Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2008 070(497.12 Ilirska Bistrica) «5 r| is 1318-3656 2001203,217 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax:+386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si C0BISS Ilirska Bistrica, letnik XVII - št. 217. - oktober 2008 - cena 1,50 € O <1 @ BANKA KOPER 771318 365006 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO M I H E LO VO Podružnična cerkev na Dolnjem Zemonu je posvečena nadangelu Mihaelu, zavetniku katoliške cerkve, vojakov, lekarnarjev, krojačev, steklarjev, pleskarjev, strugarjev, pekov, trgovcev, merilcev, izdelovalcev avtomobilov, livarjev svinca in cinka, zlatarjev in od leta 1958 dalje tudi bančnih uslužbencev. Mihaelov dan velja tudi za vremenski ali ključni, marsikje pa pripravljajo Mihaelove sejme. V VVikipediji lahko preberemo, da v cerkvi letno potekajo štirje obredi: na god sv. Florjana (slednjemu je posvečen eden izmed stranskih oltarjev), na praznik Marije pomočnice, ko imajo zaobljubljen dan in že od leta 1944 pripravijo procesijo, na vaški shod ob sv. Mihaelu in na Božično jutro. Letošnjo sveto mašo na vaški shod je daroval dekan Gabrijel Vidrih, s petjem pa so jo polepšale zemonske pevke in pevci, ki so se zbrali v zavidljivem številu. Foto: Primož Rojc Tekst: Alenka Penko VABILO ŽENSKA PEVSKA SKUPINA RESA vabi k sodelovanju nove pevke. Pridružite se nam vsak ponedeljek ob 19.30 v župnijskem uradu Trnovo v Ilirski Bistrici. Dodatne informacije na telefonu: 051 219 799 GSM CENTER ♦ PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ■*> PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME <6 SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE ‘NOVI PAKET “ITAK" - ZA VSE MLADE OD 15 DO 30 LET ‘VIKEND REVOLUCIJA • KLICI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Možna vezava družinskih bonusov na Penzion paket ‘SOS ali SOS plus za vse zaposleni v Policiji in Slovenski vojski P0NEDEUEK-PETEK 8"-12” in 15“-19” SOBOTA 8” - 12” Šli QS@®[D)iM[lDŠIl VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV POVABILO K SODELOVANJU PRI PROJEKTU KMETIJSKIH TRŽNIC Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom pričenja z izvajanjem projekta »Organiziran nastop na trgu in zagotavljanje ustrezne infrastrukture za trženje kmetijskih pridelkov in izdelkov«. Po akcijskem načrtu projekta bodo v jesenskih in zimskih mesecih izvedena izobraževanja za ponudnike na tržnicah in priprave na pričetek obratovanja tržnic na premičnih stojnicah v aprilu 2009. Izobraževanja - delavnice se bodo izvajale v vseh treh mestih Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna izmenično po dogovoru z udeleženci izobraževanj. V novembru mesecu se bo izoblikovala baza ponudnikov kmetijskih proizvodov in izdelkov, ki naj bi tvorili osnovno ponudbo tržnic, zato vabimo vse zainteresirane, ki želijo kakorkoli sodelovati pri ustvarjanju kmetijskih tržnic, da se oglasijo na telefon 031 339 789 (Aleš) ali pošljejo mail na info@razvoj-podezelja.si. Podrobne informacije o projektu pa bodo objavljene tudi na spletni strani društva www.razvoj-po-dezelja.si. Prav tako vse zainteresirane vabimo na uvodno Motivacijsko delavnico, kjer se bodo poleg predstavitve izobraževanja obravnavale že prve konkretne zahteve po vzpostavitvi tržnic. Delavnica bo potekala v četrtek, 20. novembra 2008 v prostorih Srednje gozdarske in lesarske šole na Tržaški 36 v Postojni s pričetkom ob 17,00 uri. Vabljeni k sodelovanju. CERKVENIK IMA F»L_AOU * sveže ribe * zamrznj * školjk * “baca, * ribe Srjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 DELOVNA SOBOTA V MESECU NOVEMBRU 2008 Cenjene stranke obveščamo, da bo Upravna enota Ilirska Bistrica prvo delovno soboto v mesecu novembru, ki je na dan državnega praznika, t.j. 1. november- dan spomina na mrtve, nadomestila z delom v soboto dne 08. novembra 2008. V skladu s tretjim odstavkom 52. člena Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/05, 106/05, 30/06, 86/06, 32/07, 63/07, 115/07 in 31/08) namreč upravne enote poslujejo vsako prvo soboto v koledarskem mesecu oziroma drugo soboto, če pride prva na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan. NJE JPRIEZJKJTE: DELA DRUŠTEV, NOVIC IZ ŠOL, POLITIKE, KULTURE, RAZPISOV KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si info@interles.si H.-TECH BLE.FREI PROFIL OKNA 7 - komorni system ELEGANCE MD 8.0 Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart Celoviti Izvajalski Inženiring les ALU "n Raja DANA BESEDA OBVEZUJE KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 Hmr" : sobota 8.00 -13.00 nedeUa zaprto uvodne besede NAVALI NARODE Sem mislila, da bomo vtem mesecu dobili vlado. Panič, verjetno je JJ obljubil Karlu kakšno ministrsko mesto več in ta zdaj razmišlja kaj bo naredil. Pa saj tudi prav, da razmišlja, saj morajDiti težko biti skupaj in zaupati nekomu, ki je še slaba dva meseca nazaj zahteval interpelacijo in odstop. Težko je pozabiti, še težje odpustiti, a v politiki in v življenju je tako, da se vse vrača in vse se plača. Še dobro, da je v tem času prišla kraljica in naredila red, tako da se ve kdo je kdo, da se ve kdo lahko pride in kdo lahko s kom sedi. Medtem, ko se drugod le nekaj dogaja, pa ni na domači sceni nič novega. Sedežni red je še vedno enak, vprašanja vedno izzvenijo v prazno, največji problem tega meseca pa so bile luknje na igrišču v parku. Če tudi bi si nekateri, roko na srce, dali zvrtati tudi luknje v kolena samo, da bi se premaknili bliže, je šlo tokrat le za »orožje in rože«, ki so v naše idilično mesto unesli malo nemira in hrupa. Hrupa pa bo še, saj se nam bliža veseli december in če ne boste spregledali letošnjega občinskega skupnega razpisa za Miklavža, Dedka mraza in silvestrovanje se le prijavite. Če tudi zgleda, da je vse pripravljeno za določene »znane organizatorje« ne obupajte, saj se vedno da narediti več in boljše in lepše in še posebej, če je za to namenjenih 14.000 evrov oziroma 3.3 mio bivših tolarjev. Če pogledamo, je to dvakrat več, kot recimo za kmetijsko tržnico ali kakšne podobne prireditve, ki pa se s silvestrovanjem ne morejo primerjati, saj naj bi tokrat Bistričani gledali ognjemet dolg celi 5 minut. To pa je že nekaj. Bi pa nekaterim ta denar prav prišel, še posebej tistim, ki zaradi uradniških napak ne bodo dobili vrnjenega denarja od telefonije. Ato je neka druga zgodba, ljudje si želimo kruha in iger in tudi prav je tako. Resnejše teme lahko pustimo za kdaj drugič, za neke druge čase in za nekatere druge ljudi. Bodite preudarni, bodite vztrajni in za božjo voljo pojdite si ogledat ta fantastičen ognjemet. mag. Milena Urh POHOD ZA ZDRAVJE »DROBTINICA« Večino meseca oktobra smo se navduševali nad prijetno toplim jesenskim vremenom. Verjamem, da so marsikoga ravno sončni žarki spodbudil k gibanju oziroma aktivnostim v naravi. V mesecu oktobru pa beležimo tudi dva svetovna dneva, namenjena zdravju in zdravemu načinu življenja, in sicer svetovni dan hrane ter svetovni dan hoje. Ob tej priložnosti so v soboto, 18. oktobra Društvo diabetikov, Zdravstveni dom, Območno združenje rdečega križa in Turistično društvo v Ilirski Bistrici organizirali že peti Pohod za zdravje. Le tega se je udeležilo okrog 100 pohodni- ČISTOČA JE POL ZDRAVJA Daje to resnica, te dni potrjuje llirsko-bistriška služba za urejanje okolice. V teh toplih jesenskih dnevih jim največ dela dajejo listavci, drevesa, ki jim v tem času začne odpadati listje (krošnja). Majhnemu, ampak koristnemu kov, ki so bili s samo organizacijo in potekom poti zelo zadovoljni. Velik poudarek Pohoda za zdravje so bile meritve krvnega sladkorja ter krvnega pritiska, ki jih je izvajalo zdravstveno osebje ter predsednik diabetičnega društva, pred samim pohodom ter po hoji. Po prijetno razgibani in varni poti, ki so jo v dopoldnevu prehodili pohodniki, je bilo na cilju, ob koči na Črnih njivah, zelo veselo. Zbrani udeleženci so bili deležni tople malice in čaja. Ob tej priložnosti gredo s strani organizatorjev posebne zahvale ravno gospodinjam in sicer Ani Gržina, Avgusti Belčič ter Ivanki Samsa, ki so skuhale malico in jo postregle med pohodnike. Pri pohodu je sodeloval tudi Občinski svet za preventivo in vzgojo v prometu, ki je v okviru akcije Bodi previden vsem udeležencem razdelil odsevne trakove z namenom, da bi bili pri hoji in drugih aktivnostih čimbolj opazni, vidni ter varni. Skupino pohodnikov je vodil izkušeni poznavalec bistriških poti, Primož Kovačič, za kar se mu prav tako lepo zahvaljujejo. Čeprav je bil namen prireditve predvsem spodbujanje rekreacije in poziv ljudi k zdravemu načinu preživljanja prostega časa, je bila ključna letos predvsem pot po kateri je potekal pohod. Šlo je namreč za novo registrirano Bistrško pešpot, projekt pod okriljem Turističnega društva, ki letos praznuje svojo 110-letnico delovanja. V ta namen je društvo izdalo tudi predstavitveno zgibanko pešpoti. Pešpot se začne s Plača v Guranji kraj, čez Medenov hrib do Črnih njiv. Tam je izhodišče za ostale pešpoti. Iz Črnih njiv vodi pot na Drago, kjer je staro Gradišče. Po besedah predsednice društva, Hede Vidmar, bo Bistriška pešpot po tem poizkusnem pohodu tudi markirana stroju pomagajo tudi občani, saj kot sami pravijo listja na tone, a stroj samo eden. Tekst-foto: Petar Nikolič Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR/360,00 SIT Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. in označena. Zaščitni znak poti bo bila bronasta fibula, ki so jo z ostalimi okrasnimi predmeti našli ravno v grobovih na Dragi. Pešpot, je namenjena ljudem, ki živijo aktivno življenje in se zavedajo zdravega načina življenja, hkrati pa je tudi domoznansko učna, saj je ob poti moč spoznati delček bistriške zgodovine. Oktobrski pohod za zdravje je torej uspel v vseh pomenih. Pohodniki so naredili korak proti zdravemu življenju, bistričani smo dobili novo pešpot, organizatorji pa so bili zadovoljni odziva in pohval vseh prisotnih! DORIS KOMEN UCENCI IN UČITELJI GLASBENE SOLE ILIRSKA BISTRICA NA MADŽARSKEM Slovo Na pobudo našega ravnatelja prof. Laszla Balazsa, se že nekaj let vrstijo izmenjave srečanj Glasbene šole Ilirska Bistrica z imenitno glasbeno ustanovo na Madžarskem, Kodaly Iskola v mestu Kecskemet. Šola v mestu polnem kulture, zelenja in prijaznosti nosi ime po znanem Z nami je potoval predsednik izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica gospod Igor Štemberger. Gostitelji so nas prisrčno sprejeli v jedilnici glasbene ustanove, ki ni le glasbena ampak je hkrati osnovna šola, gimnazija in celo vrtec. Velika impozantna stav- V Akademiji Franza Liszta - študenti univerze in akademije 197. obletnica rojstva Franza Liszta - polaganje venca Madžarskem skladatelju in glasbenem pedagogu Zoltanu Kodalyju, ki se je v tem mestu rodil leta 1882. Tako smo letos 15. oktobra spet polni pričakovanj, posebno tisti, ki smo že nekajkrat okusili njihovo strokovnost in prijaznost, odpotovali na Madžarsko. Namen petdnevnega obiska je bil strokovno izobraževanje učiteljev, obisk koncertov in seveda nastop naših učencev. Že po poti smo imeli inštrukcije mad- v parlamentu žarskega jezika. Posredoval nam jih je ravnatelj, ki jezik obvlada in je bil ves čas strokovne ekskurzije odličen prevajalec. ba z atrijem, novim in starim delom zgradbe nudi učencem kakovosten pouk, posebno na področju glasbe- ne umetnosti. Metoda, ki jo je utemeljil Zoltan Kodaly, je do potankosti razdelana in pri hospitacijah smo se prepričali, da z njo dosegajo odlične glasbene rezultate v osnovni šoli, glasbeni šoli in gimnaziji. Na šoli gojijo zborovsko petje in s svojimi zbori prinašajo domov zlata odličja s tekmovanj. Zanimivo, da učenci in dijaki prepevajo na hodnikih med odmorom. Seveda smo si izmenjali izkušnje, pa tudi note. V četrtek smo imeli skupni koncert v dvorani, kije res glasbena dvorana z mogočnimi orglami. Na koncertu smo v prvem delu poslušali njihove odlične učence instrumentalnega oddelka. Posebno so nas navdušila godala. Tudi naši učenci so se dobro predstavili in veliki aplavzi v polni dvorani so še dolgo odmevali. Predstavili so se: Helena Grbec , balet, J. Strauss: Polka, mentor Vesna Cestnik, Tevž Sedmak, kitara, F. Tarrega: La-grima, mentor Ante Radnič, Sara Cesnik, klavir, V. Ukmar: Želja, mentor Nina Volk, Jani Poklar, saxofon, M. Perrin: Ciganska fantazija, mentor Zala Kejžar, Robert Kruh, klavir, J. Pavčič: Spomin na prvi ples, mentor Laszlo Balazs, Ana Penko, flavta, Telemann: Cantabile et Allegro, mentor Adnan Zubčevič, ki. spremljava Nina Pevske vaje v Kodaly iskoli Volk, Andraž Butinar, pozavna, De-vvagnger: Humoresk, mentor Iztok Babnik, ki.spremljava Nina Volk, Jani Poklar, saxofon, Sara Cesnik, orgle, Leclaire: Ana, mentor Zala Kejžar, Martin Lenarčič , Sara Cesnik, orgle, Buxtehu- in bili ves čas v oskrbi madžarskih družin, ki imajo učence v tej imenitni glasbeni šoli. Občudovali smo staro mestno jedro in z zanimanjem prisluhnili melodiji ljudske pesmi o Kecskemetu, ki jo vsako polno uro izvajajo zvonovi na mestni hiši. Posebno bo ostal v spomin obisk Budimpešte in znane stavbe, v kateri je bila Akademija Franca Liszta. Gospod ravnatelj Laszlo Balazs je sodeloval pri postavitvi venca na pročelju hiše na ulici, v čast 197- letnice rojstva tega velikega skladatelja. Poslušali smo tudi klavirski koncert študentov Akademije in si ogledali Lisztovo zanimivo stanovanje z vsemi osebnimi in glasbenimi predmeti. Pika na i pa je bil obisk madžarskega Parlamenta, najlepšega na svetu. V tej razkošni, mogočni palači smo prisluhnili koncertu madžarskih virtuozov. Vivaldijeva simfonija, Sain-Saens, Bach-vse je v akustični atmosferi zvenelo popolno. Poslovili smo se v nedeljo zjutraj, se objeli s prijaznimi gostitelji in njihovo ravnateljico gospo prof. Erzsebet Ladics Tamasne, ki je vso zadevo imenitno izpeljala in do potankosti Parlament v Kecsemetu de: F-dur Toccata, mentor Martin Lenarčič. Po vsakem koncertu, poslušali smo jih kar nekaj, med drugimi tudi kalifornijski deški zbor, je sledila pogostitev pri njih in njihovih narodno obarvanih lokalih. Zadnji večer smo se učili plesati čardaš pri profesionalnih učiteljih. Naši učenci so spali vodila, vključila v projekt poleg svojih učiteljev, staršev še prijaznega sina in hčer. Poslovili smo se z željo, da drugo leto ponovimo snidenje pri nas in da tudi mi kot oni poskušamo v vsakdanjem življenju in pri pouku izhajati iz bogastva ljudske pesmi, v kateri je duša naroda. Prof. Marija Slosar-Lenarčič PRAZNIK UMSKE PESMI V PARIZU Bistrške škuorke Bistrške škuorke v delovni noši med nastopom smo se v mesecu oktobru odpravile na svoje 7. gostovanje v tujino. Odzvale smo se na povabilo Društva Slovencev v Parizu in Slovenske katoliške misije. Osmega oktobra smo z letališča Jožeta Pučnika poletele proti Parizu, kjer sta nas pričakala zakonca Vičič, Ana s Prema in Karlo iz Zarečice. Po sprejemu in namestitvi pri slovenski družini Vidmar smo se željne novih dogodivščin odpravile v osrčje Pariza, ki je eno vodilnih svetovnih gospodarskih in kulturnih središč. S svojim vplivom na politiko, umetnost, kulturo in zabavo se uvršča med glavna velemesta sveta. dne odpravile proti Domu Slovencev, ki se nahaja v okrožju Chatillon. Slovesnost se začela s sveto mašo, s katero so Slovenci v Parizu želeli počastiti 25. obletnico maševanja gospoda Janeza Kamina. Mašni obred je spremljalo tako naše petje kot tudi ganljivo petje slovenskih cerkvenih pesmi vseh prisotnih. Pri maši sta prisostvovala misijonar gospod z recitacijami in glasbenimi vloški. Prijetno presenečenje je vsem pripravil tudi sin svetovno znanega slikarja gospoda Vena Pilona, ki je Društvu Slovencev podaril pomembno zbirko prevodov slovenske poezije v francoščino, katero je pripravil in izdal njegov oče v zelo majhni nakladi. Celoten slovenski praznik je spremljala tudi ekipa Radia Ognjišče. Ob zaključku kulturnega programa smo Bistrške škuorke vse prisotne razveselile z domačo potico, krhlji in Brkinsko slivovko, ki smo jih v ta namen pretihotapile v Pariz in nad katerimi so bili vsi navdušeni. Praznik ljudske pesmi se je nadaljeval z obilno pogostitvijo, saj so članice društva Slovencev pripravile izvrstne kulinarične dobrote. štva Slovencev v Parizu Bistrške škuorke pred Slavolokom Bistrške škuorke s slovenkskim veleposlanikom gospodom Šumrada Prvi dan smo namenile ogledu Eifflovega stolpa iz 19. stoletja, ki je vse do leta 1930 veljal za najvišjo svetovno zgradbo. Bile smo očarane nad mogočnostjo stolpa in prečudovitim panoramskim pogledom, ogled stolpa pa smo zaključile z ljudsko pesmijo, ki smo jo zapele na samem vrhu. Pot nas je nadalje vodila do Elizejskih poljan vse do Slavoloka zmage. Prijazni gostitelji so nam zvečer pripravili slavnostno večerjo, katere se je udeležil tudi predsednik Društva Slovencev, gospod Sebastijan Janež. Med večerjo smo z zanimanjem prisluhnile ganljivim življenjskih zgodbam prisotnih, vsi skupaj pa smo tudi zapeli kar nekaj slovenskih pesmi. Naslednji dan je bil namenjen ogledu ostalih znamenitosti mesta. Med drugim smo si ogledale Notredamsko katedralo iz 12. stoletja, muzej Louvre z znamenito Mono Liso in razstavo Picassovih del. Popoln umetniško-kulturni utrip Pariza pa smo doživele v enem najbolj znanih pariških okrožij Montmartre, kjer se nahaja tudi Bazilika sv. Srca Jezusovega in trg Plače du Tertre. V sobotno jutro smo se prebudile s posebnimi občutki, saj je nastopil najpomembnejši del našega gostovanja. Dan smo začele z intenzivnimi pripravami, nato pa se zgodaj popol- Gajšek, ki se je po 38 letih iz Madagaskarja vrnil v Slovenijo in slovenski veleposlanik dr. Janez Šumrada, ki je prisotne nagovoril ter pohvalil prizadevanja vseh za ohranitev Slovenstva na francoskih tleh. Po maši je sledil kulturni program, ki so ga organizatorji poimenovali »Praznik ljudske pesmi«. Bistrške škuorke smo pripravile celovečerni koncert, kjer smo zapele več ljudskih pesmi ter tako približale naš domači kraj. Praznik ljudske pesmi so prijetno obogatili člani Dru- Bistrške škuorke smo bile prijetno presenečene, da je bilo med vsemi prisotnimi veliko izseljencev iz naših domačih krajev, s katerimi smo zapele vsem poznano »bistriško himno« Tječe, tječe bistra uoda in pesem Moja mati kuha kafje. S petjem slovenskih pesmi, plesom in sproščenim vzdušjem, kjer ni manjkala niti kakšna solza sreče, smo vsi skupaj v poznih urah zaključili praznik ljudske pesmi. Gostovanje v Parizu nam bo ostalo v nepozabnem spominu. Vsaka oseba, s katero smo se srečale v času gostovanja, je pustila prav poseben pečat v naših srcih in nas obogatila s spoznanjem, kako močna in pomembna je ljubezen ter pripadnost svojemu narodu. Vsem, ki ste nam omogočili ter z nami doživljali dneve v Parizu, se iskreno zahvaljujemo, saj ste nam podarili nekaj neprecenljivega. Bistrške škuorke Bistriški izseljenci v Parizu »OCELETA« V Slovenskem A.S.S. klubu ‘JADRAN’ 35 Duncans Lane, Diggers Rest Vic. Australia, smo praznovali Dan očetov. To je nase vsakoletno že tradicionalno praznovanje. Najbolj zaslužnemu očetu pa podelimo tudi priznanje in titulo ‘OČE LETA’ . Očetje leta so bili kar trije in to: ALBIN SMRDELJ (doma iz Palčja), ALOJZ BRNE, (doma iz Podgraj) in FRANC JAKSETIC (doma iz Trpčan) Obisk je bil izredno dober. Za zabavo je poskrbel zelo znani ansambel TEMPO - 6. Ta večer pasmo popestrili tudi s kratkim kulturnim programom. Nastopali so: Vilma Zanetič, Marija Iskra in Ivanka Škof. Posebno so se izkazali otroci in to: ARDEN PO KLAR in ALVSSIA PO-KLAR. To sta vnuka Antona Poklarja iz Podgraj in Anice Poklar (Iskra) iz Suša-ka. Nastopalo je tudi kar 6 pravnukov Olge in Alojza Brnela iz Podgraj. Pevski zbor PLANIKA nas je razveselil s svojim ubranim petjem. Za “Jadran" „ .... Manja Iskra V o A mezi* PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net 18. SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE ILIRSKA BISTRICA Na 18. seji Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, ki je bila konec meseca septembra so svetniki obravnavali poročilo o izvrševanju proračuna Občine Ilirska Bistrica v 1. polletju 2008 in sklep o uporabi oziroma razdelitvi celotno oblikovanih sredstev proračunske rezerve ter osnutek Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov v Občini Ilirska Bistrica. Pri točki premoženjsko pravne zadeve so sprejeli razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ter sprejeli sklep, da se za potrebe Kraških lekarn Ilirska Bistrica od Jožeta Urbančiča, Knežak 147b, Knežak, odkupi stanovanje na naslovu Knežak 147b, Knežak, v izmeri 52,28m2 za ceno 28.800,00 €, s sorazmernim delom solastnine na skupnih delih, napravah, prostorih in zemljišču večstanovanjske stavbe Knežak 147b. Vprašanja in pobude svetnikov na 18. seji Ado Barbišje dal pobudo, da se njegove pobude in pobude njegovih kolegov, ki niso bile realizirane, ponovno prouči in pristopi k reševanju. Miroslav Štemberger je poudaril, da sta za ureditev sigurnega prometa skozi Ilirsko Bistrico nujno potrebna ali dva semaforja ali dva krožna križišča (ko se pride na glavno cesto s Podgore in Knežaka). Franc Gombač je dal pobudo, da se zaradi neurejenih vhodov v mesto Ilirska Bistrica, v letošnjem letu le-te uredi (z oglaševalsko reklamnimi tablami, cvetjem, ipd.) oziroma pripravi vse potrebno za njihovo ureditev v naslednjem letu. V nadaljevanju je predlagal, da naj bi preko TlC-a, organizacij, podjetij ali društev opozorili na to, da bi tudi posamezniki oziroma organizacije poskrbeli za ureditev okolice svojega imetja (tovarne, trgovine, stavbe). Opozoril je na zapuščene stavbe v Občini Ilirska Bistrica (na primer nasproti sedeža Občine Ilirska Bistrica), zanemarjene okolice stavb, na neurejene izložbe trgovin in park, ki mu bo potrebno nameniti posebno pozornost, saj bi skozi njegov izgled, mesto dobilo drugačno podobo. Bernard Oblak je dal pobudo, da se v Šembijah na prvi telegrafski steber montira display za merjenje hitrosti (tako kot v Drskovčah). Igor Batista je postavil dve vprašanji 1. Na zadnji izredni seji je bil sprejet sklep, da se dodeli finančno pomoč vsem tistim, ki so utrpeli škodo. Predlagal je, da se občinski svet seznani koliko je kdo imel škode, koliko pomoči je dobil in koliko je porabljenih sredstev za sanacijo objektov v lasti Občine Ilirska Bistrica. 