0B ipotininA piAčAnA v corovini. £ £ £ E £ poiAMeznA frevuKA nAne i-dio LETO m. LJUBLJANA, SOBOTA, 6. MAJA 1939. UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Ljubljana, Čopova 1 Del. zbornica — Tel. št.: 35-29 — Pošt. fte~ kovni račun št. 17.548 — NAROČNINA : Za člane ZZD 2 din mesečno, za druge naročnike 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO ŠTEV. 19. Edina legitimacija Ko je pred dobrimi tremi leti vstalo k življenju naše borbeno gibanje, so bili njegovi početniki deležni splošnega prezira in posmehljivega omalovaževanja. Nasproti gorčičnemu zrnu, ki je skrivalo v sebi nezadržno silo razmaha, je stal ves narejeni svet s svojim videzom in svojimi potvarami. Kdor je zato gledal na zunanjost, kdor ni bil videc v globino, ta nikoli ni mogel verovati, da bomo ob takem in tolikem videzu nasprotnih moči, kdaj vzrasli v odločujočo delavsko silo. Daleč proč od nas je zato stal vsak, kdor je računal po tem videzu z dejanskim življenjem. Ljudje, ki so tako zelo radi tam, kjer so uspehi, kjer je moč, kjer so upi v srečen izid, so se mlademu slovenskemu katoliškemu delavskemu gibanju v velikem ovinku izogibali. Mala četa prvih udarnikov iz tega gibanja pa ni oklevala niti za trenutek. Z občudovanja vredno vero v zmago in z neizprosno doslednostjo so si postavili daleč pred se visoki cilj in delali z vsemi silami, da ga dosežejo. Počasi je naša udarna sila razmajala nasprotne vrste, je naš duh pronical v duše delavstva in osvajal zase njihova srca. Naše vrste so se pričele širiti, naši nasprotniki po pričeli slutiti nevarnost. Prvi znaki zmed so se tam pojavili. Pri nas je rastla samozavest. Mnogi, ki so doslej oklevali s svojo odločitvijo, a so pošteno mislili, so vrgli na-stran svoje neosnovane pomisleke in so se pridružili pokretu ZZD. Zmeda v nasprotnih vrstah pa je tam tudi že sfabricirala prve uskoke. Razni po duhu našim smerem popolnoma tuji ljudje so prišli do prepričanja, da njihova barka tone in da je zato najbolje rešiti se na ladjo ZZD. Ljudje, ki so po celem svojem mišljenju in življenju bili materialisti, so spoznali razpoke v svojih gibanjih. Zaskrbelo jih je zase in hiteli so pred usodno nevihto pod varno streho. K vsemu so se pridružile še zunanje prilike in razplet notranjih dogodkov v prav-cu, ki je bil za ZZD ugoden. To je naše gibanje viharno vzdignilo iz normalnega zakonitega razvoja. Upravni aparat centrale, urejen na normalen zdrav razvoj in zdravo rast pokreta, je bil za točno evidenco gibanja v tem navalu prešibek. Stroga kontrola nad novimi prirastki, pritegnitev zainteresiranih krogov k temu delu je postala trenutno nemogoča. V takem ozračju se je posrečilo nekaterim, ki so v zmoti zavestno živeli in bi v njej tudi hoteli ostati, da so prijadrali v naše vrste. Ljudje so to, ki so brez značaja, moralno manj vredni, ali tudi nič vredni. Ti mislijo, da bomo slepi toliko, da njihove igre ne bomo spregledali. Mislijo, da jih bomo za njihovo uskoštvo iz-častili, pardonirali njihovo preteklost, krili njihove grehe. Zelo se motijo! Poudarjamo, da se je to zgodilo le v nekaj slučajih. So to le redke izjeme. Toda naše gibanje takih izjem ne prenese. Če je kdo v prvem zaletu hudournega razvoja ostal za tok smeri neopažen, dolgo to ne more biti tako. Gnilo bi bilo naše delo, če bi za daljšo dobo gnilobo kogarkoli na sebi preneslo. Kamorkoli bi se kdo iz