Izhaja vsaki četrtek ob 3. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pismi se ne sprejemajo.
Cena listu zna^ i ta celo leto i krone, za pol leta 2 kroni.
Za manj premožne j za celo leto 3 krone, za pol leta K I SO.
Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 kron.
Rokopise sprejema „Narodna Tiskarna'* v Oorici, ulica Vet-turini št. 9.
slovensko ljudstvo na ft.
mm iMoi
m
,-rz - .V '1 ',?■ '• • • 3 • . »•;
:>V%V;b• ^
tegSB&k \ ■;* f-'frt.
• ta vero. dom oosa
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo, Gorica Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v tcbakarnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korcnjski ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. Id po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
xviii. letnik.
V Gorici, 11. avgusta 1910.
32. številka.
Kobilice in Gabrščekova „Soča“.
(Daljo).
Zadnjič smo navedli „Sočino" opravičevanje. Danes naj sledijo na kratko izvirni podatki iz uradnih spisov, da bodo gospodje čitatelji natančno in resnično podučeni o razvoju zadevne akcije od začetka do konca.
Vsled vladne inicijative in s privolenjem c. kr. ministerstva za poljedelstvo vršila se je dne 2. decembra 1909 pri deželnem odboru konferenca, zadevajoča akcijo proti kobilicam na Krasu.
Vlado sta zastopala na tej konferenci c. kr. namestniški svetnik dr. Ernst Pipitz ter c. kr. vladni svetnik in deželni nadzornik za poljedelstvo Tomaž Friihauf. Razun zastopnikov deželnega odbora je bil navzoč tudi nadzornik c. kr. kmet.-kem. poskuševališča Franc Gvozdenovič, t. j. oni gospod, ki je vodil tozadevno akcijo leta 1909 in kateri je pozneje izdal tudi predmetno poročilo.
Na konferenci je vladalo prepričanje, da se bodo tudi letos kobilice z vso gotovostjo pojavile in da se mora zaradi tega leta 1909 z velikim uspehom pričeta akcija nadaljevati. Stroški so se zložno prevdarili na znesek 70.000 K, od kojega naj bi se uporabilo 10.000 K za nakup puranov. Direktno lovenje naj bi se vršilo kakor leta 1909 s pomočjo šolske mladine in naj bi se v to svrho čiin prej napravili potrebni koraki pri deželnem šol. svetu.
Konečno se je na tej konferenci sklenilo, da bi se plačali prevdarjeni stroški 70.000 K v sledečem razmerju: 60 odstotkov t. j. znesek 42 000 K naj naj bi plačala vlada, 25 odstotkov t. j. znesek 17.500 K dežela, in ostalih 15
odstotkov t. j. znesek 10.500 pa prizadete občine same.
V smislu na konferenci napravljenih sklepov obrnil se je dež. odbor takoj na c. kr. dež. šolski svet zaradi šolske dece in je sestavil za dovoljenje deželne podpore potrebno poročilo na deželni zbor. Zbornica je v seji od 7. januarja 1910 sklenila naj se odda najprej zadevo finančnemu odseku v pro-učenje iri poročilo.
Predlog dež. odbora se je glasil doslovno: „V kritje stroškov potrebnih za boj proti kobilicam na Krasu, ki se ima vršiti leta 1910, se dovoljuje podpora 25 odstotkov do najvišjega zneska 17.500 K s pogojem, da pokrijejo ostali del potrebščine, proračunene na
70.000	K, visoka vlada in občine." Finačni odsek je določil poročevalcem poslanca dr. Stepančiča.
Poslanec Stepančič, proučivši zadevo, je prišel do zaključka, da se mora predlog deželnega odbora na korist akcije in na korist prizadetih občin v dveh točkah predrugačiti. Prepričan, da bi ne mogle kraške občine ničesar prispevati, predlagal je, naj prevzame vlada tudi občinam na konferenci odnosno v odborovem predlogu naloženi znesek 15 odstotkov t. j. 10.500 K in za slučaj, da bi vlada tega ne hotela, naj se akcija vrši neglede na prispevek občin.
V tem smislu je konkretiziral svoje predloge, ki so bili po razpravljanju v dveh odsekovih sejah od finančnega odseka tudi sprejeti.
Stvari na korist ovadimo, da seje vže v odsekovih sejah nekam hudomušno namigavalodaje vlada najbrž nalašč stavila pogoj, naj tudi prizadete občine prispevajo, da si je bil vže naprej najmanj dvom opravičen, da bi se moglo to zgoditi — češ ako občine nič ne dajo, se bo vlada lahko izgovarjala, da
ni izpolnjen stavljeni pogoj in da neha tudi njena obveznost.
Dne 4. februarja t. 1. utemeljeval je poslanec Stepančič v daljšem govoru potrebo akcije — gospoda čitatelji poznate vže dotično vsebino, ker je bil govor objavljen v „Gorici", pa tudi „Soča“ je nekatere odlomke vže večkrat z debelimi črkami ponatisnila
— ter povdarjal, da se mora akcija na vsak način in pravočasno vršiti, naj prevzame vlada ne le stroške K 42.000 nego K 52.500, in se je konečno z povzdignjenim glasom obrnil kakor da bi bil slutil, da se utegnejo vladine obljube izjaloviti do navzočega zastopnika visoke vlade, naj bi uporabil ves svoj upliv, da se akcija vrši, da se pravočasno vrši in da se osvobode prizadete občine vsakega prispevka.
Predlog finančnega odseka bil je nato od dež. zbora enoglasno sprejet in s tem se je smatrala akcija proti kobilicam zagotovljenim in smelo trdimo. da nobenemu in niti „Soči“ ni takrat v glavo padlo, da bi bil dvomil o resnosti nameravane in sklenjene akcije.
Tu bodi pribito za sedaj le dejstvo, da se je vse to godilo dne 4. februarja t. I. tedaj v času, ko ni bil le poslanec Stepančič, marveč ko so bili vsi poslanci in sploh ko je bila javnost na podlagi dogodkov v pretečenem letu uverjena, da bo tudi letos vse polno kobilic na Krasu.
Zasledujmo sedaj, kako se je zadeva uradno dalje razvivala in je li res, da bi bil deželni odbor držal tozadevno
— kakor mu predbaciva „SoČa" — roke križem. Deželni odbor je takoj sporočil sklep deželnega zbora visoki vladi s toplim priporočilom, naj bi sprejela nase tudi prispevek občin v znesku 10.500 K,
in naj bi vladno podporo čim prej dovolila, da se bode mogla akcija pravočasno pričeti.
O priliki ko je voditelj poljedelskega ministerstva posetil Gorico, je gospod deželni glavar osebno v imenu dež. odbora pojasnil celo zadevo visokemu gospodu od kojega besede — žal, da tudi one finančnega ministra — je bilo odvisno, koliko podpore dobi Kras v navedeno svrho. Gospod voditelj poljedelstva je bil takrat poln obljub za blagor naše pokrajine in je bil posebno navdušen za zboljšanje gospodarskih razmer na opustošenem Krasu.
Ker je vlada vstrajala pri tem, da se akcija mora vršiti s pomočjo šolske dece, požuril je dež. odbor opetovano-krat in sicer zadnjikrat z požurnico od dne 24 marca 1910 št. 12172/9 c. kr. deželni šolski svet, naj se vendar enkrat izjavi na dopis od 24/XII 09 št. 12172/09, bode li šolska deca vže pred počitnicami pri akciji sodelovala ali ne.
—	Še le z dopisom od 25. aprila 1910 št. 41/4 — 10 je c. kr. deželni šoiski svet odgovoril, da je sklenil v seji od 22. aprila 1910, da se tudi letos, kakor v letu 1909, ne sme motiti šolskega poduka z akcijo proti kobilicam, ki se bo v r š i I a v p o-mladi —„durch die im heurigen Friili-jare zu unternehmende lleuschrecken-bekampfungsaktion" — češ, da bi trpela s preterganjem poduka izobrazba in vzgoja šolskih otrok veliko škodo, (menda bi ne bila taka reč, nej?! o. s.!) dani pa nikakih ovir proti uporabi otrok in učiteljev pri nameravani akciji med počitnicami.
Dne 12. maja je došlo še le dež. odboru poročilo od c. kr. namestništva, da se v Trstu o vladni podpori še ničesar ne ve in da treba še počakati.
(Pride še.)
Naš ABC.
Priredil A. P.
(Dalje.)
V.
Veda. — Ee kdor je preiskal prve vzroke in temelje stvarij, si lahko prilašča ime učenjaka.
Aristotel. Anal. post. II., 11.
Vest. — Umrjem, verujoč v enega in večnega Boga, Stvarnika sveta; Njegovo usmiljenje kličem za svojo ne-umrjočo dušo. Obžalujem, da sem v svojih delih večkrat govoril zaničljivo o sv. rečeh, a do tega me je mnogo bolj gnal duh časa, nego lastni nagib. Ako sem, ne da bi vedel, žalil poštenje in nravnost, ki dajajo veri pravo moč, moj Bog, pa prosim Tebe in ljudi odpuščanja.
Pesnik H. Heine v svoji oporoki.
