Charles Robert Darwin. Spisal P. Močnik. Videl vedno sem vrtenje, PrelivajoSe se življeDJe, Prerovanje, prenavljanje, Iz bitja v bitje presnavljanje. (Gregoržič.) V metodiko prirodopisnega pouka je zavel nov pretvarjajoč, oživljajoč duh, ki kmalu popolnoma izbacne zaatarelo morfološko-sistematiško opazovanje, ter uapravi prostor morfološko-fisiološkemu ali biološkemu opazorarjju, ki Todi k resničnemu razumevanju prirode in njenih pojavov. Spoznava 86 veliki pomen biološke metode in se tudi uvažuje; z njo se doseza v polni meri omikajoča in vzgojujoča vedDoat prirodoznanstva, zakaj ona zahteva večje pozornoati, natančnejšpga opazovanja in mnogo težjega sklepanja kakor zastarela morfološka. Mož, ki je položil po svojem nauku o razvoju bitij temelj biološkemu opazoTanju, je bil Charles Bobert Darwin, ki seveda tega svojega nauka ni mogel razviti, toda položil je kamen, ki so nauj zidali njegovi nasledniki, in tako postavili močno poslopje biologije. Naša dolžnost je torej, da ae spomiDJamo moža ob stoletnici njegovega rojstva. Charles E. Darwin se je rodil 12. februarja 1809. v Shrewsburgu na Škotskem kot sin zdravnika. Prvega pouka se je udeležil r šoli svojega rojstnega kraja in kazal svoje zanimaoje za prirodo že v zgodnji mladosti kot vnet zbiralec žuželk. Leta 1825. je vstopil na visoko šolo v Edinburgh z namenon, da študira zdravilstvo. Toda njemu je vse drugo bolj ugajalo nego zdravilstvo; pečai se je vednomer le s prirodoalovjem, posebno z nabiranjem žuželk. Ker se je zoprnost napram zdravilstvu vedno bolj ponavljala v njem, je sklenil oče, da naj poatane duhovnik. S težkim &rcem je študiral eno leto teologijo. Toda tudi tukaj ni našel zadoščeDJa, ampak zbiral je žuželke ter študiral po navodilu prof. Henslowa nekaj botanike. Prof. Henslow ga je tudi pregovoril, da študira geologijo, ki se je je tudi oprijel z vso vnemo. Omenjeni profeaor mu je tudi svetoval. naj se udeleži oplofitve zemlje Da barki BBeagl" s kapetanom Fitzroy. Nasvet mu je ugajal in res se je odpeljal grudna 1831, in se vrnil šele leta 1836. Dolga poto-fanja so bila že od nekdaj šola prirodoslovcev in nikoli se ta trditev ni tako natančno uresuičila kot pri ženijalnem Darwinu. Vrnivši se t svojo domovino, se je začel pečati z obdeloranjem svojih opazovaDJ. Vedno bolj se je vglabljal v skrivnosti ustvarjajoče prirode, in kar so drugi le slutili, to jo on 8 svojim neutrudljivim, obširnim opazovaDJem dognal in dokazal. Posledica potovanja so bili različni prirodoslovni spisi, večji del geološke vsebine, ki so dosegli, da je dobil službo sekretarja geološke družbe v Londonu, v kateri je ostal tri leta. Vsa prejšnja dela, četudi 80 jako važne vsebine, so le takorekoč predštudije spisa „0 postanku vrst po prirodnem plemskem izboru". Uvod temu spisu je zgodovinski osnutek, o katerem navaja Darwin mnogo učeojakor, ki so zatrjerali podobne nazore o razvoju vrst; toda nihče ni prodrl 8 svojo teorijo, zakaj ideje razvoja so se premalo naslanjale na prirodoznanstveno, trdno določena dejstva. Bile so tudi prirodoznanstrene stroke premalo razvite. Darwinu pa se je po8iečilo, da je pripravil hipotezam svojih prednikov po svojem nauku o prirodnem plemenskem izboru (selekcijaka teorija) trdno podlago. Žival s slučajnimi lastnostmi ima lažji boj za obstenek, boljši up za svoj vzdržek kakor druge, zakaj one mu življenje nasproti drngim