Osnutek Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni Iist SRS, št. 1/81) in na podlagi 190. člena statuta občine Ljubljana-Siška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81, 8/82) sta skupščina občine Ljubljana- Siška na................seji zbora združenega dela in na ................ seji zbora krajevnih skupnosti dne................................................ in skupščina občinske kulturne skupnosti Ljubljana-Siška na ................ seji, dne...................................................... sprejeli ODLOK o razglasitvi šmarne gore in Grmade z delom Skaručenske ravni ter grebenom med Starim gradom in Repenjskim hribom za naravno znamenitost I. TEMELJNE DOLOCBE 1. člen S tem odlokom se določi območje, ki se razglasi za naravno znarnenitost, določajo se občani in civilno pravne osebe, ki imajo lastninsko ali drugo pravico (v nadaljnjem besedilu: imetniki) in družbenopravne ose-be, ki imajo pravico upravljanja (v nadaljnjem bese-dilu: imetniki pravice upravljanja) na tem območju, lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev, varstvene režime in razvojne usmeritve naravne znamenitosti. 2. člen S tem odlokom se razglasijo za naravno znamenitost: Šmarna gora z Grmado, del Skaručnske ravni ter greben med Starim gradom in Repenjskim hribom za krajinski park. V sklopu krajinskega parka se raz-glasi: — del južnega pobočja Grmade in del Skaručnske ravni za naravna rezervata, — Smarna gora z Grmado za naravni spomenik, — območje hortikulturne ureditve vrha Smarne gorc za spomenik oblikovane narave. 3. člen Območje Smarne gore in Grmade z delom Skaru-čnske ravni ter greben med Starim gradom in Re-penjskim hribom je pomembno zaradi svojevrstne lege ob vstopu v mesto Ljubljana. Izredna ekološka pe-strost, združena s številnimi kulturnimi prvinami obli-kuje značilen izsek kulturne krajine. Območje je ve-činoma poraslo z gozdno vegetacijo, ki jo na vrhu in na prehodu pobočja v ravnino prekinjajo travniki in njive, nižinski gozd pa prepletajo številni potoki. Vse-binske in vizualne kvalitete območja stopnjuje tudi kulturna dediščina. Umetnostni spomeniki na tem območju so: cerkev Matere božje na vrhu Šmarne gore, delo arhitekta Gregorja Mačka, zgrajena 1711/14, protiturški ob-rambni tabor okoli cerkve, znamenja ob romarski poti, kapelica na skali ob poti z Grmade na Smarno goro, gotsko kužno znamenje, zidana kapelica sv. Sobota, puščavniška votlina s kipom sv. Antona in znamenje steberskega tipa na razpotju pred zaselkom Zavrh z letnico 1699, cerkev sv. Tilna na pobočju Repenjskega hriba. SmSedniški grad iz 12. stoletja ter baročna ka-pelica pod gradom iz leta 1772. Na tem območju so naslednji arheološki spomeniki: sv. Tilen, gradišče nad Starim gradom, Stari grad, gra-dišče nad Zavrhom pod Smarno goro in tabor na vrhu. . Etnološki spomeniki, ki se nahajajo na tem območju so: skupina kozolcev pred vasjo Zavrh, stegnjeni ko-zolec v Pirničah in nekdanje gostišče Gorjanc. Zgodovinski spomeniki pa so: grob partizana Toneta Zeljka-Rajka, spomenik začetka odpora v Tacnu, spo-minski obeležji v Skaručni in na Tršanci, spominska plošča na Starem gradu in spomenik talcem ob cesti Vikrče-Smlednik. Na južnem pobočju Grmade je otok toploljubne go-zdno grmiščne vegetacije, družbe puhastega hrasta (Quercus pubersceus) in črnega gabra (Ostrya carpini-folia) s submediteranskimi in ilirskimi flornimi ele-menti, kot so: mali jesen (Fraxinus ornus), navadni je-senček (Dictamnus albus), mokovec (Sorbus aria), raz-krečena krhlika (Rhamnus sexatilis), triumfettijev gla-vinec (Centaurea triumfetti), šmarna hrušica (Amelan-chier ovalis), jajčasto listni golšec (Mervurialis ovata), krvavordeča krvomočnica (Geranium seguineum). Skaručnska raven med Smarno goro in Grmado ter vznožjem grebena med Starim gradom in Repenjskim hribom se je razvila v fosilni strugi Save. Na pleisto-censkih naplavinah glin in ilovic je tipično razvita in dobro ohranjena ledenodobna reliktna gozdna združba rdečega bora in borovničevja (Myrtillo-Pinetum). Tla so razkosali številni meandrirajoči potoki. V depresi-jah potokov se je razvilo močvirje z značilno gozdno združbo greza (Carici alnetum). Ta ekološki sistem vsebuje značilne rastlinske in nekatere ogrožene žival-ske vrste, ki so strogo vezane na močvirski biotop. Smarna gora z Grmado je osamelec, zgrajen iz raz-ličnih vrst kamnin od karbonske do pleistocenske sta-rosti. Na njih se je razvilo pet tipov tal, ki jih porašča devet gozdnih združb: nižinski gozd gradna in belega gabra (Querco-Carpinetum), gozd jelke z glistovnico (Dryopterido-Abietetum), predgorski bukov gozd (Hax-qetio-Fagetum), gorski bukov gozd (Enneaphyllo-Fa-getum), bukov gozd s kresničevjem (Arunco-Fegetum), toploljubni bukov gozd (Ostryo-Fagetum), gozd bukve in gradna (Querco-Fagetum), kisli bukov gozd z rebre-njačo (Blechno-Fagetum), gozd puhastega hrasta in črnega gabra (Querco-Ostryetum) in travniški združbi suhih travnikov s pokončno stoklaso (Meso-brometum) ter združbe vlažnih zakisanih travnikov z volkom (Nardetum). Poleg tega združuje ta osamelec še na-slednje naravne znamenitosti: rastišče narcise (Narci-sus stellaris) na sedlu, submediteranske rastlinske ele-mente na južnem pobočju, jasno izraženo ekološko rastlinsko mejo na zahodnem grebenu Grmade, gozdno učno pot ter kraške pojave, kot so: Matjaževa jama na Eevernem pobočju Gradišča, kraška izvira pri Zavrhu in Vikrčah in dolomitne stene z iglami na Turncu. Vrh Smarne gore je hortikulturno urejen s petimi drevisi-kleki (Thuya gigantea) znotraj cerkvenega ob-zidja, tremi lipami (Tillia cordata) ob zunanji strani cerkvenega obzidja pri spominski plošči Jakobu Alja-žu in dvema lipama na južnem robu ploščadi. II. OBSEG NARAVNE ZNAMENITOSTI, SEZNAM IMETNIKOV IN IMETNIKOV PRAVICE UPRAVLJA-NJA 4. člen Meja naravne znamenitosti po parcelah je izkazana na katastrskih mapah, in poteka: Meja krajinskega parka poteka: Izhodiščna točka je južna meja parc. št. 270/1 k. o. Tacen in se nadaljuje proti vzhodu do zahodne meje parc. št. 365, preide na južno mejo te parcele in parcel št. 364/1, 363/1, 362, 361, 360, 359, 358, 357/2, 357/1, 356, 402/1, 399, 400, seka pot parc. št. 575/2, se nadaljuje po južni meji parc. št. 57/1, gre naprej po zahodnih mejah proti severu ob parc. št. 58, 50/3, v podaljšku južne meje parc. št. 50/1, preseka to parcelo do parcele št. 41/1 in se obrne protl severu po vzhodni meji te par-cele, se nadaljuje po južni in vzhodni meji parc. št. 39/1 do ceste parc. št. 565/2, se obrne proti jugu po zahodni meji te parcele, preseka pot na južni meji parc. št. 36/4, preseka potok parc. št. 565/3 in se nada-ljuje po zahodni meji parc. št. 15/2, 15/1, se obrne pro-ti vzhodu na južno mejo teh parcel in parc. št. 12, se nadaljuje po zahodni, južni in vzhodni meji parc. št. 6 in 427/1, se obrne proti severu te parcele, do južne