Volja. — Prosta volja loči bistveno človeka od živali. Zavedam se.
da lahko volim prosto v popolno enakih razmerah in pogojih — n. pr. da berem ali ne berem, dajem ali ne jem, da sem uljuden ali surov... Ne tak<5 žival ; pri živali odločuje vedno zunanji vtis: če ima dovolj hrane, pa si gotovo utolaži glad, ako je od piče ne odžene drug zunanji vtis — n. pr. gospodarjev bič...
I- pl. Hammerstein 5. J. ..Dokaz, da je Bog."	VI.	izd., st. 175.
Vzgled. —	Da	niso	otroci nič
prida, je to — ogledano ob	luči — le
živ	odsev napak,	ki	cvetd	v njihovi
najbližji bližini.
A. Kolping. „Dr. Fliederstrauch",
I.	zv., st. 23S.
Nihče ne gre sam v nebesa, sam v pekel. Duše so združene — če odpadajo, če se posvečujejo.
-J. gr. H. llahn. „Alaria Regina".
II.	zv., st. 73.
Vzgoja. — Stavil bi 1000: 1, da boš redko ali ne boš nikoli rabil palice
tudi pri dečkih, ako jih vzgojuješ resno in milo, vestno in pravično, brez vsake strasti in zmerjanja ; in niso (dečki) na zunaj pod prezlimi vplivi. Batine so in ostanejo trdo sredstvo in veljajo prav za prav le za suroveže.
A. Kolping. „Dr. Fliederstrauch".
II. zv., st. 152.
Človeško srce, torej tudi otroško, se dviga po svoji naravi h Bogu ; toda ker je popačeni naravi tudi hudobija blizu, se mora vsako zlo čim dalje in trajneje odstraniti od otroka, tem bolj pa gojiti in obdelovati v njem pobožno naravo, da preide ta najprej in v
111,0	č n o krepost.
A. K o I p i n g, I. c. I st. 239.
Slariši in vzgojitelji morajo z besedo in v dejanju pokazati, da jim je resnica nad vse; morajo sami studiti vsako laž iz dna srca in delovati proti vsaki zmoti kolikor mogoče ter z ljubosumno strogostjo paziti, da sc otrok po stranskih poteh ne navžije strupa
laži — bodi po tovariših, bodi po učiteljih, bodi po katerikoli poti.
A. Kolping, I. c. II., st. 61.
Ako je krščanstvo božje delo med ljudstvom in za ljudstvo, pa imamo za vse, zlasti za vzgojo, trden, božji temelj
uprav v krščanstvu Ako pa ljudstvo
ne priznava več krščanstva kot božjo
—	torej neovrgljivo — resnico, je tudi temelj vzgoje porušen"; in kakor se vse na svetu spreminja po vedno drugih mislih, bo tudi (brez krščanstva) vsakdo svojo in drugih vzgojo vodil svojevoljno in — izkušnja tu zunaj v življenju že žal dokazuje, kake so potem posledice...
A. K o 1 p i n g, I. c. I., st. 124.
Kjer ni mladini globoko v srce vsajena vera in življenje po veri, pa bo težko tudi v najhujši bedi dvigala srce h Bogu.
A. K o ! p i n g, I. c. I.. st. 39.
(Dalje pride.)
Občni zbor „flIojzijevišča“.
Za dne 4. S. je bil sklican občni zbor slov. »Alojzijevišča*. Ob 2. in pol popoludne je pozdravil navzoče ude predsednik preč. Alonsignor I. u k e ž i č, stolni kanonik, ter je potem dal besedo voditelju zavoda, naj poroča o vspehih gojencev minolega šolskega leta.
Iz poročila vIč. g. voditelja dr. Ujčiča posnemamo:
V drugem poluletju imelo je »Aloj-zijevišče" 46 gojencev. Od teli je eden med semestrom prostovoljno izstopil, enemu je dal odbor zadnji mesec kon-silium abeundi, eden ni bil radi bolezni več časa v šoli ter dosledno je ostal brez klasifikacije.
Po razredih je bilo gimnazijcev: 1 v III. 6 v II., IS v I. razredu; 13 v c. kr. pripravnici, 8 v ljudskih razredih.
Po vspehih je bilo 14 odlik in sicer na gimnaziji: Miklavič Pr. (II. r.); Adamič, Češornja, Krapež, Miklavič Osk., Močnik, Okretič (I. c r.); — Lenardič, Lovrenčič, Mavrič, Sedej, Sever, Trampuž na c. kr. gimnazijski pripravljalnici.
—	3 gojenci (I. ginin. razr.) so padli; 1 prestopi v višji razred (II. gimn.), 3 z enim »nezadostno".
V ljudskih šolah so imeli 4 gojenci prav dobre rede. (Ukmar, Hrovat, Kovačič, Ciglič).
Religijozne vaje so se vršile v zavodu v redu; razun vIč. g. duhovnega prefekta L Reščiča so skrbeli za duhovno življenje preč. gg. očetje frančiškani in k a p u c i n i, ki so vsak mesec spovedovali gojence ter vIč. g. prof. dr. Pavlica, ki je večkrat med tednom spovedoval učence. Vsakdanjo sveto mašo je čital za gojence vIč. g. prof. dr. Žigon. Vsem tem preč. gospodom bodi izrečena prisrčna hvala.
Prvo sv. obhajilo so imeli letos gojenci v domači kapeli. Prečastiti gosp. predsednik monsigr. Lukežič je dne 19. junija po krasnem primernem nagovoru podelil 15 gojencem sv. obhajilo.
Dečki so sploh kazali veselje do religioznega življenja. Precejšnje število jih je hodilo med tednom k sv. obhajilu in prav radi so mnogi opravljali 6 nedelj na čast sv. Alojzija.
Na teh	vspehih	kakor tudi na šolskih	imata	mnogo	zaslug	častita gg.
prefekta bogoslovca L Kodrič in F ra n c Pa h o r, ki sta se med letom dosti trudila za gojence. I njima Bog plati. Zdravstveno stanje je bilo v zavodu povoljno; čč. sestre usmiljenke so skrbele vedno zelo pridno za snago v hiši in zdravo hrano, tako da med šolskim letom hvala Bogu ni bilo mnogo bolezni. Prsrčna jim hvala od strani zbora! Dva	gojenca	sta imela
sicer	Škrlatico, ki	sta jo	pa srečno
prestala, drugi gojenci so imeli le tuin-tam kako manjšo betežen. Za vse te pa je vedno z vzgledno požrtvovalnostjo skrbel veleuč. g. dr. Anton Brecelj, ki je ob vsaki uri. kadarkoli je bil na-prošen. pohitel v »Alojzijevišče" in kakor dobri prijatelj zavoda zdravil vse gojence zastonj. Dr. Brecelj je zavodu in ubogim učencem prihranil mar-sikako kronico, na čem mu mora biti »Alojzijevišče" res trajno hvaležno.
0 gmotnem stanju poroča blagajnik dr. Ujčič sledeče: Gmotno stanje zavoda se more letos označiti kot „še zadostno".
Dohodkov (v pravem zmislu be-sede)je bilo: mesečnine gojencev 8695'48 kron, darovi duhovščine 1933 40 K, darovi zasebnikov 293‘28 K, podpora dežele 000'— K, podpore občin 75-— K, podpore denarnih zavodov 270 — K, dohodki iz ekonomije 18845 K. Izdatkov je bilo za kapelo 104 84 K. za hrano, svečava in kurjavo 824010 K. za hišo in vrt (inventar) 87024 K, za remune-racije osobja 120P80 K, za poštnino in
pisarno 32 05 K, za razno 469 59 K. Od darov duhovščine sc ima omeniti, da so razni darovatelji poslali svoje prispevke z namenom, da se odplača dolg pri „Montu". Nabralo se je v ta namen 1056-— K.
50 ali več K so poslali: preč. g. Vikar Štrukelj, preč. g. vikar Čigon (10-krat po 2o-— K, živio I), černlška dekanija (110 — K), preč. g. kurat Milanič 100* — K. preč. g. dekan U. Pavletič, preč. g.žpk.Kumar, monsgr.Skočir(80— K), preč. g. Manzini (70 — K), preč. g. Švara, Mladinoljub Gorski (100-— K).
Blagajnik je vžc plačal na račun dolga pri ,..Montu" 1000 — K, ostalo se hrani v knjižnici 2334 »Centralne' posojilnice". Prosi preč. gg. ude »Alojzijevi-šča", naj bi tudi odslej nabirali milo-dare v ta namen. Ob enem poroča, naj bi oni prijatelji zavoda, ki nimajo ravno dosti denarja pod palcem, poslali hiši po možnosti darove v naravnih pridelkih, kakor je to storil letos en preč. g. župnik, ki pa ni hotel, da se objavi njegovo ime, poslavši 194 I belega vina za hišo. Med nabiratelji je treba omeniti tudi posebno preč. g. kanonika Kolavčiča.
. Kakor razvidno iz gornjih številk, prispevki gojencev nikakor ne zadostujejo za hrano itd., marveč je bilo potrebno nakloniti za gojence iz milodarov dobrih 1000*— K.
