0B
ipotininA piAčAnA v corovini.
£
£
£
E
£
poiAMeznA frevuKA nAne i-dio
LETO m.
LJUBLJANA, SOBOTA, 6. MAJA 1939.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Ljubljana,
Čopova 1 Del. zbornica — Tel. št.: 35-29 — Pošt. fte~ kovni račun št. 17.548 — NAROČNINA :	Za
člane ZZD 2 din mesečno, za druge naročnike 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 19.
Edina legitimacija
Ko je pred dobrimi tremi leti vstalo k življenju naše borbeno gibanje, so bili njegovi početniki deležni splošnega prezira in posmehljivega omalovaževanja.
Nasproti gorčičnemu zrnu, ki je skrivalo v sebi nezadržno silo razmaha, je stal ves narejeni svet s svojim videzom in svojimi potvarami. Kdor je zato gledal na zunanjost, kdor ni bil videc v globino, ta nikoli ni mogel verovati, da bomo ob takem in tolikem videzu nasprotnih moči, kdaj vzrasli v odločujočo delavsko silo.
Daleč proč od nas je zato stal vsak, kdor je računal po tem videzu z dejanskim življenjem. Ljudje, ki so tako zelo radi tam, kjer so uspehi, kjer je moč, kjer so upi v srečen izid, so se mlademu slovenskemu katoliškemu delavskemu gibanju v velikem ovinku izogibali.
Mala četa prvih udarnikov iz tega gibanja pa ni oklevala niti za trenutek. Z občudovanja vredno vero v zmago in z neizprosno doslednostjo so si postavili daleč pred se visoki cilj in delali z vsemi silami, da ga dosežejo.
Počasi je naša udarna sila razmajala nasprotne vrste, je naš duh pronical v duše delavstva in osvajal zase njihova srca. Naše vrste so se pričele širiti, naši nasprotniki po pričeli slutiti nevarnost. Prvi znaki zmed so se tam pojavili. Pri nas je rastla samozavest.
Mnogi, ki so doslej oklevali s svojo odločitvijo, a so pošteno mislili, so vrgli na-stran svoje neosnovane pomisleke in so se pridružili pokretu ZZD.
Zmeda v nasprotnih vrstah pa je tam tudi že sfabricirala prve uskoke. Razni po duhu našim smerem popolnoma tuji ljudje so prišli do prepričanja, da njihova barka tone in da je zato najbolje rešiti se na ladjo ZZD. Ljudje, ki so po celem svojem mišljenju in življenju bili materialisti, so spoznali razpoke v svojih gibanjih. Zaskrbelo jih je zase in hiteli so pred usodno nevihto pod varno streho.
K vsemu so se pridružile še zunanje prilike in razplet notranjih dogodkov v prav-cu, ki je bil za ZZD ugoden. To je naše gibanje viharno vzdignilo iz normalnega zakonitega razvoja. Upravni aparat centrale, urejen na normalen zdrav razvoj in zdravo rast pokreta, je bil za točno evidenco gibanja v tem navalu prešibek. Stroga kontrola nad novimi prirastki, pritegnitev zainteresiranih krogov k temu delu je postala trenutno nemogoča.
V takem ozračju se je posrečilo nekaterim, ki so v zmoti zavestno živeli in bi v njej tudi hoteli ostati, da so prijadrali v naše vrste. Ljudje so to, ki so brez značaja, moralno manj vredni, ali tudi nič vredni. Ti mislijo, da bomo slepi toliko, da njihove igre ne bomo spregledali. Mislijo, da jih bomo za njihovo uskoštvo iz-častili, pardonirali njihovo preteklost, krili njihove grehe. Zelo se motijo!
Poudarjamo, da se je to zgodilo le v nekaj slučajih. So to le redke izjeme. Toda naše gibanje takih izjem ne prenese. Če je kdo v prvem zaletu hudournega razvoja ostal za tok smeri neopažen, dolgo to ne more biti tako. Gnilo bi bilo naše delo, če bi za daljšo dobo gnilobo kogarkoli na sebi preneslo.
Kamorkoli bi se kdo iz nasprotne miselnosti hotel vriniti s svojo umazanijo v našo pošteno borbo, na kakršnokoli mesto bi poizkušal splezati, naj ve, da pri nas zanj mesta ni. Temeljito bomo počistili z vso navlako, z vsakim malopridnežem in ga za uskoštvo tudi kaznovali. Kar smo v gneči zamudili, bomo v miru temeljito nadoknadili. Ne bo nas tu motila ne funkcija, ne vloga, ne sposobnost, ne trenutno delo, še najmanj pa mnogo besedičenja in krivične reklame.
Mi smo v svojem pokretu odprli vrata vsemu delavstvu na stežaj, da mu omogočimo vrnitev k Bogu in narodu ter stanu. A od vsakogar zahtevamo za njegovo prošlost eno edino legitimacijo:	neoporečeno	pošte-
nost. Te legitimacije ne sme nikomur manjkati. Kdor je nima, naj zgine!
Zn volitve obratnih zaupnikov v vsak obrat in delavnico listo mn
Delavsko zbornico na nove temelje 1
Delavska zbornica je prešla v druge roke. Zanjo nosi pred delavstvom skoro izključno odgovornost stanovska ZZD. Delavstvo je to spremembo na splošno pozdravilo. Tudi potkretu ZZD doslej nasprotno usmerjeni so v neredkih primerih odobravali preimenovanje plenuma zborničnih delegatov. Vzrok temu je v tem, ker doslej slovenska Delavska zbornica ni bila kos svojim nalogam, njeni odgovorni organi se zato niti potrudili niso.
Delavstvo sedaj čaka na preusmeritev življenjskega toka v svoji stanovski predstavnici in pričakuje upravičeno novih dejanj. Na tehtnici so tu življenjski interesi delavstva in celoten stan z veliko prisotnostjo duha sledi nihanju te tehtnice. Po delih bo sodil zato novo upravo DZ, istočasno zanjo pa tudi za Delavsko zbornico odgovorno ZZD.
Zato s preimenovanjem plenuma zbornice, s predajo njene uprave iz enih v druge roke še daleka ni vse dokončano. Tu se nikakor ni šlo samo zato, da se izmenja celotna uprava in postavi nova. Tudi ni bil neposreden namen preimenovanja morebiten odpust nekaterih uslužbencev in sprejem novih. Niso bili tu v igri esebni interesi enih proti drugim, da bi ostalo v bistvu tako vse lepo pri starem in bi se zamenjalo samo vloge.
Naloga nove uprave in novega plenuma delegatov je nasprotno v tem, da notranje življenje zbornice in njene odnose do stanu postavi na povsem nove in drugačne temelje. Če bi tega
ne storila, ne bi bila vredna, da se ji je ta častna naloga poverila.
Iz bistva pokreta ZZD, v njegovem notranjem nasprotstvu proti materialističnemu marksizmu, mora zrasti tudi novo duhovno ogrodje zgradbe naše stanovske predstavnice.
Delavska zbornica mora zato spremeniti svojo finančno politiko. Njeni denarni razhodki se nikakor ne smejo zgubljati samo za pogon nekega mrtvega zg°lj statističnega urada. Ta gromadi sklade papirnatih aktov, a življenje, pravo življenje, teče mimo. Tu imajo morda uslužbenci polne roke dela, a delo ne rodi pravih sadov. To, kar bi moralo biti le pomožno sredstvo ustanove za dosego njenih ciljev, postaja v njem njegovo pogrešeno bistvo.
Pri takem teku stvari postaja usluž-benstvo edini poznavalec birokratične-ga statisti carstva v zbornici in obenem tudi njen pravi gospodar. Uprava in delegati so le njegove figure. Zato tudi končno uslužbenstvo odloča o vsem, zastopa zbornico v javnem življenju in ji daje svoj pečat. To je nekako tako, kakor pri kakšnem konsumu z nezmožnim upravnim odborom. Tam poslovodja kupuje od odbornikov, jim določa nagrade in odborniki ga imenujejo in tudi smatrajo za gospoda.
Nova uprava mora ven iz takih kolesnic. Ona je odgovorna pokretu, iiz ‘ kateregja izhaja in dolžna delavstvu, (ki ga zastopa, da najde zbornica iz tega mrtvila pot nazaj v življenje in neposredni stik z delavstvom. Uprava z
delegati je za zbornično poslovanje odgovorna, ona sama je nosilka zbornične funkcije in njena avtoritativna predstavnica. Sama mora upoznati vse upravičene delavske težnje, sama mora dirigirati ukrepe za njegove življenjske koristi. Sama mora zato na teren med delavstvo. Delavstvo mora neposredno spoznati njene načrte. Imeti mora priliko, da jih v resnosti preudari in po potrebi izpopolni.