meje parc. št. 430/1 do parc. št. 432, zavije proti jugu po zahodni meji te parcele, se nadaljuje po severni in vzhodni meji do južne meje parc. št. 435/4 (razen sta-novanjske hiše), se nadaljuje na južno mejo parc. št. 438/3 in preide na južno mejo parc. št. 441/4, 441/10, se nadaljuje po zahodni in južni meji parc. št. 445, ju-žni in vzhodni meji parc. št. 449 do severovzhodnega vogala te parcele, se obrne proti vzhodu po južnih mejah parc. št. 451, 456, 457, 462, 4S3, 468, 469, 478, 479/2, 479/3, se nadaljuje proti severozahodu po meji parc. št. 479/1, 479/5 do severozahodnega vogala parc. št. 479/5 (vse k. o. Tacen). Nadalje poteka meja po meji k. o. Tacen in Smartno do jugozahodnega roba parc. št. 169/1 proti severu, po meji te parcele in parc. št. 168/1, se obrne proti zahodu in severu po meji parcele do severovzhodne točke parc. št. 169/1 po severni meji te parc. do meje k. o. Tacen (vse k. o. Smartno pod Smarno goro). Meja se nadaljuje proti severozahodu do podaljška zahodne meje parc. št. 421/5, preseka po tej meji parc. št. 421/2 in se nadaljuje po zahodni meji te parcele št. 419/1 do zahodne točke meje parc. št. 420 (vse k. o. Tacen). Nadalje poteka meja po spodnjih mejah parcel št. 146/1, 194, 488, 506/1 (pot), tu se obrne proti severo-zahodu po mejah parc. št. 489, 486 do jugovzhodne meje parc. št. 480/4, dalje po vzhodni meji te parcele, po severovzhodni meji parc. št. 117/5, se obrne proti vzhodu po južni meji te parcele in parc. št. 115/3, po severovzhodni meji parc. št. 115/1, preseka parc. št. 114 do jugovzhodnega vogala parc. št. 115/1, se nada-ljuje proti severovzhodu po zahodni meji poti parc. št. 508 in 516/2, se obrne proti zahodu in severu, poteka po južni in vzhodni meji parc. št. 471, preseka pot parc. št. 425/1 in se nadaljuje proti vzhodu po južni meji parc. št. 467 in 314/15, 314/7 do ceste Ljubljana-Ska-ručna, proti severu po zahodni meji te parcele (548/1) proti zahodu in severu po severni meji parc. št. 314/2 in vzhodnih mejah parc. št. 465/2, 459/1, 456, 448 proti zahodu, preseka pot parc. št. 525/1, se nndaljuje po za-hodni meji te parcele in parc. št. 524 do meje s k. o. Skaručna (vse k. o. Šmartno pod Smarno goro). Meja poteka dalje po vzhodni meji parc. št. 466/2, po severni meji parc. št. 466/1, po potoku Dobrava in vzhodni meji parc. št. 473, 390, 395. 396, 380, 379, 397, 412, 320, 318, 312, 297, preseka vzhodni del parc. št. 294 do poti parc. št. 537 (vse k. o. Skaručna). Dalje poteka meja po vzhodnih mejah parc. št. 311/ 9, 311/8, 311/7, 311/6, se obrne proti vzhbdu po južni meji parc. št. 296, zavije proti severozahodu po vzhcd-nih mejah parc. št. 296, 297, 298, 299, 300, 301, preseka pot parc. šl. 756. teče po vzhodni meji parc. št. 28č do meje s k. o. Repnje (vse k. o. Polje). Meja poteka dalje po severni meji parc. št. 705, sc obrne proti severu po poti parc. št. 781 do ceste parc. št. 757, poteka dalje po vzhodni meji parc. št. 21, za-.jame meje parc. št. 482/2, 481/3, 481/2. 31. 36, 37/2, 40, preseka parc. št. 466 po poti parc. št. 769, zajame parc. št. 465, se obrne proti jugozahodu in zahodu po meji k. o. Zapoge in Repnje do parc. št. 495 (vse k. o. Rep-nje). Meja poteka dalje po severnih mejah parc. št. 721/2, 755, 725 in 726 (vse k. o. Zapoge). Meja poteka dalje po severnih mejah parc. št. 639/1. 