Ker so pa gojenci bili res dobri v versko-nravnem in v šolskem oziru, upa, da bode katoliško občinstvo z veseljem podpiralo „Alojzijevišče“. Večjih popravkov se ni izdelalo letos na hiši; res, da bi zidar in mizar našla v »Aloj-zijevišču" hvaležno polje za svoje delovanje, in tudi slikar bi prav za potrebo pokazal svojo umetnost z poslikanjem kapele, toda blagajnik ne mara vabiti teh gospodov preveč v hišo, ker ne ve, kaj bi začel potem z vsemi računi, ki bi mu jih predložili. Za to se vrše le res nujni popravki, ki se, žal, ponavljajo vsako leto v vsakem zavodu.
Zanimanje občinstva za zavod se da sklepati ne toliko iz milodarov, marveč iz števila prošenj za vsprejem.
Za bodoče šolsko leto je došlo vkupno 38 prošenj. Odbor več prostorov nima na razpolago. Hiša more sprejet v najskrajnem slučaju k večjemu 50 gojencev. ’
Odbor je imel tekom š. leta do zdaj 3 seje; eno ob sklepu vsakega semestra in eno za vsprejem novih gojencev. Tako de jure. V resnici pa je bilo dosti več sej. če tudi brez formalnih vabil in zapisnikov. Za vsako količkaj bolj važno zadevo je voditelj sestavil pismeno poročilo, ki je potem cirkuliralo med preč. gg. odborniki v Gorici. Ti le so napisali svoje mnenje in tako se je marsikaj uredilo, ne da bi morali odborniki priti vselej osebno v „Alojzije-višče" k formalni seji. Sedanji odbor ostane na čelu zavoda do julija 1911.
Po poročilu voditelja nalaga občni zbor predsedništvu, naj na primeren način izreče zahvalo društva vsem onim gospodom, ki so se trudili za zavod.
Za revizorje računov je zbor izbral preč. gosp. dr. Franca Žigon, profesorja bogosL, in preč. gosp. Franca Setničar, pregledovalca cerkvenih računov pri knezonadškof. ordinarjatu.
Neki član pri občnem zboru želi, da bi se uplivalo na občinstvo, naj bi to le v podpiranju „Alojzijevišča" posnemalo duhovščino; saj občinstvo tako rado se obrača na zavod za vsprejem svojih otrok, kakor je razvidno iz velikega števila prosilcev.
Ker se nihče ne oglasi več k besedi, zaključi predsednik občni zbor, zalivalivši se voditelju za trud. ki ga je imel z gojenci in z upravo zavoda preč. g. ur. Ujčič u.
Po zboru se je nabralo 40'— K za „Alojzijevišče“.
Zborovanje kafol. nar. prim. dijašfva v Trstu.
Dne 7. t. m. je zborovalo v Sv. Ivanu pri Trstu kat. nar. primorsko di-jaštvo. Bil je to velepomemben dan, dan ko je nastopilo prvikrat naše dijaštvo na južnih, »svobodomiselnih" tržaških tleh. Večkrat so nam očitali naši nasprotniki, da nas ni. A ta dan smo pokazali, kako veliko ie naše število, kako jasen naš program. Pokazali smo, da je primorsko dijaštvo katoliško-na-rodno in da je za vedno odgovorilo svobodomiselstvu.
Po sv. maši, katero je daroval preč. g. kaplan Čok, smo se zbrali v novi dvorani K. S. I. D. katero so nam sve-toivanska vrla dekleta lepo okrasila. Zborovanje je vodil I. teolog Rus tja.
V imenu domačega K. S. I. D. je govoril č. g. Čok. Poročal je t. stud. iur. Vekoslav Vrtovec o temi »Razvoj kat. nar. ideje in naše dijaštvo". Razvila se je živahna debata, katere so se udeležili t. Natlačen i. dr. Pri popoldanskem zborovanju je poročal t. stud. iur. Josip Godnič »o narodnoobrambnem vprašanju". Debata je bila jako obširna in zanimiva. Udeležili so se je tovariši: V. R e m e c, V. Š č e k, M. N a 11 a č e n, V. V r t o v e c, F. J e ž, C. Sedej i. dr. Govorila sta tudi živahno pozdravljena g. starešina »Danice" dr. Pavletič in bivši urednik »Zarje" č. g. U k m a r.
Nato se je vršil občni zbor »Pododbora S. D. Z. za Primorje" in ustanovitev primorske podružnice. T. predsednik Rustja očrta v ognjevitih besedah pomen in namen našega društva. T. tajnik Vrtovec poroča o delovanju društva v preteklem letu. Lahko smo ponosni na svoje delo, ki je bilo razmeroma med vsemi pododbori najinten-zivnejše. Člani so imeli nad 50 predavanj.
Nato sledi ustanovitev podružnice, katero vodi t. preds. S. D. Z. Natlačen.
V odbor so bili izvoljeni:
t. Vrtovec Vekoslav, stud. iur. predsednik, t. P u r i č Karol, stud. tlieol., podpredsednik, t G I a ž a r Josip, stud. tlieol., tajnik, t. Pavlin Anton, cand. for., blagajnik, t. Budal Andrej, stud. phil., knjižničar.
Zvečer se je vršil v nabitopolni dvorani konsumnega društva komerz. Vodil ga je g. starešina »Danice" dr. Perničič s svojim »ministrom" t. Natlačenom. Zabava je bila jako živahna. Vrstili so se resni in šaljivi govori, prepeval pa je svetoivanski pevski zbor s spremljevanjem tamburic. Drugi dan se je vršila veselica v čast kat. nar. akademikom, na kateri je imel slavnostni govor t. cand. iur. Ciril S e-dej. Po veselici pa animirana zabava. Bil je velik dan, katerega bomo težko pozabili!
Politični pregled.
Zasedanje deželnih zborov.
Vlada še ni definitivno odločila o sklicanju deželnih zborov. Dne 18. t. m. pride Bienerth v avdijenco k vladarju in takrat bo razgovor o tem, kdaj bodo zborovali deželni zbori. V drugi polovici meseca avgusta se bodo vršili potem razgovori vlade z voditelji strank in iz tega si uredi potem vlada svoje nadaljne postopanje.
Kako se moreta Avstrija In Nemčija zanesti na Italijo.
»Lega Navale", glasilo italijanskega društva za jačanje vojne flote, pišoč o rusko-japonskem sporazumu, pravi, da je isti indirektno naperjen proti Avstro-ogrski in Nemčiji, kajti Rusija hoče tako dobiti nasproti njima svobodne roke. Dalje pravi, da to ni čudno, ker vsaka velesila mora biti oprezna pied tema dvema cesarstvima. O njuni zaveznici
Italiji nihče ne sumi, ker je dobro znano, da bi njej v resnem trenutku niti ne padlo na um, da stopi v obrano svojih zaveznikov.
V	mirnem času zainorc biti tro-zveza koristna. Ali da bi Italija hotela iti v boj proti Angleški in Francoski za interese Nemčije in Avstroogrske, v to, pravi omenjeni list, zainore verovati samo blaznik.
Čehi na katoliškem shodu v Iuomostu.
Glasilo poslanca Hrubana »Naši-nec" javlja, da je klub čeških katoliško narodnih poslancev sklenil, da se meseca septembra udeleži splošnega avstrijskega katoliškega shoda, ako bodo na shodu dovoljeni tudi češki referati.
Katoliški Čehi in vladna večina.
„Ulas", glasilo moravskih katoliških Čehov, zavrača očitanja, da je stranka pripravljena stopiti v vladni tabor. List piše, da so češki katoliki sicer za parlamentarno vlado, v kateri naj bo zastopana češka delegacija. — Predno pa stopi stranka v vladno večino, mora vedeti, kake koristi bi nastale vsled tega za deželo in njeno ljudstvo. Čehom bi se ne splačalo, stopiti v večino, samo da bi pomagali vladi in državi z dovolitvijo novih davkov. Če pa kaj dobe za to, bodo pa radi vstopili v vladno večino. — Gospodje se vladi očito ponujajo I
Hrvatska kriza.
Uradne »Narodne Novine" objavljajo uvodni članek o konferenci lirvat-sko-srbske koalicije. Iz omenjenega članka je razvidno, da je razpust sabora in razpis novih volitev neposredno pred durmi.
Ogrski državni zbor.
Poslanska zbornica je imela v soboto svojo zadnjo sejo pred poletnimi počitnicami. Predsednik je prečital nuncij magnatske zbornice glede vsprejetih zakonskih načrtov, ki se predložijo v sankcijo cesarju. — Na predlog mini-sterskega predsednika je zbornica sklenila, da bo imela prihodnjo sejo dne 27. septembra. — Nato je predsednik ob živahnih eljen-klicih zaključil sejo.
Obletnica kronanja Pija X.
Povodom 7. obletnice kronanja papeža Pija X. je bila v torek v sik-stjHski kapeli slovesna služba božja, katere se je vdeležilo 18 kardinalov in ves diplomatični zbor, med diplomati je bil tudi španski diplomatični zastopnik Gonzales in vsi gospodje španskega poslaništva. Nadalje se je udeležilo slovesnosti mnogo členov ruskega plemstva in izredno veliko povabljenih gostov. Papež obdan od svojega dvora, se je v slovesnem sprevodu podal v sik-stinsko kapelo, v kateri je imel ponti-fikalno mašo kardinal Merry del Val. Pel je pevski zbor sikstinske kapele pod vodstvom inaestra Perosija. Po slovesni maši je papež podelil apostolski blagoslov. Nato se je podal v svoje privatne sobane. Sv. Oče je vsprejel včeraj mnogo čestitk, tudi od strani inozemskih vladarjev. Papeževe garde so bile v gala-uniformi.