2. V zvezi s problematiko mirujočega prometa pri zdravstvenem domu, OŠ Dragotina Ketteja ga je zanimalo, do kje smo prišli z reševanjem in kakšne so predvidene rešitve za to območje. Mirjam Francetič je zanimalo kdaj se bo rešil prometni kaos (poletni) v Ilirski Bistrici, predvsem pri Tušu, Gostilni Mate in pri veterinarski ambulanti, ko se zavija proti Podgradu. V nadaljevanju jo je zanimalo, ali se lahko na navedenih točkah uredi krožna križišča. Alen Lilič je izpostavil pobudo za ureditev ceste s pločnikom oziroma, da se drugače zavaruje del cestišča, ki pelje proti Gimnaziji in Glasbeni šoli. Na koncu so svetniki obravnavali še poročila o poslovanju podjetja PGP Snežnik d.o.o. za leto 2007 ter sprejeli sklep, da dajejo soglasje Komunalnemu podjetju Ilirska Bistrica za izpeljavo postopkov v skladu z zakonodajo, da se izvede prodaja Proizvodnega gradbenega podjetja Snežnik d.o.o., Cankarjeva 29, Ilirska Bistrica, strateškemu partnerju, ki bo zagotavljal nadaljnji razvoj družbe in povečal raven njene aktivnosti, pod naslednjimi pogoji: - da v roku petih (5) let novi lastnik izvede preselitev separacije na lokacijo kamnoloma Gabrovec, - da najmanj za obdobje petih (5) let po nakupu obdrži sedanje zaposlene v podjetju. Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je sprejel tudi stališče, da Občina Ilirska Bistrica po preselitvi separacije na novo lokacijo izvede postopno sanacijo opuščenega kamnoloma, pri čemer se prej določi namembnost in vsebina tega prostora. Za navedeno sanacijo se nameni del sredstev dobljenih iz prodaje Proizvodnega gradbenega podjetja Snežnik d.o.o., Cankarjeva 29, Ilirska Bistrica. F=* R M D.O.O. ST CZ) R LJ prostorsko URBANISTIČNO KRAJINSKO IN arhitekturno načrtovanje Vojkov drevored 2 6250 Ilirska Bistrica TEL.: + + 3B6 (0)40 7B3 9 43 E-mail: ^ _________ _ ^ . v □ D IDEJE DO NAČRTA ■***■"- .PF" arhitektura Izdelava vseh vrst projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in zIInjim povezano svetovanje Izdelava prostorske in URBANIZEM URBANISTIČNE dokumentacije TER STROKOVNIH PODLAG ŠTUDIJSKI OBISK IZ KOSOVA V petek, 17.10.2008 smo gostili študijski obisk predstavnikov LAS-ov iz Kosova. 14 udeležencev je bilo na obisku v Sloveniji sicer ves teden, saj so se izobraževali za delo v okviru programa LEADER in nabirali slovenske izkušnje z razvojem podeželja. V okviru obiska smo udeležencem na gradu Prem predstavili našo Lokalno akcijsko skupino in izkušnje pri ustanavljanju društva, seznanili in ogledali so si projekt Gradu Prem, nato pa smo jim predstavili projekt Turistične vasi Narin in Turistično kmetijo Andrejevi. Zaradi slabega vremena smo nažalost morali izpustiti obisk Novakovega mlina, vsekakor pa je obisk dosegel svoj namen, še posebej zaradi izmenjave izkušenj in pogledov na razvoj podeželja. llJiUBI ■ ; : ij%f M Bi j® ' " Jvl vvvvvv. razvoj-podezelja. si 4. DAN SLOVENSKIH LEKARN Delo farmacevta v lekarni je posvečeno poučevanju uporabnikov storitev o pravilni in varni uporabi zdravil in s tem zagotavljanju optimalnega zdravljenja. Tako je tudi Dan slovenskih lekarn, ki ga lekarniški farmacevti praznujemo 26. septembra, zaznamovan z nizom aktivnosti namenjenih vam, obiskovalcem lekarn. Letošnji Dan slovenskih lekarn smo posvetili otrokom. Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu je pripravila knjižico o pravilni in varni uporabi zdravil ZDRAVILA IN OTROCI ter zloženko z istim naslovom, ki sta bili na voljo vsem obiskovalcem lekarn. Pobudi Sekcije farmacevtov javnih lekarn in Ministrstva za šolstvo, da bi farmacevti svoje delo in znanje predstavili učencem osnovnih šol, smo se pridružili tudi v Lekarni Ilirska Bistrica. Na obisk smo šli v OŠ Jelšane, kjer smo šolsko uro preživeli z učenci od 1. do 5. razreda. Pogovarjali smo se o lekarni, o tem kaj najdemo v lekarni, o zdravilih, zdravju, bolezni, zdravljenju, idr. Predstavili smo jim različne oblike zdravil: tablete, kapsule, sirupe, svečke, kapljice, mazila. Pripravili smo zgodbico o Jaki in njegovem bolečem ušesu. Skozi zgodbo so učenci spoznali pravilen potek zdravljenja ter pomen sodelovanja med otroki, starši, zdravnikom in farmacevtom v lekarni. Tako pridobljeno znanje so obnovili z igrico »spomin«, v kateri so sličice iz zgodbe razvrstili v pravilen vrstni red. Otrokom smo pokazali injekcijo in skupaj smo odgovorili na vprašanja: ali lahko otroci sami poberejo injekcijo; kaj se lahko zgodi, če jo poberejo; koga morajo poklicati, ko jo najdejo... Zanimivo srečanje smo obeležili s skupno fotografijo. Za sodelovanje se še posebej zahvaljujem ga. Romani Kompan. Kristina Križman, mag. farm. Lekarna Ilirska Bistrica Pomembno je vedeti! (nekaj osnovnih informacij iz knjižice Zdravila in otroci) Dobra informiranost o zdravilu in otroku pomembno vpliva na pravilno in varno uporabo zdravila pri otroku. Pri uporabi zdravil pri otrocih moramo biti odločni, potrpežljivi in vztrajni. Starši morajo upoštevati navodila zdravnika in farmacevta o odmerku zdravila, časovnem razmiku med posameznima odmerkoma in navodilo za pravilno uporabo zdravila. V primeru kakršnih koli vprašanj o zdravilih, se morajo starši obrniti na zdravnika ali farmacevta. Otroci morajo vedeti, da nikoli ne smejo uporabljati zdravil, če jim jih ne dajo starši, zdravstveni delavec ali druga znana oseba. Zdravila nikoli ne poimenujemo z besedami, kot so bonbonček, sladkorček... Zdravilo je predpisano za točno določeno osebo in natančno določene bolezenske znake, zato ne uporabljajte zdravil, ki so vam ostala od prejšnjih zdravljenj drugih otrok ali še slabše sosedovih otrok. Otrokom, mlajšim od dveh let, ne dajajte zdravil, dosegljivih brez recepta, razen po predhodnem posvetu z zdravnikom ali farmacevtom. Zdravila shranjujemo zunaj dosega otrok. VES SVET JE LEPO, BOGATO POLJE, NA KATEREM LAHKO VSI ZA D0L60 VEČNOST ŽANJEMO. Po sv. maši je pred cerkvijo sledila še pogostitev društev kmečkih žena z območja Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje ter društva vinogradnikov iz Šentjurja. Sonce in lepa narava so bili kot nalašč izziv za prenekaterega romarja , da se je kar peš odpravili iz Ponikve po Slomškovi poti na Slom. Tisti, katerim je hoja predstavlja problem so se lahko odpravili na Slom z avtobusi in tako na bolj posreden način občudovali Slomškovo Ponikvo v vsej njeni lepoti. Na Slomu se je pred rojstno hišo Antona Martina Slomška slavnostna akademija pričela z državno himno v izvedbi Zbora Svete Cecilije župnije Marijinega oznanjenja iz Ljubljane. V nadaljevanju programa je prisotne pozdravil domači župan mag. Štefan Tiselj, nato pa je besedo prevzel Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Dejal je, da Evropo zajema lakota, saj v njej živi več kot 100 milijonov ljudi na pragu socialne revščine, pridelali čim več zdrave hrane in da sploh vemo, kakšno hrano uživamo”. Ne more pa razumeti “sramotno nizkih” kmečkih pokojnin, s katerimi ni mogoče preživeti. Da se čimprej popravi ta krivica, se je javno zavzel Bojan Šrot predsednik stranke SLS. Zavzel se je za razvoj slovenskega kmetijstva, ustrezen položaj kmeta in za poseljenost slovenskega podeželja. Prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman se je vprašal, kaj so kmetje pridobili v zadnjih 20 letih. Med pridobitvami je izpostavil ukinitev določila o velikosti kmetij na 10 hektarjev, ki je omogočilo možnost razvoja kmetijstva. Skrbi pa ga, “da smo zajadrali v grob kapitalizem oz. v kapitalistični kapitalizem". Pri tem se je vprašal, kako se bo potem kmetijstvo v dejanskem kapitalizmu sploh razvijalo. Oman je še opozoril, da je bila skozi zgodovino kmetstva na njegovi strani samo neka konzervativna stranka. “In če ta stranka ni v poziciji, da odloča, potem je to izgubljen čas Leto je naokrog in prelepa jesenska nedelja je že petič v organizaciji Tonjota Janežič , svetnika SLS SKZ - Slovenske kmečke zveze pri KGZS OE - Postojna ob pomoči in sodelovanju posameznikov, pospremila ilirsko bistriške kmete na Slomškovo Ponikvo in nato na Slom, kjer so se zbrali slovenski kmetje na svojem romarskem shodu. Od blizu in daleč so prišli k svojemu zavetniku, zavetniku slovenskih kmetov in kmetijskega slovstva blaženemu Antonu Martinu Slomšku, katerega misel je bila izbrana za letošnje geslo: » Ves svet je lepo, bogato polje, na katerem lahko vsi za dolgo večnost žanjemo.« Cerkev sv. Martina na Ponikvi so do zadnjega kotička napolnili romarji od vsepovsod .Sveto mašo je daroval ob somaševanju več duhovnikov celjski škof msg. Prof. dr. Anton Stres. Za prepevanje med mašo pa je poskrbel Zbor Svete Cecilije župnije Marijinega oznanjenja iz Ljubljane in Tomaševi - družina Nemanič iz Božakovega v Beli kra- jini. Med obredom sv. maše se je škof dr Stres v svoji pridigi dotaknil razmišljanja o velikih preizkušnjah z katerimi se je srečal marsikateri kmet v iztekajočem letu. Menil je, da naravnih nesreč ne moremo preprečiti, lahko pa njihove posledice ublažimo s sočutjem, medsebojno pomočjo in solidarnostjo. >> V naravi kjer je vse povezano je med jablano in čebelo tesnejša vez kot si mislimo. Pomembno je, da čebela obišče jablanov cvet, šele nato se začne razvoj plodiča, ki ob skrbni negi postane sočno in zdravo jabolko - sadež poln simbolike. Govori nam o zdravju pa tudi o tem, da v svoji sredici čuva semena jutrišnje jablane. Skozi vsak sadež nam po malem spregovori Anton Martin Slomšek, ki je dal še vedno veljaven kmetijski nasvet - mlad sadi jablano za stare dni ... Obdobje izobilja ne spoštuje več jabolka, koliko obcestnih nasadov je propadlo, koliko imenitnih starih sort najdemo le še v bolj odmaknjenih krajih in vrtovih. Ne glede na to pa jablana s svojim sadom jabolkom ostaja okras in ponos slovenske dežele, »ztemi besedami je napovedovalec prinašalcev darov med darovanjem pospremil Špelo Sedmak mlado predstavnico slovenskih kmetov z Ilirske Bistrice, ko je prinašala na oltar zahvale košaro jabolk in čebeljih izdelkov simbolični dar vseh Ilirsko Bistriških kmetov in čebelarjev združenih v Čebelarskem društvu Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Kmetje so se ob koncu slovesne daritve združeno zahvalili Bogu za dobro letino pa tudi za to, da so premagali težave ob letošnjem neurju. Avstrija pa odpira trgovine za obubožane. Zato se je Smrkolj vprašal, kako naprej in kako zagotoviti ustrezen razvoj kmetijstva ter pridelati čim več hrane. “Podeželani se moramo zamisliti nad razvojem morale in demokracije v Sloveniji. Evropski kmetje vedo, da leva politika ni bila nikdar usmerjena v razvoj kmetijstva, ta politika želi reševati socialne probleme na drugi strani,” je poudaril Smrkolj. Predsednik SLS Bojan Šrot je spomnil, da ima ta stranka korenine v kmetijstvu in da se v stranki zavedajo, kako pomembno je, “da bi za kmetstvo.” Profesorica z mariborske univerze Jana Bezenšek je v svojem nagovoru razmišljala o Slomšku z vidika njegovega družbenega delovanja in je osvetlila njegovo življenjsko pot. Ocenjuje, da je Slomšek živel življenje svojih faranov in da bi bilo prav, da se Slovenci zavedamo konkurenčnosti naših duhovnih vrednot. “Moramo imeti mir v naših dušah, spraviti se sami s seboj. Slomšek je grajal samohvalo, tožarjenje, nedelo, pijanost in surovost," je še dejala Bezenškova. V zaključku slavnostne akade- (Anton Martin Slomšek) mije so sodelovali še Predstavniki stanovskih in branžnih organizacij ter predstavniki Slovencev iz zamejstva (Zveza kmetic Slovenije - predsednica Irena Ule, Zveza slovenske podeželske mladine - predsednik Rok Sedminek, Sindikat kmetov Slovenije - podpredsednik Marjan Gorenc, Čebelarska zveza Slovenije - predsednik Boštjan Noč) Po uradnem delu na akademiji pred rojstno hišo A.M.Slomška sta si za pogovor z udeleženci shoda iz Ilirske Bistrice vzela čas tudi predsednik KGZS Ciril Smrkolj glavni in odgovorni organizator shoda Marjan Papež. V lepem in sproščenem pogovoru smo imeli priliko, da smo si izmenjali kar nekaj lepih misli. Po zaključku slavnostne prireditve smo odhajali domov polni resnično lepih spoznanj in doživetij. Veselil sem se , ko mi je v slovo marsikateri udeleženec shoda stisnil roko z besedami : » Hvala, pa drugo leto na nas ne pozabi. » Verjemite mi, da so bile te besede še ena velika drobtinica k resnično uspelemu letošnjemu 5. srečanju kmetov na Slomškovi Ponikvi. Kot pobudnik in organizator romanja se zahvaljujem vsem Vam, kateri ste me ves čas vzpodbujali in mi stali ob strani kljub moji nedavni nesreči, da smo se lahko skupaj v tako velikem številu udeležili 5. vse slovenskega shoda na Ponikvi. Še posebej bi se rad iskreno zahvalil: Cirilu Smrkolju predsedniku KGZS, glavnemu in odgovornemu organizatorju shoda Marjanu Papežu, mag Miranu Nagliču, Tatjani Vrbovšek, Janezu Okolišu, Milanu Mozetiču, Vincencu Otoničarju, strokovnim delavkam Kmetijsko svetovalne službe v Ilirski Bistrici in Postojni, dekanu č.g. Gabrijelu Vidrihu, Avtobusnemu podjetju AVRIGO in EDOTURSU za lepo predvsem pa varno vožnjo šoferjema Janezu Valenčiču in Vojkotu, Zorkotu Šabec - Predsedniku Čebelarskega društva AŽ iz II.Bistrice , nepogrešljivemu. Cvetotu Prosenu - praporščaku Čebelarskega društva AŽ iz II. Bistrice, Poloni Štembergar- cvetličarna POLONA za pripravo darila, Turistični kmetiji Malečkar iz Prema še posebej Ivanu za darovano sadje, skrb in podporo , še posebej pa bi rad izrekel pohvalo in zahvalo gdč. Špeli Sedmak za vso pomoč pri organizaciji in vodenju, hvala tudi vsem Vam, kateri ste se tega romanja udeležili in z tem izkazali zaupanje v A .M. Slomška zavetnika slovenskih kmetov, hvala tudi vsem Vam, katere ste mi kakorkoli pripomogli, da je 5. srečanje na Ponikvi uspelo v vsem svojim žarom, pa se Vam nisem posebej zahvalil. Naj na koncu bi pa rad izkoristil besedi ISKRENA HVALA vsem Vam spoštovanim prijateljicam in prijateljem za vse Vaše tople besede spodbude v času mojega okrevanja. Lahko mi verjamete, da ko se znajdeš odet z plaščem bolečine in strahu je še kako pomembna prav vsaka topla beseda prijatelja. Tonjo Janežič ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h GOSTILNA s prenočišči §*■ PCTcr Ema Deželak s.P. Dolenje 64, 6254 Jelšane ' tel.: +386 (0)5/71-42-648 GSM: +386 41 747 657 =. '' -t ‘ Ordinacija IL, BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 1300- 1930 in torek 700- 1330 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 1400- 2 O30 in sreda 700- 1330 tel. 726 50 04, 726 54 01© MLADI IN MIGRACIJE odprtega in dinamičnega projekta so bili Slovenci po svetu, tema, ki se jo j® Po šolah obdelovalo pri različnih Predmetih, medpredmetno ali v času interesnih dejavnosti. Bistriška mentorica je z osnovnošolci, ki so v treh istih prestopili tudi prag srednje šole, to tematiko obdelovala v okviru dela odseljevali ter s kakšnim namenom so odhajali iz rojstnega kraja. Zavzetost mladih raziskovalcev so opazili tudi organizatorji projekta ter jih kot redke slovenske predstavnike povabili najprej na dvodnevni zaključek projekta v Ljubljano, konec septembra pa še na enotedensko za- ključno srečanje na Norveškem. V Ljubljani izpeljana okrogla miza je bila pomembna predvsem zato, ker so tu potekale predstavitve triletnega dela. Šlo je za debate o poteku raziskovanja, sam pogovor pa se je nato razvil v smeri problemov. Pomembna je bila izmenjava mnenj s prisotnimi Španci, ki so izpostavili bolj imigrantske teme. Srečanje na Norveškem sta sestavljala dva sklopa aktivnosti. Eden je bil namenjen druženju s sovrstniki, jadranju s pravimi vikinškimi ladjami, kuhanju rakov, gobarjenju, izletu s kanuji, likovnim delavnicam, nogometnemu udejstvovanju... Drugi sklop pa je bil namenjen debatam in izmenjavi mnenj. Mladi iz devetih evropskih držav so bili namreč razdeljeni v štiri skupine, v katerih so se pogovarjali, debatirali in na podlagi svojih izkušenj iskali možne rešitve ter ob koncu sprejeli zaključno deklaracijo. Mladi in migracije (Youth and Migration) je triletni projekt, katerega zamisel izhaja iz Norveške, tamkajšnjega emigrantskega centra. Pri projektu je sodelovalo 13 evropskih držav in ZDA. Nacionalni koordinator projekta za Slovenijo je bil Inštitut za slovensko izseljenstvo znotraj Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Projekt je potekal od leta 2005 pa do letos, ko sta bili v ta namen organizirana dva zaključna srečanja. V projektu je sodelovalo več slovenskih šol, za predstavitev na sklepnem dejanju tega projekta pa sta bili izbrani dve šoli. Poleg predstavnikov iz Ljubljane, so bili na zaključni srečanji povabljeni trije bistriški dijaki in sicer Nastja Jur-sinovič, Oskar Štrajn in Rok Smrdelj, pod mentorstvom Nadje Baša. Cilj projekta Mladi in migracije je bil mlade (učence predmetne stopnje osnovne šole in dijake srednjih šol) v Sloveniji seznaniti z migracijskimi temami in pri njih vzpodbuditi medkulturni dialog. Rdeča nit tega z nadarjenimi za zgodovino. Rok, Nastja in Oskar so se v vseh treh letih z veliko vnemo posvečali projektu in se odločili za raziskovanje precej težkega raziskovalnega področja. Glavni vir informacij so dijakom predstavljala družinska drevesa in iskanje prednikov iz Ilirske Bistrice, ki so se odseljevali. Mladim raziskovalcem je bilo s pomočjo 52 vprašanj dolgega intervjuja cilj ugotoviti to, kam so se naši predniki Po mnenju mentorice, Nadje Baša, je bil glavni namen srečanja v Stavangerju ta, da so dijaki spoznali, da migracija ni vezana samo na neko država, ampak da so migracije zajele vse evropske države in so bili problemi vezani na migracijske tokove povsod enaki. Velik poudarek pa je bil na Norveškem zagotovo medkulturni dialog in to, kako ljudi, ki so prišli v tvojo rodno državo seznaniti s kulturo nove domovine. Vsekakor je bila bistriškim dijakom in njihovi mentorici udeležba na tem zaključnem dejanju, ob koncu septembra, na Norveškem velika nagrada za trud, ki so ga v teh letih posvečali omenjenemu projektu. Pohvale mladim raziskovalcem, ki zagotavljajo, da bodo projekt nadaljevali, izdali celo knjižico, ga še širše zastavili ter poskušali priti do novih dognanj ter še boljših rezultatov. DORIS KOMEN ČILI V NOVO ŠOLSKO LETO Člani Društva za tretje življenjsko obdobje II. Bistrica smo novo šolsko leto 2008-09 začeli s skupnim srečanjem v dvorani Doma starejših občanov. II. Bistrica. Nasmejani obrazi, pozdravi, stiski rok, objemi dokazujejo, da smo v letih druženja postali pravi sošolci, kolegi, prijatelji. Sledil je vpis v krožke in tečaje. Najstarejši, in še vedno številčni, so jezikovni tečaji (italijanščina, angleščina). Začetni: nemščina, španščina, ruščin še vabijo nove člane. Kulturna klepetalnica ima dolgoletno tradicijo. Lepo so se “prijele: Umetnostna zgodovina, Spoznavajmo svet in domovino, Kleklanje. Že drugo leto aktivno deluje skupina pohodnikov. Vsako leto je precej zanimanja za računalniško opismenjevanje, letos zlasti “Uporaba interneta”."Tega živega vse toka” skrbi za naš duševni razvoj. Najnovejša ponudba, ki bo privabila marsikoga, je “Polepšajmo svoj dom”. Skupino bo vodila mlada priznana strokovnjakinja. Predsednica društva, Marica Šlenc Zver, je nato pozdravila vse prisotne in oznanila uradni začetek šolskega leta, ki bo 1. oktobra 2008. Povabila nas je tudi, naj obiščemo Festivala za III. žMjenjsko obdobje, ki bo potekal od 30.9.