Tak neposreden stik bo podrl zid, -ki je stal doslej med delavstvom in med zbornico. Našel bo sredstva, da v zbornico naložen kapital vrne delavstvu, da ogromne pasivne izdatke mobilizira v aktivne svrhe. Približal bo gospodarski nivo uslužbencev delavske socialne institucije splošnemu gospodarskemu stanju delavstva ter jih tako strnil v tesneje občuteno skupnost.
Pokret, iz katerega izhaja nova zasedba naše Delavske zbornice je kot odpor proti marksizmu in njegovemu materializmu obenem odpor proti iskanju osebnih koristi in borba za obče koristi stanu. Ta pa zahteva žrtev in idealizma
Delavska zbornica, predstavnica delavstva, je doslej hodila druga pota. Poslej ne sme več! člani plenuma, člani odbora, člani predsedstva zbornice so dolžni sebi, pokretu ZZD in stanu, da grade na močnem idealizmu v mnogih žrtvah novo dobo. Dolžni so ,da to zahtevajo tudi od drugih, ki od zbornice žive. Prepričani smo, da bo novo predstojništvo D. Z. to tudi storilo.
Zasedanje Delavskih zbornic v Ljubljani
■as
Ljubljana, 2. V. 1939.
V soboto in nedeljo- (29. in 30. 4. 39.) so se zbrali v Ljubljani delegati vseh delavskih zbornic Jugoslavije. Kakor znano so zbornice razen zagrebške, vse v rokah članov ZZD in Jugo-rasa. V zagrebški zbornici pa začasno še sedijo marksisti. Upamo, da bo tudi ta zbornica skoraj prešla v upravo pravega hrvatskega narodnega delavstva. Sicer pa sta bila marksistična delegata iz Zagreba ves čas zasedanja prav pridna in sta bila z vsemi predlogi in sklepi zasedanja soglasna s člani delegati ZZD in Jugorasa.
Naši domači marksisti bodo ob tej vesti pač bolj kislih obrazov, pa jim mi zato ne moremo pomagati, če se ves marksizem vedno ravna po »gospodarskih« razmerah in po vremenskih prilikah.
Po zasedanju je bil izdan v javnost sledeči komunike:
Včeraj in danes je bila seja odbora centralnega sekretarijata delavskih zbornic v Delavski zbornici v Ljubljani.
Sejo je otvoril vršilec dolžnosti tajnika centralnega tajništva g. Ljubomir Mitič in predlagal, da se izvoli predsednik. Za predsednika seje odbora je bil enoglasno izvoljen g. Viktor Kozamernik,	predsednik	Delavske
zbornice v Ljubljani.
Prisotni so člani odbora in eksperti:
Za belgrajsko Delavsko zbornico g. Ljubomir Mitič, tajnik Velimir Simič, član uprave in kot ekspert Zarija Popovič, pravni referent.
Za ljubljansko Delavsko zbornico: g. Viktor Kozamernik, predsednik in Golob Stanko, član uprave ter eksperti g. Hafner Andrej, tajnik zbornice, Ga-sar Albin podpredsednik in Preželj France referent.
Za zagrebško Delavsko zbornico; Ilija šarapa, podpredsednik in Šiletič Matija blagajnik ter kot ekspert Josip Pfajfar, tajnik.
Za novosadsko Delavsko zbornico: Vasilije Besermenij, predsednik in Boš-lso Spasič, tajnik.
Za sarajevsko Delavsko zbornico: g. Peter Medič, predsednik in Bečare-vič Sadik, član uprave in kot ekspert Jovo Jakšič, tajnik.
Za skopijansko Delavsko zbornico: g. Trifun Despotovič, predsednik in Dragosav Milojevič, tajnik.
Za splitsko Delavsko zbornico g. Če-do Dobrič, blagajnik in Roje Ante, član uprave ter kot ekspert Tocigl Ivan.
Za centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu v. d. tajnika g. Ljubomir Mitič in blagajnik Velimir Mi-hajlovič.
Po dvodnevni diskusiji, katere so se udeležili člani odbora in eksperti: Roje iz Splita, Pfajfar iz Zagreba, Spasič iz Novega Sada, Mitič iz Beograda, Tocigl iz Splita, Šiletič iz Zagreba, Milojevič iz Skoplja, Preželj iz Ljubljane, Dobrič iz Splita, Besermenij iz Novega Sada, je odbor centralnega tajništva vsa poročila osvo|jil in soglasno sprejel sledeče sklepe:
1. Da Bogdan Krekič, bivši tajnik, ne dobi razrešnice za svoje finančno poslovanje v 1. 1938.
2. Pregled nad celokupnim poslovanjem Osrednjega tajništva Delavskih zbornic od časa, ko je bilo ustanovljeno, pa do dolžnostne razrešitve bivšega tajnika Bogdana Krekiča, bo poverjeno posebe izvoljenemu odboru.
3. Najdalj v treh mesecih mora biti sklican kongres vseh Delavskih zbornic,
4. Predložen mora biti načrt za spremembo in dopolnilo uredbe o preskrbi
nezaposlenih delavcev, in sicer vse spremembe in dopolnila, ki jih je bil za ta načrt na temelju popolne samouprave izdelal posebni, na ljubljanski seji izvoljeni odbor Osrednjega tajništva, ki je tudi dokončno uredil načrt vseh sprememb. Ta načrt je odbor Osrednjega tajništva soglasno sprejel.
5. Na pristoljnem mestu je treba zahtevati takojšnjo dolžnostno razrešitev za upravnika Osrednje uprave za posredovanje dela dr. Maria Krmpo-tiča.
6. Odbor osrednjega tajništva je spreljel na znanje obvestilo vršilca dolžnosti tajnika Ljubomira Mitiča, ki je sporočil, da je minister za socialno
(Nadaljev. na 2. str. spodaj!)
Občni zbor centrale ZZD
Ponovno opozarjamo vse podružnice na naš redni občni zbor, ki bo v nedeljo 7. maja ob Vi3 uri popoldne v veliki dvorani Delavske zbornice.
Podružnice naj smatrajo kot svojo sveto pravico in obenem dolžnost, da občnemu zboru prisostvujejo s polnim številom delegatov, do katerega imajo pravico po zveznih pravilih.
Vsak občni zbor je v organizacijskem življenju nov važen mejnik, ko polagamo račune o izvršenem delu in ustvarjamo načrte za razmah in zmago v bodočnosti. Važno je to delo in noben delegat ne sme neupravičeno izostati.
Na občni zbor pa morejo priti tudi ostali člani podružnic ZZD, čeprav niso delegati. Mi jih vabimo. Seveda nimajo pravice glasovanja, vendar je za vsakega zares zavednega pokretaša občni zbor centrale tolike važnosti, da ga mora brezpogojno zanimati.
Stroške vožnje in preskrbo delegatov za občni zbor ZZD centrala ne bo krila.
O delavskem zavarovanju
I. slovenski delavski labor
Ena najvažnejših socialnih ustanov za zaščito delavskega stanu je brez dvoma zavarovanje za bolezen, nezgodo, onemoglost, starost in smrt. Delavstvo zaradi tega ne sme stati brezbrižno ob strani in zavzeti kritično odklonilno sa-lišče, ker je to le v njegovo škodo.
Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922 je postavil temelje tej velevaž-ni ustanovi, medtem ko so pred tem obstoječe bolniške blagajne predstavljale le nekakšne predhodnike današnjega zavarovanja. Gotovo od vsega začetka ni bilo vse v redu, vendar je bil prvi korak napravljen ter je ta del socialne zaščite napravil precejšen kos poti naprej v smeri do svoje popolne zgraditve.
KORISTI DELODAJALCEV IN DELOJEMALCEV.
Delavsko zavarovanje je gotovo tudi v korist delodajalcev, katerim odvzame proti plačevanju prispevka veliko skrb, da se jim ni treba brigati za usodo delavcev in uslužbencev v primeru bolezni, onemoglosti itd. Delodajalec se torej reši z razmeroma nizko odkupnino velikanske moralne in pravne obveznosti.
Glavno korist od zavarovanja pa ima brez dvoma delavec sam, ker ono daje njegovemu življenjskemu obstoju varnost, njemu pa občutek, da ne stoji v primeru delanesposobnosti zapuščen na svetu. Delavsko zavarovanje torej stoji na načelu vzajemnosti, ali bolje rečeno, na načelih krščanske ljubezni.
Na teh načelih je bila urejena vzajemnost tedanjih obrtniških delavcev v cehovskih organizacijah predkapitalistične družbe, katere je ukinil kapitalistični liberalizem in se je delavstvo moralo dolgo boriti za svoje zavarovanje, da ga je zopet doseglo in to na stopnji, ki odgovarja razmeram in razvoju družbe.
