LETO XLIV, ŠT. 26
Ruj, 4. julija 1991
CENA 15 DINARJEV
Dobro, da
imamo
zaklonišča
stran 13
UVODNIK
Boj za svobodo
Očitno je. da volja ljudstva ni dovolj, da hi si neki narod sam
krojil svojo usodo in na miren način odločil o svojem življenju, delu
in razvoju.
Teden dni že spremljamo nasilne poskuse jugoslovanske arma-
de, da nam odvzame svobodno voljo in svobodno življenje. Njenim
generalom nekako ni jasno, da ko se je slovensko ljudstvo odločilo
za samostojno Slovenijo, seje v bistvu odločilo braniti to malo (am-
pak svojo) domovino z vsemi sredstvi. Armada se mora zavedati, da
je njene politične vladavine konec in je bo slej kot prej konec tudi v
okoljih, kiji še danes zaradi svojih drugotnih interesov dajejo pod-
poro. _
Že večkrat sem v letošnjem letu zapisal, da z vojaško silo nihče
ni rešil problema, rešil ga je lahko zgolj začasno ob ogromnih ne-
dolžnih žrtvah, v končni jazi pa je vedno zmagala volja ljudstva.
Generali, ne dovolite pošiljanja mladih življenj v smrt. niso se
rodila za cilje vojaške vladavine ali da bi svobodnim ljudem odvze-
mala svobodo, temveč za življenje in njegove radosti. Veliko člove-
ških mostov ste v zadnjih dneh porušili — ne dovolite, da nastane
neprehodno brezno.
Franc Lačen
Iz vsebine:
Ko sanje umrejo     stran 2
Streli v barikado    stran 2
Slovenska trd-
njava nad Dravo    stran 3
Na slovenskih
položajih stran 4
Bili smo lačni        stran 5
Med ranjenci v
bolnišnici stran 5
Spopad ob našem
zavodu stran 5
Zdravstvo v
vojnih razmerah    stran 12
2 — VOJNA NA NAŠIH TLEH
4. julij 1991 - TEDNIK
Nastop tankov.
Spregovorile so topovske granate.
ORMOŽ
Streli
v barikado
]\oyica, da jugoslovanska armada prodira na ozemlje sa-
mostojne in neodvisne države Slovenije, je vzpodbudila ljudi k
hitrim akcijam. Kolonam tankov so zastavili pot s številnimi ba-
rikadami; najmočnejšo na našem območju so postavili na slo-
venski strani mostu v Ormožu.
Kolona tankov iz Varaždina,
očividci z one strani so govorili o
petnajstih tankih, se je ustavila
na hrvatski strani Drave. Pove-
ljujoči oficir je prišel s sprem-
stvom na našo stran in od terito-
rialne obrambe zahteval odstra-
nitev barikade. Dejal je, da je
njihov cilj Gornja Radgona in da
morajo biti tam ob pol enih. Na
zahtevo je dobil seveda negati-
ven odgovor, zato je zagrozil, da
bodo barikado odstranili s tanki.
Vojaki slovenske vojske so za-
vzeli položaje, a so dobili ukaz,
da ne smejo streljati.
Most čez Dravo in položaje te-
ritorialcev je pričel preletavati
vojaški helikopter; pozneje je
pristal na hrvatski strani, v njem
pa je bil očitno nekdo, ki je dal
ustrezna povelja. Kmalu so se na
mostu pojavili tanki. Prvi, nato
drugi, pozneje pa še dva posebna
oklepnika so se zaletavali v bari-
kado in kaki dve uri uničevali
manjši tovornjak. Rezultat njiho-
Pogajanja med jugo-vojsko in teritorialno obrambo.
vega naprezanja je bil nikakršen:
tovornjak, naložen z opeko, so
premaknili le nekaj metrov na-
zaj. Težkega vlačilca in gradbe-
nih strojev niso mogli premakni-
ti.
Očitno jih je to silno jezilo, saj
je bilo slišati z druge strani Dra-
ve jezno vpitje. Okoli pol dveh
so z one strani po megafonu spo-
ročili, da bodo pričeli streljati, če
do 13.45 barikada ne bo odstra-
njena. Z uresničevanjem grožnje
Grozeči preleti vojaškega helikopterja.
Slovenska vojska je zavzela položaje.
so kasnili le nekaj minut. Res so
pričeli obstreljevati stroje in av-
tomobile v barikadi in že po pr-
vem topovskem strelu se je iz ba-
rikade pričel dvigati gost črn
dim, pozneje so švigali tudi pla-
meni. Obstreljevanje še je nada-
ljevalo kako uro, drobci granat
in kosi strojev so poškodovali
okoliška poslopja, najbolj tisto v
ozadju barikade. Med pokanjem
granat se je tu in tam slišala še
ekplozija rezervoarjev za gorivo.
Vsi, ki smo bili takrat v poslopju
železniške postaje v Ormožu, pa
smo poslušali sporočila, da se
druga tankovska kolona približu-
je iz Središča, kjer ji je že uspelo
prebiti barikado.
Jugoslovanska vojska je bari-
kado v Ormožu uničila, pri tem
pa zelo poškodovala most, tako
da tanki niso mogli čezenj. Vse
njihovo naprezanje in ogromna
škoda sta bila torej zaman.
JB
Zaletavanje v barikado je bilo zaman.
Oborožen napad na samo-
stojno in suvereno Slovenijo
očitno vse bolj odmeva na vseh
kontinentih sveta. \a pobudo
številnih slovenskih in drugih
organizacij, posameznikov v
tujini in Slovencev, ki so na
začasnem delu v tujini, je Mi-
nistrstvo za finance odprlo po-
seben devizni račun za vplačilo\
prostovoljnih prispevkov, ki so\
ga poimenovali ZA OBRAM-
BO SUVERENOSTI SLO-
VENIJE.
Številka deviznega računa,\
ki je odprt pri Ljubljanski
banki d.d., je:
50100-620-133-25731-11723/4.    \
-pismo »od daleč«-
Beograd — torek. 2. julija #
V Sloveniji premirje po spopadu,
v Beogradu pa očitno šele zače-
tek prave propagandne vojne.
Model je podoben kot pred leti
kosovski recept, le da manjkajo
samo še posilstva. Neverjeten
pritisk medijev, ki Slovence pri-
kazujejo kot največje rablje in
okrutneže, pravzaprav dela živ-
ljenje v srbski prestolnici za tujce vse bolj nevarno,
še posebej če so s »severozapada« države.
Potem ko je propadla možnost, da Slovenija po-
stane protektorat Beograda (zopet s kosovskim re-
ceptom: demonstracija tankov ter federalne polici-
je), v Srbiji vse skupaj doživljajo kot osebni poraz.
Za tragiko je kriv generalštabni vrh: pa ne zato,
ker je poslal tanke v Slovenijo, temveč ker ni z vso
vojaško mašinerijo »zravnal Slovenije z zemljo«.
Neverjetno in tragično je, da v teh dneh v Beogra-
du nisem našel intelektualca, ki bi bil sposoben tre-
zno presoditi postopke vojaškega vrha oziroma ki
hi obsodit agresijo na Slovenijo.
To ni srbska vojska, pravijo »analitiki in komen-
tatorji«, medtem pa potekajo v Srbiji aktivnosti za
ustanovitev lastne nacionalne garde. Po prepriča-
nju javnega mnenja namreč zvezna vojska ni spo-
sobna zaščititi »interesov srbskega naroda« — ver-
jetno od Gevgelije do Triglava.
Sicer pa gre bolj kot za srbske interese pri Slove-
niji za vojno Jederalne birokracije, predvsem voja-
ške, kije očitno zaznala in občutila, da se ji majejo
tla pod nogami. Vloga Markoviča bo očitno na
pravi način ocenjena šele po časovnem razdobju,
toda Preglov odstop ter še nekatere druge zadeve
poleg famoznega odloka Markovičevega kabineta
dajejo slutiti, da je Markovič bil več kot vpleten v
uporabo vojske v Sloveniji. Pregl je odstopil najver-
jetneje zaradi tega. ker se je vse dogajalo mimo
njega -— še konkretneje, ker ni bil seznanjen s stra-
tegijo svojega šefa. Markovič se očitno poskuša re-
šiti, češ da v njegovih ukrepih ni bilo podlage za
brutalno intervencijo vojske, medtem ko v njih ja-
sno daje naloge tako obrambnemu kot policijske-
mu ministrstvu. Akcija generalštaba je bila očitno
pripravljena nekaj mesecev vnaprej, zato seveda
samo zunanje manifestacije slovenske suverenosti
s spremembo napisov na meji ne morejo biti razlog
za vojaški poseg v Ljubljani. Z beograjske perspe-
ktive je stvar očitno dobila svoje dimenzije šele po-
tem, ko so tanki manifestirali »moč železja«. kar
naj bi bilo dovolj, da se disciplinira Slovenijo.
Tanki so dokončno pokopali vse upe, da bi se za
nekaj naslednjih desetletij (pa verjetno tudi gene-
racij) bilo realno pogovarjati o kakršnikoli državni
zvezi na Balkanu. Zahod je sicer za nekaj mesecev
z moratorijem na odcepitvene akte, izvolitvijo Me-
siča ter vračanjem vojske v kasarne samo konzervi-
ral odnose na Balkanu, toda jasno je, da po treh
mesecih vsaj za Slovenijo očitno ni več nobenega
dvoma: sporazumni odhod.
^____......____ ..^VLadimk Vodušek.
KO SANJE UMREJO
26. junij 1991
Republika Slovenija samostojna. Slovesnost v
Ljubljani, v Ptuju . . .
Zublji ognja prazničnega kresa se dvigajo proti
nebu, ljudje so prej zadržani kot sproščeno veseli.
Slutnje? Nelagodje gotovo, zakaj položaj v Jugo-
slaviji je takšen, da ne gre zaupati, še posebej Ju-
goslovanski armadi ne. Pekre so še v spominu in
jih niti zdra\ica s šampanjcem samostojni Sloveni-
ji ne more odgnati. Človek ne sme biti črnogled, še
posebej, če »doživi« rojstvo svoje države, če živi
na pragu 21. stoletja, sredi civilizirane Evrope. In
vendar. . . misel na fante, ki služijo vojaški rok v
drugih republikah nekdanje Jugoslavije . . . Televi-
zija v zadnjih poročilih kaže posnetke s slovesno-
sti, dvig zastave, pregled častne čete in v sobi osta-
nejo besede predsednika predsedstva Republike
Slovenije Milana Kučana: »Danes so nam še do-
voljene sanje . . .«
27. junij 1991
Dan se počasi prebuja, tam daleč za obzorjem
se svetlika, jutro kot vsako jutro, ko bi človek še
rad spal, ko pristavi kavico in potem \klopi ra-
dio . . . Od kuhinje do kopalnice zastane korak —
saj to ne more biti res . . . Gumb za glasnost na ra-
diu obrnem do konca. Sanj je resnično konec. Ne
zaradi sonca, ki je dokončno pregiialo noč . . . Ko-
nec je sanj, da živimo v civilizirani družbi, sanj, da
je to čas v katerem je samoodločba naroda - ka-
teregakoli na tem planetu - nekaj povsem samo-
umevnega, dobrina civilizacije . . . Kako zmotno!
S hrvaške strani prihajajo tanki, i/ nekaterih vo-
jašnic v Sloveniji vozijo tanki ... Po prvem požir-
ku skodelica kave ostane nedotaknjena. Na 5 km
dolgi poti do službe je kot običajno pa ne po-
vsem. Na sedežu poleg mene sedi mož v uniformi,
da ga med potjo odložim na zbirnem mestu. V vrt-
cu je nenavadno tiho, pri telefonu stoji moški, ki
ga še nikoli nisem videla. V službi smo vsi že zbra-
ni. Na obrazih zaskrbljenost, v besedah ogorčenje
in neizgovorjena misel: saj to ne more biti res, to
ni mogoče. Radio Slovenija pa zanika to misel, ne-
izprosno, kruto poroča o premikih enot Jugoslo-
vanske armade.
Za Tednik bi morala pripra\iti prilogo o dopu-
stih, o brezskrbnih počitnicah. Sedim pred zbra-
nim gradivom, ga obračam, prelagam in rečem ko-
legu Jožetu, ki skrbi za Tednik: - Kdo neki zdaj
misli na počitnice. Enako misliva.
Po telefonu pridemo do informacije, da se iz
smeri Varaždina približuje tankovska enota Jugo-
slovanske armade. Ne ve se še, ali se bo usmerila
proti Borlu ali Ormožu. Prihajajo vesti, da so vse
vpadnice v ptujsko občino blokirane, v ptujski vo-
jašnici še ni zaznati premikov, vojaki pa so bili
prejšnji večer, ko se peljem mimo. \ popolni bojni
opremi; na parkirišču ob vhodu, ki ima izhod na
Cesto Olge Meglic, stoji množica osebnih avtomo-
bilov.
Oglasila se je že kolegica Darja na Frekve^icah
našega radia. In verjeli ali ne, kako pomirjajoče in
blagodejno v teh urah dene signal in glas domače-
ga radia.
Kolega Jože in kolegica radia Maribor Nevenka
sta se odpeljala v Ormož.
Kolegica Vida pride v redakcijo iz Maribora.
Kljub blokadi magistralne ceste in ceste prek Vur-
berga. Peš če/ barikado, do katere pripelje avto-
bus, in potem z avtostopom iz Grajene v Ptuj. Če-
prav je tudi cesta pred Ormožem blokirana, se čez
nekaj ur odpravi tja — domov in zato, da bi
spremljala dogodke tam.
Slišimo, da se v Ormožu na mostu prek Drave,
na meji med Hrvaško in Slovenijo, kjer je tudi
TEDNIK -      ^991
VOJNA NA NAŠIH TLEH - 3
Most čez Dravo pri Ormožu po bombardiranju, ko so pogasili požar
Tovornjak z opeko in nakladalec sta dala okupatorjevim tankom največ
vetra.
In prihrumeli so tanki...
ORMOŽ - SLOVENSKA TRDNJAVA NAD DRAVO
Četrtek, 27. junija - Ormož se ne da
o dogodkih v Ormožu pišemo na prejšnji strani.
V Središču ob Dravi se je v
tem času odigravala druga dra-
ma. Tanki, ki so prišli iz smeri
Cakovca, so naleteli na ovire na
železniškem prehodu, kjer je bila
nekoliko vstran postavljena ena
izmed osmih mejnih postaj med
Slovenijo in Hrvaško. Sprva so
hoteli tovorni vlak razstreliti s to-
povi, vendar so izbrali lažjo vari-
anto: odpravili so se čez polje
prek železniškega nasipa in se ta-
ko prebili na slovensko stran. Pri
tem so uničili polje, del železni-
škega nasipa ter svojo uničeval-
no pot nadaljevali proti Ormožu.
Pod Humom so uničili postavlje-
no barikado, nato predrli še tisto
v Pušencih na železniški postaji
(pri tem so prevrnili železniški
vagon) in svojo pot nadaljevali
proti Ormožu, po vsej verjetnosti
pomagat svojim, ki so na drav-
skem mostu naleteli na barikade
ter odpor teritorialcev.
Barikade v mestu niso pre-
maknili. Prišlo je do polurnega
obstreljevanja, v katerem je bil v
glavo zadet starešina JA Jovica
Pešič iz Vrbovega.
Ko so teritorialci delno eno-
sposobili tank in ko so vojaki JA
ugotovili, da barikad v Kolod-
vorski ne morejo odstraniti, so se
skrili v notranjosti in čakali, stre-
ljanje pa se je preselilo v spodnji
del Kolodvorske, kjer se je prek
mosta poskušal prebiti tank, za
njimi pa je šlo kakšnih 20 voja-
kov. Ko so prišli do ovir na slo-
venski strani mostu, so teritorial-
ci pričeli streljati. Tank ni mogel
dalje, vojaki so si poiskali zave-
tje.
Ormožani, zlasti starejši, žen-
ske in otroci, so bili že od 15. ure
dalje v zakloniščih; mnogi so že
ob prvem streljanju odšli v var-
nejšo okolico.
Okoli 19. ure so se tanki, ki so
ugotovili, da v Ormožu nimajo
več kaj iskati, odpeljali. Zadnji
tank je ob odhodu v barikado
pred sabo izstrelil mino. Za njim
so ostale popokane šipe. Na Or-
Drobci granat so padali tudi do 500 m naokoli. Lojze Krajnc z Ljuto-
merske je del granate našel na svojem vrtu pred hišo.
Če na liiostu nisi pazljiv, lahko
padeš skozi luknjo.
mož se je počasi spuščala noč,
dimna zavesa se je z nevihto, ki
je pregnala vročino, razpršila
nad mestom.
Petek, 28. junija — igra živcev se
nadaljuje
Po nevihtni noči se je rodilo
lepo jutro.
Okoli 6. ure zjutraj so v Središ-
ču ob Dravi odstranili hišico,
kjer je bil eden izmed osmih mej-
nih prehodov med Slovenijo in
Hrvatsko. Porinili so jo v jarek.
Močno streljanje se je že od
pol šeste ure slišalo iz smeri Že-
rovincev. Tanki, ki so zvečer za-
pustili Ormož — bilo jih je 7 —
so se pod okriljem noči poskuša-
li prebiti v Ljutomer, vendar za-
man. Ovire na njihovi poti so bi-
le nepremagljive. Zjutraj so pri-
čeli besno streljati na podrto dre-
vje v Kačurah (tako pravijo delu
ceste ob Žerovincev proti Ljuto-
meru). Tudi v smeri proti Ka-
menšaku ni bilo nič bolje —
hrib, ozka cesta, podrto drevje in
gozd so bili vzrok, da so se mora-
li umakniti.
Ob četrt na devet so se obrnili
proti Ivanjkovcem in pri tem
streljali križem kražem. Okoli 9.
ure so prispeli v Ormož na križiš-
če pri Otiplastu, Tovarni Jože
Kerenčič. Obrnili so se proti Sre-
dišču ob Dravi; tja so popoldan
pripeljali z okoli dvajsetimi to-
vornjaki vojake J A.___
Ovira na Dravi je bila tudi v
petek nepremagljiva za »mogo-
čno« jugoslovansko armado. Ne-
kateri Ormožani so se pogovarja-
li z vojaki in ob tem izvedeli mar-
sikatero kruto resnico. Najhujša
je tista o popolni informacijski
blokadi vojakov JA, ki niso vede-
li, kam gredo, in so bili povsem
prepričani, da so na drugi strani
že Avstrijci.
Sobota, 29. junija 1991 — mir
pred viharjem?
Po zagotovilih o premirju, ki
so jih ljudje slišali po radijskih
sprejemnikih, je bilo v soboto
V Središču ob Dravi so se vojaki kar zasidrali.
Po njihovem odhodu je ostalo uničeno cestišče.
zgodaj dopoldan na ormoških
ulicah ponovno nekaj več ljudi.
Morali so se oskrbeti z živili. Iz
steklene dvorane ormoške vinske
kleti smo opazovali vojake na
dravskem mostu. Tank na mostu
— baje je bil pokvarjen — so pri-
žigali in ugašali. Tanke smo opa-
zili tudi za gostilno Jamnik na
drugi, hrvaški strani.
Kmalu po deveti uri je pono-
vno prišlo do alarma za splošno
nevarnost in popoldan je bil Or-
mož prazen, kot da je to mesto
duhov.
Nedelja, 30. junija — alarm iz-
praznil mesto
Ob 9. uri so se Ormožani po-
novno napotili iz mesta, ker so
slišali poročila slovenske tisko-
vne agencije, da bodo letala JA
napadla slovenska mesta. To je
potrdil še alarm za zračni napad.
Vojakom na drugi strani drav-
skega mostu je menda postalo ja-
sno, da v Ormož ne bodo mogli
priti, zato so se okoli 13. ure
umaknili in se pridružili večji
skupini vojakov in oklepnikov
ter tankov, ki so bili že od petka
pred Središčem ob Dravi.
Granate so zadele stolp ormoške-
ga gradu.
Ponedeljek, 1. julija 1991 — novo
upanje?
Popoldan se z Ivom Cianijem
napotiva v Središče ob Dravi.
Vojake JA sva opazovala iz var-
nostne razdalje. Na poti proti
Ormožu sva pod Humom na
enem izmed prometnih znakov
našla pozabljeno titovko. Le kdo
jo je pozabil ali izgubil?
Ustavila sva se za kratek čas
tudi pri naših fantih — ormoških
teritorialcih. Pravkar so jim pri-
peljali večerjo. Dišalo je po pe-
čenki, solati in svežem kruhu.
Ker so v Kravjeku (pod Hu-
mom) ovire, sva morala peljati
prek Huma.
V času, ko končujemo časopis,
so vojaki JA še vedno v Središču
ob Dravi, samo, da se njihovo
število spreminja, prav tako pa
tudi njihova mehanizacija.
PA ŠE TO: Ste opazili, da se
ljudje med sabo prijazneje po-
zdravljajo? In ne boste verjeli —
otroci se že igrajo JA in TO.
Vida Topolovec
Foto: §. Hozyan, VT in IC
KO SANJE UMREJO
kontrolna točka, streljajo. Zgroženi čakamo in mi-
slimo, kje sta Jože in Nevenka.
Ob 13. uri pripeljejo tovornjaki Agrotransporta
po Raičevi ulici mimo naše hiše in zablokirajo do-
hod na grad in naprej do vojašnice. Vzamem fo-
toaparat in slikam. Pred kamionom obstoji vojaški
kamion in za njim džip. Ta se takoj obrne, kamion
pa nekaj časa stoji, poskuša obrnili kamion Agro-
transporta, a ne vidi, da je za njim drugi, da je blo-
kiran tudi levi del cestišča. Hkrati s to so postavili
blokade na drugih cestah, ki vodijo do vojašnice.
V trgovini v Rogoznici je nekaj po 14. uri mno-
žica kupcev, ki je nisem vajena. Kaj kupujejo?
Kruh in kvas, pa ju je že zmanjkalo, sol, mleko . . .
Molče stojimo pred blagajno in poslušamo radio.
Ko grem po otroka k mami v blok v novem delu
mesta, sedi pred vhodom skupina otrok; nekam ti-
hi so in preveč, preveč resni za začetek počitnic.
Slišim: »Markovič, tanki, streljajo se. Mesič, Ku-
čan, Ormož . . .«. Zgrozim se. Kakšno je to otro-
štvo, ko se otroci pogovarjajo o politiki!
