Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondcljek in pecek. St;:ne mesečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštr.o - Čekovnem zavodu št. 10.666. Jiova Sßoba Cena 1 Din. Rfedakcija in uci-ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnern delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 29. Celje, petek 11. aprila 1930. Leto XII. Muzejsko društvo v Celju V pondeljek 7:. t. m. od K7. do H8. zvečer se je vršil v rcleči sobi Narod- nega doma reden občni zbor Muzej- skega društva v Celju! Iz zanimive- ga poročila društvenega predscdni- ka g. prof. Janka Orožna posnema- mo: Društvo je sklenilo kupiti lep srebrn daraski pas iz Biedermeior- jeve dobe in zlat rimski novec iz do- be cesarja Trajana (98—117 po Kr.). Novec je bil najden, kakor smo že poročali, na njivi g. Turnška vGru- šovljah pri St. Pelru v Sav. dol., kjcr je bilo med vojno odkrito rimsko ta- borišče. Celjski muzej je ifn«?I uosle; tri Trajanove novce. Društvo bo tu- di skušalo kupiti benečanski novec, ki je bil tudi najden nedavno v Sa- vinjski dolini. Pri preiskavi teretia /ca gradnjo pravoslavne cerkve r.a Vrazovem, trgu, kjer je stala proj stara vojaška bolnica, so našli lani dva rimska spomenika, najbrž na- grobna. Zaradi nujnih gradbenih dol pä so morali dotično jamo zäsuti. Društvo bo skušalo v najkrajšern ča- su izposlovati, da se spomenika iz- kopljeta. Kapelica sv. Elizabete v mestni ubožnici, ki jo je daia mest- na občina društvu na razpolago za shrambo izkopin v Potočki zijalki na Olševi, ni primerna, ker je po- zimi premrzla. Na Stdrem gradu so bile lani popravljene stopnice na Friderikov stolp. V gostilni na Sta- rem gradu bo v kratkem nameščen rodovnik celjskih grofov v sloven- skem jeziku. Obisk celjskega mir/.e- ja je bil lani dober, med posetniki je bilo zlasti mnogo .Srbov. (*>lmv in Avstrijcev. Blagajniško poročilo, ki ga je po- dal viš. pis. predstojnik gosp. Anton Zorko, izkazuje lep znesek v gotovi- ni. Denarnim zavodom in korpora- cijam je bila jzrečena zahvala >;a podporo. Letos bo treba preskrbeti večje zneske za nadaljevanje izkopa- vanj na Olševi, ki jib vrši g. prof. Srečko Brodar pod okriljem Muzej- tkega društva. Absolutorij, ki ga je predlagal g, prof. Karl Holerek v imenu pregledovalcev računov, je bil soglasno odobren. G. prol. Brodar je nato poročal o izkopavanjib v PotoČki zijalki na Olševi, ki so se pričela pod njego- vim vodstvom leta 1928. Ekspedicija, katere se je lani udeležilo 10 oseb, je izkopala od 2, julija do 2(5. avgu- sta za 17 velikih zabojev prazgodo- vinskih izkopin, mod njimi (10 dra- ! gocenih artefaktov. Stroški za eks- ; pedicijo so znašali lani okrog 24.000 | dinarjev. Vsega, doslej izkopanega rnaterijala je 28 velikih zabojev. Mestna občina bo morala izvesti sklep glede primcrnili i)rostorov za shrambo izkopin, da nc bo ves dra- gdceni materijal propadel. G. prof. Brodar je imel v svojih znanstvenih izsledkih doslej že 9 predavanj, v tisku pa sta dve znanstveni razpra- vi s številnimi načrti in fotografija- mi in sicer ena v Ljubljana, druga pa v inozemstvu. Najdeni prazgodo- vinski materijal bo treba v doglcd- nem času konservirati. V Potočki zi- jalki, ki meri 4.000 m-, je doslej pre- kopanih 200 m~ dva metra globoko. Treba bo prekopati vso jamo (> do 8 metrov globoko, kar bo zahtevalo še zelo mnogo truda in časa. Sred- stva za letošnjo ekspedicijo morajo biti zbrana do srede niaja. Prvo ko- panje leta 1928. je bilo poskusno, la- ni je bilo deloma že sistematičVio, odslej pa bo treba delati točno po j sistemu, četudi bi bilo nekaj Časa j morda neuspešno. Nujno potrebna \ Sokolska akademija v Celju Mladinska akademija Sokolskega društva v Celju, ki se je vršila v so- boto in nedeljo v Mestnem gledali- šču, je bila, kakor smo od tega dru- štva že vajeni, obsežna, prav pestra in nadvse eksaktno izvajana. Ni ina- lenkost pripraviti program 14 točk, ki se vrše nagio druga za drugo in stopnjujejo zanimanje gledalcev. Akademijo je otvoril z lepirn na- govorom majhen dečko, ki je s si- gurnim nastopom častno rešil svojo nalogo. 10 gojencev moške dece nam je pokazalo članske vaje nižjeav- strijske sokolske župe iz leta 190o. Izvodba in kritje sta bila prav do- bra. V teh vajali se vidi podvig so- kolske telovadbe. To, kar je bilo prod 25 leti trd oreb za clane, je bila deci igrača. Dvogovor »Ciciban in čebelica« je moral seči s svojo než- nostjo vsakomur v srce. »Osmit-a« mcškcga naraščaja je bila po izved- bi in težkoči vaje v vsem programu najbolj skladna točka. Za njo so pri- skakljale skozi velik obroč naraščaj- nice v belomodri obleki in izvedle original no kompozicijo društvene podnačelnice Mire Dieblove. Niti ve- pa je denarna pomoč države, bano- j vine, denarnih zavodov in korpo- \ racij. | Na predlog g. dr. Kalana je obCni zbor izrekel iskreno zahvalo g. prof. Brodarju za njegovo veliko, težavno, nesebično in uspešno znanstveno de- lo in agilnemu predsedniku g. prof. Orožnu za ureditev celjskega rnuze- ja. V novi odbor so bili izvoljeni gg. prof. Janko Orožen, prof. Srečko Brodar, dr. Ernest Kalan, prof. Mar- tin Mastnak, prof. Mlinar, uprav. Ivan Prekoršek, knjigovodja Martin Pere in viš. pis. pi-edstojnik Anton Zorko, za namestnika gg. ravn. Jo- sip Brinar in ravn. Ivan Cernej, za pregledovalca računov gg. prof. Karl Holeček in urednik Rado Pečnik. Letna članarina 12 Din ostane ne- izpremenjena, istotako vstopnina v muzej za odrasle 3 Diji in za otroke 1 Din ter za obisk Friderikovega stolpa na Starem gradu 1 Din. Novi odbor bo moral i/.vesti premestitev dragocenih artefaktov v muzej, kjer bodo sbranjcni v posebni vetrini. del nisem, da imamo v lastnih vr- stab ne le zelo sposobne vodnice, temveč tudi nadarjene kompozitor- ke. Kakor je bila vaja polna lepih gibov, tako je bila izvedba učinko- vita in skladna. Avtorica in obenem vaditcljica je labko na oboje ponos- na. »Adam s svojimi seLlininii sinovi« jc izzval med gledald obilo smeha in veselja, na koncu pa bučen aplavz. Bilo je res užitck gledati res- ne pevce, ki so svojo besedo ponazo- rovali z