Dopisi. Iz Celja. (Naša društva.) Pri nas, kjer imamo strastnih nasprotnikov, političnih in gospodarskih"neštevilno, prihajamo od leta do leta bolj blizu istega mesta, kjer se različna pota v široko cesto družijo, po kateri bodemo dospeli do smotra. Tudi v Celju'so se še pred malo leti različni stanovi tako silno razločevali, da nas je že bilo strah, da se ti otroci edne majke sploh več prav složiti ne bodo mogli. fNasprotniki so nas pa siečno po svojem trdoglavem zatiranju vendar toliko skupaj stiščali, da sedaj ne vprašujemo več: K d o je ta in ta; kaj je ta in ta? Vprašujemo le še: Kaj in kako pomaga, kaj je že storil za narod ta in ta? Letos je čiialnica neverjetno napredovala. Članov ima iz vseh stanov in če bo šlo tako naprej, bode jih imela koncem leta dvakrat toliko, kakor lani. Za predpust določil se je polnoev&ti načrt. Zabava za zabavo — ples za plesom. Dne 9. t. m. je bila namenjena' igra »Servus petelinček«, ki pa se ni igrala, ker se ni^moglo dobiti izvodov za vloge. Za odškodnino poslušali smo divne glasove ženske četvorice, katero nam je pripeljal g. Sprahman. Za 13. t. m. namenjena je bila igra »Garibaldi«. Vsled sitne ovire pa se ni predstavljala, ampak vspored je bil drug. Gospod prolesor Zavadlal predaval je jako zanimivo o početkih naše književnosti in "čital mnogo znamenitih odlomkov, posebncTiz .Taneza K. Vipavčana. Splošno se je slišala želja, naj bi še taka predavanja nadaljevala! Potem uprizorila se je burkasta >Izgubljena suknja«. Po izvrstno predstavljeni igri čudili smo se našima vrlima predtelovadcema g. Benčanu in g. dru. Tominšeku, katera sta pokazala na konju veliko spretnosti. — Ples pa ,je bil 'akor sploh. — Pevsko društvo ustanovilo se je 20. t. m. Vidi se, da razumeva naša inteligencija potrebe naše. Takoj ob prvem zborovanju zapisalo se je okoli 30 izvršujočiha5lanov, podpornikov pa še več. Zeleti bi bilo, da se vsak pevec res vpiše med izvršitelje, ne pa kakor se večkrat godi, — samo med podpornike. Vse priznanje oi\im, ki se toliko trudijo za narodni napredek! —s— Iz^Hajdinja. (Bralno društvo.) Naše bralno društvo je imelo 6. januvarija t. 1. v Muršeeevej gostilni svoj občni zbor. Zbralo se je toliko .občinstva, da nismo imeli prostora, znamenje, da se je ljudstvo naše jelo zavedati svoje narodnosti.^ Po običajnem pozdravu in po porofiilu, valed katerega je iraelo naše mlado društvo v preteklem letu 56 udov, 20 gld. 60 kr. do- hodkov in še nekaj preostanka, vršila se je volitev novega odbora. Izvoljeni so bili: predsednikom g. Fran Podobnik, namestnikom g. Martin Muršec, tajnikom g. Alojzij Pogrujc, blagajnikom č. g. Ivan Jodl in odbornikoraa gg. Ivan Grahar in Andrej Šlamberger. Novi odbor nam je zanesljiv porok, da bo kos težavnej nalogi, ki ga čaka, da bo odstranil vse do sedaj razvoj društva ovirajoče zapreke. Koj po volitvi imel je odbor svojo prvo sejo, v katerej smo sklenili: a) se naročiti za tekoče leto na 3 iztise »Slov. Gospodarja«, 3 iztise >Kmetovalca«, 2 iztisa »Domovine«, na »Mir«, »Dom in Svet«, »Vrtec<, na »Slov. knjižnieo« in na »Detoljuba«, ter ostati ud »Družbe sv. Mohora« in pristopiti k »Slov. Matiei«; b) prositi krajni šolski svet, naj