bo sestal z italijansko kraljevo dvojico v soboto 23. t. m. blizu Tarina. — Srbski zunanji minister Milovanovič je bil včeraj na Dunaju pri trgovinskem ministru dr. Weiskirchnerju, s katerim je imel daljši pogovor v trgovinskih zadevah. Dne 18. oktobra: Na Danaju se je vršil danes ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri. — Solno-graški deželni zbor se je danes odgodil. — Včeraj zvečer so napadli Mavri Špance pri Nadorju, a so jih leti zapodili v beg. Mavri imajo veliko število mrtvecev in ranjencev. Dne 19. oktobra: Španski ministrski predsednik bo podal v najkrajšem času ostavko. — Nižjeavstrijski deželni zbor se je danes odgodil. — Romunska in bolgarska vlada sta se baje zediniii, da zvežeta svoje železniško omrežje z donavskim mostom. Razne novice. * Iz pošte. Za poštno offcijantinjo v Trbovljah I je imenovana Marija Knez, za poštno oficijantinjo v Slov. Bistrici Ema Perške. Iz srednješolske službe. Dosedanji suplent na mariborski gimnaziji gospod Andrej Pribil pride kot tak na prvo državno gimnazijo y Ljubljano. Telefon. Interurbanno telefonsko zvezo Mari-bor-Celje-Rogi\tec-SUatina je poštna in brzojavna uprava dovolila. V Rogatcu in Konjicah se napravijo javne govorilnice.. Narodno - obrambna enketa se je vršila v Ljubljani v soboto popoldne in nedeljo predpoldne. Razprava je bila temeljita in živahna, in so bile zastopane vse slovenske pokrajine. Da se naše obrambno delo postavi na trden temelj ter se vsestransko organizira, se je sklenilo ustanoviti posebno obrambno društvo. * V kranjskem deželnem zboru vkljub liberalni ob-strnkciji delo poslancev Slovenske ljudske stranka vrlo napreduje. V pondeljek dne 11. t m. je bil sprejet lovski zakon, ki je za kmeta jako ugoden. Sprejet je bil v isti seji, ki je trajala do pol 2. ure zjutraj, nepretrgoma 17 in pol ure, tndi novi poslovnik in cela vrsta drugih za kmeta važnih predlogov. Sprejem teh predlogov so skušali liberalci zavleči, a vstrajnost poslancev S. L S. je to preprečila. * Na ustanovni shod Vseslovenske ljudske stranke je došlo 70 brzojavnih pozdravov. Vodja, Poljske Ljudske Stranke Jan Stapinski je poslal sledeči brzo-jav: Poslanec dr, Susheršič! Lvov, dne 16. oktobra 1909. j Odločilno vprašanje naše deželne jvolilne reforme je danes na dnevnem redu deželnega zbora, Vsak izmed nas je moral na krov! Moja osebna navzočnost pri1 Vašem narodnem prazniku je zato popolnoma nemogoča. Pozdravljam Vas tem potom kar najprisrč-nejše in Vam iskreno čestitam na uspehih, ki ste jih že dosegli, in na novih. Zaupam v popolno zmago naše skupno stvari, ker živim v popolnem prepričanju, da po stoletnih dolgih in trudapolnih bojih stoji Vam ob strani srce in mišljenje celega poljskega naroda. Za/gotavljam Vas najsve/oiišfe, da Poljska Ljudska Stranka ne odneha preje, dokler ne bo ves parlamentarni poljski klub opustil sedanjo tremotno oportunite-to, in da bo tudi v politiki udejstvoval vsa svoja no- j tranja Čustva, da si pribore vse dežele popolno avto- i nomijo v blagor vseh narodov! Živela S. L. S. in in njen splošno priznani in 'požrtvovalni voditelj dr. Susteršič. Jan Stapinski. Goriška nadškof Frančišek Sedej je brzojavilri Pbz^riavlljajm in blagoslavljam ostoovaljcet Vseslovenske Ljudske Strainke na katoliški podlagi. Živela katoliška zedinjena Slovenija! — Tudi sarajevski nadškof Stadler in Škof SariČ gta pozdravila shod. Predsednik izvršilnega odbora moravske katoliške stranke dr. Hruban je poslal tarle brzojavni pozdrav:. KatoliŠko-narodni klub pozdravlja Vseslovensko Ljudsko Stranko kot novo sobojevnico za krščanska in ljudska načela in prava in lepšo bodočnost avstrijskih slovanskih .narodov* Živeli in Bog blagoslovi! * Ustanovnega Shoda Vseslovenske ljudske stranke so se udeležili sledeči štajerski poslanci: dr. Korošec, dr. Benkovič, Pišek, dr. Vrstovšek, Vrečko, Novak. Družba sv. Mohorja v Celofvcu je vsled večjega dela v tiskarni in ker je izvršila vse knjigove-ško delo v lastni, povečani ¿n z novimi stroji opremljeni knjigoveznici, malo pozneje kakor lansko leto dogotovila letošnji književni dar za svoje člane. Vendar bodo društveniki prejeli knjige tako Zgodaj, kakor je bilo v navadi prejšnja /eta. Ko jih bota zima in dolgi večer zbivala na klopi ob topli peči in ob čedni mizi v kotu ¡-¡obe, bodo že lahjko črpali zdravo hrano za glavo in srce iz no\sl.h Knjig, ¡Id jim je bodo prinesle letos za stari dve kroni precej več kakor druga leta. Razpošiljanje knjig se priične prihodnji teden; najprej jih prejmo najoddaljenejši člani — v Ameriki, ¡Afriki in Aziji — za njimi najbližji — Korašci — potem pa: 1. ¡¡Slani v raznih krajih zunaj Slovenske zemlje; 2. porešlka, krška in senj-ska škofija; dalmatinske in bosenske Škofije; dja-kovska, zagrebška in /ogrskje škla&je;' sqfkovska in videmska; 3. ljubljanska, 4. goriška, 5. tržaško-ko-prgka, 6. lavantlnska škofija. Celovški in vsi udje. ki prejemajo knjige naravnost v tiskarni, naj pridejo čim preje ponje, da nam ne bodo delale pre^ doigo napotja v itak tesnih naŠ(ih prostorih. Vse književne pošiljatve spremlja naša iskrena želja: Daj jim Bog obilo isvojega blagoslova^. * Knjige Družbe sv. Mohorja je naše uredništvo včeraj prejelo in sicer sledeče: 1. Marija v zarji slave. 