Popoldne mine pred televizirojem in s slušalka-
mi za radijski sprejemnik na ušesih. Proti večeru
sicer spokojno tišino prekine vojaški helikopter, ki
nekajkrat v nizkem letu preleti nad našimi gla-
vami.
Noč mine kot popoldne. Proli jutru je spanec
močnejši, a le za poldrugo uro.
28. junij 1991
V slu/bi zamenjam Martina, ki je preživel noč
pred mikrofonom. Ponoči so streljali prav okrog
naše hiše. Martin mi kaže prazne tulce izstreljenih
nabojev, ki jih je zjutraj pobral s tehnikom Radom
okrog hiše. Na drevesu, ki stoji na dvorišču vrtca,
mi pokaže, kakšna je moč izstrelka, ki se razleti.
Luknja v deblu je grozljiva; kako je, če tak naboj
zadene človeka, ne upam pomisliti.
Pcbiram množico obvestil in opozoril: kako je z
otroki iz osnovne šole Hajdina, ki letujejo na De-
belem rtiču, da enote ptujskega vrtca v Raičevi in
Med Vrti ne delajo. Vida poroča, kako je v Ormo-
žu, obveščamo poslušalce, kako je z avtobusi, ka-
ko vozijo vlaki . . . Medtem pa poslušamo in gle-
damo, kaj delajo enote Jugoslovanske armade po
drugih krajih Slovenije. Ne! Da bom to kdaj doži-
vela . . . streljanje, tanki na cesti, barikade na ce-
stah, da bom brala obvestila o vojni ... Ne . . .
Popoldne se sprehodim po mestu. Tu in tam
kdo, gostov pred Pepsi barom in Perutninino re-
stavracijo je malo. Trgovine so prazne. Od povsod
je slišati radio. Ljudje poslušajo, pogovorov je bolj
malo. Z vseh obrazov je razbrati strah in hkrati
presenečenje, da se je to res zgodilo.
Doma me spet spremljata televizija in radio. Po-
čeli kaj drugega mi preprosto ni; ni volje in ener-
gije.
Nazaj v službo, v nočno izmeno, se odpravim
prej, kot bi bilo treba; ne vem, kje so in kdaj po-
stavijo nočne barikade na moji poti v službo.
Ko se začne mračiti, opazim številno skupino te-
ritorialcev, ki se bližajo naši hiši. Ko čez nekaj tre-
nutkov pogledam skozi okno, jih ni več videti. Kot
da bi se vdrli.v zemljo. Fantje od fare.
Medtem se je popolnoma stemnilo. Luč imamo
le v studiu. Po hiši hodimo v temi. Oči teritorial-
cev so uprte v barikado in cesto za njo. Čeprav so
»fejst« fantje, pa občutek, da so vse naokrog obo-
roženi ljudje, ni nič kaj prijeten. Še posebej, ker so
prejšnjo noč tukaj streljali.
Lastnik Sladkega butika Vlado Štumberger nas
sprašuje, koliko nas je, in čez nekaj minut pripelje
Ob zadnjih dogodkih in odkritem aktu agresije
na našo drža \ a Republiko Slovenijo s strani jugo-
slovanske armade parlamentarne stranke občine
Ptuj izjavljamo, da gre za odkrit napad, akt agresi-
je in poskus zanikanja državnosti Republike Slove-
nije s strani armade.
Dejanja armade, ki pomenijo kršitve vseh civili-,
zacijskih. pravnih, kulturnih in ohčečloveških pra-
' vil, pomenijo kazniva dejanja zoper teritorialno ce-.
lovitost Republike Slovenije ter jih je kol taka tudi
potrebno obravnavati.
Stranke smo trdno odločene, da z vsemi politi-
čnimi sredstvi, ki so nam na razpolago, ustavimo
agresijo na Republiko Slovenijo, ter se zavezujemo
dajati novi slovenski oblasti, ki predstavlja našo
skupno domovino Republiko Slovenijo, v teh težkih
časih na razpolago vso našo podporo in pomoč.
Na dejanja jugoslovanske armade, ki si ne za-
služi več imena Jugoslovanska ljudska armada,
bomo odgovorili odločno, v skladu s pravnimi pra-
vili mednarodnega in slovenskega prava ter zago-
tovili vse pogoje za dokončen umik okupacijskih
enot jugoslovanske armade z ozemlja Republike
Slovenije.
Zaradi trdne odločenosti slovenskega naroda
poskus okupiranja Republike Slovenije ne more
uspeti, saj je slovenski narod v vseh svoji zgodovini
dokazal, da je sam sposoben izvajati efektivno
oblast na ozemlju Republike Slovenije, ki je naša
edina domovina.
Ni je sile. ki bi zaustavila Republiko Slovenijo,
vsakršen poskus z nabitim strelnim orožjem one-
mogočiti Slovencem, da živijo v svoji državi, pa je
že vnaprej določen za propad. Dejanja jugoslovan-
ske armade so povsem samovoljna, brez pravne
podlage ter gre pri njih za zadnji krčevit poskus ve-
likosrbske politike tudi na področju Republike Slo-
venije. Takšna politika nima nobene prihodnosti,
zato pozivamo vse pošteno misleče pripadnike ju-
goslovanske armade, da odložijo orožje ter ne izpo-
stavljajo svojih življenj in eksistence svojih družin
za blazne ideale realsocialistične politike.
Ptujčane pozivamo, da se dostojanstveno odzi-
vajo na nasilje s strani jugoslovanske armade, saj
je cilj vseh Sloveiuev svobodna, demokratična Re-
publika Slovenija. V Ptuju, 27. junija 1991
•     OBČINSKI ZBOR SDZ PTUJ
SDP PTUJ
SKZ - LS PTUJ
LDS FTUJ
SKD PTUJ
ZELENI PTUJA
SOCIALISTIČNA STRANKA PTUJ
4 - VOJNA NA NAŠIH TLEH
4. julij 1991 - TEDNIK
Na slovenskih položajih
Tudi to je del življenja neprekinjene večdnevne straže na BEDEMU
(okopu) mlade slovenske države.
Če menite, da je v teh steklenicah slatina ali pa mogoče vino, potem ste
v zmoti. Steklenice, ki jih vidite na sliki, so le del pripravljenega arzena-
la in s svojo vsebino predstavljajo preprosto, vendar izredno učinkovito
orožje. To so tako imenovane molotovke. Kot dodatno pomoč pri uniče-
vanju tankov so jih za enoto teritorialne obrambe izdelali prebivalci v
bližini ene od cestnih barikad v naši občini.
Kuhinjska »shramba« ene od teritorialnih enot na položaju.
Mejna kontrolna točka v Gruškovju! Na meji med Slovenijo in Hrvaško
je še edina nepoškodovana in ob njej še vedno plapola slovenska zasta-
va!
Na poti v Gruškovje (na mejni prehod), kamor vodijo tudi nekatere dru-
ge poti in ne samo glavna cesta, ki je blokirana, so delavci Cestnega
podjetja morali najprej popraviti lokalni most, če smo se hoteli varno
pripeljati čezenj.
Če poznaš naravo in njene blagodati, lahko takle hribovski potoček s
pridom zamenja domači hladilnik.
ZAPORE, KOT SE SPODOBI
Neki večer, ko je bilo okoli Borla najbolj vroče in so po-
spešeno še dodatno krepili cestne zapore, nam je kot zanimi-
vost neki odgovorni povedal tudi to: »Veste, prek Borla goto-
vo ne bodo mogli, še posebej ne čez dravski most, bojim pa se,
da so ljudje tako okrepili zapore, da se lahko most zruši že za-
radi tega . ..«
OSTALA BOVA Z VAMI
Dva avstrijska šoferja tovornjakov sta pričetek okupacije
doživela pod Borlom, na magistralni cesti Ptuj —Varaždin. Tu-
di potem, ko so jima dejali, da lahko odpotujete nazaj v Avstri-
jo in se jima zahvalili za pomoč, avstrijska šoferja nista odpe-
ljala. Dejala sta, da ne bosta odšla, da bosta z nami, dokler ne
izženemo okupatorske vojske . ..
TRENUTEK ZA LEPŠI VIDEZ
Hrane in osvežilne pijače našim fantom v teritorialni
obrambi ni primanjkovalo. Našli pa so se tudi takšni, ki so po-
skrbeli za njihov urejen videz. V Gruškovje se je odpravila kar
cela ekipa frizerskega salona Slavka Valenka iz Ptuja. Fantje
so se obriti in počesani zelo dobro počutili . . .
»ROKERI S MORAVU«
Med bombardiranjem mostu čez Dravo v Ormožu so pri-
padniki okupatorske vojske poškodovali tudi oddajnik radia
Ormož. V poznih nočnih urah so prebivalci ormoške občine
naenkrat na frekvenci domačega radia slišali znane Rokere s
Moravu. Nekateri so se ustrašili, ali ni morda okupatorska voj-
ska zasedla radia Ormož. To se seveda ni zgodilo, le radio Ku-
tina se je »prikradel na ormoško frekvenco . . .
Župan občine Ptuj Vojteh Rajher na obisku v eni od teritorialnih enot
na položaju.
Foto: IC
KO SANJE UMREJO
pecivo. Sveže, hladno, okusno ... In kdo bi si mi-
slil, da nam bo tako teknil. Verjetno tudi zaradi
njegove pozornosti, ki nas je vse prijetno presene-
tila.
Okrog 22. ure kliče sin iz Splita, kjer služi voja-
ški rok v Jugoslovanski armadi. Olajšanje, da ni
na eni od bojnih ladij, ki so krenile iz splitskega
pristanišča proti slovenski obali, kot poročajo.
kličemo v Ormož, na Teritorialno obrambo v
Ptuju, Postajo milice v obeh krajih, preverjamo
stanje v obeh občinah.
Ob 23.15 nam uspe priklicati Vladimirja Vodu-
ška, dopisnika TV Slovenija v Beogradu. Zanima
nas, kaj menijo ljudje in kaj uradni del Beograda
in še posebej zvezni organi o dogodkih v Sloveniji.
Kar pove nam in poslušalcem radia Ptuj, ni nič kaj
razveseljivo. Pravi, kot da bi privoščili Sloven-
cem . . . Markovič se zgovarja, da ne ve, kaj se do-
gaja. Informacije o delu zveznih organov so novi-
narjem vedno bolj zaprte. Občutki Vladimirja, ki
je postal na neki način dopisnik iz tujine, niso pri-
jetni, pravi (njegovo Pismo od daleč za naš časopis
bo odslej prihajalo res od daleč).
29. junij 1991
V drugo polovico noči stopimo s skodelico sve-
že kave in informacijami, da je na območju ptuj-
ske in ormoške občine mirno. Tudi taka novica je
v takih časih lahko razveseljiva. Pogledujemo v
gluho noč izza zaves, poslušamo radio, gledamo
televizijo in tipamo v temi po stopnicah iz enega v
drugo nadstropje. Nekaj pred peto izvemo, da je
prišlo do streljanja v Novi vasi (tam je vojaško
skladišče), ko sta vojaka Jugoslovanske armade
streljala drug na drugega. V bolnišnici nam pove-
do, da je ranjen eden, da gre za prestrelno rano v
zgornjem delu desnega stegna, zlomljena je ste-
gnenična kost, vojak je zunaj življenjske nevarno-
sti in ga bodo v kratkem operirali.
Zjutraj nam povedo, da železniški promet pote-
ka po običajnem voznem redu, vendar le do posta-
je Moškanjci: proga naprej proti Ormožu je bloki-
rana. Z avtobusi ni tako: blokade na cestah so
mnogokje omejile avtobusni promet. Sicer pa ljudi
opozarjamo, da če res ni nujno, naj ne hodijo z
doma.
Odhajam domov in razmišljam: kakšen človek,
kakšni ljudje so to, ki so izdali ukaz za zasedbo
Slovenije ali, kot sami pravijo, so se odpravili le
branit meje? Katere meje in pred kom? Kdo so
ljudje, ki so izdali povelje, da gredo sinovi z orož-
jem in tanki nad očete in matere?
30. junij 1991
Zadnja nedelja v juniju. Toda kdo razmišlja o
tem. Zjutraj sem spet pred mikrofonom. Obvestila
govore, da je noč v ptujski in ormoški občini, mi-
nila dokaj mirno. Jutranje pospravljanje, saj je hi-
ša že nekaj dni »zasedena« noč in dan, kavica,
zajtrk za naše fante. Pogovor z Anko Ostermano-
vo, poslanko v Zboru združenega dela Skupščine
Republike Slovenije, ki seje nekaj pred tem vrnila
z nočnega, izrednega zasedanja republiškega par-
lamenta. Po stranskih poteh do Ljubljane in nazaj.
Med zasedanjem morajo poslanci tudi v kletne
prostore: po Ljubljani tudi streljajo in še eno člo-
veško življenje ugasne. Poslanci so odločni in so-
glasni: popustili ne bomo.
Nenadoma glas Jelka Kacina in napoved nevar-
nosti zračnega napada. Obstojimo in se spogleda-
mo. V studiu ne slišimo sirene, ob prihodu v prit-
ličje slišimo le še konec. Po radiu ob 9.22 objavi-
mo seznam zaklonišč v Ptuju, Majšperku in Kidri-
čevem, nekaj osnovnih navodil obnašanja v prime-
TEDNIK - 4. julij 1991
VOJNA NA NAŠIH TLEH - 5
Spopad ob našem zavodu
četrtek, 27. junija, 1991
Ko se nekaj po 21. uri pripe-
ljem do prostorov Radia in
Tednika na večerno novinar-
sko dežurstvo, me ustavijo in
legitimirajo pripadniki slo-
venske teritorialne obrambe.
Od kolegice Darje Lukman
prevzamem vsa dotakratna
obvestila za javnost in se pri-
Tulci so bili raztreseni v naši okolici.
pravim na nočno delo. S ton-
skima tehnikoma Davorinom
Jukičem in Radom Škrjan-
cem budno poslušamo poro-
čila radia Slovenija. Pridruži
se nam kolegica mariborske-
ga radia Nevenka Dobljekar.
Pogovarjamo se o tem in
onem, o dopoldanskih do-
godkih v Ormožu in o drugih
bojih. Cas mineva in ob pri-
hodu iz studijskih prostorov
— bil sem ravno na hodniku
— se zasliši v neposredni bli-
žini kratek rafal. Zatem sli-
šim vzklike in spet rafale.
Kar nekaj jih je bilo. Skočim
v sprejemno pisarno in se vr-
žem zaradi varnosti na tla.
Tam so že čepeli vsi sodelav-
ci, saj smo se zbrali ob večer-
ni kavici. Pogledam na uro:
22.06 minut. Zaskrbljeni in
prestrašeni nekaj minut čaka-
mo, v daljavi, nekje za me-
stom slišimo spet nekakšno
streljanje. Kmalu pridem k
sebi in se priplazim do naj-
bližjega telefona ter pokli-
čem ptujsko milico. Koman-
dir Milan Cuš mi pove, da za
streljanje že vedo in da bodo
njihovi miličniki kmalu na
kraju dogodka.
Potem ko smo zaradi var-
nosti pogasnili vse luči v
zgradbi, se plazimo v temi po
hodnikih in pazljivo pregle-
dujemo izza oken v našo
okolico. Nikjer ni videti no-
benega premikanja, le dežne
kaplje in rahel vetrič, ki se je
poigraval z brezo pred našo
stavbo. Kmalu nekdo potrka
na spodnja vrata in po pre-
pričevanju le odpremo, saj je
neznanec trdil, da je pripad-
nik    teritorialne    obrambe.
Kmalu ga v temi prepoznam.
Stari znanec, Ptujčan. Pove
nam, da je prišlo do strelja-
nja med pripadniki slovenske
teritorialne obrambe in voj-
ske. Doda, da sta vsaj dva ra-
njena, eden naš in eden nji-
hov. Govori nam o dogodku,
kot ga je doživljal: »Pričako-
vali smo menjavo straže in jo
okoli 22. ure tudi mirno pu-
stili mimo. Zatem pa se je v
noči pričela približevati sku-
pina petih ali šestih vojakov
z oficirjem, kar je bilo neobi-
čajno.« Ni znal povedati,
kdo je streljal prvi; priporoči
mi, da podrobnejše podatke
poskušam dobiti na občin-
skem štabu TO.
To sem tudi storil in kmalu
dobil podatek, da je ranjeni
teritorialec Ivan  Bukšek iz
Žeta). Povedali so mi tudi, da
je dobil strel v trebuh in da je
hudo ranjen v črevo. Vojaki
jugoslovanske armade naj bi
uporabljali prepovedano
strelivo s kroglami, ki se ob
stiku s ciljem razletijo. Nekaj
podobnega kot zloglasne
dumdum krogle. Pozneje kli-
čemo v bolnišnico, kjer nam
povedo, da je dr. Toš našega
teritorialca že operiral in da
je zaenkrat zunaj življenjske
nevarnosti. To kmalu sporo-
čimo tudi prek radia Ptuj in
vsi si vsaj malo oddahnemo.
Nekaj po eni uri zjutraj
spet slišimo strele iz smeri
starega pokopališča. Spet
vprašamo na štab TO, kaj naj
bi bilo to, pa nam povedo, da
zaenkrat še ne vedo. Po drugi
uri zjutraj nas pokliče ne-
znan moški iz Gregorčičeve-
ga drevoreda v Ptuju in nam
pove, da je v sosednjem blo-
ku slišal glasen prepir v srbo-
hrvaščini (menda med ženo
in možem) in da se je prepir
končal s štirimi ali petimi
streli iz pištole. Podatek pre-
verimo, vendar nam pozneje
miličniki sporočijo, da niso
ugotovili, za kaj naj bi šlo.
Ure do prvega svita so bile
V šaržerju zaplenjene vojaške
puške so dobro vidni neobičaj-
ni morilski metki s kroglami
z rdečim robom in črno kapi-
co.
Pripadniki ptujske milice in teritorialne obrambe so si kraj stre-
ljanja natančno ogledali.
dolge celo večnost in niti za
trenutek nismo zatisnili oči.
Klicali so nas od vsepovsod
in želeli zvedeti, ali smo vsi
na varnem in zdravi. Tudi mi
kličemo druge novinarske
kolege, da o dogodku poro-
čajo naprej.
Nikoli ne bom pozabil pet-
kovega svita. Sonce je obsija-
lo naše mesto, kot da se ne bi
nič zgodilo. Ptice veselo čiv-
kajo in se otresajo dežnih ka-
pljic. Previdno odklenem
vrata in se odpravim na
ogled okolice naše stavbe.
Kakih 15 metrov proti stano-
vanjskim hišam ležijo na tleh
prazni tulci. Nisem jih štel.
Kmalu so se mi pridružili še
policaji in pripadniki teritori-
alne obrambe in si kraj do-
godka natančno ogledali.
Nekaj metrov naprej opazi-
mo v asfaltu sledove rafala,
tik ob naši stavbi je v drevesu
velika luknja, ki jo je naredi-
la morilska krogla JA. No-
čem več gledati, kajti ob po-
gledu na otroški vrtec me sti-
sne pri srcu. Nočnega dežur-
stva je konec in zagotovo bo
to zadnje, na kar bi kdajkoli
pozabil. M. Ozmec
Hrana za vojašnico
Glede na izjave vojakov, ki so pobegnili iz ptujske vojašnice in
povedali, da vlada v ptujski kasarni že nekaj dni lakota, in po več pro-
šnjah starešin ptujske kasarne so se predstavniki ptujske občine sku-
paj z oddelkom za ljudsko obrambo odločili in v ponedeljek ob tri-
najstih na barikadiob vrtcu v Maistrovi ulici predali pripadnikom
ptujske kasarne 200 kg kruha in 45 kg mesa, kar zadostuje za enodne-
vni obrok vojakom in starešinam v ptujski vojašnici. Kot so povedali
predstavniki občinskega oddelka za ljudsko obrambo, so to storili iz
čistega humanega vzroka, saj je dejstvo, da so v ptujski vojašnici že
nekaj dni odrezani od sveta in tako rekoč brez hrane. Poleg tega pa
pričakujejo, da bodo tako pogajanja potekala v manj napetem vzdu-
šju. — OM
Med ranjenci v ptujski
bolnišnici
Mlajši oficir Jovica Pešič iz
Varaždina je bil ranjen v Ormo-
žu. Ranjen je bil v predel obraza,
imel je razstreljeno zgornjo če-
ljust. Operacija je trajala nekaj
ur. Izvedel jo je dr. Lojze Arko
ob asistenci dr. Milinka Stojiče-
viča, instrumentarka je bila Vera
Kotar, anestezistka pa dr. Mirja-
na Jokič.
V ponedeljek smo ga obiskali
na intenzivnem oddelku ptujske
Ivan Bukšek (levo) in Mladen Jakšič.
bolnišnice. Povedal je, da je zelo
zadovoljen s svojim stanjem, saj
so zdravniki in sestre dali od se-
be vse, kar so mogli. Stikov z do-
mačimi še ni navezal. Obiskal ga
je vojaški zdravnik iz Varaždina.
Pešič po operaciji za zdaj dobro
okreva. V nedeljo je že normalno
jedel. Dr. Lojze Arko je povedal,
da bo na intenzivni negi še teden
dni, če ga prej ne bodo premesti-
li. Premestitev lahko zahtevajo
svojci ali pa predpostavljeni.
Četudi je ranjeni oficir sprejel
naš obisk, je bilo čutiti, da ga ni
najbolj vesel. Fotografiranje je
odklonil z besedami: . . . »Se bo
čas za slikanje in pogovor. Še se
lahko vsi skupaj razumemo . . .«
Oficirja Pešiča so nekaj ur po ne-
šem obisku že premestili. Ponj je
prišlo reševalno vozilo nadreje-
nih.
PRIPADNIK TO IN RANJENI
VOJAK: »ZA NAJU JE VOJNA
KONČANA. .
V ponedeljek so z intenzivne-
ga oddelka bolnišnice premestili
tudi ranjenega vojaka in pripad-
nika TO. Prijateljstvo sta sklenila
že na oddelku in ga sedaj utrjuje-
ta v sobi številka I na kirurgiji.
Ivan Bukšek, pripadnik TO iz
Žetal, je bil ranjen pri streljanju
v Raičevi ulici. Krogla ga je za-
dela v spodnji del trebuha. Po
operaciji dobro okreva. Operirali
so ga dr. Djurdja Sokolič, dr. Mi-
linko Stojičevič in dr. Ljubo Toš.
