Filozofski veslnik Le tn ik /Volume XXIV • Številka/Number 3 • 2003 • 139-149 PREDAVANJE 17. MARCA 19761 M I C H E L FOUCAULT Od suverene oblasti do oblasti nad življenjem. - Omogočati življenje in pustiti umreti. — Od človeka-telesa do človeka-vrste: rojstvo biooblasti. - Področja aplikacije biooblasti. — Populacija. - O smrti, predvsem o Francovi. - Izražanje discipline in regulacije: delavsko naselje, seksualnost, norma. - Biooblast in rasizem. — Funkcije in področja aplikacije rasizma. - Nacizem. - Socializem. Morali bomo torej poskusiti zaključiti, skleniti, kar sem povedal v tem letu. Nekoliko sem poskušal zastaviti problem vojne, ki smo jo mislili kot razumlji- vo mrežo zgodovinskih procesov. Zdelo se mi je, d a j e bila ta vojna na začet- ku in praktično še skozi celotno osemnajsto stoletje razumljena kot rasna voj- na. Hotel sem malo obnoviti to zgodovino rasnih vojn. Zadnjič pa sem vam poskušal pokazati, kako je načelo nacionalne univerzalnosti iz zgodovinske analize konec koncev izločilo sam pojem vojne.* Sedaj bi vam rad pokazal, kako bo tema rase, ne izginila, temveč ponovno nastopila v nečem popolno- ma drugem, v državnem rasizmu. Tako bi vam rad danes povedal nekaj ma- lega o rojstvu državnega rasizma oziroma vas v to vsaj vpeljal. Zdi se mi, d a j e bil in je eden temeljnih fenomenov devetnajstega stolet- ja nekaj, čemur bi lahko rekli, da se je oblast začela ukvarjati z življenjem: če hočete, d a j e oblast zajela človeka kot živo bi^e, neke vrste podržavljenje bio- loškega ali vsaj določeno nagnjenje, ki vodi k temu, čemur bi lahko rekli podržavljenje biološkega. Da bi lahko razumeli, kaj se je zgodilo, se lahko po mojem mnenju sklicujemo na tako imenovano klasično teorijo suverenosti, ki nam j e nenazadnje služila za ozadje, kot podlaga vseh analiz o vojni, rasah 1 Prevedeno po »II faut défendre la société«, Gallimard/Seuil, Pariz, 1997, str. 213-235. * V rokopisu se za sintagmo »nacionalne univerzalnosti« nadaljuje: »v obdobju franco- ske revolucije«. (Op. prev.) 1 5 1 M I C H E L F O U C A U L T itd. Kot veste, j e bil eden temeljnih atributov klasične teorije suverenosti pra- vica do življenja in smrti. Toda pravica do življenja in smrti j e pravica, k i j e nenavadna, in to že na teoretski ravni; kaj pravzaprav pomeni imeti pravico do življenja in smrti? Če rečemo, da ima suveren pravico do življenja in smrti, potem to v nekem smislu v bistvu pomeni, da lahko usmrti [faire mourir] ali pusti živeti [laisser vivre]; vsekakor pa to pomeni, da življenje in smrt ne spa- data med naravne, neposredne, tako rekoč izvorne ali temeljne pojave, ki bi izpadli iz polja politične oblasti. Če zadevo še malo bolj zaostrimo in jo, če hočete, privedemo do paradoksa, potem to v bistvu pomeni, da v razmerju do oblasti subjekt s polno pravico ni niti živ niti mrtev. Z vidika življenja in smrti j e subjekt nevtralen, pravico biti živ ali pravico biti morebiti mrtev pa ima pre- prosto zaradi suverena. V vsakem primeru postaneta življenje in smrt subjek- tovi pravici zgolj zaradi suverene volje. To je, če hočete, teoretični paradoks. Teoretični paradoks, ki ga mora očitno dopolniti nekakšno praktično nera- vnovesje. Kaj dejansko pomeni pravica do življenja in smrti? Seveda ne po- meni, da lahko suveren omogoča življenje [faire vivre], tako kot lahko usmrti. Pravica do življenja in smrti se izvaja zgolj na neuravnovešen način in vselej na strani smrti. Suverena oblast učinkuje na življenje zgolj od tistega trenut- ka dalje, ko lahko suveren ubija. Končno j e pravica do ubijanja tista, ki de- jansko vsebuje samo bistvo pravice do življenja in smrti: v trenutku, ko lahko suveren ubija, izvaja svojo pravico do življenja. V bistvu je to pravica meča. V tej pravici do življenja in smrti torej ni realne simetrije. Ne gre za pravico usmrtiti ali omogočati življenje. Niti ne gre za pravico pustiti živeti in pustiti umreti. Gre za pravico usmrtiti ali pustiti živeti, kar seveda uvaja očitno nesi- metrijo. In menim, d a j e bila ena največjih transformacij političnega prava v de- vetnajstem stolegu ravno, ne pravim v nadomestitvi, temveč v dopolnitvi te stare pravice suverenosti - usmrtiti ali pustiti živeti - z neko drugo, novo pra- vico, ki pa prve ne bo izbrisala, temveč jo bo prežela, prečila, spremenila, in ki bo ravno nasprotna pravica, ali raje moč: moč »omogočati« življenje [»fai- re« vivre] in »pustiti« umreti [»laisser« mourir]. Pravica suverenosti j e torej pra- vica usmrtiti ali pustiti živeti. Potem pa se vzpostavi ta nova pravica: pravica omogočati življenje in pustiti umreti. Seveda se ta transformacija ni izvršila kar naenkrat. Slediti ji j e mogoče v teoriji prava (vendar bom tu izredno hiter). Vidite lahko, da s e j e že pri pra- vnikih sedemnajstega in zlasti osemnajstega stoletja zastavljalo vprašanje glede pravice do življenja in smrti. In sicer, ko pravniki pravijo: ko se na družbeni ravni sklepa pogodbo, se pravi, ko se individui zberejo, da bi konstituirali su- verena, da bi prenesli na suverena absolutno oblast nad njimi — zakaj to sto- rijo? To storijo zato, ker jim preti nevarnost ali pa zaradi potrebe. Potemta- 1 5 2 PREDAVANJE 1 7 . MARCA 1 9 7 6 kem to storijo zato, da bi zaščitili svoje življenje. Suverena konstituirajo zato, da bi lahko živeli. Toda ali j e potemtakem življenje zares lahko vključeno v su- verenove pravice? Ali ni življenje temelj suverenove pravice, ali lahko suveren dejansko zahteva od svojih podložnikov pravico do oblasti nad njihovimi ži- vljenji in njihovo smrtjo, se pravi do moči, da jih preprosto ubije? Ali ne bi moralo biti življenje zunaj pogodbe, kolikor je bilo ravno življenje prvi, zače- tni in temeljni motiv zanjo? Vse to j e debata politične filozofije, ki j o lahko pustimo ob strani, a ki vendarle pokaže, kako se začenja življenje zastavljati kot problem v polju politične misli in analize politične oblasti. Dejansko tej transformaciji ne bi rad sledil na ravni politične teorije, temveč raje na ravni oblastnih mehanizmov, tehnik in tehnologij. Tu pa zopet naletimo na znane reči: videli smo, da so se v sedemnajstem in osemnajstem stoletju pojavile te- hnike oblasti, ki so se bistveno osredotočile na telo, na individualno telo. To so bili vsi tisti postopki, ki so zagotavljali prostorsko razporeditev individual- nih teles (njihovo ločevanje, uravnavanje, razvrščanje in nadzorovanje) in ki so okrog teh individualnih teles organizirali celo polje vidnosti. To so bile tu- di tiste tehnike, ki so prevzele odgovornost za ta telesa, ki so skušale povečati njihovo uporabno moč z vajo, dresuro itd. Prav tako so bile to tehnike racio- nalizacije in prave ekonomije oblasti, ki j o j e bilo treba izvajati na čim varčnej- ši način in s pomočjo celega sistema nadzorovanja, hierarhij, inšpekcij, zapi- sov in poročil: vsa tista tehnologija, ki j o lahko imenujemo disciplinarna te- hnologija dela. Deluje od konca sedemnajstega in v osemnajstem stoletju.2 Toda v drugi polovici osemnajstega stoletja se po mojem mnenju pojavi nekaj