olajšajo. Zaplodila se bo tudi gotovejše in tudi pustila v dedščino različnosti, ki so ji bile r boju za obstanek 7 prid. Ta selekcijska teorija 8e more imeDOvati tudi prirodni plemenski izbor,'provzročen po boju za obatanek. Za obatanek najbolj primerno bitje preživi ysa sobitja; njena premenljivost je dedna. Prirodni plemenski izbor vpliva po principu dedščine v gotovi staroati na razvoj bitja. Velikokrat podpira prirodoi plemenski izbor tudi še spolni plemenski izbor, ki zagotovi najmočnejšim in najpripravnejšim samcera najrečji rod ali pa pripuati k plojenju le najkrepkejše, kakor se vpošteva to pri umni živinoreji. 0 premenljivosti domačih živali je spisal posebno knjigo, v kateri pa pride do istih zaključkor, samo s pomnoženimi dejstvi in sklepi. Pogoj razroja bitij pa ni samo prirodni ali spolni plemenski izbor, kakor trdi Darwin, zakaj vrši se izbor tudi poleg drugih še po principu medsebojne pomoči. Zavoljotega so poizkušali podati različai učenjaki, kakor Lamarck, Haeckel, Weismann, de Vries, M. Wagner, Naegeli, Avguat Panly, dalje segajoče ali drugačne razložitve o razvoju. Četudi so teorije o razToju različne, toda v tem so vse enake, da vrataninič trdo stoječega, ampakjevedno s e izpreminjaj o 5 pojm, 8 tem jo. torej potrjen Darwinov nauk o razvoju bitij. To, kar je trdil Darwin, pravzaprav ni bilo nič novega. Hipotezo o razvoju so večkrat propovedovali že od starega veka sem; aeveda se je bolj filozofsko slutila, kakor prirodoznanatveno dokazala. Toda Darwin je bil prvi, ki je hipotezo o razvoju prirodoznanstveno tako dokazal, da ni bilo več mogoče je umakniti njpgovim dokazora. In to je njegova zasluga in znamenitost. Novo in predrzno pa je bilo, da Darwin z naukom o razvoju tudi 6 I o v e k u ni prizanesel. Clovek, po božji podobi ustvarjen, ki je prišel šeati dan popoln iz roke svojegastvarnika, on naj bo n i ž j e g a p o k o 1 e n j a ! Dostojanstvu človeštva, vcri, kulturi je pretila nevarnost, sploh vsemu, kar je lepo in plemenito! Zavoljotega je bil novi nauk o sorodnikih nizdolJDJe vrste (descendenčna teorija) kot tradicionalni zgodorini stvaritve nasproten in od eerkve preklet, četudi Darwin sam pripoznava združljivost descendenčnega nauka z vero v osebnega Boga. Že Darwinovi učenci, posebno Haeckel, Karl Vogt, Biichner in Huilei, so izvajali iz descendenčnega nauka konsekrence in sicer, da spada v ta občni razrojni procestudi človek. Ce se sodi po podobnosti, ako ni potomec opice, tedaj saj izhaja od skupnega prednika. Darwin sam se v apisu „0 postanku vrst po prirodnem plemenskem izborun glede tega ni izrazil, četudi sam ni mogel biti drugega mnenja. Sele pozneje leta 1871. je izdal knjigo „1 z t o r človeka i n spolniplemenski izbor", t kateri izvaja descen- denčno teorijo tudi za človeka. On pravi glede človeka: BGlavni posledek, ki aem dospel do njega in ki ga potrjujejo tudi razsodni prirodoslovci, je, da izhaja človek od neke niže organizovane vrste. Temelj na katerem stoji ta posledica, se ne bo razrušil, zakaj velika podobnost človeka in nižje živali bodiai v embrionalnem razvoju kakor tudi v neštevilnih točkah štrukture io konstitucije itd. — vse to sb dejatva, ki se nikoli ne morejo zanikati 1" Na drugem kraju navaja zopet razna dejatva glede podobnosti človeka in sesalcev in pravi: ,Da vse te točke na natančen način vedejo do aklepa, človek je sopotomecdrugihsesaleevod