Vojak Mladen Jakšič z Reke je
povedal, da se sedaj dobro poču-
ti. Skrbi pa ga, ali bo še hodil.
Krogla ga je zadela v nadkolen-
sko kost desne noge in mu kost
prestrelila. Za zdaj so mu rano le
primarno oskrbeli. Operirali ga
bodo čez teden dni.
Mladen do ponedeljka še ni
imel stika z domačimi.
Spremljala sem Mladenovo
preselitev na kirurški oddelek. V
tistem trenutku sem preklela vse,
ki so nas pahnili v to nerazumno
vojno. Generali, se zavedate, kaj
delate mladim ljudem in vsem
nam?
Majda Goznik
Kulturni forum Ptuj
Najostreje obsojamo vojaško intervencijo in vojna grozodejstva
zoper Republiko Slovenijo. Pozivamo k razumu in kulturni rešitvi na-
stale situacije. Člani kulturnega foruma se obvezujemo, da bomo svo-
jim kolegom v tujini predstavili resnico o Sloveniji. Prav tako bomo v
dogovoru z njimi še bolj kot doslej na kulturnem in znanstvenem
področju predstavljali Slovenijo kot v svet odprto, kulturno in demo-
kratično državo.
Prizadevali si bomo za uresničitev takih projektov kulturnega,
znanstvenega in vzgojno-izobraževalnega sodelovanja s tujino, ki bo-
do prava legitimacija sodobne evropske države.
Kljub spremenjenim razmeram člani ptujskega kulturnega foru-
ma izvršujejo svojo osnovno poslanstvo, ravno tako kulturne, izobra-
ževalne in druge institucije.
UBEŽNIKA IZ PTUJSKE KASARNE PRAVITA:
Bili smo lačni
Tudi iz ptujske kasarne so vojaki bežali. Kakšna ironija, kajti
še dva tedna prej jih je kasarna pozdravljala z napisom: Dobro do-
sti, tovariši mladi vojaki. (Verjetno napis še zdaj visi nad vhodom.)
Še puške niso prav držali v rokah, niso še izjavili, da bodo čuvali
bratstvo in enotnost in da bodo, če bo treba, za domovino dali tudi
svoje življenje. Osemnajstletniki, ki se še niso prav poslovili od do-
ma, so bili vrženi v vojsko. ISeusmiljeno. Ker se je tako zahotelo
nekemu generalu v Beogradu. Ali kje drugje. Je potem čudno, da
po štirinajstih dneh obupa ni bilo več mogoče zdržati?
Z dvema smo se pogovarjali. Pa bi se lahko z dvajsetimi, tri-
desetimi ... In verjamem, da bi bili odgovori podobni.
Koliko časa ste bili v kasarni
odrezani od sveta?
— 14 dni, odkar smo v kasar-
ni. 14 dni ~ kot da bi bilo štiri-
najst let.
Ste vedeli, kaj se dogaja?
— Pravzaprav zelo malo. Tu-
intam smo poslušali radio, na hi-
trico pogledali televizijo ... Da
bi šli v mesto? Kaj še! Komaj da
smo smeli pred kasarno. Spreha-
jali smo se po kasarniškem dvo-
rišču deset, petnajst minut, se
vsake nekaj časa javljali oficir-
jem . . .
— V začetku je bilo normalno.
Potem pa je počilo: nekakšni
ukazi . . . stoodstotna bojna pri-
pravljenost . . . borbeni nahrbtni-
ki .. . Bili smo presenečeni, ni-
smo vedeli, za kaj gre . . . Šele
zdaj vem, kaj se je dogajalo . ..
Kako sta se odločila, da odideta
v mesto?
Dovolj nama je bilo. Pred-
vsem tega, da sva bila sužnia . . .
— Težko je bilo. Kot prvo: ni-
smo imeli hrane. Drugič: prepo-
vedali so nam vodo. Kot tretje:
niso nam dovolili, da bi kam šli.
Kaj naj rečem: to je bila ječa, nič
drugega . . .
— Prišli smo odslužit vojsko.
Ko so nas poklicali . . . nekoč je
to bila čast. Zdaj pa . . . saj ne
najdem besed . . . Odločila sva se
— bilo nama je dovolj. Slišala pa
sva tudi, da je pobegnilo veliko
vojakov iz mnogih kasarn. In sva
si rekla: pa čeprav krogla v hrbet
— tam ne ostaneva več.
— Lakota, nič drugega. Tri,
štiri dni nismo ničesar jedli. Po-
znali smo samo čaj . . .
— ... In eno hrenovko zju-
traj . . .
Sta imela stike z domom?
— Culi smo se enkrat - prvi
dan, ko sem prišel v kasarno. Ta-
krat je vsak na hitrico potelefoni-
ral. Zadnje dni pa je bil telefon
zaklenien.
~ Nobenih stikov ni bilo. Do
danes, ko sva zunaj . . .
In kaj vama pravijo?
— Čimprej domov, če lahko.
Če ne bo šlo, pa pazita nase.
Iz katere republike sta?
— Hrvatska.
— Srbija.
— Želim vama vse najboljše.
Vidim, da vama ne gre slabo.
— Super je. Ni kaj reči.
— Odlično je, vsaj za zdaj.
Pozneje pa . . . Samo da prideva
domov.
Odšla sta domov. Že popoldne
sem ju namreč srečal na ptujskih
ulicah z očetom enega od fantov,
ki je prišel po njiju s civilko (tako
smo v mojih vojaških časih ime-
novali civilno obleko), da ju od-
pelje domov. Prebežniki se lahko
namreč odločijo: ali bodo šli do-
mov ali pa gredo v zbirne centre in
odslužijo vojsko po slovenskih za-
konih. V obeh primerih so varni.
V mislih sem jima zaželel sre-
čno pot. In z mano bi jima verjet-
no enako zaželele mnoge matere,
ki so imele ali .še imajo sinove v
vojski. Razen ene: tiste, ki nas je,
ko smo na radiu zavrteli pogovor s
fantoma, poklicala po telefonu in
jima v srbskem jeziku preklela
mater. In ji je najverjetneje bilo
žal, da njen mož ni storil tega, če-
sar sta se osemnajstletnika naj-
bolj bala: da bi jima kak oficir
streljal v hrbet. Tega pa se bojijo
tudi drugi osemnajst- in devet-
najstletniki...
Jože Šmigoc
KO SANJE UMREJO
ru zračnega napada. Na slovenski televiziji med
tem vrtijo Čebelico Majo. Radio Slovenija vrti ne-
žno, razpoloženjsko glasbo, ki nas v trenutku, ko
pričakujemo zračni napad, popelje v drugi svet,
svet, za katerega v tem trenutku sploh ne vemo, da
je kdaj bil.
Sedimo in čakamo. Tehnik Branko za mešalno
niizo, Jože ob strani in sama nasproti tehnika. Nič
se ne dogaja, vsi smo mirni, v pogovoru je tudi ne-
l^aj humorja (črnega ali pravega). Pet obvestimo,
Me so zaklonišča. Medtem izzvemo, da bo v krat-
kem odprto tudi zaklonišče pod gradom, da je ti-
sto na Bregu pri Agisu zaklenjeno, enako v Sred-
nješolskem centru. In potem obvestilo, da je ne-
marnost zračnega napada mimo; to potrdi čez ne-
kaj minut tudi sirena.
Spoznanje, da je Jugoslovanska armada pripra-
vljena na vse, ni tako pretresljivo kot spoznanje,
da to ni presenečenje.
V mariborsko bolnišnico vprašamo, kako je z
miličnikom Francem Širovnikom. Drugi dan po
operaciji je stanje stabilno, vendar je njegovo živ-
ljenje še vedno ogroženo.
Iz bolnišnice v Ptuju nam sporočijo, da so bol-
niki na varnem, vse zdravniške ekipe pa v pripra-
vljenosti.
V naslednjem sklopu obvestil objavimo poziv:
»Na radio Ptuj in na štab teritorialne obrambe kli-
čejo sorodniki častnikov in vojakov, ki so v ptujski
vojašnici ali v Kidričevem. Zaskrbljeni so za njiho-
vo usodo, hkrati pa jih pozivajo, naj se predajo
slovenski teritorialni obrambi. Slovenska vojska
jim v tem primeru zagotavlja varnost.«
Odziv je bil takojšen pa ne iz kasarne. Ena
od poslušalk je ogorčena protestirala (v srbohrvat-
skem jeziku) proti našemu pozivu in nas obdolži-
la, da lažemo. Poziv smo še enkrat ponovili in ne-
vljudna poslušalka je ponovno reagirala. Tudi
drugič je ostala anonimna; vemo le to, da ima mo-
ža v vojašnici.
Počasi se je iztekla moja izmena v zadnji junij-
ski nedelji četrti dan vojne (z obotavljanjem sem
napisala zadnjo besedo; hoteli ali ne to je voj-
na).
1. julij 1991
Kljub sestanku z Markovičevim v Zagrebu in
zagotovilu o umiku Jugoslovanske armade ter in-
formaciji nočne izmene radia Ptuj, da je noč mini-
la mirno, ostaja negotovost. Še poveča se. ko pride
informacija, da so mobilizacije v Srbiji, Črni gori
in Bosni. Ponoči je Mesič postal predsednik zvez-
nega predsedstva.
Dopoldne v Ptuju ni plina. Od 12. ure dalje vozi
vlak spet do postaje Ormož; proti Čakovcu in
Murski Soboti železniški promet še ni vzposta-
vljen. V obvestilih, ki jih dobivamo, odpovedujejo
seminarje, tečaje, sejo skupščine občine Ptuj, leto-
vanja otrok prestavljajo, republiški sekretariat za
delo sporoči, da je 4. julij dela prost dan.
Jugoslovanska armada je še \edno v Središču
ob Dravi; s to informacijo zapuščam studio. Bo
Darja, ki je popoldan /hirala in prebirala kaj lepše
informacije'.'
Nataša Vodušek
6 - OD TU IN TAM
4. julij 1991 - TEDNIK
FRANC FIDERŠEK
15.
Iz kapitulacije
v upor
Decembra 1941 je bila pošto- ]
Janka pri Krambergerjevih izda- •
na. Franca ni bilo doma, zato se j
je aretaciji izognil in potem živel i
v ilegali..Zaprli so ženo Nežko >
ter hčerki Štefko in Mileno, vse ;
tri so trpele po zaporih in tabori- j
ščih, vendar so vojno preživele, j
Kljub temu da je okupatorjem '
uspelo uničiti glavni postojanki ■
OF na ormoškem in ptujskem
območju, podobno je bilo tudi ;
na drugih območjih okupirane ;
Štajerske, delo OF še ni zaostalo. !
Ljudje se niso ustrašili strašnih i
udarcev — aretacije, deportacije :
in streljanja talcev znancev in ;
svojcev; delali so naprej. ]
Na območju Slovenskih goric ;
je delo nadaljevala skupina akti- i
vistov z Jožetom Lackom in '
Francem Osojnikom, na Vičavi z '■
Olgo Megličevo, na Grajeni z ;
Rudijem licem, po Dravskem in i
Ptujskem polju je skupine pove- ^
zovala Tončka Sagadin-Ženka, !
na Ptujski Gori in v Makolah dr. j
Milan Peče in Ivan Skale, na or-
moškem območju Vinko Megla
in sodelavci. j
Plod političnega dela vseh teh i
skupin je bila v začetku leta 1942 j
ustanovljena prva Slovenjegori-J
ška četa. !
TALCI - VSE POGOSTEJE IN :
VSE VEČ . \
Na območju okupirane Štajer- i
ske je bilo v letu 1941 dvanajst >
streljanj talcev, skupno 174 \
ustreljenih ljudi. Veliko aretira- j
nih v tem letu pa je bilo ustrelje- |
nih v letu 1942, ki velja za leto ]
najhujšega okupatorjevega nasi- j
Ija pri nas. Kdaj in kje so bila ]
streljanja talcev?
Prvo in drugo streljanje talcev ;
sem že navedel, to je bilo v Do- ;
bravi pri Brežicah 30. julija in pri
Miklavžu na Dravskem polju 10. j
avgusta; v prvem primeru je bilo \
ustreljenih 10, v drugem pa šest j
talcev. I
Na notranjem dvorišču sodnih ;
zaporov v Mariboru so nacistični \
okupatorji prvič streljali talce 24.
avgusta — ustrelili so jih deset,
naslednji dan, 25. avgusta, pa še \
tri. Oboje streljanje so objavili z'
enim razglasom. Prvo streljanje v
Celju je bilo 4. septembra, padlo ■
je 10 talcev. V Trbovljah so bili:
17. septembra ustreljeni štirje tal-;
ci. čez nekaj dni, 23. septembra,;
je bilo v Mariboru spet ustrelje-j
nih 10 talcev. Prav tako 10 talcev!
je bilo 10. oktobra ustreljenih v^
Šoštanju. Potem so do konca leta<
padali talci še štirikrat v Maribo-'
ru: 21. oktobra šest, 30. oktobra!
trideset, 15. novembra petintride-i
set in 27. decembra štirideset tal-|
cev. j
KOLIKO PARTIZANOV LETA
1941
Iz prispevka Ivana Križnarja
»Socialna in politična pripad-
nost borcev partizanskih enot na
Gorenjskem in Štajerskem 1941.
leta« (Naši razgledi št. 9 z dne
14. maja 1966) povzemam, da je
bilo v letu 1941 na Štajerskem le
okoli 250 partizanov, med njimi
16 partizank. To je precej manj
kot na Gorenjskem, kjer je bilo v
tem letu že okoli 1100 partiza-
nov, med njimi 40 žensk.
Po politični pripadnosti je bilo
med štajerskimi partizani 142
članov KP, 4 kandidati za člane
K P, 65 članov Skoja, 12 Sokolov,
I predvojni član JNS (Jugoslo-
vanska nacionalna stranka), 3
člani JRZ (Jugosl. radikalna za-
jednica), 22 jih pred vojno politi-
čno ni bilo organiziranih, za 11
partizanov pa ni bilo moč ugoto-
viti njihove predvojne pripadno-
sti. Ob tem je treba upoštevati,
da seje partizanski boj na Štajer-
skem razvijal v izredno težkih
razmerah, zato je slonel pred-
vsem na komunistih, ki so na
tem ozemlju še ostali.
Skoraj vsa nacionalno zaved-
na inteligenca, podjetniki, politi-
čni in društveni nosilci javnega
življenja pred vojno s svojimi
družinami so bili izseljeni. IVlno-
gi izmed njih so se že leta 1941
vključili v osvobodilni boj v dru-
gih krajih. Enako velja za tiste,
ki so pred nacističnim okupator-
jem pobegnili v Ljubljansko po-
krajino. iVled njimi je bilo tudi
veliko predvojnih levičarjev in
komunistov, ki so v partizan-
skem gibanju imeli pomembno
vlogo.
Nekaj izseljencev in prebežni-
kov v Ljubljansko pokrajino je
aktivno sodelovalo tudi pri orga-
n'\/<'^.]\ bele garde in pozneje do-
mobranstva. Najznačilnejši pri-
mer je rojak z našega območja
Stanko Kociper, roj. 1917, ki je
otroštvo preživljal v okolici Mi-
klavža pri Ormožu. Okupacija ga
je zatekla kot akademika na lju-
bljanski univerzi, že prej je bil
strankarski agitator in predsed-
nik akademske JRZ. Ker ni mo-
gel domov, je v Ljubljani živel
napol v ilegali. Leta 1942 so ga
Italijani aretirali in bil je interni-
ran v taboriščih Treviso in Pado-
va. Od tam se je vrnil avgusta
1943 in se potem usodno zaple-
tel. Poročil se je z mlajšo hčerko
Leona Rupnika, tedanjega prezi-
denta Ljubljanske pokrajine, in
postal eden glavnih propagator-
jev domobranstva. Po vojni je
emigriral in deluje kot pisatelj. V
njegovih delih sta vedno prisotni
reka Drava in človek iz Sloven-
skih goric.
Značilno za štajerske partiza-
ne iz leta 1941 je tudi to, da so
skoraj vsi pred odhodom v parti-
zane sodelovali v terenskih orga-
nizacijah OF, v drugih predelih
okupirane Slovenije pa ni bilo
tako.
USODA PRVIH PARTIZANOV
Do konca leta 1941 je na Šta-
jerskem ostalo v partizanih le 58
borcev, na Gorenjskem npr. 308.
V bojih jih je na Štajerskem pad-
lo 16, en pa je življenje izgubil
po nesreči. Nemci so ujeli 74
partizanov in večinoma so bili
ustreljeni kot talci ali pa poslani
v koncentracijska taborišča. Pred
nastopom zime se je vrnilo do-
mov 26 partizanov, 43 pa se jih
je umaknilo na ozemlje, ki je bi-
lo pod italijansko okupacijo, kjer
je bilo neprimerno lažje.
Zanimiva je tudi socialna se-
stava prvih partizanov na Štajer-
skem: 134 je bilo delavcev, 39
obrtniških pomočnikov, 18 obr-
tnikov, 4 kmetje, 7 nameščencev,
11 vajencev, 17 dijakov, 8 štu-
dentov, 21 ljudi iz raznih drugih
poklicev, za 7 partizanov pa po-
klic ni znan. Iz tega je razvidno,
da je bil v začetku delavski ra-
zred jedro prvih štajerskih parti-
zanskih enot. Pozneje je bilo naj-
več kmetov oziroma kmečkih si-
nov, vendar šele po tem, ko so
začeli Nemci prisilno mobilizaci-
jo v svojo vojsko.
Podobna sestava prvih partiza-
nov je bila tudi na Gorenjskem,
vendar je bilo tam število parti-
zanov precej višje. Tam so se v
decembrski vstajia (Dražgoše)
pridružili partizanom tudi števil-
ni kmetje in drugi ljudje, ki prej
v OF niso delovali. Vojno je pre-
živelo kar 539 prvoborcev iz leta
1941.
Zanimivi so tudi podatki, ki
jih Ivan Križnar navaja o usodi
partizanov iz leta 1941, vendar
jih ne razčlenjuje na štajerske in
gorenjske borce. V bojih jih je
padlo 358, od tega največ v prvih
dveh letih NOB, 188 ujetih parti-
zanov so Nemci usmrtili. 64 jih
je umrlo v nemških koncentracij-
skih taboriščih, 10 jih je medvoj-
no umrlo naravne smrti, 12 jih je
padlo v nemški vojski, 13 v do-
mobranskih enotah, 31 so jih ob-
sodila na smrt partizanska sodiš-
ča, največ zaradi tega, ker so v
zaporih klonili pred Nemci in
postali njihovi sodelavci. Usode
12 borcev pa ni bilo moč ugoto-
viti.
Ta pregled nazorno kaže, da
so bili prvi partizani na okupira-
nem področju predvsem narod-
no zavedni ljudje, čeprav je bilo
med njimi tudi nekaj fanatikov
in pustolovcev. Bili so ljudje s
svojimi dobrimi in slabimi last-
nostmi, eni trdnejšega, drugi la-
bilnejšega značaja, kar je še zla-
sti prišlo do izraza pri tistih, ki
so se znašli v strahovitem prime-
žu gestapovskih zaporov, mučenj
in zasliševanj. Tudi tisti, ki so vse
to hrabro prestali, so pozneje do-
življali nezaupanje in sumniče-
nja od lastnih tovarišev. Marsi-
katerega prvoborca je tok odne-
sel drugam, v mrtve rokave.
Trpeli niso samo prvoborci,
temveč tudi njihovi svojci, saj so
se nacisti nad njimi kruto mašče-
vali. Družine 331 partizanov so
internirali, svojce 82 borcev so
začasno zaprli, iz družin 33 bor-
cev so bili ustreljeni talci, druži-
ne 46 partizanov so se morale
umakniti v ilegalo, svojci 35 go-
renjskih in štajerskih partizanov
so zbežali na ozemlje pod itali-
jansko okupacijo (podatki so
skupaj za Gorenjsko in Štajer-
sko).
PREJELI SMO # PREJELI SMO # PREJELI SMO # PREJELI SMo||||||||
Kdo si lasti KTV
(odgovor na članek)
V TFDMKl št. 24 i dne 20.
junija 1991 je objavljen članek z
naslovom »KDO SI LASTI
KTV«. Delegatsko vprašanje ena-
ke vsebine smo prejeli s strani
predsedstva skupščine občine. Av-
tor obeh sestavkov je IO SDZ ozi-
roma predsednik lO SDZ. Zato
menim, da so vprašanja, navedena
članku, postavljena s strani poli-
tične stranke in ne s strani naro-
čnikov KTV. Že na začetku naj
povem, da ta sistem ni edini v ob-
čini Ptuj, je pa, kot vse kaže, ne-
katerim najbolj napoti.
Predaleč bi segali, če bi želeli
opisati vse aktivnosti za gradnjo
sistema KDS Ptuj (kabeljskega
distribucijskega sistema), ki so
potekale vse od 1985. leta dalje
in še niso končane, saj je dograd-
nja sistema v zaključni fazi. Že-
lim odgovoriti le na zastavljena
vprašanja, ki so nam postavljena
tako v članku kot v delegatskem
vprašanju. Zato želim v prvi vrsti
pojasniti »status te ustanove«,
kot lO SDZ imenuje Odbor za
gradnjo KTV PTUJ.
Pravna podlaga za ustanovitev
odbora za izgradnjo KTV in nje-
govo delovanje je Sporazum o iz-
gradnji in sofinanciranju KTV si-
stema na območju KS mesta Ptu-
ja. Izvršni svet SO Ptuj je 27. 12.
1985 imenoval Odbor za kabel-
sko televizijo. Ta je prenehal de-
lovati s podpisom sporazuma 26.
12. 1986. Zaradi finančnih in
drugih obveznosti, ki jih spora-
zum nalaga podpisnikom, izvršni
svet ni pristopil k sporazumu.
Zato so podpisniki sporazuma
imenovali nov Odbor za gradnjo
KTV, tega pa so dopolnjevali s
člani vzporedno s širitvijo
omrežja. V sporazumu je oprede-
ljen predmet skupnega financira-
nja štirih KS podpisnic in samo-
upravne stanovanjske skupnosti
in se nanaša le na financiranje
gradnje primarnih delov in na-
prav KDS. Gradnja sekundarnih
vodov s priključki ni stvar skup-
nega financiranja in obračuna iz
sporazuma, temveč je v pristoj-
nosti vsake KS posebej.