639/39 (vse k. o. Smlednik). Meja poteka dalje po severozahodnih mejah parc. št. 669, 663, po meji k. o. Hraše in Smlednik do vzhodne meje parc. št. 652, se obrne proti severu in zahodu po meji te parcele in severnih mejah parc. št. 645/15, 645/14, 645/13, 645/9, 645/8, 645/2, preseka pot parc. št, 677 do severne meje parcele št. 643, zavije proti se-veru po vzhodni meji parc. št. 639. po severni meji parc. št. 638 tako, da zavije proti zahodu in jugu, za-jame parc. št. 635 do jugovzhodne točke parc. št. 634 (vse k. o. Hraše). Meja poteka dalje proti zahodu in jugu po meji k. o. Hraše in Smlednik, zajame parc. št. 532/1, 629, 628. 631/1, 631/2, 639/16. 639/2, 997/2, 997/1, 995, 994, 993, 9C2/1, 999/1, 990, 989. 986, 985, poteka dalje po meji k. o. Smlednik, Spodnje Pirniče do severozahodne meje parc. št. 979 (vse k. o. Smlednik). Meja poteka dalje po zahodnih mejah parc. št. 997, 998. 1001, 1002, preseka parc. št. 1004 s potjo parc. št. 1060/1, dalje po zahodni meji parc. št. 1006, 1024, 1025, preseka parc. št. 1024/4 po poti parc. št. 1060/1, se obrne proti vzhodu po južni meji parc. št. 697/3, 697/4, se obrne proti jugu in zahodu po zahodni meji parc. št. 701, poti parc. št. 711, zavije proti severozahodu po za-hodnih mejah parc. št. 689/1, 689/2, 673, 675, 685/1, 684, 683, 677, 252/1, 252/2, se obrne proti zahodu po južni meji te parcele, nadaljuje po zahodnih mejah parc. št. 678, 681, 680, teče dalje po južni meji te parcele do poti parc. št. 1062, dalje v zavojih proti jugu, tako da zajame mejne parc. št. 565/1, 565/2, 552, 551/2, 551/1, 550, po glavni cesti Smlednik—Tacen parc. št. 1060/4 ter po zahodnih mejah parc. št. 549. 548. 545, 522, 524, 525/1, se vrne nazaj na parc. št. 524, 541/2, 535/1, 535/ 3, se obrne po južnih mejah parc. št. 535/3, 538/1 in vrne na izhodiščno točko (vse k. o. Spodnje Pirniče). Meja naravnega rezervata južnega pobočja Grmade poteka: Začne pri parc. št. 405 k. o. Tacen, teče po vzhodni meji te parcele in dalje proti severu po vzhodnem robu parc. št. 406, 407, 336, zavije proti zahodu pri parc. št. 337, po severnem robu parc. št. 284, teče dalje po severnem delu parc. št. 339, 340, 341, 342, 270/2 (vse k. o. Tacen). Poteka dalje po severnem robu parc. št. 544/1 k. o. Spodnje Pirniče, po meji parc. št. 545, ki jo obkroži po zahodni in južni strani in dalje proti jugu po južni meji parc. št. 544/2 (vse k. o. Spodnje Pirniče). se nadaljuje po južnem delu parc. št. 270/2 k. o. Tacen ter zavije proti jugu ob zahodnem robu parc. št. 343 k. o. Tacen, se obrne proti vzhodu po južni meji parc. št. 343, 346, 348, 349, 357, 352, 405, ter se vrne na izho-diščno narc. št. 405 k. o. Tacen. Meja naravnega rezervata Skaručnska raven poteka: Od severnega roba parc. št. 340/1 k. o. Smartno z meje krajinskega parka na "¦•zhodno in severno mejo parcele št. 398 in dalje po se-ernem robu parc. št. 370, dalje po zahodni meji parc. št. 347, 348 in 349 (vse k. o. Smartno pod Smarno goro). Dalje poteka po severni meji parc. št. 354, 353 in 350 iste k. o. do severne meje parc. št. 842/2 k. o. Spodnje Pirniče, 843, 844, 845/1, 777, 779, 780, 783, 770, 784, 797, 798, 801. zavije proti severo-zahodu po vzhcdnem robu parc. št. 807 in 808, se obrne proti severovzhodu po južnih mejah parc. št. 987, 986, zavije po vzhodnem robu te parcele proti severozahodu (vse k. o. Spodnje Pirniče), teče dalje po južnem robu parc. št. 979 k. o. Smlednik, po zahodnem in severnem robu parc. št. 980, dalje po severni in vzhodni meji parc. št. 978 proti