nekega skupnega prednika." Zopet na drugi strani piše: BDa človek izhaja od neke niže organizovane vrste, bo marsikateremu jako studno, kar obžalujem 1 Toda dvomilo se bo težko, da izhajamo od divjako?. Nikoli ne pozabim začudenja, ki nie je preletelo ob pryem pogledu trope divjakov na divji, razkopani obali. liiporaa mi šine misel i Takšni so bili m,f pradedje! Ti ljudje so bili popolnoma nagi, z barvami pomazani, DJih lasje zmedeni, uata so se penila od razdraženosti in ves izraz obraza J6 bil divji, strašen, nezaupljiv. Poznali niso nobene umetnosti in živeli so kot divje živali od tega, kar so mogli ujeti. Imeli niso nobene vlade in bili so neusmiljeni proti vsakomur, ki ni pripadal k njih majhnemu plemenu. Kdor je videl divjaka v svoji domovini, ta ne bo čutil veliko sramu, ako bo moral pripoznati, da tečevnjegovih žilah kri kateresikoli niže stoj e č e ž i v a 1 i. Jaz za svoj del bi rajši izhajal od tiate majhne junaške opice, ki je napadla strašnega sovražnika, da reši življenje arojemu strežaju ali pa od tistega starega pavijana, ki je prišel z gore in veličastno odneael svojega mladega tovariša iz množiee začudenih psov, kakor od divjaka, ki se razveseljuje nad trpinčenjem saojega sovražnika, ki še obhaja krvave daritve, mori brez vesti otroke, dela s svojo ženo kakor s sužojo, ne pozna sramote in živi v najhujšem praznoverstvu." Nam oe gre za to, li izhajamo od tega ali onega potomca, za rešitev takih problemov 80 drugi ljudje; glavna reč je, da živimo. Ne bomo pa meni nič tebi nič obsojali Darwinov nauk. Njegov vpliv na prirodoslovje je bil tako močan, da je izvršil popoln prevrat v nazorih, metodah in smotrih prirodoslovcev, kakor ga zgodorina organakega preiakoranja ne ,'pomni. Vse znanstvene nazore o življenju je preustrojil in vplival plodonosno in pretvarjajoče na vse stroke rede, ki jim gre za življenjo, všteTŠi tudi človeka. S stojo teorijo o razvoju je položil temelj biološkemu opazovanju, in to je dosti, kar je storil. Zavoljotega se tudi sme Darwin imenovati Newton biologije. On seveda biologije ni razvijal, pač pa je rplival s svojirn naukom posredno na preustroj prirodoslovne metodike, pri katerem so 8e udeležili učerjjaki, kakor Ltiben in Junge. Eazkril je tudi novo mnenje o duševnem življenju rastlin, a ga ni nikoli izrabljal. Spoznal je nedostatnost in samoroljnost dosedanje uvrstitve živali ter prepričevalno razpravljal, da so pri klasifikovanju merodajni le embrionalai kara kteri, da se mora otrpla kl aifikacija ozirati tudi na premiČDO biologijo ; dokazal je daljp, da nastajajo nove vrste od stopje do stopnje po dalekosežni prikrojitvi na tačaani način prehrane. Ptičjeslovje je spravil v zvezo s soaednimi znanstvenimi strokami. Nauk o razvoju pa je vplival dobrodejno tudi na zdravilstvo. Kaj je bolezen drugega nego življenje pod predrugačenimi pogoji ? Prikroji se organizem predrugačenim razmeram in prebije pokvaro, tedaj ozdravi organizem sam od sebe; ako se pa tedaj ponesreči, se začue hud boj, trpljenje, bolezen, ki konča z zdravjem, hiravostjo ali s smrtjo. Miael prikrojitve se r medicini veduo bolj oglaša, zahtera pripoznanje in prepaja vae zdravilatvo. Za knjigo ^lzvor človeka in -spolni plemenski izbor" so prišli še razni spiai, večjidel botaniške vaebine. Dne 19. aprila leta 1882. pa je Darwin umrl za srčno boleznijo na svojem posestvu r Dowu pri