novega, neka druga tehnologija oblasti, ki pa tokrat ni disciplinarna. Tehnologija oblasti, ki ne izključuje prve, ki ne izključuje disciplinarne tehni- ke, temveč j o zaobseže, integrira, deloma spremeni, predvsem pa jo izkorišča za to, da se vanjo na neki način vsadi ter se s pomočjo te predhodne discipli- narne tehnike dejansko utrdi. Ta nova tehnika ne ukine disciplinarne tehnike, in sicer preprosto zato, ker se nahaja na neki drugi ravni, na drugi lestvici, ker ima drugačno nosilno površino in ker se poslužuje povsem drugih sredstev. Ta nova nedisciplinama tehnika oblasti se - za razliko od discipline, ki se naslavlja na telo — nanaša na življenje ljudi, ali še, če hočete, ne naslavlja se na človeka-telo, temveč na živega človeka, na človeka kot živo bitje; v zadnji instanci se, če hočete, naslavlja na človeka-vrsto. Povedano natančneje: disci- plina poskuša vladati množici [multiplicité] ljudi, kolikor more in mora ta množica razpasti na individualna telesa, ki jih je mogoče nadzorovati, dresi- rati, izkoriščati ter morebiti kaznovati. Nova tehnologija, ki nastopi, pa se nas- 2 O vprašanju discipl inarne tehnologije glej Nadzorovanje in kaznovanje (prev. Drago B. Rotar) , Delavska enotnost , Ljubl jana 1984. 1 5 3 M I C H E L F O U C A U L T lavlja na množico ljudi, toda ne, kolikor so ti ljudje zvedeni na telesa, temveč nasprotno, kolikor ta tehnologija oblikuje neko globalno množico [masse], ki j o zadevajo skupni procesi, značilni za življenje, procesi kot so rojstvo, smrt, razmnoževanje, bolezen itd. Po prvem zavzetju oblasti nad telesom, ki se je zgodila na način individualizacije, imamo torej drugo zavzele oblasti, ki ne individualizira, pač pa ustvarja množico, ki, če hočete, ne meri na človeka-te- lo, pač pa na človeka-vrsto. Vidimo, da se po anatomski politiki človeškega te- lesa, ki nastopi v osemnajstem stole^u, ob koncu istega stoletja pojavi nekaj, kar ni več anatomska politika človeškega telesa, ampak nekaj, kar bi imeno- val »biopolitika« človeške vrste. Za kaj gre v tej novi tehnologiji, tej biopolitiki, biooblasti, ki se vzposta- vlja? To sem vam pravkar povedal z dvema besedama: gre za celoto procesov, kot so razmerje med rojstvi in smrtmi, stopnja reprodukcije, plodnost dolo- čene populacije itd. To so procesi rodnosti, smrtnosti, življenjske dobe, ki so ravno v drugi polovici osemnajstega stoletja in v zvezi s kopico ekonomskih in političnih problemov (h katerim se sedaj ne bom vračal) po mojem mne- nju konstituirali prve objekte vednosti in prve tarče kontrole te biopolitike. V tem času s e j e s prvimi demografijami vsekakor uveljavilo statistično mer- jenje teh pojavov. Gre za opazovanje bolj ali manj spontanih oziroma bolj ali manj skladnih ravnanj, ki so se dejansko odvijala v populaciji v zvezi z rodno- stjo; skratka, če hočete, gre za zapažanje pojavov kontroliranja rojstev, kakor so se pač izvajali v osemnajstem stoletju. To j e bil tudi osnutek nekakšne po- litike rodnosti, vsekakor pa so bili to načrti za poseganje v globalne pojave rodnosti. Toda v biopolitiki ne gre preprosto za problem plodnosti. Gre tudi za problem bolehnosti, vendar ne več zgolj tako kot dotlej, enostavno na ra- vni razvpitih epidemij, katerih nevarnost je tako mučila politične oblasti od sredine srednjega veka (razvpite epidemije, ki so bile občasne drame množi- čne smrti, smrti, k i je zadevala neposredno vse). V tistem trenutku, na koncu osemnajstega stoletja, ne gre za epidemije, temveč za nekaj drugega: v gro- bem gre za to, čemur bi se lahko reklo endemije, se pravi oblika, narava, raz- sežnost, trajanje in intenzivnost bolezni, ki vladajo v neki populaciji. Gre to- rej za bolezni, ki jih je bolj ali manj težko iztrebiti in ki kljub pogostejšim vzro- kom smrti niso razumljene kot epidemije, temveč kot trajni dejavniki — in tako se j ih tudi obravnava - pešanja moči, krajšanja delovnega časa, zmanj- šanja energije in ekonomskih stroškov, tako zaradi izpada produkcije, kot za- radi možnih stroškov nege. Skratka, bolezen kot populacijski fenomen: toda ne več kot smrt, ki brutalno pleni življenje - to je epidemija - , pač pa kot ne- nehna smrt, ki spolzi v življenje ter ga neprestano razjeda, zmanjšuje in slabi. Vsi ti pojavi se začnejo uveljavljati ob koncu osemnajstega stoletja in pri- vedejo do vzpostavitve medicine, katere najpomembnejša funkcija bo sedaj 1 5 4 PREDAVANJE 1 7 . MARCA 1 9 7 6 javna higiena, z vsemi organi za koordinacijo medicinske nege, centralizaci- jo informiranja, normalizacijo vednosti, medicine, ki bo prevzela tudi vodenje kampanje za učenje higiene in medikalizacijo prebivalstva. Gre torej za pro- bleme razmnoževanja in rodnosti, pa tudi za problem bolehnosti. Drugo po- dročje, v katerega poseže biopolitika, bo cela vrsta pojavov, od katerih so eni univerzalni, drugi pa naključni, ki pa jih po eni strani nikoli ni mogoče po- vsem odpraviti, četudi so naključni, in ki imajo tudi podobne posledice, kot so nesposobnost, izključitev iz občevanja med individui, nevtralizacija itd. Sem spada denimo, od začetka devetnajstega stoletja dalje (v času industria- lizacije), zelo pomemben problem starosti, posameznika, ki tako izpade iz področja sposobnosti in aktivnosti. Po drugi strani pa so to nesreče, hibe in razne anomalije. In kot odgovor na te pojave biopolitika ne bo ustanovila le institucij za oskrbo in pomoč [institutions d'assistance] (ki so obstajale že zelo dolgo), temveč precej subtilnejše mehanizme, ekonomsko veliko racionalne- jše od velikodušne, hkrati množične in pomanjkljive pomoči, k i je bila bist- veno vezana na cerkev. Pojavili se bodo subtilnejši, racionalnejši mehanizmi zavarovanja, individualnega in kolektivnega varčevanja, varnosti itd.s Končno še zadnje področje (naštevam glavna področja, predvsem tista, ki so se pojavila ob koncu osemnajstega in na začetku devetnajstega stoletja; seveda bodo kasneje sledila še druga): upoštevanje odnosov med človeško vr- sto, med človeškimi biyi kot vrsto in kot živimi biyi ter njihovim okoljem, nji- hovim bivanjskim okoljem - naj gre za gole učinke geografskega, klimatske- ga ali hidrografskega okolja: denimo problem močvirij, epidemij, ki so skozi vso prvo polovico devetnajstega stoletja vezane na obstoj močvirij. Postavlja pa se tudi problem takšnega okolja, ki ni naravno okolje in ki povratno učin- kuje na prebivalstvo; okolje, ki g a j e ustvarilo prebivalstvo. Pravzaprav bo to problem mesta. Tu vas opozarjam le na nekatera izhodišča, na podlagi kate- rih se je konstituirala biopolitika, na nekaj njenih praks in na njena prva po- dročja, ki so obenem področja njenega posega, vednosti in oblasti: rodnost, bolehnost, razne biološke nesposobnosti, učinki okolja - iz vsega tega bo bio- politika pridobila svojo vednost in definirala polje, v katerega bo posegala njena oblast. Toda v vsem tem je po pojem mnenju določeno število reči, ki so po- membne. Prva bi bila tale: pojavitev nekega novega elementa - rekel bi osebno- sti —, ki ga v bistvu nista poznali niti teorija prava niti disciplinarna praksa. Teorija prava j e v bistvu poznala le posameznika in družbo: posameznika, ki sklene pogodbo, in družbeno telo, ki ga konstituira prostovoljna oziroma im- 3 Glede vseh teh vprašanj glej predavanja na Collège de France iz leta 1973-1974: Le Pouvoir psychiatrique, Seui l /Gal l imard , Pariz 2003. 