Krona za kneza Nikolo
je že naročena. Načrt je napravil sveti sinod, izvršuje se v Moskvi. Krona kakor tudi diadem za kraljico bosta iz čistega zlata in dragoceno okrašena. Oboje bo dar ruskega carja in italijanske kraljice črnogorskemu dvoru. Tudi vse druge stroške slavnosti kneževe 50-letnice nosita ruski in italijanski dvor.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče".
Anton Markič, Biljana 20 v, Johan Jereb, duhovnik 1 K, nekdo iz Št. Fer-(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu iistu“ št. 32. z dne 11. avgusta 1910.
jana 30 v, Franc Trevižan, v (iorici 60 v, v nabiralniku v gostilni Josipa Gorjanc na Kornju 1 K 10 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja 1: ranča Jožefa l.l
Za „A 1 oj z i j e v išče":
Preč. gg. Jakob Ukmar, kooperator v Trstu 2 K, Ivan Rojec, župnik v Mirnu 20 K, Ivan Kokošar, župnik v Gorici 20 K.
Prisrčna hvala et Deus retribuat!
Domače in razne vesti.
Najvojvoda Anton v Sesljanu. —
Te dni je dospel v Sesljan nadvojvoda Anton, sin nadvojvode Leopolda Sal-vator.
Smrtna kosa. V ponedeljek je unirl v Gorici sodni oficijal v pokoju gospod Jožef Walas, ki je služboval kot tak dolgo vrsto let v Gorici. Pogreb bo jutri ob 8. uri zjutraj iz ulice Alvarez. Truplo pokojnika se prepelje v rodbinsko grobnico v Tolminu. N. p. v m.l
Smrtna kosa. Dne 9. t. m. je umrl v Pulju sodni svetnik g. Anton Tentor. Pokojnik je bil tudi prav dober hr-vatski pisatelj. Svoj čas je služboval tudi v	Sežani kot sodni	pristav.	Pokojnik	je	bil rojen v Čresu.
Železnica Sv. Lucija-Idrlja.	V petek	5.	t. m. in v soboto	6. t. m.	se je
vršila trasnorevizijska in postajna komisija za železniško progo Sv. Lucija-Idrija-Vrhnika-Ljubljana, v kolikor spada ta na Goriško. Komisiji je predsedoval g. komisar dr. Vilček, deželni odbor je zastopal prof. I. Berbuč. Komisije so se udeležili tudi zastopniki raznih oblastev ter zastopniki interesovanih občin. V obče se mora priznati, da je vladalo soglasje med komisijo in privatnimi interesenti.	Idrija	ob	Bači je	naprosila
postajališče, čemur se ugodi, ako bodo tehnične razmere	to	dopuščale. Postaje
bodo na	Slapu,	v	Trebuši,	Stopniku,
Reki (postajališče), Cerknem (Želin) in Otaležu (menda tudi le postajališče). Začetkom	tedna	se	je sešla	pod vod-
stvom svetnika dr. Matthiasa revizijska komisija, ki je pregledala progo na Kranjskem. Kakor čujemo, ni bilo tudi tam nikakih ovir od strani občin in privatnih interesentov, vendar pa se cepijo glasi glede projektirane črte.
V	ponedeljek 8. t. tn. sta se sešii obe komisiji pri deželnem odboru v Gorici v svrho konečne ureditve in podpisa zapisnika.
Izvolitev ljubljanskega župan?, nepotrjena. Včerajšnji „Slov. Narod" prinaša vest, da ima kranjska deželna vlada že v rokah cesarsko odločbo, s katero se odklanja potrditev soglasne izvolitve župana Ivana Hribarja.
Župni urad v Vipavi naznanja, da se bo običajni romarski shod v Logu pri Vipavi vršil na Vel. Šmarna dne 15. avgusta t. I. kakor po navadi. Če bo mogoče imeti shod tudi dne 8. septembra, se bo p. n. občinstvu pravočasno naznanilo.
Povodom dveh praznikov dne 14.
in 15. t. m. se pričakuje obilo potujočega občinstva pri vseh osebnih vlakih. Da se omogoči prevažanje romarjev in večjih potujočih skupin, se naznanja, da pridejo izjemoma in po potrebi pri vseh osebnih transportih v poštev tudi za osebni promet urejeni kriti tovorni vozovi in to na južni železnici.
Prepovedan izlet Narodne Delavske Organizacije ' v Pulj. »Narodna Delavska Organizacija" tržaška je imela prirediti v nedeljo svoj društveni izlet v Pulj in je imela za to že tudi dovoljenje od puljske okrajne politične oblasti. Puljskim Italijanom pa se je po-
srečilo, da so izposlovali na pristojnem mestu prepoved tega izleta. Šlo jim je na roke v tem pogledu poveljništvo vojne luke puljske, oziroma poveljnik sam admiral Ripper. Da je vsled tega nastal med Slovenci in Hrvati v Pulju in v Trstu veliko ogorčenje, je popolnoma umevno. Temu ogorčenju so dali najprej duška Hrvatje in Slovenci v Pulju. V soboto so namreč priredili v Pulju po mestu demostrativni protestni obhod, pri. katerem je prišlo večkrat med Slovenci in Italijani do hudih spopadov. Ranjenih je bilo več oseb na obeli straneh. Par Hrvatov je bilo aretiranih. Da so se Italijani zarad dobljenih batin nad Hrvati maščevali, vrgli so v ..Narodno kavarno" ob 1 uri po-polnoči steklenico črnila ter razbili veliko šipo, vredno 230 K. Storilci — bilo jih je pet — so bili aretirani.
V	nedeljo pa so priredili tržaški Slovenci v „Narodnem Domu" protestni shod, na katerem so proti prepovedi protestirali ter vsprejeli primerno resolucijo, ki nalaga med drugim vodstvu „N. D. 0.", da stori vse korake, da se neopravičena prepoved prekliče.
Vojaške vaje bodo trajale od 16. avgusta do 14. septembra, in sicer se bodo vršile polkovne vaje od 16. avg. do 5. sept., brigadne vaje od 6. do 9. septembra in divizijske vaje od 10. do 14. septembra. Divizijskih vaj, ki se bodo vršile na goriškem Krasu, se bodo udeleževali goriški (47.), tržaški (97.), ljubljanski (27.), puljski (87.), lovski bataljoni 7., II., 20., 24., 29. ter Bošnjaki iz Trsta. Ljubljanski in goriški pešpolk ter lovski batalijoni 7.,
II., 29. pridejo dne 5. septembra v komensko okolico. Pešpolki 87. in 97. ter Bošnjaki iz Trsta ter lovci št. 20. in 24. dospo isti dan v sežansko okolico. Vaje bodo končane 14. septembra v komenski okolici, nakar čete odidejo deloma peš, deloma z vlaki domov v svoje garnizije. Rezervisti in dosluženi tretje-letniki se odpuste nato domov.
Vabilo k veliki veselici ki jo priredi ..Ljubljansko katoliško mladeniško društvo" s sodelovanjem Slov. kršč. socialno - izobraževalnega društva pri Sv. Ivanu in odposlanstva Ijublj. kat. društva rokodelskih pomočnikov v Društvenem domu pri Sv. Ivanu pri Trstu, v nedeljo dne 14. avgusta 1910, točno ob polu 5. uri popoludne. Vspored: 1. Farkaš : „U boj“, tainb. zbor kat. mlad. društva. 2. Bajuk: „Na Gorenjskem je fletno", tamb. zbor kat. mlad. društva. 3. Iv. pl. Zajc: „Zrinjsko-Frankopanka", moški zbor kat. društva rok. pomočnikov. 4. Lisinski: »Mrak tihotni", moški zbor kat. društva rok. pomočnikov. 5. Gr. irionik: ..Slavčku", moški zbor kat. mlad. društva. 6. Farkaš: „Ruski ciganski valček", tamb. zbor kat. mlad. društva. 7. Farkaš: „Hrvatsko kolo", tamb. zbor mlad. društva. 8. Dr. Benj. Ipavec-„Na poljani", tenorsolospev s spremlje-vanjeni klavirja, poje g. L. Bajde. 9. Mo-nar: „Oče Kolping, hvala tebi!", tenorsolospev s spremljevanjem klavirja, poje g. L. Bajde. 10. Govor. II. „Črni vitez", igrokaz v petih dejanjih. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K; II. vrste 80 vin., III. vrste 60 vin. — Stojišče 50 vin. K obilni vdeležbi uljudno vabila odbora.
Uvedba telefona na železniških postajah. Na željo nekaterih naročnikov telefona, se uvede na sledečih postajah telefonično prijavljenje prispelega blaga in sicer: Trst c. kr. državna železnica, Trst prosta luka c. kr. drž. žel., Trst-Cestno skladišče, Trsi Skedenj, Trst-Sv. Sava, Buzet, Paiin, Rovinj, Pula, Koper-Portorose (telefonska, centrala Piran), Poreč, Opčine drž. žel.. Červinjan, Gorica drž. žel., Ljubljana drž. žel. in Tržič.