-2.10. v CD v Ljubljani. Povedala je še, da je Banka Koper podarila društvu skromno vsoto in darilca, katera smo dobili ob koncu srečanja. Hvaležni smo za pozornost. Gostja večera, priznana psihologinja in pedagoginja Katarina Lavš, mimogrede zaslovela je tudi s knjigo posvečeno pokojni m Alti . llmk« t- i: ! ■ • pevki Marjani Deržaj, je stopila med nas. Njeno predavanje je bilo nabito s čustvi: z ljubeznijo, dobroto, s sovraštvo, z odpuščanjem,... Sporočala nam je, naj se z dobrohotnostjo, dobronamernostjo,dobrosrčnostjo, ki ne pričakuje “daj-dam”, razvijamo. Dobrota je namreč tisto čustvo, ki združuje, združevanje pa - pomirja. Postavljala je sebi in nam številna vprašanja. Med drugimi tudi o smislu življenja. Po njenem mnenju smo svoje poslanstvo izpolnili že s tem, da smo bili "kdaj komu v i r veselja”. Verjamem, da je sprožila s svojimi besedami v nas vihar z neštetimi podvprašanji, tako kot ga je zastavil naš član: Odpuščanje-spomin? In odgovor: ? Upam, da bo ta prispevek pritegnil članstvo iz novih krajev. Naše društvo namreč BISTRI UM, SPODBUJA DUHA IN KREPI TELO! Za Društvo za lil. življenjsko obdobje Marica Gaberšnik 041/869 727 Tgradbeništvo SAFTIČ I SAFTIČ ZDENKO s.p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si PROJEKT FIT SLOVENIJA »SVET GIBANJA, SVET VESELJA« NA OŠ ANTONA w w w ŽNIDERŠIČA IN V ENOTI VRTEC V sodobnem času so otroci premalo gibalno dejavni. V razvitih državah in tudi pri nas več kot polovica otrok večino svojega prostega časa preživi v sedečih aktivnostih. Tudi starši imajo praviloma vse manj časa za otroke in skupno gibanje z.njimi. Zato je Mednarodni projekt Fit Slovenija©, ki otrokom v okviru učnega procesa v vrtcih in šolah, kjer otroci preživijo večino svojega časa, ponuja kakovostne gibalne/ športne programe, kateri se povezujejo tudi s področji matematike, jezika, umetnosti, glasbe itn., še posebno dragocen, saj jih pod motom »svet gibanja, svet veselja« z igro motivirano popelje v svet zdravih in koristnih aktivnosti. V okviru projekta se strokovno uspo- sabljajo tako pedagoški delavci kot tudi starši, ki se naučijo otrokom nuditi več gibalne dediščine za njihovo polnejše in zdravo življenje. (Barbara Konda, univ. dipl. fiziolog, direktorica mednarodnega projekta Fit Slovenija) Pomembni cilji in naloge projekta so: • vnesti več gibanja v delo z otroki in povečati psihofizične sposobnosti otrok in odraslih, • skrbeti za celosten in zdrav gibalni razvoj vseh vključenih otrok in zaposlenih, • z gibanjem prispevati k zdravju in odpornosti. Eden izmed glavnih ciljev projekta je tudi promocija gibanja za učenje in zdravje. Redna gibalna/ športna aktivnost v otroštvu zagotavlja osnovanje trdnih temeljev za redno gibalno/športno aktivnost kot življenjsko potrebo. Današnji življenjski slog je vezan na zaprte prostore s televizijo in računalnikom, na vožnjo z avtomobilom, delovni čas staršev postaja vse daljši, manj je druženja z vrstniki izven šole... Tako otroci nimajo več veliko možnosti seznanjanja z naravnimi materiali, kateri primarno razvijajo naravne oblike gibanja. Posledica “sedečega” življenjskega sloga so vedno slabše razvite motorične sposobnosti, nerazvite nekatere naravne oblike gibanja, večja obolevnost otrok, izpostavljenost različnim nevarnostim in s tem poškodbam in še bi lahko naštevali. Vse zgoraj naštete ugotovitve, ki jih ugotavljamo in opažamo tudi sami, so nas zaposlene na šoli in v vrtcu prepričale, da smo se v lanskem šolskem letu vključili v Mednarodni projekt, ki poteka v Sloveniji že 10 leto. Z majhnimi koraki vnašamo v svoje delo vsebine, ki smo jih do sedaj spoznale na izobraževanjih. V letošnjem šolskem letu bodo tudi starši seznanjeni s pomenom gibalne/športne aktivnosti v razvoju otroka na tematskih roditeljskih sestankih, ki jih bo izvedla direktorica mednarodnega projekta Fit Slovenija Barbara Konda, univ. dipl. fiziolog. V projekt so vključeni učenci prve triade, oddelkov podaljšanega bivanja, oddelkov s prilagojenim programom in vsi otroci v vrtcu. Moto, ki smo si ga na izbrali se glasi »GIBANJE VSAK DAN ODGANJA ZDRAVNIKA STRAN.« Ena izmed glavnih nalog, ki smo si jih zadali v tem šolskem letu, je oblikovanje različnih čutnih poti. Na šoli in v vrtcu smo bili meseca oktobra zelo aktivni še posebno pa v sredo, 15. oktobra, na svetovni dan hoje. Fitov aktivni sprehod in jesenska čutna pot na Svetovni dan hoje v sredo, 15.10.2008, na OŠ Antona Žnideršiča Starše smo v začetku oktobra prosili, naj pomagajo otrokom pri zbiranju divjega kostanja, storžev in kamenja. Zbrani material so otroci prinesli v šolo v sredo, 15.10 2008, na svetovni dan hoje. Iz zbranega naravnega materiala so otroci izdelali jesensko čutno pot, ki je bila sestavni del Fitovega aktivnega sprehoda. Pri oblikovanju čutne poti so se s suhim listjem pridružili tudi otroci iz vrtčeve-ga oddelka, ki gostuje na naši šoli. Na Fitovem aktivnem sprehodu so morali otroci opraviti 10 nalog. Začeli so s hojo po robniku, sonožno skakali po stopnicah navzgor, hodili po kamenju, kostanjih, storžih in suhem listju, na hrbtu nosili sošolca, korakali, skakali z zidu, hodili zadenjsko po stopnicah ...Nekatera gibanja je veliko otrok prvič izvajalo. V sončnem in toplem dnevu je bilo veselje gledati nasmejane in prepotene obraze otrok, ko so »ritensksko« po stopnicah prispeli do cilja. čutno pot bodo lahko otroci dopolnjevali do konca meseca oktobra. Na aktivni sprehod pa se bodo z učiteljicami odpravili še večkrat. Po uspeli jesenski čutni poti bomo v mesecu maju pripravili tudi spomladansko čutno pot iz naravnih materialov, ki bodo na voljo v tem letnem času. V sodelovanju s šolsko planinsko skupino načrtujemo v mesecu decembru nočni pohod na Drago na katerega ste vabljeni vsi, ki skrbite za svoje zdravje in imate radi gibanje v naravi. Koordiantorica Fit projekta Marta Bratovič OTROCI IZ VRTCA NA TITOVI ČUTNI POTI V našem vrtcu že drugo leto sodelujemo v mednarodnem FIT projektu » Svet gibanja, svet veselja«, ki vzpodbuja gibalne športne aktivnosti otrok.. Ker je pri našem vzgojno izobraževalnem delu glavno vodilo ohraniti dobro zdravstveno stanje otrok in izboljšati gibalne sposobnosti otrok, smo v mesecu oktobru organizirali Fitovo Čutno pot. Otroci so se imeli možnost seznaniti z gibalnimi aktivnostmi s pomočjo jesenskih plodov in naravnih materialov. Tako so hodili, se plazili, se kotalili po mahu, storžih, lubju in jesenskem listju. Skakali in tekali so po hlodih. Z orehi, šiškami, storži in kostanji so zadevali drevo. Tekmovali so v vlačenju, nošenju majhnih in velikih buč. Za popestritev so lovili dežne kaplje. 15.10. smo obeležili svetovni dan hoje. Na ta dan so šle vse vrtčeve skupine na razne Fitove aktivne gibalne sprehode. Tudi v bodoče načrtujemo podobne gibalne aktivnosti, saj sta igra in gibanje najpomembnejša za otrokov zdrav razvoj in zagotavljata osnovanje trdnih temeljev za redno gibalno športno aktivnost kot življensko potrebo. Dipl. vzgojiteljica Tamara Vičič, OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec. OBISKALI SMO GROB PESNICE MAKSE SAMSA Na obletnico rojstva naše pesnice Makse Samsa smo učenci petih razredov OŠ Dragotina Ketteja obiskali njen grob. Postavili smo ji svečko, ki smo jo zanjo izdelali sami. Učenci OŠ Dragotina Ketteja IGRE NEKOČ IN DANES Dokler se človek lahko igra, ohranja veselje do življenja in mlado srce. V vrtcu nam je lepo prav zaradi igre. Ta je dandanes drugačna, spremenil jo je čas. Stare igre tonejo v pozabo, nadomeščajo jih »instant« igre in igrače, televizija in računalnik. Ob tednu otroka smo se v Vrtcu Pregarje odločili, da bomo nekaj starih iger obudili, stare igrače zvlekli s podstrešij in jih razstavili, na obisk pa povabili nono, ki nam bo o svojem otroštvu pripravljen povedati kaj več. Starši so radi priskočili na pomoč. Opisali so igre iz svojega otroštva , otroštva staršev in celo starih staršev. Ves teden smo se z otroki igrali in marsikakšni, že pozabljeni igri, vrnili mesto na dvorišču in travniku. V sredo, 8. oktobra, nas je obiskala ga. Ana Gombač in se po zanimivem opisu starih iger z nami še poigrala. Pikiji in Pikice iz Vrtca pri OŠ Pregarje KULTURNI UTRIP V KOČANIH Na OŠ Podgora Kuteževo smo v lanskem šolskem letu pripravljali projekt Kulturni utrip v Kočaniji. Učitelji in učenci smo celo leto zbirali podatke o tem, kaj se je in kaj se še vedno dogaja v Kočaniji na področju kulture. Ugotovitve smo strnili v biltenu, projekt pa smo zaključili s prireditvijo. Prireditev ob zaključku projekta je potekala v petek, 26. 09., v telovadnici šole. Program je povezovala mama dveh učenk Lidija Celin. Za začetek je številnim obiskovalcem razložila, da smo se za projekt odločili, da ne bi šli v pozabo lokalni običaji, da bi le-te prenesli na mlajše rodove in da bi se bolj zavedli pomena kulturnega delovanja. Prvi so se nam predstavili otroci iz vrtca, ki so zapeli in zaplesali. Pevski zbor naše šole pa je pod vodstvom Jerice Strle zapel E ko himno. 26. september 2008 si bo gotovo zapomnila naša bivša učenka Tadeja Logar (na sliki), ki nam je predstavila svojo prvo pesniško zbirko Pot do sanj. Nato sta Alenka Zadnik in Alek- sandra Iskra prebrali pesmi Marine Grilj Ženska sem in Ivana Hribarja Pijanček. Sledil je še zabavni del progra- ma. Kočanija je namreč dala veliko dobrih pevcev in instrumentalistov. Nekateri so imeli pogum in znanje ter so prestopili lokalne meje in se uveljavili v širšem slovenskem prostoru, drugi pa so ostali ujeti v Kočaniji in s svojim petjem in igranjem pomembno vplivali na življenje okrog sebe. Nastopili so: Karlo Jaksetič, od leta 2003 član primorske glasbene skupine Faraoni, Marjan Uljan, vodja skupine Malibu,, harmonikarja Anton Šestan in Matic Hrenovec ter skupine Ventilčki, Riži ko in Lojze s prijatelji. Ob koncu sta prisotne nagovorila še ravnateljica Mirjam Vrh in župan Anton Šenkinc, ki sta otvorila še obnovljeno kuhinjo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi zanimivo razstavo starih instrumentov, fotografij, ročnih izdelkov, literernih del ter drugega gradiva, ki smo ga zbrali s pomočjo prijaznih domačinov. Upamo, da smo z našim projektom prispevali k še bolj plodnemu kulturnemu delovanju v naših krajih. Novinarski krožek OŠ Podgora KAMNOSEŠKA UČNA POT V sredo, 8. oktobra smo šli učenci iz OŠ Pregarje v vas Kal pri Pivki. Ko smo sestopili z avtobusa, nas je pričakala vodička, ki nas je v dobrih dveh urah popeljala skozi zgodovino te vasi in njenih ljudi po Kamnoseški učni poti. Sprehodili smo se mimo kamnoseške delavnice, cerkve sv. Jerneja, Jerčinove domačije, dveh kapelic, Štirne in Avscovega »prehta«, kot kamnolom poimenujejo domačini. Izvedeli smo, da ima kamnoseška obrt v tej vasi več kot dvestoletno tradicijo. Znanje o tej dejavnosti seje prenašalo iz roda v rod: kamnosek je bil oče, pa njegov oče in ded, za kamnoseka se je izučil tudi sin. Še dandanes živi ta obrt in način kamnoseškega dela v današnjem času smo si lahko ogledali pri družini Avsec. Nedaleč od njihove delavnice stoji globoka Štirna lijaste oblike, velik vodni zbiralnik iz 19. stoletja, ki nas je zelo navdušila, saj se v več stopnjah spušča proti dnu. Sprehod Po Kalu smo zaključili pri Šobčevi domačiji. Sprejel nas je prijazen lastnik te domačije in nam razkazal njeno notranjost, ki priča o preteklem življenju ljudi. Mnogim med nami bo ostala v spominu črna kuhinja in prgišče orehov, ki smo jih dobili za popotnico. Čisto za konec smo za Šobčevo domačijo naredili še skupinsko fotografijo za našo šolsko kroniko. Ko smo stopali po sledeh kamnoseških obrtnikov, smo spoznali, kaka se v vsaki vasi skriva nek neprecenljiv zaklad, ki ga je vredno ponuditi javnosti na ogled in seveda tudi obiskati. Učenke novinarskega krožka OŠ Pregarje PRAZNOVANJE OB TEDNU OTROKA Teden otroka, ki je potekal od 6. do 12. oktobra, smo v jasličnih skupinah počastili na prav poseben način. Čebelice, Pikiji in Ribice so na temo Nekoga moraš imeti rad, preko FIT projekta Čutna pot, spoznavali naravne materiale( listje, mah, lubje, koruzno ličje, storže, narezana debla različnih velikosti, ...). Poteh materialih so otroci lahko hodili, se plazili, jih otipali, vonjali, ... nekateri so bili nad njimi navdušeni, drugi so jih le od daleč opazovali. V tem tednu pa smo vzgojiteljice in pomočnice poskrbele, da so se otroci tudi zabavali. Družili smo se skupaj, peli, plesali, brali pravljice in se spoznavali. Bilo nam je lepo in sklenili smo, da to še kdaj ponovimo. Pomočnica vzgojiteljice Maja Porta, OŠ A. Žnideršiča, enota vrtec. PO DOLENJSKI Da učenje ni mačji kašelj, smo spoznali, ko smo se utrujeni vračali z literarno-zgodovinske ekskurzije po Dolenjski. V četrtek, 16. oktobra smo se namreč učenci Osnovne šole Rudolfa Ukoviča iz Podgrada odpravili po Dolenjski, da bi spoznavali njene kulturnozgodovinske značilnosti. Dan je bil lep, dolenjski griči so bili obarvani v spokojne jesenske barve. Najprej smo se ustavili na gradu Turjaku. Vodič nam je pripovedoval o usodi gradu in njegovih lastnikih. Ogled globoke jame- ječe sredi gradu je popestril z zanimivo pripovedjo o ujetih Turkih, ki sojih metali v globoko izkopano jamo. Po vrvi so jim spuščali hrano in ko je le-ta ostala nedotaknjena, so vedeli, da je ujetnik umrl. Pot smo nadaljevali do Rašice, rojstnega kraja Primoža Trubarja. Vodič nam je v zanimivo urejeni hiši, popisani s Trubarjevimi besedili, osvežil spomin na Trubarjev pomen za Slovence. V Velikih Laščah, natančneje v Levstikovem kulturnem domu, nam je gospa Mira na zanimiv in prijeten način predstavila kulturno udejstvovanje in življenjski poti Frana Levstika in Josipa Stritarja. Že dokaj utrujene nas je pot vodila do Muljave, domačije Josipa Jurčiča. Po ogledu 20-minutnega filma o pisatelju smo se sprehodili po njegovi rojstni hiši in poslopju ob njej. Nato pa smo si ogledali še kočo, v kateri je živel Krjavelj, vaški posebnež iz Jurčičevega Desetega brata, ki je hudiča presekal na dvoje. Domov smo se vračali v poznih popoldanskih urah; utrujeni, a bogatejši za nova znanja. Novinarski krožek Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki [ od 7:00 do 19:00 od 7:00 do 14:00 Dežurstva | Delavnik j l Sobota j Nedelja in prazniki I od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 NA ŠOLI NAS JE LETOS VEČ V šolskem letu 2008/09 se je Osnovni šoli Antona Žnideršiča pridružil tudi en oddelek vrtca. Kot nam je povedala ga. ravnateljica Karmen Šepec, je oddelek vrtca na šoli zato, ker je bilo v letošnjem letu v Enoti Vrtec vpisanih več otrok, kot je prostora v trnovskem vrtcu. V tem oddelku so predšolski otroci, ki so stari večinoma pet let. Otroci se vozijo v vrtec od blizu in tudi od daleč in ostajajo v njem tudi do šestnajste ure popoldne. Povedali so, da jim je tu zelo lepo, saj je vse novo. Veliko časa namenijo poslušanju pravljic, ki jih tudi sami prinesejo od doma. Tudi nad hrano se ne pritožujejo. Prav nasprotno, ta jim je zelo všeč. Čeprav so še majhni, dobijo včasih tudi domačo nalogo. Redno si umivajo zobe, zato jih sestra Pia velikokrat nagradi z žigom zajčka. Ker so še majhni, se njihova skupina imenuje Palčki. Za potrebe vrtčevega oddelka je šola nabavila stole, mize, igralni kotiček, garderobe, uredila zunanje otroško igrišče ter naredila sanitarje. Ves denar za to je prispevala občina Ilirska Bistrica. Na zelenici poleg šole je tako na novo zraslo majhno, a prijetno igrišče za najmlajše. V njem so različna igrala od gugalnic do tobogana. Na tem delu zelenice je vedno veselo, saj se na njem kratkočasijo vrtčevi otroci, pa tudi tisti šolarji, ki hodijo na razredno stopnjo. Prostor z igrali je našim najmlajšim članom zelo všeč, vendar si želijo v njem še peskovnik in vrtiljak. Maša Iskra in Maja Udovič NAŽ - OŠ Antona Žnideršiča JESENSKA PRAVLJICA Spet prišla je k nam jesen... Tokrat je Vrtec pri OŠ Pregarje obiskala v obliki jesenske pravljice. Na sprehodu po jesenskem gozdu so otroci nabrali različne materiale. Iz tega smo naredili gozdno hiško in škratke, ki živijo v njej. Obenem je nastajala pravljica o štirinajstih gozdnih škratkih, ki so - nihče drug kot - otroci, ki obiskujejo vrtec. Vsak od njih je zaživel v pravljici. Ves teden smo ustvarjali in zadnji dan , v petek, pravljico o škratkih, pred škratjo hišo, v Škratjem Dolu tudi zaigrali. Pikiji in Pikice iz Vrtca pri OŠ Pregarje SONČEN DAN ZA ŽIV-ŽAV Društvo prijateljev mladine Ilirska Bistrica že deseto leto zapored, ob koncu Tedna otroka, organizira prireditev ŽIV- ŽAV. Njen namen je druženje staršev in otrok, ki v ustvarjalnem in zabavnem vzdušju preživijo prijeten popoldan. Prireditev je bila že od vsega začetka za obiskovalce povsem brezplačna. Tako kot drugi podvigi Društva sloni tudi ta izključno na ramah prostovoljcev. Vsem, ki so kakorkoli pomagali, se zahvaljujem. Veseli smo, da prireditev vsako jesen privabi med 200 in 30 udeležencev. Od kar se Bistriška občina pomlajuje je še kako pomembno, da prireditev organiziramo in da je program kvaliteten. Vrsta pred taborniško kuhinjo ŽIV- ŽAV mnogo mladih. Veliko jih je skakalo po travi in se zabavalo na novem otroškem igrišču ob šoli. Dan je bil primeren za sončenje. A glavni je bil čarovnik. Kazalo je, daje negotov in malo sramežljiv, vendar je celo uro s svojimi triki držal v napetosti poln atrij radovednežev. Nasmejali smo se mu od srca. Zabavno popoldne smo zaključili, tako kot smo napovedali, ko se je znočilo. Vsi si želimo še mnogo takih druženj! Pri čarovniku- kdo bo koga? Po vseh meglenih in deževnih dneh je bila sobota, 12.10. 2008, obsijana s soncem. Atrij in okolica OŠ Antona Žnideršiča sta bila polna lepih otrok in mladih staršev in mladostnih starih staršev. Že od daleč je dišalo po palačinkah in ŽIV- ŽAV nabodalcih. Poskušali smo desertne namaze Ljubljanskih mlekarn. Ustvarjalnice izdelkov iz usnja in papirja so bile kar naprej zasedene. Glasbena delavnica in igra »kača« je zanimala Zahvale za prostor, čas, znanje in prispevke: OŠ Antona Žnideršiča- prireditveni prostor in ozvočenje Uredništvo časopisa Snežnik- objava prireditve Taborniki RSR- ŽIV ŽAV kuhinja in ustvarjalnica Mesarstvo Puc in Pekarna Slava- sestavine za nabodalca ŽIV-ŽAV Bistriški Skavti - glasbena delavnica in druge gibalne igre Banka Koper - promocijski material za nagrade Klub študentov- revije za mlade in morda malo finančno podporo Program Popoldan v Trnovem - dve ustvarjalnici Erika Iskra Tomažič in Vesna Rutar- dve ustvarjalnici Posebna zahvala ekipi redarjev iz vrst mladih očetov! Darinka Dekleva, predsednica DPM JESEN V NAŠEM VRTCU Veselo in delovno smo zakorakali v jesenske dni. Že prvi jesenski dan smo se zbrale starejše skupine (MEDVEDKI, JEŽKI IN PIKAPOLONICE) na našem travniku. Na ustvarjalno delavnico smo povabili tudi PALČKE, ki imajo svojo igralnico na osnovni šoli Antona Žnideršiča. Skupaj smo izdelali BOTRO JESEN in druge izdelke iz jesenskih plodov in pridelkov, ki smo jih zbrali s pomočjo staršev. Med ustvarjanjem smo pridelke in plodove spoznavali, opisovali, poimenovali, ter se ob tem zabavali in uživali. Naše »umetnine« izdelane v naslednjih dneh smo s ponosom razstavili v garderobi in igralnici. Še naprej bomo hodili na jesenske sprehode, opazovali njeno lepoto in nabirali plodove. Vzgojiteljica Helena Ban OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec. SPOMNILI SO SE JE V nedeljo, 12. oktobra je minilo 104 let od rojstva naše pesnice Makse Samsa. Na grobu sem ji prižgala svečko in položila majhen šopek rož. Tudi v ponedeljek sem šla na njen grob in videla, da gorite dve sveči, v vazi pa je bil lep šopek domačih rožic. Vesela sem bila, da os njen grob obiskali občudovalci njenih lepih pesmi. Tudi v torek smo se naše pesnice izpod Snežnika spomnili skupaj s stanovalci Doma starejših občanov. Ko smo čakali, da sta nam ga. Urška in ga. Majda skuhali čaj in kavo, sem jim predstavila našo pesnico, Bistričanke, ki so pesnico osebno poznale so sodelovale v pogovoru. Gospa Zofi pa je celo recitirala njeno pesmico. ŽIVELA SEM ZA PESEM? PA LAHKO V CULI NESEM KAR ONA MI JE DALA! KO V GROBU BOM LEŽALA NAJ NJEN SPOMIN OSTANE OPEVA SRČNE RANE! V teh skromnih verzih je odsev njene duše. Življenje je kot knjiga! Ko jo prečitaš ostanejo le spomini... In za vami draga Maksa so ostali neizbrisani, lepi spomini kot nežen šopek cvetja izpod Snežnika... Darinka Žbogar EKSPLOZIJA NA PLAČU V ILIRSKI BISTRICI V okviru aktivnosti meseca požarne varnosti so članice Gasilske zveze Ilirska Bistrica v nedeljo, 19. oktobra 2008 izvedle pokazno vajo reševanja ponesrečencev in gašenja stavbe. V stavbi je pri adaptaciji zaradi nepazljivosti delavcev v 1. nadstropju prišlo do eksplozije gospodinjske plinske posode. Eksplozija je povzročila rušenje dela prostora. Poškodovani sta bili dve osebi. Prišlo je tudi do požara. V vaji so sodelovale članice Prostovoljnih gasilskih društev Podgora - Podgraje, Vrbova in Ilirske Bistrice. Glavni cilj vaje je bil izboljšati pripravljenost članic PGD za ukrepanje ob nastanku požara ali druge vrste nesreče ter preveriti in izboljšati usklajenost skupnega delovanja v GZ Ilirska Bistrica. Članice so se srečale s sprejemanjem in izdajanjem povelj, zavarovanjem kraja nesreče, rokovanjem z ročnimi radijskimi postajami, izvedbo aktivne in pasivne obrambe, zagotavljanjem požarne vode, nudenjem prve pomoči, rokovanjem s tehnično in gasilsko opremo in organiziranjem logističnih potreb. Izvedena vaja je bila prva vaja, na kateri so v glavnem samostojno sodelovale same članice. Vajo so članice izvedle brezhibno in bile pohvaljene s strani poveljnika Gasilske zveze Ilirska Bistrica, mentorjev, ki so članice usposabljali, kot tudi večjega števila obiskovalcev. Članice si v prihodnje želijo vsaj enkrat letno podobno izvedbo skupne pokazne vaje vseh Prostovoljnih gasilskih društev v Občini Ilirska Bistrica, saj se ob tako zastavljenih vajah veliko novega nauči. Ob nepričakovanih in večjih naravnih ne- srečah pa je pomoč članic še kako zaželena. Članice GZ Ilirska Bistrica so sodelovale ob naravnih nesrečah tako v Brkinih kot tudi v Železnikih. Špela B. J !