nam prepusti jedno šolskih sob v društvene namene. Odborovej seji sledila je prosta zabava. Doraači pevci so zapeli marsikatero veselo. Narodne pesmi donele so iz vseh grl: vladala je občna navdušenost, vse je bilo židane volje. Izmed napitnic, ki so se vršile, omenim le ono g. predsednika, v kateri je napil presvitlemu cesarju in biseru našega naroda — slovenskej pesmi. Upamo, da naše društvo ne bo hiralo, temveč se krepko razvijalo, cvetelo in rodilo obilo dobrega sadu. Tajnik. Iz Gornje Radgone. (Bračko kot paša). Iz predzadnje številke »Domovine« ste izvedeli, kako očetovsko ljubi Bračko svojo deco. Temu dopisu še imam pristaviti, da ima prerok še jedno deklino zunaj pri tujih ljudeh v reji, namreč v Žetincih preko Mure. Tudi te dekline iznebil se je kakor krokar svojih mladih kmalu po rojstvu. Toda dosti o tej nečedni stvari! Mogoče prihodnjič več. Danes vam moram Bračka naslikati kot svojevoljnega »pecirksobmana«. V naši občini prav revno životari neka Marija Kurnik, ki ima tri otroke preživiti. Pred par leti dovolil je tej silno revni ženski deželni odbor siromatinsko podporo v letnem znesku po 24 gld. To podporo dobiva ona v polletnih obrokih po 12 gold. iz okrajne blagajne. Kedar mine obrok, oglasi se pri »pecirksobmanu«, podpiše pobotnico in mu njo izroči, da on na njej blagajniku pismeno naroči, da in koliko ima iz blagajnice izplačati. Tako je ona tudi za lansko pol leta pred kratkim prišla s podpisano pobotnico k preroku in ga ponižno prosila, naj blagajniku izplačilo zneska po 12 gld. naroči. A vse njene prošnje so bile bob v steno. Prerok je ni hotel uslišati, češ, z blagajnikom nimam nič več opraviti, jaz njemu ne dovolim nobenega plačila. Da bodete celo stvar razumeli, moram vam povedati, da ima službo okrajnega blagajnika g. Skerlec. Temu hoče »pecirksobman« na vsak način blagajnico ali kaso odvzeti. Pisal mu je pred kratkim, da mu ne more pozabiti, da se mu je pred njegovo gostilno nekaj neprijetnega zgodilo. Zaradi tega se mora njegove gostilne ogibati: Ker pa ni dobro — tako modruje prerok — ako se «pecirksobman in kasir« kečkata, zato mora g. Škerlec v 48 urah kaso izročiti nekemu Kiirbusu. A gospod Skerlec je tudi kožuhast in se mu odreže, da je blagajniško službo dobil od okrajnega zastopa in da je za njo le okrajnemu zastopu odgovoren ter da bi svoje dolžnosti prav slabo izpolnjeval, ako bi kaso, v kateri se nahaja blizo 3000 gld., izročil zadolženemu Kiirbusu, ki niti ud okrajnega zastopa ni. Pristavil je še, da je prerok sam kriv, ako se mu je kakšna neprijetnost pripetila, zakaj pa ne pušča mimogredočih ljudij pri miru. Sicer pa on (Skerlec) no ve, ali ni morda za okraj boljše, ako sta si >obman« in kasir navskriž, kakor če bi si bila preveč dobra'in bi pod jednim rešetom mlatila. Ta nepokornost Skerlečeva je mogočnega preroka hudo razjezila. Izjavil je, da Škerlecu nobenega plačila več ne nakaže. Vidite, tako je prišlo, da ova uboga udova Marija Kurnik ni dobila tistih bornih 12 gld., katere njej je deželni odbor dovolil. Prerok noče blagajniku plačila naročiti, brez »obmanovega« naročila pa blagajnik ne sme ničesar izplačati. Sedaj pa vprašamo: Od kod ima prerok