jugu, obkroži del parc. št. 977. se obrne proti severu po vzhodnem robu parc. št. 976, se obrne proti severozahodu po vzhodnem robu parc. št. 9E0, se obrne proti severovzhodu po vzhodni meji parc. št. 846, objame zahodni del parc. št. 848, se obrne proti rcveru po zahodni meji parc. št. 838, teče dalje proti severu po zahodni meji parc. št. 830, do južnega raba parc. št. 839, 786, 830, 788, 791, se obrne proti jugoza-hodu po južni meji parc. št. 793. zavije proti severo-zahodu po južni meji parc. št. 794, 795, 796, 797, 798, 799, 803, 801, objame severni rob parc. št. 800, zavije proti reverovzhodu po zahodni meji parc. št. 757, se obrne proti jugovzhodu po južnih mejah parc. št. 756, 758, 762, se obrne proti severu po zahodni meji parc. št. 765 do južnega roba parc. št. 732, 733, se obrne proti reverozahodu po zahodni meji parc. št. 705, 704. teče d.alje proti severovzhodu po zahodni meji parc. št. 704, 703, 702, objame vzhodni rob parc. št. 701, se obrne proti severozahodu po zahodnih mejah parc. št. 698, 697, 693, 699, se obrne proti severovzhodu po zahcdnem robu parc. št. 692, zavije proti severozahodu tako, da teče po jugozahodnem robu parc. št. 670/2 ter po nje-nem severnem robu, se obrne proti severozahodu po zahodni meji parc. št. 670/1, objame parc. št. 641, teče po zahodni meji parc. št. 663, 662, po severozahodnem člelu parc. št. 651, 650, 649, 640, se obrne proti jugu po južni meji parc. št. 639/1 (vse k. o. Smlednik). Meja teče dal.je po južnem robu parc. št. 531 k. o. Repnje in parc. št. 534, tudi po njeni vzhodni meji, se obrne proti vzhodu, poteka po severnem robu parc. št. 535, 540. 541. 635, 489/1, 489/2 in južni meji parc. št. 489/3, 489/ 4, 488/5, se obrne proti jugovzhodu po južni meji parc. št. 717 do meje krajinskega parka na vzhodnem robu parc. št. 716 (vse k. o. Repnje). Meja naravnega spomenika Smarna gora z Grmado poteka: Poteka po meji krajinskega parka, se v ŠmaVtnem odcepi pri parc. št. 467 k. o. Šmartno, teče po vzhodni mcji te parcele, se nadaljuje proti severu po vzhod-nem robu parc. št. 465/1, 549/1, 549/4, 558/6, objame severni del parc. št. 457, se obrne proti severu po vzhodnem robu parc. št. 455, 447, zavije proti zahodu po severnem robu parc. št. 446 in vzhodnem robu parc. št. 399,.teče dalje' proti severu po vzhodni meji parc. št. 397, 393/2, teče dalje po severni rneji parc. št. 393/2, 393/1 (vse k.o. Smartno). Poteka naprej po severni meji parc. št. 756 k. o. Sp. Pirniče, 759, 755, nato zavije proti severu in proti zahodu, objame parc. št. 748, teče proti zahodu po severni meji parc. št. 750/2, 608, 618, 619, 628, 627, 646, 645, se obrne proti jugu po zahodni meji parc. št. 642, 647, zavije proti zahodu po severni meji parc. št. 633, 651 in 648 do meje krajinskega parka pri parc. št. 679 in 565/1 (vse k. o. Spodnje Pirniče). Območje hortikulturne ureditve vrha Šmarne gore, ki predstavlja spomenik oblikovane narave zajema parc. št. 303, 304 in 302 k. o. Tacen. 5. člen Grafični prikaz naravne znamenitosti v merilu 1:5000 je kot pfiloga sestavni del tega odloka. 