-l<: i-KlIA PARK TEL.: 71 45 144 V SOBOTO, 8. NOVEMBRA MARTINOVANJE OD 18. URE NAPREJ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9-22 URE OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA ILIRSKA BISTRICA HUMANITARNA POMOČ PRIZADETIM V UJMI JE RAZDELJENA! Območno združenje Rdečega križa je konec prejšnjega meseca v Brkinih organiziralo in izpeljalo odmevno akcijo za pomoč prizadetim v poletni ujmi. Glede na povratno informacijo ljudi iz najbolj prizadetih brkinskih vasi, je OZ RK naredilo res veliko in so bili vaščani z akcijo zelo zadovoljni. 9. oktobra se je Rdeči križ znova odločil na Pregarjah razdeljevati prestalo mleko, kar pomeni, da se je skupaj razdelilo 1734 I mleka, 213 kg moke, 205 kg testenin, 135 kg riža in 283 kg sladkorja. Vsekakor zavidljive količine hrane, ki so prizadetim vaščanom pomenile veliko pomoč. Zahvala gre vsekakor vsem prostovoljkam Rdečega križa ter tudi številnim donatorjem obutve in oblačil (Sportina Group Lesce, Parni d.d. Nova Gorica, Liburniad.o.o.). Posebno zahvalo s strani Območnega združenja Rdečega križa namenjajo prostovoljki IRENI BUBNIČ, ki je kot vaščanka prizadetega območja od prvega dne aktivno sodelovala pri vseh aktivnostih ter predsedniku krajevne skupnosti Pregarje, ALOJZU BUBNIČU, ki se je nesebično zavzel za vaščane ter sodeloval pri razreševanju težav in razdeljevanju humanitarne pomoči za področje Brkinov. Pomoč in skupno sodelovanje vseh omenjenih je tista, ki je v prizadete vasi vrnila dobro voljo - ilHiaSF Jam h itrutr PROSTOVOLJKE OZ RK IL.BISTRICA: Ana Gržina, Frida Smuk, Milka Štemberger, Nada Smolej, Marica Gabršnik, Nadja Baša, Silva Dekleva, Dorica Kalčič in Jožica Vidmar in ugodne pogoje za življenje. Po pogovorih z Jožico Vidmar, zaposleno na OZ RK, na Rdečem križu z veseljem ugotavljajo, da so do tega trenutka v najbolj prizadetih območjih v ujmi (v Brkinih) skoraj v celoti razdelili humanitarno pomoč in sicer v vrednosti 165.000 evrov. Trenutno pripravljajo še preostali del sredstev za pokrivanje škode na območju Ilirske Bistrice in ostalih vasi. Pričakujejo da bo le ta pomoč, v vrednosti 57.000 evrov, razdeljena do konca meseca oktobra. Z razdeljenimi 222.000 evri humanitarne pomoči, bo Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica tako zaključilo pomoč, vsekakor pa bodo še naprej izvajali aktivnosti ter pomagali ljudem pri zagotavljanju hrane, pohištva, oblačil in drugih dobrin, potrebnih za življenje. Celovito in uradno informacijo, o vseh sredstvih pomoči za namen prizadetih v poletni ujmi, bo kasneje posredovala Občinska komisija, ko le ta zaključi z deli. Če se danes sprehodimo po vaseh, ki so pred meseci spominjale na katastrofo, lahko z nasmehom opazujemo prenovljene rdeče strehe. Zagotovo je človeku v veliko zadovoljstvo, ker je bil ves omenjeni denar namenjen v prave namene in imajo praktično edini dve oziroma tri vasi v Brkinih ekološko čiste strehe. , Doris Komen koUSter Dolenje 2a, 05/788 60 10 Prodaja vozil OPEL, 05 / 788 60 09 PE Ilirska Bistrica, 05 / 710 14 30 lifliiiiiiliSf IMMi POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE Merjenje izpušnih plinov, optična nastavitev podvozja 1 POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS ■ I IN PRODAJALEC VOZIL OPEL-© 3 delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. recenzija Alma IB. Karlin: Angel na zemlji Založba Mladinska knjiga Iz nemščine prevedla Irena Roglič Kononenko (naslov izvirnika: Erdegebunden) Ljubljana, Zbirka Odisej, 1998 »Če človek hodi po poti ljubezni in vidi to žareče znamenje (zvezdni utrinek) ter izgovori čisto in plemenito željo, se želja izpolni« Se vam je kdajkoli zgodilo, da bi prijeli ravno tisto knjigo v roke na dan, ko se je avtor knjige rodil? In se vam je kdaj zgodilo, da ravno ta knjiga, ki ste jo prijeli v roke, govori ravno o tistem, o čemer premišljujete pri sebi že nekaj časa? Da odgovarja pravzaprav na vaša vprašanja? Da ostajate nemi nad napisanim, nad nenaključnim, nad vsem, o čemer knjiga govori? To se mi dogaja tokrat. In ostajam nema. A prepolna besed. Ker, ponavljam, nikakor ne verjamem v naključja. Med pospravljanjem knjig me je kot magnet pritegnila knjiga, o kateri vam danes pišem. Nedavno tega sem službeno odpotovala po poteh avtorice, ki jo berem. Izvedela sem zanjo, preden mi je sploh katera koli njena knjiga prišla v roke. Ampak morda tu res ni potrebna moja osebna zgodba. Zgodba v Angelu na zemlji govori o mladem grajskem dediču, ki se utopi v ribniku. V njegovo brezdušno telo se naseli zračni duh. Ko se prebudi, se s pomočjo vedenja, ki je povezano s svetom drevesnih, vodnih in zračnih duhov, bori z ljudmi za razumevanje človeškega življenja, razpetega med nebo in zemljo. Knjiga je razdeljena na 43 poglavij. V njih avtorica kot vsevedni pripovedovalec spremlja doživetja utelešene nadzemeljske inteligence med bivanjem v snovnem svetu. Veliko prispodob, alegorij, personifikacij. Veliko didaktičnih nasvetov za življenje. Nobenega soljenja pameti. Duhov-no-zgodovinsko delo. Nadčutno zaznavanje narave se prepleta z junakovim življenjem, z življenjem ljudi, ki ga obkrožajo. Zračni duh Alf, ujet v dečkovo telo, se spopada s čarovnijami, zlom v ljudeh in ga nežno spreminja v blagodejni mir. Pripovedovanje je umeščeno v fevdalno katoliško okolje. Osebe v knjigi so ali dobre ali zle. Dogajalno prizorišče je grad z okolico. Nadčutno je predstavljeno kot absolutno dobro. Človeštvo zastopa negativno, vsaj večinski del. Bistveno sporočilo knjige sta pojma reinkarnacija in karma, pojma torej, ki pripadata religiozno-filozofskim tokovom Vzhoda. Teorija o ponavljanju ciklusov rojstva in smrti ni vezana na določen zgodovinski čas. V tem in takem tokokrogu sodeluje celotno vesolje. Zavedanje junaka ni omejeno le s petimi čutili, temveč ima še šesto, ki je neskončna kozmična zavest in sedmo, ki je stanje čiste zavesti, zavest Enega. Torej, vse, kar obstaja, se reinkarnira v skladu s storjenimi dejanji. Svet ima sedem ravni in človek ima sedem teles. Vsako predstavlja razvojno stopnjo bivanja in zavedanja ali t.i. razvojne žarke. Ideal, h kateremu pravzaprav avtorica knjige stremi, je čustvo neosebne ljubezni, ki se ne izgublja v nasprotjih, temveč s sprejemanjem obojega. Vidi onkraj razdvojenosti. Sporočilo torej, da strast, pohlep in imetje ne kažeta in vodita v globine, v notranjost, v kateri se skriva marsikaj pozitivnega in lepega. Alma Karlin je bila slovenski javnosti do nedavnega precej neznana. Rodila se je v Celju, 12. oktobra 1889, majorju in mestni učiteljici. Državni uslužbenci so v tistem obdobju govorili le nemško, zato Alma slovensko sploh ni pisala, govorila le malo. Po končani srednji šoli v Gradcu, je odšla v London študirat tuje jezike. V ponedeljek se je učila norveščino in sanskrt, v torek francoščino, v sredo angleščino in latinščino ter švedščino,, v soboto azijske jezike, v nedeljo španščino in ruščino. Leta 1914 je na londonski šoli Society of Arts prejela prvo nagrado in zlato medaljo. Opravila je izpite iz osmih tujih jezikov. Med prvo svetovno vojno je zbežala v Skandinavijo in se poklicno ukvarjal s pisateljevanjem. !919 je odpotovala na pot okoli sveta. Potovala je osem let, doživljala nove dogodivščine, dobivala nove vtise, spoznavala dežele, ljudstva, si nabirala nove izkušnje, se odrekala, odkrivala mistiko številnih ras in ugotovila, da »za vsem bridkim stoji nekaj lepega, za ponižanji in trpljenjem nekaj velikega in globokega in ta nenavadna mešbnica dobrega in zlega se zlije v morje spominov, iz katerih ustvarja(m) svoja dela.«. Po vrnitvi je predavala, urejala zbrano gradivo in pisala. Leta 1932 je zaživela v Celju s Theo Schreiber in skupaj sta pomagali rešiti protinacističnega novinarja H.J. von Bonsacka. Gestapo je njuna dela prepovedal, Almo pa aretiral. Na poti v taborišče je pobegnila k partizanom. Po osvoboditvi je skupaj s Theo živela na hribu Pečovnik, kjer je umrla za rakom I. 1950. Ponotranjena, poduhovljena, plemenita in presvetljena avtorica je bila vitka in nežna, suhljata, čudaška in ekstravagantna. Okolje je ni razumelo. Danes se nam predstavlja kot izjemna ženska, svetovna popotnica in pisateljica, ki odpira »novodobne« duhovne tokove. Zadnja leta je bilo prevedenih in natisnjenih veliko njenih knjig, na domoznanskem oddelku celjske knjižnice pa se intenzivno ukvarjajo s proučevanjem njenih del in njenega življenja. Knjiga je sicer katalogizirana kot mladinska, s čimer se sama strinjam le delno. Vsekakor priporočam v branje vse Almine knjige, pisane sicer v jeziku tedanjega časa, vendar bogate z zgodbami, sporočili in še čim, kar vas bo prijetno pobožalo in napolnilo. Objem do naslednjič, Patricija $ trojna dioptrija $ » IZGUBLJENE OVCE...« Zadnje čase bolj slabo spim, ker me vest malo daje. Gledam katastrofe in probleme po svetu...lakoto in vojne...viharje in cunamije. In se sprašujem, kako to, daje zaenkrat z vsem tem nam prizanešeno...s čim smo si mi zaslužili ta mir in blagostanje... Vsekakor mora biti ljubi bogec z nami še precej zadovoljen, kajti razen z točo in poplavami...nam precej na splošno prizanaša z ostalimi tegobami...ajde, politiki so pač nujno zlo... Po odgovor se seveda odpravim tja kot vedno...do moje stare mame, ki je že kar dolgo na tem svetu. »Predobro vam gre«...mi vedno pravi. Seveda, sej zato pa živ krst ne hodi k maši redno...razen za ta največje praznike. Samo jaz bi vseeno rekel, da niso po celi Sloveniji takšni antikristi... kot pa tu v naših krajih. Če kdaj pomotoma vstanem v nedeljo pred kosilom...in potem pomotoma še prižgem TV na napačnem programu... lahko spremljam prenos maše iz kakšnega bolj pobožnega kraja v Sloveniji...gorenjske al dolenjske pokrajine.. .nabita cerkev, petsoma-ševalcev...da naše sosede Hrvaške niti ne omenjam. Včasih pa tudi v njeni bajti prespim...če je bila slučajno sobota preveč naporna in« ta plavi » razdraženi...in pot domov predolga... »A si videl otroke...koliko jih je...pa kako so pridni«, mi pravi med kosilom, ko mi da na mizo govejo župco...kot porodnici prvi dan... Z nejevoljo gledam tiste tri škofe pred oltarjem...in pet do osem ministrantov. . .tu pri nas pa je problem še dva dobit za podružnično mašo...pa še bo med njimi sigurno vsaj eden tak, ki bo gospudi srkal in kradel mašno-vino in mešal vodo...tud za škrapco pobirat nej vsak gvišen.. .mularija pač že zgodaj razume stvari.. .dosti prej, kot pa smo jih mi razumeli.©© »Tle ste ku izgubljene ovce...komunisti«, mi pravi, ko gledava tiste mladičke, ki lepo držijo ročice «čast buhci« po televiziji. Tu pa vrtajo po nosu, frcajo papirčke...al pa delajo biznise z mobiteli med mašo...mularija nevzgojena .Sej vem kaj jo martra... Premska cerkev je že zdavnaj postala prevelika...dasiravno še vedno enaka kot leta 18 in še nekej drobiža. »Pogljdi, tudi veliki fanti, kaku gredo lepo na ofr...ma jih nej sran...tle pa bi se turn porušu, če bi šli redno k maši«...mi še zmeraj prebuja mojo zakrnelo...že zdavnaj crknjeno vest... Sej vesoljni potop je enkrat menda že bil...pa kaj, ko je blo potem še slabše...ni upanja... »Pa nejso tu samo kmetje...tudi štdjrani, pametni, izobraženi ljudje gredo redno k maši«, se ne premakne nikoli iz svoje pozicije moja dobra, verna stara babica. »Ja, ja ...sigurnu je misnla na R........mi šine skozi glavo. Tudi na obletnico damije bi pršli »štdjrani«...samo če bi muslimani ustanovili pravo stranko. A teh stvari se mi ne zdi vredno njej razlagat...ki nekako nikoli ne prideva skupaj... pa ne vem če sem jaz bolj problem...al je ona. Vsekakor pa je dejstvo...da so se zdaj časi drastično spremenili. Komunisti gor al dol...veliko ljudi je nekje vmes...v bistvu NIKJER! Nekoč so pač bolj trpeli, imeli svojce na frontah, bli lačni...molili Očenaš so in peli Venčani maj...pa punčke so ble njen cajt komej na mezinčku, ko so danes na..hm..pstmo stat...danes pa pač vsak gleda le na svojo rit, pleh in izobrazbi.. in predvsem NIHČE NI VEČ NIKOGAR DIREKTNO POTREBEN!!! Pa ne mislim tle na seks... Saj zato pa so odnosi na nuli, sosedje se ne poznajo...in vsaka stvar našega življenja je postala zgolj in samo PROJEKT. Zakon, otroci, zanimanja, dejavnosti, strankarska usmerjenost, itd...projekt. Tudi nakup Patrij je projekt..in to ne majhen. Za vsako malenkostno kozlarijo se je v bližnji naši zgodovini delalo referendume in davkoplačevalski sold metalo skozi okno.. .tle pa za te kište železa (in to ne par komadov..op..) po dva milijončka, k bodo čez 10 let za odpad...pa lepo na tiho...sej« ovce »davkoplačevalske itak nemajo kej blejat zdraven... razen molže... »nema prava na glasanje©) Smo teli Slovenijo...smo teli Evropo...smo teli Nato...menda ja. © Evo...imamo zdej vse to...legalno in uradno...z vsemi pghovizijami in Patghijami v paketu. Zdraven se pa še dela dobrodelne koncerte za onkološko stavbo C...ki da je baje sezidana še v 19.stoletju...jebiga mladina nova...če pa nej dnarja... nej...©© To so pač vse provizijsko in družbeno premalo zanimivi projekti... nej raje raja zbira in se dobro ob tem počuti. Zdej čakam samo še dobrodelen koncert za obnovo paržona na Dobu... pa za nove hišice za deljenje metadona v vseh večjih mestih...pa za...© Jaz hodim po festivalih...babica moja pa po božjih poteh. Višarje, Brezje...Lurd in Medugorje je še boljša destinacija za spreobrnjene, v redu-normalne in tudi tiste izgubljene ovce...in tudi ovne. Le pastirjev ..hm...je zadnje čase deficit...pa še nekatere zapirajo zaradi pedofilije...al pa pošiljajo na zdravljenje jeter...no ja, nekej pa konckoncu tudi mora vsak človek imet od življenja. © Sem pa tudi jaz precej s Cerkvijo povezan ...ne sicer tako kot bi babi morda želela.. .ampak drugače.. .poslovno!!!. Vsak mesec plačam 14EU internetT2 naročnino...ki ga seveda rabim za same pametne stvari. © »Bog vas išče...kot tisti pastir ki išče izgubljeno ovco (menda črno). In ko jo najde, sejo bolj razveseli kot ostalih 99 ovc...belih«,...me vedno znova spravlja babi moja na prava pota. Hm...pasej se res kdaj počutm ku izgubljena ovca. Zdej... al bog išče mene, al jaz njega...ne vem. Vem pa, da če me že jutri slučajno naide...si ne bo dosti pomagal z mano... Pa LPMV© S S dogodek S S RAZSTAVA LIKOVNIKOV Od 10. do 24. oktobra je v prostorih VDC Koper - enota Ilirska Bistrica potekala razstava likovnih del članov likovnega društva Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice. Razstavljalo je sedem umetnikov s 14. umetniškimi deli, udeležencev 1. kolonije Franceta Pavlovca, ki je bila organizirana v mesecu juniju na Mašunu. Zbrane na otvoritvi, ki je bila v petek 10. oktobra je nagovoril predsednik društva Rajko Kranjec, ki pa ni mogel mimo dejstva, da poudari, kako naši umetniki razstavljajo in delujejo v slabih pogojih. Dogodek so polepšali z recitali - poezijo pesnice Mande Carli iz Ljubljane. [ c0(0(0 glasba SH S3 <0 ][ dvojna dioptrija IZ Rl TOMEC PO NASLOV V RUMO IN NAZAJ V HRPELJE KOZINO Z NOVO ZGOŠČENKO To je v nekaj besedah prestavljena pot Nika Polesa v letih 2007 in 2008 - absolutnega mladinskega svetovnega prvaka na diatonični harmoniki. Niko je po lanskoletnem naslovu pred nekaj dnevi z svojim koncertom in predstavitvijo svoje prve zgoščenke stopil še eno stopnico višje. Izdal je svoj prvi samostojni album s petnajstimi instrumentalnimi skladbami, v katerih se predstavlja kot solist, od tega je šest skladb je napisal tudi sam. Peter Poles-Nikov bratranec je povezoval prireditev v prepolni športni dvorani v Hrpeljah, poleg njega pa so sodelovali tudi mnogi ostali gosti, med njimi ansambel Primorski fantje, Snežnik, Mos Goti, Navihani lisjaki, katerih član je tudi Niko Poles, Pidoči, kvartet Utrip, absolutni evropski prvak v igranju na diatonično harmoniko Matic Štavar, učenci Nika Polesa ter humoristi Franc, Jože in Fortacin. Vendar to ni ravno tako, to so res njegovi najlepši leti, ki mu bodo ostali vedno v spominu. Vendar to je rezultat mnogoletnega truda in neštetih ur ob harmoniki. Niko se je za uspehe trudil in veseli smo lahko, da je v svojem delu uspel, ob tem pa mu voščimo še obilo uspehov. Lepo je bilo biti v soboto na Nikovem koncertu, bil je to pravi praznik harmonike in glasbe. Niko pa se ni pozabil tudi zahvaliti vsem, ki so mu kakorkoli pomagali na njegovi poti, pa tudi svoji družini se je zahvalil, saj je ta nedvomno v največji meri prispevala k njegovemu uspehu. Vsem, ki si koncerta niste uspeli ogledati boste Nika lahko videli in slišali na 4. Miklavževem koncertu v Ilirski Bistrici, ki ga organizira Klub harmonika, katerega član je tudi Niko. Bravo Niko, bravo Polesovi Klub harmonika Ilirska Bistrica Nekateri naši politiki so s tako gorečnostjo izgovarjali besedo "patria” (v italijanskem jeziku domovina) in to ob vsaki priložnosti, ki se jim je ponudila po izbruhu afere z nakupom finskih vojaških osemkolesnikov s tem imenom, da bi jim človek skoraj začel verjeti, da ne morejo spati od samih skrbi za blaginjo svojih državljanov, če se to ne bi dogajalo ravno pred volitvami... Pravzaprav ne mislim glodati te že medijsko povsem izcuzane teme, ampak se preko nje zgolj navezati na neko drugo, ki je v zvezi tako z vojno, kot z domovino. Gre za dogodke takoj po razpadu fašizma, za katere, čeprav so se odvijali le par sto metrov od naše hiše, vse do nedavnega nisem vedel, da je ob prihodu Nemcev padlo nedaleč od mostu čez Veliko vodo precej tedanjih domačih mobilizirancev v NOV, od katerih je nekaj pokopanih tudi na našem pokopališču. Na to me je opozoril eden od skrbnikov njihovega skupnega groba, s katerim sem se čisto naključno srečal in se mi je tudi potožil, da morajo prostovoljci že kaka tri desetletja sami skrbeti zanj. Vse do zdaj sem namreč mislil, da gre zgolj za simbolno spominsko obeležje vsem padlim iz naših krajev, ker na kamnu poleg nekaj verzov piše le : "Padlim borcem NOV od 1941 - 45” pri čemer obiskovalec začudeno pogleda, ker ni zraven nobenih imen, posebno še, ker gre za čisto pravi grob! Ko sem brskal za kakimi bolj zgovornimi podatki o teh v grobu ležečih pozabljenih žrtvah vojne po knjigi Vitomirja Šinkovca "Uporni svet pod Snežnikom (založil 00 ZZB II. Bistrica, 1966), ki trdi, da kronološko obravnava medvojne dogodke na našem koncu, sem na str. 250 o spopadih z Nemci pri Klebčarju, našel tale zapis (navajam): S fronte od Bitenj in Kilovč (tam je bilo kakšnih 350 prostovoljcev) so naši prosili za pomoč. Nabrali smo mladih fantov za poln blindiran avto, jim dali orožja 0 MIA PATRIA! - voznik pa je bil tisti gasilec z zadnjih dni P-1 (Pekov France) in so nemudoma oddrveli proti Premu.." In na naslednji strani o njihovem žalostnem koncu: Tisti naš blindiran avto, poln borcev, je nemška zaseda stolkla do zadnjega moža. Stolkli so tudi kamion mobilizirancev, ki so šli okrepit položaje." (konec navedka). Zraven ni datuma niti števila padlih, zato je iz omenjenega zapisa težko razbrati, kdaj natančno naj bi se ti boji pri Klebčarju dogajali. Uvršča jih vedovanje o tem človeku namreč povedal, da je bil ravno on eden od tistih nesrečnikov, ki so zgoreli v blindiranem avtu pri Klebčarju ob naletu na nemško zasedo... Sodeč po širini groba (okrog 5m), bo kar držalo, da je v njem verjetno pet ljudi. Vprašanje je, kje je še preostalih 17, ker ustni viri navajajo 22 žrtev iz tistih dni. Ta številka bo kar verjetna glede na navedbe v knjigi, zato se obračam na bralce, če morda kdo ve, kje so ti možje na dneve (čuden izraz) po "okupaciji" Bistrice s strani Šercerjeve brigade, ki naj bi vkorakala vanjo takoj po odhodu (in ne "umiku" kot pravi avtor) nemške izvidniške vojske proti Reki. Z brigado naj bi prišli v Bistrico tudi Kardelj, Ivan Maček in Dušan Kveder ter imeli 16. sept. pomemben sestanek z okrožnim komitejem KP in vodstvom O F. Denimo, da se je morda to res zgodilo na ta dan, se pa zagotovo niso spopadi pri Klebčarju nekaj dni zatem, ker sem našel v premski župnijski mrliški knjigi seznam z imeni, datumi smrti in pokopa tistih padlih, ki so pokopani na našem pokopališču. Datuma smrti dveh v boju padlih Bistričanov se namreč glasita na 13. IX, dveh Pregarcev (S. Bubnič in J. Paliska) pa na 14. IX, pokopani pa so bili vsi petnajstega ob stari pokopališki kapeli, kjer stoji omenjeno obeležje. Na isti dan je v boju padel še en domačin, Pavel Mladen(ov)ič (slabo čitljiv priimek) in bil isti dan pokopan najbrž skupaj z ostalimi. Med zaključevanjem tega prispevka mi je eden od sovaščanov na moje poiz- pokopani, da se oglasi in dopolni moje pisanje. Skoraj z gotovostjo lahko trdim, da pri nas niso, ker bi jih sicer našel v mrliški knjigi. Si pa ne glede na to zaslužijo poimenski napis na pokopališkem obeležju ter več javne pozornosti, kot so jo zdaj deležni, ker so ene prvih žrtev organiziranega oboroženega odpora proti nemški okupaciji na Primorskem! Ne verjamem, da so šli nad nemške tanke zaradi kake papirnate ideje, ampak iz domovinske zavesti in dolžnosti, tako, kot pozneje njihovi podaniki v letu 91' na tiste od Jugo-vojske, ki so nas hoteli zapreti v ozemeljske meje ter nas prisiliti k molku in pokorščini. Telo se da za nekaj časa spraviti v prisilno držo in mu odrekati pravice in svoboščine, duhu pa se ne more, zato si utira pot k luči in svobodi v vsakem času in okoliščinah. Človek in narod, ki se tega zaveda, se ne bo bal prihodnosti... Jožko Stegu PUft^TBC * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 , Ilirska Bistrica GSM : 040 848 940 m.