ODKOD
NEZAUPLJIVOST DELAVSTVA?
Vendar moramo ugotoviti, da je delavstvo zavzelo napram pridobitvam in uspehom svojega saanolastnega boja stališče nezaupanja in včasih celo na-sprotnosti. To dejstvo mora imeti nekje svoj izvor oz. vzrok, in sicer ne v območju izkušenj ali gmotnih strem-
S’ enj, temveč miselnosti. To se pravi, a je moral gotov idejni vpliv na delavstvo v gotovi dobi povzročiti nezaupljivost napram svojim lastnim ustanovam .
VPLIV
MARKSISTIČNE MISELNOSTI.
Ako pregledamo vse idejne činitelje, ki so skozi daljšo ali krajšo dobo učinkovali na delavski stan, moramo, ka-
(Nadaljev. s 1. strani!) politiko in narodno zdravje potrdil izvolitev Dragoslava Milojeviča za tajnika Osrednjega odbora. Razen tega je bilo na zasedanju rešenih še mnogo važnih tekočih vprašanj, ki zanimajo vse Delavske zbornice ter delavske in nameščenske organizacije.
Predsednik g. Kozamernik je nato zaključil zasedanje.
Na tej seji je kakor rečeno značilno, če prav nič važno, zadržanje marksistov iz Zagreba. Krekič in pred njim Topalovič, katerih delovanje bodo preiskali, sta bila marksista. Zagrebčani so glasovali za preiskavo, naši marksisti se pa po svojem časopisju radi Kre-kiča že dalj časa zvijali v srčnih bolečinah. Važno je dalje, da je zasedanje za ureditev borz dela postavilo za osnovo na čelo samouprave, da tako njihovo delo postane bolj prožno in prosto nepotrebnih vezi Središnjega urada borz dela v Beogradu. Značilna je tudi zahteva, da se predsedniku Središnjega urada, ki je obenem njen ravnatelj, torej gospodar in uslužbenec v isti osebi, stopa zato na prste.
Nam gotovo ne bo žal, članstvu ZZD pa tudi ne. Morda bo drugim, pa to nas ne boli. Da bi se ne ponavljale nikoli več stvari, kakor so se za Topa-loviča in Krekiča, so sedanjemu tajniku tajništva delavskih zbornic postavili sosvet, brez katerega njegovi ukrepi niso pravomočni. Mi to kontrolo v interesu delavstva iskreno odobravamo.
kor pri nešteto drugih vprašanjih zalotiti marksizem pri njegovem kvarnem poslu. Marksizem odklanja vsako sodelovanje med stanovi in razredi in hujska delavstvo na nepomirljiv razredni boj. Logična posledica tega idejnega vpliva na delavstvo se mora zaradi tega nujno očitovati v odklonilnem stališču napram vsemu, kar ubla-žuje razredni boj in vzpostavlja možnost skladnega sožitja in vzajemnost med stanovi.
Delavsko zavarovanje pa je vsekakor ona socialna ustanova, kjer se postavi vprašanje življenjskega obstoja delavca glede njegove zdravstvene zaščite na bazo skladnosti in sodelovanja med delodajalci in delojemalci, kar je vsakemu pravemu marksistu trn v peti. Morda bodo na take ugotovitve odgovorih drugointernacionalisti, da so oni po vsem svetu vodih boj, da pride delavstvo do svojega zavarovanja. Dejstvo je, da so imeli na soc. zakonodajo v raznih deželah posebno v povojni dobi sicer precejšen vpliv, toda vprašanje je, iz kakšnih razlogov so se zavzeli za delavsko zavarovanje. Iz idejnih gotovo ne, ker so ravno idejna načela marksizma v posebnem nasprotju z izvajanjem družbenih na-sprotstev. Razlogi morajo biti torej le politično-taktične narave. Zavzeli se potemtakem za delavsko zavarovanje niso, ker so bili prepričani o pravičnosti take ustanove, marveč zato, da si s tem pridobijo naklonjenost množic. V kolikor je torej marksizem sodeloval v boju za socialno zavarovanje delavstva, je ah uganjal demagogijo, ah grešil proti lastnim načelom.
DOSLEDNA NEDOSLEDNOST
Razlogi, ki so socialistom dah povod, da si ta načelni greh oprostijo, pa so ležali v delno podzavestnem stremljenju, ki je izraz materialistične miselnosti; kot dobri računarji so namreč
takoj zaslutili, da od zavarovanja ne bodo imeli koristi zgolj delavci, temveč oni, kot njihovi voditelji, ki bodo v imenu delavstva upravljali ustanove delavskega zavarovanja in tako prišli do mastnih korit.
Da je delavstvo po njihovem posrednem idejnem vplivu nezaupljivo stalo ob strani, jim je moralo biti le všeč, kajti s tem so se vsaj rešili kontrole. V kolikor pa je delavstvo le imelo odprte oči, je moglo z lahkoto ugotoviti, da so rdečim voditeljem socialne ustanove radi njihovih gmotnih koristi bolj pri srcu, kakor njemu samemu, kar pa je moralo odklonilno stališče delavstva le podvojiti.
Z druge strani so komunisti z vsemi močmi stremeli za tem, da socialne zaščitne ustanove v očeh delavstva čimbolj diskreditirajo in ga s tem prepričajo o potrebi odklonitve sodelovanja med stanovi in čim več poglobitve razrednega boja. Dovolj prilike za to so jim nudili njihovi rdeči bratci iz II. internacionale, ki so često od revnih pomočnikov glede na prilike poštah dobro plačani funkcionarji delavskega zavarovanja in drugih soc. ustanov in si od prispevkov v tem svojstvu sami delili take plače, da je moral sleherni delavec videč tako koruptno gospodarstvo z denarjem, ki je bil iztisnjen iz njihovih žuljev, zaškripati z zobmi in obenem v svoji nevednosti slediti pro-povedniku sovraštva.
PRED NOVO DOBO...
Vsekakor moramo z veseljem ugotoviti dejstvo, da se doba izkoriščeva-nja raznih delavskih socialnih ustanov in s tem tudi delavskega zavarovanja po vsej državi bliža koncu in, da stojimo že na pragu nove dobe, kjer g temi ustanovami mesto rdečih demagogov upravljajo možje-strokovnjaki, katerih morala in idealizem izključuje njih zlorabo.
Predavanje o Kongresu Kristusa Kralja
Zanimanje za kongres Kristusa Kralja je v Ljubljani zelo zraslo. To je tudi dokazala prireditev v četrtek zvečer. Frančiškanska dvorana je bila polna občinstva. Ko je stopil v dvorano škof dr. Rožman, ga je občinstvo navdušeno pozdravilo.
Občinstvo, zlasti pa škofa dr. Rožmana je toplo pozdravil predsednik KA dr. Žitko, nato pa je imel škof dr. Rožman krajši nagovor, v katerem je na-glašal med drugim:
Morda doba takim prireditvam kakor je kongres Kristusa Kralja, ni naklonjena, saj je svet v mrzlični napetosti, M take prireditve ovira. Toda prav sedaj je čas za tak kongres, ki bo pomenil veliko mirovno delo. Sedaj so taki časi, v katerih vlada ostra borba, toda kongres Kristusa Kralja tako borbo odklanja in odklanjamo jo vsi, ki se borimo z idejami, z duhom in resnico za kraljestvo Kristusovo. Mi hočemo mir, zakaj Kristus kraljuje nad vsemi narodi brez razlike narodnosti
ho nepreklicno 4. junija 1939
Delavstvo je zamisel našega manifesta-cijskega zborovanja z veseljem pozdravilo. Številni dopisi ter vprašanja podružnic in članstva potrjuje jo,, da se za tabor vršijo P° delavskih krajih živahne priprave. Prihajajo že tudi prijave o številni udeležbi. Tudi več odličnih prijateljev, ki smo jih posebej vabili, je sporočilo, da so vabilo z veseljem sprejeli in da se tabora udeleže.
V nedeljo dne 4. junija bo ob pol devetih dopoldne najprej sv. maša v cerkvi oo. jezuitov pri Sv. Jožefu, ki je zgled in zaščitnik delavstva, sv. maša z ljudskim petjem in kratkim nagovorom. Sv.mašo bo za naše delavstvo daroval in imel tudi cerkveni nagovor naš dobri prijatelj g. vseučiliški profesor dr. A. Snoj. Po sv. maši je takoj sprevod do hotela Union, kjer se v veliki dvorani vrši naše manifestacijsko zborovanje.