Velika prednost te novosti, ki se je povsod dobro obnesla, obstoja v tem, da se po prihodu pošiljatve stranka telefonično obvesti, ter zamore blago takoj dvigniti. Za dvignjenje takih poši-
Ijatev služijo listine za prijavljenje po-šiljatev, <atere mora stranka sama izpolniti.
Te listine se dobe v sešitkih po 100 kosov, vsak kos po 6 v pri dotič-nIh postajnih blagajnah.
Naročniki telefona, ki želijo prijavljenje prispelega blaga potom telefona, naj to naznanijo c. kr. ravnateljstvu drž. železnic v Trstu.
Strankam je dovoljeno rabiti telefone za taka prijavljenja. v kolikor to dopušča služba, proti pristojbini 20 v za triminutni pogovor.
Prvi slovanski narodnogospodarski kongres. — S sodelovanjem glavnih narodnogospodarskih ter osrednjih poljedeljskih in obrtnih korporacij iz vseh avstrijskih slovanskih dežel priredi Slovansko narodnogospodarsko društvo dne 14. in 15. avgusta 1910 v Ljubljani prvi slovanski narodnogospodarski kongres.
Ta kongres je prvi poskus zbližati avstrijsko Slovanstvo na gospodarskem polju ter ust-,arjati- organizacijski temelj k trajnemu gospodarskemu sodelovanju slovanskih narodov v Avstriji.
Ta kongres ima v prvi vrsti informativen značaj. Podati mora pogled dosedanjega razvoja posameznih slovanskih narodov v Avstriji v glavnih strokah njihovega delovanja, podati primer-jujočo sliko njihovega današnjega narodnogospodarskega stanja ter poudariti najvažnejše točke za bodoče delovanje s posebnim ozirom na sodelovanje z ostalimi slovanskimi narodi.
A ljubljanski kongres se ne omeji samo na to gotovo velepomembno informativno nalogo. Bstvarjala se bode na njem organizacijska podlaga za državne zveze slovanskih poljedelcev, obrtnikov in ev. tudi trgovcev, da bi tako skupni interesi slovanskega poljedelstva, obrtništva in trgovstva izdatneje mogli biti varovani v širšem okvirju državne, a slovanske organizacije.
Trdno se nadejamo, da prvi slovanski narodnogospodarski kongres bode temelj skupnemu gospodarskemu delu avstrijskih Slovanov.
Na kongresu bodo odlični slovanski narodnogospodarski strokovnjaki podajali referate.
Kongres bo otvorjen dne 14. avgusta ob 9. uri dopoludne v Narodnem Domu v Ljubljani. Popoludne ob 3. uri bodo posvetovalne seje, in sicer: vse-občna narodnogospodarska, poljedeljska, obrtna in trgovinska. V ponedeljek, 15. avgusta, ob pol 9. uri se bo vršila pro-klamacijska kongresna seja.
Ako se ima vsem slovanskim narodom dandanes prirojeni čut slovanske vzajemnosti uresničiti, je potrebno, da bode ljubljanski kongres, kot temelj pozitivne akcije za skupno delovanje slovanskih narodov na gospodarskem polju, zbirališče vseh resnomislečih slovanskih činiteljev.
Vabimo torej vso interesovano slovansko javnost za dne 14. in 15. avgusta v Ljubljano, kjer se bo vršil istočasno kongres slovanskih gasilcev, katerega glavnim vsporednim točkam bo h liko vsak udeleženec prisostvoval.
Prijave k kongresu spreiema ter potrebne informacije daje »Slovanska společnost narodoliospodšfska", Dunaj L, VVipplingerstrasse 22.
Politična amnestija. Kakor poročajo z Dunaja, bodo povodom 80-let-nice rojstva cesarjevega pomiloščeni vsi politični zločinci. Večina pomiloščenih bo v Hrvatski. Slavoniji ter v Bosni in Hercegovini.
Novi avstrijski zakon proti dvoboju. — Z Dunaja javljajo: V novem av: Irijskem načrtu proti dvoboju je zanimivih odredb, ki dvoboj znatno onemogočajo. Po tem zakonu se bo zaprlo vsakogar, ki je obdolžen dvoboja. Oni, ki pozove na dvoboj in oni. ki poziv vsprejme. bo kaznovan zaporom od enega leta in globo 10.000 K. - Ako je
imel dvoboj pogoje: boj do skrajnih mej, tedaj se kazen odmeri na 0 let in
20.000	K globe.
Nameščonje razpisanih učiteljskih služb v goriškom okrajnem glavarstvu.
Učiteljem voditeljem so imenovani: Maks Kuntih za Dol pri Opatjemselu; Karel Fiegl za Plave; Viktor Zgonik za Sv. Tomaž; Pavel ToroŠ za Vedrijan; Rihard Orel za Višnjevik; Filip Podgornik za Gor. Trebušo; Andrej Vodopivec za Go-jače; Al. Vodopivec za Podlako; Kacafura, učit. kand., za Kostanjevico; Ant. Tušar za Vrtovin; I. Reja za Levpo Zavrh; Franc Podgornik za Vrata Gor. Lo-kovec. Na mesta nadučiteljev pridejo: Jos. Zajec v Lig; Rili. Orel v Šmarje; Franc Troha zač. v Lokovec. Na mesta učiteljev pridejo: Pavel Plesničar v Ajdovščino; Franc Zorn v Št. Andrež; Albin Stritar in Emil Zorn v Solkan; Fr. Gabrijelčič v Ložice; Furlani .ni. v Pr-vačino. Na učiteljska mesta so imenovane: Ljudmila Gulin za Grgar, R. Kun-tih za Skrilje; Otilija Strel za Šmarje; L Tomažič za Vitovlje; abs. Mlekuš za Lokovec.
Najdena glava. — Poročali smo svoječasno o umoru kmečkega fanta Rožiča na Begunjščici. in o obravnavi proti nemškemu lovcu Fisenpassu, kije bil osumljen, da je Ročiča ustrelil in mu odrezal glavo ter jo skril, da bi zbrisal sled umora. Na podlagi zdravniških izvedencev, da so Rožiču glavo najbrž odgrizle lisice, se je Fisenpass izmuznil. Sedaj pa se javlja iz Radovljice, da so orožniki pri patruljiranju na Begunjščici kakih 1000 korakov od mesta, kjer je ležalo Rožičevo truplo, našli njegovo glavo. Ker se bo dalo na njej gotovo marsikaj konštatirati, je pričakovati v tej aferi zanimiv preobrat.
Nižeavstrijski mesarji in bojkotno gibanje. — Pred nekoliko dnevi so imeli nižeavstrijski mesarji na Dunaju skupščino zoper bojkotno gibanje.
Sklenili so resolucijo na vlado, v kateri zahtevajo od te poslednje, da najde izhod iz tega za mesarsko obrt neznosnega stanja, ki vodi do uničenja mesarske obrti. V slučaju, da ne bi vlada nič ukrenila mesarjem v prid, obrniti hočejo naravnost na vladarja.
Tristoletnico kapucinskega samo* stana na Reki proslavijo slovesnim načinom dne 28. tega meseca na dan svetega Avguština.
Listnica uredništva. - Mnogim dopisnikom: Prihodnjič.
Mestne novice.
Utopljenko so našli vpond. zjutraj v Soči blizu novega mosta pri Barki. Truplo je ležalo sredi Sočine struge tako, da so težko prišli do njega.
Kasneje so je prepeljali na podgorsko pokopališče. Pravijo, da je utopljenka tista mladenka, ki se je pred 14 dnevi ponesrečila pri kopanj'i pri Sv. Luciji, Tržačanka Lozar.
Vojaki pijonirji pridno gradijo in .spet razdirajo mostove preko Soče blizu Barke. Te dni — v torek — so napravili širok in močan most tudi za konje in vozove.
Iz goriške okolice.
g V Dornberg dne 21. t. m. — Kaj
pa bo ta dan v Dornbergu ? Mladi „Orli" prirede veliko ljudsko veselico popoludne imenovanega dne. Pa tudi zjutraj bo slavnost, namreč sprejemanje tujih gostov, slovesna sv. maša, potem skupno kosilo. »Orlov* s celega goriškega okrožja bo mnogo, da še nikoli v Dornbergu toliko. Mladina dornberška se uže pripravlja za ta dan. Pa tudi drugod se mnogo govori o tej mladinski slavnosti. Vsakdo, ki pri poštenih zabavah rad
zgubi par uric po trudapolnem vsakdanjem delu, naj ima vedno v glavi: V nedeljo 21. t. m. v Dornberg!
g Sovodnje. — Uže večkrat smo poročali, kako veliko škodo dela Soča po sovodenjskem „Produ", ko naraste. Pa ne samo ko naraste, ampak tudi kadar je plitva litido izpodjeda rodovitno zemljo ob robu. Ako Človek opazuje, koliko rodovitnega sveta je Soča opusto-šila v Sovodnjali, se prime za glavo. Soča se je napravila pot po sredini „Proda" v gorenjem delu tako, da na velik del tega zemljišča nihče ne more, pač pa je omogočeno Furlanom priti na sovodenjsko zemljišče po suhem in delajo tam, kar se jim zljubi. Tega od Sovodenjcev izoliranega zemljišča je nad 100 njiv, kjer rasle seno in vrbovje. .To je škoda in zakrivila jo je v nemajhni meri zanikernost Sovodenjcev. Pred leti bi se z malimi stroški Soči zabranilo prodiranje in izpodjedanje dobrega sveta. Sedaj bi bilo treba uže večje svote. Kdo pa naj da? Občina noče, gospodarskega sveta ni, deželo ne vpraša nihče nič, sama pa tudi ne bo ponujala denarja za to, enako država! Zganiti, zganiti se je treba, možje! Pečeni golobi nikomur ne letijo v usta.