nasprotne miselnosti hotel vriniti s svojo umazanijo v našo pošteno borbo, na kakršnokoli mesto bi poizkušal splezati, naj ve, da pri nas zanj mesta ni. Temeljito bomo počistili z vso navlako, z vsakim malopridnežem in ga za uskoštvo tudi kaznovali. Kar smo v gneči zamudili, bomo v miru temeljito nadoknadili. Ne bo nas tu motila ne funkcija, ne vloga, ne sposobnost, ne trenutno delo, še najmanj pa mnogo besedičenja in krivične reklame. Mi smo v svojem pokretu odprli vrata vsemu delavstvu na stežaj, da mu omogočimo vrnitev k Bogu in narodu ter stanu. A od vsakogar zahtevamo za njegovo prošlost eno edino legitimacijo: neoporečeno pošte- nost. Te legitimacije ne sme nikomur manjkati. Kdor je nima, naj zgine! Zn volitve obratnih zaupnikov v vsak obrat in delavnico listo mn Delavsko zbornico na nove temelje 1 Delavska zbornica je prešla v druge roke. Zanjo nosi pred delavstvom skoro izključno odgovornost stanovska ZZD. Delavstvo je to spremembo na splošno pozdravilo. Tudi potkretu ZZD doslej nasprotno usmerjeni so v neredkih primerih odobravali preimenovanje plenuma zborničnih delegatov. Vzrok temu je v tem, ker doslej slovenska Delavska zbornica ni bila kos svojim nalogam, njeni odgovorni organi se zato niti potrudili niso. Delavstvo sedaj čaka na preusmeritev življenjskega toka v svoji stanovski predstavnici in pričakuje upravičeno novih dejanj. Na tehtnici so tu življenjski interesi delavstva in celoten stan z veliko prisotnostjo duha sledi nihanju te tehtnice. Po delih bo sodil zato novo upravo DZ, istočasno zanjo pa tudi za Delavsko zbornico odgovorno ZZD. Zato s preimenovanjem plenuma zbornice, s predajo njene uprave iz enih v druge roke še daleka ni vse dokončano. Tu se nikakor ni šlo samo zato, da se izmenja celotna uprava in postavi nova. Tudi ni bil neposreden namen preimenovanja morebiten odpust nekaterih uslužbencev in sprejem novih. Niso bili tu v igri esebni interesi enih proti drugim, da bi ostalo v bistvu tako vse lepo pri starem in bi se zamenjalo samo vloge. Naloga nove uprave in novega plenuma delegatov je nasprotno v tem, da notranje življenje zbornice in njene odnose do stanu postavi na povsem nove in drugačne temelje. Če bi tega ne storila, ne bi bila vredna, da se ji je ta častna naloga poverila. Iz bistva pokreta ZZD, v njegovem notranjem nasprotstvu proti materialističnemu marksizmu, mora zrasti tudi novo duhovno ogrodje zgradbe naše stanovske predstavnice. Delavska zbornica mora zato spremeniti svojo finančno politiko. Njeni denarni razhodki se nikakor ne smejo zgubljati samo za pogon nekega mrtvega zg°lj statističnega urada. Ta gromadi sklade papirnatih aktov, a življenje, pravo življenje, teče mimo. Tu imajo morda uslužbenci polne roke dela, a delo ne rodi pravih sadov. To, kar bi moralo biti le pomožno sredstvo ustanove za dosego njenih ciljev, postaja v njem njegovo pogrešeno bistvo. Pri takem teku stvari postaja usluž-benstvo edini poznavalec birokratične-ga statisti carstva v zbornici in obenem tudi njen pravi gospodar. Uprava in delegati so le njegove figure. Zato tudi končno uslužbenstvo odloča o vsem, zastopa zbornico v javnem življenju in ji daje svoj pečat. To je nekako tako, kakor pri kakšnem konsumu z nezmožnim upravnim odborom. Tam poslovodja kupuje od odbornikov, jim določa nagrade in odborniki ga imenujejo in tudi smatrajo za gospoda. Nova uprava mora ven