2. Sveta maša. /Molitvenik. 3. Podobe iz misijonskih' dežel. I. zvezek.- 4. Pisana mati. Povest. 5. Navzgor—navzdol. Povest. 6. Slovienske večernice. 63. zvezek. ¡7. Koledar za leto 1910, Proti draginji. Pri ministrskem posvetovanju o draginji so posebno razpravljali o sledečih točkah: 1. Znižanje colnine na žito, ker je pa odvisno od Ogrske, ki bo • gotovo proti temu. 2. Za meso in pecivo se določi najvišja tarifa. 3. Za znižanje cen sočivju in mleku naj bi skrbele zadružne organizacije; velike važnosti bi bilo tudi, da bi se dosegel neposreden promet med izdelovalcem in vživateljem. 4. Znižanje železniških tarif bi tudi pripomoglo, da odneha sedanja neznosna draginja. * Prošnja. Po toči zelo hudo prizadet naš, dopisnik v ormoškem okraju prosi zase in svoje otroke ponoŠene zimske obleke. Dobrotniki naj jo blagovolijo poslati uredništvu našega lista, ki jo bode do-tičniku oddalo. * Obvestilo. Vojna uprava kopi po trgovskem običaju za Maribor 5900 q pšenice in 5120 rž . Tozadevna ponudbena obravnava se vrši dne 27. oktobra 1909. pri c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Kolekovane ponudbe morajo biti najkasneje do 9. ure dopoldne na svojem mestu. Pogoji se lihko zvejo tndi pri vojaškem oskrbovalnem skladišču v Mar.bcru. # Trgovska in obrtna zbornica na Dunaju je začela včeraj razpravljati o,vladni predlogi glede socialnega zavarovanja. Zbornica bo pojasnila svoje stališče? napram tem predlogom, po katerih se ima dosedanje letno zavarovanje 99i milijonov kron zvišati na letnih 175 milijonov. Razpravljalo se bo tudi o spremembi zakona glede osebnih davkov, * „Estaric" na Dunaju. Zrakoplovci Rennerji iz Gradca so se v soboto dvignili s svojim zrakoplovom ob navzočnosti cesarja in neštevilne množice. Ta polet je jako dobro vspel. Pri dragem poletu v nedeljo so pa imeli smolo. Zrakoplov je namreč trčil s prednjo polovico ob zrako-plovno uto. Starejši izmed bratov, Renner Aleksander, je padel iz čolnička na zemljo, a se k sreči ni znatno poškodoval. Ker se je nekoliko pokvaril tudi motor, je veter zgrabil zrakoplov in ga podil v smeri proti severo-zapadu preko stolpa Štefanove cerkve Ves ta dogodek je opazovala množice več nego 50 000 ljudi. Oba na tleh se nahajajoča Renner oče in sin sti se vsedla v avtomobil ter jela dir a-.i ¿a zrakoplo oni, ki se je v Strebersdorfu brez vsake ce varuj, da bi se z drugim hvalil, kakor s križem Gospoda našega"! v enourni nemški pridigi ganljivo slavili trojno zmagoslavje sv. križa: Les sv. križa nad-kriljuje vsa druga drevesa, križ je svet premagal .ter preobrazil njegove Šege, križ je knjiga, iz katere so zajemali največji učenjaki svojo znanost. — Z zahvalno pesmijo in z zakramentalnim blagoslovom je bila ob y4 na 2 popoldne dostojno in pobožno zaključena izpodbudna slavnost, ki je zopet (važen dogodek v zgodovini bazilike Matere milosti. m Maribor. Izpred sodišča. V Številki z dne 23. septembra t, 1. smo pomotoma .poročali* da je bil radi neprevidnega ravnanja z orožjem obsojen posestniški sin Anton TBeranič iz Cirkovec na pet mesecev strogega zapora. Beranič je bil obsojen le na Šest tednov zapora,. Toliko resnici na ljubo. Izpred sodišča. V sredo popoldne so se morali zagovarjati pred mariborskim sodiščem obtoženci J. Spes, tesarski mojster in podjetnik, bivlši zidarski mojster Ledinegg in zidarsM mojster Kari Stupan iz Slov. Bistrice. Obtoženi so radi prestopka goljufije, \ ker sta zadnja dva napravila Spesu ponarejeno učno ! in usposobljenostno izpričevalo. Spes je namreč pred nekaj Časom vložil prošnjo nja c. kr. namestnijo za dovoljenje koncesije kot zidarski mojster. Prošnji je ' priložil učno izpričevalo od Ledinegga,, pri katerem se je Spes izučil v zidarski obrti in praktičnem in teoretičnem stavbenem vodstvu ter izpričevalo Stu-pana, v katerem z®dnji potrjuje, Ha je bil prošnjik pri njem dolga leta kot polir.. Ta izpričevala so pa spoznali sedaj za nepravilna in resnici ne odgovarjajoča. Stavbinska družba je oddata celo zadevo sodišču. Razprava se je preložila, ker se ibodo pozvale važne priče za dokaza, da Spes ni bil nikdar sposoben za samostojnost v obrti. Ledinegg je pri sodniji sam izpovedal, da je napravil Spesu na njegove ved-ne prošnje izpričeval®, ki ne odgovarja resnici. m Nepoboljšljiva tatica je Terezija Ogrin, doma iz Rotenbrega. Bila je že Štirikrat kaznovana zaradi tatvine in je sedaj zopet ea| nove tatvine, ki jih je Izvršila v Hudem kotu pri Mariji, Gregorju in Ignaciju Miklavc in Jožefu Mlinar, dobila tri mesece strogega zapora. m Gorica pri RaČjem.i 'Tukaj je umrl v noči zadnje sobote posestnik Franc Celofiga. Našli so ga v nedeljo zjutraj mrtvega na vozu. Govori se, da je vzrok smrti: alkohol. m Ali je treba vedno zvoniti?? PovdaVj(a se povsod