Naslednja osnova za legalno
delovanje odbora je določilo 6.
člena POGODBE o sofinancira-
nju in gradnji KTV sistema v šti-
rih KS mesta Ptuja, ki so podpis-
nice sporazuma. Do sedaj je PO-
GODBO podpisalo 3523 indivi-
dualnih naročnikov, skupno šte-
vilo priključkov pa znaša 4175.
Ta pogodba neposredno ureja
pravice in obveznosti med KS
kot investitorjem in individual-
nim podpisnikom pogodbe kot
naročnikom priključka na KDS.
POGOJI gradnje, vzdrževanja
in obratovanja KTV sistema
Ptuj, ki jih je določil Odbor za
gradnjo KTV sistema v 4 KS dne
8. 4. 1987, so sestavni del PO-
GODBE, ki sojo podpisali indi-
vidualni naročniki. Iz POGOD-
BE in POGOJEV so jasno raz-
vidna pooblastila in obveznosti
Odbora za gradnjo KTV Ptuj.
Naj omenim še 7. točko POGO-
JEV, ki nalaga investitorju (KS),
da bo poskrbel po opravljeni
montaži priključka za redno
vzdrževanje antenskih naprav in
napeljav, naročnika pa zavezuje,
da bo redno polletno vnaprej
plačeval za stroške vzdrževanja
in obratovanja KTV sistema. Naj
omenim, da je odbor redno ob-
veščal svete in skupščine KS o
napredovanju gradnje KDS, o
programu gradnje in o porabi
zbranih sredstev. Odbor je go-
spodaril v duhu dobrega gospo-
darja po načelih neprofitne orga-
nizacije, katere osnovna naloga
je zagotoviti z zbranimi sredstvi
nemoteno obratovanje in vzdrže-
vanje sistema.
Z avtorjem članka se strinjam,
da zaradi zapletov z nabavo de-
koderjev nismo imeli srečne roke
pri izbiri programov, moramo pa
vseeno povedati, da Odbor nika-
kor ne »posiljuje z ruskim kana-
lom«, kot se je slikovito izrazil
predsednik lO SDZ, temveč je to
izrecno navedena obveznost iz 2.
točke POGOJEV, ki so sestavni
del POGODBE, podpisane s
strani naročnikov priključkov na
KDS.
Upam, da je iz vsega navede-
nega razvidno, da si KTV ne la-
stijo »kvazi upravitelji«, še manj
pa gospodarijo z njim po princi-
pih »velike ideje samoupravlja-
nja«, kot to trdi avtor članka z
naslovom »Kdo si lasti KTV«.
Gre za povsem običajno pogod-
beno razmerje, ki s samoupra-
vljanjem nima nobene zveze, saj
so pravice in dolžnosti pogodbe-
nih partnerjev povsem jasne. V
vseh spornih zadevah med po-
godbenima partnerjema odloča
pristojno sodišče in ne politika,
kot bi nekateri to želeli po že
znani metodi iz bližnje preteklo-
sti.
PREDSEDNIK ODBORA ZA
KTV PTUJ
Janez Belšak, ing. gradb.
Kdo si lasti KTV
(odgovor na članek v Tedniku 24)
V članku, objavljenemu v Tedniku dne 20. junija 1991 pod naslo-
vom »Kdo si lasti KTV«, so omenjene med drugim tudi skupne služ-
be KS občine Ptuj, in sicer pravi članek, da se z odborom za KTV ni
mogoče pogovarjati drugače »kot prek Skupnih služb KS občine Ptuj,
kjer pa spet nihče nič ne ve«.
G. Ivanu Lovrenčiču, predsedniku 10 SDZ Ptuj, sporočamo, da
če res nič ne vemo o KTV Ptuj, vemo vsaj to, da je g. Ivan Lovrenčič
redni neplačnik stroškov vzdrževanja in obratovanja KTV sistema
Ptuj. Skupne službe KS občine Ptuj
V Blagovnici odprli
mini pekarno
v petek dopoldne so brez ot-
voritvene slovesnosti (odpoveda-
li so jo zaradi okupacije Sloveni-
je) ptujski peki odprli mini pe-
karno v Mercatorjevi blagovnici.
V njej bodo zaenkrat pekli polki-
logramski beli kruh — v eni uri
lahko spečejo 100 hlebčkov.
Kot je povedala direktorica
Ptujskih pekarn in slaščičarn
Erika Mihelač, spoznavajo novo
tehnologijo brez avstrijskih stro-
kovnjakov, ki so zaradi nastalih
razmer predčasno odšli iz Ptuja.
Imeli so le toliko časa, da so se
naučili peke kruha. Ne glede na
to pa prizadevna peka Franc Za-
muda in Franc Planec obljublja-
ta, da bosta že kmalu začela peči
pekovsko pecivo.
Nova tehnologija omogoča, da
testo za peko pripravijo dan prej,
tako da pek že ob prihodu na de-
lo lahko začne peči. Prvi kruh je
pečen že po 30 oziroma 40 minu-
tah.
Za opremo so brez carine pla-
čali več kot milijon šilingov. Po-
dobno mini pekarno nameravajo
urediti tudi v novi Mercatorjevi'
trgovini na Rogoznici.
Pri oskrbi s kruhom v teh raz-
V mini pekarni v blagovnici prvi uvajajo novo tehnologijo peke v Slove-
niji. (Posnetek: JB)
merah po zatrjevanju Erike Mi-
helač ne bi smelo biti težav. Na
voljo je dovolj moke in aditivov,
ki jih uporabljajo v pekovski
proizvodnji. Je pa bilo med F>tuj-
čani prvi dan okupacije precej
preplaha in nakupovalne mrzli-
ce. Nakupili so več kot 4000 kilo-
gramov kruha več kot sicer. Pov-
praševanje se je začelo umirjati v
petek popoldne. Skoraj v vseh
prodajalnah je kruh v soboto
ostal, zato peki v nedeljo niso
delali, v ponedeljek pa so ga do-
bili precej nazaj.
Težave pri oskrbi s kruhom bi
lahko nastale le, če bi bil onemo-
gočen prevoz, pa še pri tem bi šlo
e za kasnejšo dostavo.
Nova porodnišnica avgusta
v prejšnjem tednu je bil opra-
vljen tehnični prevzem nove
ptujske porodnišnice, ki smo jo
zgradili z denarjem 3. občinske-
ga samoprispevka. Prvi inšpek-
torji so prišli 25. junija, požarni,
elektroenergetski in inšpektor
parnih kotlov pa so svoja mne-
nja podali naslednji dan. V
odločbe so zapisali ugotovljene
pomanjkljivosti; pričakovati je,
da jih bodo odpravili v tem me-
secu. Zatem bo možen kakovo-
stni prevzem objekta. Selitev v
nove prostore je mogoča že po
pridobitvi soglasja. Tega bodo
izdali, brž ko so odpravljene vse
pomanjkljivosti.
Nova   ptujska   porodnišnica
ima okrog 1900 m' površine. Z
njo obsega dela ne povečujejo.
Za porodnice bo na voljo 37 po-
stelj. Kot je povedal dr. Lojze
Arko, se pogovarjajo tudi o tem,
kako koristno izrabiti prostore v
podpritličju. Uporabili naj bi jih
za ureditev ginekološkega di-
spanzerja in fizioterapije. Idejni
projekt so že naročili.
Okolica nove porodnišnice je
bolj ali manj urejena. Asfaltirali
so jo 21. junija, zatem pa pričeli
urejati zelene površine in hi-
drantno mrežo.
V tem obdobju je zelo po-
membno tudi to, da se bolnišnica
dogovarja za nabavo nujne me-
dicinske opreme. Koliko bodo
zadnji dogodki v Sloveniji vpli-
vali na uresničitev teh, v tem tre-
nutku ni mogoče povedati.
Ne glede na vse težave, ki so
spremljale gradnjo tega nujno
potrebnega zdravstvenega objek-
ta, pa je razveseljivo to, da ga bo
moč uporabljati tri mesece po
obljubljenem roku. Prvotno so
namreč potrebovali, da bo po-
rodnišnica odprta najpozneje v
prvi polovici leta 1991.
MG
KONCERT ŠPZ JURIJA VODOVNIKA
Mladi mladim
Polni vtisov so mladi v petek, 21. junija, odhajali iz viteške dvorane
gradu v Slovenski Bistrici, presenečeni nad čudovitim petjem svojih so-
vrstnikov in presenečeni nad sabo, saj je koncert nanje napravil večji
vtis, kot so pričakovali.
Mladi pevci, večinoma študen-
tje in dijaki, so zmeraj polni no-
vih idej in so z zamislijo, da bi
priredili koncert za mlade, zadeli
v polno. Pesmi, ki so jih zapeli,
je zelo skrbno izbral zborovodja
Marjan Krajnc, mladi pevci pa
so sami prodajali karte.
Koncert se je pričel s predsta-
vitvijo zbora, predstavila ga je
pevka Natalija Sarman ob klavir-
ski in zborovi spremljavi. Po-
zdravni govor je opravil pevec
Dejan Kalan. Med drugim je po-
vedal: »Zbor je nastopil že na
približno 30 različnih priredit-
vah, tako da v teh treh letih ni-
smo počivali. Letos smo se že
drugič udeležili regijske revije
pevskih zborov severovzhodne
Slovenije v Ormožu, kjer smo
uspeli navdušiti poslušalce. Mi-
slim, da smo danes dokazali, ka-
ko se motijo tisti, ki trdijo, da se
kulturno obzorje mladega Bistri-
čana konča v prvi gostilni.«
Zbor je zapel 12 različnih pe-
smi in prav vse so požele velik
aplavz. Poslušalci kar niso želeli
iz dvorane, tako da so morali
pevci zapeti še dve dodatni pe-
smi. Ob Zdravljici, ki je bila prav
na koncu, so se slišali celo glaso-
vi iz dvorane. Po besedah tajnika
ZKO Slovenska Bistrica Staneta
Gradišnika viteška dvorana že
dolgo i\i bila tako polna, saj so
prodali okrog 200 kart, to pa je
tudi celotna zmogljivost dvora-
ne.
S koncertom, ki je trajal dobro
uro so se pevci nevede zavezali,
da bo koncert za mlade tudi pri-
hodnje leto. In morda so prido-
bili tudi nove pevce.
Nataša Pogorevc
TEDNIK - ^-    1991
NEKOČ IN DANES
PREJELI SMO • PREJELI SMO • PREJELI SMO
Kabelski sistem v rokah nesposobnežev
(odgovor na sestavek v Tedniku št. 24)
KJE STE BILI (SPOSOBNI)?
Sveti krajevnih skupnosti, predvsem pa predsedniki tistih krajevnih skupnosti, v katerih je v celoti (ali delno) speljan si-
stem KTV, se sprašujemo, kdo daje prvico posameznikom, da v imenu večine (ne vemo katere) tako cinično in žaljivo bla-
tijo Odbor za KTV, predvsem pa njegove glavne nosilce, ki so z osebnim trudom in nesebičnim delom uspeli, daje kabel-
ski sistem v delu mesta Ptuja stekel.
Vsi dobro misleči krajani so prizadevanja razumeli in podprli akcijo, na katero smo lahko le ponosni. Ne bi navajali
posazemnih težav in pomanjkljivosti, ker jih poznajo le »sposobni«, vendar se čudimo, od kod izreden strankarski interes
in kritike sistema, za katerega niso nič storili, čeprav so bili k sodelovanju prav tako vabljeni kot drugi, saj Odbor za KTV
ni bil niti ne bo strankarska organizacija, pa čeprav si to mnogi, ki pa razen kritike zanj niso nič storili, želijo. Svojo »spo-
sobnost« kažejo v žaljivkah, ki prestopajo meje lepega okusa in kilturnega dialoga in po našem globokem prepričanju ne
peljejo k napredku.
Prepričani smo, da je velika večina poštenih odjemnikov s sistemom zadovoljna kljub spodrsljajem in težavam. To po-
trjujejo številni klici krajanov, ki se obračajo na nas z vprašanji in dobijo tudi potrebne odgovore.
Ni nam razumljivo, kako pisci operirajo s podatki o znanju angleškega jezika, česar jim še osnovnošolčki ne verjamejo.
Res je, da je prišlo do izpadov nekaterih kanalov, ker so kodirani (pa nadebudni mladi pisec zaradi visoke »strokovnosti«
meni, da to mi motimo FILM NET). Uči nas tudi, kako lahko dekoderje kupimo kot jabolka na tržnici, vendar je to
načrtno in namerno zavajanje javnosti. (Znano nam je, da tudi pištolo lahko kupiš na tržnici (na črno), vprašamo pa se,
ali se to sme — to samo za razmislek kot asociacija).
Ni nam razumljiv predlog pisca, ki nas IS zmerja. Vprašamo se, kako nas lahko zamenja nekdo, ki nas ni postavil, še
manj pa plačeval. Tudi v odboru razmišljamo, kako v bodoče reševati KTV sistem, vendar pa ne kot pisci, ki bi bili pri-
pravljeni in »sposobni« prevzeti že opravljeno delo brez truda in odgovornosti.
O finančni plati ne bi govorili, saj smo o tem že dovolj povedali, nadzornim uradnim institucijam pa so podatki vedno
na voljo. Predsedniki svetov:
KS Borisa Ziherla Ptuj
KS Franca Osojnika Ptuj
KS Jožeta Potrča Ptuj
KS Dušana Kvedra Ptuj
Kabelski sistem v rokah nesposobnežev
(odgovor na sestavek v Tedniku št. 24)
Verjamem, da ste pričakovali, da se
bom kot predsednik Odbora za iz-
gradnjo KTV Ptuj v njegovem imenu
odzval na prijazen članek z naslovom
Odprto pismo Izvršnemu svetu SO
PTUJ - KABELSKI SISTEM V RO-
KAH NESPOSOBNEŽEV, ki ste ga
objavili v TEDNIKU št. 24 dne 20.
junija 1991. Kar nekaj očitkov s pre-
cej okrasnimi pridevki je izrečenih na
naš račun s strani Izvršilnega odbora
Mladih liberalnih demokratov Ptuj,
za katere je podpisan predsednik
UROŠ VIDOVIC.
Nestrpnost, ki veje že iz prvega od-
stavka navedenega članka, je verjetno
znak mladosti Mladih liberalnih de-
mokratov in njihove nepoučenosti o
postopku, ki smo ga dolžni opraviti
pred izklopom vsakega posameznega
neplačnika. O tem tako dobijo pojas-
nilo iz prve roke s strani Javnega pra-
vobranilstva občine Ptuj, ki je zaen-
krat še vedno pristojno za zastopanje
krajevnih skupnosti v spornih zade-
vah. Ena od takih zadev so tudi naši
neplačniki. Trenutno je v obravnavi
okrog 500 tožb zaradi zaostalih plačil
in upam, da bodo vse rešene v našo
korist. Skrajni ukrep je tudi izklop
vsakega posameznega odjemalca po
predhodni obravnavi v Odboru.
O dograditvi petih programov let-
no ni Odbor sprejel nobenega sklepa.
Izjave ne bom komentiral, saj ni pod-
prta z imenovanjem avtorja niti z
okoliščinami, na katere se taka izjava
nanaša. Tudi iz sklenjenih pogodb z
naročniki ni razvidno, da taka obvez-
nost obstaja. Zborom krajanov, skup-
ščinam KS mesta Ptuja pa je bil pred-
stavljen v začetku tega leta program
nadaljnje dogradnje KTV sistema gle-
de na pričakovana sredstva. Vsekakor
bomo še nadalje skrbeli za dogradnje
maksimalnega števila programov, ki
jih sistem dopušča brez škode za kva-
liteto slike, letno pa v mejah razpolo-
žljivih sredstev.
Trditve o razmerju med programi,
ki sijih želijo gledalci v nemščini ali v
angleščini, so le subjektivna ocena, ki
ni podprta z argumenti. Menim, da
glede na število naših občanov na za-
časnem delu v tujini in druga zgodo-
vinska dejstva, značilna za Ptuj, lahko
sklepamo, da prevladuje nemško go-
voreča jezikovna skupina. Verjetno je
tudi dosti takih, ki razumejo oba jezi-
ka. Za ugotovitev želja naših gledal-
cev bomo izpeljali anketo, s katero
želimo dobiti objektivno sliko o pro-
gramih in jeziku, v katerem ga želijo
gledati, kar je tudi ena od nalog iz na-
šega programa dela za leto 1991.
Naj se dotaknem še zadnje »svinja-
rije«. Uredili jo bomo v skladu s po-
godbo z izvajalcem del na sprejemni
postaji — ELRADOM — in našim
serviserjem, ki še ne uspeva ažurno
slediti spremembam na kodiranih
programih z dobavo kvalitetnih dekp^
derjev. Po naših informacijah imajo
podobne težave tudi odbori v drugih
občinah.
Glede na zaključek odprtega pisma
želim še pojasniti, da je Izvršni svet
SO Ptuj v takratnem sestavu na 132.
seji dne 27. 12. 1985 s sklepom št.
020-3.V82-2-ZK z dne 9. 1. 1986 ime-
noval Odbor za kabelsko televizijo.
Ta odbor je prenehal delovati konec
leta 1986 s podpisom Sporazuma o iz-
gradnji in sofinanciranju CATV siste-
ma na območju mesta Ptuja. Zaradi
finančnih in drugih obveznosti, ki jih
sporazum nalaga podpisnikom. Izvr-
šni svet ni pristopil k sporazumu. Za-
to so podpisniki sporazuma imenova-
li nov Odbor za gradnjo CATV Ptuj,
ta pa se je dopolnjeval s člani vzpo-
redno s širitvijo omrežja.
Da ne pozabim I Izvršilni odbor
Mladih liberalnih demokratov Ptuj
(ne trdim, da ime odbora asociira na
TELE KLUB!) je pozabil povedati,
na kateri seji po številu je sprejel tako
kategoričen zaključek odprtega pi-
sma. Po moji predstavi bi v odboru,
ki ga predlagajo, morali delovati ne le
izobraženi, temveč tudi vzgojeni lju-
dje, tega pa po načinu pisanja v član-
ku o njih ne moremo sklepati.
Saj vzgoja in izobraževanje sodita
skupaj, mar ne?
Predsednik odbora za KTV
Ptuj: Janez Belšak, ing. gr.
Spomini na maturo
(odlomki iz dnevnika — 3)
Petek, 26. maja 1961
Vstal sem ob 6.30. Ob sedmih sem bil že na vaji
»imnazijskega pevskega zbora, pri katerem pojem
etos bas. V mešanem pevskem zboru poje večina
učiteljiščnic. Vodi ga Branko Rajšter. Vaje imamo
le enkrat tedensko, zato smo letos naštudirali le
pet pesmi.
Prvo šolsko uro smo imeli prirodopis, nato slo-
venščino pa zgodovino, četrto matematiko skupaj
s 4. b, zadnja ura, fracoščina, pa je odpadla, ker ni
bilo profesorja. Vsi profesorji me pri izpraševanju
hranijo za konec — danes se nisem rešil nobenega
predmeta. Namesto zadnje ure smo imeli sestanek
razredne skupnosti. Kot predsednik sem vodil se-
stanek. Obravnavali smo maturantsko potovanje.
Nismo se še dokončno odločili med bivanjem na
Lošinju, Hvaru ali Korčuli. Obravnavali smo tudi
maturantsko zaključno slovesnost. Sklenili smo
med drugim, da bo igral na tej slovesnosti moj an-
sambel jazz glasbo, saj je večina članov ansambla
maturantov. Napravili bomo tudi pohod maturan-
tov po ptujskih ulicah z godbo na čelu. Omenili
smo tudi obdarovanje profesorjev. Ob 13.30 sem
povabil člana svojega ansambla, Mija, k sebi s tro-
bento, da se malo uigra, saj nismo igrali skupaj že
od maturantskega plesa, to je od 4. marca. Igrala
sva poldrugo uro, spremljal sem ga na klavirju.
Včeraj sem se pogovarjal v Mariboru s P. Obljubil
mi je, da me bo poskušal spraviti ma morje igrat z
mariborskimi gimnazijci v neki hotel, kar bi mi
spet (kot lani) prišlo prav, ker bi imel tako dva me-
seca plačanih počitnic. Sicer pa mu nič ne verja-
mem — predobro ga poznam. V mestu sem danes
srečal Naglica. Pogovarjala sva se o maturantski
zaključni prireditvi, predvsem o programu. Imamo
samo še teden pouka.
Nato sem se iz dolgega časa (danes mi ni bilo
do učenja) odpravil k sošolcu F. Razložil sem mu
nekaj fizike, nakar sva se odpravila na kratek spre-
hod po mestu. Povedal mi je, daje P. vlak odrezal
obe roki. Fant je dobrega srca in njegova usoda
me je prizadela. Zdaj ga bodo vsi, ki jim je bil prej
ideal, zapustili. Pri F. sem dobil zvezek za obvezno
čtivo, iz katerega sem od 19*^ do 20*^ prepisal vsebi-
no enega dela. Zvečer sem se spet odpravil v de-
lavski klub. Spotoma sem srečal C, ki je odhajala
iz kluba. Gledal sem star nemški film o Harryju
VVeissu, pretkanem lopovu, ki sta mi ga oče in ma-
ma hvalila, meni pa se zdi otročji; prav tako se bo-
do zdeli nekateri današnji filmi otročji zanamcem.
Rad bi spet enkrat prenočil pri M., vendar se bo-
jim zaradi šole, ker bi bil zaspan. Ker nisem bil
vprašan še skoraj ničesar, ne upam tvegati. Potrpe-
ti bo treba samo še en teden.
Sobota, 27. maja 1961
Minil je že teden, odkar pišem dnevnik, do kon-
ca pouka pa manjka tudi še teden. Danes sem du-
ševno in deloma tudi telesno zelo len. Ne ljubi se
mi razmišljati o ničemer. Večrat nastopijo takšna
obdobja, vendar doslej še nisem odkril vzroka za
to, če sploh je vzrok. Drugič sem spet tako razgle-
dan in duševno aktiven, da me začne kar boleti
glava. V šoli smo imeli isti urnik kot prejšnjo sobo-
to, to je slovenščino, fiziko, kemijo, filozofijo in
angleščino. Pri slovenščini sem prosil v imenu raz-
rednega kolektiva profesorico, da bi še enkrat
vprašala tiste, ki so dobili v drugem polletju neza-
dostno ustno oceno^ Začela je ugovarjatj, tako da
nisem ničesar dosegel. Upanfi, da si bo le premisli--
la, čeprav je že obljubila, da jih sploh ne bo več
vprašala. Vprašan sem bil angleščino.
