Iz naše organizacije. Kranjsko. Iz »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.« Delegate so prijavila še sledeča »Zavezina« društva : XXVII. Savinsko učiteljsko društvo: 75. Franc Pečovnik, nadučitelj — Št. Jurij; 76. Ivan Jakše, učitelj — Vransko. XXVIII. Ljutomersko učiteljsko društvo: 77. Gospica Olga Cvahte, učiteljca — Mala Nedelja; 78. gospica Alojzija Gorjak, učiteljica — Cezanjevci; 79. Rudolf Dostal, učitelj — Ljutomer. XXIX. Slovensko učiteljsko društvo za Koperski okraj: 80. Miroslav Anžlovar, učitelj — Boljunec; 81. Franc Waišel, nadučitelj — Hrušica; 82. Stefan Šiškovic, nadučitelj— Herpelje; 83. Ant. Maslo, učitelj — Ricmanje. XXX. Logaško učiteljsko društvo: 84. Anton Šeme, učitelj — Stari trg; 85. Makso Bajc, učitelj — Št. Vid nad Cerknico; 86. gospica Marija Uršič, učiteljica — Godovič; 87. Gospica Marga Žele učiteljica, — Begunje; 88. Gospica Aaa De Toni, učiteljica — Rovte. XXXI. Kozjansko učiteljsko društvo : 89. Pulko Valentin, nadučitelj — Dobje; 90. Žolnir Oskar, nadučitelj — Ulimje; Namestnika: Jelovšek Fortunat, učitelj — Virštajn; Potočnik Anton, učitelj — Podsreda. Nekatera »Zavezna« društva še vedno niso vrnila društvenih izkazov, ne prijavila delegatov. V Pulj se pripeljemo dne 13. avgusta s poštnim vlakom, ki vozi iz Maribora ob 11. uri 34 min., iz Celja ob 1. uri 50 min. iz Ljubljane 4. uri 54 min. ponoči in pride v Divačo ob 8. uri 41 min. zjutraj in od tu se odpeljemo ob 9. uri 25 min. proti Herpeljam-Kozini. IzTrstagre vlakob8. uri45 min. zjutraj in pride v Herpelje-Kozino ob 9. uri 38. min. od tu se odpeljemo vsi skupaj ob 9. uri 57 min. in pridemo v Pulj ob 1. uri 10 min. popoldne. Ako bode po državni železnici znižana vožnja, objavimo po listih, ker do danes še nimamo rešitve svoje vloge v rokah. Na veselo snidenje v Pulju 1 Vodstvo »Zaveze«. Goriško. Predsedništvo deželnega učiteljskega društva za Goriško in Gradiščansko je odposlalo 24. julija t. 1. sledečo vlogo na c. kr. namestništvo v Trstu: Visokemu c. kr. namestništvu v Trstu. Deželni zbor pokneženegrofovine Goriške in Gradiščanske je sklenil v svoji seji 10. novembra 1904. novo postavo, po kateri se uredijo pravne razmere učiteljstva na ljudskih in meščanskih šolah te dežele. Preteklo je od tega že osem mesecev, ne da bi bila ta postava na najvišjem mestu potrjena ali vrnjena deželnemu zboru, naj jo premeni. Učkeljstvo na ljudskih šolah te dežele se nahaja blizu obupa. Življenske potrebščine so se jako podražile. Sedanje plače nikakor ne zadostujejo potrebam. Beda učiteljstva je vedno večja. Zadnja )eta je mnogo učiteljev iskalo in dobilo službe v sosednjih deželah. Pri sedanjih brezupnih razmerah nameravajo zopet mnogi učitelji, ki zvesto služijo tej deželi 20 in več let, poiskati si službe na Štajerskem in drugod. Mnogo učiteljskih in celo voditeljskih mest je nezasedenih in zopet druga so nameščena z ženskim osebjem. Šolske oblastnije delujejo marljivo in razpolagajo z učiteljstvom, ki je na dobrem glasu ; one pa ne morejo odpraviti zlostanja, ki nastaja zaradi učiteljske bede. Mnogo učiteljev je prisiljenih prositi za predplače, katere jim c. kr. okr. šol. sveti dovol6, katere pa rešijo samo začasno dotične učitelje, da njih ugled pri ljudstvu ne pade. Drugi učitelji iŠčejo postranskih zaslužkov. Ti jim jemljejo čas, ki je namenjen nadaljnemu izobraževanju in razvedrilu ter jitn izpodkopavajo zdravje. V tem težkem beduem stanju učiteljstva se podpisano društvo obrača kot zastopništvo učiteljstva na ljudskih ia meščanskih šolah v pokneženi grofovini Goriški in Gradiščanski spoštljivo do visokega c. kr. namestništva s prošnjo,*) visokoisto naj blagovoli potrebno ukreniti, da se zgoraj omenjena postava brez nadaljnega odlašanja predloži v najvišjo sankcijo, oziroma vrne visokemu deželnemu zboru, da jo premeni. Deželno učiteljsko društvo za grofovino Goriško in Gradiščansko v Gorici, 23. julija 1905. Za društvo : Fr. Bajt, društveni predsednik, nadučitelj v Ajdovščini. *) Mi bi rekli z odločno zahtevo! Uredn. Književnost in umetnost. Zvonček prinaŠa v 8. številki to-le vsebino: 1. V domovino! Borisov. Pesem. 2. Nemec Andrej Rape. Povest. 3. Božji volek. Cvetko Slavin. Pesem. 4. Vesela vožnja. Eng. Gangl. Pesem s podobo v barvotisku. 5. Iz šolskih zvezkov. * * * Spisna vaja V. razreda ljudske šole v /,alcu. 6. Kako sem potoval v Rusijo. Ferd. L. Tuma. Poučni spisi 7. Micika — Mica. Fr. Rojec Povest. 