Celoten potek zborovanja bodo prenašali tudi zvočniki za poslušalce na prostem. Delno bo prenos zborovanja oddajala tudi ljubljanska radijska postaja. Podružnične odbore in člane propagandnih odsekov vabimo, da točno izvršijo naloge okrožnic, ki govore o taboru. Vse priprave naj bodo vestno in dobro izvršene, da bo naš prvi slovenski delavski tabor nesporno pokazal, da je naše delavstvo strnjeno s katoliškim narodom in da marksizem nima nobene pravice več govoriti v njegovem imenu.
Na delo torej za čast stanu, za blagor delavstva!
in jezikov. Kristus je kralj, Id ne vlada z zemeljskimi sredstvi, temveč vlada z ljubeznijo in pravico.
Božja previdnost je hotela, da bo kongres Kristusa Kralja v Ljubljani in v Jugoslaviji, kjer je mir še najbolj doma kljub raznim bojaznim. Ljubljana in Slovenija bo pokazala ob tem kongresu vso ljubezen in vernost, talko da bo tudi široki svet prepričan o krščanskem preporodu našega ljudstva.
Škof dr. Rožman je nato izrekel nekaj toplih želj in prošenj za molitev, da bi kongres Kristusa Kralja v Ljubljani čim bolje uspel.
Obsežno predavanje je nato imel g. konz. svetnik Janez Kalan. Utemeljil je idejo in namen kongresa Kristusa Kralja. Ta namen je, da bi Bog kraljeval po vsej zemlji. Predsednik mednarodnega odbora kongresov Kristusa Kralja je naš škof.
Prireditve se je udeležilo tudi zastopstvo centrale ZZD.
Delovni čas v radarski industriji
Prodaja našega premoga se je zadnja leta precej zvišala, čeprav ta prodaja še ni dosegla iste višine kakor pred krizo.
Rudarsko delavstvo se je zaradi tega po vsej državi v precejšnji meri zaposlilo. Gotovi znaki pa sedaj javljajo novo krizo. Izgleda, da se bo v kratkem uvedlo po 1 dan počitka tedensko, tako da se bo število tedenskih delovnih dni znižalo od 6 na 5.
Obseg <Ma s tem seveda ni občutno zmanjšan vendar pomeni to v današnjem času mnogo. Vzroke za to znižanje proizvodnje je treba iskati predvsem v znižanju naročil premoga za državne železnice. Kolikor je znano, je promet na naših železnicah vedno večji in železnice tudi nimajo velikih zalog premoga, da bi s tem znižanje naročil bilo upravičeno.
Zato moramo budno paziti na to, da se dobava premoga uredi, ker je ravno rudarstvo eden izmed najvažnejših činite-ljev našega gospodarstva in od zaslužka v tej stroki odvisnih na desettisoče delavcev s svojimi družinami. Posebno važno pa je, da se naročila premoga iz slovenskih rudnikov za državne železnice ne bodo skrčila, ker to ni v korist slovenskega gospodarstva, niti države, najmanj pa seveda prizadetih slovenskih rudarjev in bo ZZD zanje storila, kar je v njeni moči.
Da pa bo ZZD res lahko upravičeno zastopala interese slovenskih rudarjev, je v njihovem lastnem interesu, da se oklenejo svoje slovenske delavske organizacije ZZD in se v njej in z njo borijo za svoje pravice.
Iz vzajemnosti stanov
Kmečka zbornica je vabila na svoj letošnji tabor, ki ga je priredila pretečeno nedeljo v Celju, našo ZZD, da pošlje nanj svoje delegate. Centrala ZZD se je povabilu odzvala z veseljem. Na zares lepo uspelem kmečkem stanovskem taboru so tako zastopali našo organizacijo poslanec Smersu Rudolf, Žvar Anica in Dolinar Jože.
To zborovanje najmočnejše slovenske stanovske organizacije je pozdravil v imenu delavstva upravljati ustanove slanec Smersu Rudolf s sledečim nagovorom:
»Ta veličastni kmečki tabor pozdravljam v imenu slovenskega delavstva in sicer tistega delavstva, ki se čuti kot del slovenskega naroda in je zbrano v Zvezi združenih delavcev.
Včasih na kmečkih zborovanjih ni bilo zastopnikov delavstva in to zato, ker so delavstvo vodili ljudje, ki so sejali in netili razredno sovraštvo med stanovi. Naše delavstvo je bilo žal v
rokah socialističnih in komunističnih samozvanih delavskih voditeljev.
Danes je, hvala Bogu, bistveno drugače. Slovensko delavstvo je spregledalo, se otreslo marksističnih laživo-diteljev in se zopet združilo s svojim narodom, ki ga vodi naš narodni voditelj dr. Anton Korošec. Nosilka tega novega delavskega življenja je Zveza združenih delavcev, ki danes z odkritosrčnim veseljem pozdravlja to stanovsko zborovanje, želeč, da bi med kmečkim in delavskim stanom zavladala ljubezen, med ZZD in Kmečko zvezo pa vzajemno sodelovanje.
Naš skupen cilj je, da bi se slovenskemu narodu godilo boljše in da bi se na to sveto slovensko zemljo in v vso našo Jugoslavijo naselilo zadovoljstvo in blagostanje.
Za ta skupni cilj hočemo skupno delati. K zmagi pa nam Bog pomagaj!«
Tisočglava množica je naš pozdrav sprejela z mnogimi izrazi odkritosrčne-
ga veselja in pravega razumevanja, da je rešitev vseh delovnih slojev v strnitvi njihovih sil.
V tem pravcu dela ZZD in dela KZ z geslom: Zvesti Bogu, stanu, narodu in domovini. S tem geslom bomo skupno zmagah.
Sestanki in zborovanja
V NEDELJO DNE 7. V. 1939. DUPLICA-KAMNIK: sestanek delavstva ZZD tovarne Remec in Titan ob V2IO uri dopoldne v Kamniškem domu v Kamniku. Privedite s seboj naše pri-jatelje-delavce tudi iz drugih obratov iz Kamniške okolice.
GRADBENI - LJUBLJANA: širša seja odbora gradbenih delavcev v Ljubljani bo v nedeljo dne 7. V. ob V2IO. dopoldne v prostorih centrale ZZD. Udeležite se vsi in točno!
Groblje-jarše
V nedeljo dne 30. aprila je bila v Društvenem domu v Grobljah velika živahnost našega strokovnega pokreta ZZD. Tam so se zbrali tekstilci tovarne Indu-plati v Jaršah na svoj sestanek, na katerem so proučili delovno in plačilno razmerje v tovarni in položaj tekstilnega delavstva v splošnem. Istočasno so se zbrali tudi člani splošne strok, skupine k rednemu letnemu občnemu zboru. Vsi predsedniki skupin ZZD v kamniškem okraju pa so obdržali svojo sejo, na kateri so razpravljali o organizatoričnem in strokovnem položaju organizacij ZZD v kamniškem okraju ter so sklenili, da se v nedeljo 18. junija t. 1. vrši v Kamniškem domu v Kamniku velik manifestacijski shod delavstva kamniškega okraja. Za ta shod se bodo že sedaj vršile priprave, da bo dosegel svoj namen.
Na skupnem sestanku, katerega je vodil predsednik tov. Veider, je poročal zastopnik centrale ZZD tov. Lombardo, ki je v daljšem govoru obrazložil položaj delavstva pri nas in drugod. Govornik nam je nazorno predočil delo in taktiko prave delavske strokovne organizacije in to v organizatoričnem in strokovnem oziru. Predvsem je treba, da gre delavstvo neustrašeno v vrste prave delavske strokovne organizacije ZZD. Malodušje in strah pred nasprotniki mora brezpogojno izginiti. Vsak delavec ali delavka se mora zavedati, da mu zakon daje pravico do svobode organiziranja in da mu te svobode nihče ne sme kratiti. Na teror nasprotnikov ni treba odgovarjati s proti-terorjem, pač pa s podvojenim delom za organizacijo in istočasno za zboljšanje delovnih razmer delavstva v podjetju. Najboljša garancija za prospeh organizacije pa je v pozitivnem strokovnem delu, kar je tudi prvotni namen vsake prave delavske strokovne organizacije. K delu za razmah organizacije in za zboljšanje položaja delavstva mora sleherni član ali članica doprinesti po svoji moči in sposobnosti svoj prispevek. Delavstvo kamniškega okraja vedno bolj spoznava, da mu je organizacija ZZD neobhodno potrebna, da si more pravilno zavarovati svoje gmotne in aocialne interese. Vsako prizadevanje nasprotnikov ZZD v kamniškem okraju, ki naj bi ustavilo pohod naše ZZD med delavstvo, je brez pomena. Delavstvo se danes že zaveda, da je njegova rešitev edino v močni enotni slovenski delavski strokovni organizaciji.