6. člen Seznam imetnikov in imetnikov pravice upravljanja: (Vsebina tega člena bo zaje.mala katastrsko občino, št. vložka, parcelno številko, kulturo, izmero, imetnike in imetnike pravice upravljanja in bo posredovana po sprejemu osnutka odloka, ker je delo dolgotrajno, saj obsega to območje preko 2000 parcel.) III. VARSTVENI RE2IMI 7. člen . '. Za krajinski park velja varstveni režim, ki prepove-duje izvajanje in razvoj tistim dejavnostim, ki nega-tivno vplivajo na ekologijo krajine in njeno podobo ter na tiste privlačnosti, ki so pogoj za razvoj rekre-acije in ki omejujejo razporejanje, velikost in gostoto ' obstoja in razvoja objektov in naprav, potrebnih za razvijanje rekreacije. Usklajevati jih je treba z raz-položljivimi naravnimi možnostmi ter z načeli obliko-vanja naravne in kulturne dediščine. Na območju krajinskega parka je prepovedano: — graditi stavbe, poti ali naprave. ki ne izhajajo iz funkcije krajinskega parka, — spreminjati obstoječo konfiguracijo terena, — izvajati melioracijska ali regulacijska dela na ožji lokaliteti ali v okolici, ki bi okrnila značilnosti naravne znamenitosti, — uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje, — uničevati podrast, — odlagati odpadke, — postavljati reklamna in druga obvestila, ki niso v skladu z namembnostjo naravne znamenitosti, — uvajanje novih kultur, ki spreminjajo spomeniški značaj območja, — rušenje in spreminjanje arhitekturnih prvin spo-meniškega značaja. ¦ ' 8. člen Na območju naravnega rezervata toploljubne gozdno grmiščne vegetacije na južnem pobočju Grmade velja strožji varstveni režim, ki prepoveduje vse posege. Na območju naravnega rezervata mokrotnega gozda na Skaručnski ravni velja poleg prepovedi iz 7. člena še dodatni varstveni režim, ki prepoveduje spreminja-nje rastiščnih razmer na celotnem območju naravnega rezervata. 9. člen Za Smarno goro z Grmado kot naravni spomenik velja poleg prepovedi iz 7. člena še dodatni varstveni režim, ki prepoveduje: — kopanje ali gospodarsko izkoriščanje rudnin, — povžročanje eksplozij ali vibracij, — zakrivanje ali omejevanje značilnih razgledov na spomenik z novimi stavbami, ograjami, žičnimi vodi in antenami, — izvajanje zemeljskih del v območju kraških po-javov, — odlaganje tekočih ali trdnih odpadkov v kraške pojave, — spreminjanje estetske podobe okolice vhoda v jamo, —¦ nabiranje sigastih tvorb. 10. člen Za hortikulturno ureditev vrha Smarne gore kot spomenika oblikovane narave velja poleg prepovedi iz 7. člena še dodatni varstveni režim, ki prepoveduje: — sekanje, obsekanje, lomljenje ali drugačno uni-čevanje ali poškodovanje dreves, njihovih debel, ko-renin in vej, — spreminjanje rastiščnih pogojev, kot je odstranje-vanje zemlje, odkrivanje korenin, zasipavanje debel, spreminjanje kislosti oziroma bazičnosti tal, spuščanje škodljivih tekočin ali plinastih snovi na območju ra-stišča ter odlaganje odpadnih snovi, — spreminjanje obstoječe osončenosti dreves, — obešanje ali postavljanje tujih teles na debla, ko-renine a!i vejc. 11. člen Občina mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnila spremeniti v tem odloku opredeljena lastnost naravne znamenitosti. Za vsak predviden poseg ali raziskavo na tem območju morata prislojna upravna organa za družbene dejavnosti in urejanje prostora pridobiti mnenje organizacije za vai-stvo naravne in kulturne dediščinc. IV. RAZVOJNE USMERITVE 12. člen V območju naravne znamenitosti se z vidika na-membncEti prepleta več dejavnosti: množično-rekre-acijska, učno-vzgojna, znanstveno-raziskovalna in kul-turno-pričevalna. Z vidika namembnosti, z vidika ohranjanja in varo-vanja ter razvoja so dovoljeni samo listi posegi, ki niso v nasprotju z varstvenimi režimi tega odloka in so v sklacki z značilnostmi naravne znamenitosti. V. NADZOR 13. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristoj-na inšpekeijska služba. Strokovni nadzor opravlja pooblaščena organizucija za varstvo naravne in kulturne dediščine. VI PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 14. člen Upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve pcda predloge za vpis naravne znamenitosti v zcmljiško kn.jigo. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS. Predscdnica skupščine občine Ljubljana-Siška Anka Tominšek, 1. r. Obrazložitcv Zakon o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) nalaga občinski skupščini, da na svojem območju dele nepremičnine naravne in kulturne dedi-ščine, ki imajo posebno kulturno, znanstveno razisko-valno, zgodovinsko ali estetsko vrednost, razglasi za. kulturni oziroma zgodovinski spomenik. Odlok o razglasitvi Smarne gore in Grmade z delom Skaručnske ravni ter grebenom med Starim gradom in Repenjskim hribom za naravno znumenitost je drugi akt te Vrste v občini. Prvega, odlok o razglasitvi Ti-volija, Rožnika in Si.šenskega hriba za nnravno zna-menitost (Uradni list SRS, št. 21/84) je sprejela občin-ska skupščina na zasedanjih zborov v novembru 1983. Smarno goro in Grmado z delom Skaručnske ravni ter grebenom med Staritn gradom in Repenjskim hri-bom razglašamo za naravno znamenitost, zaradi na-ravnih in kulturnih vrednot, oziroma lastnosti, ki to območje izločajo iz okolja, zaradi ohranitve njegove prvobitnosti in preprečevanja nekontrolirunih posegov. Za obravnavano območje je najznačilnejša lastnost vsestranska pestrost, ki temelji na geografski legi in geomorfologiji. Oboje skupaj opredelju.ie prostor Smar-ne gore kot pomemben poselitveni prometni rekreacij-ski in znanstveno raziskovalni prostor. S stališča var-stva naravne dediščine sta najpomembnejša dva ob-jekta, obenem tudi najočitnejša elementa krajine: to Smarna gora z Grmado je osamelec, zožuje vhod v Ljubljansko kotlino in je obenem mejnik med alpskim, panonskim in dinarskim svetom, kar potrjuje ludi kamninska zgradba. Raznovrstna kamninska podlaga (dolomit, apnenec, glinasti škriljavci, kremenovi pe-ščenjaki, pleistocenske naplavine), na njej nastala plodna tla, zemljepisna lega, ki omogoča delovanje treh klimatskih vplivov (alpskega, panonskega in me-diteranskega), orografske razmere (nadmorska višina, ekspozicija, nagib) in človekovo delovanje so povzro-čitelji zelo raznolikega rastlinstva in živalstva. Tako srečamo na Smarni gori in Grmadi najmanj 12 različ-nih rastlinskih združb z različno ekologijo in različno preteklostjo, saj so med njimi od razmeroma mladih rastlinskih vrst do terciarnih reliktov, od rastlin, ki rastejo samo v senci, do rastlin, ki rastejo v polsenci, na soncu ali samo na suhih tleh. Posebej je zaščitenp rastišče narcis, za kalere veljajo določila zakona o za-varovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Unid-ni list SRS, št. 15/76). Podobno je tudi z živalstvom. Smarna gora z Grmado je pomemben učno vzgojni in znanstveno raziskovalni objekt za prikaz in šludij naravnih dogajanj in pojavov, ki z vključitvijo se-verno Iežečega, pretežno gozdnega območja do Repen.j. Zapog, Hraš, Valburge in Smlednika omogočajo kom-pleksne naravoslovne študije in opazovanja. Tu se namreč značilnostim hribovitega sveta pridružijo še ravninski, mokrotni in vodni biolopi. ki so razmeroma še dobro ohranjeni. sicer pa kol pojav vedno redkejši. zato jih varuje tudi mednarodna