tolikokrat, rabite le materinščino vsepovsod, kajti uradniki ¡so dolžni občevati z vami M vašem jeziku. In če ste primorani iskati na kolodvorih kakih pojasnil ali pa okrepčila y kolodvorskih restavracijah, tedaj se tudi fo lahko zgodi slovenski. Pred nedavnim časom sem se mudil vi kolodvorski restavraciji na Pragerskem. Naročil sem si kavo. Za menoj pride mož, ki zahteva „supenflaiš mit esigkren". Poznal sem ga že . od daleč, da je Slovenec. \Tudi vsi okoli stoječi, sami Slovenci, so se posluževali samo le blažene nemščine. Ko sem hotel plačati, kličem trikrat natakarja „plačat", in šele vi Četrti poziv sem ga priklical. Z odločnim nastopom bi se jih moralo poučiti, da smo mi z drugimi vred enako vredni. Da pa znajo slovenski, me ]e poučil naslednji dogodek, ki sem ga tudi takrat doživel. Neki fant si hoče kupiti klobaso in vpraša, koliko stane. Sest krajcarjev. Ker se povsod po trgovinah dobe te klobase po pet krajcarjev, je rekel: Pet Vam dam. Natakar pa mu nato odvrne: Ali mislite, da ste pri „šintarju"? m Sv. Lenart v SIot. gor. K prireditvi ob priliki blagoslovljenja nemške šole priobčujemo še sledeče: Nemško časopisje piše, da je bila velika večina hiš v trgu okrašena s zastavami, kar pa ni res. Trg Št. Lenart šteje sedaj 95 hišnih številk, zastave so pa visele samo iz kakih dvajsetih hiš. Omeniti Se imamo, da je zastava visela tudi iz Aublnove gostilne, v katero zahaja ves št. le-narski štab Narodne stranke. Liberalci so to v nedeljo videli, tri dni niso obiskali gostilne, četrti dan smo pa zopet vse videli sedeti v tej protislovenski gostilni. To je menda izvajanje gesla: Svoji k svojim po liberalnem receptu. m Sy. Rnpert v SIot. gor., dne 17. oktobra 1909. Odprto pismo- gospodu Jožefu Čuček, pomožnemu učitelju i za okraj Konjiški. — V „Dnevniku" in „Nar. L." bilo je natisnjeno: „Vendar je enkrat Strmšek strepetal", katere besede bi baje bil jaz govoril. Poživljam Vas očitno, da Vi gospod učitelj Jožef Čuček, s katerim edinim sem jaz govoril o smrti g. nadučitelja Strmšeka in sicer takrat, (jaz Vam pomagam, ako bi Vas spomin zapuščal), ko ste prinesli ubožni list v podpis, da Vi gospod učitelj, ponavljam, govorite besedo in sicer tudi na očitnem mestu saj v 10 dneh, kar mi blagovolite dostaviti. Potem bom pa iaz govoril. Ivan Pajtler, župnik. m Sv. Rupert v Slov. gor. Študent Ernest Čuček si je hotel pesmico zapeti« Pa oj, kosmata ušesa, pač ni Šlo! Mi bi tega ne omenjali, ker res ni vredno časnikarskega papirja, — toda mladi pevec se je predrznil reči:, „Bila bi žalitev mojih umetniških Čutov", — ako bi namreč poslušal naše vrle fante in dekleta, ko so pri uprizoritvi gledališke igre ,v našem bralnem društvu tudi krepko zapeli. Fantje in dekleta pa pravijo, da se lepo zahvalijo za take umetniške Čute, s kakršnimi se Ernest ponaša. — Se ni zelo hud tab&k, ali kaj?! m. Sy„ Benedikt. V soboto, 16. t. m. smo tukaj pokopali veleposestnika Franca Fekonja iz Trotkove. Primerno se mi zdi temu odličnemu narodnjaku postaviti mal spomenik, ker cel okraj četi zgubo pokojnika. Obiskal je 1858. v Mariboru takratno spodnjo realko. Vrnivši se dom6v je prevzel po očetu veliko gospodarstvo, katerega je zdatno povečal. Zvest svojemu narodu je vedno stal v prvi vrsti proti nasprotnikom. Bil je skozi 20 let ud okrajnega zastopa sv. lenartskega, in kot tak ud okrajne hranilnice. V domači župniji ud obstoječe „Posojilnice", kjer je z besedo in dejanjem pomagal. Častnega pogreba so se udeležili znanci in ljubljenci njegovi iz celega okraja, „Okrajni za-stop" sv. Lenarta, Hranilnica od tje je poslala svoje zastopnike. Ko nam v trdem boju ob meji primanjkuje navdušenih in značajnih možev, ga bodemo bridko pogrešali. Naj mu bode lehka domača zemlja' m Sv. Anton v Slov. gor. Naše katoliško bralno društvo je zadnjo-nedeljo priredilo veselico z igro: „Starinarica." Fantje in dekleta so svojo ulogo dobro izvršili. Sodelovala sta domaČi tamburaški in pevski zbor, ki sta točke pri veselici povzdignila, kakor tudi pozneje oživljala prosto zabavo. Napovedani govor je imel tajnik Z. S. M. iz Maribora. m Umrl je dne 18. t. m. ob 548. uri zjutraj pri Spodnji sv. Kungoti tamošnji župnik Alojzij Vojsk, star 50 let. N. v m. p.! m Slov. Bistrica. Na ^tukajšnji železniški progi se je zgodila zadnjo nedeljo velika nesreča. Posestnik Simon Svagan iz Lukanje vasi je Šel iz mesta domov. Ko je, štel čez progo, je pripihal ravno vlak, ki ga je vrgel po šinah in usmrtil. Nesrečni mož je bil 46 let star in zapušča ženo s sedmimi meosfcrb-ljenimi otroki. m Miribor. Dramatično društvo priredi v pondeljek 1. novembra v Narodnem Domu žaloigro „Mlinar in njegova hči". ptujski okraj. p Ali je res? Na Ptuju bodo skoro tudi vral> ci znali čivkati ,„Wacht am Rhein", ker to vsenem-ško pesem splošno pojejo in žvižgajo otroci in veliki, zlasti pa rokodelniški učenci, ki imajo svojo trgovsko oz. obrtno Šojo, kjer se je gotovo učijo kot prvi in glavni predmet. p Haloze. Naš somišljenik nam piše: Branje se n»-giba h koncu