1 5 5 M I C H E L F O U C A U L T plicitna pogodba med posamezniki. Discipline so imele dejansko opraviti s posameznikom in z njegovim telesom. Tisto, s čimer imamo opravka v novi tehnologiji oblasti, pa ni natanko družba (ali konec koncev družbeno telo, kot ga definirajo pravniki); še manj je to posameznik-telo. Gre za novo telo: multiplo telo, telo s številnimi glavami, če že ne z neskončno mnogimi, pa vsaj s tolikimi, da jih ni nujno mogoče prešteti. To j e pojem »populacije«. Biopolitika ima opravka s populacijo in menim, da nastopi populacija kot po- litični problem, kot problem, k i je hkrati znanstven in političen, kot biološki problem in kot problem oblasti, ravno v tem trenutku. Drugič, kar je prav tako pomembno - poleg samega nastopa elementa populacije - , j e narava obravnavanih pojavov. Kot vidite, gre za kolektivne po- jave, ki skupaj s svojimi ekonomskimi in političnimi učinki nastopijo ter po- stanejo umestni zgolj na ravni same množice. Gre za pojave, ki so, če j ih vza- memo same na sebi, torej posamezno, naključni in nepredvidljivi, vendar pa predstavljajo na kolektivni ravni konstante, ki j ih je enostavno, vsekakor pa vsaj mogoče določiti. In končno, gre za pojave, katerih potek je vezan pred- vsem na trajanje, za pojave, kijih moramo zajeti v določenem krajšem ali dalj- šem časovnem obdobju; gre za serijske pojave. Tisto, na kar se bo usmerila biopolitika, so skratka naključni dogodki, ki nastopijo v neki populaciji, če jo zajamemo v njenem trajanju. Izhajajoč iz tega - tretja stvar, za katero menim, d a j e pomembna - bo te- hnologija oblasti, torej biopolitika vzpostavila mehanizme, ki imajo določeno število funkcij, ki se zelo razlikujejo od tistih, ki so pripadale disciplinarnim mehanizmom. V mehanizmih, kij ih vzpostavi biopolitika, bo šlo seveda naj- prej za napovedi, statistične ocene in globalna merila; prav tako tudi ne bo šlo za to, da bi spremenili kakšen poseben pojav, posameznika, kolikor j e po- sameznik, pač pa predvsem za poseg na ravni določitev teh splošnih pojavov, teh pojavov v tem, kar je v njih globalnega. Treba bo spremeniti, zmanjšati bolehnost; treba bo podaljšati življenje; treba bo spodbujati rodnost. Pred- vsem pa gre za uvedbo regulacijskih mehanizmov, ki bodo lahko v tej global- ni populaciji skupaj z njenim področjem naključij utrdili ravnotežje, ohra- njali povprečje, vzpostavili nekakšno homeostazo, zagotovili nadomestila; gre skratka za namestitev varnostnih mehanizmov okrog te naključnosti, k i j e in- herentna populaciji živih bitij, gre, če hočete, za optimalizacijo življenja: me- hanizmov, ki so, kot vidite, tako kot disciplinarni mehanizmi, namenjeni maksimalizaciji moči in njihovi izločitvi, vendar pa potekajo popolnoma dru- gače. Za razliko od disciplin namreč tu ne gre za individualno dresuro, ki bi delovala na samo telo. Nikakor ne gre za priključitev na posamezno telo, kot to stori disciplina. Potemtakem sploh ne gre za to, da bi posameznika Z E y e l i na ravni detajlov, temveč, nasprotno, za to, da s pomočjo globalnih meha- 1 5 6 PREDAVANJE 1 7 . MARCA 1 9 7 6 nizmov delujemo tako, d a j e doseženo globalno stanje ravnovesja, ustaljeno- sti; gre skratka za upoštevanje življenja, bioloških procesov človeka-vrste ter za to, da nad njimi ne zagotovimo neke discipline, pač pa regulacijo.4 Sedaj se torej v ozadju te velike in absolutne, dramatične, mračne oblasti suverenosti, k i je obstajala v zmožnosti usmrtitve, s pomočjo tehnologije bioo- blasti, s tehnologijo oblasti nad »Populacijo« [»la« population] kot tako, nad človekom kot živim bitjem, pojavi kontinuirana, učena oblast, kije moč »omo- gočanja življenja«. Suverenost j e usmrtila in pustila živeti. Sedaj pa se pojavi neka oblast, ki j o bom imenoval regulacijska in ki, nasprotno, temelji na tem, da omogoča življenje in pusti umreti. Mislim, da se izražanje te oblasti konkretno pokaže v znameniti postopni diskvalifikaciji smrti, h kateri so se sociologi in zgodovinarji tako pogosto vračali. Vsi vemo, zlasti po določenem številu nedavnih študij, d a j e velika in javna ritualizacija smrti izginila oziroma seje vsaj postopoma umikala od kon- ca osemnajstega stoletja pa vse do danes. Tako d a j e dandanes smrt - kolikor ni več eden tistih bučnih obredov, pri katerem so sodelovali posamezniki, družina, skupina in skoraj vsa družba - nasprotno postala nekaj, kar skriva- mo; postala j e nekaj najbolj zasebnega in najbolj sramotnega (in, v skrajnem primeru, danes objekt tabuja ni toliko spol, pač pa smrt). Toda po mojem mnenju dejanski razlog za to, d a j e smrt postala nekaj, kar skrivamo, ni v ne- kakšni premestitvi tesnobe ali v modifikaciji represivnih mehanizmov. Razlog je v transformaciji tehnologij oblasti. Tisto, kar je dajalo nekoč (namreč do konca osemnajstega stole^a) smrti njen sijaj, kar ji je nalagalo tako veliko ri- tualizacijo, j e bilo dejstvo, d a j e bila smrt manifestacija prehoda od ene obla- sti k drugi. Smrt je bila trenutek, ko je človek prešel od ene oblasti, k i je bila oblast suverena na tem svetu, k drugi, ki je bila oblast suverena na onem sve- tu. Prešel j e od ene sodne instance k drugi, od civilnega ah javnega prava, prava življenja in smrti, k nekemu drugemu pravu, k i j e bilo pravo večnega življenja ali večnega pogubljenja. Prehod od ene oblasti k drugi torej. Smrt pa je bila prav tako prenos oblasti umrlega, oblast, ki se je prenesla na tiste, ki so preživeli: zadnje besede, zadnji nasveti, poslednje želje, oporoke itd. Vse to so bili fenomeni oblasti, ki so bili s tem ritualizirani. Toda sedaj, ko j e oblast vse manj pravica do usmrtitve in vse bolj pravica do posega, da bi omogočili življenje, do posega v način življenja in v »kako« življenja, od trenutka torej, ko oblast poseže zlasti na tej ravni, da bi izboljša- la življenje, da bi nadzorovala naključja, negotovosti in slabosti, je zato smrt 4 M. Foucaul t b o vse te m e h a n i z m e ponovno obravnaval predvsem v svojih predavanjih na Collège de France v letih 1977-1978: Sécurité, Territoire et Population in 1978-1979: Nais- sance de la biopolitique, v pripravi. 