307
Novičar iz domačih in tujih dežel.
z Dunaja.  — RazdvojeDJe   „združeDe levice^^ je storjeno.    Včeraj   sprejel  se je pri posvetovanji leviškc
308
stranke predlog, da naj se klub vse stranke imenuje „Nemško-av8trij8i5i klub" z 72 glasovi zoper 47. Vsled tega se je uže včeraj ustanovil poseben „Nemški klub*, za katerega se je oglasilo 38 deležnikov.
Državni zbor pričel se je včeraj kmalu po 11. uri. Navzočih je bilo zelo veliko poslancev, kateri so storili obljubo. Za starostnega predsednika vpeljal je minister-ski predsednik po naročilu cesarjevem dekana P osel t a, ki je pred vsem storil obljubo, potem pa prevzel pred-sedništvo in v kratkem govoru izrekel hvaležnost, da ga je presvitli cesar, akoravno samo za nekaj dni, poklical na to častno mesto, ne zarad njegovih zaslug, ampak zarad starosti, ta pa ga tudi sili prositi zbornico za prizanesljivost in podporo.
Potem prevzeli so 4 poslanci posel perovodjev in je izmed njih dr. Fanderiik prebral obljubo v vseh avstrijskih jezikih, samo romunsko bral je drug poslanec z BuRovine. Dalje prebrale su se imena poslancev, ki so vsak pri branji svojega imena izrekli vsak v svojem jeziku obljubo. Konečno naznanilo se je, da bo slovesno odtvorjenje državnega zbora v soboto, potem pa javna seja v torek. Volitev predsednika ne bo lahRo pred četrtkom, ker bodo v ponedeljek izžrebani oddelki najprej še le v sredo smeli predlagati zbornici, da^naj se potrdijo one volitve, katerim se ni oporekalo. Cuje se dalje, da bode to prvo zasedanje trajalo do blizo 22. oktobra.
— Za člane gosposke zbornice so sedaj imenovani: fml. baron Beck, Fr. grof Bellegarde, bivši poslanec in tovarnar Dumba, grajščak Dar. Hilleprandt, fcgm. grof Huyn, grajšCaK Ivan Krasicki, sekcijski načelnik bar. Kubin, vseučiliščni profesor, bivši rektor dr. Maassen, Friderik grof Rever tera, fcgm. baron Rodič, grof Tarnowski, profesor dr. Tomek iz Prage in senatni predsedniii najvišega sodnega dvdra Ivan Wierzbicki. To so skoraj brez izjeme zVesii podporniki sedanje vlade in sisteme.                       ^''-'
Bolgarska. — Prav nenadoma in tihoma izvršil se je poleg Balkana prevrat, na katerega so sedaj evropske države najmanj mislile. BolgarsKa na južni strani Balkana, katero je berolinska pogodba krstila na ime „izhodne Rumelske", uprla se je vsa in hipoma zoper sedanje turške oblasti. Po vsi južni . Bolgarski razglasilo se je soglasno in brez boja združenje južne BolgarsKe s severno BolgarsKO, knez bolgarski Aleksander proglasil se je za vladarja združene severne in južne Bolgarske in se je naprosil skupno vlado prevzeti in združenje braniti proti vnanjim zaprekam. Guverner bolgarski in pa poveljnik vojske bila sta ob enem dejana v zapur. Knez Aleksander prevzel je dne 20. t. m. vladarstvo združene Bolgarske, je proglasil manifest, v katerem izreka po Božji in po ljudski vladi prevzeto vlado ter oDeta prevzeti varstvo vseh svojih državljanov ter državo braniti proti vsaki sili. Ob enem sklical je vojsko in ji uRazai takoj pomikati se na južno meju nove države. Ljudstvo brez izjeme navdušeno pozdravlja svoje oproščenje izpod turške oblasti in hitijo vsi bojeviti možje Bolgarske skupaj branit svojo novo združenje. Duhovščina prireduje zahvalne službe Božje in navdušuje ljudstvo.
To so na kratko posnete veleimeuitne dogodbe zadnjih dni, ki so iznenadile vso Evropo.
Vtis, ki so ga povzročile pri evropejskih narodih, je se ve da zelo različen. V obče pozdravlja se oproščenje južne Bolgarske izpod turške oblasti s sočutjem, izrekoma velja to od ruskega ljudstva, katero je pred malo leti svojo kri prelivalo za oproščenje kristijanov na balkanskem polotoku.    Tudi ruski  državniki so go-    '
tovo zadovoljni, da si je bolgarsko ljudstvo z lastna močjo zopet vzelo, kar so jim priborile ruske zmage, in kar jim je hotela zagotoviti sv. Štefanska pogodba. Najbolj iznemiril pa je ta prevrat druge male države na balkanskem polotoku.
Najhujše vre zarad  tega v grškem  kraljestvu,  od koder  so  se  zmiraj   jjrjpravljali   deloma   tudi izvršili za-se enaki nameni.    Pa  tudi sosedni Srbski se bo godilo blizo tako. Druge evropske države na prvi hip niso vedele,   kako in kaj.    Polagoma pa  se tudi  tukaj bolj razvedruje položaj   in   vbaj  Avstrija in Nemška izrekle ste se   uže   brez   ovinkov   zoper   ta   prevrat,   ker se obrača zoper berolinski mednarodni pogodbi.   Obsoja se tudi enako   odločno   postopanje bolgarskega kneza Aleksandra,  akoravno  ga  državniki izgovarjajo s tem,   da js bil prisiljen k temu koraku ,  ker  bi  bil sicer moral zapustiti svoj prestol.
Najbolj pa je ta prevrat zoper načela evropskih veledržav zato, ker je ž njim razbito ravnotežje med državicami balkanskega polotoka, v kterem so se nahajale edino zanesljiva poroštva za vzdržavanje miru in za mirno rešitev izhodnega vprašanja. Blizo tako izra-žujejo se tudi glasila Francoske in Angleške. Kaj pa bo storila Turška, to je najbolj odločilno za prihodnji način rešitve tega silo kočljivega vprašanja. Ruski glasovi priporočali so uže Turški največo zmernost, od druge strani govorilo se je uže o tem, da bi se Turška odškodovala s podporo evropskih držav, pa, kakor se čuje, ni videti, da bi Turška hotela vgrizaiti kislo ja-belko. Bolj verjetno je, da bo Turška skušala s silo pridobiti si zopet v 13olgarski zgubljeno svojo veljavo. Temu nasproti pa se obrača prizadevanje Avstrijske in Nemške na to, da se dokonečua razsodba tega vprašanja ohrani vsi Evropi, med tem omeji nastali upor na sedanje meje in izrekoma na Turško pritiska, da ne poskuša z mečem rešiti tega za vso Evropo pomenljivega vprašanja.
Mir ali vojska Evrope visi tedaj na lasu.   Bog daj, da se reši mir!