Op. ur. Ako se ne motimo, se je upravitelj gosp. sveta v tem pogledu že potrudil in tudi že požuril njegovo tozadevno prošnjo na visoko vlado.
Iz ajdovskega okraja.
a Rlhemborška hranilnica in posojilnica je izdala računski zaključek za peto upravno leto 1909, iz katerega p«, snemljemo, da je štela posojilnica koncem decembra 247 članov, 13 članov več kakor v I. 1908. Prometa je imela 177,875-98 K. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 45.034 4) K. Čistega dobička jc bilo v minulem letu 264 K 01 v. ki se je del v rezervni zaklad. Rezervni zaklad znaša 2656 K '»4 vin. Načelnik posojilnice je g. Jožef Pavlica, župan ri-hemberški.
Iz kanalskega okraja.
k! Lokovec. Sele po enem mescu se jc /mislil liberalni dopisun na našo prvo veselico, ki smo jo imeli na dan sv. Petra in Pavla, in svojo jezico izrazil v »Primorcu".
Jako ga jezi, da je prišel k nam ta dan predniktretjega reda spovedavat.
V	svoji jezi pa se je zlagal, da so prišli tretjeredniki držat shod. Nadalje piše: Popoldne pa je bilo slišati na daleč veselje od vseh stranij. Slišali smo prvo čukovsko veselico. Dopoldne pri spovedi in obhajilu, popoldne pa na veselici! To so verni kristjani. Prišli so tudi dol iz Avč čuki pomagat. — Da je bilo od vseh strani slišati na daleč veselje, je znamenje, da je liberalno revče stalo tudi tam blizu in cedilo sline, ko je slišalo, kako so naši veseli, ker so pokazali vspeh svojega truda. Kar pa piše e o čukih, 11111 pa le lepo povem, naj bo tiho. ker ostane na vse zadnje res le on čuk. Brate Avčane pa naj na miru pusti; ako bi bil ti dopisun tako izobražen. kakor so nam dragi Avčani, bi bilo vse drugače! Da so bili tretjeredniki pri spovedi in obhajilu, ali jc to kaka iiečast, in če so potem popo-ludne prišli na veselico, tudi ni nečastno, saj je bila veselica poštena.
Če so prišli preč. gg. duhovniki na veselico, je znamenje, da čutijo in so solidni z nami, ni res pa. da bi bili oni pomagali, ker pri veselici ni bil noben duhovnik, ki bi bil kaj pomagal, temveč so priprave napravili le priprosti kmečki mladenči in dekleta!
Dalje piše, da nunci niso mogli ljudi privabiti. Ljudi je bilo veliko in k tebi dopisunče nismo šli po nobenega na posodo! Če pa dobro pomisliš, jih je bilo veliko več, kakor na vaši veselici, ko ste morali celo prositi dekleta, da so šle z a s t o 11 j gledat, ker drugače hi bili ostali na suhem in tisti, ki ste jih povabili, hi bili morali peti in „trobentirati“ vendarle praznim stenam. Dred svojini pragom najprvo pomedi, potem še le, ko boš imel vse čisto, pridi k nam! Poleni piše še, da so hoteli tretjeredniki plesati, pa se jim ni posrečilo. Vprašani te, ali si videl kje na vsporedu ples in pridi tudi gledat na sejni zapisnik in videl boš da o plesu ni nikjer sledu.
O	pohujšanju govoriš. Kdo pa bolj pohujšuje vi ali mi? Kdo širi cerkvi in veri sovražne časopise in govori proti duhovnikom, kdo odvrača ljudi od cerkve, na to mi odgovori, podli dopisun I
Vi pa. dragi mladeniči in mladenke, le neustrašeno naprej, ne vstrašite se podlega obrekovalca, ampak vedno po našem geslu kvišku in naprej in: Vse za vero sveto in domovino drago! Nasvidenje pisač!
Leopold Leban, t. č. predsednik kat. slov. izobr. društva.
. '•'iminskega okraja.
1	.	1 Rut. —(Čas novih
m a š i n - o v i h g r o b o v.)
»Grob se za grobom vrsti z visoko travo zaraščen, eden med njimi še ni bilke zelene rodil —«	Stritar.
Starosta duhovnikov na Tolminskem, preč. g. župnik Anton Lazar, jc kot 73-leten starček legel k zasluženemu počitku v soboto 6. avgusta t. I. Njegovo truplo počiva med ovčicami, katere je skrbno pasel skozi triindvajset let. Umrl je 4. avgusta ob pol I. uri popoludne. —
Spremljalo ga je na poti do groba razven župnjanov in zastopnikov županstva enajst duhovnikov, ki so se sešli iz štirih dekanatov: Tolmin, Cerkno, Kanal, Šempeter. Nagrobni govor je imel pokojnikov nekdanji vikarij, sedaj pod-melški župnik. — Pokojnik je bil v bolezni večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče in je umrl po kratkem smrtnem boju v rokah svojega nekdanjega vikarja, sedaj župnika v Voger-skem, preč. g. Janeza Remca. — Rojen je bil 19. julija 1837. v Sedlu na Kobariškem; služboval je 4 6 let, in sicer kot kaplan v Tolminu in na Srpenici, kot vikarij v Oblokah, kot Župni upravitelj v Ravnih in nazadnje kot župnik v Nemškem Rutu. Rajnik je bil živahnega temperamenta in vedno jeklenega zdravja. Vsi smo 11111 prerokovali najmanj 90 let življenja; a tiho kakor po prstih je prišla njegova prva bole/en in mu šepetaje naznanila: »Jaz sem prva, a tudi — zadnja!" — Nekoliko časa ni mogel rajnik tega verjeti, a nazadnje je verjel ter se sprijaznil z boleznijo in — smrtjo. — Naj počiva v miru!
t Iz Tolmina. (Novo katehetsko mesto.) — Torej vendar, kljub vsem nasprotovanjem od strani gotovih »prijateljev" duhovnikov in krščanskega nauka v šoli, je bilo razpisano novo katehetsko mesto v Tolminu. Katehet je tudi uže imenovan. S tem je vsaj za nekaj odpomagano tolminski duhovščini. Pa tudi ljudstvu v tolminski okolici je vslrcženo, da dobi novega kateheta, ki bo posvetil svoje delovanje edino le vzgoji naše mladine. Nič ne jadikujemo zaradi par grošev, katere damo novemu katehetu. Odkrilo povemo, da jih rajši damo možu, ki bo skrbel za dušili in in po možnosti tudi za telesni blagor naše dcce, kot pa kakemu brezverskemu in svobodomiselnemu učitelju, ki kuži s svojim obnašanjem in s svojim nastopom v šoli in izven šole nedolžna srca naših mladih ljubljenčkov. Kdo bi ne žrtvoval rad par grošev za veroučitelja, ki uči otroke ubogljivosti, pobožnosti, pridnosti, nravnosti, lepega vedenja itd.? Moremo li reči kaj takega o kakem brezverskem učitelju, katerih je danes tudi, na (ioriškem lepo številcc?
Liberalna drevesa niso zrastla do neha in tudi ne bodo. Naše ljudstvo — odkrilo povedano — zaničuje učitelje, ki se ne strinjajo z zlatimi nauki naše častite duhovščine. Vera je podlaga vsemu dobremu, miru, poštenosti, pridnosti, delavnosti itd. Ako vere nima človek, je pol živina.
Zatorej se veselimo, da se je ustanovilo novo katehetsko mesto v Tolminu. Nasprotnikom toga katehetskega mesta pa bodi povedano da: »Vaš čas ni še prišel in dokler bodemo zdravi mi sedanji rod, ne pričakujte ga!"
t Grahovo. Pred ne dolgim časom smo ustanovili »Gospodarsko izobraževalno društvo" ali kakor je imenujejo naši prijatelji naprednjaki — Štrukljevo društvo. Akoravno jih bode to društvo kot trn v peti, bi vseeno radi pokušali, kakšni so ti štruklji. Nabavili so si žita, grahovske ljulike in ponikovskega ovsa, ter nesli to na mlin na veter, ki je pri vodi. Iz te moke so napravili potice, katere so jim prišle prav na dan sv. Ane, ko sc si mislili, da k maši ne smejo iti. Ko pa niso mogli sami pojesti tiste potice, poklicali so k sebi še neko domačo žival, ki je od nekod pri-vandrala. Temu.bistvu so obljubili pokorščino. Ta žival jim je imela pomagati. A kdor je kdaj jedel ovsen kruh, ve, kako ga je težko spraviti po grlu, ker rosinc bodejo. Ravno tako se je godilo tudi tej živali, ki je hotela požreti naenkrat prevelik kos. Trdo se jim godi sedaj pri teh poticah. Ubogi napenjala! Ko bom kaj več zvedel, kako se jim godi, bom že še sporočil.
t Podmelec. — Na praznik Vnebovzetja popoldne po blagoslovu bo predaval v tuk. izobraževalnem društvu odposlanec S K. S. Z. — Člani in članice, ki poznajo pomen in namen izobraževalnih društev, gotovo ne bodo zamudili prilike, da bi prišli k predavanju. Vstop je dovoljen pa tudi drugim prijateljem društva.
t Iz Volčanskth hribov. Ljubi »Primorski List" ! Nešteto in neštetokrat si se za siromake, male posestnike nevstra-šeno boril za njih pravice. Boril in branil si nas siromake zoper politične in zasebne sebičneže, ki so sc zajedli tudi v mali kmečki stan. Zato ti vsa hvala od nas vseh. Ravno zaradi tega si najbolj razširjen list tukaj na Goriškem.