- _- . -- .mmf*: "J v.a—m s * Vse informacije na tel: 040 848 940 e-mail: sebastijan.logar@gmail.com www.kovastvo-logar.si radio capris dobra družba ZAHVALILI SO SE NAJBOLJ PRIZADEVNIM Člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij že nekaj let sodelujejo v projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela-lepa in gostoljubna in organizirajo krajevno tekmovanje. Cilj projekta je vzpodbujanje prebivalstva k urejanju okolja in skrbi za ohranjanje naravnih lepot, kar je še kako pomembno za razvoj slovenskega turizma. Letošnji zaključek akcije je sovpadal s svetovnim dnevom turizma, ki so ga v Harijah obeležili nadvse delovno, z veliko jesensko čistilno akcijo. Naslednji dan pa je za obiskovalce odprla vrata kmetija Sanabor, ki je postavila na ogled novo kolekcijo poslovnih daril in celoten proizvodni program. V popoldanskih urah, istega dne, je v prostorih nekdanje šole potekala zaključna prireditev. Spremljala jo je razstava jedi iz krompirja in najbolj uspelih poljščin letošnje letine ter razstava likovnih izdelkov harijskih turističnih razpoznavnosti, nastalih v sklopu delavnic, ki jih je vodila učiteljica Jožica Grbec. S postavitvijo razstave se je potrudila Barbara Frank. Krajani, ki so še posebej lepo skrbeli za svoje domačije, a hkrati niso pozabili niti na javne površine v vasi, so prejeli priznanja. Letošnji dobitniki so: Olga Pirnat ( Harije 1), Marija Hrvatin ( Harije 4), Kovačevi ( družine: Boštjančič, Vičič, Vičič-Sedmak, Harije 14 in Harije 14a), družina Samsa ( Harije 21), Alojzija Jelerčič (Harije 38), družina Lavrenčič (Harije 62), družina Zadnik ( Harije 81) in Milena Boštjančič ( Harije 65). V poldrugi uri trajajočem programu so sodelovali: Jasenski oktet, igralska skupina Harije, Brštulin banda in ansambel Čebokli. Program je povezovala Nataša Frank. Projekt je sofinancirala Občina Ilirska Bistrica. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri realizaciji zastavljenih nalog. Foto: Roman Sanabor Tekst: Alenka Penko AVTOPREVOZNJŠTVO PRODAJA Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 IOan ttutar * DOLŽINSKA DRVA * KRATKA BUKOVA DRVA 25 in 35 cm ODKUP NA PANJU - najem in sečnja ofoBz^Biuipj nfrojpod su sfujrap/ BUjdpS/op ser - 628 - TPO 70U)S/g ■/( ‘"Mouao + ocnod -'i/03ti>/ vn vrvaodd -si\ids ui efupejgA ' efepojd jsdOM 0009 Q/Z eAd[j3iqag muzo An uj mudo}sez ABJdBU BUIIPI BUBO A JdSjAJdS Ul JdJUOlAI aa!S®l@! NOVOUSTANOVLJENO DRUŠTVO TUŠČAK IZ BAČA Celoletno aktivno delovanje krajanov na Baču, smo 27.septem-bra 2008 v prostorih balinarskega društva Bel kam n zaokrožili z ustanovnim zborom, na katerem je uradno zaživelo društvo TUŠČAK Bač (Turistično Umetniško Športno Članstvo Aktivnih Krajanov), avtorica imena društva je Anica Tomšič. Z ustanovitvijo smo pridobili tudi zanimiv žig, ki gaje oblikovala Mateja Tomšič. Za zanimiv kulturni program so poskrbeli otroci iz folklorne skupine Tuščak (Slika), katere je spremljal harmonikaš Jaka Fidel. S hudomušno igro Zdravo življenje sta nas nasmejali Antonija Porta in Alenka Penko. Vsi vemo da zabave ni brez dobre hrane za kar je poskrbel Godec s pasuljem, Bečanke pa z domačim kruhom. Pri pijači so nam pomagale gostilne Keš - Joža Keš, Skok - Sonja Skok in Štirna - Anita Urbančič. Druženje je bilo veselo, saj sta meh harmonike močno raztezala Puška in David, ritem pa jima je dajal Stojan na bobne. Razveselilo nas je kar lepo število obiskovalcev in novih članov, ki so nam zaželeli veliko lepih, vzpodbudnih besed, med njimi smo bili veseli gospoda župana Antona Šenkinca, ki nam je z nekaj besedami zaželel veliko vztrajnosti in truda na poti prostovoljstva. Dobrim željam se je pridružil tudi Vojko Mihelj iz društva Piškotek iz Knežaka. Zahvaljujemo se tudi društvu Graščina za šotor in predstavniku Matjažu, ki se je udeležil našega srečanja in pokazal željo po sodelovanju in pomoči ter Balinarskemu društvu Bel kamn, ki so nam odstopili prostore ter njihovemu predsedniku Ljubič Viliju, ki je vodil ustanovni zbor. Z vsemi omenjenimi društvi, si želimo sodelovanja in medsebojne pomoči. Za zaključek tega leta bomo sodelovali še na občinski prireditvi Moja dežela lepa in čista, pripravili delavnico peke in izdelovanja venčkov, v mesecu decembru sodelovali na prireditvi ob 5. obletnici folklorne skupine Gradina, organizirali likovne delavnice za otroke ter skupen pohod k polnočnici. Veselimo se tudi začetka delovanja pevskega zbora, v katerega vabimo vse krajane in krajanke iz Bača in okolice. Leto bi zaključili s Štefanovim kot pomoč in sodelovanje z društvom Graščina. Tanja Blažek KD Tuščak Bač DELOVNA AKCIJA Živimo v času, ko država, šole, občine in številna društva namenjajo veliko časa in denarja za propagiranje lepšega videza in bolj urejenega okolja. Navsezadnje smo si enotni vsi, da je prijetno in urejeno okolje porok za boljše, prijetnejše in bolj zdravo življenje. Zato si pravzaprav težko predstavljamo, da se še najdejo posamezniki, ki jim ni kaj dosti mar za okolje in se s svojimi dejanji vedejo, kot da živijo v nekem preživelem času. O tem so razpravljali člani KETŠD Alojzij Mihelčič iz Harij, ko so se na letošnji svetovni dan turizma lotili temeljitega jesenskega čiščenja vasi. Alenka Penko d ° f/f/„ Mn v šotoru Vinakoper, Šmarska cesta 1, Koper četrtek, 6.11., ob 18.00, OTVORITEV PIHALNI ORKESTER MAREZIGE voditelj in humorist VINKO ŠIMEK, SLOVENSKA VINSKA KRALJICA, harmonikar DENIS NOVATO, KINGSTON, KRONANJE 1. VINSKE KRALJICE SLOVENSKE ISTRE petek, 7.11.: VAGABUNDI sobota, 8.11.: HOLLIDAV BAND DRUGO DUGME nedelja, 9.11.: NAVIHANKE MAMBO KINGS torek, 11.11., ob 18.00, KRST VINSKE NAPITNICE, baritonist MILAN LAVRI, BOTRA MALVAZIJE in , /AC REFOŠKA, “škof ANDREJ JELAČIN, X voditelj CLAUDIO KRMAC, ^0» J PRIMORSKI FANTJE / In še veliko presenečenj vsak dan od 9. ure dalje! MEDNARODNO LETO KROMPIRJA Že pred 2000 leti so poznali krompir staroselci v Andih. Gojili so ga na nadmorski višini 4000 metrov, kjer njihova tedanja poglavitna hrana koruza ni uspevala. Španci so ga spoznali leta 1531 v Peruju in se takoj navdušili nad njim. Večja pošiljka krompirja je iz Peruja prispela v Španijo leta 1965. Nekaj gomoljev so poslali papežu v Rim, ki gaje dal zasaditi na območje samostanov in gradov. V naše kraje je prišel krompir sorazmerno pozno. Zanj je zaslužna cesarica Marija Terezija, ko je leta 1767 s posebnim odlokom, kateremu so se kmetje sprva upirali, ukazala sajenje krompirja. Kljub temu bi le težko oporekali, da krompir ni slovenska nacionalna jed. Slovenci poznamo 132 imen za krompir. V Harijah mu pravimo »kum-pir« in prav po »kumpirju« in »Morijah« smo posebej razpoznavni. Zato ni naključje, da sta se v letošnjem mednarodnem letu krompirja gospodinji Milica Boštjančič in Magda Ujčič lotili priprave številnih krompirjevih jedi in postregli z njimi ob zaključku prireditev ob svetovnem dnevu turizma. Pripravili sta vrsto že pozabljenih pa tudi nekaj novodobnih krompirjevih jedi. Obiskovalcem sta postregli s : »kumpir-jom pječenim u rvvlji«, » kumpirjom sz mirnom«, »kumpirjom ne zjvnci sz ocvirči«, »kumpirjom sz zjlcom in fižvvlom ne solati«, »kumpirjovmi štruklji sz mrmolado in droptincomi«, »tjnstonim kumpirjom«, »kumpirjom sz mlejkom«, »ocvrtim kumpirjom«, »kumpirjovo župo sz peteršiljem«, »kumpirjovmi štruklji sz sirom«, »kumpirjovo poljnto sz jtrnco«, » kumpirjovmi njoči sz mrmolado in droptincomi«, »kumpirjovmi kiflčči«, »kumpirjom ne čislu« in drugimi. O uporabljenih sortah krompirja pa ne velja izgubljati besed, saj je znano, »de usok kumpir nej dwbr ze use«. No in teh sort poznamo danes nekje okrog 3000. Alenka Penko AKTIVNOSTI NOVEMBRA IN DECEMBRA V DRUŠTVU INVALIDOV PRAVNA POMOČ V četrtek, 13. novembra 2008, ob 16:00 uri na sedežu društva v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva cesta 8 d organiziramo brezplačno pravno pomoč s področja delovno-pravne zakonodaje za invalide v delovnem razmerju, brezposelne invalide, ki iščejo zaposlitev oziroma čakajo na zaposlitev in invalide, ki imajo nerazrešena vprašanja s svojim statusom. Pravni strokovnjak vam bo nudil pravno pomoč in zagovorništvo s področij: - problematika zaposlovanja in pravic z dela za invalide, - postopek urejanja statusa in telesnih okvar, - uveljavljanje denarnih pomoči in varstvenih dodatkov preko ZPIZ, Centra za socialno delo in Zavoda za zaposlovanje, - drugo s področja delovno-pravne ter invalidske zakonodaje. Vljudno vabljeni delovni invalidi in tudi delodajalci. Izkoristite to priložnost v domačem kraju in pripravite si vprašanja, na katera želite odgovor. DELAVNICE ZDRAVE PREHRANE V sodelovanju z Zdravstvenim domom Ilirska Bistrica organiziramo v novembru delavnice zdrave prehrane, ki jih bo vodila ga. Andreja Rebec. Delavnice zdrave prehrane bodo potekale vsako sredo v novembru od 10:00 do 11:00 ure na sedežu društva v Ilirski Bistrici, Gregorčičeva cesta 8 d. Prva delavnica bo že v sredo, 5. novembra 2008. Prav lepo vabljeni člani društva, da se teh delavnic udeležite, kajti prav uravnotežena in zdrava prehrana vpliva na naše zdravje, počutje in razpoloženje. MEDNARODNI DAN INVALIDOV S kulturno prireditvijo ob zaključku pedagoške akcije pod geslom »SPOZNAVAJMO SE MED SEBOJ« bomo letos v sodelovanju z učenci Osnovne šole Rudija Mahniča-Brkin-ca s Pregarij obeležili tretji december, mednarodni dan invalidov. Z likovnimi in pisnimi izdelki ter kulturnim programom se bodo predstavili učenci te šole 2. decembra 2008 ob 16:00 na Pregarjah. K sodelovanju smo pritegnili tudi članice društva kmečkih žena. Prijazno vabljeni, da se nam pridružite ob našem prazniku. Vse informacije o razvejanih društvenih dejavnostih dobite na sedežu društva ob sredah med 9:00 in 12:00 uro in četrtkih med 17:00 in 18:00 uro. Jožica Žibert SIB INŠTALACIJE d.o.o. i'4, SIB Instance d°.o. Jablanica e. 6250 lirska Bistrica t«L 05 714 85 E. ta* 05 714 BS 16 GSM. 041 714 394 ‘fi ž ** | Q|i | e-mail: sibtst@siol.net ■JBr r www.instaladjE-sib.sl ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija Smeuo vveishaupt v,e1mann ,, „ , Eur.tim Umcal STOPITE TO JESEN Z NAMI V DRUG SVET Čudežen svet zdravilnih rastlin V četrtek 13. novembra se bo ob 17.00 uri v Pivki (OŠ PIVKA) odvilo brezplačno predavanje RABA IN ZLORABA ZDRAVILNIH RASTLIN. Na predavanju bo predstavljen tudi 35 umi tečaj »POZNAVALEC ZDRAVILNIH RASTLIN«, ki se bo na področju občin Pivka, Ilirska Bistrica in Postojna odvijal v novembru, decembru in januarju. V teh časih, ko zdravje postaja vedno težje dosegljiva dobrina, vedno več ljudi posega po spoznavanju zdravilnega v naši bližnji okolici. Ste se kdaj vprašali zakaj? Vsako znanje, ki ga pridobimo je dragoceno za neko stvar. Podaljšati nekomu življenje, mu olajšati bolečino in trpljenje, žalost bolezni spremeniti v nasmeh zdravja - to so modrosti, ki so jih stoletja patri in menihi negovali v odmaknjenih sobanah in vrtovih samostanov. Ta znanja obogatena z zadnjimi znanstvenimi odkritji, predstavljena na preprost, vsakomur prijazen način, na naše področje prinaša Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, ki bo predavanje in šolanje organiziralo v sodelovanju z zeliščarsko kmetijo Plavica iz Dolenjskih toplic in Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica za področje teh treh občin. V Sloveniji poznamo več kot 650 zdravilnih rastlin nekaj 100 pa je popolnoma uporabnih in nam lahko priskoči na pomoč pri težavah z zdravjem Tako npr. je trobentica odlična za zdravljenje grla v kombinaciji s še nekaterimi rožami, regratov najbolj zdravilni del pa je korenina, ki jo ne nabiramo spomladi ampak jeseni. Posušena lahko raztopi celo ledvične kamne, njena vsebnost inulin pa vzpodbuja izločanje inzulina, zato korenino dostikrat uporabljamo pri sladkornih boleznih. Ko pokukamo v čudežen svet zdravilnih rastlin spoznamo, da je prav vsaka rastlina ki raste okrog našega doma dobra za lajšanje kakšne bolezni. Le kdo ne pozna šentjanževke, te lepe zlato rumene rožice, ki junija raste po naših travnikih. Če bi ljudje redno nabirali šentjanževko, bi celo leto imeli doma najboljše zdravilo za depresijo. Poglejte okrog sebe in videli boste da optimizma ni nikoli dovolj. Vendar pa prebrati iz knjige ali časopisa ni dovolj. Rastline je potrebno prepoznati v naravi in to s popolno gotovostjo, saj se dostikrat pripeti da ljudje želijo nabrati eno rožo, utrgajo pa drugo. Lep primer je čemaž, ki ga ljudje zamenjujejo z jesenskim podleskom. Čemaž, ki je odličen za namaz in ima prenekateri zdravilen učinek, je pravo nasprotje jesenskega podleska, ki je strupen in smrtno nevaren Ko zdravilno rastlino poznamo moramo vedeti kako jo posušiti, shraniti in nenazadnje kdaj in kako jo lahko uporabljamo. Vse to so razlogi, da smo se odločili prebujati znanje o zdravilnih rastlinah. ŠOLANJE, POZNAVALEC ZDRAVILNIH RASTLIN - 35 ur Na šolanju boste spoznali zdravilne rastline v naravi na vrtovih, se naučili izdelovati iz njih pripravke po tradicionalnih postopkih, se naučili uporabljati sivo glino v kurativne in preventivne namene, temeljito proučili 60 zdravilnih rastlin, pridobili osnovne informacije o kemični sestavi zdravilnih rastlin, spoznali osnove masaže, se naučili kako pridelujemo zdravilne rastline in kako izdelujemo čajne mešanice za posamezna obolenja pa tudi to, da si boste znali narediti dobro mešanico za dobro jutro. Torej vsi, ki Vas zdravilne rastline zanimajo pridite na to brezplačno predavanje v četrtek 13. novembra ob 17.00 uri, v OŠ PIVKA. Udeleženci predavanja bodo imeli priložnost spoznati najbolj zanimive zdravilne rože Notranjske oz. najbolj znane zdravilne rastline, ki jih Slovenci že od nekdaj uporabljamo. Na predavanju bo predstavljen tudi 35 umi tečaj »POZNAVALEC ZDRAVILNIH RASTLIN«, ki se bo na področju občin Pivka, Ilirska Bistrica in Postojna odvijal v novembru, decembru in januarju, in ki ga bo prebivalcem Notranjske ponudilo Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom v okviru projekta LEADER +. S tem bo društvo krajanom teh treh občin omogočilo šolanje po znatno nižji ceni, kot je sicer na voljo. Za njihovo povabilo se jim zahvaljujemo in Vas vabimo da se šolanja oz predavanja udeležite v čim večjem številu. Kmetija Plavica Andrej Majes Prijave na šolanje: Učna kmetija Plavica: 040 725 240, 07 30 66259; Email: majes@siol. net; info@plavica.si; www.plavica.si Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom: 031 339 789, info@razvoj-podezelja.si; www.razvoj-podezelja.si INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370 Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 nnRAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clC vie|mann TEHNIČNA TRGOVINA Z NAJVEČJO IN CENOVNO NAJUGODNEJŠO IZBIRO TRANSPORTNIH KOLES BLAGOVNE ZNAMKE LIV KOLESA/ d.O.O. Naša kolesa se vrtijo v vaše zadovoljstvo. IRENA KOŽMAN . p. 6250 IL BISTRICA, Cankarjeva 8 tel/fax: 05/71-45-059 NOVA kolekcija ženskih in moških hlač ELKROJ Zimske bunde za hladne dni - UGODNO Za posebne priložnosti obleke, jakne, pasovi domače oblikovalke MOJCE CELIN Kvalitetno spodnje perilo za njo in njega italijanskega proizvajalca COTONELLA Majčke - T-SHIRT - Mehkoba perila, ki “dihajo z kožo”, namenjena je vsem, ki želijo vsakdanjo kakovostno brezšivno lagodnost za ugodno ceno Nakit BR0SWAY izdelan iz antialergijskega kirurškega jekla, obogaten z 18 karatnim zlatom NOVO NOVO NOVO NOVO maji nogomet karate Javni razpis Fundadje za šport za sofiaandrauje gradnje športnih objektov v letih 2009, 2010in 2011 Predmet razpisa: Predmet razpisa je sofinanciranje izvajalcev programov za gradnjo športnih objektov v okvirni višini 4.150.000 EUR, in sicer: - v letu 2009 se razpiše: 2.145.289 EUR, od tega: a) za projekt obnove ali novogradnje zunanjih športnih objektov 30% razpisanih sredstev; b) za ostale programe gradnje in posodabljanja športnih objektov 70% razpisanih sredstev; - v letu 2010 se razpiše: 1.002.355 EUR; -v letu 2011 se razpiše: 1.002.356 EUR. Pogoji za sodelovanje: Na razpis se lahko prijavijo vse pravne osebe javnega ali zasebnega prava in zasebniki, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje dejavnosti na področju športa in so lastniki športnih objektov oziroma investitorji del na športnih objektih. Prednost pri izboru imajo programi združenj oziroma zvez športnih organizacij, sledijo pa programi drugih prosilcev nepridobitnega značaja, ki delujejo v javnem interesu na področju športa. Med prosilci, ki so že prejeli sredstva fundacije, imajo prednost pri izboru programi tistih prosilcev, ki so uspešno realizirali dodeljena sredstva fundacije. Vrednotenje programov se opravi na podlagi metodologije za področje gradnje športnih objektov, ki točkovno opredeljujejo posamezna merila. Razpisnik: Fundacija za šport Rok: Rok za oddajo vlog je 15. november 2008 do 12. ure. Podrobnosti razpisa: Spletna stran JAPTI: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid= 10804 disciplini kate posamezno nastopila tudi kadetinja Tamara KOVAČEVIČ -članica Shotokan karate kluba Muha Spela IZ Ilirske Bistrice. Na turnirju je osvojila 3 mesto in domov prinesla še eno izmed množice medalj. Z. K. Kakovostne storitve na podlagi večletnih izkušenj. SPL0SN0 ZIDARSTVO Stanko Iskra s.p. Novokračine 23 6254 Jelšane Telefon: 041/655 710 zidarstvo.stanko@siol.net MEDNARODNI KARATE TURNIR - KRANJ 2008 V soboto, 27. 9. 2008 je v Športni dvorani Šenčur potekal 9. tradicionalni mednarodni karate turnir. Turnirja se je udeležilo 44 klubov iz 5-ih držav: Italije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, in Slovenije. Med seboj se je pomerilo 350 tekmovalcev v katah in športnih borbah. Na turnirju je v svoji paradni V znamenju rumene žogice ZAKLJUČEK KLUBSKE LIGE Po nekaj letnem premoru smo v letošnji sezoni ponovno organizirali klubsko ligo posameznikov. V ligi je sodelovalo 11 igralcev, igralo se je po sistemu vsak z vsakim. V obdobju od meseca maja do meseca septembra se je tako odigralo 55 zanimivih tekem. Ligo smo zaključili 4.10.2008 z razigravanjem za mesta od 5 do 11, štiri prvo uvrščeni pa so se najprej pomerili v polfinalu ter nato še v finalu. Rezultati: -za 7. mesto, Perkan Iztok: Šiško Robert 9:7 -za 5. mesto, Jenko Leo : Ivanič Ivan 9:3 POLFINALE: Bradelj Rudi: Udovič Rihard 4:6, 6:4, 10:6 Del udeležencev klubske lige 2008 Bradelj Simona: Iskra Joško 6:2, 1:6, 10:2 KLUB MALEGA NOGOMETA ILIRSKA BISTRICA V oktobru je pričela z tekmovanjem v prvi zvezni ligi zahod naša ekipa fantov starih do 21 let. Čeprav v prvih treh tekmah rezultatsko niso bili uspešni, pa smo z prikazanim zadovoljni. Fantje imajo voljo do treningov in igranja nogometa, s tem pa se dviguje tudi kvaliteta igre. Samo neizkušenost in neuigranost jim je preprečila osvojitev prve točke( zadetek so prejeli 6 sekund pred koncem tekme). FINALE: Bradelj Rudi : Bradelj Simona 9:5 ZA 3. MESTO: Iskra Joško : Udovič Rihard 9:6 Do sedaj so odigrali tekme proti ekipam, ki so izkušenejše, dve sta bili državni prvaki v mlajših kategorijah, tako da so imeli »učne ure malega nogometa«. Dosedanji rezultati: PUNTAR - T OLMIN : ILIRSKA BISTRICA 4 : 2 ILIRSKA BISTRICA : KOBARID 1 :2 EKSTREM SODRAŽICA : ILIRSKA BISTRICA 6 : 3 Naslednja domača tekma bo predvidoma v soboto 15.11. 