vsebini primernimi gibi. »Zimska bajka« — vsekakor krona večera — je izborno pogojena scena slovesa zime. škrati, gozdne vile v osebah drobne ženske dece v kras- nih kostuniih, so bili res kakor baj- ka očarljivi. Skoro ne bi mogel ver- jeti, da se more z našimi malčki kaj takega izvesti. Vodnica s. Debelako- va zasluži za to delo, ki je moralo biti res težavno in dolgotrajno, vse priznanje. Moški naraščaj na drogu je poka- zal s svojimi veletoči in obrati, da bo Celje lahko vedno v vrstab onih, ki bodo pri tekmah odnašali prve nagrade. Odpraviti bo treba le še male bibe v krčenju rok in nog. Pre- skoki moške dece čez konja so bili naravnost drzni. Marsikomu se je krčilo srce, ko je gledal te vratolom- ne preskoke. Toda dečki so brez bo- jazni plavali po zraku in čez konja. Menim, da jib morajo biti starši ve- seli. Prav lepe so bile vaje s kopji. Iz- vajalci so se zavedali, da predstav- ljajo junake, ki izvajajo svoje boril- ne gibe. Harmonična molitev in pies »Beduinov«, spremljana diskretno z vijolino in čelom, je bila poplačana z burnim aplavzom. Vetrnice ženske dece so ganile že zaradi nežnosti drobnih deklic v lepih bolih oblek- cah, vezenil) z narodnimi motivi in z veternico v roki. Zdelo se mi je, da gledam pies angelčkov. Skupinske vaje z obročem in na njem so zahte- vale sigurnih, lepo razvitih in gibč- nih naraščajnikov. In samo tako je bilo mogoče izvesti težke, lepe in učinkovite skupine vzorno drugo za drugo. Ob.širen program je bi! ob 22. kon- čan, dokaz, da so imeli vodniki ves čas šituacijo trdno v rokah. Omembe vredno bi bilo, da je na teh akade- mijah sodelovalo loO oseb, ki so jih navežbali bratje Poljšak, Grobelnik, Prelog, Sparhakel in sestre Debela- kova, Diehlova in Lojkovi. Odšli smo zadovoljni in s prepričanjem, da je naša deca v sokolski telovadnici v p ravin rokah. Naj bo moral ni uspeh plačilo za ta res ogromni trud, ki ga naj starši poplačajo s tern, da poši- Ijajo svoj zaklad — mladino — red- no in polnoštevilno v telovadnico. Še nekaj je treba omeniti. To velja vsem tistim, ki smo jih zaman oba dni pričakovali. Sramota je, da se najagilnejše drustvo v Celju v svo- jem stremljenju po narodni in kul- turni povzdigi od takozvanih boljših krogov nagraja s tem, da se abstini- rajo. Da so to le boljši krogi, to je bolje situirani, so pokazale nckatere lože, ki so zijale kakor pošasti na mladino. Celjani si tega ne morejo šteti v cast Razumejo pač po svoje intencije pobornikov novega zakona o telesni vzgoji. Opravičila tukaj ne more biti drugega, kakor pomanjka- nje vsakega smisla za nesebično de- lo. — tin. yyi Hi dan Ul združen z veliko T 0 M B 0 L 0. Tast Kondelik in zei Vejvara Ceški spisal Ignät Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svctina. 59 Kondelik sc je ozrl na Vcjvaro s pogledom, pod katerim se je tresel smeh. Razumel jc. In rekel je resno in počasi: »Tak ti imaS na to magistrate re- verz?« »Na kaj pa, oče?« je zašcpetal Vej- vara. »Da bo to sant?« »Upam, oče«, je odgovoril Vejvara. »Kaj pa, če bo punca? Kaj bo de- lala s konjem, bobnom in puško!?« Vejvara ni odgovoril, samo gledal je nepremično na igrače, ki jih je mojster na mizi razložil. Mojster Kondelik se ni mogel vcč zdržati in se je prav iz srca zasme- jal. Počasi je zopet skladal igrače v papir, zavezal je in pri tem govoril: »Tebi se mudi, Vejvara, samo da boste to tudi porabili. Toda za sedaj ti ni treba več nakupovati. Ako bo punca in pri nas fant, pa bova za- menjala. Ti mi das konja, boben in puško, jaz ti pa kupim zato punčko in kuhinjo. Tu imaš pa vse poberi.« XXIII. Katinkin svet rodi sad. Vejvara, v katerega naravi je bilo toliko potrpežljivosti, se nti dotak- nil niti z besedico onega večernega izbruha Pepičinega. Ni hotel žene osramotiti, toda bal se je tudi, da ne bi prišlo do novega. Ko jo je odpeljal iz očfitovske hiše, je menil, da gi-e z njim dete z dušico, mehko kakor vo- sek, v katero bo vtisnil šele on goto- ve obrise in vlival vanjo življenske nazore, tu pa ga je naenkrat prese- uetilo, kako ostro in brezobzirno je povedala svoje mnenje o tako važni zadevi, kakor je bil sedanji položaj Kodelikove mamice. Kje se je to vze- lo v tem bitju, ki je bilo do včerajš- njega dneva detinsko, o katerem je mislil, da je prosta vsake gpekula- cije. In eel teilen ni niCcsar omenil o očetu in mamici Kondelikovi, da bi dal ženici čas, da se pomiri. Ni je hotel siliti,, da bi obiskala starše, dokler ne dobi toliko duševnega rav- notežja, da ne bi mogla mamiea Kondelikova slutiti, kaj je razburilo hčerkino dušo. Spoznal je, da se ta- koj v začetku novega življenja na- haja pred ostrimi skalami, okoli ka- terih je treba jadrati kar najbolj oprezno, da ne bi kak močen sunok pustil slcdov morda tudi V daljni bo- dočnosti. Za nič na svetu ni hotel- dopustiti da bi med materjo in hčer- jo nastale kake neprijetnosti, ki bi skalile vse bodoče rodbinsko življe- nje, ki je tako zaupljivo in ljubezni polno, kakor si ga je naslikal. In mu- čil ga je strah, da ne bi v slučaju, ko bi ušla iz PepiCinih ust kaka nepre- vidna beseda, tašCa sumila, da jo je morda on za to pregovoril. Taka go- Ijufiva sumnja bi labko zastrupila nenadoma prijateljsko zvezo obeli rodbin, ki ni bila dosedaj skaljena. In da ne bi bilo do tega prav dalec", so ga prepričale tastove besede, ki jih je spregovoril v Jelinkovi vinar- ni. Hvaležen je bil mojstru Kondeli- ku, da ga je tako naravnost napadel in mu dal priložnost, da se opraviCi. Vsa zadeva pa ni bila tako grozna, kakor je o njej Vejvara po svoji tan- ki vesti premišljeval. Ta teden, v ka- terem se gospe nista videli, je zelo dobro ucinkoval na duševno razpo- loženje obeli. Gospa Kondelikova je bila vendarle preveč dobra in ljube- ča mati, da se ji ne bi tožilo po hčeri, in Pepica tudi, ko je zasliSala svare- Ce besede Vejvarove, jo je bilo skoro sram in vest ji je očitala. Glej, Vej- vara, ki je bil nedavno rodbini po- polnoma tuj Clovek, misli sedaj či- sto drugače. Kako se je spozabila! Ali ji ne bo brala mati na očeh, ka- ko je proti nji zagodrnjala? No, mis- lila bi lahko