Gradbeni — Ljubljana
V soboto dne 29. IV. se je vršil dobro uspeli sestanek gradb. del. v Ljubljani. Po poročilih odbornikov je delegat centrale tov. Breznik v jedrnatih besedah pokazal marksistično ideologijo v teoriji in praksi. Za njim je govoril predsednik organizacije tov. Kralj, ki nam je orisal delo ZZD in ostalih strok. org.
Za svoja stvarna in globoka izvajanja sta bila oba tov. govornika nagrajena z aplavzom. Gradbeno delavstvo si želi, da bi oba tovariša videli na širšem, vsem gradbenim delavcem dostopnem sestanku.
Bohinjska Bistrica
Občni zbor naše novoustanovljene krajevne organizacije ZZD bo v nedeljo dne 18. maja ob 11. uri dopoldne v dvorani Prosvetnega doma.
Postavili si bomo torej temelje in na njih gradili močno in enotno slovensko delavsko strokovno organizacijo. Zato vabimo vse poštene delavce k udeležbi.
Soteska
Občni zbor je zaključil tov. Slapar Blaž in pozval vse navzoče k skupnemu delu in da naj še ostale tobačne upokojence pripeljejo v naše vrste.
Žiri
V nedeljo dne 30. aprila je imela naša skupina ZZD dobro obiskan članski sestanek, na katerem je poročal zastopnik centrale ZZD tov. Breznik o delu organizacije za novo kolektivno pogodbo čevljarskih pomočnikov in nam je tudi podrobno raztolmačil. Nadalje je poročal o delu ZZD in DZ ter o jalovem početju nasprotnikov, ki bi z raznimi triki od delavstva radi izvabili podpise, kateri jim naj služijo kot nekakšen protest proti temu, da ne morejo več v socialnih institucijah gospodariti kakor nekoč.
Gračnica
Lesni delavci ZZD smo imeli v nedeljo članski sestanek, na katerem je zastopal centralo ZZD, strok, tajnik tov. Luzar.
Za volitve obratnih zaupnikov je JSZ ponudila naši skupini kompromis, kar smo pa odklonili, ker smo prepričani, da bodo tudi neorganizirani delavci sprevideli, kdo zastopa interese delavstva in zato glasovali za listo ZZD.
Petanjci
Delavstvo naše doline plačuje zgrada-rino od svojih bornih večinoma lesenih ali pa pritličnih stanovanj, kar pri sedanji draginji in malih plačah nikakor ne zmore. Zato prosimo vse merodajne činite-lje za pomoč v tej stvari, da sebi in svojim družinam lahko omogočimo količkaj primerno eksistenco.
Tobačni upokojenci
Tudi tobačni upokojenci smo prišli do prepričanja, da se moramo radi zaščite svojih interesov združiti z. še zaposlenimi delavci v pravi slovenski katoliški strokovni organizaciji ZZD.
Zato smo si postavili svojo skupino, ki je imela pretekli četrtek v Zadružni kleti v Ljubljani svoj zelo dobro obiskan ustanovni občni zbor. Zastopnik centrale strok, tajnik tov. Luzar nam je raztolmačil pravila. Nato je bil izvoljen sledeči odbor:
Slapar Blaž, Dolinar Marija, Brate Ivana, Majce Ivana, Kosec Ivana, Tomše Uršula. Klepec Marija in Uršič Magdalena.
Pri nas sprejemajo na gradbeno delo sinove velikih posestnikov, kočarje in dninarje pa odklanjajo. Tudi nadure se ne plačujejo. Zaradi tega je zavladalo med našim delavstvom veliko nezadovoljstvo.
Naša delavska strokovna organizacija ZZD bo zavzela odločne korake, da se delavski interesi zaščitijo.
Občni zbor ZZB v Mariboru
V nedeljo je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke občni zbor mariborske podružnice Zveze združenih delavcev. Kdor je vidiel ta zbor, je moral biti vesel. Toliko •zdravih mladih življenjskih sil je v tem gibanju in takšna delavnost in živahnost se kaže v njegovem vodstvu, da je odhajal z občnega zbora vsak prepričanega srca, da se je končno zasidralo med našim delavstvom gibanje, ki je res slovensko in res delavsko in kateremu je določena naloga, da pomete pri nas s tujo marksistično navlako.
Občni zbor je vodil predsednik mariborske podružnice tov. Vreča, ki je v svojih otvoritvenih izvajanjih pozdravil predvsem mestnega podžupana Zebota, zastopnika centrale ZZD Petra Rozmana, zastopnika združenih trgovskih in zasebnih nameščencev Aljančiča ter nato v kratkih obrisih podal pregled dela mariborske podružnice. Podžupan g. Zebot je nato živahno pozdravljen poročal o važnih političnih dogodkih zadnjega časa ter seznanil navzoče o velikem delu, ki ga je izvršila naša vlada in naše slovensko parlamentarno zastopstvo. Za njim je imel daljši govor tov. Mastinšek, ki je orisal razvoj socialno-političnega dela v novejšem času. Blagajniško poročilo je podal tov. Čepe.
Zelo zanimiva so bila izvajanja zastopnika centrale Zveze združenih delavcev, starega borca za delavske pravice, Petra Rozmana. Govoril je o naši delavski politiki, kakšna naj bi bila, da bi se odpravile sedanje težke razmere. Pri tem je predložil nekaj zelo stvarnih in aktualnih predlogov za ureditev položaja našega delavstva. Pozornost je vzbudil predlog, naj bi se izdala določba, kdo sme biti zaposlen v tovarnah. Na ta način bi se izločili iz tovarn vsi tisti, ki imajo dovolj dohodkov, da jim ni treba še odjedati kruha revnejšim. Prepričan je, da bi se s tem skoraj gotovo popolnoma odpravila nezaposlenost pri nas. Ostro je nastopil proti nedeljskemu delu in proti tovarnarjem, ki jemljejo delavstvu edini dan počitka v tednu. Zahteval je tudi za Maribor pre-dilniško in tkalsko šolo, nastopil je proti zaposlitve inozemcev, ki se nahajajo v naših obratih ne zaradi tega, ker bi bili potrebni kot strokovnjaki, temveč v misiji, ki je iz narodnostnih in državnih ozirov škodljiva.
Občni zbor se je končno zaključil z volitvami, pri katerih je ostal v nadaljni funkciji povečini dosedanji odbor s predsednikom Vrečo na čelu.
Škofja Loka
kmalu odklenkalo, če se bo na tak način borila za delavske interese ali bolje rečeno, proti njim.
Kakor povsod bodo ostali delavci člani JSZ, ki so sami zase, sicer pošteni slovenski delavci, kmalu sprevideli, da jih JSZ vodi za nos in jih uporablja za svoje namene, JSZ pustili in se priključili nam. To želimo in upamo, da se bo kmalu zgodilo.
Šoštanj
Dne 26. aprila, t. 1. je bil za naše obmejne kraje lepe Slovenije velepomembni dan. Obiskal nas je gospod ban dr. Marko Natlačen. Prihod je bil objavljen ob 9. uri dopoldne na glavnem trgu v prijaznem mestu Šoštanj, kjer ga je pričakovala množica vseh vrst uradništva, občinski odbori, vsaka občina s svojim županom na čelu iz celega sodnega okraja Šoštanj, nato vse okoliške požarne brambe, častita duhovščina, vseh vrst organizacije in razne druge korporacije. Ob prihodu bana ga je najprvo pozdravil mestni župan g. Novak ter č. g. župnik Gril Pavel iz Sv. Mihaela pri Šoštanju ter ena šolarka, ki je podala krasen šopek cvetlic v znak uda-nosti mladine Bogu in državi.
Nato je v občinskem uradu mestne občine sprejel po vrstnem redu gospod ban razne želje in prošnje od udeležencev, duhovščino, uraJdfnike, občinske odbore ter vse organizacije. Vsaka karporacija in organizacija je izročila gospodu banu posebne spomenice z raznimi prošnjami ter iznesla svoje prisrčne pozdrave. Navzoča je bila tudi deputacija velenjskega okrožja ZZD., katero je zastopal njen predsednik tov. Vekoslav Zajc iz Velenja, ki je iskreno pozdravil gospoda bana ter iznesel starodavno željo velenjskega delavstva, da pride rudnik Velenje čimprej v roke kr. banske uprave ter da se prične tudi z razširjenjem elektrarne, ker le na ta način je edini izhod, da pride brezposelno delavstvo do zopetne zaposlitve. Gospod ban je odgovoril, da od strani banske uprave ni nobenih ovir in da se to izvede in da je možnost dana, ko pride do samouprave. Prej se to ne da izvesti. Gospod ban je vsem navzočim obrazložil, da . je nevarnost vojne in nepotreben strah odstranjen, ker živimo v najboljfiih prijateljskih odnošajih med sosednimi državami predvsem z Italijo in Nemčijo, isto tudi z Madžarsko se bode še bolj poglobilo prijateljstvo. Gosp. banski svetnik Novak Marko v Šoštanju, ki je vodil celotni sprejem občinstva, se je nato v prisrčnih besedah zahvalil gospodu banu za njegov prihod in za poduk, ki ga je dal vsemu občinstvu ter ga prosil, da nam ostane vse povsodi naklonjen, za kar bode ljudstvo prosilo, nakar se je gospod ban z veseljem odzval, da bode pomagal kjerkoli bo mogel in ljudstvo je z veseljem potolaženo odšlo na svoje domove.