1 5 7 M I C H E L F O U C A U L T kot konec življenja očitno tudi konec, meja, krajišče oblasti. V razmerju do oblasti j e smrt njena zunanja plat: j e tisto, kar izpade iz njenega dosega in kar bo oblast zajela zgolj na splošno, globalno, statistično. Kar j e dostopno obla- sti, ni smrt, ampak smrtnost. In v tem oziru j e povsem normalno, da smrt se- daj pade v območje zasebnosti, v najzasebnejše. Medtem ko j e bila pri pravi- ci suverenosti smrt tista točka, kjer j e najočitneje zablestela absolutna oblast suverena, bo sedaj smrt, nasprotno, trenutek, ko posameznik uide vsakršni oblasti, se obrne vase in se na neki način zapre v svoj najzasebnejši kotiček. Oblast ne pozna več smrti. Strogo vzeto oblast opusti smrt. Za simbolični prikaz vsega tega vzemimo, če hočete, Francovo smrt, k i j e zaradi simbolnih vrednosti, za katere j e tu šlo, vendarle zelo, zelo zanimiv dogodek, saj j e umrl človek, k i j e z vsem vam znano krutostjo izvajal suvere- no pravico do življenja in smrti, najkrvoločnejši od vseh diktatorjev, ki j e za celih štirideset let vzpostavil absolutno vladavino suverene pravice do življenja in smrti in k i j e v trenutku svoje smrti vstopil v tisto vrsto novega polja obla- sti nad življenjem, ki ni le v urejanju življenja, v omogočanju življenja, temveč navsezadnje tudi v tem, da posameznika ohranja pri življenju celo onstran njegove smrti. Oblast, ki ni preprosto znanstveni podvig, pač pa dejansko izvajanje politične biooblasti, k i j e nastopila v devetnajstem stole^u, ljudem tako dobro omogoča življenje, da jih uspe ohraniti pri življenju celo tedaj, ko bi morali biti biološko gledano že dolgo mrtvi. Tako j e tisti, k i je imel absolu- tno oblast nad življenjem in smrtjo nekaj sto tisoč ljudi, podlegel udaru obla- sti, ki j e tako dobro urejala življenje in tako malo pazila na smrt, da ni niti opazil, d a j e bil že mrtev in da so ga ohranjali pri življenju še po njegovi smrti. Mislim, d a j e trčenje teh dveh sistemov oblasti, oblasti suverenosti nad smrtjo in oblasti reguliranja življenja, simbolizirano v tem malem in veselem do- godku. Sedaj bi se rad ponovno navezal na primerjavo med regulacijsko tehno- logijo življenja in disciplinarno tehnologijo telesa, o kateri sem vam pravkar govoril. Od osemnajstega stoletja (ali vsaj od konca osemnajstega stoletja) dalje imamo torej dve tehnologiji oblasti, ki nastopita z določenim kronolo- škim zamikom in sledita ena drugi. Ena tehnika je torej disciplinarna: osre- dotoči se na telo, ima individualizirajoče učinke, s telesom manipulira kot z žariščem sil, kijih mora napraviti hkrati uporabne in ubogljive. Na drugi stra- ni pa imamo neko tehnologijo, ki se ne osredotoči na telo, temveč na življe- nje; tehnologijo, ki ureja učinke množice, značilne za neko populacijo, in ki poskuša kontrolirati niz naključnih dogodkov, ki se lahko proizvedejo v živi množici; tehnologijo, ki poskuša kontrolirati (morebiti spremeniti) njihovo veijetnost, vsekakor pa uravnovesiti njihove učinke. Gre torej za tehnologijo, ki stremi k nekakšni homeostazi, toda ne z individualno dresuro, temveč z 1 5 8 PREDAVANJE 1 7 . MARCA 1 9 7 6 globalnim ravnovesjem: varnost skupnosti glede na njene notranje nevarno- sti. Imamo torej tehnologijo dresure, k i je nasprotna ali različna od tehnolo- gije varnosti; imamo disciplinarno tehnologijo, ki se razlikuje od varnostne ali regulacijske tehnologije; imamo tehnologijo, ki je resda v obeh primerih tehnologija telesa, vendar gre v enem primeru za tehnologijo, v kateri je telo individualizirano kot organizem, obdarjen s sposobnostmi, v drugem pa za tehnologijo, v kateri so telesa umeščena v biološke procese skupnosti. Lahko bi rekli naslednje: vse je potekalo tako, kot da bi se oblast, katere modalnost oziroma organizacijska shema je bila suverenost, izkazala za neu- činkovito, da bi vladala ekonomskemu in političnemu telesu družbe, ki je bi- la hkrati tik pred demografsko eksplozijo in industrializacijo. Tako da s e j e stari mehaniki suverene oblasti izmuznilo vse preveč reči, tako spodaj kakor zgoraj, tako na ravni podrobnosti kot na ravni množice. Namen prve prila- goditve j e bil ujeti podrobnost: prilagoditev mehanizmov oblasti nad posame- znim telesom z nadzorovanjem in dresuro — to je bila disciplina. Seveda je bi- la to prilagoditev, ki j o je bilo mogoče najlažje in najenostavneje uresničiti. Ravno zato se je že zelo zgodaj - že v sedemnajstem in na začetku osemnajste- ga stoletja — uveljavila na lokalni ravni, v intuitivnih, empiričnih, razdroblje- nih oblikah in v omejenem okviru institucij kot so šole, bolnišnice, vojašnice, delavnice itd. Potem imate na koncu osemnajstega stoletja drugo prilagodi- tev, prilagoditev globalnim pojavom, pojavom v zvezi s prebivalstvom, in sicer z biološkimi ali bio-sociološkimi procesi v človeških množicah. Ta prilagodi- tev j e veliko težja, saj j e implicirala zapletene organe za koordinacijo in cen- tralizacijo. Imamo torej dva niza: niz telo - organizem - disciplina - institucije; in niz populacija - biološki procesi — regulacijski* mehanizmi - država. Institucio- nalna organska celota: organska disciplina institucije, če hočete, in po drugi strani biološka in državna celota: bioregulacija s strani države. Nočem abso- lutizirati tega nasprotja med državo in institucijo, saj discipline dejansko vse- lej težijo k preseganju institucionalnega in lokalnega okvirja, v katerega so ujete. Poleg tega zlahka dobijo državno razsežnost v določenih aparatih kot je na primer policija, k i j e hkrati disciplinarni in državni aparat (kar dokazu- je, da disciplina ni vselej institucionalna). Seveda pa najdemo tudi velike glo- balne regulacije, ki so se razmnožile v devetnajstem stoletju, na državni ravni, a tudi pod njo, s celo vrsto pod-državnih institucij, kot so medicinske institu- cije, solidarnostni skladi, zavarovalnice itd. To je prvo, na kar bi rad opozoril. Po drugi strani pa ti dve skupini mehanizmov, ena disciplinarna, druga pa regulacijska, nista na isti ravni. Kar jima ravno omogoča, da se ne izklju- * V rokopisu names to »regulacijski«: »varnostni«. (Op. prev.) 1 5 9 M I C H E L F O U C A U L T čujeta in da sta lahko med seboj povezani. Lahko celo rečemo, da so v večini primerov disciplinarni in regulacijski mehanizmi oblasti, disciplinarni meha- nizmi za telo in regulacijski mehanizmi za populacijo, med seboj povezani. Primer ali dva: vzemite, če hočete, problem mesta, ali še natančneje, tisto prostorsko, načrtovano, dogovoijeno razporeditev, ki tvori mesto-model, ume- tno mesto, mesto utopične realnosti, o katerem pa niso le sanjarili, pač pa so ga v devetnajstem stoletju dejansko zgradili. Vzemite nekaj takšnega kot je delavsko naselje. Kaj je delavsko naselje, kakršno obstaja v devetnajstem stole- tju? Zelo dobro vidimo, kako delavsko naselje na neki način pravokotno iz- razi disciplinarne mehanizme kontrole nad telesom oziroma nad telesi, nam- reč s svojo razdelitvijo na četrti, s samo delitvijo mesta, z lokacijo družin (vsa- ka v enem domu) in posameznikov (vsak v eni sobi). Razdelitev, doseganje vidnosti posameznikov, normalizacija obnašanja, torej vrsta spontane policij- ske kontrole, ki se tako izvaja s samo prostorsko razporeditvijo mesta: pred namije cel niz disciplinarnih mehanizmov, kijih v delavskem naselju ni težko odkriti. Nato pa imate še cel niz mehanizmov, ki so, nasprotno, regulacijski mehanizmi, ki se nanašajo na populacijo kot tako in ki omogočijo, vpeljejo na primer prakse varčevanja, ki so vezane na bivališče, na njegovo lokacijo in morebiti na njegov nakup. Imate sisteme zdravstvenega zavarovanja ali