Po končanem pouku gremo maturantje vedno v
sklenjeni črti iz gimnazije, tako da zasedemo Pre-
šernovo ulico po vsej širini. Oblečeni smo vedno
po najnovejši modi. Pred kavarno Evropa se usta-
vimo in debatiramo o raznih zadevah ter spustimo
mimo vse druge dijake. Nižji razredi nas še kar
spoštujejo.
Danes sem dobil po pošti razglednico iz New
Vorka. Piše mi neka punca, ki sem jo spoznal lani
poleti na Lošinju, ko sem tam čez poletje igral za
ples. Pisal mi je tudi brat, da je prejel izvod našega
maturantskega almanaha, ki sem mu ga poslal v
Švico. Popoldne sem se poskušal učiti matemati-
ko, toda ni mi šla v glavo, ker sem bil prelen. Da-
nes sem si obril brke, ki sem jih nosil iričctrt leta.
Dal sem se fotografirati v maturantski obleki. Na-
to sem pohajkoval po mestu. Bil sem na lokalni
nogometni tekmi, proti večeru pa sent^s fanti igral
nogomet pri železniški postaji. Zvečer sem v de-
lavskem klubu gledal televizijsko dramo. Nato
sem šel s tremi sošolci pogledat v gostilni Rozika
in Brenčič, kjer sta bila plesa. Spotoma sem srečal
E., s katero se že poznava. Povabil sem jo plesat,
toda kmalu sva odšla proti domu. Spat sem šel ob
pol dvanajstih.
Nedelja, 28. maja 1961
Pravijo, da je maj mesec ljubezni. Bo že držalo,
saj je v zadnjem času precej slišati o umorih iz lju-
bosumja, pa tudi žabe precej regljajo, vendar je šla
ljubezen mimo mene. Natančneje povedano: če bi
hotel, bi se lahko prepustil čustvom in se zaljubil,
toda v zadnjem času odganjam take misli in mi-
slim raje samo na šolo. So pa še druge okoliščine,
zaradi katerih se nočem zaljubiti. Bojim se na-
mreč, da bi se zaljubil nesrečno in bi me moja
partnerka mučila. Deklet, ki gledajo za mano, ne
manjka, vendar jih je večino tako lahko osvojiti,
da se mi ne zdi zanimivo. Večina od njih je nebo-
gljenih bitij po duhovnem obzorju (nikakor pa ne
po telesu), da se mi ne zdi vredno ukvarjati se z
njimi; zanimajo jih le pevci popevk ter podobne
enodnevnice. Le M. ima širše duhovno obzorje,
zato se bom poskušal pobotati z njo med počitni-
cami. Prijetno in zanimivo bi bilo iti tudi kam ta-
borit z njo za nekaj dni, saj je razgledana, lepa, po-
vrhu pa me ima še vedno rada.
Spal sem do osmih, ves dopoldan sem delal ma-
tematiko, ker nočem, da bi mi pokvarila prav do-
ber uspeh. Pričakujem, da bom vprašan jutri mate-
matiko in zemljepis. Po kosilu sem igral klavir, kot
to počnem vsak dan in večino večerov, ki jih pre-
bijem doma. Ob 14*^ sem se odpravil na rokometno
tekmo. Rokometašice Drave so igrale z ljubljan-
sko Svobodo in zmagale z 9:2. Po rokometu je bila
še nogometna tekma med mariborskim Kovinar-
jem, prvakom podzveze, in domačo Dravo. Nas-
protnika sta si delila točki, čeprav bi morala zma-
gati Drava. Na tekmi sem srečal sošolca Proka in
sva skupaj prebila ostanek dneva. Hodila sva po
Ptuju in debatirala o različnih filozofskih vpraša-
njih ter o najinih pogledih na svet. S Proko se v ra-
zredu najbolje razumeva. Zafrkavala sva tudi de-
kleta, zlasti prvošolke, med katerimi je bila tudi C.
Do teme sva pohajkovala po mestu. Pred spanjem
sem si nekoliko ogledal še zemljepis.
Nadaljevanje prihodnjič
M^m^PROF. MARJAN GOJKOVIČ
ZGODOVINA
GIMNAZIJE PTUJ
Hjj^ (7. nadaljevanje) ^illij
OPOMBE
(nadaljevanje iz prejšnje številke):
Na Murskem polju sem imel pri-
ložnost, videti od daleč trg Veržej,
Abdero Prlekije. O njegovih prebival-
cih sem slišal v otroških in še študent-
skih letih nešteto zabavnih zgodb, v
katerih je mnogo mednarodnih moti-
vov pa tudi domačih izmišljotin. Ta-
ko so npr. baje imeli v Veržeju vsi čla-
ni neke garde »lesene sablje, samo
komandant biikovo«. Zlasti sem se
smejal Veržejcem, kako so vozili sti-
skalnico za vino (»prešpen«, iz nem.
Pressbaum); podrli so najmočnejši
hrast in ga peljali na vozu poprek
(»po prečkem«), tako da so morali
podreti tudi druge hraste. Domača bi
lahko bila tudi povest, kako je na
stolpu (na tiirnu) zrasla trava in kako
so vlekli na dolgi vrvi bika, da bi jo
popasel; ko seje bik zadavil in pomo-
lil jezik iz gobca, so klicali: »Glejte,
glejte, kako je lačen!« Vendar je ta
povest znana tudi na Češkem. Z dru-
gimi slovenskimi Abderiti, Lemberža-
ni, o katerih sem v mladosti tudi mno-
go slišal, sem imel priliko se seznaniti
po 111. razredu, ko sem pri Sv. Trojici
blizu znanega zdravilišča Rogaške
Slatine pripravljal svojega součenca
na popravljalni izpit. Med Poljčana-
mi in Rogaško Slatino leži trg Lem-
berg, katerega pomen je tako padel,
da so mu vzeli župnijo in jo prenesli v
romarsko cerkev na Sladki gori. Hu-
domušno ljudstvo pa je zabavno pri-
povedovalo, da jim je »maček poje-
del gospoda«, t. j. neki tuj duhovnik
Maček je prenesel hg.stijo na Sladko
goro, česar se ni upal storiti noben
domač duhovnik. Toda v moji dobi
so hoteli Sladko goro dodeliti šoli v
Lembergu. Proti temu so Sladkogor-
čani ugovarjali in pismouk Žurman,
oče mojega součenca, je vložil priziv
na ministrstvo za uk in bogočastje, v
katerem sem jaz prepisal tudi besede,
da Sladkogorčani tega nikakor ne
morejo prenesti, »weil Lemberg ein
fabelhaft beriihmter Ort ist«: pisec je
hotel seveda povedati, da je Lemberg
znan v bajkah, vendar je povedal, da
je znan »baječno«, kakor pravijo Če-
hi.
Nadaljujemo objavo fotokopij nekaterih strani gimnazijskega
almanaha Izvestja.
Moj oče, ki je slišal o meni že obilo
hvale, mi je rekel nekoč na poti iz
Ptuja, da bom »ali veliki gospod, ali
velik falot«. Dasi je mnogo občeval s
ptujsko gospodo in bil precej napred-
nih nazorov, je mislil tudi on tedaj —
kakor tudi pozneje — z gospodom
predvsem duhovnika: »Dominus vo-
biscum še nikdar ni beračil za kruh,
drugi gospodje pa že.« Slišal je mno-
go pripovedovati o raznih bankrotih,
poneverbah in goljufijah. Moji naj-
bližji rojaki so si tudi želeli, da bi bila
na Drstelji kdaj kakšna primicija, in
so mi obljubljali prispevke zanjo, npr.
neki kmet tele in »frtljak« vina, tj.
četrt štrtinjaka, tedaj 141,5 litra. Ko
pa so ljudje vedeli, da me take oblju-
be ne mičejo, so mi pravili, da smem
biti karkoli, samo ne »tisti dohtar, ki
z živih ljudi kožo dere«: tako so go-
vorili o odvetnikih, toda pravdah so
se dalje. Poznali so še profesorja, o
kaki drugi slovenskemu narodu po-
trebni inteligenci pa niso imeli poj-
ma. Takšno mišljenje je imelo tudi
idealno podlago, kajti spoštovanje do
duhovnika je bilo tako veliko, da so
celo oče, mati, bratje in sestre svojega
duhovnika vikali in onikali, npr. go-
spod so rekli, oni so rekli. Seveda so
bili slovenski kmetje tudi veliki reali-
sti, kajti hoteli so imeti duhovnike kot
sorodnike, po katerih se deduje, kar
sek ne dogaja po gospodu, ki »si je iz
janjke (ženskega krila) naredil oltar«.
Tako smo bili tudi jaz in moja brata
dolgo jako slab primer: pravili so:
»Ni treba pošiljati otrok v šole, saj ni
nobeden gospod.« Vendar se je v tem
pogledu precej spremenilo, ko sva jaz
in mlajši brat žrtvovala mnogo za roj-
stni dom in ko sem jaz svojo mater, ki
je doživela 8.3 let. podpiral in leto /a
letom obiskoval.
Ptuj je bil v mojih dijaških letih na
zunaj povsem nemško mesto. Ta zna-
čaj so mu vtisnili stari meščani in no-
vi nemški priseljenci, uradi, vojaštvo
(bataljon pionirjev in bataljon peho-
te) in tudi božje službe v mestni cer-
kvi; sicer so tudi ptujski meščani in
meščanke dobro ^nali ali vsaj lomili
slovenščino, ker so jo potrebovali na
trgu, v trgovinah, v obrtniških proda-
jalnah, v krčmah in žganjarnah. ki so
tedaj posebno cvetele. Slovenščina je
tudi bila jezik slug in služkinj. Zato
so hoteli slovenski priseljenci iz bliž-
nje in bolj oddaljene okolice postati
čimprej Nemci, da bi se pozabila nji-
hova preteklost. Sinovi očetov in ma-
ter, ki niso znali niti brati niti pisati,
so se šteli, ko so prišli v mesto, že za
velike Nemce. V resnici razlika ni bila
tolika narodnostna kot socialna.
Mnogo je doprinašalo k temu tudi ne-
prenehoma se ponavljajoče nasprotje
med mestom in deželo. To nasprotje
se je v dobi bujnega liberalizma zao-
strilo, ker so se med meščani našli
mnogi oderuhi, ki so lahkomiselnim
kmetom, zlasti v Halozah, ponujali
posojila in jih pozneje strahovito go-
ljufali. Tako si je npr. posestnik Le-
skoschegg pridobil neštete vinograde
v Halozah, tako da je v enem ali dru-
gem pozabil celo na trgatev, dokler
ga ni prišel viničar opominjat. Njegov
sin pa je na gimnaziji dobil več trojk
(nezadostnih ocen) in je na koncu
polletja pribil spričevalo na vrata
konferenčne sobe za spomin. Realno
gimnazijo je moral zapustiti tudi poz-
nejši ptujski župan Ornig. Njegov oče
je prišel iz Slovenskih goric in si ure-
dil lepo pekarijo, v kateri je sam pro-
dajal zemlje in kruh. Bil je skromen
in pobožen mož, tako da je bil moj
učitelj verouka neizmerno razočaran,
ko ta pek ni volil konservativnega, po
Slovencih podpiranega kandidata za
neke deželne in državne volitve. Nje-
gov sin ni bil tako skromen, zato pa je
bil bistrejše glave, kakor so mislili
njegovi profesorji, saj je pozneje znal
organizirati gospodarsko stranko s
sodelovanjem obrtnikov in malih tr-
govcev, tako da je imel med mestnimi
svetovalci npr. brivca, čistega Hrvata
iz Varaždina. Tako je izpodrinil župa-
na-odvetnika in sploh nemško inteli-
genco. §e v Gradcu sem slišal od biv-
ših nemških ptujskih profesorjev, ka-
ko težko so prenašali, kadar se je žu-
pan Ornig ponašal, da so ga bili ne-
koč vrgli iz gimnazije, sedaj pa visi
njegova podoba po razredih. Njegova
kulturna omejenost pa se je kazala v
tem, da je postal sin navadnega kme-
ta iz Slovenskih goric takšen sovraž-
nik Slovencev, da je bil prištet med
nemnoge Nemce, ki so po preobratu
morali zapustiti svojo ožjo domovino.
Se nadaliuie
8 — SAMOSTOJNA SLOVENIJA
4. julij 1991 - TEDNIK
OSREDNJA OBČINSKA SLOVESNOST OB PROGLASITVI DRŽAVE SLOVENIJE
Naša velika zgodovinska resnica
Osrednja občinska prireditev ob proglasitvi samostojne drŽave Republike Slovenije je bila v Ptuju v sre-
do, 26. junija, zvečer pred ptujskim magistratom. Zbrani množici je ob gorenju številnih bakel govoril ptujski
župan Vojteh Rajher. Pravo ljudsko slavje pa so s kulturnim programom obogatili ptujski godbeniki, moški
pevski zbor Prosvetnega društva Markovci ter recitatorja Irena Mihelič in Gorazd Jakomini. Ob koncu slo-
vesnosti so ob zvokih fanfar svečano dvignili novo slovensko zastavo, simbolično pa so posadili tudi spominsko
lipo in ob njej prižgali bakle.
Potem ko je ptujski župan Voj-
teh Rajher v dvorani na magi-
stratu pripravil krajši sprejem za
predstavnike strank in gostov iz
sosednje republike Hrvatske, se
je nekaj pred 22. uro pričela
osrednja slovesnost na Trgu mla-
dinskih brigad. Vojteh Rajher je
najprej izrazil zadovoljstvo nad
tako velikim številom udeležen-
Ptujski župan Vojteh Rajher ob svečanem nagovoru pred pevci prosvet-
nega društva iz Markovec.
Novo slovensko zastavo so na prireditveni prostor prinesli pari v narodnih nošah.
Nekaj p« 22. uri: svečani dvig zastave.
Trg mladinskih delovnih brigad, poln udeležencev slovesnosti ob progla-
sitvi slovenske države.
cev slovesnosti, kar dokazuje, da
vsem Slovencem pomeni ta tre-
nutek izjemno veliko. Zatem pa
je med drugim poudaril:
»Vemo, da so številne genera-
cije pred nami že oblikovale na-
rodne skupnosti v države, vemo,
da mnoge to poizkušajo ali pa
bodo to isto šele storile. Vendar
pa je danes to dejanje NAŠA
zgodovinska resnica in NAM
pripada ta trenutek.
Prepričan sem, da mnogi med
nami podobno razmišljajo o tem
dejanju, ki je tako nevsakdanje
in neprimerljivo z drugimi. Obli-
kovanje državnosti, razglasitev
samostojnosti in neodvisnosti po
plebiscitni odločitvi slovenskega
naroda še zdaleč ni le pravnofor-
malni akt. Je eno tistih narodo-
vih dejanj, ki izhaja iz notranje
potrebe, moči, je odraz sposob-
nosti, dozorelosti. To je izraz du-
hovne zavesti, oblikovanje od
Trubarja do Zlobca in vseh tistih
umov in junakov, ki so oblikova-
li narodovo zavest in samoza-
vest.
Označevanje te odločitve slo-
venskega parlamenta le s pravni-
mi, ekonomskimi ali drugimi
družboslovnim.i pojmi, je največ-
krat le preveč površno in name-
njeno le trenutni rabi. Zato nas
tudi poskusi odvračanja od naše
odločitve ne smejo slepiti. Sprej-
mimo jih kot pravočasno opozo-
rilo, da s slovesnostmi ne more-
mo prekriti vsakdanjosti. Zato
naj bo ta dan - še tako slovesen
— razumljen le kot mejnik v raz-
voju naše skupnosti.
Ob slovenski lipi so zagorele štiri bakle.
Osamosvojitev Slovenije pote-
ka sočasno s preobrazbo družbe-
noekonomskih odnosov ne le pri
nas, pač pa v večini vzhodnoev-
ropskih slovanskih držav. Zato
ga spremljajo tudi nepotrebne
sovražnosti, izzvane od oblastni-
kov — generalov in politikov —
v želji za ohranitev privilegi-
jev.. .
Hote smo  stopili  iz  doline
Šentflorjanske, zdaj nas pričaku-
je svetovna arena. Prepričan
sem, da bomo Slovenci odkrili
svoj prostor, ker nismo vase
Ob gasilskem domu v Ptuju je zagorel velik kres, nekaj pa jih je gorelo
po okoliških vrhovih.
(Foto: M. Ozmec)
zaprt in zaverovan narod, ker
znamo poiskati in zadržati prija-
telje. Šele čez čas bomo doumeli,
skozi kake preizkušnje je moral
slovenski narod, da je pridobil
pravico do samostojnosti, neod-
visnosti. Ali bomo doumeli, koli-
ko napora bo še potrebno vložiti,
da bi pridobil samostojnost in
neodvisnost še vsak Slovenec, tu-
di Haložan in Slovenjegoričan?«
Po županovem nagovoru je
pred magistratom zadonela slo-
venska pesem markovskih pev-
cev, ki jih vodi dirigent Janez
Bezjak. Vrhunec slavja pa je po-
menil slavnostni dvig nove slo-
venske zastave, ki so jo na prire-
ditveni prostor prinesli pari v
slovenskih narodnih nošah. Ob
zvokih fanfar je zastavo dvignil
Franc Vreze, zatem pa so se viso-
ko v nebo dvignile rakete najra-
zličnejših barv.
Poleg droga z veliko slovensko
zastavo so ob mladi, s slovenski-
mi trakovi okrašeni lipi simboli-
čno prižgali bakle, zatem pa so v
glavnem skoraj vsi udeleženci
slavja odšli še na kresovanje, ki
je potekalo ob domu gasilcev.
Čeprav je bil dan pred tem sko-
raj mučno vroč, se je proti polno-
či zrak precej ohladil in velik, ka-
kih sedem metrov visok kres je
grel srca občanov ptujske občine
in drugih, ki so se veselili progla-
sitve slovenske državnosti. Slavje
je trajalo tja do jutranjih ur in
zagotovo ni nihče niti slutil, da
so se ravno takrat nekje v samo-
stojni Sloveniji premaknile žele-
zne gosenice vojaških tankov in
krenili so v gnusno okupacijo
pravkar proglašene države Slove-
nije.
M. Ozmec
TEDNIK - 4. julij 1991
SAMOSTOJNA SLOVENIJA - 9
1
Ambasadorji Slovenije v Frankfurtu;
Zeil, večno živahna glavna tr-
govska žila Frankfurta, v soboto,
22. junija:
Pozornost mimoidočih so naj-
prej vzbudile slovenske melodije
harmonike in trobente, da so sto-
pili bliže in se ustavili ob stojni-
ci. Kaj bo tu novega?
Napisi so obveščali, da se Slo-
venija 26. junija osamosvaja, da
je to dežela na sončni strani Alp
— majhna in zanimiva, ki ponu-
ja številne, zelo različne možno-
sti za dopustovanje, pa tudi za
gospodarske stike.
Slovenski roijaki v narodnih
nošah so radi odgovarjali na
vprašanja o političnih spremem-
bah in novostih pri nas, o zdravi-
liščih, o znanih krajih, ponudili
so privlačne prospekte in dodali
prisrčno vabilo v našo deželo.
To je bila informativna akcija
slovenskega društva Sava iz
Frankfurta. Člana upravnega od-
bora Marjana Kugelmeier in Jo-
že Planinšek sta predlagala in iz-
peljala to nalogo — tudi ob po-
moči rojakov.
Vse dopodne je bilo živahno
okrog slovenske mize, vprašanj
je bilo res veliko. To potrjuje, da
je bila odločitev pripraviti tako
akcijo pravilna. Pomeni tudi, da
nas ljudje poznajo in želijo izve-
deti v teh dneh še kaj več o nas
in o naši deželi. Pripovedovali so
tudi svoje ocene, izkušnje in vti-
se, saj so številni že bili pri nas in
pričakujejo, da bo dežela ostala
odprta, mirna in gostoljubna.
Sobotna izkušnja je dokazala,
da je tak način predstavitve naše
Slovenije uspešna in dobrodošla,
predvsem pa učinkovita dopolni-
tev dosedanjih virov obveščanja
in dejavnosti, še posebno v času,
ko vsa Evropa z nami pričakuje
za Slovence tako pomembno ob-
dobje!
Upravni odbor SKPD Sava
Slovesnost ob osamosvojitvi.
Slovesno tudi v Ormožu
Kljub slabemu vremenu, ki je v Ormožu skazilo
slovesnosti ob razglasitvi samostojne Slovenije (li-
po so posadili že zjutraj), se je 26. 6. zvečer' zbralo
veliko občanov.
Po slovesnem nagovoru predsednika skupščine
občine dr. Jožeta Bešvirja je bil priložnostni kul-
turni program. Ob recitaciji je zapel Mešani pev-
ski zbor DPD Svoboda pod vodstvom Jožeta Bari-
na-Turice, zaigral pa je še Pihalni orkester Ormož
pod vodstvom Slavka Petka.
Po slovesnosti so se udeležnci s slovesnosti na-
potili do hardeškega glinokopa, kjer je bilo kreso-.
vanje, hardeški gasilci pa so vsem pripravili še za-
bavo s plesom.
Vida Topolovec
(Foto: S. Hozyan)
Srečanje na meji
Pred slovesnostjo v Ptuju 26.
junija zvečer so se na mejni kon-
trolni točki v Gruškovju srečali
predstavniki občin Ptuj in Krapi-
na. V ptujski delegaciji sta bila
med drugimi predsednik skup-
ščine Vojteh Rajher in predsed-
nik IS Branko Brumen, v delega-
ciji sosednje občine Krapina pa
predsednik skupščine Ivan Jar-
njak in predsednik IS Milan Ju-
rinjak. Srečanje na meji je bilo
odraz dobrega sodelovanja med
občinama, oboji pa so menili, da
je meja simbolnega pomena in
da se bo vzorno sodelovanje na-
daljevalo. Delegacija občine
Krapina se je pozneje udeležila
slovesnosti v Ptuju.
JB
Skalnjak samostojni Sloveniji
v počastitev proglasitve samostojne in neodvi-
sne države Republike Slovenije je bila v sredo, 26.
junija, dopoldne krajša slovesnost tudi pred go-
stiščem Darinke in Ernesta Mesarica v Rabelčji
vasi, kjer so ob prisotnosti ptujskega župana Voj-
teha Rajherja in predsednika izvršnega sveta
Branka Brumna svečano odprli spominski cvetli-
čni skalnjak iz pohorskega granita z vodometom.