Gornja Radgona
V nedeljo 7. maja po jutranji sv. maši se vrši v dvorani posojilnice redni občni zbor tukajšnje organizacije viničarjev ZZD z običajnim dnevnim redom. Zvezo zastopa tov. Košnik Jože. Viničarji, udeležite se v obilnem številu.
Duplica
Naši nasprotniki se pač nikakor ne morejo sprijazniti z dejanskim stanjem, da razni voditelji in voditeljčki nimajo več odločilne besede v Delavski zbornici in drugih socialnih ustanovah delavstva.
Za 1. maj so trosili lističe, da bi z njimi delavstvo hujskali in mu natvezali kako je prejšnja DZ branila »interese delavskega razreda«. Njihov gnev v srcu, kakor pravijo, jim prav radi verjamemo, Poznamo pa. tudi te interese delavskega razreda, od katerih delavec ni imel ničesar in je smel le »svobodno« plačevati prispevke.
Naj le stokajo; dobili so to, kar so si zaslužili. Mi delavci pa se vedno bolj oklepamo naše ZZD, da si potom nje priborimo to, kar nam gre in vsem socialističnim akcijam lahko damo brco.
Kamnik
Po zadnjih pogajanjih oziroma razgovorih, ki jih je zahtevala s sporazumom med ZZD in podjetjem nezadovoljna JSZ, se zadeva še ni premaknila z mrtve točke. Delavci čakajo, JSZ pa tudi. Delavstvo bi rado kmalu imelo denar, JSZ pa se nikamor ne mudi. Upamo in to tudi trdno verjamemo, da bo tudi JSZ v Škofji Loki
Pričakujemo, da bo podjetje spremenilo svoje, sedaj tako odklonilno stališče in pristopilo k razgovorom za primerno ureditev plač.
Druge organizacije so po tovarni začele pobirati podpise in po naših informacijah so ti podpisi menda za mezdno gibanje, o čemer pa mi nismo bili obveščeni. Vedno in v vsakem slučaju bomo branili interese našega delavstva in se ne bomo pustili izigrati od nikogar.
Slovenska Bistrica
V nedeljo dne 23. aprila t. 1. se je vršil občni zbor Strok, organizacije viničarjev ZZD v Slomškovi dvorani. Zvezo je zastopal tov. Košnik Joža, ter govoril o spremembi uredbe viničarskega reda. Sprememba pravil je bila izvršena soglasno. Izvoljen je bil soglasno stari odbor.
Fran pri Mariboru
V nedeljo 30. aprila se je vršil v dvorani pri g. Zohrer lepo obiskan občni zbor tukajšnje organizacije viničarjev ZZD. Občni zbor je bil obenem jubilejna proslava desetletnice obstoja organizacije. O delu v tem desetletju in borbah je lepo izpregovoril tajnik Trlep Karol, katerega izčrpno poročilo priobčimo v prihodnji številki. Zvezo je zastopal tov. Košnik, ki je v obširnem govoru razčlenil borbo organizacije za uveljavljanje viničarskih pravic. G. banu je bila odposlana obširna resolucija, v kateri je zapopadena vsa borba viničarjev za zboljšanje položaja. Sprememba pravil je bila izvršena soglasno. Izvoljen je bil ponovno stari odbor, ki je kakor doslej, tako bo tudi odslej deloval nesebično v korist organizacije.
Strokovno obdelovanje vinogradov in akord
Pri mnogih vinogradnikih je akord (štant) zelo v modi, seveda radi tega, ker na ta način pride dotično delo ceneje, je prej izvršeno in dnevna kontrola nepotrebna. Nimamo nič proti akordnemu delu pri nekaterih delih (prekopanje zemlje, vez, vršičkanje) če se stavi višina akordne mezde tako visoko, da odgovarja plači, če bi se dotično delo vršilo po dnevnicah. Nikakor pa ni primeren akord za specijelna dela kakor rez, 1. kop, pletev itd. Vsled tega, ker je navadno akord slabše plačan od dnevne mezde, zato tudi slabše opravljeno delo, kar je predvsem pri navedenih specijelnih delih vinogradništvu v veliko škodo. Viničar je navadno primoran privoliti v take nizke akordne mezde, ko pa začne opravljati dotično delo, vidi, da je pri plači prikrajšan, tudi za polovico, je vsled tega primoran, da delo čim hitreje opravi, da pride vsaj delno na svoj račun. Hitro delo pa je navadno tudi površno. Vsled tega je pa oškodovan tu-dli vinogradnik sam, ker je svojega viničarja prisilil do površnega dela.
Tak primer imamo tudi v bližini Ljutomera. Po znanem Ljutomerskem bogatašu, ki ima tukaj ogromne vinograde so nasledniki - dediči hoteli nadaljevati železno voljo svojega strica, ter viničarje še nadalje siliti s slabo plačanim akordom. Dva izmed dedičev sta akordno rez plačala 100% več, kar pa komaj odgovarja dnevni plači po krajevnem običaju, toda tretji dedič se je začel ujedati v ostala dva, češ, kam pa bomo prišli, če bomo plačevali po 100% več. Tukaj si dovolimo pripomniti, da če kdo, bodo tile dediči zmogli plačati še več, ker so podedovali lepo urejena posestva in niso imeli pri vinogradih doslej nobenih izgub — ali vsaj tako, da bo vsak viničar pri svojem akordnem delu prišel vsaj do višine dnevne mezde. Toliko socialnega čuta pa bi tudi pričakovali od njih, da bi upoštevali viničarje kot ljudi, in prišli do spoznanja, da si viničar tiste bore dinarčke krvavo zasluži, ki mu komaj zadoščajo za vsakdanji kruh, nikakor pa ne za vse potrebe človeka dostojnega življenja.
Zakon v življenju |
Ni še dolgo odkar se je v Kamniku ustanovila naša podružnica ZZD, katero tvorijo večinoma delavci tovarne »Titan«. Takoj ko se je ustanovila ZZD je stavila svoje predloge za zboljšanje plač. Podjetje ni dalo odgovora in šele na ponovno intervencijo smo prejeli odgovor, da se podjetje pogaja samo z obratnimi zaupniki. Podjetje gotovo ne pozna § 209. obrtnega zakona, ki določa, da se morajo kolektivne pogodbe in torej jasno, tudi sporazumi, glede plač za vse delavstvo sklepati le med organizacijami in podjetjem.
Kolektivna pogodba ne sme delavcu poslabšati položaja, ki mu ga daje zakon.
Službeno razmerje med službodavcem in službojemnikom se ureja s službeno pogodbo. Ce tako pogodbo skleneta službo-davec in službojemnik sama zase, se imenuje individualna pogodba in velja samo za oba pogodbenika. Pismena oblika po zakonu ni potrebna, vendar pa zelo priporočljiva, ker se v takem primeru lahko prepreči dolgotrajna in nepotrebna pravda ali pa se morebitni spor prej konča.
Po § 5. zak. o zaščiti delavcev in § 209. obrtnega zakona pa se ureja tudi s kolektivno pogodbo, ki ne sme nikoli nasprotovati zakonu. Za kolektivno pogodbo se smatra pismena pogodba, ki jo sklene službodavec ali službodavska organizacija ene ali več sorodnih strok kot predstav-(Nadaljev. na 4. str. spodaj!)
PO ZEMELJSKI OBLI
BELEŽKE
JUGOSLAVIJA
Dne 28. aprila je naš knez-namestnik Pavle obhajal svoj rojstni dan. Ob tej priliki se ga je vsa država hvaležno spominjala, ker je njegova velika zasluga, da se je naša država tako srečno izognila vsem zunanjim neprilikam in homatijam, kakor tudi notranjim, saj se prav te dni odloča rešitev naših domačih vprašanj. Tudi zunanje časopisje je tega dne obširno pisalo o njem ter hvalilo njegovo veliko državniško modrost.