staro- stnega zavarovanja; pravila higiene, ki zagotavljajo optimalno dolžino življe- nja prebivalstva; pritiske na seksualnost, torej na ploditev, ki j ih izviya sama organizacija mesta; pritiske na družinsko higieno; nego otrok; šolanje itd. Imate torej disciplinarne in regulacijske mehanizme. Vzemite kakšno čisto drugo področje - no ja, ne čisto drugo - ; vzemite denimo, na neki drugi osi, seksualnost. Zakaj je seksualnost v devetnajstem stoletju v bistvu sploh postala področje, k i j e imelo osrednji strateški pomen? Če je bila seksualnost pomembna, potem je po mojem mnenju za to obstaja- la cela kopica razlogov, še zlasti pa naslednji: po eni stranije seksualnost prav kot telesno vedenje odvisna od disciplinarne, individualizirajoče kontrole, ki ima obliko stalnega nadzorovanja (znane kontrole, na primer kontrole ma- sturbacije, ki so jih izvajali nad otroki od konca osemnajstega, pa vse do dvaj- setega stoletja, in sicer v družinskem krogu, šolskem okolju itd., predstavljajo natanko ta vidik disciplinarne kontrole seksualnosti); po drugi strani pa se seksualnost vpisuje in zaradi ploditvenih učinkov deluje v obsežnih bioloških procesih, ki ne zadevajo več posameznikovega telesa, temveč tisti element, ti- sto mnogotero enotnost, ki jo tvori populacija. Seksualnost j e natanko v križišču telesa in populacije. Torej je odvisna od discipline, pa tudi od regu- lacije. Izrazito medicinsko vrednotenje seksualnosti v devetnajstem stoletju je po mojem mnenju zakoreninjeno v tej privilegirani poziciji seksualnosti med 1 6 0 PREDAVANJE 1 7 . MARCA 1 9 7 6 organizmom in populacijo, med telesi in globalnimi pojavi. Odtod tudi me- dicinska ideja, po kateri ima seksualnost, če je nedisciplinirana in nepravilna, vselej dve vrsti učinkov: prvi j e učinek na telo, na nedisciplinirano telo, k i j e takoj kaznovano z vsemi individualnimi boleznimi, ki si jih nakoplje seksual- na razuzdanost. Otrok, ki se preveč samozadovoljuje, bo vse svoje življenje bo- lan: disciplinska sankcija na ravni telesa. Hkrati pa ima razuzdana, perverti- rana itd. seksualnost določene učinke na ravni populacije, saj se smatra, d a j e seksualni razuzdanec dedno zaznamovan, da bo imel potomstvo, ki bo tudi samo moteno, in to skozi generacije in generacije, vse do sedme generacije, pa do sedme od sedme. Gre za teorijo degeneriranosti:5 kolikor je seksual- nost v žarišču individualnih bolezni in, po drugi strani, v jedru degenerira- nosti, predstavlja natanko točko povezovanja disciplinarnega in regulacijske- ga oziroma telesa in populacije. Razumeli boste torej, zakaj in kako bo v teh pogojih tehnična vednost, kakršna je medicina, oziroma raje celota, ki jo se- stavljata medicina in higiena, v devetnajstem stoletju postala element, ki sicer ne bo najpomembnejši, vendar pa bo njegova pomembnost precejšnja, in si- cer zaradi zveze, ki j o vzpostavi med znanstvenimi stališči o bioloških in o or- ganskih procesih (se pravi o populaciji in o telesu), in hkrati zato, ker bo me- dicina postala politična tehnika intervencije z značilnimi oblastnimi učinki. Medicina je vednost-oblast, ki se hkrati nanaša na telo in na populacijo, na organizem in na biološke procese, in ki bo torej imela disciplinarne in regu- lacijske učinke. Še splošneje bi lahko rekli, da j e element, ki kroži med disciplinarnim in regulacijskim, ki se na enak način nanaša na telo in na populacijo, ki omo- goča hkrati nadzorovati disciplinarni red telesa in naključne dogodke v bio- loški množici, d a j e torej ta element, ki kroži od enega k drugemu, »norma«. N o r m a j e tisto, kar se lahko aplicira tako na telo, ki ga hočemo disciplinirati, kot na populacijo, ki j o hočemo regulirati. Potemtakem normalizacijska družba ni nekakšna posplošena disciplinarna družba, v kateri bi se discipli- narne institucije kopičile in na koncu prekrile ves prostor - po mojem mne- n j u j e to zgolj prva in nezadostna interpretacija ideje normalizacijske družbe. Normalizacijska družba je družba, kjer se tako kot pravokotnici sekata disci- • M. Foucaul t se tu sklicuje n a teorijo, ki s o j o v Franciji sredi devetnajstega stoletja raz- vili zdravniki za duševne bolezni, zlasti B.-A. Morel (Traité des dégénérescences physiques, in- tellectuelles et morales de l'espèce humaine, Pariz 1857; Traité des maladies mentales, Pariz 1893) in M. Legrain & V. Magnan (Les Dégénérés: état mental et syndromes épisodiques, Pariz 1895). Ta teorija degener i ranos t i , osnovana na načelu prenosljivosti tako imenovane »dedne« hi- be, j e bila j e d r o medic inske vednosti o norosti in nenormalnost i v drugi polovici devet- najstega stoletja. Že zelo zgodaj j o j e sprejela sodna medicina, znatno j e vplivala na evge- n ično dok t r ino in prakso, pa tudi na celotno literaturo, kriminologijo in antropologijo. 1 6 1 M I C H E L F O U C A U L T plinska in regulacijska norma. Trditi, da se je oblast v devetnajstem stoletju polastila življenja, ali trditi vsaj to, da ga je začela v devetnajstem stoletju upo- števati, pomeni, da ji j e z dvojno igro disciplinarnih tehnologij na eni in re- gulacijskih tehnologij na drugi strani uspelo pokriti celotno površino, ki se razteza od organskega do biološkega, od telesa do populacije. Prišli smo torej do oblasti, ki je začela upoštevati tako telo kakor življe- nje, ali če hočete, k i je začela upoštevati življenje nasploh, z enim polom pri telesu, z drugim pa pri populaciji. Gre torej za biooblast, v kateri pa lahko ta- koj odkrijemo paradokse, ki se pojavijo na sami meji njenega izvrševanja. Paradoksi se po eni strani pojavijo zjedrsko silo, ki ni preprosto moč, da ubi- jemo - v skladu s pravicami, ki so dane vsakemu suverenu - milijone in stoti- ne milijonov ljudi (konec koncev je to tradicionalno). Razlog, zakaj predsta- vljajedrska sila za delovanje aktualne politične oblasti nekakšen paradoks, ki se m u j e težko izogniti, če že ni ravno neizogiben, p a j e v tem, d a j e v zmožno- sti izdelave in uporabe jedrske bombe na delu neka suverena moč, ki ubija, vendar p a j e prav tako na delu neka moč, da ubijemo samo življenje. Tako da se moč, ki je na delu v tej jedrski sili, izvaja na takšen način, d a j e zmožna uki- niti življenje. In se potemtakem ukiniti kot moč zagotavljanja življenja. Bodi- si j e torej ta moč suverena in uporabi jedrsko bombo, a zato ne more biti oblast, biooblast, moč zagotavljanja življenja, kar je od devetnajstega stoletja dalje. Bodisi imate, kot drugo skrajnost, presežek, ki pa, nasprotno, ni več presežek suverene pravice nad biooblas^o, pač pa presežek biooblasti nad su- vereno pravico. Ta presežek biooblasti nastopi, ko ima človek tehnično in po- litično možnost, da ne le ureja življenje, temveč da ga razmnožuje, da proiz- vaja nekaj živega, da proizvede spake, da - v skrajnem primeru — fabricira neobvladljive in univerzalno uničujoče viruse. Strašanska razširitev bioobla- sti, ki bo, za razliko od tega, kar sem pravkar povedal o jedrski sili, presegla vso človeško suverenost. Oprostite mi za vse te dolge ovinke v