karkoli, toda izjaviti bi ne smela tega. Izmed ,vsega jo je naj- bolj jezilo, da je odkrila pred Vejva- ro to svojo grdo stran. In mraz jo je stresel, ko je pomislila, da bi lahko imele te njene neprevidne besede hladen učinek na ta mladi zakon. Vejvara niti slutil ni, kolikokrat je Pepica v tem tednu jokala, ko je bil odšel v pisarno. No, prvo -srečanje obeh gospa po tem tedenskem odmoru je bilo po- polnoma povoljno. Obe sta imeli v očeh lahek pajčolan zadrege, toda ko sta se objeli in poljubili in ko je go- spa Kondelikova pritisnila Pepico tako močno na svoja prsa, da se je Pepici odpelo dvoje ali troje majh- nih gumbov oprsnika, je odpadel tu- di 6ni car zadrege in stali sta si na- sproti kot mati in hči. Samo mojster Kodelik se ni mogel premagati, da ne bi zaklical z gla- som, ki bi moral zveneti zelo zbada- joče ki pa je spravil vse v smeh: Strau 'I. »Nova Doba« 11. IV. 1930. Štev. 29. Osnove meddržavnega življenja (Iz predavanja na Ljudskem vseuči- lišču v Celju.) V pondeljek 7. t. m. je predaval na Ljudskem vseučilišču v Celju g. dr. Stojan Bajič iz Ljubljane »O osnovah meddržavnega življennja«. V zelo za- nimivcm predavanju je predavatelj ob spremljanju 30 diapozitivov na- zorno pokazal glavne elemente, ki vplivajo na rnednarodno življenje. Geopolitični položaj daje vsaki di- žavi osnovno noto za njcno udcjstvo- vanje v svelu. Drugačna je zunanja politika držav. ki leže ob morju, dru- gačna je zopet politika onih držav, ki nimajo dostopa do rnorja. Velike- ga pomena je za državno zunanjo politiko tudi sosedstvo. Vsega zavidanja vreden je geopoli- tični poožaj Anglije, ki stoji nekako pred vrati Evrope. Angleži so si iz- brali za svoje bivališče otok, nimajo vsled tega nikakih suhozemskih so- seclov in imajo tako radi svoje izoli- rane lege povsem proste roke. Vrhu tega je Anglija Še tako srečna, da ima premog in železo doma. Preda- vatelj je Anglijo primerjal z bra- njevcem, ki se rau je posrečilo po- staviti svojo stojnico ob cerkvenem žegnanju tik pred cerkvena vrala, kjer vsak iz cerkve stopajoči mora trčiti ob stojnico in le težko uicle vabljivim besedam branjevca za na- kup razpoloženega blaga. Sličen je položaj Japonske, vendar manjka tej železo in premog. Drugačna je zopet geografična le- ga Združenih držav ameriških, Nem- čijc, Francoske, Poljske in Rusijc, drugačna je njihova zunanja poli- tika. Vprašanje rnorja pa igra povsod v mednarodni politiki največjo vlogo. Predavatelj jc v kratkih obrisih ob- razložil problem Sredozemskega morja, kjer se križajo interesi Angli- je, Francije in Italije in koder teče pot Anglije do centra njenih kolo- nij — Indije — ter problem Pacifica, kjer se borijo za moč Združene drža- ve ameriške, Japonska in Anglija. V .zvezi s tern se je dotaknil preda- vatelj poljske zunanje politike, kate- ri se je posrečilo dobiti dostop do morja — dosegla je svoj koridor na Baltik. Istotako je dosegla Finska z Dorpatsko pogodbo, sklenjeno s SSSR, dohod na severno morje črez Pečeneško ozemlje. Le kot historično reminiscenco je predavatelj pri tej i priliki omenil od dr. Masaryka za- ' misljeni suhozemski koridor mod Jugoslavijo in Češkoslovaško, s ei- mci' naj bi bil ustanovljen slovanski blok, zveza med Jugoslavijo, Češko- slovaško in Rusijo, ki ga je prepre- čil strah pred slovansko nevarnostjo. Drugi element, nič manj važen ne- go geopolitični položaj države, ki vpliva tudi na mednarodno življe- nje, jc borba držav za surovine (že- lezo, premog, petrolej, gumi, bom- baž, zlato). Predavatelj je na stati- stic" nih tabelah pokazal vclikanski pomen posesti tell posameznih su- rovin za države in njihovo zunanjo politiko. Lahko rečerno mirno, da se ne odločajo važni svetovni dogodki na sejah diplomatov in politikov, ternveC na konferencah bankirjev, družabnikov in delničarjev svetovnili premogokopnih, petrolejskili in sploh industrijskih družb, na katerih imajo seveda največjo besedo Združ- ne države ameriške in Anglija. Da sta tudi človek kot bivajoče in razvijajoče se bitje (kolonizacija) in ideja (n. pr. Društvo narodov) ele- menta, ki igrata veliko vlogo v sve- tovnem življenju, je pojasnil preda- vatelj na raznih primcrih in dogod- kih iz svetovne zgodovine. Predavanje je bilo prednašano na docela poljuden, vsakomur lahko razumljiv in živahen način ter spa- da gotovo med najboljša predavanja celjskoga Ljudskega vseučilišča. v letošnji poslovni dobi. Žalibog to- krat ni bil obisk takšen, kakor bi si ga želeli in kakršnega tako preda- vanje zasluži. G. predavatelju, ki je obljubil, da bo v prihodnnji poslov- ni dobi zopet nastopil pri nas s slič- nim predavanjem, pa bodi izreeena tudi na tern mestu iskrena zahvala vseh poslušalcev. , Dr. M. kilogramov kaučuka se vsako leto predela za dobre PALMA-podpetnike. Staro in mlado, bolni in zdravi, siromaki in bogatini, cenijo dobrote elastične hoje na PALMA-podpetnikih. InVi? . .. Ali hodtte 5c vedno po usnju ah celo na podpetnikih, ki so okovani ¦mi ii'i z žclezom. . 7/ ßJ>M> Napravite poizkus nositi vsaj enkrat * '" S' ' PALM\-podpetnitte Iz razlogov varčnosti, preudarno&ti in na- predka. PALMA DOM ACE VESf I d VeliČasten pogreb patrijarha Dimitrija. Z naivečjimi častmi, ki jih more narod izkazati svojemu zasluže- nemu voditelju in verniki svoiemu vrhovnemu pastirju, se je vršil včeraj pogreb patrijarha Dimitrija, vrhovnega poglavarja pravoš.Iavne cerkve v Jugo slaviji. Po vojni Se Beograd gotovo ni vide! v tolikem ätevilu zbranih najvičjih cerkvenih dostojanstvenikov, tako impo- zantnega Stevila predstavnikov oblasti, nacijonalnih in kulturnih organizacij in od pogreba kralja Petra ne toliko miiožic občinstva, kakor so se zbrale včeraj, da spremiio na zadnji poti svojejra patrijarha. Iz vs<>h delov države je priSlo toliko liudi, da se je vila s kolodvora proti saborni cerkvi vse do pričetka pogrebriih svečanosti neprestano ogrom- na povorka. Malo pred 9. je prispel v saborno cerkev Nj. Vel. kralj, kral]ica, princ Pavle, princesa Olga in kraljevsko spremstvo, dočirr. so bili v cerkvi zbrani le vsi člani vlade z ministrskim pred- sednikorn