Zbranim gostom je v imenu ptujskih krajevnih
skupnosti in Turističnega društva Ptuj govoril Al-
bin Pišek. Poudaril je, daje lepo urejena in s cvet-
licami posejana okolica gostilne Mesaric nedvom-
no prijetna osvežitev in daje kraju lepši videz. Za-
koncema Mesaric je čestital tudi ptujski minister
za turizem, gostinstvo in trgovino Peter Vesenjak.
Fotovest: M. Ozmec
Na Zavrhu se je v četrtek, 27. ju-
nija, zvečer zbrala množica ljudi
iz celotne občine Lenart. Na pri-
reditvenem prostoru pod završkim
stolpom ob spomeniku Rudolfu
Maistru je zbranim govoril pred-
sednik SO Lenart Jože Škrlec.
Naslednji dan, v petek, 28. junija so ob 9. uri delegati lenarških zborov
SO Lenart prvič zasedali pod zastavo z grbom samostojne Republike
Slovenije. Poto: Bojan Mihalič
Lenarčani
so
slavili na
Zavrhu
Da se mi izpolnijo želje
Takole se je trudil upihniti bakle, prižgane v čast samostojne Republike Slovenije, mladenič, ki je komaj-
da shodil, da bi se mu izpolnile vse želje, saj je mama podobne svečke prižgala tudi na njegovi torti za rojstni
NaV
.Jugoslovanska krmada jih tudi želi upihniti — z orožjem. Ji bomo dovolili? (Foto* OM)
10 - OD TU IN TAM
4. julij 1991 - TEDNIK
PRENOVITEUI PTUJA IN UUBUANE
Trdno skozi vrenje
in nevarnosti
Poročali smo že, da je bilo 10. junija r Ptuju delovno srečanje pred-
sedstev SDP Ljubljana Center in SDP Ptuj. Občinski organizaciji delu-
jeta v različnih okoljih in razmerah, zato je bila najprej potrebna med-
sebojna predstavitev. SDP Ptuj je povezano z vso gospodarsko in druž-
beno problematiko občine predstavil njen predsednik Vilko Pešec, SDP
Ljubljana Center pa je uvodoma predstavil tajnik stranke Karel Lipič.
Iz obeh predstavitev je bilo
moč ugotoviti mnoge različnosti;
to velja predvsem glede števil-
čnosti ~ Ptuj ima okoli 300 čla-
nov, Ljubljana Center čez 2 ti-
soč. To je osnova za različne ma-
terialne možnosti za delo stran-
ke, obveščanje javnosti in član-
stva ter delovanje projektnih
skupin. V praksi političnega in
poslanskega delovanja pa imajo
v obeh občinah dobre izkušnje in
se uspešno uveljavljajo. Gospo-
darska razvitost ene ali druge ob-
čine omogoča tudi različnost fi-
nanciranja poslanskega mesta v
občinski skupščini. V Ptuju je to
samo 4.500 din, v Ljubljana Cen-
ter 15.000 din, kar se tudi odraža
v delu enega ali drugega poslan-
skega kluba. Ljubljančani imajo
tudi svojo hišo in v kletnih pro-
storih klub SDP, kjer so vrata
odprta tudi Ptujčanom.
Gospodarske razmere tako v
eni kot drugi občini niso ugodne.
V obeh oblastni ukrepi sprožajo
gospodarsko zaostajanje, social-
ne konflikte in izničujejo razvoj-
ne zmogljivosti. Vendar so v
ptujski občini razmere mnogo te-
žje, na robu kritičnosti — izgube,
stečaji, vse več ljudi brez zaposli-
tve in virov za preživetje.
V obeh predsedstvih sproti
ocenjujejo politične razmere v
občinah in usmerjajo svoje po-
slance za delo v skupščinah. Ze-
lo koristna pa je tudi izmenjava
takih ocen, zlasti še za I*tujčane,
saj so v Ljubljani bliže virom in-
formacij in tako bolje seznanjeni
z dogajanji, tudi tistimi za kulisa-
mi in v poslanskih hodnikih.
V obeh občinskih organizaci-
jah manjka mladih članov, ker se
pač poznajo sledovi preteklosti,
vendar vse več mladih spoznava,
da je tisto, kar je bilo, za veko-
maj odšlo, da smo v prehodnem
obdobju, kjer ni ničesar oprijem-
ljivega in določenega. Naloga
vodstva stranke je, da dajejo
mladim stvarne cilje, vero in pre-
pričanost v te cilje, ker se bo le
tako moč pretolči skozi današnja
vrenja in nevarnosti.
Ena od pomembnih nalog
SDP je, da se začne pripravljati
na volitve in sproti ocenjuje svo-
je stvarne možnosti. Pri tem je
treba spodbujati sodelovanje z
drugimi strankami pri oblikova-
nju leve koalicije. Upoštevati je
treba tudi tiste »mirujoče člane«,
ki ne želijo biti organizacijsko
povezani.
Pomembno področje je obveš-
čanje javnosti in članstva. Tu je
različen odnos uredništev javnih
glasil, vendar izrazito odklonil-
nega ni. Glede obveščanja član-
stva so v Ljubljani precej na
boljšem, saj občinska organizaci-
ja izdaja svoje glasilo Diagonale,
mestna organizacija pa Pentago-
nale. Skupno so oblikovali pred-
log, da naj bi v okviru centrale
SDP Slovenije začeli izdajati gla-
silo stranke, saj tednik Evropa
želi ostati neodvisen. Povezano s
tem so dali tudi pobudo, da naj
bi v okviru SDP sklicali sekcijo
novinarjev in z njimi obravnavali
področje obveščanja.
Ob koncu so se dogovorili, da
bo naslednje delovno srečanje
obeh predsedstev v Ljubljani.
FF
Pripenjanje trakov na gasilski prapor.
Boter novega vozila — obrtnik Vlado Bezjak.
Kroniko društva je prebrala Darja Muršek.
Praznik gasilcev občine in Tržca
Pod pokroviteljstvom krajevne
skupnosti Videm pri Ptuju je bila
prejšnjo nedeljo v Tržcu velika
slovesnost ob 60-letnici domače-
ga gasilskega društva, združena s
17. dnevom gasilcev občine Ptuj.
Potekala je ob vročem in lepem
vremenu in v prisotnosti števil-
nih gostov. Prišli so predstavniki
občinske gasilske zveze, sosed-
njih občinskih gasilskih zvez in
gasilci pobratenih društev iz so-
sednje Hrvaške. Na slovesnosti
sta bila tudi predsednik skupšči-
ne občine Ptuj Vojteh Rajher in
predsednik izvršnega sveta Bran-
ko Brumen.
Slovesnost so začele pevke
Folklornega društva Lancova
vas, goste pa je nato pozdravil
predsednik Gasilskega društva
Jože Muršek, prav tako pa pred-
sednik sveta KS Franc Koder-
man.
Vojteh Rajher, predsednik
skupščine, je govoril o pomenu
gasilstva, omenil pa je tudi slo-
vensko osamosvajanje. Franc Si-
meonov, predsednik Zveze gasil-
skih društev občine Ptuj, pa je
govoril med drugim o 120-letnici
gasilstva v ptujski občini.
Kroniko — opis 60 letnega de-
la gasilskega društva Tržeč — je
prebrala Darja Muršek, pri tem
pa omenila tudi najnovejše do-
sežke društva. V zadnjem deset-
letju in pol je doseglo društvo hi-
ter razvoj: sedaj imajo sodoben
gasilski dom ter tri gasilska vozi-
la. Na slovesnosti so predali na-
menu novo orodno gasilsko vozi-
lo Zastava-Iveco, ki ga je blago-
slovil tudi farni župnik.
Na gasilski prapor, ki je nosil
že veliko število trakov, so pripe-
li 22 novih, gostujoči gasilci pa
so jubilantom izročili več spo-
minskih daril. Podelili so tudi vr-
sto odlikovanj in priznanj.
JB
Na zdravje ob novem vozilu.
Avtosalon Nissan v Ptuju
Od 24. maja letos imamo v Ptuju avtosalon firme Nissan. Odprli
so jo v nekdanji poslovalnici Lesa na Bregu, v njej pa ponujajo avto-
mobile evropske kakovosti in designa. Tako sprejemajo evidenčna na-
ročila za avtomobile: Nissan micra, Nissan sunny, Nissan primera ter
Nissan patrol. Zagotavljajo 10 do 15 odstotkov nižjo ceno kot v Av-
striji, vozilo pa dobavijo v 14 do 30 dneh po vplačilu. Zagotavljajo
servis svojih vozil in možnost prodaje staro za novo. Sicer pa so dose-
gljivi po telefonu 771-161 in zagotovo vam bodo postregli še z doda-
tnimi informacijami.
Foto: M. Ozmec
Zmagali šahisti
ekipe Maraton
Po izredno naporni in uspešni polletni ter pred nadaljevanjem
bogate šahovske sezone so se člani Šahovskega društva Ptuj in njihovi
simpatizerji to soboto zbrali na družabnem srečanju. To je potekalo
na dvorišču Muršičeve ulice, kjer je bil tudi otroški ZIV-ŽAV, to pa ni
bilo ovira za prijetno skupno vzdušje.
Najbolj napeto je bilo ob nastopu treh ekip, ki so se pomerile v
ruskem kegljanju. Navijanje je bilo bučno kot na nogometni tekmi,
pridružili pa so se tudi udeleženci ŽIV-ŽAVA. S 83 podrtimi keglji je
zmagala I. ekipa, katere pokrovitelj je bil bistro MARATON Mirka in
Vesne Vindiš (kapetan Silva Razlag) najboljši posameznik Janez
Benkič (15). Drugo mesto je s 76 podrtimi keglji osvojila ekipa
RENT-A-CAR CAISSA Danila Polajžerja (kapetan Rozika Voglar)
— najboljši posameznik Bojan Lubaj (10). S samo dvema kegljema
zaostanka (74) je bila tretja ekipa, katere pokrovitelj je bila d.o.o. Sl-
MAM Mirka Preloga iz Sobetincev (kapetan Marta Prelog) — naj-
boljša posameznica Marjana Ilijaž (10). Za nemoten potek tekmova-
nja je skrbela sodniška trojka: glavni sodnik Milan Kneževič (medna-
rodni šahovski sodnik), pomočnika pa Janko Bohak (prav tako med-
narodni šahovski sodnik) ter Jože Voglar (republiški šahovski sod-
nik).
Prvo resnejšo preizkušnjo imajo ptujski šahisti že od I. do 9. juli-
ja, ko so organizatorji republiškega prvenstva mladink, na katerem
nastopa tudi ena najboljših slovenskih mladih šahistk Anita Ličina.
Silva Razlag
Najboljši jugoslovanski in svetovni
šahisti na Ptuju
Ptujski šahisti so imeli v teh
dneh v gosteh ponovno smetano
jugoslovanskega in svetovnega
šaha. Enega od prostih dni so
namreč udeleženci 9. Vidmarje-
vega memoriala, največjega med-
narodnega turnirja v Jugoslaviji,
izkoristili za ogled ptujskih zna-
menitosti. Na gradu, kjer so si
najprej ogledali muzej, sta jih
pričakala tajnica ŠD Ptuj Silva
Razlag in znani ptujski olimpi-
jec, maratonec Mirko Vindiš.
Milan Kneževič, predsednik or-
ganizacijskega odbora Vidmarje-
vega memoriala ter predsednik
§Z Slovenije in Jugoslavije je v
kratkem izpostavil nekaj zname-
nitosti Ptuja. Med številnimi po-
datki je dejal: »Ptuj je znan tudi
po   dobrem   šahovskem   dru-
štvu . . .«
Gostje, med katerimi so bili
poleg šahistov še direktor marke-
tinga pri mednarodni šahovski
federaciji FIDE Boris Kutin, do-
mačin Janko Bohak, glavni sod-
nik turnirja, in drugi so si nato
ogledali stari del mesta ter pro-
store SD Ptuj.
Ob koncu so obiskali znano
ptujsko klet. Tu jih je sprejel di-
rektor Slovenskih goric Jani
Gonc, ob degustaciji pa je stekel
sproščen pogovor. Zbrana je bila
vsa olimpijska reprezentanca Ju-
goslavije, ki je nastopila na olim-
piadi v Novem Sadu (velemojstri
Predrag Nikolič, kasnejši zmago-
valec Vidmarjevega memoriala
in najboljši jugoslovanski šahist,
Zdenko Kožul, Ivan Sokolov,
Branko Damljanovič), in drugi
velemojstri.
V posebno zadovoljstvo jim je
bil tudi obisk predsednika Skup-
ščine občine Ptuj Vojteha Raj-
herja, predsednika Izvršnega
sveta Branka Brumna in ministri-
ce za šport Kristine Šamperl-
Purg.
Ob koncu kratkega bivanja v
Ptuju so se gostje zahvalili za go-
stoljubnost, posebej še direktorju
SI. goric Janiju Goncu. ki jih je
na pot pospremil z buteljko kva-
litetnega vina, gostitelj pa jim je
izročil še turistični vodnik Ptuja.
Silva Razlag
Degustacija v vinski kleti Slovenskih goric.
(Foto: Langerholc)
TEDNIK - ^-    1991
TEDNIKOVA PRILOGA - 11
Vzhodnonemško perutninarstvo
v združeni Nemčiji
(Nadaljevanje iz prejšnje šte-
vilke)
Predhod na svoboden tržni si-
stem tudi v cenah, ki so na novi-
ju ZRN, je v kratkem času pov-
zročil v vzhodni Nemčiji v proiz-
vodnji in na tržišču katastrofo:
Jajčni trg je v kolapsu —
prevelika proizvodnja in hiter
pudec cen (nizke planske dotira-
ne cene za proizvodnjo so posta-
le tržne). Mali, privatni proizva-
jalci so začeli odstopati od proiz-
vodnje.
— Proizvedeno perutninsko
meso v vzhodni Nemčiji ni osta-
lo dolgo časa v prodaji. Potrošni-
ki so začeli dajati prednost tiste-
mu iz ZRN (cenejše, kvalitetnej-
še!). Samo klavnice, ki so se lah-
ko hitro oblikovale po novih trž-
nih zahtevah, so lahko še proda-
jale, mnogo klavnic pa teh mož-
nosti nima in so prenehale obra-
tovati — ponekod služijo za
skladišča.
— Trgovina je kompletno re-
konstruirana. Običajne poti od
velikih organizacij so otežkoče-
ne. Blago ne pride pravočasno
na trg in ostaja vskladiščeno v
neprimernih hladilnicah — celo
neprodano.
— Izvoz iz ZRN se naglo, po-
večuje, da oskrbuje tržišče v
vzhodni Nemčiji. Izvoz doživlja
razcvet, ki mu pravijo »DDR
efekt«.
KAKŠNO JE PRIČAKOVA-
NJE VZHODNONEMŠKEGA
PERUTNINARSTVA V ZDRU-
ŽENI NEMČIJI
Poleg privatizacije (ki še ni ja-
sna) bo prišlo pri vzreji perutni-
ne in v valilnicah do zamenjav
nsenega oz. mestnega tipa kokoši
z uvoženimi z zahoda — v glav-
nem ameriškega izvora. Težko
bodo posledice v sedanjih selek-
cijskih vzrejnih farmah (kakršno
smo v Sloveniji načrtovali pred
30 leti v Pivki, pozneje v Varaž-
dinu). Tiste, ki se bodo vezale na
poslovne partnerje, imajo mož-
nost za uspešno adaptacijo.
Večina sedanjih valilnic z za-
starelo tehnologijo bo morala
ustaviti delo, a ga dobo nekatere
lahko nadaljevale po zamenjavi
valilnikov in druge tehnologije.
Med tem časom bodo v vzhodni
Nemčiji zapolnile povpraševanje
na tržišču valilnice iz ZRN in iz
EGS s prodajo dan starih piščan-
cev.
Proizvodnja konzumnih jajc se
bo morala zmanjšati, ker ne bo
možno hitro zamenjati zastarele
opreme in plemenskih živali, pa
tudi trg ne bo absorbiral presež-
kov. Povpraševanje bodo pokrili
proizvajalci in trgovci z zahoda.
Proizvodnja perutninskega
mesa bo doživela večje struktur-
ne spremembe. V vzreji bo po-
trebno preiti z velikih industrij-
skih farm na manjše, kmečke, na
družinske farme (ekologija, po-
slovni riziko in agrarna politika).
(Proces bo podoben, kot je bil
pri nas — razvoj kooperacijske
reje. Obstoječe jate bodo zmanj-
šane — op. S. B.).
Najpomembnejše bodo spre-
membe v perutninskem klavni-
štvu. Sedaj je samo malo število
vzhodnonemških klavnic spo-
sobnih pridobiti naklonjenost za-
hodnega know-howa oz. finan-
čnega vložka.
Trenutno je preskrba s peru-
tninskim mesom iz uvoza, to pa
dolgoročno ni perspektivno, že
zaradi transportnih stroškov. Po-
trošnja perutninskega mesa po
prebivalcu je v vzhodni Nemčiji
nižja v primerjavi s potrošnjo v
ZRN in drugimi zahodnimi drža-
vami.
Velike trgovske hiše iz ZRN
imajo možnost, da razširijo pro-
dajo na vzhodno Nemčijo in se
tam utrdijo v povezavi ali brez
povezave z obstoječo trgovino.
Tekma za posamezne regije tržiš-
ča bo neusmiljena. Takšno stanje
konkurence in boja bo trajalo ta-
ko dolgo, dokler se perutninar-
stvo v vzhodni Nemčiji ne bo ob-
novilo, prilagodilo in vzdržalo
konkurence z zahodnimi stan-
dardi.
Če se bodo politične in eko-
nomske spremembe nadaljevale
tudi v drugih vzhodnoevropskih
državah, se bo po vsej verjetnosti
proizvodnja perutninskega mesa
in jajc preselila iz visokoindu-
strijsico razvite ZRN in iz držav
zahoda v vzhodne zaradi nekate-
rih pomembnih prednostnih po-
gojev. (Konec prevoda)
Komentar avtorja S. B.:
Za to bo potreben finančni ka-
pital; na zahodu ga ne manjka in
se želi plasirati v perutninsko de-
javnost v taki višini, kot jo omo-
goča prodaja oz. trg. Rezerve v
rasti potrošnje so velike v zahod-
ni, še bolj pa v vzhodni Evropi.
V primerjavi s potrošnjo v
ZDA danes bi lahko Evropa pro-
izvodnjo perutninskega mesa več
kot podvojila. Takšno perspekti-
vo lahko z gotovostjo pričakuje-
mo v naslednjih desetih ali dvaj-
setih letih.
Slovensko perutninarstvo ali
še ožje ptujsko ima seveda velike
tehnološke in tudi strukturne
prednosti. Ima pa nekatere pro-
blematične podobnosti, zlasti pa:
— veliki kompleksi v rejnih,
plemenskih farm in njihova teh-
nološka zastarelost
— nižja produktivnost in višji
stroški ter
— nujna pot v privatizacijo!
Integrirana struktura — od kr-
mil, vzreje, zakola, predelave in
transporta do prodaje, skupno
vodenje razvoja in monopolni
položaj na trgu pa pomenijo veli-
ko prednost pred zahodnoevrop-
skim perutninarstvom. Želeti je
le, da bi predpisi o privatizaciji
in različni pristopi k njej omogo-
čali, da obdržimo to prednost.
Tako se bomo tudi lažje vključili
v Evropo, ko se bo ta za nas
odprla. Vendar o tem v eni od
prihodnjih številk.
Po članku v Poultry Int.
priredil: Slavko Brglez, Perutni-
na Ptuj
Vzmetama izven nevarnosti
Bivši direktor »ukradel« znanje?
Vsaj za nekaj časa, najbrž pa tudi dolgoročno je Tovarna
vzmeti na Form in u u bežala nevarnosti stečaja. Žiro račun so
sredi junija deblokirali, delavci so dobili zajamčene osebne do-
hodke, predlog Službe družbenega knjigovodstva za uvedbo ste-
čajnega postopka pa ne velja več. Kljub temu da je položaj tre-
nutno precej boljši kot prej, se bo kdo moral poglobiti v vzroke,
ki so Vzmetarno potisnili v tak položaj.
Delavci so na nedavnem problemskem sestanku vedeli po-
vedati, da jih je prejšnji direktor Žarko Surič precej dolgo zava-
jal s podatki o dobrem položaju Vzmetarne in skupaj z Marja-
nom Pintaričem vzpodbudil nastanek mešane firme Foklem, ki
vse od decembra ni prinesla niti dinarja dobička, le potne stro-
ške in osebne dohodke so si nekateri izplačevali na račun njene-
ga obstoja. Dela za SDK bo torej več kot dovolj. Pri vsem tem
najbolj buri dejstvo, da naj bi bivši direktor Žarko Surič prene-
sel znanje in izkušnje forminske vzmetartne k nekemu privatni-
ku v Varaždin. !\i seveda edini, ki je v Vzmetarni to naredil, a je
pri njem Vzmetarna nemočna, saj z njim ni podpisala pogodbe,
ki bi mu to preprečevala, medtem ko so delavci morali v indivi-
dualnih pogodbah podpisati konkurenčno klavzulo. To ni edina
škoda, ki jo je bivši direktor Žarko Surič povzročil. Med dru-
gim je onemogočil tudi dokapitaliziranje s privatnim kapitalom
in kršil dogovore in sklepe delavskega sveta.
ZAENKRAT DOVOU
DELA
Za informacije o trenutnem
delu Vzmetarne smo zaprosili
Janeza Pičerka, odgovornega za
komercialo in razvoj. Najprej ni
mogel mimo dejstva, da se je
zaupanje poslovnih partnerjev v
Vzmetarno zaradi blokade precej
omajalo. Vendar nihče ni z njimi
prekinil pogodb. Janez Pičerko
je povedal, da se je samozavest
delavcev precej dvignila in da
delajo dobro. Naročil imajo tre-
nutno dovolj. V aprilu so dosegli
dva in pol milijona realizacije,
3,3 milijone v maju in 2,5 do 3
milijone v juniju. Količinsko to
pomeni, da so izdelali junija 30
ton vzmeti. ^, .   . , , .
Največ delajo za ze-
leni program — vzmeti in vzmet-
ne krake za proizvajalce kmetij-
ske mehanizacije — in za želez-
nice. Večina vzmeti na železni-
ških vagonih v Sloveniji je iz for-
minske vzmetarne. Naročila do-
bivajo tudi od hrvaške železnice.