zvezi z biooblastjo, vendar menim, d a j e mogoče prav na tem ozadju ponovno najti problem, ki sem ga poskušal zastaviti. Kako se bo torej v tej tehnologiji oblasti, katere objekt in cilj j e življenje (in za katero se mi zdi, d a j e od devetnajstega stoletja dalje ena temeljnih po- tez oblastne tehnologije), izvajala pravica do ubijanja in funkcija umora, če drži, da moč suverenosti vse bolj popušča, medtem ko disciplinarna ali regu- lacijska biooblast vse bolj napreduje? Kako lahko takšna oblast ubija, če drži, da poskuša predvsem izboljšati življenje, podaljšati njegovo trajanje, povečati njegove možnosti, ga odvrniti od nesreč ali pa nadomestiti njegove po- manjkljivosti? Kako je potemtakem mogoče, da politična oblast ubija, zahte- va, teija smrt, da omogoči ubijanje, da ukaže uboj, da smrti ne izpostavi samo 1 6 2 PREDAVANJE 1 7 . MARCA 1 9 7 6 svojih sovražnikov, ampak tudi svoje lastne državljane? Kako lahko oblast, ka- tere glavni cilj j e omogočanje življenja, pusti umreti? Kako je mogoče v poli- tičnem sistemu, ki temelji na biooblasti, izvajati moč smrti, kako je mogoče izvajati funkcijo smrti? Menim, da ravno tu nastopi rasizem. Nikakor nočem reči, d a j e bil rasi- zem izumljen v tem obdobju. Obstajal je že od nekdaj. Vendar pa menim, da j e deloval drugje. Tisto, kar j e vneslo rasizem v državne mehanizme, je pojavi- tev biooblasti. Prav v tem trenutku se je namreč rasizem uveljavil kot temelj- ni mehanizem oblasti, kakršen se izvaja v modernih državah in ki povzroči, da skorajda ni modernega delovanja države, ki ne bi v določenem trenutku, do določene mere in pod določenimi pogoji uporabljalo rasizma. Kaj pravzaprav je rasizem? Kot prvo je sredstvo, da se v območje življenja, za katerega j e oblast prevzela odgovornost, končno uvede neki prelom: pre- lom med tistim, kar mora živeti, in tistim, kar mora umreti. V biološkem kon- tinuumu človeške vrste bo pojavitev ras, rasna razlika, rasna hierarhija, kvali- ficiranje določenih ras kot dobrih in drugih, nasprotno, kot manjvrednih - vse to bo način razdrobitve biološkega polja, za katerega je začela skrbeti oblast; način, kako znotraj populacije razlikovati ene skupine v razmeiju do drugih. Gre skratka za vzpostavitev neke zareze biološkega tipa, znotraj po- dročja, ki se prikazuje natanko kot biološko področje. To bo oblasti omogo- čilo obravnavati populacijo kot mešanico ras, oziroma natančneje, obravna- vati, razdeliti vrsto, za katero skrbi, na podskupine, torej na rase. V temje prva funkcija rasizma, namreč da razdrobi, da ustvari zareze znotraj biološkega kontinuuma, na katerega se nanaša bio-oblast. Po drugi strani pa bo imel rasizem še neko drugo funkcijo: njegova vlo- ga bo, da omogoči vzpostavitev nekega, če hočete, pozitivnega razmerja, raz- merja tipa: »bolj boš ubijal, več boš lahko usmrtil« oziroma »bolj boš puščal umreti, dlje boš, zaradi tega, ti sam živel«. Rekel bi, da tega razmerja (»če hočeš živeti, boš moral usmrtiti, boš moral biti zmožen ubijati«) kljub vsemu nista izumila niti rasizem niti moderna država. Gre za vojno razmeije: »Če hočeš živeti, moraš pobiti svoje sovražnike.« Rasizem pa ravno udejanji, spra- vi v igro to vojno razmerje - »če hočeš živeti, mora drugi umreti« - vendar na neki način, k i j e popolnoma nov in ki natanko ustreza izvrševanju biooblasti. Po eni strani bo rasizem pravzaprav omogočil vzpostaviti razmerje med mo- jim življenjem in smrtjo drugega, ki pa ni vojaško in vojno razmerje spopada, pač pa biološko: »Bolj ko se bodo manjvredne vrste nagibale k izgino^u, več nenormalnih posameznikov bo odstranjenih, in manj ko bo degeneriranih v vrsti, bolj bom — ne kot posameznik, temveč kot vrsta - živel, močnejši in krepkejši bom in bolj se bom lahko plodil.« Smrt drugega ne pomeni eno- stavno mojega življenja, kolikor bi bila to moja osebna varnost; smrt drugega, 1 6 3 M I C H E L F O U C A U L T smrt slabše, nižje (ali pa degenerirane, nenormalne) rase j e tisto, kar bo na- pravilo življenje nasploh bolj zdravo; bolj zdravo in čistejše. Gre torej za razmerje, toda ne vojaško, vojno ali politično, pač pa za bio- loško razmerje. In če lahko ta mehanizem deluje, potem lahko deluje zato, ker sovražniki, ki jih je treba uničiti, niso nasprotniki v političnem pomenu besede; pač pa gre za zunanje ali notranje nevarnosti, ki zadevajo populacijo in ki so nevarnosti za populacijo. Drugače rečeno, usmrtitev oziroma impe- rativ smrti j e za sistem biooblasti sprejemljiv zgolj, če ne teži k zmagi nad po- litičnimi nasprotniki, temveč k odpravi biološke nevarnosti in okrepitvi — ki je s to odpravo neposredno povezana - same vrste ali rase. Rasa oziroma rasi- zem je pogoj, da postane usmrtitev v normalizacijski družbi sprejemljiva. Kjer imate normalizacijsko družbo, kjer imate oblast, k i je vsaj na svoji celotni po- vršini in najprej, v prvi vrsti biooblast, tam j e rasizem nepogrešljiv kot pogoj, da se lahko nekoga usmrti, da se lahko usmrti druge. Odkar deluje država na način biooblasti, lahko za morilsko funkcijo države poskrbi le rasizem. Potemtakem razumete pomen - rekel bi vitalni pomen - rasizma pri izva- janju takšne oblasti: gre za pogoj, pod katerim je mogoče izvajati pravico do ubijanja. Ce hoče normalizacijska oblast izvajati staro suvereno pravico do ubijanja, mora uporabiti rasizem. In obratno, če hoče oblast suverenosti, se pravi, oblast, ki ima pravico do življenja in smrti, delovati z instrumenti, z me- hanizmi, z normalizacijsko tehnologijo, potem mora tudi ona uporabiti rasi- zem. Seveda z usmrtitvijo ne razumem preprosto neposrednega umora, pač pa vse, kar j e lahko posreden umor: dejstvo, da nekoga izpostavimo smrti, da nekatere izpostavimo večji življenjski nevarnosti, ali, čisto preprosto, politi- čna smrt, izgon, zavračanje itd. Menim, da lahko na tej podlagi razumemo marsikaj. Najprej lahko razu- memo vez, ki se je hitro - rekel bi nemudoma - spletla med biološko teorijo iz devetnajstega stoletja in diskurzom oblasti. V bistvu je evolucionizem, razu- mljen v širšem smislu - se pravi, ne toliko sama Darvvinova teorija, temveč sku- pek njenih pojmov (denimo: hierarhija vrst na skupnem evolucijskem dreve- su, boj za obstanek med vrstami, selekcija, ki izloči manj prilagojene) - , v nekaj letih devetnajstega stoletja povsem spontano postal ne samo način prevajanja političnega diskurza v biološke izraze, niti preprosto način skrivanja nekega političnega diskurza pod znanstveno krinko, temveč dejansko način, kako misliti kolonizacijske odnose, nujnost vojn, kriminaliteto, fenomene norosti in duševnih bolezni, zgodovino družb in njihovih različnih razredov itd. Dru- gače rečeno, vsakokrat, ko je prišlo do spopada, usmrtitve, boja ali smrtne ne- varnosti, smo bili vse to prisiljeni - dobesedno - misliti v obliki evolucionizma. Razumemo pa lahko tudi, zakaj se rasizem razvije v tistih modernih dru- žbah, ki funkcionirajo na način biooblasti; razumemo, zakaj bo rasizem na- 1 6 4 PREDAVANJE 1 7 . MARCA 1 9 7 6 stopil na določenih privilegiranih mestih, in