pravico, da revni ženski, ki glad in mraz trpi, zadržuje tistih 12 gld., katere njej je deželni odbor dovolil? Kako se more on predrzniti, na tak neusmiljen način ravnati z ubogo udovo in se upirati proti višji obla&ti? Ali je tak mož vreden, biti okrajni načelnik? Vsa stvar se je morala ovaditi deželnemu odboru. — Zgoraj sem omenil tudi Kurbusa. Tudi o tem možu moram nekaj spregovoriti. Kakor veste, se je Bračko kmalo po poletni veselici bralnega društva preselil s svojo okrajno pisarno k imenovanemu Kiirbusu. Temu se je to zdela taka čast, da je proglasil svojo gostilno za nemško gostilno, v katero Slovenei naj nikari ne zahajajo. Slovenci, zapomnite si to Kiirbusovo prevzetnost! — Se neko malenkost: Tisti mož, ki je pri tpmboli bralnega društva nekega gospoda razžalil, plačati je moral kot pokoro bralnemu društvu znesek po 5 gld. NeKi drugi preroški zaslepljenec, ki se je v notarski pisarni po Bračkovih »manirah« obnaSal, pa je šel 24 ur kaše pihat. Bil je to Jožel Kosar na Meleh. No, le tako lepo naprej, Bračkijanci! Od Sv. Tomaža blizu Ormoža. (Gledališko predstavo) je priredil 16. t. m. posebni oddelek »bralnega društva« in sicer v prostorih gospe Dore Skrlečeve. Posamezne vloge veselo-igre »Bob iz Kranja« so bile izročene prav spretnim igralcem. Igralo se je v občno zadovoljstvo in jaz kličem vrlim igralcem: »još en put!« Dovolite še sledeči nasvčt: prihodnjikrat izberite z ozirom na veliko večino poslušalcev in na pomen tacih predstavljanj primernejšo igro, gledotega se skoraj povsod greši. Obisk je bii vkljub slabim potom nepričakovano dober. Hvala lepa vrlim Ljutomeržanom, Velikonedeljčanom in gostom iz Pelenšaka in bližne okolice. Orraožani so se odlikovali po svoji nenavzočnosti, kar je vzbudilo obče začudenje. Na svidenje! V. Iz Središča. (Konjereja.) Ob koncu ali za"etku vsakega leta zborujejo skoraj vsa društva in da naša podružnica za konjerejo ne zaostane, je na nje prošnjo odločilo c. kr. konjerejsko društvo v Gradcu občni zbor na dan 10. svečana v gostilnici člana gosp. Venigerholza v Središču. Pri dozdanjih zborovanjih je večkrat kak Nem :c o konjereji, eeravno po vsej resnici zanimive stvari, prednašal ali te povsem niso koristile, ker vsi udeleženci zborovanja niso bili nemščine vešči, zato je na zahtevanje podružnice c. kr. društvo v Gradcu poročalo, da odpošlje slovenskega zvedenca, kateri bo pri tem zborovanju podučljivo prednašal o konjereji na deželi, z ozirom na nje napake in odstranjenje taistih. Ze je več let od tega časa, kar smo imeli priliko o tej stroki slovensko besedo slišati in kaj radi se na to spominjamo; želeti je torej in pričakuje se, da bode to zborovanje vsi za dobro vneti konjerejci središki in celega ormoSkega okraja dne 10. svečana t. I. ob 2. uri popoldne v Središču obiskali. Od Sv. Ane v Slov. gor. (O šoli in pošti.) Sedaj bomo Anovčani srečni, imeli bomo štirirazredno šolo. Tak6 dolgo je okrajni glavar v Radgoni pritiskal, da je občinam naložil 4000 gld. stroškov za nakup novega poslopja. Ako bi otroci le šest Iet šolo obiskovali, ne bilo bi treba tako velikanskih šolskih poslopij, v katerih se otroci v 14. letu med seboj učijo pisati — Ijubavna