Sedaj si nam zopet povedal o podpori, katero je vlada dovolila za povzdigo živinoreje na Goriškem. Ta podpora naj bi se tako obrnila, da bi prišla v korist malim, v resnici potrebnim posestnikom. Koliko živine primanjkuje malim posestnikom vsled neštevilnih nesreč in ujm, ki so zadnja leta zadela malega posestnika ! Veliko jih je, ki so prav pridni in varčni in si ne morejo kljub temu pomagati do blagostanja. Deželni odbor naj zahteva potoni starešinstvenih sej, da 11111 županstva pojasnijo vse potrebno. Potem naj se razdeli podpora. Prav bi bilo, da bi revni posestniki dobili brezobrestna posojila za nakup goveje živine. Zlasti letos bi se redilo veliko živine, ko je veliko sena.
Ko bi mali posestniki imeli primerno število goveje živine kakor imajo krme, bi jim ne bilo treba iti po svetu po leti si iskati zaslužka, delali bi doma in tako bi se povzdignilo poljedelstvo, sadjereja in sploh vse panoge kmetijstva.
Iz komenskega okraja.
km Kostanjevica. Prihodnji ponde-Ijek bodemo imeli lepo veselico, katero nam oskrbi naše »Delavsko izobraževalno in podporno društvo" na vrtu g. P. Urdiha. Po dolgem času se nam .obeta spet lep popoldan. Upamo, da nas poselijo naši sosedje, da bo res veselica vredna vrstnica minulih veselic, katere nam je pred časom to društvo priredilo. Vspored veselice je jako izbran in sicer: Govor, petje domačega in škrbinskega zbora, deklamacije in igra »Tri sestre".
—	Po veselici pa bo tombola, katero priredi društvo za zavarovanje goveje živine, kakor navadno vsako leto. Čisti dobiček je namenjeni imenovanemu prepotrebnemu društvu, ki po očetovsko skrbi za svoje člane in je uže mnogim pomagalo v nesreči. — Pridite torej, ljudje, v pondeljek k nam na kršni Kras. Kesali se ne bodete!
Posamezna in osebna vabila se ne bodo razpošiljala in so vsi somišljeniki uljudno vabljeni k tej veselici.
km Kmečka branilnica in posojilnica v Kostanjevici na Krasu vabi s tem vse člane k občnemu zboru, ki bo dne 21. avgusta 1910 ob 3 in pol pop. v uradnih prostorih
Dnevni red je: volitev načelnika in 6 odbornikov vsled § 16. društ. pravil.
V	slučaju izvolitve kakega nadzornika v odbor, se izvrši takoj volitev drugega nadzornika v nadzorništvo.
km S Krasa. Liberalci nam želijo slabo. To dokazuje dejstvo de nam hočejo na vsak način vsiliti tisto velikansko zlo, ki nam je lansko leto požrlo toliko denarcev v obliki sena, ki nas je prisililo, da so se naši hlevi osušili in da mesto goveje živine prebivajo pajki v hlevih. Kobilice namreč nam hočejo usilitil Na vsak način jih hočejo tudi letos mnogo imeti, čeravno se jih Kraševci branimo z vsemi štirimi. »Kobilice so, pa so", doni v »Soči". Pa naj bodo. ako so in ako jih vidi »Soča". Naj se pa ona potruui na Kras ter naj jih lovi. Boljše delo bi opravljala, kot pa da »druka" umazane neslanosti ter jih v svet pošilja. Alo, urednik »Soče", na pekoči Kras na kobilice. Mi kobilic ne vidimo, zato jih ne moremo loviti, in pravijo, da kjer nič ni, tat ne more ukrasti. Ker pa vi vidite kobilice na Krasu, mi pa ne, vrzite se na nje! Saj
j V manufakturni trgovini TE03. HIIB8B prej »Hrojašlia zadruga"
I ===== se vdobi najboljše platno in bombaževino za perilo. ======
r\
nismo samo mi Kraševci ustvarjeni za lovljenje kobilic. Torej uredniki „Soče"! Pero preč, mreže v roke pa liajd na Kras na kobilice, 10 krajcarjev dobite za lonec nalovljenih kobilic, katere po vrlin še lahko ocvrete!
Iz sežanskega okraja.
s Šolska vest. C. kr. okrajni šolski svet v Sežani >e v seji dne 20. julija t. I. premestil vsled prošnje odnosno iz službenih ozirov sledeče učitelje:
•Josipa Macarola iz Nabrežine v Tomaževico, Josipa Mahorčiča iz bto-maža v Lipo, Josipa Rustjo iz Komna v Mavhinje, Stanislava Vičiča iz Mav-hinj v Štomaž, Valentina Terčona iz Orleka v Volčjigrad, Silvestra Zaharijo in Povirja v Orlek, Marijo Fakinovo iz Kostanjevice v Šenipolaj, Jožefo Gaspa-rinijevo iz Repentabra v Kostanjevico, Antonijo Terpinovo iZ'Šempolaja v Re-pentabor. Na novo se je imenovalo učiteljske kandidate: Jožefa Černotiča Koper v Komen, Vincenca Fakina Škrbina v Nabrežino, Frana Ščuko Komen v Povir.	_______.
Iz korminskega okraja.
kr lz Šlovrenca, 25. julija 1910. Vaš poročevalec pač pozna ljudi ki prosijo za »sokoliče brez perja" fecolov za nos. Dne 24. julija je bil shod v Hruševlju. Ko se je g. župnik okoli 5‘/4 poslovil od družbe, zahreščalo je za njim „na star". S tem bi bila stvar končana, toliko bolj, ker se ni g. župnik še zmenil za tako »staranje". Videli smo pa „sokoliče“, perja nič, le nekaj mahu okolu, in spomnili smo se na sporočilo v „Prim. Listu" o fecolih za nos. Kako je potrebna „sokoličem“ ta koristna iznajdba. Rekli so nekdaj, da Gregorinovi volivci rabijo rokav za gotovo snaženje, sokoliči pa še tistega ne morejo, ker ga nimajo. Zato prosimo vse usmiljene ljudi, da tem revčkom kupijo vsaj po en meter blaga za rokave, da ne bodo hodili pol nagi okoli in da bo tudi za nos. Tatvino predbacivajo poštenjakom — kar najbrž sami prakticirajo! In preklinjati pa znajo ti sokoliči, da bi zaslužili vsaj za deset let prost kvar-tir in hrano po § 123 kaz. zak. v državnih hotelih. Imamo „dcbcle“ priče za to!!! (Razume se, da se sodniki za take »malenkosti" ne brigajo.) Posebno se pa v sokolskih molitvah po § 123 kaz. zak. odlikujejo„voditelji nahreščaja", različni Jerša, Suša, PuŠa, Ruša, in Vit-toriji-Fmanueli in „oštja“ — kristjani, ki so v svoji veliki navdušenosti slovesno sklenili porušiti Sv. Goro. — Jet-kovci, kterim se ni še posušila voda za ušesom, ki jim jo je vlila „komari"! Močni so pa tako, da morejo štirje nesti eno komarjevo pleče! Priporočamo te velikane vojnemu ministru! — dovolj da pokažejo v vojski, ker so na meji, svoje pleče od strani in vsa Italija bo praznovala zmago brez rabe ,.pulverja“. Te duše bi rešile rade nas obmejne Slovence — pekla in vic, pa tudi nebes in naših vinarjev. „Na star"! Ne boš Jakum ! Henji!!
’n moštro od človeka.
Drobtinice.
Darilo našega cesarja črnogorskemu knezu. — Cesar je povodom slavlja jubileja črnogorskega kneza Ni-kite temu daroval dva čistokrvna konja. Konje prepeljejo te dni na Cetinje.
Kolera na Ruskem se vedno bolj širi. „Times“ je dobil iz Petrograda poročilo, ki pravi, da se je do sedaj kon-statiralo nad 65.000 slučajev kolere. Polovica na koleri obolelih ljudi umira.
Zopet cerkven stolp t Benetkah v nevarnosti. Stolp cerkve Maria Mater Domini v Benetkah se je tako silno
nagnil, da je posebna komisija določila varnostne odredbe. Komisija je prepovedala tudi zvonenje.