sicer prav tam, kjer je pravica do smrti nujno potrebna. Rasizem se bo razvil predvsem s kolonizacijo, torej s kolonizatorskim genocidom. Ko je treba ubiti ljudi, prebivalstva, civilizacije, kako lahko to storimo, če delujemo na način biooblasti? S pomočjo evolucio- nističnih tem, torej z rasizmom. Vojna. Kako se lahko ne le vojskujemo s svojimi nasprotniki, ampak iz- postavimo vojni tudi lastne državljane,jih pobijemo na milijone (kar seje do- gajalo natanko od devetnajstega stoletja, od druge polovice devetnajstega sto- letja dalje), če ne ravno z razpihovanjem rasistične tematike? Odslej bo šlo v vojni za dvoje: ne le preprosto zrušiti svojega političnega nasprotnika, pač pa nasprotno raso, to biološko nevarnost, ki jo za raso, kateri pripadamo, pred- stavljajo tisti, ki so nasproti. Seveda pa je to zgolj nekakšna biološka ekstra- polacija teme političnega sovražnika. Toda še več, vojna - in to je popolnoma novo — se na koncu devetnajstega stoletja ne bo izkazala preprosto za način, kako okrepiti lastno raso z uničenjem nasprotne (v skladu s tematiko selekci- je in boja za obstanek), ampak tudi za način, kako preroditi lastno raso. Števil- nejši ko bodo tisti izmed nas, ki bodo umrli, čistejša bo rasa, kiji pripadamo. Vsekakor gre tu za vojni rasizem, kije bil konec devetnajstega stoletja ne- kaj novega in k i j e bil po mojem mnenju nujen, namreč zaradi dejstva, da ga je biooblast potrebovala, ko je hotela začeti vojno; kako bi sicer lahko artiku- lirala voljo po uničenju nasprotnika ter tveganje, ki g a j e vzela nase ob ubi- janju tistih, katerih življenje bi morala po definiciji zaščititi, urediti, razmno- žiti? Isto bi lahko rekli v zvezi s kriminaliteto. Če je bila kriminaliteta mišlje- na v rasističnih terminih, potem se je to prav tako zgodilo v trenutku, ko je bilo treba v mehanizmu biooblasti omogočiti usmrtitev kriminalca ali pa nje- govo izključitev. Isto velja za norost in za razne anomalije. V grobem menim, da rasizem zagotavlja funkcijo smrti v ekonomiji bioo- blasti v skladu z načelom, d a j e smrt drugih biološka okrepitev samega sebe, kolikor pripadamo neki rasi ali populaciji oziroma kolikor smo element ne- ke enotne in žive pluralnosti. Vidite, da smo tu v bistvu zelo daleč od rasizma, ki bi preprosto in tradicionalno pomenil prezir in sovraštvo, ki ga ena rasa čuti do druge. Smo tudi zelo daleč od rasizma, ki bi bil nekakšna ideološka operacija, s katero bi države ali razred poskušali preusmeriti na mitičnega na- sprotnika vse sovražnosti, ki bi bile usmerjene proti njim ali ki bi nadlegova- le družbeno telo. Po mojem mnenju je veliko globlji od stare tradicije, veliko globlji od nove ideologije, skratka, je nekaj drugega. Posebnost modernega rasizma, tisto, kar j e njegova specifičnost, se ne navezuje na miselnosti, ideo- logije ali laži oblasti. Navezuje se na tehniko oblasti, na oblastno tehnologijo. Navezuje se na to, kar nas - kar najdlje od rasne vojne in tovrstnega razume- vanja zgodovine - umešča v neki mehanizem, ki biooblasti omogoči njeno iz- 1 6 5 M I C H E L F O U C A U L T vrševanje. Rasizem je torej povezan z delovanjem države, ki je za to, da bi izva- jala svojo suvereno oblast, prisiljena uporabljati raso, iztrebljanje ras in očišče- vanje rase. Sopostavitev, ali raje delovanje stare suverene oblasti s pravico do smrti skozi biooblast, implicira delovanje, vzpostavitev in spodbujanje rasi- zma. In prav tu se po mojem mnenju rasizem dejansko zakorenini. Potemtakem razumete, kako in zakaj so najbolj morilske države hkrati nujno najbolj rasistične. Seveda sije treba tu ogledati primer nacizma. Konec koncev je nacizem pravzaprav najvišja stopnja v razvoju novih oblastnih me- hanizmov, ki so se vzpostavljali od osemnajstega stoletja dalje. Vsekakor ni bolj disciplinarne države od nacističnega režima; niti ni države, v kateri bi bio- loške regulacije upoštevali še strožje in vztrajneje. Disciplinarna oblast, bioo- blast: vse to je od glave do peta prežemalo in podpiralo nacistično družbo (odgovornost za biološko, ploditev, dednost; pa tudi za bolezni in nesreče). Ni družbe, ki bi bila hkrati tako disciplinarna in tako varovalna kot tista, ki so jo vzpostavili ali vsaj načrtovali nacisti. Nadzor naključij, značilnih za biološke procese, je bil eden neposrednih ciljev tega režima. Toda v istem času, ko je nastopila ta univerzalno varovalna, univerzalno varnostna, univerzalno regulacijska in disciplinarna družba, j e skozi to družbo v najbolj neskaljeni obliki izbruhnila morilska oblast, se pravi tista stara, su- verena moč ubijanja. Ta moč ubijanja, ki prežema celotno družbeno telo na- cistične družbe, se v prvi vrsti manifestira zato, ker moč ubijanja, torej oblast nad življenjem in smr^o, ni dana preprosto državi, temveč celi vrsti posame- znikov, precejšnjemu številu ljudi (naj gre za SA, SS itd.). V skrajnem prime- ru imajo v nacistični državi vsi ljudje pravico do življenja in smrti svojega so- seda, in sicer zaradi možnosti ovadbe, k i je dejansko omogočala odstraniti ali dati odstraniti nekoga, ki je poleg vas. Besnenje morilske oblasti in suverene moči je torej prežemalo celotno družbeno telo. Prav tako je morala ta politika zaradi dejstva, d a j e vojna ekspli- citno postavljena kot politični cilj - in ni enostavno v ozadju, kot politični cilj za pridobitev določenega števila sredstev, pač pa je nekakšna zadnja in odločil- na faza vseh političnih procesov - , voditi do vojne, vojna pa je bila ultimativna in odločilna faza, ki okrona skupnost. Zato cilj nacističnega režima ni prepro- sto uničenje drugih ras. Uničenje drugih ras je eden od obrazov tega projekta, drugi obraz pa je ta, da izpostavimo absolutni in univerzalni smrtni nevarnosti lastno raso. Tveganje smrti, izpostavljanje popolnemu uničenju je eno izmed načel, ki so vpisana med temeljne naloge nacistične pokorščine in med glavne politične cilje. Priti j e treba do točke, ko bo celotna populacija izpostavljena smrti. Edino ta univerzalna izpostavljenost celotne populacije smrti bo lahko to populacijo dejansko konstituirala kot višjo raso in jo, spričo ras, ki bodo popolnoma iztrebljene ali pa dokončno zasužnjene, tudi dokončno prerodila. 