Beckenbamu v Kentu, kjer je preživel a svojo družino vsa leta. Od tam je bil nesen 26. aprila v Britanski pantheon, kjer počiva blizu groba Izaka Newtona. * * 0 Darwinu smo prejeli še ta-le spis : 12. februarja letos je preteklo 100 let, kar ae je rodil vShrewsburyjuna Angleškem raziakovalee prirode Oharlea Darw i n. Namen teh vratic naj bo pokazati ob kratkem njegovo skromno življerjje in veliko občudovanje, ki ga je rodilo njegovo mogočno delo. Kakor vsa velika prirodoslovna dela je nastalo tudi to iz sinteze opazovanja in reflekaije. Saj se posreči kaj takega le onemu, ki združuje v sebi obe ti duševni ameri. Darwinov oče in njegov ded sta bila zdravnika ; zadnji Erazem D a r w i n seje odlikoval tudi kot pesnik in prirodoalovee in je kazal v svojem delu ^Zoonomia" misli, ki spominjajo na vnukove teorije. Kot deček se Darwin nikakor ni kazal kot posebno duševno dete; kar ga je odlikovalo, to je bila pridnost, s katero je zbiral, in pa dar opazovanja, ki ga ni zmotilo, in ki je odlikoval že njpgovega očeta. V šolah seveda niao upoštevali teh njegovih vrlin, in zato je dobil tudi po atrogem ravnatelju ukor, ker je brez koristi zapravljal svoj prosti čas v kemiškem laboratoriju, ki sta si ga napravila z bratom. Vzlic takim nezgodicamje prilezel 1. 1825. na univerzo v Edinburg, da bi študiral tukaj mediciao, kjer pa je dra semestra srečno prelumpal. Od tod se je napotil v Gambridge, kjer se mu ui godilo nič bolje. Tu semje šel, da bi dosegel poklic, za katerega se je odločil, da bi postal namreč duhovnik. Ni ae mu posrečilo : v Cambridge je preživel tri leta v družbi veselih prijateljev. Slučaj ga je vrgel iz te brezdelice ter ga napotil k raziskavanju. Njegov prijatelj H e uslow ga je priporočil kapetanu Titzrovju, ki je ravno nastopal s svojo ladjo BBeagle" pot okolo sveta in je hotel imeti s seboj kakega mladega prirodoslovca. Pet let je trajala vožnja ; oktobra I. 1835. se je vrnil Darwin v London, kjer je mnogo občeval z možmi kakor so bili flumboldt, Buekle in Grote. Tri leta pozneje se je oženil 8 svojo sestričino Uris Wedgewood, s katero se je po treh letih preselil v vasico Dovn, kjer je se naselil in ostal do svoje smrti. Bazen del, ki so opisovala pot okolo sveta, so vaa druga dozorela v tej tihoti, preden so zagledala luČ sveta. V vaaici je živel poslej le svoji družini in znanstvu. In ko je umrl Darwin dne 19. aprila 1882, je žaloval ves svet. Njegovi posmrtni oatanki 80 pokopani rned ostanki drugih aDgleških velikanov v Weatminstru v Londonu. To bi bile črtice o njegovem življenju. In o njegovem delu ? Dr. van Troy pravi \ kratkem : da je podal Darwin Bs u b j e k tivni dokaz o notranji resnici", kar je storil s tem, da je konkretno nastavil deacedenčno in aelekcijsko teo r i j o. Niao bile popolnoma nove misli, o katerih je razpravljal Darwin, a oživotvoril jih je ter jih postavil na noge. ,,Darwin je omajal istevilno stalnost živih bitij ; organsko življenje je postalo v luči njegovih naukov nemirno morje, ki se dviga in pada, življenske vrste pa so malenkostni valovi sredi razvijajočega se življenja — človek val, ki si je pred milijoni let dvignil sredi morja, ki si kot dvoživka zahrepenel po kopni zemlji in po preteklih eonih prispel do sebe," pravi dr. P. Grošelj o Darwinovem delu in dalje : BDarwin nam je pokazal neprestano napredovanje in razvijanje obujenega življenja od kambrijake formacije do današnjega dne. Niao bile popolnoma nove njegove misli, smo rekli zgoraj. Že 1. 