2008 Trener Brozina Roman Finalisti klubske lige 2008 TURNIR DVOJIC Sezono smo v prelepem sončnem dnevu zaključili s prireditvijo turnirja dvojic po Šampanje sistemu. Turnirja se je udeležilo lepo število igralcev, po izredno borbenih dvobojih v treh pred-kolih (s potrebno srečo pri žrebanju parov, vsako kolo je žreb določil nov par) so bili v polfinalu in finalu rezultati naslednji: POLFINALE: Bradelj Rudi, Iskra Joško : Udovič Rihard, Jenko Leo 6:2 Belušič Leon, Perkan Iztok : Ivanič Ivan, Šiško Robert 6:2 FINALE: Belušič Leon, Perkan Iztok: Bradelj Rudi, Iskra Joško 6:4 Teniški pozdrav! Joško Iskra Zmagovalca turnirja tenis navijači jF balinanje DIVJI Intervju na tej strani bo zagotovo dosegel svoj učinek tako pri tistih, ki ne poznate ter niste seznanjeni s športnim dogajanjem v našem kraju, kot tudi tistih športnih privržencih, ki nadobudno spremljate lokalno športno sceno. Navijaška skupina DWJI JAPODI ima namreč tako zanimive zgodbe in bogate doživljaje, da ne more ostati ravnodušen niti tisti najbolj vzdržan bralec. Četudi ste občan nasprotnega pola in ste mogoče celo mislili, da obvladate domače športno dogajanje in ste eni izmed tistih, ki redkokdaj na tem področju kaj zamudite, preberite izkušnje Dvvjih Japodov in zagotovo bo njim prikradla tista zadnja hvale vredna beseda. Sam pomen imena navijaške skupine ni potreben razlage, saj so Japodi tako rekoč predniki v naših krajih. Dodan pridevnik Dwji pa je zagotovo zelo ustrezen opis navijačev, katerih natančnejši opis sledil... Zgodovina navijaštva ima v Ilirski Bistrici že kar nekaj razdalj dolgo kilometrino. Začetki delovanja Japodov so zabeleženi v letu 1992. Takrat glavni pobudnik, ki tudi danes ostaja zvest omenjenim navijačem, je bil Aleš Potočnik - Poko, ki si je navijaške izkušnje nabiral po vsej bivši Jugoslaviji. Pridobil si je nekaj enako mislečih mulcev in zabava se je začela. Po premaganih začetnih težavah, so se navijači v vedno večjem številu zbirali na vseh tekmah domačega košarkarskega in pa nogometnega kluba. Tako je bilo vse do leta 1997, ko je navijaška scena v Ilirski Bistrici zamrla. Po nekaj letnem premoru se je navijaška skupina spet začela zbirati in spremljati predvsem slovensko nogometno reprezentanco. Poudariti velja to, da so Dwji Japodi njihovi zvesti navijači, tako doma kot tudi v tujini. Pohvalijo se lahko z udeležbo na praktično vseh njenih tekmah ... od evropskega prvenstva, gostovanja v Švici, Črni gori, Jugoslaviji in Romuniji, do svetovnega Prvenstva v Koreji. Verjamete torej v neustavljivo na- JAPODI vijaško filozofijo DVVJIH JAPODOV? Če so potrebni dodatni razlogi za to, da vas skupina zasvoji s svojo energijo, berite dalje... Pogovarjala sem se s Tadejem Primcem (Danilo po partizansko©). Čeorav še niste naleteli na kašnega izmed Jagodov, to ne pomeni, da so le ti redkost. Ilirskobistriški Dvvji Japodi smo glede na število prebivalcev Ilirske Bistrice najmočnejša navijaška skupina v državi. Naše število sicer ni konstantno, vendar pod svojim okriljem, poleg približno 50-ih Bistričanov, združujemo tudi podskupine v Sežani, Prestranku in Postojni, kar skupaj pomeni okrog 70 nadobudnih navijačev. Zanimiva je predvsem naša pestra starostna sestava. Čeprav vsi mladi po srcu, smo v skupini združeni člani od 16. pa tudi do 50. leta starost. Čeprav smo že kot posamezniki precej unikatni primerki, bi rad povedal tudi to, da so posebnost znotraj skupine partizanska imena, ki jih imamo vsi člani. Zatorej smo mogoče včasih nekoliko pod krinko© In katere so tiste kliučne lastnosti. ki združuieio člane Dvviih Japodov? Gre predvsem za sproščanje, energijo in adrenalin. To je enostavno hobi, ki posameznika prevzame in z leti zasvoji. Dobrega navijača naredi predvsem kilometrina in tudi tisti člani, ki so z nami nekoliko manj časa, se bodo strinjali z mano, da smo znotraj navijaške skupine nekakšna bratovščina in je navijaštvo naš način življenja. Glavni moto Dvviih Jaoodov /e eden in sicer »Zvestoba do groba Bistrce!« Njihove aktivnosti oa so usmerjena tudi v širša, oddaljena bojišča... Naš prvotni namen je vsekakor podpiranje bistriških klubov, širitev športa ter promocija samega kraja. Trenutno smo prisotni na tribunah nogometnega kluba Ilirska Bistrica ter košarkarskega kluba Piama pur. Zagotovo pa je ena pomembnejših tudi podpora slovenski reprezentanci. Naša predanost slovenski reprezentanci, nas je namreč že večkrat vodila po vsej Evropi in celo v svet. S svojimi dejanji smo tako eni redkih, ki smo reprezentanci izkazovali podporo v dobrem in slabem. Tu je tudi smisel navijaštva. Gre za profesionalnost, saj je navkljub porazom, pri dobrih navijači,h prvotnega pomena ravno spodbuda in navijanje. Lahko bi torei rekli, da ste Jaoodi združena mladina, ki Hubi lokalno športno doaaianie in katere glavna želia ie širitev športnega duha tako v Bistrci kot tudi druood po svetu. Dosegate to. olede na vašo neizmerno navijaško strast, tudi s kakšnimi burnimi odzivi, izgredi oziroma huliganstvom? Tisti, ki nekoliko manj poznate delovanje znotraj navijaških skupin, naj povem, da gre tukaj za posebno hierarhijo, situacijo. Majhne skupine so ponavadi povezane z velikimi navijaškimi skupinami. Glavni boji, težke besede oziroma rivalstvo je torej prisotno ravno med temi večjimi, krovnimi navijaškimi skupinami. Povem vam namig (vsi Dvvji Japodi smo člani večjih navijaških skupin), sami pa lahko sklepate nadaljnje zgodbe... Pa naj ne bo vaš scenarij poln pretiravanj-preveč črn in krvav© Vaše usklajeno naviianie na tekmah vsakokrat popestri športno doaaianie in vzdušje. Kie na- stanejo ideie za razne slogane, vzklike? Je za to potrebna predhodna vaia? Na kakšen princip se v bistvu doseže tako usklajeno naviianie vseh članov? Kot sem že poudaril, je tukaj pomembna predvsem vaja. Z vsako tekmo namreč navijač dobi nove izkušnje. Z vajo se krepijo glasilke, krepi glas in občutek za navijanje. Spodbudne pesmi in besedila pa so vsekakor kar zahtevno delo oziroma predpriprava. Koreografije in razne gibe ter vzklike se vadi oziroma utrjuje kakšnih štirinajst dni pred večjimi boji, derbiji. Dvv/f' Jaoodi so se strinjali z mano, da so lahko prav navijači na tekmi pogosto tisti šesti oziroma dvanajsti igralec na igrišču... Zagotovo je glasna spodbuda s tribun ključna za to, da domača ekipa dobi motivacijo in zagon za igro. Če so prisotni domači navijači, to pomeni predvsem dodaten pritisk na sodnike in gostujočo ekipo. Zatorej ob tej priložnosti vabim vse ljubitelje športnega dogajanja v Ilirski Bistrici, da napolnijo tribune ter pomagajo domačim športnikom do kar največ zmag ter uspehov. In kakšni rekviziti oziroma pripomočki so potrebni za dobro navijaško vzdušje? Naša želja in veselje je prav vsakdo izmed gledalcev, ki ga kakorkoli zanima dogajanje na igrišču in le to spremlja s kriki, spodbudami, ploskanjem. Naša navijaška skupina je bolj ultra skupina. Naš glavni adut so roke in pa glas. Ne maramo bobnov, ropotulj, siren... Znani smo predvsem po uporabi pirotehnike, ki po našem mnenju lepo popestri dogajanje na tekmi, in pa dobro pripravljenih koreografijah. Za vse tiste, ki so iih naiine besede mogoče prepričale oziroma iih ie eneraiia teaa interviuia že začela zastrupljati, ooveiva še to. kdo se lahko pridruži vaši skupini oziroma kakšna doživetja obljubljate vsem novim članom? Začenja se nova sezona, nove tekme... navijači bomo prisotni na vseh športnih dogodkih in v svojo družbo vabimo čim več mladih. Edina predpogoja sta energija in pa norost, ki jo bistrški mladini zagotovo ne manjka. V naši družbi je težko ostati praznih rok. Dvvji Japodi obljubljamo zabavo in druženje... torej kreativno preživljanje prostega časa© VABLJENI NA NOVO SPLETNO STRAN NAŠIH NAVIJAČEV... www. dwiiiaDodi.net\!! DORIS KOMEN USPEH KOSEŠKIH BALINARJEV Hoče - V občini Hoče - Sevnica na Štajerskem se je 21.septembra odvijal balinarski turnir v trojkah. Ob odprtju novega štiristeznega balinišča v Hočah se je turnirja udeležilo 18 povabljenih ekip. Že tretjič zapored so se na povabilo nekdanjega sovaščana Hrvatin Mirota odzvali tudi ekipi iz Kosez. Tokrat so Koseščani s seboj na turnir popeljali tudi goste iz Hrvaške, BK Kras iz Rupe. Trojka v postavi Jagodnik Marko, Prosen Dejan in Koren Ivan je osvojila dobro 8.mesto, v četrfinalu so jih premagali ravno sovaščani, torej ekipa Koseze I v postavi Mizgur Vili, Čotar Aleš in Koren Jože, kateri so naredili še korak višje. V polfinalu so z dobro igro premagali ekipo Voličina in se tako že drugič zapored uvrstili v veliki finale. V ponovitvi lanskega finala jih je ponovno čakala trojka iz ekipe Krim, za katero sta poleg svetovnega prvaka do 23 let Premru Tadeja igrala še Krompič Samo in Novak Igor. V finalu so morali koseščani s rezultatom 2:8 še drugič priznati premoč Krimu in tako kljub temu osvojili odlično 2. mesto. Voličina - Po dobrem nastopanju v Hočah pa je bila naša druga postaja še Mednarodni turnir dvojic, kateri seje odvijal 12. oktobra v Slovenskih Goricah, v kraju Voličina. Ob udeležbi nekaj vrhunskih dvojic smo se Koseščani ponovno odlično izkazali. Dvojica Jagodnik Marko in Koren Jože sta osvojila dobro 10. mesto. Še bolje sta se odrezala v igri dvojic Mizgur Vili in Čotar Aleš. Potem, ko sta se komaj rešila izpada v predtekmovanju, sta v četrtfinalu naletela na najtežjega nasprotnika, dvojico iz Krima v postavi Premru Tadej in Žvokelj Matej, katera sta tudi branila lanski naslov. Tokrat pa je ekipa Kosez z vrhunsko igro pripravila veliki skalp in premagala Krim z rezultatom 9:6 in se tako uvrstila v polfinale. Žal sta v polfinalu ob pomanjkanju kančka sreče in verjetno tudi ob padcu koncentracije izgubila z rezultatom 6:3 proti hrvaški ekipi Zrinjevac II iz Zagreba, za katero je igral nekdanji hrvaški reprezentant Maglič Jure. V finalu so presenetljivo zaigrali naši prijatelji iz Obrova, ki so v četrfinalu tudi z dobro igro izkoristili ugoden žreb, kateri jim je namenil na papirju slabše ekipe in prišli do finala, kjer pa so gladko izgubili proti ekipi Zrinjevac II. V malem finalu sta Mizgur Vili in Čotar Aleš brez težav premagala dvojico Alpetour Radovljice in osvojila končno 3. mesto. Naj ob tem omenim, da sta na lestvici za seboj pustila na 5. mestu že omenjeni Krim in na 6. mestu dvojico Zrinjevac I, za katero je nastopal hrvaški reprezentant Kolobariš. Ob takih rezultatih ge za balinanje v naši vasi torej ni za zbati. Ob vse večjem številu balinarjev v naši vasi, upamo, da se bo uresničil tudi naš projekt, po katerem bi v Kosezah končno stal vaški dom, katerega naj bi obkrožalo večnamensko igrišče za mali nogomet in košarko ter štiristez-no balinišče. Kdove, mogoče pa bo v Kosezah v naslednjih 10-15 letih zrasla nova balinarska dvorana. B. K. in V. M. košarka PREDSTAVITEV VSEH SELEKCIJ KOŠARKARSKEGA KLUBA PLAIHA PUR ZA SEZONO 2008/2009 O KLUBU MLADINSKA EKIPA Predsednik: Bojan Gorjanc Finančnik kluba: Matej Valenčič Tajnik kluba: Andrej Muha Upravni odbor: Bojan Gorjanc, Andrej Muha, Matej Valenčič, Radoš Gregorčič, Peter Šircelj, Milan Dekleva Nadzorni odbor: Marko Bizjak, Dušan Iskra, Simon Godec PIONIRSKA EKIPA Ime in priimek Datum rojstva Višina Žiga Abram 1997 145 Uroš Perkan 1997 155 Jani Afrič 1995 160 Matej Stopar 1996 176 Grega Morano 1995 171 Nejc Debevec 1994 190 Ivan Stopar 1996 172 Luka Valenčič 1995 165 Luka Gerečnik 1996 167 Urban Fatur 1994 184 Primož Golle 1994 159 Jani Mršnik 1998 148 Žiga Turk 1995 168 Jani Logar 1996 166 Martin Šabec 1994 191 Tomaž Po valeč 1994 170 Trener: Uroš Jenko KADETSKA EKIPA # Ime in priimek Datum rojstva Višina Pozicija 4 Primož Golle 1994 159 branilec 5 Aljaž Iskra 1993 188 branilec 6 Martin Šabec 1994 191 krilni center 8 Grega Mezgec 1993 187 krilo 9 Robi Hreščak 1992 197 center 10 Urban Fatur 1994 184 krilo 11 Jakob Bizjak 1993 190 krilo 12 Nejc Debevec 1994 190 krilni center 13 Nik Jenko 1992 180 branilec 14 Tomaž Po valeč 1994 170 branilec 15 Peter Iskra 1993 200 center # Ime in priimek Datum rojstva Višina Pozicija 4 Grega Mezgec 1993 188 branilec 5 Aljaž Iskra 1993 186 branilec 6 Jure Gabrovšek 1993 180 branilec 7 Peter Iskra 1993 200 center 8 Tilen Iskra 1991 188 branilec 9 Robi Hreščak 1992 197 krilo 10 Matej Pejič 1990 190 krilo 11 Jakob Bizjak 1993 190 krilo 12Bojc Gorjanc 1991 202 center 13 Simon Olenik 1991 182 branilec 14Denis Polh 1990 203 center 15 Anže Srebovt 1991 194 krilo Trener: Rok Zupan ČLANSKA EKIPA # Ime in priimek Datum rojstva Višina Pozicija 4 Uroš Trdan 1977 188 branilec 5 Andraž Železnik 1981 183 branilec 6 Dejan Vujkovič 1988 191 krilo 7 Uroš Kuret 1989 188 branilec 8 Tilen Iskra 1991 188 branilec 9 Anej Srebovt 1989 189 krilo 10 Borut Mihačič 1981 196 krilni center 11 Martin Novak 1979 198 krilni center 12Bojc Gorjanc 1991 202 center 13 Matej Pejič 1990 190 krilo 14 Denis Polh 1990 203 center 15 Anže Srebovt 1991 194 krilo trener: Rok Zupan pomočnik trenerja: Goran Jankovič predsednik kluba: Bojan Gorjanc Vabljeni na ogled domačih tekem in prenovljene spletne strani kluba (http://www.kkplama-pur.si)! karate TAMARA USPEŠNA TUDI V SEVNICI Karate klub HYPO iz Sevnice je v soboto 18. oktobra organiziral 10. mednarodni karate turnir - za veliko nagrado - HYPO POKAL 2008. Turnir je potekal v športni dvorani v Sevnici, tekmovalci in tekmovalke pa so se pomerili med seboj v katah posamezno in v športnih borbah po- samezno po težnostnih kategorijah po mednarodnih pravilih svetovne zveze WKF. Organizator je v dvorano privabil kar 404 tekmovalce in tekmovalk iz 47 klubov iz 5 držav in sicer iz Hrvaške, Poljske, Švice Romunije in Slovenije. Tekmovanja v katah se je udeležila tudi kadetinja Tamara KOVAČEVIČ članica Shotokan karate kluba Muha Spela. V močni konkurenci je po manjši napaki klonila šele v finalu proti reprezentančni kolegici Ines Švare. Tekmo je namreč izgubila s tesnim in neprepričljivim izidom 2:1. Trener: Martin Novak Pomočnik trenerja: Tilen Iskra DORIS KOMEN Z.K. mali oglasi Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: Sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Trosobno stanovanje velikosti 70 m2, ogrevanje na trda goriva, pol-opremljeno, v centru Ilirske Bistrice oddam resnim interesentom (najraje družina ali par), za daljše obdobje. GSM:031 804 662 Pomagam starejšim osebam za nekaj ur ali 24 ur na dan; info: 031 310 410 Prodam motorno kolo Tomos - flexer - po CCP ni potrebno čelade ne registracije; info: 71 45 554 Za interno uporabo, hitro in vestno ter po konkurenčni ceni lektoriram in urejam slovenska besedila člankov ali šolskih nalog - osnovne, srednj ali višje stopnje-zaželen dogovor vsaj en teden prej; info: 040 640 429; V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53. Prodam novejšo hišo ali zamenjam s 3 sobnim stanovanjem z doplačilom; info:040 609 815 CENIK CENIK OBJAV: 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR 1 /2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR 1 /4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR 1 /8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR I I I I I OSMRTNICA: a 1 /8 strani brez slike: (5.000 SIT) - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. ® Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. • Cene ne vsebujejo DDV. | 41S KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica Pred 4 dnevi je nekdo v obalno-kraški regiji obolel za rakom j dojke. | Danes spet. | JŠ r^aka dojke je v obalno-kraški regiji za § ll petino več kot v povprečju v Sloveniji. s Pogoj za uspešno zdravljenje je njegovo f odkritje v zgodnji fazi. V Splošni bolnišnici | Izola je aparat za mamografiranje dotrajan in zastarel. Z novim, digitalnim aparatom bodo izboljšali in pospešili diagnostiko. Z vsako, tudi najmanjšo donacijo, boste pripomogli k hitrejšim odkritjem in k boljšim možnostim za preživetje. Iniciativa ž ZA MAMOGRAF Za slike, ki rešujejo življenja. TRR 01100-6030277118 namen ZA MAMOGRAF PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. I ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.:+386 (0)5/70-410-00 x fax: +386 (0)5/70-410-55 ^ e-mail: info@plaming,si <4- % X Suma inženiring dao. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel: +386(0)5/71-10-244 C e-j v e 9 C; j Q C J e 'o v Sr C j C/J C; j e j O t) | T (f % / % ? L\ (/ (/ % (? % C' c Vilh arjev a ces tel/ DIC ta 4 fax: Trr 7,62 05/7 ovo 5011 1-10- irska 242 Bis Tiča ■i) £ č č £ i? Geacomm d.o.o., ljubljanska cesta 2a, Koper http://www.geacomm.sl nepremičnine * posredniške storitve * svetovanje Cenjene stranke obveščamo, da dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami širimo tudi v vašo bližino. V novi pisarni v Ilirski Bistrici vam nudimo storitve posredovanja pri prodaji, nakupu, oddaji in najemu nepremičnin, svetovanje, vpise v zemljiško knjigo in še mnogo več. Vabljeni! Pisarna Ilirska Bistrica Bazoviška 20 Tel: 031 734 851, Far 05 71 00 485 ejnail: dario.lr6bec@oeacomm.si esimit- G©al]QDD©0©gjy CtTglooBnoGi Bdd tpcrafetratimga dL®=®= ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: gciskra@volia.net URNIK 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM Novo ustanovljena cipresa vam nudi po vaši želji ali strokovno ureditev go robov, vrtov, zasaditve okrasnega grmičevja in drevja in sadnega drevja, svetujemo vam pri izboru sadnega drevja in gnojenju za prežimitev, vzamemo vzorce zemlje za analizo. Za vse to in še kaj CIPRESA je pravi naslov Pokličite 041/974-092 Posebna serija Corsa Rinaaraja. ŠT* ' • I t | jt PHr 4P9 S prihrankom do 1.500 €. * »e - X 9 sr: 3* ISTRA AVTO x P Koper tel.: 05/66 82 433, 66 82 444, 66 82 451 . AVTOCENTER TAVČAR Sežana tel.: 05/73 01 440 ISTRA AVTO IN KALISTER Jelšane tel.: 05/78 86 009 In darilom iPOD. e avtomatska klimatska naprava ■ radio s CD in MP3 predvajalnikom b platišča iz lahkih kovin b kovinska barva »meglenke Čaka vas pri vašem trgovcu z vozili Opel. Ponudba velja pod posebnimi pogoji prodaje. Porabo goriva: 4,5-7,91/100 km; CO,: 119 -190 g/km. SKOKI IN PADCI ILIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D. Hitrost gibanja delniških trgov v zadnjem obdobju res ne pozna meja. Svetovni indeksi skačejo in padajo znotraj dneva tudi za preko 10 odstotkov, v zadnjih tednih pa ni bila nobena redkost, če so posamezne delnice na dnevni ravni pridobile ali izgubile celo petino svoje vrednosti. Investitorji so zmedeni - po eni strani jih skrbi stanje v svetovnem gospodarstvu, po drugi strani pa se jim zdijo tečaji delnic na trenutke preveč zbiti, kar želijo na vsak način izkoristiti za morebitne dobre nakupe. Finančna kriza je po dolgih mesecih klavrnih borznih gibanj šele v oktobru pokazala pravo ostrino svojih zob, njen vpliv pa se bo očitno prenesel tudi v realno gospodarstvo. Prva priložnost za oceno slednjega bo že v naslednjih tednih, ko bodo na piano prihajali poslovni rezultati podjetij za tretje letošnje četrtletje. Slednje so deloma že nakazali v Luki Koper. Primorci so v prvih devetih mesecih letos skupni pretovor povečali za 6 odstotkov, največjo rast pa so zabeležili v pretovoru avtomobilov. Avtomobilska industrija sodi med bolj ciklične panoge, zato je v primeru trajanja krize pričakovati umiritev rasti tovrstnega tovora. Ne glede na poslovanje slovenskih podjetij pa je gibanje domačega trga ujeto v dogodke na mednarodnih trgih. Oktober je bil zaznamovan s precejšnjim zmanjšanjem zaupanja v finančno panogo. Ljudje so pričeli dvomiti celo v varnost svojega denarja pri bankah. Zadeve so se polegle šele po precej odločnih ukrepih vlad in centralnih bank, ki so dvignile jamstva za bančne vloge oziroma uvedle celo neomejeno jamstvo (tudi Slovenija). V zadnjem mesecu so se kar vrstile denarne injekcije finančnim podjetjem, brez katerih bi po vsej verjetnosti propadla tudi katera od bank svetovnega pedigreja. V rdečih barvah so bile obarvane tudi tečajnice balkanskih borz. Pesimistično vzdušje na mednarodnih trgih je bilo očitno dovolj močno, daje vplivalo na kupce v bivših jugoslovanskih republikah. Na Hrvaškem se je zaključila prevzemna ponudba za INO, v kateri ima sedaj madžarski MOL skupaj z državo slabih 92 odstotkov kapitala. Na tem trgu je bil mesec zaznamovan tudi s precejšnjimi izplačili iz vzajemnih skladov, ki so posledično morali prodajati svoje naložbe ter s tem še dodatno prilili olja na že tako zbite tečaje. Na razvitih mednarodnih trgih so podjetja pričela z objavami poslovnih rezultatov za tretje četrtletje. Rezultati so glede na primerljivo lansko obdobje nekoliko slabši, vendar so kljub temu večinoma boljši od pričakovanj analitikov. Iz slednjega lahko sklepamo, da so trenutne gospodarske razmere v precejšnji meri že vključene v tečaje delnic. Kljub temu, da so po precej močnih padcih številna podjetja že ugodno ovrednotena, so investitorji pri nakupih še vedno precej previdni. Zgodovinsko gledano je sicer pesimistov na trgu največ ravno na dnu, katerega časovni okvir pa je težko točno napovedati. Negotovost bo na trgih po vsej verjetnosti prisotna še nekaj tednov, gibanja trgov pa bodo v največji meri odvisna od uspešnosti ukrepov vlad in centralnih bank. ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d. mag. Andraž Vrh, direktor sektorja upravljanja TELES IlirskaS Bistrica TELEFONIJA že od 4 € na mesec INTERNET že od 12 € na mesec TELEVIZIJA TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica | Družinske , skupine . AL-ANON I Skupnost svojcev in prijate- I Ijev alkoholikov Je pri vas doma problem alkohol in potrebujete i anonimno in brezplačno po-| moč? Pokličite avtomatski odzivnik 01 251 3000, 1 GSM 041 590 789. I Lahko obiščete tudi našo I spletno stran: http://al-anon-drustvo.si ali nam pišete na * e-naslov: alanon@email.si e AVTOTRADE, d.o.o., VRHNIKA Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika tel.: 01 750 51 99 ►► www.avtotrade.si Podarite Si Ga! Bravo že za 12.560 EUR* Bravo 1.4 16v Dynamic Grande Punto 3v 1.2 8v Active Kronika POROČANJE 0 DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.09.2008 DO 15.10.2008 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 20 kaznivih dejanj in sicer 9 kaznivih dejanj tatvine, 8 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 1 kaznivo dejanje poškodovanje uradnega pečata in 2 kaznivi dejanji ogrožanja varnosti. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 10 oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da so na nedovoljen način vstopili v R Slovenijo. Dva tujca sta zaprosila za mednarodno zatočišče, ostalim tujcem pa so bile izrečene globe in so bili po končanem postopku izročeni hrvaškim mejnim organom. Poleg omenjenega so policisti obravnavali še 7 kršitev javnega reda in miru. Vse kršitve so bile v zasebnih prostorih. Ena oseba je bila zaradi kršitve pridržana na tukajšnji policijski postaji. Na območju naše policijske postaje se je v navedenem obdobju pripetilo tudi 15 prometnih nesreč. V osmih primerih je prišlo do lahkih telesnih poškodb, v ostalih prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda. Obravnavali smo še eno prometno nesrečo s pobegom, kjer je bil povzročitelj izsleden in 6 primerov povoženja divjadi. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo do streznitve pridržali 4 voznike. V navedenem obdobju smo obravnavali še en požar na stanovanjski hiši. Najdeni in zavarovani sta bili dve neeksplodirani eksplozivni telesi. Za uničenje pa je poskrbel pirotehnik. POSEBNA OPOZORILA: Kljub temu, da je stanje prometne varnosti na območju PP Ilirska Bistrica dobro, ugotavljamo in da se je število prometnih nesreč bistveno zmanjšalo, tudi tistih s hujšimi posledicami, naprošamo vse udeležence v cestnem prometu, da spoštuje cestno prometne predpise. Glede na bližajoče se praznike, ko se bo promet v naši občini ponovno nekoliko povečal, pozivamo vse udeležence k strpnosti. Še posebej pa ob Dnevu spomina na mrtve, ko bodo občani množično obiskovali grobove. Pri tem pozivamo vse občane tudi na samozaščitno ravnanje, tako da naj ne puščajo vrednejših predmetov v vozilih in vozila zaklepajo. Opozorili pa bi še na bližajoče se Martinovanje, ko Sv. Martin spremeni mošt v vino, da bodo policisti v tem času še posebej poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov, ter zoper vse kršitelje striktno ukrepali. Da bi se zaradi vožnje pod vplivom alkohola izognili prometnim nesrečam in da bi morali policisti čim manj ukrepati zoper vinjene voznike, pozivamo vse voznike, da v kolikor zaužijejo alkoholne pijače ne vozijo sami, temveč si priskrbijo prevoz, da se varno vrnejo k svojim najbližjim. Opozorili bi še tudi na pešce kot udeležence v cestnem prometu, še posebej, sedaj, ko se dnevi krajšajo. Zato pozivamo vse udeležence v cestnem prometu, da še dodatno posvetijo pozornost pešcem, saj jih vtem letnem času, ko prehaja dan v noč dokaj hitro spregledamo, vse pešce pa pozivamo, da se označijo z primernimi odsevnimi telesi kot so kresničke, odsevni trakovi in podobno. Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III I 1 I I I I I PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net Jože Brenčič INŠTALATER ENERGETIK s.p. DOBAVITELJ OPREME Prihodnost je obnovljiva! S toplotnimi črpalkami cTc prihranite do 70% kurjave! TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK (V0DA)/V0DA OGREVANJE, VODOVOD, SOLARNI SISTEMI CENTRALNI SESALNI SISTEMI PREZRAČEVANJE IN VRAČANJE TOPLOTE Kettejeva 4, Ilirska Bistrica, e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 71416 91, mob: 041 830 408 Razmišljnje KOMU BOŠ PODARIL SVOJE SREČEf STRAHU ALI UUBEZNI? Predavanje na temo »Kako ravnamo s čustvi (svojimi in s čustvi drugih)«, ki ga je imela prof. psih. Katarina Lavaš v Domu starejših občanov v okviru Univerze za tretje življensko obdobje je v marsikom vzbudilo iskrico upanja v rešitev. Gospa Katarina je malo zamudila zaradi zastojev na avtocesti. Gospa Marica pa je poskrbela, da nam ni bilo dolg čas medtem, ko smo čakali na predavateljico. V dobri uri je zaokrožila izjemno zanimivo predavanje na zgoraj omenjeno temo, kar ji je po mojem mnjenju odlično uspelo. Znanje in izkušnje, predvsem pa srčna naklonjenost je v marsikom zdramila dolgo pritajena vprašanja o lastnih čustvih. Predvsem si želimo miru in zdravja, a ne vemo kako naj to dosežemo. Predavanja niso namenjena reševanju osebnih problemov. So pa pomembna, ker nam lahko pokažejo pot v katero smer naj se obrnemo v iskanju reštve. Moja duhovna pot me varno vodi po poteh, ki mi v glavnem niso vnaprej poznane. Prav zato veliko berem in obiskujem predavanja, ki mi osvetljujejo duhovno pot po kateri hodim. Iz izkušenj vem, da so delavnice - tečaji dokaj varno mesto, kjer se lahko posvetimo raziskovanju svoje notranjenosti. Vse kar lahko rečem o tem je »išči in našel/a boš«. »Potrkaj in odprlo se ti bo«, je resnica, ki nas zanesljivo vodi v rešitev. In kaj naj bi bila rešitev? Odpuščanje. Odpuščanje je vse kar se moramo naučiti, dokler smo vtelesu. Misli, ki so tu nanizane so samo iskrice, kažipoti, ki kažejo v katero smer naj krenemo, da najdemo resnico, ki nas bo rešila stisk in tegob tega sveta. Predvsem pa tega, da bomo znali pogledati čez napake, ki jih delamo vsi brez izjeme. Ena izmed poti je zapisana v »Tečaju čudežev«. ( knjigo zanesljivo dobite v Knjižnici Makse Samsa). Odpuščanje. Dolgo, zelo dolgo nisem razumela pomena odpuščanja. Mislite, da je to lahko in enostavno? Nikakor ne, ker večinoma sploh ne vemo kaj in komu naj odpustimo. Duhovne resnice nam same od sebe ne bodo padle z neba. Kje pa. Do uvida kaj odpuščanje je, se moramo učiti, zelo veliko učiti. Potem se lahko zgodi, da žarek svetlobe posveti v um, ki ve in zna odpuščati. V skritih kamricah skrivamo zamere, ki so se z leti namnožile kot nadležne kobilice. Včasih ko je prav hudo le pokukamo v kakšno skrivno kamrico. Pogled na jezno in užaljeno gospo Zamero zna biti grozljiv. Pogum je naš najboljši zaveznik proti tiraniji strahu. Kajti strah je varuh in zaščitnik zamer. Je pravičnež brez primere. V svoj prav nikoli ne podvomi pa če ga še tako lomi. Dodobra nas prestraši potem pa ponuja rešitev iz zagate v katero nas je spravil prav on. Odpustiti, opustiti, prezreti to je duhovna naravnanost, ki nam pomaga v miru živeti s seboj in svetom. Vse ostalo sodi v staro šaro in posledično na odpad. Samo odpuščanje nas lahko obvaruje pred zdrsom v temačne globine pekla. Neta Zdravnik za živali svetuje Novosti iz samostane »V izvrševanju Kristusovega poslanstva, da bi vse privedli do edinosti z Očetom, v svojem življenju doživljamo in sprejemamo velikonočno skrivnost. Polne zaupanja se spominjamo besed Matere Terezije: »Vsa Božja dela zorijo počasi in v trpljenju, potem pa toliko bolj trdno stojijo in toliko lepše cvetijo« (Poslane ste št. 5.). ZAŽIVELA JE SKUPINA »KLASJE« Ko se je znani teolog in pisatelj Christoph Schmid nekoč sprehajal med žitnimi polji, je srečal kmeta, ki je v največji sončni pripeki hodil brez klobuka. Po priporočilu duhovnika, naj si vendarle nadene klobuk, mu je kmet odvrnil: »Skozi svoja žitna polja hodim brez klobuka iz spoštovanja do skrivnostnega Božjega delovanja, ki se tukaj tiho odvija.« Vsako žitno zrno, vsak klas je skrivnost, kaj šele človek! Človeško življenje se skrivnostno začne, raste, rodi sadove in dozori. Življenje ni nekaj, kar je že dokončano, marveč nekaj, kar je še nedokončana naloga. Ena izmed pomembnih nalog v življenju je gotovo prav hvaležnost. V vsakem življenjskem obdobju je hvaležnost cvet, ki razveseljuje. Toliko bolj, ko je človek v zrelih letih. Prav misel, da bi s hvaležnostjo zrli na prehojeno pot, na vsako postajo življenja, je dala pobudo za ustanovitev skupine »Klasje«. Namenjena je starejšim ženam, ki se srečujejo vsak drugi in četrti četrtek od 10. do 11.ure v samostanu za skupno druženje, klepet in hvaležen pogled na življenje. Skupina je odprta za nove članice. Ime »Klasje« prikliče v spomin okus po kruhu; zrela pšenica mora skozi mlinske kamne in peč, da zadiši po svežem kruhu. Vsakdo se razveseli te skrivnostne vonjave, vsakdo se razveseli kruha, vsakdo se razveseli človeka, ki je dober kot kruh. Marsikaj se je nabralo v mnogih letih življenja, mnogo bogatih zrn, ki si jih bomo v skupini lahko podelile, mnogo veselja in sonca, ki je obsevalo klasje, ko je raslo in zorelo; bilo pa je vmes gotovo tudi deževnih in viharnih dni, ko je bil potreben napor za kljubovanje in vztrajanje pri rasti. Vsa ta zrna bomo zbirale in iz izkušenj bogatile druga drugo. Skupno bomo tudi kaj prebrale, poslušale, kar nam bo v pomoč, da bo sedanji trenutek bolj bogat - kot rezina kruha; da bomo pozorne tudi na drobne čudeže v vsakdanjem življenju in tako bolj z zaupanjem gledale v prihodnost. Čim manj ima človek prihodnosti pred seboj, tem bolj je dragocena. V mladih letih, ko ima pred seboj še »celo večnost«, nič ne skopari s časom. Zapravlja ga, in z njim zapravlja življenje. Z leti pa začenja zmeraj bolj varčevati s časom; prej so mu malo pomenila leta, zdaj mu je dragocen vsak dan in trenutek. Vse nam je darovano; hvaležnost ima svoj izvor v globini plemenitega srca, ki zna reči hvala svojemu Stvarniku in človeku, kije ob njem. Beseda hvala je odgovor na dar drugega; kaj bi bil človek prepuščen sam sebi?! Hvaležnost je iskreno odprta za vse resnično, lepo in dobro v življenju, spada k življenju kot dihanje. Iz hvaležnosti duša živi. Hvaležen človek ustvarja skupnost in se nevede razdaja drugim. s. Štefka Bizjak in s. Marjeta Valenčič NOTRANJI ZAJEDAVCI PRI PSIH IN MAČKAH Notranji zajedavci oz. paraziti pri hišnih ljubljencih povzročajo veliko preglavic. Čeprav je o njih znanih ogromno podatkov, od načina razmnoževanja, prehranjevanja, zgradba telesa, poti okužbe, kako jih uničiti, ... (skratka skoraj vse), je še vedno veliko živali okuženih s paraziti. Pri psih in mačkah lahko povzročajo hiranje, bruhanje, drisko, slabokrvnost, slabo odpornost in še kaj. Velikokrat pa okužene živali ne kažejo nobenih posebnih bolezenskih znakov, dokler se lahko njihov organizem na okužbo s paraziti prilagaja. Poznamo več različnih vrst notranjih zajedavcev, ki spadajo med gliste, trakulje in praživali. Največjih prebiva v črevesju živali, kjer se hranijo z vsebino črevesja ali hranilnimi snovmi, ki jih dobijo v črevesni steni. Nekatere razvojne oblike parazitov lahko potujejo celo po telesu živali in tam velikokrat povzročajo razna vnetja in druge težave. Paraziti so lahko prisotni skoraj v vseh delih telesa. Najdemo jih lahko v prebavilih, dihalih, jetrih, srcu, mišicah, celo v možganih in še kje. Največkrat so paraziti specifični glede gostitelja, kar pomeni, da zajedajo le pri določeni živalski vrsti (npr. samo pri psih ali njim zelo sorodnih živalih). Nekaj pa je takih parazitov, ki so bolj splošni in se zadovoljijo z različnimi gostitelji. Okužba živali s paraziti lahko poteka direktno z zaužitvijo povzročitelja , ki ga izloča žival iste vrste (pes od psa) ali preko vmesnega gostitelja (mačjo trakuljo prenašajo bolhe, srčno glisto pri psu prenašajo komarji, nekatere gliste ali trakulje lahko pes ali mačka dobi z zaužitjem okuženega mesa domače ali divje živali). Nekaj parazitkov, teh je bolj malo, se lahko od našega hišnega ljubljenčka prenesejo tudi na človeka (med nevarnejšimi je glista Toksoplazma, trakulja Echinokokus..). Pri tem so najbolj občutljivi otroci in nosečnice. Okužimo se lahko z jajčeci ali drugimi razvojnimi oblikami, ki jih izločajo živali z iztrebki. To se zgodi predvsem pri neustrezni higieni (zato so otroci najbolj na udaru). Pri ljudeh se ne razvije odrasla oblika parazita, ampak ena izmed razvojnih oblik, ki obmiruje v različnih organih. Pri domačih živalih je zelo pomembno redno odpravljanje notranjih zajedalcev. Na trgu obstaja veliko antiparazitikov (zdravila proti parazitom).Vsebujejo lahko različne sestavine, ki delujejo na različne vrste parazitov. Največkrat so v obliki tablet, injekcij, sirupa, paste, ali ampul, ki se polijejo na kožo živali. Katerega bi bilo najbolje izbrati je odvisno od večih dejavnikov, zato se predhodno posvetujte z veterinarjem. Tudi pogostost dajanja antipara-zitika je lahko različna. Vsaj enkrat letno razglistenje živali je obvezno. Psi dobijo vsako leto ob cepljenju proti steklini tabletke proti parazitom. Poskrbimo, da ne ostanejo v knjižici do naslednjega cepljenja, ampak, da jih pes zaužije! Za pse in mačke, ki se pogosto gibljejo zunaj, je priporočljivo dajati antiparazitike vsaj vsake tri mesece. Pri odpravljanju parazitov, je pomembno tudi odpravljanje vmesnih gostiteljev (bolh, klopov, komarjev, ...). Da dobimo pravo sliko s čim in koliko so okužene naše domače živali je potreben parazitološki pregled blata, ki ga lahko opravite pri vašem veterinarju. V čist lonček ali vrečko dajte nekaj čim bolj svežega iztrebka živali in ga prinesite k veterinarju, ki bo opravil pregled. Tako se lahko izognemo nepotrebnemu dajanju zdravila in žival zdravimo, če je to potrebno. Maja Simonič, dr.vet.med. Veterinarska ambulanta Ilirska PROSIM, PUSTITE BUK0VCAN0M REPO! Zopet se oglašam v časopis Snežnik, kajti sem ugotovil, da ni tako stroga cenzura kot s katero mi je grozil sedanji režimski časopis. Začel bom z tako opevanimi Snežniškimi lazi, za katere se neusmiljeno borijo »kvazi« naravovarstveniki. Naj navedem samo nekatere: Mala Padežnica, Pomočnjak, Grčovec, Zatreb, Črni dol, Grda draga... in še in še bi jih lahko našteval - skoraj vse. Bistvo problema je v tem, da kamorkoli se ozrem so vsi lazi preorani oziroma razriti ter posejani z nekakšno repo, katero divjad najmanj potrebuje, kajti preko leta ima divjad hrane v izobilju, pozimi pa sta tam dva metra snega in jim ni dostopna, tako da je to samo uničevanje opevanih prečudovitih lazov, da ne omenjam siljenje divjadi v nekakšen alkoholizem oziroma opijanje z nastavljanjem nekakšnih prekuhanih jabolk oz. dropov, katere najmanj potrebuje. Tukaj naj omenim še Urino, kateri se tako neusmiljeno bori za Volovjo reber, na kateri naj bi bile postavljene vetrnice - najbolj ekološki vir energije, naj se ozre na navedene laze, na katerih so bila najlepša nahajališča na primer arnike - zašči- tene rastline, da ne omenjam njenih zdravilnih učinkov, on pa se sekira za dve brinjevke in starega smrdljivega krokarja in en kup kamenja in razbitih starih italijanskih kavern. Po tridesetih letih lova, na tem področju, nisem tam nikdar opazil beloglavega orla niti kakšne posebne zanimive rožice, katera bi bila ogrožena z vetrnicami, razen par delovnih mest - Ljubljančani, kateri pa mu držijo roko, pa tako in tako ne vedo kje je Volovja reber. Naj mi odpustijo tudi nekdanji stanovski kolegi, med katerimi nekatere zelo spoštujem in cenim - naj med njimi naštejem samo dva (ostali naj mi oprostijo), ki imata isto ime Frenk, samo priimek je različen Kovač in Prelc, visoko inteligentni gozdarji, zato mi ni razumljivo zakaj dopustijo takšne amaterske in diletantske posege v naravo. Naj opozorim še na lovske preže, ki niso več preže, ampak nekakšni vikendi na kolih, na katerih predpostavljam, da bo v doglednem času postavljena še klimatska naprava, tako in tako so že nepredušno zaprte, do njih pa je speljana že ne več pozabljena lovska steza, ki mislim, da bo tudi v kratkem asfaltirana. Na misel mi pa pride tudi, kako si je neki vlakovodja privoščil razminirati Podrajske studence, da j bi si skrajšal pot do Mrzlih dolin in s tem uničil stoletni izvir vode - zopet s pomočjo gozdnega gospodarstva. Lovske interese že razumem, I ne razumem pa odgovorne na GG. Prav tako je uničen studenec v Mali Padežnici v Pomočnjaku in to zaradi REPE. Za konec pa naj navedem še za primerjavo nedavno odkrit primer, j do kje seže človeška neumnost, katero je storil gozdar, ribič, lovec..., ki je na Bistriškem jezeru nalovil poln »Žakelj« BABUŠKter jih stresel po krmišču za divje prašiče - BOG MU OPROSTI, SAJ NEVE KAJ POČNE. I P.S. Naj na koncu omenim, da j kamor hodim jaz na lov, hodim peš po starih lovskih poteh, brez petih j policajev in treh varnostnikov in brez Land Roverjev opremljenih z dve ali tri tonskimi vitlami in verjemite mi, da se počutim sproščeno oziroma fantastično. I DOBER LOVSKI POGLED Valenčič Matija Nadaljevanje sledi... pekarna SLAVA VILHARJEVA 4a, 6250 It. BISTRICA tel. OS/71 44 236 Smo pekama s 40-letno tradicijo. Že od samega začetka izdelujemo različne vrste slaščic, kruha in pekovskega peciva, naša posebnost pa je orehova potica. Leta 1990 smo začeli z izdelovanjem TORT. Nahajamo se v Trnovem v Ilirski Bistrici, poleg pošte oz. nasproti Istrabenz bencinskega servisa. PVC OKNA - VRATA - SENČILA JANOSCH Janez Janc s.p. Kešetovo 10, 1420 TRBOVLJE Tel.: 05 / 904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT -tende - žaluzije - rolete 040 620 540 TUKAJ BI Bil LAHKO VAŠ OGLAS r «'■ ■■v %. p. p. inženiring J*CtStfr /•?, [^.0 SežfrntK Podjetje K.D.P. Inženiring, družba za podjetniško in poslovno svetovanje, d.o.o., zaznana naročnika, išče: 1. Samostojnega komercialist-a/ko (m/ž): (lokacija dela: Kozina) želena znanja: najmanj srednješolska izobrazba V. stopnje, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, tekoče znanje angleškega jezika, znanje drugega tujega jezika je prednost, samostojnost pri delu, smisel za delo s strankami (poslovnimi partnerji), odlične komunikacijske sposobnosti. 2. Vodjo skladišča (m/ž): (lokacija dela: Sežana) želena znanja: najmanj srednješolska izobrazba V. stopnje, 5 let delovnih izkušenj v vodenju ljudi, izkušnje na področju logistike so prednost, tekoče znanje angleškega jezika, smisel za delo z ljudmi (organizacija dela), komunikativnost, natančnost in urejenost. Za obe delovni mesti vam ponujamo redno delovno razmerje, sklenjeno za določen čas 6-ih mesecev s kasnejšo zaposlitvijo za nedoločen čas. Vaše vloge, skupaj z življenjepisom v angleškem jeziku, dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8-ih dneh po objavi na naslov: K.D.P. inženiring d.o.o.,"Za zaposlitev", Partizanska cesta 69, 6210 Sežana, ali na elektronski naslov: sanja@kdp.si. Neizbrane kandidate bomo obvestili v roku 8-ih dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranimi kandidati. KAKO RAVNAMO Z IZJEMO ZDRAVJU ŠKODLJIVIM ODPADNIM SALONITOM. Da sta nam toča in vihar prizadejala ogromno škode to vemo že vsi. V glavnem so strehe že popravljene ali pa v celoti obnovljene. Počasi tonemo v zimsko spanje in spomin na hudo ujmo že bledi. Na površje so prišle že skoraj pozabljene skrbi o vsem kar se tiče našega vsakdanja. Pri vsem tem me nekaj hudo moti. Službe, ki bi morale poskrbeti za varno odlagališče strupenega okolju in zdravju škodljivega salonita so na celi črti odpovedale. Ne slučajno sem bila priča, ko je nekdo salonitno kritino odložil kar za prvim ovinkom le malo stran od glavne ceste. Postala sem in ga povprašal zakaj to počne, ko pa imamo dobro urejeno odlagališče odpadnega materiala. Rekel mi je, daje bil tam in so mu rekli, da salonita ne sprejemajo več. Nisem mu verjela na besedo. Tu nekaj smrdi sem si rekla in sem mladega in prijaznega fanta, ki dela na odlagališču povprašala če to res drži, kar mi je tisti moški povedal. Ja je rekel dobili smo prepoved, da salonita ne smemo sprejemati več. »Kaj pa je to«? Sem ga vprašala, ko sta on in šofer pravkar raztovarjala lepo zložen in v folije zavit salonit. »Za tega smo dobili posebno dovoljenje, iz vrtca je:« mi je prijazno odgovoril. Povprašala sem tudi komunalovce, če oni kaj več vedo kako je to pri njih organizirano. Pojasnili so mi, da tudi na jelšanskem odlagališču salonit ni zaželjen. Bila sem sitna, ker sem postavljala neprijetna vprašanja glede odgovornosti, ker ni poskrbljeno za varno ravnanje z smrtno nevarnimi odpadki. Da je salonit zelo nevarena snov je že zelo dolgo znano. Malomarnost se nam bo krepko maščevala, kajti škoda je že storjena in ogromna. Ko bomo krivca iskali in ga nikoli ne našli, bo že prepozno, proces nepovratne škode na okolje in človeško zdravje se je že davno začel. Ni kaj dosti upanja v dobro rešitev glede nastale situacije, saj se v Globovniku rak rani naše doline še nič ni spremenilo. Pregarci in Hujci so salonit odložili ne daleč od vasi ob glavni brkinski cesti. Od vsekakršne pomoči, ki sojo dobili bi bili primerno, da del denarja namenijo saniranju odlagališča, predvsem pa, da postanejo nezaslišno sitni, dokler občina in država ne naredijo kar je njihova dolžnost. Zdravje njih in njihovih potomcev tudi nekaj šteje, mar ne. Moškega, ki je na neprimeren kraj odložil salonit bi lahko prijavila a ga ne bom. Iz preprostega razloga, ker bi denar poniknil v neznano, problem pa bi ostal nedotaknjen. Najbolj odgovorni so odgovorni samo toliko v kolikor ubranijo nemogoče birokratske zakone. Neta ' ZAHVALA ] Od številnih pobud, podanih na Občinskem svetu, so le redke uspeš- ■ | ne. Sam pa sem kar nekaj pobud naslovil na Direkcijo za ceste in na vse | | so se hitro in zelo dobro odzvali. Z upanjem, da bo tudi v bodoče tako, | se jim prisrčno zahvaljujem. | Mile Uljan, občinski svetnik Liste za Kočanijo | E._____________________________________________________________-3 GRADBENI VIC NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA Porušil se je zid. Na zagovor pokličejo betonsko železo. »Ti si kriv, da zid ni vzdržal!