konvencija. Smarna gora in Grrnada sta že dolgo zelo priljubljeni izletniški točki z bogato kulturno vsebinn. Priljubljenost te točke je utemeljena z naravnimi in kulturnimi kvalitelami. med katerimi ni na zadnjem mestu dobcr razgled na bližnjo in daljno okolico. Kratek oddih na vrhu Šmai-ne gore ali Grmade nam v bližnji okolici, zlasli na južni strani, odkrije vrsto posegov, ki degradirajo člo-vekov življenjski prostor. S tem mislimo predvsem na izginjanje krajinske tipike, spričo neorganizirane in agresivne urbanizacije. Z razglasitvijo za krajinski park bi želeli predvsem poudariti in ohraniti izredno rekreacijsko vlogo, ki jo ima Smarna gora kot izletišče in razgledi.šče. Del tega parka naj bi dobil primerno učno-vzgojnn in znan-stveno-raziskovalno funkcijo. Predvsem pa bi v celoti ohranili obstnječe stanje in primarno gospcdarsko iz-koriščanje (gozdarstvo, delno ludi kmetijstvo). Območ-.je krajinskega parka pa je potrebno obravmvati tudi knt del ljubljanskega zelonega zaled.ja. Ker je osnovni namen odloka ohninjanje, so dolžni imetniki, oziroma imetniki pravice upravljanja vzdrže-vati svoje površine in pbjekte in jih varovati. Obča-nom morajo dopuščati prost doslop ter omogočiti stro-kovnim organizacijam in pooblaščenim posameznikom razifkovalno delo. Če imetnik oziroma imetnik pravice upravljanja ne bo skrbel za svoje površine, ki so zaščitene, oziroma raba teh površin ne bo v skladu z varstvenimi režimi in bo s tem ogrožena naravna znamenitost. ima pri-sto.jni upravni organ pravico prepovedati imetniku. oziroma imetniku pravice upravijanja nadaljnje uprav-l.janje njegovih površin. Strokovne osnove za pripravo odloka je pripravil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Zato morata pristojna upravna organa za družbene dejavnosti in urejanje prostora za vsak predviden poseg na lem območju pridobiti pred-hodno mnenje te organizacije, ki opravlja tudi stro-kovni nadzor. Nadzor nad izvajanjem odloka pa opravlja Mestna uprava inšpekcijskih služb. Prostorsko planiranje v občini mora določati in uve-ljavljati politiko varovanja in ohranjanja naravne zna-menitosti in načrtovati razvoj območja naravne zname-nitosti v skladu z določbami tega odloka. V primeru, da bo zaradi izvajanja tega odloka imet-nikom oziroma imetnikom pravice upravljanja nastala šknda od dneva uveljavitve odloka, bodo pristojni ob-činski upravni organi sprožili na pobudo imetnikov oziroma imetnikov pravice upravljnnja poseben posto-pek. O delovnem gradivu sta razpravljala zbor združe-nega dela 4. februarja 1985 in zbor krajevnih skupnosti 30. januarja 1985. Pri pripravi osnutka odlnka so bile upoštevane pripombe iz razprave. GRADIVO NI USKLAJENO S PREDLAGANO ZA-ZIDAVO V SKARUCNI (REZERVAT ZA STANO-VANJSKO GRADITEV PO LETU 2000). ZATO JE PO-TREBNO V JAVNI RAZPRAVI OPREDELITI MEJO PREDLAGANEGA KRAJINSKEGA PARKA. PRED-LOG ODLOKA BO MOŽNO SPREJETI TAKRAT. KO BO OFREDELJENA NAMEMBNOST OBMOCJA SKA-RUCNE. 1. Izvišni svet je na 175. seji dne 22. 4. 1985 določil bsEediln osnutka odloka o razglasilvi Smarne gore z Grmado in delom Skaručnske ravni ter grebenom med Starim gradom in Repenjskim hribom za naravno znamenitost. 2. Izvršni svet predlaga skupščini, da obi'avnava ornutek odloka o razglasitvi S.marne gore z Grmado in delcm Skaručnske ravni ter grebenom med Starim gradom in Repenjskim hribom za naravno znamenitost. tcr pa da v javno razpravo do 1. 9. 1983. Izvršni svct