Ljubljanski ban g. dr. Marko Natlačen je pretekli teden obiskal na svojem uradnem potovanju severne kraje Slovenije, predvsem kraje v Mežiški in Dravski dolini, na kar je v petek obiskal tudi Maribor. Povsod ga je slovensko ljudstvo navdušeno spremljalo kot zastopnika jugoslovanske državne oblasti.
Dne 27. aprila so bila v Zagrebu končana pogajanja med predsednikom vlade in dr. Mačkom. Tega dne opoldne je bilo izdano uradno sporočilo, da so pogovori končani ter da bo končni sklep sprejet ter razglašen v najkrajšem času. To se pravi, da sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček med seboj domenila, kako naj bi se začele urejati naše domače razmere, da bi bilo bolj prav ne le Hrvatom, marveč tudi Slovencem in Srbom, torej naši skupni državi. To je bil ustni domenek in nista podpisala nobenega sporazuma, kar je treba ukreniti. Vsekakor pričakujmo v najkrajšem času nove vlade, ki bi vanjo šli tudi Hrvati. Združena opozicija in JNS, ki sta šli na volitve pod firmo sporazuma, sta pa sedaj pokazali, da jima ni bilo za sporazum, marveč zgolj za glasove in vlado. Sedaj namreč, ko se je Cvetkovič dogovarjal in dogovoril z dr. Mačkom, so gospodje iz združene opozicije in JNS stopili vstran ter se čisto odkrito kujajo. To pa ne bo ne za Hrvate, ne za Slovence, ne za Srbe, ne za Jugoslavijo nobena škoda.
NEMČIJA
Nemški kancler Hitler je imel pred nemškim parlamentom govor, ki je našel po svetu kaj različen odmev. Potem ko je Hitler označil mirovna področja — kamor spada tudi Jugoslavija — je zaporedno govoril o odnošajih do Anglije, Poljske in do Zedinjenih držav Severne Amerike. Te odnošaje označujejo tri dejstva, ki jih je Hitler objavil. Najprej je odpovedal pomorski sporazum z Anglijo, češ da spričo obkroževalne politike Anglije nima več pomena. Za tem je odpovedal nenapadalno pogodbo s Poljsko, ki je bila šele pred nekaj meseci podaljšana do leta 1944, in je s tem podčrtal, da so odnošaji s Poljsko napeti. Končno je v 22. točkah odgovoril ameriškemu predsedniku Rooseveltu, zakaj njegovega predloga o desetletnem miru ne more sprejeti. — Ta govor bo seveda v vsakem pogledu pospešil delo diplomacije v obeh taborih in bo dosegel, da se bodo mnogo prej pokazale
(Nadaljev. s 3. str.!)
nik službodavcev z ene strani in strokovna službojemniška organizacija kot predstavnica službojemnikov z druge strani, in se s to pogodbo urejajo medsebojna službena razmerja, pravice in dolžnosti.
Tako je v naši banovini medi drugimi urejeno s kolektivno pogodbo z dne 15. julija 1938 tudi delovno razmerje stavbnega delavstva, ki je zaposleno v podjetjih te stroke. To pogodbo je podpisal gospod ban dne 20. avgusta 1938, dne 27. avgusta 1938 je bila razglašena v Službenem listu; velja pa za vse pooblaščene graditelje, zidarske mojstre in studenčar-je,. tesarske mojstre ter pooblaščene inženirje te stroke.
Toda ta pogodba pa v nekaterih točkah ne ustreza zakonu, kar je razvidno iz naslednjega primera, ki se je obravnaval pred sodiščem. Tesarski pomočnik Blaž je iztoževal odškodnino za bolezenski teden v znesku 336 din. Podjetje je odklanjalo plačilo in se pri tem sklicevalo na člen 11., točka 4. kolektivne pogodbe, ki pravi: »V primeru zadržka zaradi bolezni mora delavec predložiti potrdilo uradnega zdravnika ali OUZD o vzroku in trajanju nesposobnosti za delo. Potrdila je predložiti pri prvem izplačilu, odnosno najkasneje v 14 dneh.« Blaž pa je predložil šele 24 dni po okrevanju predpisano potrdilo Okrožnega urada, zato je izgubil pravico do boleznine. Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja in podjetje je bilo obsojeno v plačilo. Razlogi: Po § 219. obrtnega zakona mora delayec brez odlašanja javiti svoj zadržek in predložiti na njegovo zahtevanje zdravniško spričevalo; vse to je Blaž izpolnil, kaj drugega za zakon ne zahteva. Taka zahteva zastara po občih predpisih v treh letih, kolektivna pogodba pa ne more zakonitih določb spreminjati, že celo ne v kvar delavcu, kakor to predvideva člen 5 zakona o zaščiti delavcev.
jasne fronte, ki delijo en tabor od drugega po vseh zemeljskih celinah.
Obisk našega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča v Berlinu, kjer se je sestal z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom in je bil sprejet tudi pri Hitlerju, ima svoj veliki pomen v tem, ker je razpodil vse lažnjive vesti, ki so se zadnje čase širile o naši državi.
ROMUNIJA
Romunija se še ni odločila, ali naj pristopi k varnostnemu bloku proti Nemčiji ali ne. Romunski zunanji minister Gafen-cu, ki je 28. t. m. zvečer odpotoval iz Pariza v Rim, kjer bo zaključil svoje potovanje po evropskih prestolnicah, je dal uradno izjavo, v kateri pravi, da se niti v Parizu niti v Londonu in Berlinu ni pogajal in ni sklepal nobenih dogovorov, ampak da je bilo njegovo potovanje zgolj informativnega značaja. Povsod — pravi — je našel veliko razumevanje za politiko, ki jo danes Romunija vodi.
BOLGARIJA
Veliko senzacijo je vzbudil nenadni obisk, ki ga je napravil v bolgarski pre-stolici pomočnik zunanjega komisarja sovjetske vlade Potjomkin na svoji poti v Ankaro. Potjomkin je bil v Sofiji vsega skupaj 9 ur in je bil stalno v razgovorih z bolgarskim ministrskim predsednikom Kjuseivanovim, odnosno z bolgarskimi in sovjetskimi diplomati. Pri svojem odhodu iz Sofije je bil Potjomkin molčeč, le to je izdal, da se bo na povratku iz Ankare spet oglasil v Sofiji, da bo bolgarski vladi poročal o uspehih svojih posvetov v Turčiji.
SOVJETSKA RUSIJA
Sovjetska Rusija je angleški vladi postavila nekatere pogoje za svoje sodelovanje pri obkoljevalni fronti proti Nemčiji. Med temi pogoji je tudi ta, da se zavaruje sovjetskemu brodovju svoboden izhod skozi dardanelske ožine, angleškim in francoskim ladjam pa zajamči svoboden prehod v Črno morje. Ko se je Anglija obrnila na Turčijo z vprašanjem, če je Turčija pripravljena sodelovati v navedenem duhu, je turška vlada odgovorila, da bo glede Dardanel in Bosporja ravnala tako, kakor bo predlagala Sovjetska Rusija, s katero je Turčija tesno povezana in ki ima poleg Turčije v Črnem morju najbolj bitne življenjske interese.
ANGLIJA	,	i
Anglija je v organizaciji protinemške fronte, ki jo ponekod imenujejo tudi ob-koljevalno fronto in ki ima namen med seboj povezati vse vzhodne evropske države, naletela na majhne težave, ker so ji očitali, da je sicer pripravljena dlati denar in orožje, a da se brani prevzeti tudi krvne žrtve. Angleška vlada je morala pripoznati upravičenost tega očitka, ki je bil posebno močan od strani Francije in Sovjetske Rusije, ter je uvedla splošno in obvezno vojaško službo ter s tem dokazala, da smatra nevarnost za tako veliko, da je pripravljena doprinesti tudi krvne žrtve v enaki meri, kakor vsaka njenih zaveznic, da se nevarnost odpodi. Ta ukrep angleške vlade je po vsem napravil ogromen vtis.
ITALIJA
Po .najnovejših statističnih podatkih se trgovina med Italijo in njenimi kolonijami v Afriki čimdalje bolj širi, dokaz srečnega razvoja gospodarskega razmerja med matično državo in afriškimi ozemlji. Izvoz iz kolonij v Italijo je znašal leta 1934. samo 93 milijonov lir, leta 1938. je pa dosegel številko 205 milijonov lir. Izvoz iz Italije v kolonije je znašal leta 1934. 259 milijonov, leta 1938. pa 2419 milijonov lir. Najboljši trg za italijanski izvoz je italijanska vzhodna Afrika, ki absorbira 75% celotnega izvoza. Na drugem mestu je Libija z 21%, nato pa Egejsko otočje s 4%. Italija je lani izvozila v kolonije 60% industrijskih izdelkov, 26% živeža, 14% pa raznega drugega blaga.