in nas je splošno zadovoljilo. Mošt je imel 10 do 14 stopinj, po nekod tudi do 16 stopinj. Kupci plačujejo mošt po 9 do 13 krajcarjev. p Sy. Urban pri Ptaju. Dne 13. t. m. imelo je naše gospodarsko bralno društvo zabavni večer s šaloigro, šaljivo pošto itd. v gostilni g. J. Čeh-Polcl. Ob enem obhajala se je odhodnica vrlega narodnjaka Jožefa Skoliber, ki je odšel k vojakom. Bil nam je zvest delavec, nepremakljivega značaja, in želimo, da bi se, ko dosluži vojake, zopet jednak vrnil. — Vsled slabega jesenskega vremena nam je letošnja vinska trgatev delala ovire. Vendar je dala trta povoljno in dobrega mošta. Sadja sploh ni bilo. Krme zaradi suše povsod primanjkuje. p St. Bolfenk t SIot. gor. Te dni je dobila naša občina Trnovska ves novega predstojnika g. Jakoba Čuček, najbolj zavednega in odločnega narodnjaka v celi občini. Nemškutarije v občini je torej konec. Kakor en glas gre po občini: Vrli mož naj dolgo in srečno župani! p St. Janž na Dr.' polju. fTu se zaporedoma pripeti, da izostanejo vaši listi, kakor b,Slov. Gospodar" In „Straža". Nekateri naročniki po tri Številke „Sl-Gospodarja" niso dobili v roke, in to zaporedoma. Kdo je kriv? Za sedaj ¡je znano toliko, da je neki g. učitelj, M je na počitnicah, si vzel od poštnega sela časopis, ki je bil na nekoga drugega naslovljen. Za danes zamolčimo ime dotičnika. Ce se to še zgodi, bomo prišli z imeni na dan. p St. Janž na Dr. p. Sla/ino uredništvo! Z ozirom na dopis g, kaplana Agrežu ,v( predzadnji Številki Vašega lista zadevajoč mojo osebq prosim na podlagi paragrafa 10 tiskovnega Jiakona, da objavite v prihodnji Številki naslednji stvarni popravek: Ni res, da Vas, /gospod kaplan, po raznih liberalnih listih na grd način ^atim, res pa je, da Vas ne blatim. Ni res, da Vas še neki začudeno opozarjam, da na vse molčite, pač pa je res, da Vas ne opozarjam začudeno. Ni res, (¥a se me iz previdnosti izogibljete, res pa je, da ste me opetno vi svojo družbo vabili, res, da ste mi kot svojega gosiai Še strastno napadali, in res jo slednjič, da se Vas jaz iz previdnosti izogib-ljem. S spoštovanjem /Janez Reich', nadučitelj. — Opomba uredništva: Kdor prečita ta popravek učitelja J?eicha, takoj razvidi, da ima pred seboj malenko- Btnega Človeka, ki uporabi rajd vsako priliko, da se prepTra s svojimi nasprotniki. Nam je g. nadučitelj Beich Htliro znan iz Ssu Bolienka, od koder smo dobivali zanimive dopise o delovtanju njegovega sina za družbo sv.< Cirila in Metoda. O priliki se lahko še tudi o tem pomenimo. Št. Janž na Drav, polju. Poročali ste že o regulaciji Drave. Niste pa še prinesli pritožb kmetov radi velike krivice, ki se jim godi. Načrt regulacije, ki je bil v prvotni obliki za nas posestnike jako u-goden, ta načrt se popravlja po vplivu prvega delovodja Brucka, nam v Škodo. Posledica tega popravljanja je bila, da nam je vzel veliko rodovitnega sveta pred nosom tako rekoč izročil Dravi. Pa temu kmečkemu neprijatelju Še to ni (dovolj:. Zopet hoče graditi, in — mislite si — posuhem, gosto obraš-Čenem svetu, da nam odtrga velik kos rodovitne zemlje,, M ¿nam je dosedaj Diiava š)p ni vzela; v namestilo pa nam hoče pustiti puščavo na levem bregu. Ce se bo pustilo Bruck-u tako delati, povzročil bo velikanske regulacijske stroške, zavlačil bo regulacijo, nam posestnikom in našim potomcem napravil .veliko Škodo. lAli ni Slovenca, ki bi mogel voditi regulacijo ? O pač! Pa so i^a svetu ki misljijo, da je Slovenec samo za tlako! Prosimo lepo gg. poslance Kmečke zveze, naj se zalvzamejo za nas! Ce bomo uslišani, od-, pirafo češki živelj, Bazun tega izhaja naj Dunaju 31 čeških Časopisov, med njimi dva dnevnika z več nego 20.000 naročniki. Najvplivnejši list je „Videmski I dennik", ki je sicer nestrankarski, vendar se mu takoj pozna, da ga urejujejo narodni socijalisti. d Loterija. — Preteklo leto so znosili ljudje v loterije 34,000.000 K. Dobitkov pa se je izpllačalo 1,300,000 K, »Na vsakega 90. igralca pride dobiček ne celih 18 K. Država je imela Čistega dobička 15,000.000 K. Se vedno ni slabo na svetu, ker zmečejo ljudje toliko milijonov v judovsko in državtno kaso. d Gospodarske Šole v lAvstrlji» Leta 1907—8 je bilb v Avstriji 175 gospodarskih šol z 8503 dijaki. Od teh so bile 3 visoke z 1077 dijaki, 3 Akademije, 9 srednjih Šol, Si višjih gospodarskih šol, 2 višji vinogradniški šoli in 1 jvišja pivovarska Šola za 1874 dijakov. Dalje je 41 kmetijskih šol s celoletnim poukom, 80 z zimskim poukom, 11 nižjih gospodarskih Šol, 17 mleka^skitf, in gospodarskih, 24 nržjih šol| za hmeljarstvo, vinogradništvo itd. ter 2 pivovarski šoli. d Slovanski dom za izseljence v New Yorku. V minulem letu se je .osnoval v New Yorku vseslovenski odbor, ki isi je nadel natego, skrbeti za slovanske izseljence; )Ta odbor se je obrnil s posebno okrožnico do slovanskih bogatašev v starem ssvetu, da bi prispevali za (Zgradbo vseslovanskega izselniškega doma. Ruski car je daroval ,500 rubljev, ter (Obljubil, da bo •dal vsako leto pomoč slovanskemu