generalom Živkovičem na čelu, dalje celokupni diplomatski zbor, generaiiteta, predstavniki raznih oblasti in organizacij rer rnnogoštevilna duhov- ščina z vsemi episkopi na čelu. Po sve- čanem opelu, pri katerem je sodelovalo 22 mitropolitov, 71 prvosvečenikov in in mnogoštevilno svečeništvo, je iinel govor čmogorski mitropolit Dožič, ki se je poslovil od pokojnega patrijarha v imenu cerkve. V imenu vlade je govo- ril minister pravde dr. Srskic, ki je naglasil yasiiifijä pokojnege patrijarha za ves narod in niegovo brezmejno požrtvovalriGst. Nato so ponesli člani vlade krsto do izhoda cerkve, kjer so jo vzeli na ramena mitropoliti in po- nesli na voz. Po določenim vrstnem redu je krenibj ogromna povorka po beograjskih ulicah Pred Voznesenjsko cerkvijo se je vršilo kratko csrkveno opravilo, na kar se je v imenu beograi- r>ke občine ooslovil od pokojnika pöd- župan dr. Stejadinovič. Ostcijelni za- stopriiki «o se nato z avtomobili odpe- Iiali na Rakovico, dočim ie bil za ob- činstvo na razpolago poseben vlak. Krsto so peljali po izrecni želji pokojnega patrijarha na navadnem spediterskem vozu. Na Rakovici je bila krsta polo- žena v grob, ki si ga je patrijarh izb:al sam že pred veČ leti. Volitev novega patrijarha bo jutri dopoldne v saborni j cerkvi v Beo^radu „. d 25-letnica Sirossmayerjeve smr- ti. V torek 8. t, m. je poteklo 25 let. odkar je umrl v Djakovu veliki vla- dika Josip Juraj Strossmayer. d Mosi med Becgradom in Zcmu- nom. Gradbena dela za novi most čez Savo med Beogradom in Zcniu- nom so bila v torek oddana francos- ki tvrdki Batignoles in nemškemu pod jet ju Gute Hoffnungshütte, ki sta stavila najugodnejže pogoje. Most bo služil voznemu in tramvajskemu prometu. ter za pešce. Dolg bo 757, širok pa. 18 metrov. Most mora biti zgrajen v 38 mesocih. Skupni stroški so določeni na 179,850.175 Din. Novi most bo nosil irne Nj. Vel. kralja. d VO-letnica dr. Gregorina. Včeraj je pi-aznoval znani politični, kultur- ni in gospodarski delavec dr. Gustav Grogoriu v Ljubljani sedemdesetlet- nico. Odličnemu sinu našega naroda iskreno Cestitamo k jubileju! • I Ljubljanski občinski proračun potrjen. Financni minister je potr- di! izpremenjeni proračun Ijubljan- ske mestne obČine za leto 1930. Ob- enem pa je ukinjena diferencijacija občinskih doklad na državne davke in uvedena splošna, enotna (50-od- stotna doklada na državne davke. d Sokolski Savez oproščen davkov. Z odlokom finančnega !viiuistrstva ji.1 Savez Sokola kraljevine Jugoslavije z vsemi župami oproščen plačevanja davka od dohodkov svojega kaj)ita- la. d Po novem pravilniku o polaga- nju mature odpade na realnih gim- nazijah izjjit iz latinščine, na kla- sičnih gimnazijali pa izpit iz maie- matike. Novi pravilnik znači pro- cejSnjc olajšanje zakljufnega sro.l- nješolskega izpita. d Energična akcija za znižanje ce- ne iJivu v Zagrebu. V torek 8. t. m. so imcli zagrebški gostilničarji in kavurnarji sejo svojega društva Proclasili so bojkot vseh domačih »Presneta žaba! Misli, če ima tu svojega Vejvaro. da ne potrebuje več matere in očeta. No, le počakaj, ti boš naju še sita!« »Molči, molči, stari«, je rekla go- spa Kondelikova, «sedaj je dobila in še dobi druge skrbi — midva se mo- rava pomakniti malo v ozadje, kaj ne, punca?« Pepica je hvaležno pogledala ma- ter, ki ji je podala roko, da bi jo iz nečesa potegnila, toda zardela je pri tern. Ali je ni mamica skozinskoz preštudirala? Cutila je tudi na sebi Vejvarov pogled, toda za nič na sve- tu se ne bi ozrla sedaj na soproga. Gospa Kondelikova je prekrižala roke in vzdibnila je globoko, morda še bolj odkrito, kakor je sama mis- lila. Pepica je to dobro razumela. To je pomenilo čisto gotovo: »Saj pri nas to tudi nastane.« V tern trenut- ku se ji je mamica smilila in v duhu jo jc prosila odpuščanja. V tern trenutku je prešla vsa ne- volja, ki se je zbrala med tednom pri materi in hčeri. Bilo jima je ravno tako, kakor dvema prijateljema, ki ; sta se za ničvredno stvar skregala ; in ki ju je sluCaj zopet združil. Ne- j nadno združenje napravi oba tako j mehka in mirna, da bi rada izbrisa- la tudi najmanjše sledove z obraza in jih s pozabljenjem poki'ila. Pepi- ca, ki je poslušala naglo ginjenje svoje notranjosti, je prijela materi- no roko in jo poljubila. Gospa Kon- delikova ji je roko iskreno stisniia, kar je govorilo več nego vse besede. No, seveda, kar je moralo še nastati, je ostalo popolnoma neizpremenje- no. To misel pa so zatrle v tern 1re- nutku vse druge. To nedeljo ni bilo treba, da bi obe gospc božali druga pred drugo, da bi hrepeneli po tuji in zelo živalmi oko- lici kakor pred tednom. Obe rodbini sta šli samo na kratek sprehod in zvečer so bili vsi skupaj pri Kondo- likovih. In ko sta po desetih Vejva- rova odhajala, je poljubila gospa Kondelikova Pepico in ji rekla: »Vein, dete, med tednom ti je to nerodno, sedaj imaš mnogo dela — saj ga imam jaz tudi — toda v nede- ljo naju ne smeta pustiti sama. Pri- dita zopet!« »Prideva, mamica«, je rekla Pepi- ca zadovoljna, da so nadaljni obiski ustaiiovljeni tako gladko na daljSe roke. In zašepetala je, da jo je sli- šala samo mati: »Jaz moram sedaj vedno šivati.« »Verujem, punca«, je odgovorila mati, kakor bi hotela zopet reči: saj jaz tudi. Danes se ni Pepica jokala po poti, vedno je kaj pravila. Vejvara. je raz- umel: to je plačilo za prejšnjo nedo- ljo. Uro kasneje, ko je mladi par legel, malo še bral, in ko je slednjič Vejva- ra ugasnil luč, se je nekaj privilo k njemu, dve roki sta ga objeli in nn ustnicali inn je počival vroc, iskren poljllb. »Hvala ti, Fran —« se je izvilo 5e- petaje iz Pepicinih ust in zvenelo jc to tako sladko in prisrsino. »Zakaj pa, dušica?« se je zafmiil Vejvara v ženinem objetju. »Ker me nisi pri naših zatožil . . .« »Ampak, Pepica!« je zaklical Vej- vara. »Kaj ti ne pride na misel, ti si------« Ni mogel dokončati. Pepičini po- ljubi so se vsipali nanj, na usta, r.a lica, na o<^i, na čelo, da, tudi na nos — saj veino, da je biia teina — in Pepica je pri tern šepetala: »Fran, dragi Fran! Kaj ne, ti so voseliš!