iz takih kolesnic. Ona je odgovorna pokretu, iiz ‘ kateregja izhaja in dolžna delavstvu, (ki ga zastopa, da najde zbornica iz tega mrtvila pot nazaj v življenje in neposredni stik z delavstvom. Uprava z delegati je za zbornično poslovanje odgovorna, ona sama je nosilka zbornične funkcije in njena avtoritativna predstavnica. Sama mora upoznati vse upravičene delavske težnje, sama mora dirigirati ukrepe za njegove življenjske koristi. Sama mora zato na teren med delavstvo. Delavstvo mora neposredno spoznati njene načrte. Imeti mora priliko, da jih v resnosti preudari in po potrebi izpopolni. Tak neposreden stik bo podrl zid, -ki je stal doslej med delavstvom in med zbornico. Našel bo sredstva, da v zbornico naložen kapital vrne delavstvu, da ogromne pasivne izdatke mobilizira v aktivne svrhe. Približal bo gospodarski nivo uslužbencev delavske socialne institucije splošnemu gospodarskemu stanju delavstva ter jih tako strnil v tesneje občuteno skupnost. Pokret, iz katerega izhaja nova zasedba naše Delavske zbornice je kot odpor proti marksizmu in njegovemu materializmu obenem odpor proti iskanju osebnih koristi in borba za obče koristi stanu. Ta pa zahteva žrtev in idealizma Delavska zbornica, predstavnica delavstva, je doslej hodila druga pota. Poslej ne sme več! člani plenuma, člani odbora, člani predsedstva zbornice so dolžni sebi, pokretu ZZD in stanu, da grade na močnem idealizmu v mnogih žrtvah novo dobo. Dolžni so ,da to zahtevajo tudi od drugih, ki od zbornice žive. Prepričani smo, da bo novo predstojništvo D. Z. to tudi storilo. Zasedanje Delavskih zbornic v Ljubljani ■as Ljubljana, 2. V. 1939. V soboto in nedeljo- (29. in 30. 4. 39.) so se zbrali v Ljubljani delegati vseh delavskih zbornic Jugoslavije. Kakor znano so zbornice razen zagrebške, vse v rokah članov ZZD in Jugo-rasa. V zagrebški zbornici pa začasno še sedijo marksisti. Upamo, da bo tudi ta zbornica skoraj prešla v upravo pravega hrvatskega narodnega delavstva. Sicer pa sta bila marksistična delegata iz Zagreba ves čas zasedanja prav pridna in sta bila z vsemi predlogi in sklepi zasedanja soglasna s člani delegati ZZD in Jugorasa. Naši domači marksisti bodo ob tej vesti pač bolj kislih obrazov, pa jim mi zato ne moremo pomagati, če se ves marksizem vedno ravna po »gospodarskih« razmerah in po vremenskih prilikah. Po zasedanju je bil izdan v javnost sledeči komunike: Včeraj in danes je bila seja odbora centralnega sekretarijata delavskih zbornic v Delavski zbornici v Ljubljani. Sejo je otvoril vršilec dolžnosti tajnika centralnega tajništva g. Ljubomir Mitič in predlagal, da se izvoli predsednik. Za predsednika seje odbora je bil enoglasno izvoljen g. Viktor Kozamernik, predsednik Delavske zbornice v Ljubljani. Prisotni so člani odbora in eksperti: Za belgrajsko Delavsko zbornico g. Ljubomir Mitič, tajnik Velimir Simič, član uprave in kot ekspert Zarija Popovič, pravni referent. Za ljubljansko Delavsko zbornico: g. Viktor Kozamernik, predsednik in Golob Stanko, član uprave ter eksperti g. Hafner Andrej, tajnik zbornice, Ga-sar Albin podpredsednik in Preželj France referent. Za zagrebško Delavsko zbornico; Ilija šarapa, podpredsednik in Šiletič Matija blagajnik ter kot ekspert Josip Pfajfar, tajnik. Za novosadsko Delavsko zbornico: Vasilije Besermenij, predsednik in Boš-lso Spasič, tajnik. Za sarajevsko Delavsko zbornico: g. Peter Medič, predsednik in Bečare-vič Sadik, član uprave in kot ekspert Jovo Jakšič, tajnik. Za skopijansko Delavsko zbornico: g. Trifun Despotovič, predsednik in Dragosav Milojevič, tajnik. Za splitsko Delavsko zbornico g. Če-do Dobrič, blagajnik in Roje Ante, član uprave ter kot ekspert Tocigl Ivan. Za centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu v. d. tajnika g. Ljubomir Mitič in blagajnik Velimir Mi-hajlovič. Po dvodnevni diskusiji, katere so se udeležili člani odbora in eksperti: Roje iz Splita, Pfajfar iz Zagreba, Spasič iz Novega Sada, Mitič iz Beograda, Tocigl iz Splita, Šiletič iz Zagreba, Milojevič iz Skoplja, Preželj iz Ljubljane, Dobrič iz Splita, Besermenij iz Novega Sada, je odbor centralnega tajništva vsa poročila osvo|jil in soglasno sprejel sledeče sklepe: 1. Da Bogdan Krekič, bivši tajnik, ne dobi razrešnice za svoje finančno poslovanje v 1. 1938. 2. Pregled nad celokupnim poslovanjem Osrednjega tajništva Delavskih zbornic od časa, ko je bilo ustanovljeno, pa do dolžnostne razrešitve bivšega tajnika Bogdana Krekiča, bo poverjeno posebe izvoljenemu odboru. 3. Najdalj v treh mesecih mora biti sklican kongres vseh Delavskih zbornic, 4. Predložen mora biti načrt za spremembo in dopolnilo uredbe o preskrbi nezaposlenih delavcev, in sicer vse spremembe in dopolnila, ki jih je bil za ta načrt na temelju popolne samouprave izdelal posebni, na ljubljanski seji izvoljeni odbor Osrednjega tajništva, ki je tudi dokončno uredil načrt vseh sprememb. Ta načrt je odbor Osrednjega tajništva soglasno sprejel. 5. Na pristoljnem mestu je treba zahtevati takojšnjo dolžnostno razrešitev za upravnika Osrednje uprave za posredovanje dela dr. Maria Krmpo-tiča. 6. Odbor osrednjega tajništva je spreljel na znanje obvestilo vršilca dolžnosti tajnika Ljubomira Mitiča, ki je sporočil, da je minister za socialno (Nadaljev. na 2. str. spodaj!) Občni zbor centrale ZZD Ponovno opozarjamo vse podružnice na naš redni občni zbor, ki bo v nedeljo 7. maja ob Vi3 uri popoldne v veliki dvorani Delavske zbornice. Podružnice naj smatrajo kot svojo sveto pravico in obenem dolžnost, da občnemu zboru prisostvujejo s polnim številom delegatov, do katerega imajo pravico po zveznih pravilih. Vsak občni zbor je v organizacijskem življenju nov važen mejnik, ko polagamo račune o izvršenem delu in ustvarjamo načrte za razmah in zmago v bodočnosti. Važno je to delo in noben delegat ne sme neupravičeno izostati. Na občni zbor pa morejo priti tudi ostali člani podružnic ZZD, čeprav niso delegati. Mi jih vabimo. Seveda nimajo pravice glasovanja, vendar je za vsakega zares zavednega pokretaša občni zbor centrale tolike važnosti, da ga mora brezpogojno zanimati. Stroške vožnje in preskrbo delegatov za občni zbor ZZD centrala ne bo krila. O delavskem zavarovanju I. slovenski delavski labor Ena najvažnejših socialnih ustanov za zaščito delavskega stanu je brez dvoma zavarovanje za bolezen, nezgodo, onemoglost, starost in smrt. Delavstvo zaradi tega ne sme stati brezbrižno ob strani in zavzeti kritično odklonilno sa-lišče, ker je to le v njegovo škodo. Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922 je postavil temelje tej velevaž-ni ustanovi, medtem ko so pred tem obstoječe bolniške blagajne predstavljale le nekakšne predhodnike današnjega zavarovanja. Gotovo od vsega začetka ni bilo vse v redu, vendar je bil prvi korak napravljen ter je ta del socialne zaščite napravil precejšen kos poti naprej v smeri do svoje popolne zgraditve. KORISTI DELODAJALCEV IN DELOJEMALCEV. Delavsko zavarovanje je gotovo tudi v korist delodajalcev, katerim odvzame proti plačevanju prispevka veliko skrb, da se jim ni treba brigati za usodo delavcev in uslužbencev v primeru bolezni, onemoglosti itd. Delodajalec se torej reši z razmeroma nizko odkupnino velikanske moralne in pravne obveznosti. Glavno korist od zavarovanja pa ima brez dvoma delavec sam, ker ono daje njegovemu življenjskemu obstoju varnost, njemu pa občutek, da ne stoji v primeru delanesposobnosti zapuščen na svetu. Delavsko zavarovanje torej stoji na načelu vzajemnosti, ali bolje rečeno, na načelih krščanske ljubezni. Na teh načelih je bila urejena vzajemnost tedanjih obrtniških delavcev v cehovskih organizacijah predkapitalistične družbe, katere je ukinil kapitalistični liberalizem in se je delavstvo moralo dolgo boriti za svoje zavarovanje, da ga je zopet doseglo in to na stopnji, ki odgovarja razmeram in razvoju družbe. ODKOD NEZAUPLJIVOST DELAVSTVA? Vendar moramo ugotoviti, da je delavstvo zavzelo napram pridobitvam in uspehom svojega saanolastnega boja stališče nezaupanja in včasih celo na-sprotnosti. To dejstvo mora imeti nekje svoj izvor oz. vzrok, in sicer ne v območju izkušenj ali gmotnih strem- S’ enj, temveč miselnosti. To se pravi, a je moral gotov idejni vpliv na delavstvo v gotovi dobi povzročiti nezaupljivost napram svojim lastnim ustanovam . VPLIV MARKSISTIČNE MISELNOSTI. Ako pregledamo vse idejne činitelje, ki so skozi daljšo ali krajšo dobo učinkovali na delavski stan, moramo, ka- (Nadaljev. s 1. strani!) politiko in narodno zdravje potrdil izvolitev Dragoslava Milojeviča za tajnika Osrednjega odbora. Razen tega je bilo na zasedanju rešenih še mnogo važnih tekočih vprašanj, ki zanimajo vse Delavske zbornice ter delavske in nameščenske organizacije. Predsednik g. Kozamernik je nato zaključil zasedanje. Na tej seji je kakor rečeno značilno, če prav nič važno, zadržanje marksistov iz Zagreba. Krekič in pred njim Topalovič, katerih delovanje bodo preiskali, sta bila marksista. Zagrebčani so glasovali za preiskavo, naši marksisti se pa po svojem časopisju radi Kre-kiča že dalj časa zvijali v srčnih bolečinah. Važno je dalje, da je zasedanje za ureditev borz dela postavilo za osnovo na čelo samouprave, da tako njihovo delo postane bolj prožno in prosto nepotrebnih vezi Središnjega urada borz dela v Beogradu. Značilna je tudi zahteva, da se predsedniku Središnjega urada, ki je obenem njen ravnatelj, torej gospodar in uslužbenec v isti osebi, stopa zato na prste. Nam gotovo ne bo žal, članstvu ZZD pa tudi ne. Morda bo drugim, pa to nas ne boli. Da bi se ne ponavljale nikoli več stvari, kakor so se za Topa-loviča in Krekiča, so sedanjemu tajniku tajništva delavskih zbornic postavili sosvet, brez katerega njegovi ukrepi niso pravomočni. Mi to kontrolo v interesu delavstva iskreno odobravamo. kor pri nešteto drugih vprašanjih zalotiti marksizem pri njegovem kvarnem poslu. Marksizem odklanja vsako sodelovanje med stanovi in razredi in hujska delavstvo na nepomirljiv razredni boj. Logična posledica tega idejnega vpliva na delavstvo se mora zaradi tega nujno očitovati v odklonilnem stališču napram vsemu, kar ubla-žuje razredni boj in