« Ta se je branil: »Ni res, če bi bil debelejši, bi vzdržal!« Ugotovili so, da govori resnico in na zagovor poklicali cement: »Ti si kriv, da se je zid porušil!« Cement je ogorčen:» Saj sem vedel! V Sloveniji je vedno kriv tisti, ki ga sploh ni bilo zraven!« \/ O' Beži* PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net ZASVOJENOST ■ IZBIRA MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO Zasvojenost ima mnogo obrazov. Kadar kdo omeni zasvojenost, pomislimo po navadi le na drogo. Toda ljudje smo lahko odvisni tudi od marsičesa drugega: od hrane, pijače, alkohola, zdravil, televizije, računalniških igric, športa... Seveda pa nas najbolj prizadene in pretrese, ko zaradi zasvojenosti od mamil umirajo mladi. Sprašujemo se zakaj. Kje smo naredili napako? Kdo je kriv? Ali bi lahko smrt preprečili? Toda teh zakajev in vprašajev je takšna množica, da težko najdemo prave odgovore. Kaj je zasvojenost oz. odvisnost? Medicina uporablja 4 razlage: - to je bolezen, odvisnost od določene psihoaktivne snovi, - psihofiziološki pojav, ki ga povzroči ponavljajoče se uživanje določene psihoaktivne snovi. Vsi, ki te snovi uživajo, ne postanejo odvisni. Ločiti moramo zasvojenost od uporabe. Razlika je, da ljudje, ki niso zasvojeni, prenehajo z uporabo, ko je neka kriza mimo, zasvojen človek pa izoblikuje življenjski slog, povezan z uporabo in nazadnje izgubi nadzor nad vsem. - telesna odvisnost je fiziološko stanje prilagoditve na rabo določene snovi. Odtegnitev te snovi povzroči odtegnitveno ali abstinenčno stanje, ki ga delno ali v celoti odpravi ponovno zaužitje enake ali podobne snovi. - duševna odvisnost je subjektiven občutek potrebe po snovi, s katero se doseže določeni pričakovani učinek oz. se zmanjša znake odtegnitvene krize. Pri nas najbolje poznamo zasvojenost z drogami in alkoholom, ki sta daleč najbolj nevarni, so pa še druge, kot zasvojenost z cigareti, igrami na srečo.. Bliža se mesec november, čas spomina na naše pokojne, čas buč in čarovnic, martinovanja ter čas, ko se bodo ves mesec, po vsej Sloveniji, dogajale različne aktivnosti za preprečevanje in zmanjševanje zasvojenosti. Mesec preprečevanja zasvojenosti bo tudi letos namenjen aktivnostim, s katerimi bomo vplivali na razmišljanje, doživljanje in vedenje ljudi v povezavi z različnimi vrstami zasvojenosti, s poudarkom na nedovoljenih drogah. Se vaši otroci oziroma bližnji v zadnjem času drugače vedejo? So popustili v šoli? Se gibljejo v družbi drugačnih ljudi? Ne najdete več z njimi skupnega jezika? Ste mogoče pomislili, da je temu vzrok nedovoljena droga? Zaradi vas in zaradi vaših bližnjih smo veseli, da prebirate ta članek, kajti v njem nas boste spoznali in se na nas lahko obrnili vtrenutku stiske po nasvet ali pomoč. Kdo smo? Smo Društvo »POT« - pomoč zasvojenim od nedovoljenih drog in njihovim bližnjim, ki ima med svojimi cilji predvsem zmanjševanje škode na področju nedovoljenih drog. Program deluje v obliki dnevnega centra, ki je na voljo zainteresiranim vsak delovnik med 8.00 in 16.00 uro, po potrebi pa se prilagodimo uporabnikom. Kje se nahajamo? Nahajamo se v Levstikovi ulici 3, v Ilirski Bistrici (bivši prostori CSD) Kaj delamo? Uporabnikom nudimo vključitev v različne oblike preživljanja prostega časa. Vključitev omogoča razvoj socialnih spretnosti, povrnitev osebnih in delovnih navad, sproščeno druženje in zdravo preživljanje prostega časa. V prostorih društva izvajamo likovne in kreativne delavnice, izvajamo terapevtske pogovore s posameznikom in s skupino, gospodinjske in športne aktivnosti ter druge prostočasne dejavnosti. Dogajanje v dnevnem centru je odvisno od trenutnih potreb uporabnikov, ki se v danem trenutku nahajajo na društvu. Dejavnosti so prilagojene potrebam naših upo-rabnikov-vsakemu posebej. Društvo izvaja predvsem nizko-pražne programe, in sicer: - izvajamo terensko delo s »skrito populacijo« uporabnikov nedovoljenih drog - spodbujamo vrstniško izobraževanje med uporabniki drog - svetujemo in informiramo o varnejšem, zdravju manj škodljivem, uživanju drog v okviru stacionarnih in terenskih programov - objavljamo informativno in svetovalno gradivo s cilji zmanjšanja škode - svetujemo v zvezi z drogami in problemi odvisnosti - osveščamo o tveganjih pri uživanju nedovoljenih drog preko elektronskih medijev - spletnih strani, predavanj in okroglih miz - izvajamo zamenjavo igel in drugega materiala za varnejše injiciranje Poleg tega uporabnike informiramo o obstoječih višjepražnih programih, ki se izvajajo v Sloveniji in v tujini. Posredujemo jim informacije o tem kakšni so pogoji za vstop v posamezen program, o poteku in trajanju programa. Pomagamo jim tudi pri pridobitvi finančnih sredstev za prevoz in plačilo le-teh. Ena izmed pomembnih nalog društva je tudi preventiva. V okviru tega skrbimo za preventivno izobraževanje pedagoškega kadra v osnovnih šolah in gimnaziji, učencev in dijakov ter njihovih staršev. Cilji našega programa so: - informiranje uživalcev nedovoljenih drog, njihovih staršev in širše javnosti o škodljivih posledicah uživanja nedovoljenih drog - vključevanje uporabnikov v dejavnosti prostega časa - spodbujanje uporabnikov pri iskanju zaposlitve in pri nadaljevanju izobraževanja ali pri dodatnem izobraževanju in nudenju podpore - razvoj socialnih veščin - zmanjševanje in odpravljanje socialnih stisk posameznika -zmanjševanje škode pri tistih, ki uporabljajo nedovoljene droge - svetovanje in pomoč staršem v stiskah, ki jih doživljajo ob odvisnikih od nedovoljenih drog - socialna integracija uporabnikov in podpora pri reintegraciji ' po zaključku programov višjega praga ali po zaključku prestajanja zaporne kazni Uporabniki in starši si lahko pri nas sposodijo literaturo na temo zasvojenosti z nedovoljenimi drogami. Zainteresirani lahko pri nas dobijo brezplačne teste za določanje prisotnosti nedovoljenih drog v urinu. Kot vsako leto se bomo tudi letos aktivno trudili v mesecu boja proti drogam osveščati ljudi zato VAS VABIMO, NA DAN ODPRTIH VRAT, KI BO POTEKAL V SREDO 26. NOVEMBRA OD 9.00 - 18.00 V PROSTORIH DRUŠTVA »POT«. PLESNI TEČAJ PROMENADA V petek. 14.11.2008. ob 20.00 uri vas vabimo na brezplačno predstavitveno uro pHssmoga tečaja, ki ga organizira Promenada - Andrea in se bo odvijal v prostorih bara Arena (nasproti trgovine Spar) v Ilirski Bistrici. Vabljene vse generacije! Dodatne informacije na tel.št.: 040-190-863 icouesaR - bf ŠPORTNA TRGOVINA IN SERVIS Rozmanova 29, 6250 ILIRSKA BISTRICA • (nekdanji Tarsel) mfctžiji ln:») V prodajnem programu imamo kolesa in kolesarsko opremo. AKCIJA: kolesa za odrasle letnik 2008^20%) poletna kolesarska oblačila (■30%) NOVO V PONUDBI: Družinske fitnes naprave Hammer (orbitrek, sobna kolesa, veslač, idr.), sanke lesene in otroški bobi pvc za sneg. Zimski urnik od 1.10. - 28/29. 2. PONEDELJEK - PETEK 16-18 ure SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI zaprto S TV GALEJA JM Dndw> Tvoj telefon Društvo Tvoj telefon iz Postojne v imenu Zveze slovenskih društev svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski predstavlja: Novo številko linije Klic v stiski »SOPOTNIK« 116-123 ki bo začela delovati s 1. oktobrom. Številka 080 2223 bo v veljavi do konca leta 2008. LIPA Andrej Abrahamsberg s.p. Borisa Kalina 6 SLO-5250 Solkan GSM: 040 207 338 Najstarejša evropska tradicija proizvodnje strešnikov - od leta 1250 najboljša možna kvaliteta, ekološko ustrezen produkt in konkurenčne cene! Prodajamo 8 osnovnih modelov z še 9. podoblikami, v 14 različnih barvah (strokovno - engobah). Več na: WWW.kritina-sinter.SL Prodajamo po vsej Sloveniji in tudi v II. Bistrici. Naše stranke se bodo vljudno odzvale, če jih pokličete na: 051 342 463 (Dolenje); 041 333 427 (Vrbovo); 041 333 406 in 051 332 337 (II. Bistrica). KUPCEM NUDIMO BREZPLAČNO STROKOVNO POMOČ PRI SANACIJI OSTREŠIJ - STREH. BREZA NAJEM VOJ NAJEM VC - IZOBRAZI (obnova vozniške* -NAJEM UČILNI d.0.0. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bis m: 031 644 242, 041 457 125 Snežnik PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net l l l l a 1 1 1 1 1 DRUŠTVO TVOJ TEtEFON Če ste v stiski. Če potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKUČITE NAS! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 8. URE DO 20. URE TELEFON: 05/720-1-720 Vse filantrope obveščamo, da lahko že letos 0,5% dohodnine namenijo v dobrodelne namene. Če do sedaj nimate izbrane dobrodelne ustanove, se lahko odločite, da del dohodnine namenite Društvu Tvoj telefon. Društvo je upravičeno do prejemanja takšne podpore in je na seznamu upravičencev DURS-a, kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Ime: Društvo Tvoj telefon, Prečna 2, 6230 Postojna Davčna številka: 29993407 ■ Informacije o društvu in cepilnih mestih najdete na novih spletnih straneh.društva WWW.kala.Si. . 60 Iti LOVSKI DRUŽINE ZEMON Pred 60. leti, bolj natančno 23. 9. 1948 je bila ustanovljena lovska družina Zemon kakršno poznamo danes. V času od ustanovitve do danes se lahko pohvalimo z velikimi dosežki na področju lova divjadi, lovskega strelstva, kinologije, vzdrževanja in gradnje lovskih objektov ter ostalih dejavnosti, ki jih izvajamo, posebej pa v zadnjem času vse po- membnejšimi ekološkimi nalogami, ki jih izvajamo je bilo zapisano v uvodu priložnostne brošure. Na dan prireditve smo se najprej zbrali pred obnovljenim lovskim domom Uberš v Sušaku, kjer smo pripravili priložnostno razstavo. Na razstavi smo s starimi fotografijami prikazali nekaj motivov iz življenja in dela LD, predvsem v obdobju zadnjih desetih let. Prikazali smo tudi nekatere pripomočke, ki so jih lovci uporabljali v preteklosti. Za uvod otvoritve nam je zapel pevski zbor lovske družine Zemon pod vodstvom Dimitrija Grlja. Nadaljevanje proslave se je odvijalo na prireditvenem prostoru pred zadružnim domom v Novokračinah. pihala Ilirska Bistrica pod umetniškim vodstvom prof. Josipa Grgasoviča. Najzaslužnejšim članom so bila ob tej priložnosti podeljena priznanja. Po podelitvi priznanj je sledil obezni lovski golaž in pasulj. Ob dobri hrani in pijači pa smo zaplesali ob zvokih skupine Snežnik. Za uspešno izvedbo praznovanja 60. letnice lovske družine se zahvaljujemo Tramper d.0.0., Avtoprevozništvo Jaksetič Anton, Piama PUR, Brozina d.0.0., Optim SF d.0.0., Irbis d.0.0., Kalia, Rutar Janko, Čeligoj Vladimir, Bar Kočanija, Majda bar, Bar pri Jožjovih, Deni frizerski salon, Erika frizerski salon, Šlosar Robert kleparstvo, Erik in Franko Udovič, Udovič Stanko sodavičar, Kalister avto, Pivovarna in pezzeria Pek, Oktepčevalnica Zemonska vaga, Adriatic Slovenica, Banka Koper, Surina Vojko, Mad obiskovalce smo najprej razdelili bogato gradivo, ki bo spominjalo na visok jubilej družine in sicer že omenjeno zloženko, v kateri je poleg podatkov o lovski družini in fotografijah še notni zapis in besedilo himne lovske družine pod imenom » Zelena bratovščina zemonska«. Na besedilo znanega pisca Ivana Sivca sta jo uglasbila Dimitrij G rij in Anton Šestan. Brošuri smo dodali zgoščenko s kratkim predstavitvenim filmom, obesek in značko. Proslave so se udeležili predstavniki lovskih družin Trnovo, Bukovica, Brkini, Kozlek, Prem, hrvaških lovskih družin Lisjak Kastav in Zec Klana ter društva zemejskih lovcev Furlanije julijske krajine Doberdob. Posebno smo bili veseli I'« fMV |F? /1 m v ,1 la jL ; 1 g VIVB' 1 n 1 j 'v obiska iz pobratenih lovskih družin Anhovo, Kanal in Paloma Sladki vrh. Med gosti so bili predstavniki krajevnih skupnosti, prebivalci vasi z našega območja, župan občine Ilirska Bistrica Anton Šenkinc, podžupan Vladimir Čeligoj, načelnik občine Matulji Bruno Frlan predsednik Postojnsko bistriške zveze lovskih družin Franc Keš in mnogi predstavniki državnih organov. V kulturnem proframu, ki je bil zastavljen na zabaven način so sodelovali člani kulturnega Grad iz Dolnjega Zemona, pevski zbor lovske družine Zemon pod umetniškim vodstvom Dimitrija Grlja, učenci osnovne šole Jelšane, operni solist Marko Kobal, Godba na Avtodeli Tomi, Euro MB, Maljevac Dušan, Šlosar Zoran, Gradbeni center Iskra Miro, Orange bar, Bar Kudra, Gostilna Potok, Gostilna Videm, Bar Šlosar, Trgovina Mavrica, Dolores Rutar, Koptex d.0.0., Turistična kmetija Poljšak, Klepač Zdenko, Trgovina Kirn, Saftič Dragica, Dimnik Vladimir, Tomex d.0.0., Majcan Ivan, Ujčič Nevenka, Udovič Vilko, Prosenc Sandi, TIB Storitve, Cestno podjetje Koper, Štembergar Danilo, Komunala Ilirska Bistrica, Občina Ilirska Bistrica, Pečovnik Andrej s.p.in še drugim, predvsem lovcem naše lovske družine. Štemberger Boško w SRKANJE Z NJENIM VELIČANSTVOM BRITANSKO KRAUICO ELIZABETO II. Srečanje z Njenim Veličanstvom kraljico Elizabeto II. in Njegovo Kraljevo Visokostjo vojvodo Edinburškim je za vsakega posameznika in državljana prav posebna čast in edinstvena priložnost, ki se ti zgodi najverjetneje samo enkrat v življenju. Učenci in spremljevalke OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ Pregaije in OŠ Podgrad V čast nam je bilo, da so tudi nekateri učenci in učitelji osnovne šole Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica prisostvovali dogodku in se Učiteljice in ravnateljici OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica, OŠ Pregaije in OŠ Podgrad udeležili slovesnosti v Lipici, katere posebna gostja je bilo Njeno Veličanstvo in Njegova Kraljeva Visokost. Dogodka so se udeležili učenci in učitelji, ki so sodelovali na likovnem natečaju na temo Lipica. V izredno čast si štejemo, da se je pet deklic naše šole tudi osebno srečalo z Njenim Veličanstvom, saj je bil klobuk, ki so ga izdelale, nagrajen And the bat...?" je vprašala kraljica. kot eden najboljših izdel- Zmagovalni KLOBUK učenk 5.b OŠ Dra- kov natečaja, gotina Ketteja Vsi, še posebno pa deklice, ki so imele edinstveno priložnost se osebno srečati in celo spregovoriti z Njenim Veličanstvom, smo bogatejši za izkušnjo, ki je ni deležen vsak. Mentorici OŠ Dragotina Ketteja SREBRNE NITKE V LASEH, ZLATI ŽARKI V OČEH STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? PE ILIRSKA BISTRICA, bazoviška c. ii, il. Bistrica, gsm: osi 68s b/2 PE POSTOJNA, NOVI TRG 6, POSTOJNA, GSM: 051 388 935 PE KOPER, vojkovo nabrežje 32, koper, oso 1314 PORAVNAVA^ d.0.0., Odgovarja: Zahvala za uspešno rešen primer Na podjetje Nova Poravnava, d.0.0. sem se obrnil, ker sem bil z delom in odnosom odvetnika do mene kot stranke nezadovoljen. Predvsem sem se bal da bom izgubil pravico do odškodnine zaradi zastaranja zahtevka. V podjetju Nova Poravnava, d.0.0. so me sprejeli in mi razložili celoten postopek od vložitve zahtevka pa vse do izplačila odškodnine in stroškov, ki jih bom imel. Občutil sem oseben pristop, dali so mi občutek, da sem jim pomemben. Zelo korektni so bili tudi glede plačila storitev, saj do izplačila odškodnine nisem imel nikakršnih stroškov, prav tako se stroški zaračunajo le v primeru ugodne rešitve primera. Primer pa so hitro in uspešno rešili, odškodnina je bila primerljiva s sodno prakso sodišč. Janez, Ljubljana Odgovor na zahvalo V podjetju se trudimo za uspešno rešitev zahtevkov, kar pa včasih predstavlja pravi izziv. Pohvale naših strank si štejemo v čast in potrditev kakovostnega dela. Poleg tega nam pomenijo vzbodbudo pri nadaljnem delu in izboljševanju, saj smo v podjetju mnenja, da je stranka vedno na prvem mestu. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Nova Poravnava, d.0.0., Ljubljanska cesta 20,3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.0.0 ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314. tu Frane vse do upokojitve opravljal službo poštarja. Kljub temu, da sta se na koprskem povsem udomačila in pognala korenine, se vseeno rada vračata v svoj rodni kraj. Po končani maši, pri kateri so sodelovale domače cerkvene pevke in organistinja, se nismo, kot ponavadi razleteli na vse strani, kot bi treščilo v nas, ampak se ustavili pred cerkvijo, kjer nas je pričakal harmonikar in miza z domačimi dobrotami. Med sproščenim klepetom smo kar pozabili na čas, ki je neutrudno drobil minute in šele ob odpravljanju slavljencev na skupno kosilo s svojimi gosti pogledali na ure ter ugotovili, da smo bili všteto z mašo, skupaj skoraj dve uri, kar je neverjeten dosežek za naše krajevne družabne navade! Verjamem, da nikomur od navzočih ni bilo žal, daje prišel. Ne vem, kako, oziroma s čim sta se slavljenca pripeljala, ker sta prispela pred mano, zagotovo pa vem, v čem sta se odpeljala, ker sem to zabeležil v svoj objektiv. Kot na novo zloščena lepotica iz časov njunih mladih let, ki si je za poroko gotovo nista mogla privoščiti, ju je s šoferjem čakala spodaj na izhodu iz pokopališča okrašena, kot za pravo poroko. Tudi svatje, oziroma povabljenci so se držali slovesno, kot bi bili na ta pravi, ko soju spremili do avta. Kot je razvidno s slike, se je Frane prvi opogumil in se spravil noter, takoj za njim pa še Mirna s svojim šopkom rož v roki. Kmalu zatem sta nam oba žarečih obrazov in oči še prijazno pomahala v slovo ter se med veselim hupanjem počasi odpeljala skozi svojo rodno vas. Mi pa za njima... Kaj naj drugega rečem, kot, da jima želimo še mnogo skupnih let, trdnega zdravja, poguma in vedrine pri premagovanju klancev, kiju čakajo na njuni nadaljnji poti, da bi bili čim bolj položni in kar je še bolj pomembno - da bi bila vedno obkrožena s prijaznimi obrazi, kakršnih je bilo vse polno na njuni zlati poroki! Jožko Stegu Nekako tako nam je v svojem poetično obarvanem nagovoru opisala svoja stara starša in slavljenca, Franca in Marijo Kirn, po domače Franeta in Mimo Kr-jusova (zaenkrat imata tri vnuke), njuna najstarejša vnukinja Mojca, ko sta 4. oktobra dopoldne s številnimi sorodniki in prijatelji priromala v premsko cerkev proslavit svojo zlato poroko. Oba sta namreč Premca po rodu in duši. Z njima je prišel tudi njun sedanji sovaščan iz Svetega Antona pri Kopru, medijsko zelo znan zamejski duhovnik g.Dušan Jakomin, sicer dolgoletni župnik v Skednju pri Trstu. V svojem mašnem nagovoru je pohvalil njuno navezanost na rodni kraj, ker so osebne, kot narodove korenine podlaga, iz katerih raste kultura in človeška omika. Spomnil ju je, da je zlata poroka le eden od pomembnih življenjskih mejnikov, nikakor pa ne konec poti ter njunih skupnih načrtov, zato naj se veselita življenja in sadov svojega truda. Tega pa je bilo v njunem življenju veliko, kakor tudi postaj. Naj povem, da sta po poroki najprej šest let živela na Premu, naslednjih 11 v Bistrici, zadnjih 33 pa v Svetem Antonu pri Kopru, kjer sta si zgradila svoj dom. Kot že prej drugod, je tudi PLEZANJE NA UMETNI STENI TD ALPINISTA, ^Sorskega reševalca, PLANINSKEGA ALI MLADINSKEGA VODNIKA m ^ . . ; . it. »OSTANE ŠE BOU STRMA stena Varen izziv za Im LADE IN MANJ MLADE ^ f PLANINCE. 4 * . 1 - , ,/ ■ •* | POGOJI: / i - PLAČANA i ZATEKO - STARO - PRIČAKOVAN POSLUŠNOST DISCIPLINA, - REDNO OBISKOVANJE, - MESEČNI PRISPEVEK* ! 5€. - ' “ „ ®y ri / „ ; a PRED PLEZANJEM POTEKA ■ OGREVANJe/šTIdI PLEZANJE IN DRUŽBENI IGRE. ~ ’ ii®* * SREČANJA BODO OB PONEDELJKIH, MED 17.30 IN * Mj-OOr £M ' i 1 ENKRAT • Z ALPINIST, r NJE : " »Ti 5£?®»!modnem kSiL PRAVE J f DEKLEVA čg, dekleva^guejt.oacffr. ^ SPREJELI BOMO PftVltf lS KANDIDATOV. v j? z------------------------------------------- JOŽKOFU KOVAMU = KORAJŽNIKU W SPOMIN 20. oktobra je minilo šest mesecev odkar je umrl Jožko Kovačič. Duhovnik, izobraženec, gospodar, skratka človek širokih pogledov, svetovljan. Zapete pesmi Moškega pevskega zbora Dragotin Kette ob grobu, so bile le skromna pozornost za dolgoletne medsebojne stike, srečanja in druženja. Letos, 31. oktobra bi Kovačič Jožko praznoval rojstni dan. Ta zapis je namesto čestitke ob njegovi nedoživeti 82 letnici posvečen njegovemu spominu. Pevci MPZ Dragotin Kette V___________________________________________) Cena zajema sekqska izoSrana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, woodgran), dmenzje: 2375 x 2000, Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hermann ŽE ZA 898 €! 2375 x 2125,2500 x 2000 m 2500 x D.D.a. IDRIJA »turnusu, bajum pczam* m zmruiti, mn HIT O.O.O. IOHIUA Ulica Sv. Bariari &. S2BO lOPUUA Trti..: -i-nm« (OIS 374 36 60 N.C. r*Xt ++JB6 (OIS. 37*7 3» 49 E-mail: OLTjfblt.bi, www.olt.oi 2125, motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV. Akcija traja do 31.10.2008!