domu, ki ima postati zavetišče tvseh slovanskih izseljencev. d Kdo je bil Ferrer? — Ferrör je bil anarhist', ki je s pomočjo denarja neke Francozinje, ki je bila pod njegovo oblastjo, ustanavljal Šole, v katerih se je sistematično zapovedovalo uničenje ivsega, kar obstoji, razdejanje cerkev, samostanov, odprava oblastnij, razpust vojske itd. itd., in M je mnoge anarhistične spise ali sam sestavil ali jih dal v svoji izložbi. d Bogat mož. Umrl je v Ameriki bogataš Harrimann, : ki je bil lastnik mnogih ameriških železnic. Svoji soprogi j je zapustil dve milijardi in 325 milijonov frankov, vsakemu bvojemu otroku 30 milijonov, ostalim sorodnikom 50 milijonov. Zapuščinski davek znaša 15 milijonov Bogat je bil res ta mož, pa vendar ni imel toliko, da bi bil podkupil smrt, da ga ne bi pobrala. d Zrcalo za žele dec- Pri eni zadnjih sej British Medical Association se je preiskašalo zrcalo za želodec. Iznašli so ga zdravniki londonske btlnice, ki trdijo, da je ! iznajdba enakovredna Helmhohzovem očesnemu zrcalu za goitanec. Zdravniku je želodec, ki leži v nutranjšSini života, j nevidljiv. To novo zrcalo obstoji kot prroča „Daily Telegraph", iz dolgih cevi, ki imajo v sebi zelo kompliciran sestav zrcal ter ni spodnjem koncu, ki se suče, malo električno žarnico. Ako se g'ed* skozi gornjo odprtino cevi, se more opaziti v razsvetljenem želodcu opekline, otekline, sploh razne bolezni, ki so se dozdsj določile le s težavnimi kemičnimi in fizikaličnimi poizkusi. Sedaj uporabljajo to želodčno zrcalo zdravniki londonske bolnice samo v narkozi. Upajo pa, da se bo tehnika uporabljivosti nove iznajdbe v toliko razvila, da ne bo treba naikothirati bolnika. d Koliko je vreden mož ? V Clevelandu toži Ana Pelikan vdovo Marek za 10.000 dolarjev odškodnine, ker ji je fvdova izneverila možat. d Vzrok ločitve zakona. V Chicag" je neki sodnik razsodil, da je vsaka ženska opravičena ločiti se od moža, ako jo v nedeljo samo pusti doma. (Zato so praktični Amerikanci talcoj prenaredili dotično božjo zapoved, ki se odslej glasi: Delaj Šest dni v tednu, sedmega pa posveti edino-le svoji ženki. d Dvomljivo pojasnilo. Ko je neki knez poto-I val po svoji deželici, pride tudi v malo mestece, kjer ; ga je župan slovesno nagovoril. Pa ravno med govo-: rom pride osel mimo in tako neznansko „riga", da knez nevoljen zakliče: „Skrbite, da ta osel utihne!" j —1 Preplašeni župan preneha z govorom tet vpraša-, i „Ali mislite mehe, svetli knez?" — i„Ne, onega," odgovori ta _ Najnovejše novice. Državni zbor. Včerajšnja prva seja poslanske zbornice je bila izredno mirna. Ko so stopili ministri v dvtorano, pozdravili so jih češki radikajci z burnimi abcug-kljijci. Nato je nastal mir. Seja je trajala samo 20 minut. Predsedoval je starostni predsednik dr. Funke. Po kratkem nagovoru je naznanil, da se prihodnja seja vrši v petek. Na dnevnem redu te so.r je volitev predsedstva. /ironski svet se je vršil včeraj na Dunaju pod predsedstvom cesarja. Kronski svet je sklical cesar zato, da sliši Iz ust ogrskih ministrov, na kak način bi se dala rešiti ogrska kriza. Trajal je le pol ure. Kakor so poroča, je bil brez uspeha. Iz šolske službe. Prosto je učiteljsko mesto za možkega ali žensko na trirazrednici v Lehnu pri Breznu; šola je v drugem plačiljnem razredu. Služba se nasede provizorično ali pa tudi delinitivno. Usposobljenost se mora dokazati v obeh jezikih. — Prošnje se mlorajo vložiti do fconc(a meseca novembra. Očeta svoje neveste ubil. Ubil je 17. t. m. kurjač južno železnice Franc Avguštin posestnika Jožefa Lešnika iz Sv. Nikolaja na Dravskem polju. Prej sta še pila v neki gostilni v omenjeni vasi, a sta se sprla, ker je Lešnik nasprotoval poroki svoje hčere z Avguštinom. Lešnik je zagrabil Avguština za vrat ta je pa udaril Lešnika s tako silo s pestjo po glavi, da je bil Lešnik takoj mrtev. Ubijalec je prišel dru<-dan v neko gostilno v,Mariboru, pojedel na enem mestu tri porcije golaža in mirno pravil o svojem dejanju. Potem je Šel in se javil sam policiji. 21. oktobra 1909. RLOWHNSK1 CBOBPönm A- i ift; . i. Našim rodbinam priporočamo cKolinsko cikorijo. 290 Serravallovo železnato kina-vino Higien. ruitiia Dunaj 1906: Držama od-:: lika in čaetsi diplom k zlati kolajni. :: Krepilno sredstvo za slabotne, malo-krvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjnje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval. I- Semavall®, c. lr. flvorni doMelj Trieste-Barcola* Kupi se V lekarnah v steklenicah po pol 1 i K.2"60 ia po 446 1 1 i K 4-80. upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko » 10 vinaijev. Loterijske Številke. Dne 16. oktobra 1909. Gradec . 72 85 80 46 14 Dunaj . 11 66 45 79 51 Prodaja vinskih sodov. Nove in rabljene vinske sode vsake velikosti in vsako množino pošlje takoj po najnižji ceni L. S. Radan, Zagreb, Gajeva ulica 15. 