VZMETI ZA
ORODJARSTVO     -
PLOD
INOVATIVNOSTI
v Tovarni vzmeti na Forminu
so ponosni na lasten proizvodni
program za izdelavo vzmeti za
orodjarstvo. Razvili so ga skupaj
s Tehniško fakulteto iz Maribo-
ra. So edini, ki v Jugoslaviji izde-
lujejo vzmeti po novem postop-
ku. Registrirali so ga tudi kot
svoj patent oziroma izboljšavo.
Janez Pičerko napoveduje, da se
bodo s tem proizvodnim progra-
mom najbrž zelo uveljavili, saj so
priznani kot nosilci te proizvod-
nje za celotno Jugoslavijo.
Za vse programe imajo torej v
Vzmetarni trenutno dovolj naro-
čil, delavci so polno zaposleni,
popolnoma so zasedene tudi
proizvodne kapacitete.
Z USODO FOKLEMA
SE NE BODO
UKVARJALI
Kot nam je pred kratkim pove-
dal direktor IVIarjan Kostanjevec,
se v Vzmetarni z usodo mešane
firme Foklem ne bodo več ukvar-
jali. Izterjali bodo stroške, ki jim
je ta firma lani od decembra
povzročila. Delavce, ki naj bi de-
lali zanjo, pa so vzeli nazaj v
Vzmetarno, saj njihovo delovno
razmerje pri Foklemu ni bilo
urejeno, kot je potrebno. Kljub
številnim obljubam, da bodo
prek te firme, ki jo je Vzmetarna
lani ustanovila z zasebnikom
Klemenčičem iz Rač, pridobili
nov proizvodni program, kjer bi
delali lesene palete za Avstrijo,
iz tega ni bilo nič. Za ustanovitev
mešane firme so se v Vzmetarni
odločili, ker se zavedajo, da za
vseh 80 zaposlenih delavcev
najbrž ne bo dovolj dela in so
hoteli problem presežnih delav-
cev rešiti na tak način.
Kakorkoli: denar za deblokado
so v Vzmetarni našli, zaenkrat de-
lajo vsi delavci, firmo Foklem pa
so opustili. Štiridesetletna tradici-
ja, dobro ime, tehnologija in zna-
nje zaenkrat kažejo, da bi Vzme-
tarna lahko živela in se razvijala.
Pritok privatnega kapitala, ovred-
notenje in olastninjenje pa so, kot
napovedujejo poznavalci, lahko
samo koristni.
D. Lukman
12 - OD TU IN TAM
4. julij 1991 - TEDNIK
Zdravstvo v vojnih razmerah
Zdravstvo ne glede na vse težave, ki ga pestijo, deluje kot usklajena
ekipa na vseh področjih. \ajvečjo zaslugo za to imajo sami delatci, ki
vse dodatne naloge sprejemajo / teliko odgovornostjo.
Dr. Henrik Žlebnik, vodja or-
ganizacijske enote v javnem za-
vodu Zdravstveni center, je po-
vedal: »Organizirali smo se na
dva načina: za redno delo in iz-
redne razmere. Vsem delavcem
je bilo naloženo, da morajo biti
dosegljivi. Nismo jim prepove-
dali gibanja, temveč smo jim pri-
poročili, da so v stalnih stikih z
ustanovo.
Okrepili smo mobilizacijsko in
delno tudi reševalno službo. V
dispečerskem centru smo dodat-
no namestili enega delavca. Re-
ševalne avtomobile smo iz garaž
v Vošnjakovi ulici premestili na
več lokacij v občini. Ob tej pri-
ložnosti se je znova dokazalo,
kako neprimerne so te garaže in
da bo nujno potrebno poiskati
novo lokacijo.
Opremili smo osem zdravstve-
nih ekip, ki sicer normalno dela-
jo. V primeru potreb jih bomo
aktivirali za prvo in nujno medi-
cinsko pomoč. Nekaj teh ekip bo
delovalo na desnem bregu Dra-
ve, če bi prišlo do zapore mostu.
S pomočjo republiškega Se-
kretariata za zdravstvo in social-
no varstvo smo se dodatno opre-
mili. Na zalogi imamo tudi do-
volj sanitetnega materiala.
Delamo na vseh lokacijah ra-
zen v Juršincih.«
TUDI V ZOBOZDRAVSTVU
STALNA PRIPRAVUENOST
Dr. Jože Petrovič, vodja orga-
nizacijske enote zobozdravstvo:
»V naših ambulantah delo nor-
malno poteka. Zaradi dopustov
je zaprta edino ambulanta v Jur-
šincih.
Uvedli smo stalno pripravlje-
nost, in to v času od 19. ure zve-
čer do sedme ure zjutraj, ob so-
botah, nedeljah in praznikih pa
od 12. ure dalje. Ta je v veljavi
do preklica oziroma dokler ne
bo mogoče uporabljati zobo-
zdravstvenih storitev na Svetoza-
revski ulici v Mariboru. V tej am-
bulanti namreč nudijo prvo zo-
bozdravstveno pomoč Ptujča-
nom ob sobotah, nedeljah in
praznikih po 12. uri — po zapr-
tju dežurne ambulante.
Vsem, ki prihajajo v zobo-
zdravstvene ambulante, naj tudi
povem, da imamo na zalogi do-
volj materiala.
V BOLNIŠNICI SPREJELI
OSEM POŠKODOVANCEV
V ptujski bolnišnici je prakti-
čno izredno stanje že od 27. juni-
ja. Ves zdravstveni kader je v pri-
pravljenosti, okrepili pa so tudi
redno službo.
Prvi alarm je bil 27. junija, po
spopadu v Ormožu. V bolnišnico
so sprejeli tri poškodovance: ofi-
cirja JA in dva pripadnika TO.
Oficir JA je bil težko ranjen v
obraz, imel je razstreljeno zgor-
njo čeljust. Operacija je bila zelo
zahtevna in je trajala več ur.
V četrtek po 22. uri pa so spre-
jeli tudi ranjenega pripadnika
TO. Poškodovan je bil pri strelja-
nju v Raičevi ulici. V noči s pet-
ka na soboto pa je bil ranjen vo-
jak JA — obstrelil ga je drugi vo-
jak. Do streljanja je prišlo pri
skladišču orožja v Novi vasi.
Vsega skupaj so do konca junija
v ptujski bolnišnici sprejeli osem
ranjencev in dva obolela.
Za bolnišnico je bil drugi
alarm v nedeljo — ob napoveda-
ni nevarnosti letalskega napada.
Vsi delavci bolnišnice so bili na
svojih mestih in v manj kot tride-
setih minutah so bili vsi bolniki
na varnem. — v zaklonišču, z
aparaturami in z zdravstvenimi
delavci vred. Po preklicu alarma
so bolnike vrnili v sobe. Bolniki
so izredne razmere dobro spreje-
li, tudi po zaslugi zdravstvenih
delavcev, ki skušajo nanje kar se
da pomirljivo vplivati.
Kot je povedal vodja bolnišni-
ce dr. Lojze Arko so zaposleni v
tej ustanovi še vedno v strogi pri-
pravljenosti. O oskrbi z zdravili,
hrano in drugim, kar potrebuje
bolnišnica za normalno življenje
in delo, pa je povedal:
»Z zdravili in sanitetnim mate-
rialom smo dobro založeni. Re-
publiški sekretatiat za zdravstvo
in socialno varstvo nam je po že-
leznici poslal zadostne količine.
Po zaslugi ptujskih podjetij ima-
mo tudi zadostne količine hrane.
Tudi pri oskrbi z elektriko in
vodo ne bo težav. Na voljo ima-
mo dva agregata in dve več tisoč-
litrski betonski cisterni, ki smo ju
že v prejšnjem tednu napolnili z
vodo.
Trenutno delamo samo neod-
ložljive operacije. Prebivalcem
ptujske in ormoške občine smo
priporočili, naj operacije, ki niso
nujne, odložijo na mirnejši čas.
O tem, kdaj bomo znova delali
normalno, jih bomo pravočasno
obvestili.
Tako je bilo v zaklonišču ptujske bolnišnice. (Foto: dr. M. Stojičevič.)
Tudi delo na dializnem oddel-
ku poteka normalno. Trenutno
imamo v zalogi dovolj dializnih
filtrov. V kontingentu zdravil in
sanitetnega materiala, ki smo ga
v soboto prejeli od republiškega
Sekretariata za zdravstvo in soci-
alno varstvo, so bili tudi filtri.
Tokrat smo dobili le manjšo ko-
ličino, naročili smo jih več.
Zdravstvene in tudi nekatere druge objekte so označili z mednarodnimi
označbami Rdečega križa. (Foto: J. Bračič.)
Doslej tudi ni bilo težav pri
oskrbi s krvjo, zato tudi niso bile
potrebne dodatne krvodajalske
akcije. Redne pa potekajo po
programu.
V bolnišnici za zdaj ne pripo-
ročamo obiskov bolnikov.«
V LEKARNAH JE ZA
ZDAJ DOVOU ZDRAVIL
Direktor javnega zavoda Zdru-
žene lekarne Ptuj Jože Gorenc je
o založenosti z zdravili povedal:
»Zavod dela v dveh občinah:
v Ptuju in Ormožu. V Ptuju je
centralna lekarna, ki tudi sicer
dela od 7. do 19. ure, v preosta-
lem času pa je uvedeno dežur-
stvo. Na desnem bregu Drave
imamo dve manjši lekarniški
enoti: Kidričevo in Majšperk. Iz
bojazni, da prebivalci tega dela
občine ne bodo mogli v central-
no lekarno, smo v petek preme-
stili del zalog v Kidričevo (delno
v lekarno, delno v ambulanto) in
uvedli pripravljenost v primeru
potrebe. Pripravljenost smo
uvedli še v lekarni Majšperk.
V Ormožu, ki je bil doslej bolj
na udaru, je prišlo do občasne
prekinitve v povezavi s centralno
lekarno. Vendar se je ekipa le-
karne z upravnico dobro znašla
in je del svojih zalog prenesla na
varnejšo lokacijo. Tudi ta lekar-
na je ves čas v pripravljenosti.
Tako pa je tudi v lekarni v Sre-
dišču ob Dravi.
Trenutno preskrba z zdravili
ni kritična. Uvedli smo zaščitni
ukrep, tako da izdajamo omeje-
ne količine zdravil.- Kroničnim
bolnikom jih izdajamo le za 14
dni, v ročni izdaji pa izdajamo le
do dve originalni pakiranji.«
PRI REŠEVALNIH
PREVOZIH NI TEŽAV
Stanko Korošec namestnik vo-
dje reševalne službe, je povedal,
da njihovo delo normalno pote-
ka in da doslej niso naleteli na
nobeno oviro.
RDEČI KRIŽ DELA SKLAD-
NO
S SVOJIMI PRISTOJNOSTMI
Marija Gnilšek, tajnica Občin-
ske organizacije Rdečega križa
Ptuj, je dejala, da so doslej nare-
dili vse, kar sodi v njihovo hu-
mano poslanstvo. Opravili so ne-
kaj poizvedb. Ekipe za prvo po-
moč pa so bile aktivirane v okvi-
ru štaba civilne zaščite.
Majda Goznik
TEDNIK - 4. julij 1991
NASVETI - 13
Dobro, da imamo zaklonišča
Pred leti smo na srečo še gra-
dili zaklonišča. Pozneje, ko se je
stanje v svetu umirilo, ko ni bilo
pravib razlogov za napade tuje
vojske, smo že menili, da zaklo-
nišč ne bomo potrebovali. Prene-
bali smo zbiranje denarja in se-
veda tudi gradnjo novih zaklo-
nišč. Pri tem nismo niti malo pri-
čakovali, da se bomo v zakloniš-
ča zatekali pred nekoč našo voj-
sko.
Konec preplaha. Občani se vračajo v svoje domove. V ozadju avtomobili,
ki so jih zaradi varnosti odstranili od stanovanjskih zgradb.
(Foto: M. Ozmec)
Toda dejstva so pokopala
bratstvo in prijateljstvo, generali
so pozabili, da je tudi slovenski
narod pomagal kupiti tanke, pu-
ške, letala in bombe zato, da bi
V zaklonišču (Foto: JB)
ga branili. Ker ga torej ni potreb-
no braniti, ga napadajo. Surovo
in brutalno ter nečloveško. Sicer
pa — človek prične pretepati
mulo, osla ali konja, ko noče več
namesto njega nositi ali voziti.
Ker nismo več pripravljeni samo
dajati v vrečo brez dna, se mora-
mo zatekati v zaklonišča. Poglej-
mo, kam se lahko zatečemo v
Ptuju.
Koliko ljudi
Naslov zaklonišča sprejme
- Garaže - Ziherlova
ploščad 2-krat 200
- Ulica 25. maja 4 1-krat 200
- Ul. 5. prekomorske
brigade 9 l-krat 200
- Volkmerjeva24     ' l-krat 200
- Ulica 25. maja 3 l-krat 200
- Ul. 5. prekom. bngade 11 I -krat 200
- Ul. 5. prekomorske
brigade 21 l-krat 200
- Ul. 5. prekomorske
brigade 18 l.^rat 200
- Srednješolski center 2-krat 200
- Srednješolski center l-krat 200
- Kvedrova2 l-krat 200
- Kvedrova5 l-krat 200
- Gregorčičev drevored 13 l-krat 50
- Potrčeva 50a l-krat 50
- Ziheriovapl. 1 l-krat 100
- Ziherlova pl. 5 l-krat 100
- Uprava Perutnine l-krat 100
- Avtobusna postaja l-krat 20
- Tam Karosernica l-krat 100
- Agis - Rajšpovaul. l-krat 250
- Agis - Mlinska cesta l-krat 50
- Mlekarna l-krat 50
- OŠ Ivana Spolenaka l-krat 200
- PP Tovarna krmil l-krat 150
- DesCirkovce l-krat 25
- OŠGorišnica l-krat 50
- TGA Kidričevo 2-krat 200
- OŠ Lovrenc l-krat 50
- Majšperk 34 l-krat 100
- Majšperk 36 l-krat 50
- Motel Podlehnik l-krat 25
- Dom krajanov Brstje l-krat 20
V starem delu mesta Ptuj je
okoli 44 kleti, ki bi s primernimi
ojačitvami bile primerne za pre-
ureditev v zaklonilnike.
Z zakloniščnimi mesti je v ce-
loti pokrito le naselje Rabelčja
vas v Ptuju. V vseh drugih ob-
močjih je potrebno usposobiti
ustrezne kleti za delno zaščito
pred strelnimi projektih. Taki
prostori naj bodo čimbolj vkopa-
ni v zemlji, s čimmanj odprtina-
mi v zunanjih zidovih in čim mo-
čnejšo stropno ploščo, ki jo lah-
ko dodatno podprete z lesenimi
sobami. Občani naj sami izbere-
jo in opremijo prostore po lastni
presoji.
Ob odhodu v zaklonišče naj
vzamejo občani s seboj samo
najnujnejše potrebščine, saj ni
V enem od urejenejših ptujskih zaklonišč med nedeljskim alarmom za
nevarnost zračnega napada.
pričakovati, da se bodo mjorali
zadrževati v zaklonišču daljši
čas. S seboj je priporočljivo vze-
ti:
— najvažnejše dokumente,
— komplet osebne zaščitne
opreme, če ga posedujete
— steklenico z vodo ali osve-
žilnimi pijačami
— manjše zaloge hrane (kek-
si, čokolada, bomboni in podob-
no)
— ročne baterijske svetilke
— akumulatorje iz avtomobi-
lov za pogon rezervne zakloniš-
čne razsvetljave
— odejo in morebiti zložljiv
stol
— komplet prve medicinske
pomoči iz lastne zaloge ali avto-
mobila.
V zaklonišča ni dovoljeno vo-
diti hišnih živali, kot so psi in
mačke. Prav tako je prepoveda-
no parkirati osebna vozila v bli-
žini jaškov za zasilni izhod in do-
vod zraka v zaklonišče, saj bi
lahko goreča vozila ogrožala do-
vod svežega zraka v zaklonišče.
Ob odhodu v zaklonišče iz-
ključite v stanovanju vse instala-
cije, predvsem ne pozabite za-
preti plinske jeklenke, izklopiti
glavne električne varovalke in
zapreti hišnega vodovodnega
ventila.
Ko smo si v ponedeljek ogle-
dali nekaj ptujskih zaklonišč,
smo ugotovili, da so dobro ureje-
na.
Pred vhodi so označbe, tudi
ustrezna navodila. Pod stano-
vanjskimi bloki so dvonamenski
prostori, ki jih je mogoče v nekaj
urah izprazniti in jih urediti za
zaklanjanje ljudi. Pripravljene so
postelje, tudi pesek za filtre, higi-
enhske posode in tako naprej.
Vse ali vsaj v pretežni meri je to-
rej pripravljeno za varno prežive-
tje bombnega napada. Sicer pa:
da zaklonišč le ne bi potrebovali!
JB
Dober den! Če je v totih norih cajiih sploh keri den še dober. Ste vid-
li in občutil, kaj se je zgodlo'^ Žalost in sramota! Kumer smo se osamos-
vojili in meh občutek, da dihamo s svojimi pluči in živimo s svojimi srci,
so nas napali z orožjom. S tanki, eroploni, puškami in drugimi sredstvi.
Vsoka čost našin liden, teritorialcom. policiji, civilni zaščiti in vsen dru-
gin. ki so vzeli stvari v svoje roke. Jim gre zahvala in pohvala, da so z li-
povin listom in seveda tudi z orožjem tak dobro zamohnoli. da so okupa-
tori skoro pokleknoli na kolena . . .
Toto pismo sen van pisa v pondelek. I. julija. Naj hi bilo premirje,
pa po radiji poslušan, da se to še neje zgodilo. Naša, pravzaprav bivša
naša JLAje naredla sebi in Jugoslaviji tejko sramote, da tudi svetovna
javnost, če glih hoj pomalen spoznovle. kdo je v Sloveniji agresor.
No. snoči, v totih hujdih cajtih smo te le dohli novega predsednika
zveznega predsedstva Stipeta Mesiča. Seveda pod pritiskom evropske in
svetovne politične javnosti, se je zgodlo to. kaj smo že dugo čakali, pa so
še posebno Srbi delali vse, da se ne bi zgodlo. Bojin se tudi. da bodo zaj
Stipeti zmetali pod kolena in na glavo tejko polen, da bo meja celo zimo
zapstujn brezplačno kurjavo.
Jaz pač tak provin po svoji kmečki pameti: Vzemimo v roke delo na-
mesto orožja, v glavo pa pamet in mir. Seveda nan je v totih norih cajtih
žal potrebno tudi orožje!
Ker more hiti v v.wki žalosti in resnosti tudi nekaj heca, vam poven,
kaj je »vstrelila« moja Mica: To ovi den je vidla sldoke, ki so nosili pod
pazduhami železne čelode. Priletela je v hišo in se začela dreti: Juzus,
Lujz, po vesi hodijo Udje, ki maja glave pod pazduhami. . .
Pa srečno, mirno in boj zadovoljno živleje vam želi LUJZEK.
V vrtu
v SADNEM VRTU na hru-
škah iz leta v leto povzroča večjo
škodo hruševa bolšica. Bolšice
najpogosteje napadajo mlade na-
sade; zlasti nekatere sorte so bolj
podvržene napadu.
Posledice okužbe (mladi lističi
hrušk se zvijejo in odmrejo, po-
ganjki počrnijo, zastanejo v rasti
in se končno posušijo) so podob-
ne, kot če bi jih napadle listne
uši, vendar so bolšice biološki
povsem drugačni škodljivci in se
tudi drugače razvijajo, to pa po-
gojuje drugačen način zatiranja
tega nevarnega škodljivca. Odra-
sla bolšica je 2,5 do 4 mm dolga,
rjave barve, ima rdeče oči in pre-
žim! v starem lubju, deblu ali ve-
jah. Samica odloži spomladi
svetlorumena jajčeca v kupčkih
na spodnjo stran listov, lahko pa
tudi na druge dele rastline. Li-
činke, ki se kmalu izležejo iz jaj-
čec, so podobne ušem in se naj-
raje naselijo na mlade zelene po-
ganjke in liste, kjer intenzivno
sesajo. Od vseh sesajočih škod-
ljivcev bolšica izloča največ me-
dene rose, na katero se hitro na-
seli sajavost, zato dobijo vršički
značilno črno barvo. Po takšnih
drevesih potuje mnogo mravelj,
ki se hranijo z medeno roso ali
mano, kot jo imenujejo čebelarji.
Mladi lističi se po napadu bolšic
zvijajo in odmirajo, celi poganjki
počrnijo, zaostanejo v rasti in se
posušijo, naslednje leto pa več
ne poženejo. Mnogokrat napade-
jo cela drevesa.
Če škodljivca dobro poznamo,
je tudi njegovo zatiranje uspeš-
nejše. Priporoča se zatiranje v
treh fazah razvoja. Najučinkovi-
tejše je v prvi fazi v temeljitem
predspomladanskem škropljenju
z 0,5—1-odstotnim oleodiazi-
nom, folidolom ali belim oljem,
ko uničimo samice pred polaga-
njem jajčec. Drugo škropljenje je
po cvetenju, ko je že kakšna peti-
na poganjkov okužena, in v av-
gustu, ko se razvije druga ali celo
tretja generacija z 0,2-odstotnim
basudinom 40 WP ali gusathio-
nom ali 0,1-odstotnim folimatom
ali njemu podobnim actellicom.
Hruševa bolšica sadjarje pre-
seneča, če niso opravili dovolj
kakovostno predspomladanske-
ga škropljenja ali so prezrli na-
pad škodljivca po obiranju pri-
delka, saj v avgustu, pa še tudi v
začetku septembra povzroči naj-
večji obseg okužbe.
V OKRASNEM VRTU je v ju-
liju potrebno posvetiti nekoliko
več pozornosti negi najdragoce-
nejšega cvetja naših vrtov in ze-
lenic — kraljici vrtov vrtnici. Vr-
tnice končujejo prvo fazo cvete-
nja, vse nadaljnje cvetenje pa je
odvisno od tega, kako bomo z
rezjo spodbujali tvorbo novega
cvetnega nastavka, kako jih bo-
mo obdelovali, prehranjevali in
kako jim bomo uspeli hraniti do-
^bro zdravstveno stanje.