Ljudsko štetje na Kitajskem. — V Petrograd je došla vest, da je kitajska vlada objavila vspeh prvega ljudskega štetja. Po teh podatkih znaša število prebivalstva v Mongoliji, Mandžuriji, Turkestanu in Tibetu 126 milijonov duš, v sami Kitajski -107 milijonov duš. Po-
temtakem bi imelo cesarstvo skupno 533 milijonov duš.
Lepa straža proti vlomilcom. —
V Ašu na Češkem so aretirali ravnatelja, revizorja in še nekatere druge člane družbe za zaklepanje hišnih vrat in straže proti vlomom. Izkazalo se je namreč, da so bili ti sami pri hišah, katere bi imeli stražiti, aranžirali vlome.
ZAHVALA.
Povodom britke izgube našega nepozabnega brata, oziroma strica, preč. gospoda
ANTONA LAZAR,
župnika v Nemškem Rutu,
smo prejeli toliko dokazov odkritosrčnega sočutja, da se nam ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti.
Iskreno zahvalo izrekamo preč. g. vikarju Nikolaju Sedej za verska tolažila za časa bolezni, preč. g. župniku Ivanu Remec za tolažbo ob smrtni uri in vse velike usluge, katere nam je izkazal v dnevih žalosti, preč. g. župniku Ivanu Kovačič za ginljiv pogrebni govor, preč. g. župniku Valentinu Kragelj, ki je vodil sprevod in preč. g. kuratu Ivanu Košir, ki je daroval slovesno sv. mašo zaduš-nico. Vsem preč. gg. duhovnikom, ki so v takem obilnem številu izkazali zadnjo čast svojemu duhovnemu sobratu. Istotako se iz srca zahvaljujemo velecenj. g. Ivanu Torkar, c. kr. poštarju v Podbrdu, domačim faranom in drugemu občinstvu, ki je od daleč prihitelo spremit ranjkega na zadnji poti. — Bog povrni vsem stotero!
Žalujoči ostali.
Loterijske številke.
6. avgusta.
Dunaj......... 50 60 49 72 73
Gradec	87 39 24 86 2
Žtev. 2290 Op.
Razglas.
Naznanja se, da
javna dražba
zastavil II. četrtletja, t. j. mesece«
aprila, maja in jmija 1909
začne v
poned., IZ. septembra 1910,
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in pon-deljke, od 9. ure zjutraj do 1. po-poludne.
Dne 14., 17., 21., 24. in 28. septembra bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi, od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 4. pop.
V Gorici, 2. avgusta 1910.
01 ravnateljstva zastavljalnice.
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERPIN.
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovallšee nirnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnika.
Najboljše Šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in črevljarje.
Svetinjice, rožni renči mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kra-marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
10 kron na dan ImII
prav lahek način. Pošljite na dopisnici svoj naslov na firmo: Jakob K&nlg, Dunaj Vll.|3-Poštni urad 63.
Izgubljeno.
Neka oseba je pred dobrim tednom izgubila v Gorici denarnico s 44 kronami. Najditelj naj blagovoli prinesti to svoto našemu upravništvu, kjer se mu da primerna naj dnin a ..
-	Lekarna	|$j
1
g
>4
g
K
K
&
ii
L
ta
Mfolifti v Gorici f:j
Prave in edine žel. kapljice
a znamko sv. Antona Pado- ^ vanskega.
Zdravilna m o I! teh kapljic je ne- W prekosljiva. Te M kapljice uredijo ® redno prebav- ^ Ijanje, če se jih dvakrat na dan T#] po jedno žličico W (Varstvena znamka) pop ije. Okrepi
itelodec, store, da isgine v krat- ^ kema času omotica in livotna ^ lenost (mrtvost.) Te kapljice tudi kd storč, da človek raje j L kj
Cena steklenica 60 vin.
&
Odlikovana pekarija in gladčičarna V
K. Draščik
v Gorici na Komu
(v lastni hill)
izvrinje naročila viakovrotnega peciva, torte, kolače za birmanoe in poroke, pince Itd. Prodaja različna lina vina in likerje na drobno ati orig. buteljkah. Priporoča »e aL občinstva. Cene jako nizke.
♦
♦
Kdor želi dobro
jesti
privošči naj si večkrat izborne Pekatvte, ki naj bodo napravljeni’ ]>o receptni knjigi Vrve kranjske tovarne testenin v l/. Bistrici. Pošlje se vsakomur zastonj in poštnine prosto.
Restavrant
„Central“
Tehališče ]os- Verdija št. 31.
Podpisani toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno častiti duhovščini svojo dobro urejeno gostilno. Imam izborno pivo Puntigam, dobra domača vina: Kraški teran in briško vino. Postrežba točna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima tudi kegljišče in tri sobe za prenočišče. Udani
Ivan Lipitsch, gostilničar.
Odlikovana mizarska delavnica s stro-. jevim obratom
ANT. ČERNIGOi
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
VIKTOR TOFFOLI
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev __________________
Jedilno olje Jedilno fino K 1’04 istrsko	„	„	li2
Corfi	„	„	1’20
Puglie	„	„	1-20
Jesih vinski .
po 96 v. liter
Marsiglia ... K l-28 . „ 120
• „ 1 40
• ,, 160 • „ 2--
Bombay . . ,
Bari . . . ,
Lucca ... najfinejie .
Milo in luči.
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-
minario 10.
Telefon 176.
jijj Priporočajte med seboj n
S | M J. Medved!
A	A
jjjl Gorica M 1 Corso Verdi 38- M A ■** Postrežba strogo A
1 solidna. H
"SL
Ji
+ ■ “
§
Za Birmance!
PETER COTlC.
črevljarski izvedenec
Naznanja slavnemu občinstvu E v mestu in na deželi, da ima v E zalogi vsake vrste črevljev za E odrasle in otroke. — Posebno se E priporoča birmanskim botrom in E starišem birmancev. Sprejema tudi E naročila po meri po zahtevi od-E jemalcev. —---------—	—
1 Postrežba točna | = in poštena. =
i
lahko vsak zasluži, z razpečevanjem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. — Pošljite v pismu za pojasnilo znamko za 30 vin. in svoj naslov.
Josip Batič, Idrija (Kranjsko.)
Svoji k svojimi
Svoji k svojimi
Staroznaoa narodna trvdka:
Anton Iv. Pečenko
GORIOA, ulica Jos. Verdi 26,
postreže pošteno In točno s> priatifimi b o 1 i ra I in črnimi vini iz lastnih* in drugih pr i z n a n i h vinogradov ; poteiu s pylzenjsfcim pivom ?,PRAZI)ROJ“ iz sloveče češko ..Meščansko pivovarne**, in izbornim proti-vinskim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v 1’roti-vinu na Češkem, in sicer v sodčokih in steklenicah ; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 1 naproj Franko goriška postaja. — CENE ZMERNE.
Delaonica cerhuenih posod In ceptivenega
Fr. Leban Gorica,
flagistratna ulica šteu. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
—	Blago se razpošilja franko. —
i
■eoooee^
1’rvft slovenska trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v eo^iei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
-£3"00@-00-€><
Restavracija
„TRI KRONE“
GORICA - Gosposka ulica
ima vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
mi
JAKOB ŠULIGOJ
= urar c. kr. državne zeležnice =
GORICI,
št. 25.
priporoča zlatnino in srebrnino vseh vrst. Prstane, poročne rinke, verižice in vse druge zlate predmete. —
Za birmance
priporoča raznovrstnih birmanskih daril po najnižjih cenah.
Blago prve vrste in z Jamstvom I
Pristnost zlata in srebra zajamčena.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	—	1	-	---
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
er
*
l
 "t©
Goriška zveza *
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovaua zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu Muskih potrebščin in pri prodaji ^ ^ -'V' kmetijskih pridelkov. ^ ^ */v*
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 32-
I
19C"
3o.000 stiskalnic za grozdje, sadje, obrtne namene itd.
20.000	mastilnih mlinov za sadje in grozdje, veliko število hidravličnih stiskalnic za obrt in poljedelstvo je izšlo WayfaPfh Ollih tovaren.
Leta 1909 je bilo narejenih :
2500 stiskalnic in 1200 mastilnih mliuov.
Neovrgljiv dokaz za odločnost kakovosti istih proizvodov.
Kar brez skrbi se obrulte do
Ph. Mayfarth - a & C.o
tovornice poljedel. strojev železnln in parnih samokovov.
Dunaj II. Jabopstmsse 71.
Zahtevajte brezplačno dopošiljatev ilustrovanih cenikov. Išče se dober zastopnik.
Prosiva sahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vino rejo, ter vsakovrstna orodja.
C e n c nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a n s k e b 1 a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
T
n
D
O
tr
o
B
O
B
P
0*
n
P
a.
o
Prosiva sahtevati listke!
Jfenanilo.
..Centralna posojilnica reglstrovaua zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4 V n (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 51 *°|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 1908.
ODBOR.
1
ji
Za dijake, ki se bodo kmalu povrnili —— v goriške zavode sem ==—■ istotako tudi vsem letnim izdelkom, kakor Panama, kambrik, batist, cefir, itd., ker se kmalu skonča —	Moderno	v novih barvah in proizvodih že prihaja zimsko blago. -
cene izdatno znižal,
sezija.
FRANC RAVNIKAR
edini siov. trgovec z manufakturnim blagom
RAŠTELJU štev. 16, GORICA.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.