800 Iščem si pridno gospodinjo na posestvo, katero moram radi bo-lehnosti svojih starišev prevzeti, in ki bi imela od 1400—3 600 K premoženja. Starost od 24. leta naprej, prednoit imajo kuharice ali vdove, katere so se naveličale služb ia želijo postati Bamostojne gospodinje. Naslov v uredništvu Slov. Gosp. 787 Učenca, 16 let starega fanta, sprejme takoj pod ugodnimi po goji Ivan Cesar, podobar in po-zlatar v Mozirja. 829 Pozor dekleta! Mladenič, ki bo v kratkem prevzel za 40.000 kron vrednosti, in je tudi lesotrtec, bi se rad oženil s kmečkim, delavnim, krščanskim dekletom, ki bi imela najmanj 20.000 kron dote. Mlada vdova ni izključena. Tajnost strogo zajamčena. NsbIov v upravništvu SI. G. 824 Hiša z vrtom? ob cesti v Ter bovljah bo prodana v Forletovi gostilni na prostovoljni dražbi 14. oktobra ob 'hlO dopoldan za izklicno ceno 160:0 K. — Dr. Jo-Bip Kolšek, odvetnik Laško. 809 Že rabi]en + 8 EP Climai-mo-tor se po ceni proda. Karol Sin-kovvitach, ključavničarski mojster, Maribor, Pnffgasse 9. 860 Orehe, suhe gobe, fižol smrekove storže, divji kostanj Bploh vse deželne pridelke kupi Ariton Kolenc v Celju. 834 Dva orala i zemlje in sadonosni vrt k brajdami na Bregu pri Celju s9 proda. Izve se pri Martinu Novak, posestnik na Teharji, pošta Store. 8C8 Dekla, krepka, poštena in marljiva dobi stalno službo pri boljšej družini na lepem malem poiestvu. Razumeti se mora posebno pri Bvinjah, delati mora vsa potrebna dela v hiši in na polju Prednost ima kako starejše dekle, ki ni še slnžilo, ali kaka vdova. Dobra hrana in prijateljsko ravnanje. Plača po dogovoru. Franjo Počkaj, posestnik, Šmarje pri Jelšah. 818 Ženitbena ponniba. Mladenič v dobri in trajni službi bi be rad v svrho ženitve seznanil z gospodično prijetne zunanjosti, ki bi bila dobra gospodinja. Premoženje postranska stvar. Pisma s fotografijo na uredništvo „81ov. Gospodarja" pod šifro „Srečen zakon". Na pisma brez podp:sa se ne ozira. Tajnost Btngo zajamčena. Fotografije se vrnejo. 724 Išče se m»jar z drema ali tremi delavskimi močmi. Naslov se izve v uprav. Slov. Gosp. 810 Dva čevljarska pomočnika in eden čevljarski učtnec se takoj sprejmejo pri Simon MalH, čevljarski mojster v Radvanji pri Mariboru, hiš. št. 29. Učenec mora biti iz pridne, pobožne hiše. 845 V slnibo natakarice želi vstopiti deklica srednjih let, ki je vajena tudi gospodinjstva. Nastop lahko takoj. Naslov v upravništvu Slov. Gosp. 817 Pozor! Trgovci in trgovski pomočniki, prav lepa priloinost se vam nudi, lepa zidana hiša, polovico novo stavljena, s prav lepim sadonosnikom, ob dveh okrajnih cestah, 3 minute od kolodvora in 2 minute cd nove slov. kmetijske iole, v tej hiši je že bila več let dobro obiskana trgovina g. Matija Kavčič a in se je prodala le zaradi starosti posestnika, več se izve pri Avgust Kincl-nu v Št. Juiji ob juž. žel. Plačilni pogoji so prav lahki, da si lahko vsak z nekoliko premoženjem srečo najde. 843 Lepa, nova hiia, ima 4 sobe, 3 kuhinje, klet, perilna kuhinja, 3 svinjaki, 3 drvarnice, lep vrt, tik velike e«ste v ravnini bli»o Maribora se takoj prav po nizki ceni proda. Potrebni denar pri kupčiji je 3000 K. Več pove lastnik Fr. Podlipnik, Teten 37, Maribor. 840 Učenec z dobro šolsko izobraibo, zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga na deželi. Naslov v upravništvu lista. 812 S kolarja, 3 mizarje, 1 sodarja sprejme takoj v delo proti plačilu 8—4 krone na dan tovarna v Lju-biji, pošta Mozirje. 847 Slovenel! Kupci posestva pozor 1 Kdor želi v prijazni mariborski okolici vsike velikosti dobičkanosno posestvo kopit, se naj zaupno obrne na narodnjaka Jos. Sernec, km sin v Gradiški, pošta Pesnica, kteri pri nakopa brezplačno po-sredoje. 830 81uiba orgaalsta In cerkovnika pri D. M v Pnšč&vi se odda z 1. novembrom t. L Prednost imajo samski cecilijaaci ali oženjeni rokodelci. Cerkveno preistojništvo v Puščavi. 826 likor mogoče mnogimi delavci se takoj ali kolikor mogoče kmalu sprejme pri Rihardu Ogrizek, Sturmberg pri Mariboru, občina Leitersberg. 848 Pošten fant so |gpr?jme takoj v poduk kot cecilijanski crganist in mežnar. Plačati mu je za vse skupaj 200 kroB. Prošnje se pošljejo nujno na Gregor Sobei, organ ist v Grebinji (Markt Griffen), Kärnten. 828 Deklica, x dobrim Šolskim spričevalom želi vstopiti kot učenka v trgovino. Naslov v upravništ?d lista. 842 Pouk ia krojaške pomočnike! Kateri krojači si želijo narezovati imajo pri meni najboljšo priložnost. Natančneja pojasnila daje Andrej Praprotnik, krojač v Cirkovcah, p. Pragersko. 855 Posestvo na prodaj, na Spodnjem Štajerskem, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, njiv, travnikov ter do 12 oralov gozda. — Več se izve pri Janezu Srbeč, gostilničarja, Velikikamen, pošta Rajhenburg. 838 845 Mlad obrtnik, trezen mol, mirnega značaja, se želi v svrho poznejše ženitve seznaniti z deklico, starost 18—22 let ter primerno izobraženo. Pisma, ako mogoče s sliko, naj se naslovljajo na : „Abstinent", poštno ležeče Krško. Kranjsko. 