« Toda Vejvara ni mogel niti prilr- diti, zakaj dušil se je pod posled- njim, dolgim poljubom.y * * Zima je potekla, dnevi so posta- jali daljši, nad Prago jc zavel tupa- tttTP toplejši veter, ki je zbrisal po- sledi'jo sledove snega tudi v najtcm- nojših kotih, ostale ledene sveče so jokalc kakor zapuščene sirote in so siednjič padle od streh in se razlile v redkem blatu. Pohodili so jih, sto- pile so se, skratka, kcnnelo je. Moč zime je bila zlomljena, drevesa in grini na Karlovem namestju so za- čeli bi-steti, iz odprtih oken so se ka- dilo zaprte zimske sopare, po Pragi so /aceli hoditi lajnarji. V lein času je gospa Kondelikcva težko hodila in kadar je šla s sopro- gdin *ia spreliod in se ga je prijela pod pazduho, se je zdelo^ mojstru, kakor da mu primanjkuje moči; ni se rnotil, gospa je sedaj res na njem vi- sela. in v tern času je dozorevalo v gospo Kondelikovi tudi seme, kato- rega jc zasejala tačas po zimi teta Kalinka. Od jutra do večera so hi- tele njene misli nekam daleč, v ne- ziKine, negotove, nevidne kraje. Sa- mo iz Präge, W. Präge! Kam? Sama J ni vcdela. j I'l-ipomniti je treba, da ji te misli o begu niso delale nobenoga veselja. posebno v zaCetku ne, dokler se jih ni sama privadila. V Pragi se je ro- dila, zrastla in se starala; deželo je | poznala le par kilornetrov. okoli Pra- j ge. Do sedaj si je predstavljala deže- i lo tako-le: zabaven vlak, gneče na Štev. 29. »Nova Doha« 11. IV. 1930. Stran 3. pivovaren in zahtevali od merodaj- nih meat5 da se zniža carina na pi- vo. Ugotovili so, da so vse jugoslo- vanske pivovarne kartelirane in raz- deljene v interesna področja. Carine so zelo visoke in znašajo brutto za netto 1101.GO Din. Zagrebške pivo- varne računajo za hi piva 728 Din. Od tega odpade 220 Din na mestno, banovinsko in državno trošarino. Cena pivu znasa 508 Din. Puntigam- sko pivo, vagon dostavljen v Zagreb, stane 37G Din. V to ceno je vračuna- na vrnitev sodov. Plzensko in Bud- jejevičko pivo stane 288 Din, prevoz 183 Din, tako da stane v Zagrebu tbJi ^47i Din: Torej je za 3G Din conejse od " —žagrebškega. Radi tega so na zboro- vanju stavili vsem pivovarnarjem ultimatum do 25. aprila do 12. ure, do katerega termina morajo znižati cene za 200 Din za hi. V nasprotnem slučaju bodo vsi gostilničarji v Sav- ski banovini prenehali točiti pivo. Z vsemi sredstvi bodo podpirali revne vinogradnike in jim omogočali pro- dajo vina. d Slovenjgradec dobi aerodrom? Pred dnevi so se zastopniki društva za zračni promet iz Beograda v spremstvu odbornikov mariborskega Aerokluba ogledali teren v bližini Slovenjgradca, kjer se namerava zgraditi aerodrom kot postajališče za lokalni zračni promet iz Maribora kot izhodišča. Stroške za gradnjo bi prevzeli slovenjgraška občina, oko- liške občine in privatni interesenti. d Dunajska vremenska napoved za soboto 12. aprila: Milo, ižpremen- ljivo vreme, deloma zelo oblačno, ponekod dež. d Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečiei v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franc Jo- žefovea grenčice. Po izkušnjah, na- branili na klinikah za notranje bo- lezni je »Franc Jožefova« voda iz- redno dobrodelno odvajalno sred- stvo. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špe- cerijskih trgovinah. IzCeljainokolice c Zahteve celjskih gostllnlčarjev In kavarnarjev. V torek 8. t. m. po- poldne se je vršil v hotelu »Pošta« dobro obiskan sestanek članov Obrtne zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Celju, na katerem se je razpravljalo o važnih stanovskih zadevah. Po ži- vahni in stvarni debati o osnutku no- vega obrtnega zakona so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Oostilničarska in kävarniäka obrt naj ostane slej ko prej kot koncesijonirana obrt vezana na lokalno potrebo. 2. Točilnice za stoječe goste in vse druge obratoval- nice z alkoholnimi pijačami naj se kolodvorih, nerodna pot v vozovih, nekolikodnevno prebivanjo na ka- kem nabitem vrtu »poletne restavra- cije«, na visokih, nepreniičnih klo- peh, kričeči koncerti, Šušmarske ka- pele, kak krajec kruha s surovim maslom in vrček starega, neokusne- ga piva. Nad vsem tern se včasih stemni, naglo začno padati debele kaplje, gospe in gospodične brez dež- nikov začno vpiti, obleka se dene do ramen, čez glavo, eez klobuke, po- tem nastane beg v belih spodnjih krilih do postaje brez reSilno strohe in zmešan povratek v sopai-no Pra- Foto sport jc zelo lep, ioda potre- lt"O jc, da imate dober / a p a r a t. e Obrnite se tukoj na ve- Ictrgwino STERMECKI kjer se Vam bode po.ttre- glosslediči- mi aparatl: Noučna kameru 6^1^x9 cm Din 9N, iepna fo- tokamera t*'/2 x 9 cm Dm 350, f> x 12 cm Din 375, s Fotar Anastigmatom Din 730, Agfa Standard 6'-2 x y cm Din 1116, novoxt Agfa „Billy" karw- ra za film ski zvitek 6x9 cm Din 570. Bogota izbira vseh vrst kemlkulij in ostalili potrebšiln za fotoaport. Učna knjiga in cenik zastonj. Nakup neprisitjen. Truovski dom R. Stermecki, Celje ukinejo. 3. Ako se te že obstoječe to- čilnice nikakor ne bi mogle v polnem obsegu likvidlrati, naj se označijo kot gostilne ter naj se vežejo vedno na lokalne ipotrebe. 4. Obrtne zadruge gostilničarjev in Zveze naj se obdržijo Se nadalje kot strokovne organizacije in naj se jim prizna pravica soodlo- čevanja pri vpraSanju lokalne potrebe pri novih gostilnah in točilnicah. 5. Strokovna sposobnost za nastop go- stilničarske in kavarniške obrti naj se veže na 41etno učno in 3 Ietno po- močniško dobo. 6. Zadruge naj osta- nejo po sedanjih okoliših in naj ne bodo vezane na število članov. 7. Pra- vilnik za gostilne naj se popolnoma ukine in tudi vsi privilegiji za točenje vina lastnega pridelka pod vejo. Na- dalje je bilo sklenjeno, da vloži Obrtna zadruga pritožbo na bansko upravo in finančno direkcijo v Ljubljani proti naknadnemu pobiranju občinske tro- šarine na vinski most za leto 1929. v občinah Celje-mesto, Celje-okolica, Teharje in Sv. Lovrenc pod Prožinom, ker se ne more pobirati doklado na državno trošarino na vinski moSt, ki je država sploh ne pobira. c Parastos za patrijarhom Dim!