pisma! Nekakor ne pravim, da bi to gg. učitelji zakrivili, vendar je istina. Tu in tam priluka tudi kaka »šulvereinska« šola. Zakaj toliko razredov, ako včasih ni gg. učiteljev? Tukaj smo imeli dalj časa samo jednega učitelja na trirazrednici; sedaj imamo tri, s ka- terimi smo res zadovoljni; posebno nas veseli, da smo dobili pesnico gdč. Marico Strnadovo semkaj, ki otroke prav dobro podučuje. Zelimo, da prav dolgo časa ostane pri nas! — Vložila se je prošnja za pošto pri Sv. Ani, ki bi imela zvezo iz Cmureka; ali slišimo, da iuiamo tam nasprotnike. Ker je pošta tukaj potrebna, jako obžalujemo, ako se nam ta želja ne izpolni. Sicer bi pa bilo pametneje, ako bi prosili za zvezo od Sv. Lenarta, ker tam bi imeli več gospodov, ki bi nam pri tem pomagali. —k — Iz Mislinja. (Občinska volitev.) Mislinska občina, ki se srae prištevati največjim, zajema enaki polovici v Št. Iljski in Št. Florijanski lari. Ona je tista srečna občina, ki vživa ljubi mir pred nemškutarskinri rogovileži, žal, da spi tudi mirno spanje narodne nezavednosti. V celo St. Iljsko-Mislinje ne zahaja ne eden slov. časopis, kar se mora pohvalno priznati o k Št. Florijanu spadajočim, ki imajo v hiši g. Vivoda svoje >bralno društvo«. Tej občini na čelu kot župan je bil g. Jan. Vivod, ki se je kot iskren narodnjak pridobil dokaj obširno skušnjo. Pri vsakein zborovanju ga slišimo staviti lehtne predloge, le škoda, da se njegovi zdravi nazori večjidel prezirajo — je pač priprost kmet in ne kak debelotrebušen kričač. V celem slovenjegraškem okraju je on začel v svoji občini prvi slovensko uradovati, kar se do sedaj le v treh občinah godi. V ginotnem oziru je njegova občina vsikdar vrlo dobro prospevala. Pri tem težavnem poslu vodila ga je vsikdar nesebienost, požrtovalnost in brezozirna pravicoljubnost. Prišlo je dne 16. jan. do nove volitve, prišlo tudi do ožje volitve. Ves čas je bilo videti, kako se je nekdo kot petelin repinčil in komandiral — bil je baje nekdaj »korporal« — dokler se ni volitev po njegovem načrtu izvršila. — Vpraša se, kdo ga je neki toli razjaril in podhujskal? V večernem mraku smo zvedeli, komu se je težek kamen od srca odvalil. Pri lužini je odmevalo radostno strcljanje topičev. — Aha! tukaj zajec tiči. Prejšni župan je bil fužinarjem že dolgo trn v peti, medtem ko jim bo bojda novi župan bolj naklonjen. G. Vivod se je namreč že več let brezozirno in uspešno z vso odločnostjo protivil ogromnim tirjatvam za popravljanje že pred leti na čuden način poobčene ceste v mislinske planine. Nje vzdrževanje stane vsled velikanskih planin skoraj vsako leto več stotakov. To cesto razun par kmetov le g. Poglayen potrebuje. Od nekdanjega živahnega življenja in blagostanja v mislinski fužini pod Bonazzom, ki je bil izgleden kristjan in velik dobrotnik cerkev v Št. IIju, so zdaj le tužne razvaline^ v kojih se tu in tam, kakor žolna o zimskem času v tihotnem gozdu, le še kak posamezen kovač zglasi. Lastnik nekdanje sloveče fužine se peča sedaj le z eno večjo žago, ki noč in dan deluje in za njo potrebuje čedno cesto nad 2 uri dolgo in če se ta opusti, potern znajo uradniki in okoli 200 ljudij svoja šila in kopita pobrati. Dognano je, da