Na zadnji seji italijanske vlade so bili sprejeti sklepi, po katerih so bili odobreni za vojsko večji krediti, ki so jih zahtevali ministrski predsednik in šefi generalnih štabov. Novi krediti se bodo uporabili za okrepitev italijanske vojske in za nova sredstva državne obrambe.
POLJSKA
Kljub odpovedi nenapadalne pogodlbe s strani Nemčije želi Poljska ohraniti z Nemčijo prijateljske odnošaje, ki jih Poljska smatra za nujno potrebne v svojem in v nemškem interesu in za katere je dal svojčas vzpodbudno maršal Pilsudski, ne pa Nemčija. Poljska Gdanska nikakor ne more odstopiti in je mnenja, da je su-verenita Nemčije nad Gdanskom za Nemčijo pač premajhnega pomena, da bi zaradi tega tvegala vojsko. Poljska je tudi pripravljena dovoliti Nemčiji potrebno zvezo z vzhodno Prusijo, toda na no-
ben način ne more trpeti, da bi ta zveza bila pod tujo, to je nemško suvereniteto, kakor Hitler predlaga oziroma zahteva. Če bi Nemčija hotela proti Poljski naperiti kakšno sovražno akcijo, je Poljska popolnoma pripravljena in ima pod orožjem milijon vojakov, ki jih lahko v najkrajšem času pomnoži še za poldrugi milijon.
BOLIVIJA
Predsednik republike Busch je podpisal več uredb proti korupciji. Vsak uradnik, ki stopa v državno službo mora prijaviti stanje imovine. Dalje je podpisal uredbo, s katero se prepovedujejo stavke. Vlada bo uredila odnošaje med delavci in delodajalci.
Ptička poje, žaba poje
kos tud’ poje vsak po svoje ...
(narodna)
»Delavska politika« joka delavski političarji kolnejo.
»Toti list« prinaša »vice«
ZDD se smeje ... poje, poje vsak po svoje ...
UGANKE
Na papirju za svobodo v obratu za teror, v besedah demokrat, v dejanju avtokrat.
Kaj je to — kameleon?
(;UI3ZIS3IJBUI)
Marksističnim nacionalnim šašmarjem
V narodno gospodarskem gibanju so šušmarji rak-rana za urejeno poslovanje. Delavec in delodajalec, oba se jih bojita. Brez kontrole mimo vseh zakonskih predpisov so nosilci najbolj nezdrave konkurence. So to vedno nesolidni ljudje, ki se zato z nobeno stvarjo niso spoznali do dobrega, pa se delajo, kakor da razumejo in znajo vse. Vsega se lotijo, vsako delo započ-nejo, a vsako tudi le zelo površno, nevredno izvrše. Zato so njihove moči na videz poceni naprodaj, največkrat za vsako ceno. Toda kdor s šušmarji dela, kmalu spozna, kako presneto drago jih je plačal. Pameten gospodar bo zato najel dobrega, pred zakonom odgovornega mojstra in dobre, resne delavce, ker v pametnem gospodarstvu za šušmarje mesta ni.
Imamo šušmarje v gospodarstvu in šušmarje v javnem življenju.
šušmar v gospodarstvu je danes lahko zidar, jutri pečar, pojutrišnjem kamnosek, naslednji dan zopet stavbenik, trgovec, denarstvenik ali kaj drugega, kakor pač razmere kažejo in prilike.
šušmar v javnem življenju pa je danes lahko intemacionalist, jiutri nacionalist, pojutrišnjem hipernacionalist ali z novo oznako rasist. Je danes lahko avtonomist, jutri centralist, pojutrišnjem federalist, Je brez načel in brez odporne sile, je vedno na prodaj, samo če ga kdo kupiti hoče. Kadar pa odločilni možje javnega življenja spoznajo njihovo ničvrednost in jih zato pustijo na cedilu, zajemajo z golidami gnojnico iz svojih gnilih in smrdečih jam in jo mečejo na resne delavce ter stvarne življenske pokrete. S svojo umazanostjo bi radi druge opacali. Tako marksistična »Delavska politika« v enem svojih letošnjih uvodnikov nam očita šuš-marstvo z nacionalizmom. Celo tako si drzne zapisati, da mi tako šušmarstvo propagiramo. Pravi, da mi trdimo: »Mi gremo v totalitarni nacionalizem, ki je zdaj ponekod moda, da se bomo mi okoriščali s to modo, pa ne pravi nacionalisti.«
Gospodje marksisti okrog »Delavske politike«, vi ste nedavno v družbi s politično propadlo JNS-arsko kliko, kljub svojemu internacionalizmu skubili nacionalizem našega naroda. Vaš nacionalizem je bil tako grd, da bi bil narod skoro vzljubil vaš internacionalizem, ki ste ga tokrat zavrgli. Dali ste vašemu nacionalizmu tak prizvok, da sedaj deklamiranje o nacionalizmu pri nas pomeni borbo proti narodnosti in zatiranje narodove zdrave miselnosti. Pozabili ste, da je v imenu takega golega nacionalizma padel Fakin in ste se zvezali z njegovimi morilci proti lastnemu
narodu. Ko so bile radi naših narodnih
svoboščin ječe prenapolnjene, ko so v stotisočih padale globe na gospodarsko šibka ramena našega naroda, takrat ste vi ob petju marksistične himne . o brezdomovinstvu delavstva ubirali istočasno jugoslovanske nacionalistične strune in ploskali k vsem nebrojnim krivicam, ki jih je naš narod trpeti moral. Takrat smo se mi učili gledati v vaših delih vašo breznačelnost in vašo koristolovsko nedoslednost. Takrat smo vas spoznali in pregledali vaša lažna gesla. Takrat smo vas začeli prezirati in — zaničevati. Tedaj smo se ob vaših temnih zgledih učili ljubiti poštenje in v trpljenju prežarili svojo vdanost in zvestobo narodu. Mi smo trdno uverjeni: Ce bi vaš Fakin danes iz groba vstal, bi pljunil na vaš internacionalizem in nacionalizem in šel z nami.
Vi »internacionalisti« se obregate ob Schuschnigga. Pravi nacionalisti da so ga pomedli, pravite. Kdo so ti pravi nacionalisti?! Vaši nekdanji marksistični internacionalisti. Hlapčevska duša marksizma je oblekla novo obleko. Ali kdo je učvrstil ekskluzivni nemški rasizem, če ne milijoni vašega organiziranega delavstva. Zdaj so tam vaši ljudje »pravi nacionalisti«. Pozabili so proletarsko himno in bratstvo narodov in preganjajo v imenu nemške krvi tisto židovstvo, ki ga vi pri nas nevredno branite. Marsikaj, kar bi bil sicer pravi nacionalizem ustvaril dobrega, ste vi »pravi nacionalisti« tam s svojim strupenim dihom pokvarili. Mnoge napake v totalitarnih nacionalnih po-kretih prejasno očitujejo, da so tam vmes roke vaših nekdanjih mark,sistič-no-terorističnih sodrugov, nacionalnih šušmarjev.
Sedaj še h koncu: Mi dobro vemo, kaj vas boli. To vas boli, da smo vam doma onemogočili tako nacionalno šuš-marjenje. Tudi vi bi bili radi po zgledu nemških sodrugov pri nas doma »pravi nacionalisti«, tudi vi bi radi šušmarili. Vaši sodrugi v naši širši domovini so se po drugih banovinah že požvižgali na Marksa in njegov internacionalizem in za beraško ceno izdali svoja mednarodna gesla ter so izjavili, da so pripravljeni postati »pravi nacionalisti«. Vi bi bili tudi radi to storili. Vi ste na tem delali, se za to trudili. Toda tu smo bili mi, ki vas poznamo in ki smo z narodom trpeli. Tu je bila narodna delavska organizacija ZZD in vas je postavila, kamor spadate: na hladno. Verjemite še to, da se nacionalna šuš-marska igra tudi vašim .sodrugom po ostalih banovinah ne bo posrečila in bodo z vami tudi oni končno postavljeni na hladno čez prag. Morali boste skupno »vedriti ob cesti«, ker čas pro-dance in šušmarje odlaga kakor reka blatne pene.
Misijonska tiskarna
Groblj e - Domžale
Tiska knjige - časopise - akci-denčne tiskovine za pisarne -prireditve itd.
Cene zmerne — izdelki lepi Postrežba točna
5Xg>l
Ltmt iadaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Tunjice. — Za uredntttro odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Mm J. ttok.: A. Troatelj, Groblje.