- trijem bo v nedeljo 13. t. m. ob V211. dopoldne v pravoslavni kapeli v vo- jaSnici Kralja Petra- V četrtek 10. t. m., na dan pogreba patrijarha, so razobe- sila državna in občinska poslopja žalne zastave. Privatniki so se kljub pozivu mestnega načelništva z malimi izjemami zopet blagovolili '.«obstinirati». c Osebna vest. Novi predsednik celjskega okrožnega sodišča g. dr. Fran VidoviČ je v torek prispel v Celje in nastopil svoje službeno mesto. Popol- dne je sprejel sodnike, nato pa Se pi- samiško osobje. S primernim nago- vorom jih je pozval k nadaljnemu vestnemu delu. c Francoski dan v Celju. V pon- deljek 14. t. m. se bo vršil po nalogu notranjega ministra tudi v Celju fran- coski dan. Po mestu se bodo pobirali darovi za francoske poplavljence. Da- rove sprejema tudi občinski tajnik g. KruSič na mestnem magistratu. Po- zivamo občinstvo, da v obilni meri prispeva in s tern pokaže svoje sim- patije do prijateljskega francoskega naroda. c Ljudsko vseučllišče. V pondeljek 14. t. m. ob 20. bo predaval v risal- nici meščanske sole urednik g. Davo- rin Ravljen »O Slovenclh na West- falskem«. Čisti dobiček večera je na- menjen francoskim poplavljencem. Ker je snov predavanja zelo zanimiva, je pričakovati številnega poseta. c Dijaška akademija. Podružnica Ferijalnega Saveza na drž. realni gim- naziji v Celju prirediob njeni 10 letnici v soboto \2. t m. ob 20. v veliki dvo- rani Narodnega doma akademijo. Na sporedu je nagovor, mešan zbor, solo- spevi, dijaSki godalni kvartet in burka »Kakršen gospod, takšen sluga«. Pri- čakovati je, da bo občinstvo v velikem Stevilu posetilo ta večer in s tem po- kazalo, da ceni delo našega dijaštva. c Stabno gibanje. Občinsko stav- bišče v Razlagovi ulici poleg starega stolpa nasproti hi3e g. Borlaka je ku- pil kipar g. Miloš Hohnjec in name- rava tam zgraditi enonadstropno sta- novanjsko hišo, ki bo v skladu s stol- pom in srednjeveškirn obzidjem. Orad- nja cerkve sv. Save na Vrazovem trgu in nove porodnišnice pri javni bolnici bo letos končana. Mestna občina bo zgradila na magistratnem dvorišču dvo- nadstropen trakt. pri platani poleg ko- lodvora pa podzemno javno straniSče in paviljon za pobiralca restarine. \z- gleda, da bo letognja stavbna sezonä, zaostajala za lansko. c Desetletnica celjskega Sahovske- ga kluba. Izredni občni zbor celjskega šahovskega drušva se bo vršil v pro- slavo desetletnice v soboto 12. aprila ob 20.30 v gostilniSkih prostorih ho- tela »Kvrope« z naslednjim dnevnim redom: 1. Slavnostni nagovor predsedni- ka. 2. Tajnikovo poročilo o razvoju celj- skega šahovskega kluba. 3. Imenova- nje častnih in ustanovnih članov. Raz- delitev diplom. 4. Simultanka : Igra g. Emil Kramer, sodnik okrožnega sodi- šča iz Maribora z 20 igralci. Ti igralci so lahko tudi nečlani. Gosti dobrodo- §li. Šahovnice, kolikor mogoče v večji obliki, prinesite s seboj. c Občnl zbor podružnice Jugoslo- vanske Matlce v Celju bo v soboto, 12« t. m. ob 8. zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. Vsi vemo, kakšnega velikega pomena je delovanje Jugo- PRAVA SREÖA sije 7. lie lepj hčerkl. Ona sanja, kako lepo bo ledaj, ko bo kot samorvoja gespodinja spravljala v lastno omaro čisto in bc!o perilo. Dejstvo jc, da je Albus-Zvono rnilo, ki se izdeluje iz naj- žlahtnejših surovin, po- polno jamstvo, da bo vaše perilo ne samo čtsto in belo, temveč da bo veSika tudi nje- .gova trpežnost. .... .:¦:¦///////' imm run SB DOBIVA V VSAKI TRGOVINI. slovanske Matice in zato lepo prosimo, naj se haši Celjani udeležijo občnega zbora, kjer bomo položili obračun o delovanju v preteklem letu in se obe- nem pogovorili o sredstvih in potih, ki jih nam bo ubrati, da Matično de- lovanje razširimo in posploäimo. V Ce- lju so nam znane odlične osebe, ki bi v prid Matice lahko marsikaj storile, a drže se v nekaki brezbrižni rezervi- ranosti, s katero prav nikomur ne ko- ristijo. Tudi te vabimo in ker smo po svoji moči dolžnl vsi ddovati v tako odličnern propagandnem društvu, kakor je Jugoslovanska Matica, se nadejamo v soboto prav obilne udeležbe. Odbor Jugoslov. Matice v Celju. c Računskl zaključkl mestne obči- ne In njenm podjetij za upravno leto 1929. so od 10. do vključno 23 t. m. razpoloženi občanom na vpogled ob običajnih uradnih urah pri mestnem knjigovodstvu. Eventualne opozoritve, odnosno pritožb^ se morajo vložiti v omenjenem roku pri mestnem načel- ništvu. c Gradnja dvoriščnega trakta pri magistratnem poslopju. Mestno na- čelništvo v Celju razpisuje oddajo obrtniških del za gradnjo dvoriščnega trakta pri magistratnem poslopju. Po- drobnosti so razvidne z razglasa na uradni deski. Novi trakt bo imel dvoje nadstropij. V -pritličju bo nameSčeno gasilno druStvo, v prvem nadstropju magistratne pisarne, v drugem nad- stropju pa bodo prostori za polieijo. c Razprava zaradi požiga. V so- boto 12. t. m. ob 16*30 se bo pričela v bivši porotni dvorani okrožnega so- diüca v Celju pred malim senatom razprava proti Justini Vrečkovi, ki je obtožena zaradi lanskih požigov v vojniSki okolici. c Aeroklub »Naäa krlla«, mestnl odbor Celje, sklieuje za pondeljek 14. t. m. ob 20. sejo upravnega odbora, ki se vrši v klubovi sobi hoteia »Evro- pa* v Celju. Seja je le nadaljevanje prekinjene seje z dne 8. t. m., ki vsled ob^irnega dnevnega reda ni biia za- kljuČena. — Predsedstvo. c Strokovnl klub frlzersklh pomoč- nikov In pomočnic je bil ustanovljen pred dnevi v Celju. Namen kluba je splošna strokovna izobrazba članstva in ustanovitev posebne strokovne Sole. Klub bo imel tudi lastno strokovno knjižnico. Klub Steje okrog 30 članov in članic in mu predseduje g. Franjo Frajle. c Iz zdravniške siužbe. Minister za soeijalno politiko je imenoval zobo- zdravnika g. dr. Krautbergerja v Celju za pogodbenega zdravmka coljske šol- ske poliklinike. c Opozarjamo na trlglavanskl se- stanek, ki bo drevi ob osmih v klu- bovi sobi Celjskega doma. c Jadranska Straža, niesdiJ odbor Celje, ima svoj prvi reüni obCni zbor v pondeljek 14. t. m. ob 20. v rdečt sobi Narodnega doma. c Podporno društvo za revne otro- ke v Gaberju irna v nedeljo ll.maja v Sokolskem domu v Gaberju veliko tombolo z lepimi dobitki. Segajte pridno po srečkah ! Vsa ostala društva so na- prošena. da pri svojih prireditvah u- postevajo ta datum in s tem podpro to agilno dobrodclno druStvo. 