vzpostavlja možnost skladnega sožitja in vzajemnost med stanovi. Delavsko zavarovanje pa je vsekakor ona socialna ustanova, kjer se postavi vprašanje življenjskega obstoja delavca glede njegove zdravstvene zaščite na bazo skladnosti in sodelovanja med delodajalci in delojemalci, kar je vsakemu pravemu marksistu trn v peti. Morda bodo na take ugotovitve odgovorih drugointernacionalisti, da so oni po vsem svetu vodih boj, da pride delavstvo do svojega zavarovanja. Dejstvo je, da so imeli na soc. zakonodajo v raznih deželah posebno v povojni dobi sicer precejšen vpliv, toda vprašanje je, iz kakšnih razlogov so se zavzeli za delavsko zavarovanje. Iz idejnih gotovo ne, ker so ravno idejna načela marksizma v posebnem nasprotju z izvajanjem družbenih na-sprotstev. Razlogi morajo biti torej le politično-taktične narave. Zavzeli se potemtakem za delavsko zavarovanje niso, ker so bili prepričani o pravičnosti take ustanove, marveč zato, da si s tem pridobijo naklonjenost množic. V kolikor je torej marksizem sodeloval v boju za socialno zavarovanje delavstva, je ah uganjal demagogijo, ah grešil proti lastnim načelom. DOSLEDNA NEDOSLEDNOST Razlogi, ki so socialistom dah povod, da si ta načelni greh oprostijo, pa so ležali v delno podzavestnem stremljenju, ki je izraz materialistične miselnosti; kot dobri računarji so namreč takoj zaslutili, da od zavarovanja ne bodo imeli koristi zgolj delavci, temveč oni, kot njihovi voditelji, ki bodo v imenu delavstva upravljali ustanove delavskega zavarovanja in tako prišli do mastnih korit. Da je delavstvo po njihovem posrednem idejnem vplivu nezaupljivo stalo ob strani, jim je moralo biti le všeč, kajti s tem so se vsaj rešili kontrole. V kolikor pa je delavstvo le imelo odprte oči, je moglo z lahkoto ugotoviti, da so rdečim voditeljem socialne ustanove radi njihovih gmotnih koristi bolj pri srcu, kakor njemu samemu, kar pa je moralo odklonilno stališče delavstva le podvojiti. Z druge strani so komunisti z vsemi močmi stremeli za tem, da socialne zaščitne ustanove v očeh delavstva čimbolj diskreditirajo in ga s tem prepričajo o potrebi odklonitve sodelovanja med stanovi in čim več poglobitve razrednega boja. Dovolj prilike za to so jim nudili njihovi rdeči bratci iz II. internacionale, ki so često od revnih pomočnikov glede na prilike poštah dobro plačani funkcionarji delavskega zavarovanja in drugih soc. ustanov in si od prispevkov v tem svojstvu sami delili take plače, da je moral sleherni delavec videč tako koruptno gospodarstvo z denarjem, ki je bil iztisnjen iz njihovih žuljev, zaškripati z zobmi in obenem v svoji nevednosti slediti pro-povedniku sovraštva. PRED NOVO DOBO... Vsekakor moramo z veseljem ugotoviti dejstvo, da se doba izkoriščeva-nja raznih delavskih socialnih ustanov in s tem tudi delavskega zavarovanja po vsej državi bliža koncu in, da stojimo že na pragu nove dobe, kjer g temi ustanovami mesto rdečih demagogov upravljajo možje-strokovnjaki, katerih morala in idealizem izključuje njih zlorabo. Predavanje o Kongresu Kristusa Kralja Zanimanje za kongres Kristusa Kralja je v Ljubljani zelo zraslo. To je tudi dokazala prireditev v četrtek zvečer. Frančiškanska dvorana je bila polna občinstva. Ko je stopil v dvorano škof dr. Rožman, ga je občinstvo navdušeno pozdravilo. Občinstvo, zlasti pa škofa dr. Rožmana je toplo pozdravil predsednik KA dr. Žitko, nato