Režemo takoj, ko cvetni po-
ganjki odcveto, močno v osnovo
poganjkov, zaradi česar spodbu-
dimo močno rast zalistnikov in
tvorbo cvetnega nastavka. S pli-
tvo obdelavo, okopavanjem in
kultiviranjem preprečujemo rast
plevela in izhlapevanje vlage iz
tal. Vrtnice še zadnjič v tem letu
pognojimo, da bi se poganjki do
zime dobro obrastli, tvorili cve-
tni nastavek še za to cvetno ob-
dobje do pozne jeseni in nasled-
njo vegetacijo. Julija ne gnojimo
več z gnojili, v katerih je veliko
dušika, ker bi se s tem vegetacija
zavlekla pozno v jesen, les pa bi
slabo dozorel. Prednost dajemo
gnojilom z več kalija in fosforja,
da se bo tvoril čim krepkejši les z
obilico cvetnega nastavka. Na
kvadratni meter nasada vrtnic
potrošimo 40 do 50 gramov gno-
jila.
Obilno bodo cvetele le zdrave
rastline. Če opazimo plesnivo
prevleko na listih, jih je napadla
pepelnica ali plesen, ki jo pre-
prečimo, če škropimo z 0,05-od-
stotnim karathanom, bayleto-
nom ali podobnim fungicidom.
Zlasti mlade poganjke vrtnic po-
gosto napadejo listne uši. Uniči-
mo jih, z 0,1-odstotnim folima-
tom, metasystoxom, actellicom
ali pirimorom.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati ali saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi korena ali
gomolja. 1., 8. in 9. julija, rastli-
ne zaradi plodov 3., 4., 6. in 13.
julija, zaradi lista od 4. do 6. ter
12. in 13. julija ter rastline, ki jih
pridelujemo zaradi cvetja, od 1.
do 3. ter 12. in 13. julija.
7. in II. julija so ozvezdja v to-
liko nasprotujočih si poteh, daje
v teh dneh neugoden čas za kakr-
šno koli delo na zemlji in z rastli-
nami.
Miran Glušič. ing. agr.
Varstvo vinogradov
Vinogradi so pred cvetenjem. V tej fazi jih po-
škropimo s sistematičnim sredstvom proti perono-
spori in oidiju vinske trte. Priporočam eno od na-
slednjih kombinacij: ridomil MZ -I- bavleton spe-
cial, sandofan F 4-' tilt 250 FC" ali bavleton AC.
Vsi ti preparati vzdržijo okrog 10 14 dni, odvisno
od vremena in seveda temeljitosti zaščite. Vinogra-
de škropimo v tem času. ko so čez dan visoke tem,-
perature, po možnosti zjutraj ali zvečer, saj so te-
daj listne reže odprte ter mnogo bolj sprejemljive
za zaščitna sredstva kot čez dan, pa tudi morebi-
tnim ožigom zaradi prevelike koncentracije se bo-
mo izognili.
V vinogradih, ki še ne cvetejo, lahko dodamo še
sredstva za foliarno prehrano rastlin. Prednost bo-
mo dali pripravkom, ki vsebujejo mikroelement
bor, saj ta ugodno vpliva na oplodnjo vinske trte.
JABLANE '
V nasadij jablan bomo uporabili enega od na-
slednjih pripravkov proti škrlupu: delan, captan
ali dithane M45, le v nasadih, kjer je prisoten škr-
lup nekoliko močneje, bomo uporabili topas C.
Hkrati bomo dodali še fungicid proti pepelasti ple-
sni, kot je bavleton ali folicur, predvsem /a sorte
jonathan in njegove križanke.
V mnogih nasadih so se pojavile listne uši. Proti
njim priporočam uporabo pirimorja. saj je sred-
stvo učinkovito, hkrati pa ekološko najsprejemlji-
vešje, saj deluje samo proti ušem, ima pa zelo krat-
ko karenco.
Pred uporabo upoštevajte tovarniška navodila.
dipl. ing. Albert Gonc
14 — TV SPOREDI
4. julij 1991 - TEDNIK
TEDNIK -      '99^
OGLASI IN OBJAVE - 15
PTUJ
Četudi so razmere vse prej kot
normalne, poteka delo v ptujskih
podjetjih v glavnem brez večjih
zastojev. Delajo povsod, razen v
podjetjih oziroma ustanovah v
neposredni bližini ptujske vojaš-
nice. Največje težave so zaradi
neprevoznosti nekaterih cest, na
katerih so barikade. V izvršnem
svetu so se zato dogovorili s po-
stajo milice o izdaji potrdil o pri-
oriteti prevoza tovora. Ta potrdi-
la predvsem potrebujejo tisti, ki
prevažajo hrano, zdravila in
naftne derivate.
V občinski vladi, kjer si priza-
devajo za kar se da nemoteno
oskrbo prebivalstva s hrano in
drugim ter delo v podjetjih, so
tudi povedali, da za zdaj normal-
no delajo tudi v Službi družbene-
ga knjigovodstva in v bankah.
Oskrba z živili ni motena, trgov-
ska podjetja imajo zadostne za-
loge, zato ni bojazni, da bi pri-
manjkovalo hrane. Peki imajo na
zalogi dovolj moke, tako da tudi
kruha ne bo zmanjkalo.
V torek dopoldne smo pokli-
cali tudi v nekaj ptujskih podjet-
jih ter se zanimali za njihovo de-
lo.
Jože Botolin, direktor podjetja
Agisa, je povedal: »Delo poteka
v nezmanjšanem obsegu. Izpade
nadomeščanje z delom v tretji iz-
meni in s podaljšanim delom.
Eden od ukrepov pa je tudi ta,
da bomo delali tudi 4. julija. Mo-
ramo si ustvariti rezerve, saj ne
vemo, kai se bo dogajalo v pri-
hodnjih dneh. Predvsem pa mo-
ramo dokončati vso proizvodnjo
za izvoz in jo tudi spraviti čez
mejo.
Delavci so zelo disciplinirani.
V ponedeljek so vsi prišli na de-
lo, četudi jih nismo posebej ob-
veščali. Tudi motnje v prometu
niso bile ovira. Nekateri so prišli
peš, nekateri s kolesi — in to ze-
lo daleč.
Pričakujemo pa, da bomo že v
kratkem imeli težave pri poslova-
nju z južnim delom Jugoslavije.
Zato si bomo morali zelo priza-
devati, da bi povečali prodajo
doma in v tujino ter tako nado-
knaditi predvideni izvoz. S kupci
iz drugih delov Jugoslavije smo
sicer v osebnih stikih, vendar tu-
di oni ne vedo, kaj se bo zgodilo
\ prihodnjih dneh.«
Alojz Gojčič, predsednik Po-
slovnega odbora Perutnine:
»Pričakujemo, da bo proiz-
vodnja v tem tednu normalno
potekala, če seveda ne bo novih
težav. Kupce zadovoljivo oskr-
bujemo, četudi je prevoz moten.
Ljudje so disciplinirani in ni po-
sebnih težav. V zalogi pa imamo
tudi dovolj surovin, da bomo še
nekaj časa lahko nemoteno dela-
li.«
Janko Vindiš, direktor Mlekar-
ne Ptuj: »Za zdaj je še vse nor-
malno. Odkupili smo mleko na
terenu, oskrba je normalna.
Vprašanje pa je, kako bo z repro-
materialom, saj ga uvažamo.«
MG
SLOVENSKA BISTRICA
Ta konec Štajerske
skoraj čisto miren
v Shrenski Bistrici so bile barikade postavljene, še preden so lah-
ko tanki - če so imeli namen — prišli na ulice. Barikade so po vseh uli-
cah okrog vojašnice in tudi pri izhodih oz. vhodih v Slov. Bistrico. Teri-
torialna obramba nadzira vse, tudi vojašnico Pohorskega odreda, saj jo
ponoči osvetljujejo z močnimi reflektorji, da bi preprečili nenadne akci-
je J A ponoči.
Po Slov. Bistrici so krožile go-
vorice in laži o poveljniku vojaš-
nice Radomirju Turoviču in da
poveljuje vojašnici zdaj nekdo
drugi. To sta odločno zanikala
Območni štab TO Slov. Bistrica
in vodstvo Skupščine občine
Slov. Bistrica, saj imata z njim
pogoste pogovore in zatrjujeta,
da je zelo dosti prispeval k temu,
da ni prišlo do prelivanja krvi.
Izvršni svet Slov. Bistrice po
internem televizijskem kanalu
sporoča ljudem, da je panika ne-
potrebna in da ni potrebno preti-
ravati z nakupom živil, saj je
oskrba nemotena. Prav tako na-
prošajo ljudi, naj po nepotreb-
nem ne hodijo v zdravstveni
dom. Po internem kanalu sporo-
čajo tudi, kateri avtobusi in vlaki
vozijo redno, in vozne rede ti-
stih, ki vozijo občasno.
Zdaj pa k dogajanju v Sloven-
ski Bistrici.
V četrtek, 27. junija, je Ručko
Mlekuš z motornim zmajem
odvrgel nad vojašnico letake, ki
so pozivali starešine in vojake
JA, naj ne streljajo, in jih obve-
stili, da enote TO ne bodo dovo-
lile oboroženega izhoda iz vojaš-
nice. V letakih je bilo še zapisa-
no, da jih enote TO ne bodo na-
padle.
Dan kasneje se je na Kosta-
njevcu pri Zgornji Ložnici kon-
čal z žrtvijo. Najverjetneje je bila
vzrok za ta dogodek psihična na-
petost, saj je desetar JA znotraj
skladišča municije streljal na
svoje vojake. Pri tem je hudo ra-
nil enega vojaka - SIvoenca (ta
je kasneje podlegel poškodbam),
en vojak pa je bil lažje ranjen.
Nekaj pred polnočjo so se enote
JA odločile, da bodo prosile eno-
te TO za pomoč. Tako so ranje-
nemu vojaku nudili pomoč v bi-
striškem zdravstvenem domu.
V medsebojnih spopadih ni bi-
lo žrtev.
Nekaj minut čez deveto uro
zjutraj so v nedeljo, 30. junija,
tudi Bistričani čakali na zračni
napad. K sreči ga ni bilo in je na-
daljevanje nedelje minilo mirno.
Ponedeljek, 1. julija, je bil tež-
ko pričakovani dan premirja, pa
je že okrog poldne vzmeniril Bi-
stričane. Po avtocesti je iz mari-
borske smeri pripeljal tovornjak,
a so ga enote TO po krajšem bo-
ju zajele.
Okrog 18. ure je v Slov. Bistri-
co priletel helikopter z oznako
rdečega križa in pri pristajanju
pričel streljati na enote TO; tev-
so na ogenj odgovorile. Helikop-
terje pristal na stadionu vojašni-
ce Pohorskega odreda. Enote TO
sicer vojašnici dovolijo dovoz
hrane; čemu bi jo morali dovaža-
ti s helikopterjem, ne vemo.
V noči s ponedeljka na torek
sta v Kostanjevcu pri Zg. Ložnici
prestopila k TO dva vojaka al-
banske narodnosti. Tako je tam
še 16 vojakov in do sedaj ne ka-
žejo večjih znakov agresivnosti.
Nataša Pogorevc
Barikade pri Lenartu
(Foto: Bojan Mihalič.)
Izjava
komandanta
Garnizije Ptuj
Ptuj, torek, 2. julija 1991 • Po predhodnem dogovarjanju
predsednika Skupščine občine Ptuj Vojteha Rajherja, ki ima s
komando garnizije Ptuj stalne stike, je komandant garnizije pod-
polkovnik Živorad Stojanovič sprejel v kasarni Dušana Kvedra
našega novinarja Martina Ozmeca ter novinarko radia Maribor
Nevenko Dobljekar. Za javnost je dal tole izjavo:
»V duhu dogovorjene prekinitve ognja na območju garnizi-
je Ptuj razen manjših incidentov s strani pripadnikov TO v Pre-
šernovi ulici proti svojim občanom, v katerem je težje poškodo-
van pripadnik ptujske policije, v nedeljo, 20. junija, ter so pri-
padniki teritorialne obrambe odprli ogenj na civilni osebi Ščav-
ničarjevo in Plantakovo na barikadi ob Raičevi ulici, se pripad-
niki Jugoslovanske ljudske armade in teritorialne obramb izvaja-
nja tega dogovora disciplinirano in odgovorno držijo.
Čeprav ni v skladu z dogovorjeno prekinitvijo ognja, pri-
padnike ptujske garnizije posebno vznemirjajo enostranske oce-
ne in informacije ter sramotilni nazivi proti dolgoletnim prijate-
ljem, graditeljem tudi tega dela Jugoslavije, kot na primer: oku-
patorji, četniki in podobno, nadalje pretnje članom družin naših
starešin, in groženj starešinam, da bodo likvidirali člane njiho-
vih družin, če se ne predajo. To lahko potrdita podpolkovnika
Franc Meglic in Fekonja. Prihaja tudi do provokacij naših stra-
žarjev, da bi nas lahko obdolžili, da kršimo dogovorjeno preki-
nitev ognja ter da bi morda tako lahko začeli še kakšno drugo
akcijo proti naši enoti, njenim objektom in pripadnikom družin
naših starešin oziroma upokojenih starešin. Prihaja tudi do od-
puščanja oziroma prekinitev del soprog naših starešin. Kot pri-
mer navajamo tovarišici Mletičevo in Dordevičevo. Čeprav so to
morda postopki neodgovornih posameznikov, je nerazumljivo
obnašanje odgovornih oseb ali struktur, ki takih postopkov ne
obsojajo ali jih morda celo sami izvajajo.
Kljub povedanim dejstvom se bomo pripadniki garnizije
Ptuj striktno držali dogovora o prekinitvi ognja, če seveda ne bo-
mo izzvani. Garantiram, da z ničimer ne bomo ogrozili občanov
Ptuja, njegovih gospodarskih, kulturnih in zgodovinskih spome-
nikov, kar pomeni, da občani Ptuja lahko mirno opravljajo svoje
vsakodnevne zadolžitve, brez strahu, da bodo napadeni, vse do-
tlej, dokler se bodo dogovorjene prekinitve ognja držali tudi pri-
padniki teritorialne obrambe občine Ptuj in ekstremni ter neod-
govorni posamezniki.
Medsebojni kontakti s strukturami občine Ptuj so do sedaj
korektni in razen izrečenih pripomb so usmerjeni v preprečitev
morebitnega prelivanja krvi. Vsem poročevalcem o naši garniziji
zamerim dosedanje enostransko poročanje in lansiranje neres-
nic, kot so: incident ob menjavi straže v mestu, ki je bil okarak-
teriziran kot napad na radio Ptuj v četrtek, 27. junija, pa nesre-
čni primer na straži v objektu Nova vas, ki je bil razlagan kot
medsebojno oračunavanje pripadnikov JLA, ter informadcija o
incidentu v Prešernovi ulici, kjer so za kriva proglasili starešino
JLA in to zatem demantirali. Vse to je dokaz, da se proti JLA vo-
di psihološka vojna ob izkoriščanju neresnic in namigovanj.
Zahvaljujemo se vsem občanom Ptuja, ki nam nudijo mo-
ralno pomoč, in pozivam vse stanovalce, naj bodo mirni in do-
stojanstveni ter da svoje postopke in obnašanje usmerijo k umi-
ritvi napetosti ter da iz svojih dosedanjih prijateljev ne ustvarja-
jo sovražnikov.
Vsem družinskim članom naših starešin, ki so v ptujski gar--.
niziji, sporočam, da so vsi zdravi in živi, strumni in veseli in pri-
pravljeni za izvrševanje nadaljnjih nalog. Vsem državljanom Ju-
goslavije, ki imajo svoje sinove v garniziji Ptuj na služenju voja-
škega roka, sporočam, da so vsi živi in zdravi, da se normalno
prehranjujejo, da so zdravstveno oskrbljeni in da razen enega na
nogi lažje poškodovanega vojaka ni nobenih poškodovanih ali
mrtvih.«
ČRNA KRONIKA
Kljub težkim uram, kijih preživljajo naši ljudje v dneh po razglasi-
tvi samostojne države Republike Slovenije, ne smemo pozabiti na tisto,
kar se že vsa leta dnevno dogaja na naših cestah. Prometnih nesreč, v
katerih vsako leto izgubi življenje na desetine naših ljudi, je navadno
največ v času pričetka turistične sezone in šolskih počitnic. Turistično
sezono so letos odplavile težko razumljive zdrahe in streljanja, vendar
šolske počitnice klub temu so. Po podatkih je v zadnjih nekaj letih na
slovenskih cestah vsako leto umrlo otrok in mladine za skoraj dva šol-
ska razreda, vsaj dvakrat več pa Je bilo poškodovanih.
Spričo znanih razmer pri nas
bo letos veliko manj otrok preži-
velo dopust s starši ob morju, ker
si pač starši takega dopusta ne
morejo privoščiti, manj je tudi
možnosti za letovanje otrok. To
pomeni, da bo večina otrok poči-
tnice preživljala doma, upora-
bljala ceste, poti iji pločnike. Tu
na je naloga staršev, vzgojiteljev
in vseh drugih vzgojno vplivati
na mlade, da se v promet vklju-
čujejo po predpisih in preudar-
no, da ne precenjujejo svojih
sposobnosti, da hodijo le po plo-
čnikih, poteh in ob robu vozišča,
prečkajo cestišča na označenih
prehodih in še tam naj se prej
prepričajo, ali lahko to store var-
no. Pomembno je tudi, da se
otroci ne igrajo v neposredni bli-
žini cest ali celo na njih.
MLADOLETNIK HLDO PO-
ŠKODOVAN
V torek, 25. junija, ob 18.30 je
po Panonski ulici v Ptuju vozil
osebni avto Andrej Bezjak iz Or-
moške I v Ptuju. V nepregled-
nem desnem ovinku je zapeljal
na nasprotni vozni pas, po kate-
rem je pripeljal voznik kolesa z
motorjem 15-letni N. A. iz Ptuja.
Prišlo je do trčenja, mladoletni
mopedist je padel po vozišču in
hudo ranjenega so prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
MOTORIST PADKL IN SE
HLDO RANIL
Od Podlehnika proti Ptuju se
je v torek, 25. junija, ob 19. uri
po lokalni cesti peljal z motor-
jem znamke suzuki Damirjan Pr-
stec iz Ptuja, Ul. 5. prekomorske
brigade 18. V naselju Tržeč je v
levem ovinku zapeljal na desno
stran cestišča, motor je zdrknil s
ceste in se prevrnil. Prstec je pa-
del in obležal hudo ranjen. Pre-
peljali so ga v ptujsko bolnišni-
co.
LDAR STRELE V GOSPO-
DARSKO POSLOPJE
Med nevihto, ki je v sredo, 26.
junija, proti večeru zajela vzhod-
ni del Slovenskih goric, je ob
19.30 udarila strela v gospodar-
sko poslopje, last J. R. iz Presike
v ljutomerski občini. Delno je
pogorelo veliko gospodarsko po-
slopje, v njem pa osebni avto,
moped in precej raznega kmetij-
skega orodja. Ogenj so omejili in
pogasili gasilci iz Stročje vasi,
Ljutomera in Podgradja. Ocenju-
jejo, da je škode za več kot 300
tisočakov.
CESTE SO PRAZNE
Od četrtka dalje, ko se je zače-
la agresija JA na Slovenijo, so
naše ceste napol prazne, to še
zlasti velja za magistralne in re-
gionalne ceste. Zaradi tega od ta-
krat naprej tudi ni bilo omembe
vrednih prometnih nezgod. Or-
gani prometne varnosti glede
prometnih in drugih prekrškov s
tega področja trenutno nimajo
posebnega dela, zato pa opra-
vljajo druge naloge, ki so izjem-
nega pomena za obrambo države
Slovenije. Na lokalnih in krajev-
nih cestah je promet v glavnem
normalen. Tu je tudi bilo nekaj
manjših prometnih nezgod, v ka-
terih so lažje poškodbe dobili
predvsem otroci (primer pri kio-
skih na Volkmerjevi cesti v Ptu-
ju), zato bralce ponovno opozar-
jamo na tisto, kar smo zapisali v
uvodu.
FF
osebna kronika
RODILE SO: Stanislava Pšak,
Pavlovci 5/a, Ormož — Simona;
Branka Lubej, Veličane 70, Or-
mož - Aleša; Ana Leijak, Dur-
manec b.b. — dečka; Darinka
Dajnko, Prešernova 19, Ptuj —
dečka; Nada Ceglec, Vodranci
37, Kog — Denisa; Marija Bor-
ko, Gomila 22, Kog — deklico;
Brigita Junger, Videm 32, Videm
pri Ptuju — dečka; Pavla Pislak,
Slape 20, Ptujska Gora — Moj-
co; Sonja Majcen, Hajdoše I/a,
Hajdina — dečka; Irena Kelenc,
Cunkovci 12, Markovci — Davi-
da; Anica Vajngerl deklico;
Sonja Tomažič, Mala vas 31/a,
Gorišnica — Nino; Snježana Pe-
trovič, Macelj D. 85, Durmanec
— Nikolo; Erika Mihelač, Saga-
dinova II, Ptuj — deklico; Než-
ka Toplak, Dornava 79/a, — de-
klico; Jožica Kaučevič, Barislav-
ci 10, Lovrenc — deklico.
POROKE - PTUJ: Mirko
Zaje in Vlasta Hrnja, Ptuj, Kve;^
drova ul. 3; Janko Smigoc in Ol-
ga Kmetec, Spodnji Leskovec
21/a; Darko Pišek in Erika Mu-
sič, Maribor, Ahacijeva ul. 27.
UMRLI SO: Terezija Hanželj,
Novinci 29, roj. 1921 - u. 23. ju-
nija 1991; Martin Kelc, Ptuj,
Poljska C. 17. roj. 1967 - u. 22.
junija 1991; Ivana Šegula, Pod-
vinci 61, roj. 1910 — u. 25. junija
1991; Zvonimir Letonja, Kidriče-
vo, Cučkova ul. 3, roj. 1930 — u.
25. junija 1991.
TEDNIK
Delo v glavnem
poteka normalno
TEDNIK Je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za radijsko In ča-
sopisno dejavnost RADIO-TED-
NIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Člani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6. 62250 Ptuj, p.p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223. Celoletna naročnina
750,00 dinarjev, za tujino
1.640,00 dinarjev. ŽIRO RAČUN
pri SDK Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.