839 Kmečka hči, v 33. letu starosti, želi priti za oskrbnico h kakemu vdovca ali za kuharico v kako župnišče. Varčaa in razume dobro gospodinjstvo, tudi v kaki gostilni ali trgovini. Viame tudi gostilno na račun le na deželi, bodisi na Štajerskem ali kje drugje. Dopisi se naj pošUejo na naslov : M. S. pri gospej Stancer, Gradec, Baben- bergerstrasse 63/11. 841 _______ Posestvo, vsega skupaj okoli 13 j Dobr° lddia "ala ?*0T.iM ,s 8ta" oralov, nj ve, travniki, sadonosnik, D0T™>e? ™d 86 ta,koJ P° vrt za zelenjavo itd., novo gospo- 1 ™ * T°dl " darskoposlopje,hiša, živinski hlev, ; oprava Naslov: Marija Skedenj, klet, kan^a, preša, vse 1 R^ausplats Maribor, novo, se proda. Cena je 12 000 K Vpraša se naj pri lastniku Jernej Robar, Stanosko 19 pri Poljč&nah, blizu kolodvora. 848 oooooooooo Trgovci, pozor! IplSf' Predno si svilen papir* oskrbite, naroči si naj vsakdo vzorce, kateri se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto. — Cene barve in kakovost brez konkurence! Bztoz svilenega papirja: J. N. Peteršič, a*s- PTUJ. -m: 798 ! RAZGLAS. Za polletni tečaj, ki se začne 2. januarja 1910 na deželni podkovski šoli v Gradcu, se bode podelilo na vredne in uboge kovače deset deželnih ustanov po 100 K s prostim stanovanjem (kolikor bo dopuščal prostor v zavodu), nadalje ustanove nekaterih okrajnih zastopov po 100 K. Pogoji so: starost najmanj 18 let, zdrav in telesno močan, domovinska pravica na Štajerskem, dobra ljudskošolska izobrazba in najmanj dveletno bavljenje s podkovanjem. Razven tega se mora vsak prošnjik z rever-zom zavezati, da bo po dovršenem pouku najmanj tri leta izvrševal svoj obrt kot mojster ali pomočnik na Štajerskem, oz. v okraju, v katerem je dobil ustanovo. Prošnje se naj naslovijo na deželni odbor in pošljejo na ravnateljstvo deželne podkovske šole v Gradcu z reverzom (zaveznim pismom) krstnim listom, domovnico, izučnim spričevalom potem delavsko knjižico, spričevalom o gmotnih razmerah in o nravnosti do najkasneje 30. novembra 1909. Kovači, ki ne prosijo za ustanovo in bi se radi udeležili tečaja, naj se oglasijo v teku prvih dnij v začetku tečaja pri vodji. Seboj naj prinesejo dokazilo dovršene starosti 18 let, da so delali dve leti kot pomagači in dobro dovršili ljudsko šolo, potem izučno spričevalo ter delavsko knjižico. Gradec, dne 9. oktobra 1909. Od deželnega odbora štajerskega. 840 _______Stran 9, K čtev. 40.126 II 6.084 Razglas. Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1910 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji zardelo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah v gojenju in sajenju sa-donosnikov, in sicer priredi te tečaje: 1. na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, 2. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici, 3. na deželni viničarški šoli v Zg. Radgoni, 4. na deželni viničarski šoli v Ljutomeru in 5. na deželni viničarski šoli v Skalcah .pri Konjicah. Ti tečaji se začnejo 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1910. V Mariboru se sprejme........14 V Ljutomeru se sprejme........12 V Gor. Radgoni se sprejme.......16 V Lipnici se sprejme.........24 V Skalcah pri Konjicah........12 posestniških in viničarskih sinov. Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje^ popolno hrano in vrh tega mesečno plačo 2 K. Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne viničarje. Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti. Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do zadnjega decembra 1909 na štaj. deželni odbor. V tej prošnji se mora izrečno povedati v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti: 1. dokaz, da je prosilec star 16 let, 2. spričevalo poštenega obnašanja, katero potrdi župnik, 3. zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni, 4. šolsko odpustnico iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. februarja do 1. decembra 1910 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov. V Gradcu, 12. oktobra 1909. Od štajerskega deželnega odbor . 844 Edmund grof Attems. Najcenejša prodaja sodov. Dokler bo kaj v zalogi, prodajam nove in rabljene za vino pripravljene sode razne velikosti od 6Ya vinarjev liter naprej. Rudolf Horvath, gostilničar in veleposestnik, Kapela, pošta Radenci. 791 Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemn občinstva se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvoijena manufakturna trgovina 116 Franc Souvuii, sin 7 stari Souvanovi hiži na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI. Slovenec Konrad Skaza, delavnica ia vsa cerkvena dela ▼ St. Ulrieh, Grčden, ======= Tirol ======== ae naj topleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. 681 Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka SinOV, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete M pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. Bi. Zaga V. Y 1162, 5:91. V. JŽL Tovarniška znamka. 111 'J lil ■ liuflSKa Dosoiiinica registrovana zadruga z neomejeno zavezo JBOR j t, (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). f1ran»ins vlo^e se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4°/oi proti 3 mesečni odpovedi po 4'/s-Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. jsnuarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na raipolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. 