278 r Najdba Stradlvarl)eve vljoline? V zadnjem času so naŠi listi poročali o na;dbah Stradivarijevih vijolin pri zasebnikih. En izvod stare vijoline ja tudi v Celju. Na notranji st.rani ima napis «Antoninus Stradivarius Cremo- nensis Faciebat Anno 1723». Ni izklju- čeno, da je to pristna, dragocena Stra- divarijeva vijolina, je pa tudi verjetm, da je samo narejena po modelu iz o- menjenega leta. Na vpogled je pri g. dr. Mejaku v odvetniški pisarni gosp. dr. Božiča v PreSernovi ulici. SluTno vijolino ima v Celju tudi ga. Kokotova. Ta vijolina ima letnico 1727. c Rekrut!. V torek je zavladalo na celjskih ulicah izredno živahno vrvenie. Mesto je bilo ves dan polno številnih rekrutov iz celjskega vojnega okrožja, ki so jih vodili Župani in jih oddajali v vojašnici Kralja Petra. Do večera se je razlegalo po mestu petje in vris- kanje fantov ter igranje na harmonike. Rekmti so se tudi letos povečini dobro obnašjili, le nekateri so delali izjemo s svojim prostaSkim vedenjem. c Iz poslovnega sveta. Jugoslovan- ska hranilnica iu posojilnica v Celju, r. z. z. o. ?.., je preäla v likvidaeijo. Konkurz tvrdke Flora Lager-Necker- mann v Celju je zaključen s potrjeno 15odstotno prisilno poravnavo. c »MetuljČkl«. Pod tem naslovom izide za velikonočne praznike zbirka pesmic znane mladinske pisateljice gdč. Anice Černejeve v založništvu in tisku Zvezne tiskarne v Celju, Knjiga bo ob- segala 56 strani in bo lično opremlje- na. Cenj. občinstvo, zlasti Šolska vod- stva in starše opezarjamo na to lepo velikonočno darüo za mladino. c Druslvo Ljuaska samupomoč v Marlboru javlja vsem interesentom, da se nahaja poverjenik g. Jakob Grego- rec v Celju. Uraduje vsak delavnik od 9.—12. dopoldne v trafiki gospe Jan- žek v Gosposki ulici 24, sprejema nove Clane in jim daje pojasnila, po želji Vas tudi poseti na domu, zadostuie da mu pišete dopisnico. V celjskem okr.i u imamo že nad ti;,oč Članov, posmrtnine se je izplačalo v preteklem letu v mj- stu Celju tlesetim rodbinam urnrlih čla- nov nad 50.000 Din, (imena na razpo- lago), a vplačali so vsi skupaj v Času zavarovanja komaj okrog 1.500 Din. To je dokaz, da se z malimi vplačili pridobi ravno v času največje potrebe, kajti posmrtnina se izplača takoj po vsaki smrti v izdatnih zne.^kih. Zava- ruje se lahko vsaka oseba od 1. do Straa <*. »Nova Doha« 11. IV. 1930. Štev. 29. 90. leta. Naj ne bo torej nikogar, ki bi ne bil član blagotvorvega društva »Ljudske samopomoči«. 269 c Iz celjske bolnice. ZdravnLško pomoč jo moral iskati v celjski bol- nici 39-lctni čevljarski pomočnik Ja- kob Z. iz Celja, ker ima občutno po- škodovano desno roko. Predsinoč- njim je v vinjenosti v nekem jav- nem lokalu napadel natakarja. Tega pa je potrpežljivost minila in ga je postavil pod kap. Jaka se je pri pad- cu poškodoval na desnem očesu. — Pri delu si je zlonril desno nogo pod kolenom 50-1 etni sedlar Kancijan Gregorn s Sp. Recife ob Savinji. Enaka nesreča je zadela 51-lctno dr- varjevo ženo Marijo Štebetovo v Sol- čavi. c Dvoje nesreč. V torek 8. t. in. zvečer je polnil 2t letni posestnikov sin Maks Hlačun v Mozirju neko novo patentirano svetiljko s petrolejem in špiritom. Pri tern je odpadlo steklenici s špiritom dno in vsebina se je razlila po Hlačunu. V tern trenutku se je špi- I rit, ki je kapijal na gorečo svetiljko vnel in Hiačun je bil hipoma ves v plamenu. Domači so pogasili ogenj in odpremili Hlačuna, ki ima te?.ke ope- kline po spodnjem delu telesa, v eelj- sko bolnico. — V torek zvečer je žagal 36 letni žagar Ivan Maček na žagi g. I. Čatra v Spodnji Hudinji deske. Neki fant, ki mu je pomagai, je nthote po- rinil grčavo desko nostrani. MaČku je zdrsnila leva roka na Zago, ki je clre- zala palec in sredinec. Tudi JVUČka so pripeljali v celjsko bolnico. c Smrtna kosa. V celjski javni bol- nici so umrli : v torek 8. t. m. 65 letna služkinja Neža Marzidovškova iz Raz- bora pri Dramljah in 89 letni občinski revež Martin Kolenc iz Vranskega, v četrtek 10 t. m. pa 76 letni brezposelnl dninar Ivan Udir iz SolČave. N. p. v."m.! c Umrli sta v četrtek 10. t. in. na Babnem pri Colju 84-letna prevžit- karica Marija Dolenčeva, v Celju (Mai-iborska cesta 10) 70-letna de- lavka Alojzija Sorčanova. N. p. v m.! c Iz policijske kronike. R a /. I i t o in I e k o i n r a z b i t a j a j c a. V pondeljek dopoldne je pustil posest- nik Andrej Menart iz No.ve cerkve svoj enovprežni voziček, na katerem je imcl večjo ranožino mleka in jajc, pred neko hišo v Gaberju. Ko je raz- našal irileko po hišah, jc privozil ne- ki voznik z vozom gnoja, zadel po nerodnosti v Menartov voziček in ga prevrnil. Pri tern se je izlilo 00 liiiuv mleka in razbilo 74 jajc; tudi blat- nik na vozičku se je zlornil. Škoda /naša :)04 Din. Voznik je obljubil, da bo škodo poravnal. — G o 1 j u f i j a. V inosecii i'ebruarju je obljubil po- sestnikov sin Alojz N. iz šmarja pri .lei šah tukajšiijeniu inesarskemu mojstru Josipu Ilrovatu, da mu bo pripeljal tele. Dobil je 100 Din are in izginil brez duha in sluha. Gospod Hrovat je sedaj izvedel, da fant sploh nima živine in da ga je torej opelia- ril. — CuiliiP in an ire ima 34-let- ni Frano T. s Ponikve. V torek zve- čer je v vinjenosti brez povoda pobil na tla nekega, eeljskega obriiiika v Gosposki uliei, ki je baš stopil iz svo- je hiše, potem pa je nadlegoval so druge pasante. Polirija ga je vtak- nila v zapor do iztreznitve. - Tat- vina k o 1 e s a. V četrtek 10. t. in. ob 19.30 je nekdo ukradel mesarske- rnu mojstru g. Viktorju Hohnjeeu z dvorisY-a gostilne »Pri angelu« v Pre- sernovi ulici črno pleskano kolo znamke »Rlektra« st. 2.