1802. je izgovoril Jean Lamarck v svojih BBetrachtungen tiber die lebenden Naturkorper", mogočno idejo o nestanovitnosti in izpreminjanju vrst; isto je dokazoval 1. 1809. v svojem delu BPhilosophie zoologique". Vendar pa je šele Darwin ustvaril mogočno strujo, ki je vodila v veliko preosnovo orgauakega prirodoznanstva. Da Lamareck vzlic svojim istim osnovnim principom ni mogel doseči toliko, ni krivda toliko v tem, da ni bila takratna biološka znanost v pravih predpogojih, kakor v tem, da je razkladal svoje ideje manj znaastveno kakor fantastično in nejaano. Darwin pa je bil ravno tako biatroumen pri spoznavanju raznih slučajev, ki so stavili teoriji najvecje naloge, kakor pri reševanju teh problemov. Iq to je bilo, kar je napravljalo njegovemu nauku pot; težave, ki ao se zdele nepremagljive, ao bile odatranjene. Med deli Darwinovimi je najznamenitnejše rOber die EntatehuDg der Arten im Tier- u. Pflanzenreich durch naturliche Ziichtung oder Erhaltung d?r vollkommenen Eassea in Kampfe ums Daaein."*) 0 tem delu pravi E. Haeckl: BGewiB hat die Eeform der vergleichenden Anatomie und Phy8iologie durch Johannes M tt 11 e r der ganzen Biologie eine neue, fruchtbare Epoche oroffaet, gewifi waren die BegriiDdung der Zellentheorie durch S c h 1 e id e n und S c h w a m m , die Eeform der Ontogenie durch B a e r , die Begrundung des Subatanzgeaetzes durch Bobert Mayer und H e 1 m h o 11 z wisaenschaftliche Grofitaten ersten Eangea; aber keine von ihnen hat nach Tiefe und Auadehnung eine ao gewaltige, uaser ganzea menachliche Wisaen umgeataltende WirkuDg ausgeiibt wie D a r w i n s Tbeorie von der naturlichen Entatehung der Arten.-1 S tera svojim delom, s to teorijo je podal Darwia res Bsubjektiven dokaz o notranji resniei--. Pokazal je, da niso poatavljene V8e stvari okolo nas na zemlji kot slučajnostne kapice, ampak da jih veže z nami mogočna, enotna vez. In koliko veličastnejši je bil načrt, koliko veličastnejša roka stvarnikova, kije odločil razvitek iz enega v drugo, kakor pa če bi postavil stvari drugo poleg druge le zaradi ene — zaradi človeka — brez drugpga, brez višjega smotra, brez sorodnosti in brez drugega naraena, kakor da služijo vse edinole človeškemu egoizmu .. . In ne samo ta globoka miael, ki je bila polpg raziskovanja Darwinova vodnica pri descedenčni teoriji in pri aelekcijskem principu, in ne 8amo enostavnost in lahka umljivost tega principa, tudi in ravno ta že prej omenjena bistrost in jaanoat Darwinovih dokazov so bile agende, ki so mu v kratkem pridobile mnogih in entuzijastičnih privržencev. Pa naj bi bila dalekosežnoat DJpgovega kakor tudi drugih prilagodninskih principov kritičnemu pogledu prevelika, se bo moralo vendar ačaaoma priznati, da izvira mnogo znakov, ki jih ima na svojem programu tudi najnovejša biološka metoda, ravno iz razlage selekcijskega ali prilagodinskega principa. V zgoraj omenjenem glavnem svojem delu ae je ognil Darwin perečemu vprašanju . *) Knjige nimajo alovenskih naslovov, zato jih tudi ne prestavljam. Op. pis. Odkod človek ? — 1q šele 1. 