pa je imel škof dr. Rožman krajši nagovor, v katerem je na-glašal med drugim: Morda doba takim prireditvam kakor je kongres Kristusa Kralja, ni naklonjena, saj je svet v mrzlični napetosti, M take prireditve ovira. Toda prav sedaj je čas za tak kongres, ki bo pomenil veliko mirovno delo. Sedaj so taki časi, v katerih vlada ostra borba, toda kongres Kristusa Kralja tako borbo odklanja in odklanjamo jo vsi, ki se borimo z idejami, z duhom in resnico za kraljestvo Kristusovo. Mi hočemo mir, zakaj Kristus kraljuje nad vsemi narodi brez razlike narodnosti ho nepreklicno 4. junija 1939 Delavstvo je zamisel našega manifesta-cijskega zborovanja z veseljem pozdravilo. Številni dopisi ter vprašanja podružnic in članstva potrjuje jo,, da se za tabor vršijo P° delavskih krajih živahne priprave. Prihajajo že tudi prijave o številni udeležbi. Tudi več odličnih prijateljev, ki smo jih posebej vabili, je sporočilo, da so vabilo z veseljem sprejeli in da se tabora udeleže. V nedeljo dne 4. junija bo ob pol devetih dopoldne najprej sv. maša v cerkvi oo. jezuitov pri Sv. Jožefu, ki je zgled in zaščitnik delavstva, sv. maša z ljudskim petjem in kratkim nagovorom. Sv.mašo bo za naše delavstvo daroval in imel tudi cerkveni nagovor naš dobri prijatelj g. vseučiliški profesor dr. A. Snoj. Po sv. maši je takoj sprevod do hotela Union, kjer se v veliki dvorani vrši naše manifestacijsko zborovanje. Celoten potek zborovanja bodo prenašali tudi zvočniki za poslušalce na prostem. Delno bo prenos zborovanja oddajala tudi ljubljanska radijska postaja. Podružnične odbore in člane propagandnih odsekov vabimo, da točno izvršijo naloge okrožnic, ki govore o taboru. Vse priprave naj bodo vestno in dobro izvršene, da bo naš prvi slovenski delavski tabor nesporno pokazal, da je naše delavstvo strnjeno s katoliškim narodom in da marksizem nima nobene pravice več govoriti v njegovem imenu. Na delo torej za čast stanu, za blagor delavstva! in jezikov. Kristus je kralj, Id ne vlada z zemeljskimi sredstvi, temveč vlada z ljubeznijo in pravico. Božja previdnost je hotela, da bo kongres Kristusa Kralja v Ljubljani in v Jugoslaviji, kjer je mir še najbolj doma kljub raznim bojaznim. Ljubljana in Slovenija bo pokazala ob tem kongresu vso ljubezen in vernost, talko da bo tudi široki svet prepričan o krščanskem preporodu našega ljudstva. Škof dr. Rožman je nato izrekel nekaj toplih želj in prošenj za molitev, da bi kongres Kristusa Kralja v Ljubljani čim bolje uspel. Obsežno predavanje je nato imel g. konz. svetnik Janez Kalan. Utemeljil je idejo in namen kongresa Kristusa Kralja. Ta namen je, da bi Bog kraljeval po vsej zemlji. Predsednik mednarodnega odbora kongresov Kristusa Kralja je naš škof. Prireditve se je udeležilo tudi zastopstvo centrale ZZD. Delovni čas v radarski industriji Prodaja našega premoga se je zadnja leta precej zvišala, čeprav ta prodaja še ni dosegla iste višine kakor pred krizo. Rudarsko delavstvo se je zaradi tega po vsej državi v precejšnji meri zaposlilo. Gotovi znaki pa sedaj javljajo novo krizo. Izgleda, da se bo v kratkem uvedlo po 1 dan počitka tedensko, tako da se bo število tedenskih delovnih dni znižalo od 6 na 5. Obseg l Ltmt iadaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Tunjice. — Za uredntttro odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Mm J. ttok.: A. Troatelj, Groblje.