1 6 6 PREDAVANJE 1 7 . MARCA 1 9 7 6 V nacistični družbi torej vendarle imamo nekaj izrednega: gre za družbo, k i j e biooblast absolutno posplošila, a k i j e hkrati posplošila tudi suvereno pravico do ubijanja. Tu se natančno ujemata oba mehanizma, klasični, arha- ični mehanizem, k i je dajal državi pravico do življenja in smrti njenih državlja- nov, in novi mehanizem, k i je organiziran okoli discipline, regulacije, skratka novi mehanizem biooblasti; tako da lahko rečemo naslednje: nacistična dr- žava je med obojim, torej med področjem življenja, ki ga ureja, ščiti, jamči, biološko kultivira, in med suvereno pravico, da ubije kogarkoli - ne samo drugih, ampak tudi svoje lastne ljudi - , vzpostavila popolno sožitje. Pri naci- stih je posplošena biooblast sovpadala z diktaturo, k i je bila hkrati absolutna in zaradi neverjetnega zmanjšanja pravice do ubijanja in izpostavljanja smrti razpršena skozi celotno družbeno telo. Sloje za popolnoma rasistično, po- polnoma morilsko in popolnoma samomorilsko državo. Rasistična država, morilska država, samomorilska država. Eno nujno sledi iz drugega in se seve- da izteče v »končno rešitev« (s katero so hoteli, preko Židov, iztrebiti vse dru- ge rase, katerih simbol in hkrati manifestacija so bili Židje) v letih 1942-1943, potem pa še do telegrama 71, s katerim je Hitler aprila 1945 ukazal uničenje življenjskih pogojev samega nemškega naroda.6 Končna rešitev za druge rase, absolutni samomor [nemške] rase. Prav k temu je vodila mehanika, k i j e vpisana v delovanje moderne države. Seveda je zgolj nacizem prignal do skrajnosti igro med suvereno pravico do ubijanja in mehanizmi biooblasti. Vendar pa je ta igra dejansko vpisana v delovanje vseh držav. Vseh modernih držav, vseh kapitalističnih držav? No, ne bo po- vsem držalo. Po mojem mnenju je - vendar pa bi bilo to treba pokazati ob ne- ki drugi priložnosti - socialistična država oziroma socializem prav tako zazna- movan z rasizmom kot pa delovanje moderne države, kapitalistične države. Ob državnem rasizmu, ki s e j e oblikoval v pogojih, o katerih sem vam govo- ril, s e j e konstituiral social-rasizem, ki s svojim nastopom ni čakal na obliko- vanje socialističnih držav. Socializem je bil, ob svojem nastopu v devetnajstem stoletju, rasizem. Naj gre za Fourierja7 iz začetka stoletja, ali za anarhiste iz konca stoletja, če gremo skozi vse oblike socializma, boste v njih vselej našli neko komponento rasizma. O tem zelo težko govorim. Tako kot govorim, je to bolj zatrditev z gor- 6 H i t l e r j e od 19. marca sprejemal ukrepe za uničenje nemške logistične infrastrukture in industri jske o p r e m e . Ti ukrepi so izraženi v dveh dekretih, 30. marca in 7. aprila 1945. O teh dekre t ih cf. A. Speer , Erinnerungen, Berlin, Propyläen-Verlag, 1969. Foucau l t j e za- gotovo bral de lo J . Festa, Hitler, F rankfur t na Majn i /Ber l in /Duna j , Verlag Ullstein, 1973. 7 V zvezi s tem cf. predvsem Ch. Fourier, Théorie des Quatre Mouvements et des Destinées gé- nérales, Leipzig [Lyon], 1808; Le Nouveau Monde industriel et sociétaire, Pariz 1829; La Faus- se Industrie morcelée, répugnante, mensongère, Pariz 1836, 2 zv. 1 6 7 M I C H E L F O U C A U L T jačo. Če bi vam hotel to tudi dokazati (kar sem želel), bi to na koncu pome- nilo še en sklop predavanj. V vsakem primeru pa bi rad rekel vsiy tole: na splošno se mi zdi - sedaj govorim malo na pamet - , da se socializem, dokler ne postavi na prvo mesto ekonomskih ali pravnih problemov, kot j e lastnina ali način produkcije - in kolikor zaradi tega sam ne postavlja in ne analizira problema mehanike oblasti, oblastnih mehanizmov —, [da se torej socializem vse dotlej] ne more odpovedati prevzetju in investiranju tistih oblastnih me- hanizmov, za katere smo videli, da so se vzpostavili v kapitalistični ali indu- strijski državi. Nekaj je vsekakor gotovo: namreč da socializem ni kritiziral te- me biooblasti, ki se je oblikovala ob koncu osemnajstega in skozi celotno de- vetnajsto stoletje, temveč jo je dejansko prevzel, razvil, ponovno vpeljal, j o na določenih mestih modificiral, nikakor p a j e ni ponovno premislil v njenih te- meljih in v načinih njenega delovanja. Navsezadnje p a j e sprejel tudi idejo, da j e bistvena funkcija družbe ali države, oziroma tistega, kar naj stopi na me- sto države, v tem, da začne upoštevati življenje, ga urejati, množiti, kompen- zirati njegova naključja, pregledati in razmejiti njegove možnosti in biološke zmožnosti - menim, d a j e socializem vse to sprejel kot takšno. S posledicami, ki temu sledijo, brž ko se znajdemo v socialistični državi, ki mora izvajati pra- vico do ubijanja ali pravico do iztrebljanja ali pa pravico do diskvalificiranja. In tako boste lahko brez nadaljnjega zopet odkrili rasizem - ne etnični rasi- zem v pravem pomenu, temveč rasizem evolucionističnega tipa, biološki rasi- zem - , ki v polni meri deluje v socialističnih državah (tipa Sovjetske zveze), in sicer kar zadeva duševne bolezni, kriminalce, politične nasprotnike itd. Toli- ko o državi. Tisto, kar se mi zdi prav tako zanimivo in kar mi j e dolgo povzročalo težave, je, še enkrat, dejstvo, da enakega delovanja rasizma ne najdemo samo na ravni socialistične države, ampak tudi v različnih oblikah socialističnih analiz ali projektov skozi celotno devetnajsto stole^e. Zdi se mi, da gre za na- slednje: vsakokrat ko je kakšen socializem v glavnem vztrajal zlasti pri preo- blikovanju ekonomskih pogojev kot načelu preoblikovanja in prehoda iz ka- pitalistične v socialistično državo (drugače rečeno, vsakokrat ko j e iskal nače- lo preoblikovanja na ravni ekonomskih procesov), ni potreboval, vsaj ne takoj, rasizma. Po drugi strani pa j e rasizem znova vzniknil vedno, ko j e bil so- cializem prisiljen vztrajati pri problemu boja, boja proti sovražniku, pri pro- blemu uničenja nasprotnika znotraj same kapitalistične družbe. Kadar j e šlo torej za poskus, da bi mislili fizični spopad z razrednim nasprotnikom v ka- pitalistični družbi, je znova vzniknil rasizem, saj je bil to edini način, kako je socialistična misel, k i je bila kljub vsemu zelo navezana na tematiko bioobla- sti, lahko mislila razlog za uboj nasprotnika. Kadar gre preprosto za to, da na- sprotnika ekonomsko uničimo, da mu odvzamemo njegove privilegije, ne po- 1 6 8 PREDAVANJE 1 7 . MARCA 1 9 7 6 trebujemo rasizma. Toda brž ko gre za to, da moramo razmišljati o tem, da se bomo znašli z njim iz oči v oči ter da bomo morali z njim fizično obraču- nati, tvegati lastno življenje in ga poskušati ubiti, za to pa je bil potreben ra- sizem. Zato imate vsakokrat, ko imate socializme oziroma oblike socializma, tre- nutke socializma, ki poudarjajo problem boja, na delu rasizem. In tako so bile najbolj rasistične oblike socializma, kamor nedvomno dosti bolj sodi blanki- zem, kamor dosti bolj sodita pariška komuna in anarhija kot pa socialna de- mokracija, Druga internacionala in sam marksizem; tako je bil torej sociali- stični rasizem v Evropi odpravljen šele ob koncu devetnajstega stoletja, po eni strani s prevlado socialdemokracije (in, to je treba poudariti, z reformizmom, k i j e bil vezan na to socialdemokracijo), po drugi strani pa z določenim šte- vilom procesov, kot na primer afera Dreyfus v Franciji. Toda pred afero Drey- fus so bili vsi socialisti, ali vsaj njihova skrajna večina, v osnovi rasisti. In po mojem mnenju so bili rasisti v toliko, v kolikor (in s tem bom zaključil) niso na novo premislili tistih mehanizmov biooblasti - oziroma so jih sprejeli, če hočete, kot nekaj samoumevnega - , ki jih j e od osemnajstega stoletja dalje vzpostavljal razvoj družbe in države. Kako lahko ohranjamo delovanje bioo- blasti in obenem izvajamo pravice do vojne, umora in funkcije smrti, če ne po poti rasizma? Ravno v tem je bil problem in po mojem mnenju gre vselej za ta problem. Prevedla Samo Tomšič in Ana Žerjav 1 6 9