1871. — 22 let po prvem glavnem delu — je izšla knjiga »Die Abstammung dea Menschen und die geachlechtliche Zuchtwahl'-. Ne spominjam se natančno, kje, le . to vem, da nekje v slovenščini sem čital stavek, da je bil Darwin od syojih prijateljev priailjen k izdaji te knjige, za kar ravno govori, da jo.je izdal šele toliko časa po svoji prvi glavni knjigi." — Bog je ustvaril v šestih dneh svet, če pa Darwin ni mogel napraviti v enem dnevu koraka od cytule do pithekoidske teorije — od prvotne stanice pa do teorije razvitka iz opice — pa kaže samo, da je človek Darvvin res raziskoval in mislil . . . in pri tem gotovo ni trpel Bog in njpgov ugled nobene škode. Še pred njim pa je izdal njpgov prijatelj H u x 1 e j svojo brošurico BZeugaiase iur die Stelluug des Menschen ia der Natur", v kateri kaže ravno pithekoidsko teorijo kot potrebno posledico darvinizma. V teh svojih delih je dal Darwin smer, v kateri se je začela gibati biologija in anatomija, on je izprožil kamen, ki se je začel kotati — in Darwin je bil provzročitelj in stvaritelj descedenčne in selekcijske teorije, filogenije — in ne trdim nič preveč, če imenujemo njega za očeta Haeeklove BAntropogenie" in vsega njegovega si8tema. Še nekaj je v njegovem delu, česar ne smemo prezreti. BToliko različnih vrst je, kolikor različnih oblik je ustvarilo v začetku neskončno bitje — je rekel Linne z Mozeaom ter je razstavil kamene, rastliue in živali v vrste in razrede, v družine, ki ao jim bile očrtane atroge meje. Sicer je bila ta razdelitev jako praktična in zato 8e je tudi hitro uveljavila in je v rabi še danea v živalski in rastlinaki razdelbi. Nevarna pa je bila teoretiška dogma, ki jo je ustvaril Linne s svojo razdelitvijo, ker je pozoal le živali in raatline, ki ao na zemlji sedaj ; ni pa imel pojma o mnogih izumrlih vratah in se ni nanje oziral ter jih vpošteval. Foailne živali je spoznal šele C u v i e r , ki je prvi opiaoval 1. 1812 petrafakte. Vendar ,pa se je držal krčevito Linnejevega sistema ter razlagal vse izginjeuje starega kakor produciranje novega po raznih ve«Ł&ih katastrofah ter je ustvaril 8 tem tako* zvano kataatrofsko teorijo. Ia Bobgleich diese Kathaatropbenthporie von Cuvier zu den absurdesten Folgerungen fuhrte und auf den nackten Wunderglauben hinauslief, gewann sie doch bald allgemeine Geltung und blieb bia auf Darwin (1859.) herrsehend1- — pravi E. Haeckl in pr znava s tem Darvrinovo zaslugo. To bi bil Darwin kot mislec in raziakovalec. Mislec : nDer hohe Optiraiamus, der aus aeinen Anaehauungen spricht, iat widprgeapiegelt in dem We8en dea Mannea, der sie schuf. Sie gewinnen in ihrer Wechaelwirkung ihre innere Wahrheit und Notwendigkeit, ohne die eine wis8enachaftliche Theorie ihres Lebensnerves entbehrt" — pravi dr. van Troy in to bi bil napia Darwinu-mialeeu. Vendar pa so njegove zasluge kot raziakovalca in prirodoalovca v delu veeje : BSeine eigenartige Gabe, die uraachlichen Zuaammenhange zwischen scheinbar voneinander unabhangigen Erscheinungen zu entdecken — die8e wunderbare intuitive Fahigkeit macbt sich in allen seinen Werken und bei zahllosen seiner Einzelentdeckungen geltend und erhebt ihu weit iiber den Bang des acharfsianigen Beobachters zu jenen des genialen Naturforschera" — čitam v kritični študiji o Darwinu. Ia tako edino se mu je tudi mogel posrečiti dokaz za nauk, ki je epravil v vzročoi stik prirodoslovne teorije z mnogimi in kompliciranimi prirodnimi pojavi. Njegovo delo pa po Haecklovih besedah „1 a B t ihnheute — ala den wirkungs vollsteo Naturforscher des neunzehnten Jahrhunderts erscheinen. P a v. F 1 e r e.