'o .... pssojiia se dsjejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 474c/0, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 '/s% in na osebni kredit po 6°/,. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Bvojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje i» vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kcleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dipoldae in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemsi praznike. — V uradnih nrah se sprejema in izplačuje denar. pojasnil se dajejs in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5 dopoldne. r 6 Posojilnica Ima tudi na rnspelngo domače hranilne nabiralnih«. Slamosreznice vseh vrst, vse druge poljedeljske stroje, izvrstne peči, štedilnike, kotle za žganje dobite pri 836 I Peter Majdič-u, f^SaT! ¡o p - g O ¡H* •H ■2 t» P4 o <" a ® « ai ii d esS MI 1 > co x» 00 > es -a M E .S^s m&&&mmm@& m Prva štajerska trsnicarska zadruga pošta (Juršinci pri Ptuju) ima na prodaj cepljene trte najboljše kakovosti in sicer vse priporočljive vrste na običajnih podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Letos so znižane cene. Ceniki so brezplačno na razpolago. 837 'L l 1 ! Nova trgovina ! P. n. si. občinstvu vljudno nainanjam, da otvorim 1. novembra v novi posojil-nični hiši na Ringu modni salon za gospode ter se tem potom vže naprej najtopleje priporočam. 849 /I\aks Zabukošek krojaški mojster v Celju. 849 l X Jlan Hočevar-Celje Glavni trg štev. 10, gg V flUkolah je na prodaj lepa hiša tri prostorne sobe v pritličju, kuhinja, shramba, klet, hlev, itd. s precej velikim vrtom; za kakega rokodelca jako primerno. Se odda tudi v najem in to prav po ceni. Dopisi Posojilnica, pošta Makole, Štajersko. Sk i_1B m L LH« J* fi Ji Priporoča ca napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera. •»»••»» ♦»■«•«■ +» « Olja, Švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnako kislo vodo, galioo, žveplo in rafije. las ii 11 dobro in solidno postrežbo, Ceno posteljno perje. puljenega & 1'—, pol belega K » 80, belega K *'-kega kakor pnh K 6'—, veleprlma oglajenega najbo shkega peija (puha) sivega K «•—, belega K 10'—, noha K 1»»- od 6 kg naprej poitntm- prostn Narejene postelje ta gostonltega, rdečega, modrega, rumenega ali belega lnieta (nanklng»), pernica, vellkoet 170X11« cm * dvema »glavnicama, te dve 80 X M on» aadostl napolnjeno, i novim, sivim oflMenlm, koiatlm ln stanovitni» perjem K 16 —, napol maha K »O —, maha K M - pernic« sama K «•-li-—, !»■—, «rlavnlr» K 8- -. »"60. 4*- pernice 1* om x 1<0 «a velike K 15 —, 1»--, JO'--, »glavni«. MVl« »11 »*XH «". 1 . »M, kla- alne ta grmdla 180+116 on K 18—, K IS — raapeillja po pova*Ju, aa-B4T »aitonj. od K 10.— naprei poštnin« pro«ta Uiki Bercrer ▼ I)e*eni«H štev. 1015, Sumta. DC BC Njive, travnike in gozde grajščine Bežigrad pri Celji se bodo dne 8. novembra 1909 ob 9. uri dopoldan v grajščini na drobno, pod u-godnimi pogoji, plačilo na več letnih obrokov, prodalo. — Kupci si naj zemljišče pred prodajo ogledajo, tudi naj pred prodajo iz posestnih listov v grajščini parcelne številke vzamejo (zapomnijo. — Več se izve pri ■v Anton Belec-u v St. Vidu nad Ljubljano. Nc I 129/9 ~" — * S sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Rogatcu- z dne 7. okt. 1909, uprav. štev. No I 129/9 dovoljena sodaa dražba nekdaj Jo?. Vinc Krisperjevega posestva v Rogatcu se vrši dne 30. oktobra 1909 v Rogatca h. štv. 32 oziroma na lici mesta ob 9. uri zjutraj in se bo nadaljevala popoldne eventuelno tudi drugi dan. Celotna izklicna cena posestva je K 17.650 — Zemljišča se bodo prodajala v celoti oziroma po spodaj označenih skupinah ali pa tudi parcelah ali tuli po parcelnih delih. Izklicne cane poiameinim skupinam so določene: I. Za hišo štev. 32 v Rogatcu z vrtom in gozdaim deležem ............K 8000 — II. za travnike v Ccntah....... 2000"— III. za gozd v Kerčah........„ 150 — IV. ta gorico štv. 111 (Weingartenhaus) s hle- vom, pritiklinami in zraven spadajočimi gozdi, pašniki in travniki.....„ 6300 — Ta skupina sa bo prodajala tudi eventuelno v podskupinah (3). V. Za travnike in pašnike v kat. obč. Nadole K 1200'— Vadij 10% izklicne cene, po končani dražbi še na-daljnih 30"/o v r°ke sodnemu komisarju. Prodajalci si pridrže pravioo v teku 8 dni po draž-benem naroku ponudbe odobriti ali odkloniti. Podrobni podatki so razvidni iz dražbenih pogojev na sodni deski v Rogatcu. 839 Joi. Vinc. Kri4perjevi dediči. Kapljice zaželodčni krč: Žganje proti trganja: : Stane ena steklenica samo 50 vinarjev. Prav dobro mazilo pri prehla-jenju v zglobih in udih. Cena 1 K. mestna, lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. »* UaeJ»tal| ta Mlofelk : KftWlteo arroto draifr*. O¿09vc*a4 móntete : Fwí Slakavlt. Itak i». Gfafli v Maitban.