8. Obleganje. Podoba. 9. Iz ruskih knjig. Fran Voglar. Basni. 10. Na paši. Eng. Gangl. Pesem s podobo 11. Kraljevič Milinda Kompoljski. Indijska pravljica. 12. Dva osla. Sorin. Basea. 13. Pouk in zabava. Mladi risar. A. Sič. — Obleganje. — Kako uganeš število, ki si ga misli tovariš? J. R. — Besedna naloga iz rudninarstva. O. — Rešitev. Slava Prešernu ! Ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljarri sestavil E. Gangl. Tako je naslov ilustrovani brošuri o Prešernu, ki jo je sestavil naš tovariš E. Gangl zato, da se popularizuje ime velikega Prešerna in da preide njegova slava med najširje narodne sloje in med vso slovensko šolsko mladino. Posamezni izvod stane 60 h ; kdor naroči 50 izvodov, jih plača po 50 h, kdor pa naroči 100 izvodov jih dobi po 40 h. Naročnino prejema »Narodna tiskarna« v Ljubljani. — Mestni šolski svet v Ljubljani je sklen.il, da kupi toliko izvodov te knjižice, da bo z njo obdarovan vsak otrok Ijubljanskih ljudskih šol .— Učiteljstvo si naj prizadeva, da store vsi krajni šolski sveti ravno tako . Sedaj je ugodna -prilika, di se seznani ves slovenski narod z največjim pesnikom slovenskim ! Ročni zapisnik izide začetkom meseca septembra pri Dragotiau Hribarju v Ljubljani. Opozarjamo na to učiteljstvo. »O užitnini od vina in mesa« je naslov knj-žici, ki jo je pravkar izdala c. kr. kmetijska družba kranjska. Knjižica obsega 86 strani navadnega formata. Spisal jo je c. kr. finančni višji komisar Makso Kostanjevec. — Vino in meso! Kdo ne pozna teh predmetov? Vinorejec in živinorejec, ki jih pridelujeta, krčmar in mesar, ki jih razpečavata, konsument, ki jih uživa, vsakdo jih pozna, zakaj to sta življenska predmeta. Naravno je torej, da so postali ti predmeti že zgodaj vir državnih dohodkov. Naložila se je nanje užitnina. Kakor konsumne davke sploh, plačuje užitnino od teh predmetov neposredno pridelovalec ali prodajalec, posredno pa uživalec, zakaj v cenah jo prvi prevali na zadnjega. Koliko pa je ljudi, ki plačujejo na ta način užitaino od teh predmetov, ne da bi jih sploh zanimalo vprašanje o užitninil Koliko je dalje užitnino neposredno plačujočih ljudi, ki se pač zanimajo za užitnino, a nimajo priliKe, da bi se seznanili z zadevnimi določbami. In vendar je poznanje teh predpisov zanje največje važnosti, da jih ne kršijo ii ne zabredejo s tem v kazni.gotovo zanimivo pa tudi za konsumenta vobče. Zaraditega pa veljaj vsakemur: »Vzemi knjižico, ki je pravkar izšla, in čitajl« — Knjižica je pisana vseskozi v poljudnem, vsakornur umljivem slogu. Namenjena je širšemu občinstvu, posebno pa krčmarjem, mesarjem in dacarjem. Razdeljena je v dva dela. Prvi del obsega razpravo u užitnini od vina, vinskega in sadnega mošta, drugi del razpravo o užitnini od mesa. Oba dela sta zopet razdeljena v poglavja, kjer nas g. pisatelj seznanja s pravicami in dolžnostmi obrtnih, obenem pa tudi zasebnih strank, ki izvršujejo takozvana davkovna dejanja; dalje z razmotrivanjemo teh davkovnih dejanjih samih, o kontroli itd.; končno s kazenskimi določbami za prestopke užitniskih predpisov. Te nam navaja v obliki praktičnih slučajev, ki se brez dvoma pogosto dogajajo. Za dodatek ima knjižica kratke opombe glede dohodarstveno-kazenskega postopka vobče in glede pravnih sredstev. — Preprosto ljudstvo kaj pogosto krši užitninske predpise iz nevednosti. Saj pa tudi ni čuda I Odkod naj preprost človek zve, kaj je pravo in kaj ne, ko nimamo spisov v domačem jeziku, ki bi ga o tem poučili. Celo oli-v kanemu občinstvu je užitnina le malo znana. Temu nedostatku se je sedaj odpomoglo. V obliki poljudne razprave, izogibajoč se citatom zakona, nam je g. pisatelj podal težka, časih celo sporna vprašanja, tikajoča se omenjenih predmetov. Tudi čigar duh ni vajen na znanstvena razmotrivanja, bo našel v knji- žici pri pazljivem čitanju to, kar bo iskal. Ne dvomimo, da bo v spisu našel sveta vsakdo, ki se zanima za predmet, bodisi da se sam peča z" užitniskimi dejanji, bodisi da se sicer zanima zanje. Za blagor ljudstva vselej in povsodi z najlepšimi uspehi delujoča c. kr. kmetijska družba kranjska, ki je iz mnogobrojnih ji došlih vprašanj spoznala veliko potrebo take poljudne slovenske knjige, si je pridobila z izdajo te knjižice novih zaslug. Naj bi tudi občinstyo v svojo korist pridno segalo po knjižici, kar stori tem laže, ker ji je cena samo 1 K 50 h s poštnino vred. Knjiga se naroča pri kmetjski družbi v Ljubljani. Denar je naprej poslati.