ima lužina sama čez 90% vožnje in občina naj bi pri taki razmeri doplačevala tako ogromne odstotke, kakar zahteva fužina! K temu še pride že itak silno težko breme, koje mora naša občina zavoljo lužine nositi. Iz nekdanjih plavžev se je nainreč vsula tropa starih obnemoglih ljudij, ki so se pa morali uvrstiti med druge obč. reveže in sicer v tolikera številu, da se je izmed 478 gld. leta 1894. aamo za te reveže izdalo najmanj 300 gld. Lansko leto se je vgnezdila kužna bolezen med njihove drvarje, Vse je bolehalo, sila je bila skrajna, najbližnji zdravnik je pet ur hoda, njih zaslužek je tako skromen, da se zdravi komaj preživijo. Tamkaj bi bilo umestno 50 gld. razdeliti med :boge doinače trpine, namesto uovemu županu ponujati ta znesek, naj se svoji izvolitvi nikar ne odpove, oziroma se mu groziti s sodnijo za neki stari dolg v znesku 300 gld. Toda drvarji niso prijeli nobene podpore, dasitudi vlagajo v bolnišno kaso. Kako lahko bi se z bogoto bratsko zalogo, ki se ceni nad 30.000 gld., kakorkoli ukrenilo, da bi se njihovi delavci mogli zdravnika ložje posluževati! No, nekaj dobrega pa vendar iiiiamo od fužine? Preobilno divjačino namesto nas zatira! Kaj še, le gojili so jo. Zajec, ki nam vsa mlada sa.lna drevesca kaj skrbno pristriguje, je tukaj gospod, ki se rau puške ni bati; kajti zakupni lov je večinoma za mlada dva lužinska gospoda v počitnicah. Se li bomo za vsako poškodovanje pravdali? Tudi v tej reči mora neka prememba biti. Kmetje tedaj — obč. odborniki, — ki vedoma ali nevedoma lužinske nakane povspešujejo. so vsega obžalovanja vredni, posebno v sedanjih burnih časih, ko se v državnih kakor v deželnih zbornicah kmetske težnje tako bridko prezirajo. »Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal«. Vsa čast in priznanje v tej zadevi pa gre dosedanjemu zasluženemu županu, požrtovalnemu slov. oratarju! Iz Radinec. (V Gornji Radgoni in v Celju!) Spoštovani bralci »Slov. Gosp.« so že zvedeli, da je gornjiradgonski gospod »pecirksobman«, Franc Bračko, posestnik v Orehovcih, bil obsojen platiti 15 gld. zato, ker je rairno mimogredoee na surov način žalil. Iz krščanske ljubezni do bližnjega in ozirajoč se na Bračkovo neizobraženost, bila bi mu razžaljena gospoda odpustila, ko bi pismeno svojo surovost bil obžaloval in ponižno za odpuščenje prosil. Ali orehovski predstojnik, o katerem pesem pravi: »Zupan naš je modra buča«, tega ni hotel storiti, ampak se je pritožil v Celje na okrožno sodnijo, misleč, da celjski gospodje »zasluženega pecirksobmana« vendar ne bodo obsodili. A močno se je opekel. V Gelju so gospodje spoznali, da je gornjoradgonska kazen še premajhna in so mu zasolili 25 gld. kazni, ter ga obsodili, da ima povrniti tudi vse stroške, katerih je čez 50 gld. Dober tek, Herr von Wratschko! — Toliko za tokrat Bračkovim prijateljem, namreč domačim in motarskim »fajerberkerjem«, naj zvedo, kako strašen gospod je »hopman«: Bračko, kojemu sam »Kajhar« pravi, da je pre res »orehov prerok« in ga močno hvali, ker je tako moder in »stramm« kakor petrovski >šribar« ter se ni hotel pogoditi in spokoriti. »Igra Rajko svakojako, pa najposle naopako« pravi srbska prislovica o ciganih.