(555, vredno 2.000 Din. — 1 z g u b e : naočniki v nijavi dozi; daniski dežnik, vreden 100 Din. — Najdba: Dve konjski odeji. c Važno za voznike. Sresko načel- ništvo v Celju opozarja na svoj razglas z dne 23. VIII. 1927., ki se glasi: »Ker se opaža, da nekateri vozniki s konjsko vprego privezujejo vajeti na konjsko opremo (komat) namesto na ročico, se opozarjajo vsi vozniki na ta nedosta- tek in se pozivajo, da drže vajeti v roki ali pa jih privežejo na ročico voza. Vozniki s konjsko vprego, ki ni oprem- ljena z dvojnimi (križnimi) vajeti, mo- rajo hoditi ob vozu in ne smejo se- dati na vozila. Prestopki tega, v § 16. uredbe Staj- namestnije z dne 14. X 1896., dež. zak. St. 17., utemeljenega prepisa bodo kaznovani z globo do 1000 Din, odnosno s supletarnim zaporom do 14 dni.« c Nočno lekarnlSko službo ima od sobote 12. t. m. do vštetega petka IS. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Olavnem trgu. c GaslJno diuštvo v Celju. Teden- sko službo irna od nedelje 13. t. m. do vStete sobote 19. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka. Gledališče „Netopir" (Gostovanje mariborske operete v Celju 9. aprila) Straußovo klasično opereto «Netopir» uprizarjajo ludi velika operna gleda- lišČa. Opereta sporninja po svoji glasbi in delom tudi po vsebini na komične opere. Vsebina je precej posrečena, glasba Joh. Straußa pa meiodijozna, učinkovita in za pevce ne baft lahkn. Mariborčani so uprizorib opereto v sredo 9. t. m. v Celju v dobri režiji g. VI. SkrbinSkrj. Tempo igre ie bi! večinoma pravilen. scenerije prav o kusre, kosrumi primerni. Orkester pod vodstvom kapelnka er. L. Herzoga se je kljub maloštevilni zasecb uveljav;!. Pel je je bilo v splošnem v skladu s spremljevanjem. Gdč. Udovičeva (Rozalinda) in gdČ. Šuštarjeva (Adela) sta v igralskem in pevskem oziru ugajali in obvladali vse težkoče. Siguino in naravno je igral g. Skrbinšek v ulogi E'sensteina. Po- srečeni sta b;li fudi ga. Savinova (Ida) in git. Rani\\fv,\ (princ Orlovski). lz- vrstni kreaciji sta nudila gosp. Pavle Kovič kot Frank in g. Dane5 kot jet- ničar. Gg. IvHja (Alfred), Blaž (dr. Falke) in Harastovic (dr. Bund) so ugajali. Zbor je bil dokaj živaben. Ob- čin5tvo je docela napolnilo gledališče in se zelo zabavalo. —rp— Kino Mestni kino Celje. Petek 11. in so- bota VI. aprila: »Valse triste« (»Vr- tiljak«). Velefilin tipa »Angel ulice« in »Vzbod solnca«. V glavnih ulogah Barbaia Kent in Glenn Tryon. lleži- ja: Dr. Paul Fejös. — Nedelja 13. aprila: »Pustolovščina«. Pustolovski doživljaji lirabrega princa. V glavni ulogi sloviti Douglas Fair- banks, ki nastopa tokrat v svo- jem najboljšem filmu. — Pri obeli prograniib se predvaja kot dodatek najnovejši Ufa-žurnal. Sklepna slovesnost Kmetske nadaljevalne sole na Tebarju V nedeljo 0. aprila so imeli Tehar- čani lepo domače slavje; njihova knietska nadaljevalna sola je prire- dila sklepno slovesnost. Kmalu po jutranji maši so se zbrali v prijetno okraženern razredu fantje učenti, kmetovalci, starši in mnogo drugih gostov. Poinen in povdarek to sole je naglasila sama kr. banska upra- va, ki jo je zastopal načelnik kniet, oild. g. inž. Anton Podgornik. Slavje je počastil s svojim obiskom tudi sreski načelnik g. dr. Hubad, ki je že ob mnogih prilikah pomagal, «>a se je kmetsko in gospodinjsko nada- Ijevalno šolstvo v celjskem srezu po- stavilo na trdno podlago. Po toplem pozdravu župana gosp. 1. Rebova in tehtnih besedah načel- nika kmet. podružnice g. M. Rebo- va ml. je obrazložil šol. upravitelj g. Gosak namen kmet. nad. sole, ki streini za tern, da vzbudi v odrasli kmctski mladini ljubezen do doma- če grude, spoštovanje do kmetskega dela in zanimanje za kmetijski na- predek v obče. Zajeziti hoče beg v mesta in tovarne, ohraniti narodu spoštovanje do tradicij, do pravega slovenskega kmetstva, patrijarhal- nosti, na drugi strani pa vzgojiti na- rod mislečih, prevdarnih, za napred- kom stremečih kmetovalcev, ki bo- do z zanimanjein in razumevanjem citali kmetske strokovne liste, poslu- šali strokovna predavanja, ki bodo postal i delavni člani strokovnib kmetijskib udruženj ter se s pridom okoriščali kinetijske prakse in teo- rije. Vso zimo je z veliko marljivostjo posečalo 21 fantov teoretična in praktična predavanja, ki so se giba- la v okviru domafih kmetijskih pri- lik in nedostatkov. Kulturna dela v domafi vasi, dienaže, apnanje, upo- raba umetnih gnojil, trijerja, nova umetna. gnojišCa, umna izraba gnoj- nice, kultura travnikov in sadonos- nikov, uspehi v živinoreji, domače zadružnosti, domača zgodovina na-- šega knieta.. v zadnjih 500 letih in še niarsikaj, so bila snov zimskim se- stankoni. V poletni dobi so se po eri- krat na nieset prirejali nedeljski sprehodi in izleti po domačih trav- nikih, poljih, sadonosnikih, hlevih, vinogradih in gozdovih. Opazovali in utemeljevali so se uspehi in napake v kmetovanju, delali izleti k vzor- nim kmetovalcem, Goričanu v Višnji vasi, Strenčanu na Lavi, na kmetij- sko in vinarsko solo, velesejem, v kmetijsko skladišče Kmetijske druž- be v Celju, v zemljiško knjigo in še drugarn. Citanje »Knietovalca^, »Sadjarja«, »Naših goric«, »Grude'.' in strokovnih knjig je uvajalo naše sante v strokovno vedo. Izpit uCencev je pokazal, la so snov dobro razunieli; odgovarjali so na vsa vprasanja gladko in pravil- no. Zastopnik banske uprave nafelnik kmet. odd. g. inž. A. Podgornik je v daljšem govoru obrazložil stronilje- nje kr. banske uprave, da to vrsto žolstva razsiii po vsej naši domovi- ni, zagotovil vso naklonjenost kmot. Solstvu, izjavil svojo veliko ?;ado- voljnost z doseženimi uspehi ter se zahvalil obT-inskeinu in Solskemu od- boru za trud in žrtve in številnim navzoCim staršem za zaupanje, ki so ga naklonili tej soli. Z razdelitvi- jo izkazov se je konCal oficijelni del, na kar jc sledil v obednici tik gospo- dinjske nadaljevalne sole zajutrek, prirejen za fante, starše, šolski odbor in goste. Zajutrek so priredila dekle- ta gospodinjske nadaljevalne sole okusno in ceno, okitile dvorano, pri- redile lnizo in servirale po vseh pra- vilih bon tona; pokazale so, da so se pod vodstvom svojih učiteljic gdč. Preskerjeve in ge. Kodelove-Salmi- čeve že mnogo koristnega naučile. Dobro razpoloženje je povečal od- sek domačih tamburašev, ki je ne- umorno ubiral strune. Dopisi Slovenjgradec. MoSka in ženska podružnica Družba sv. Cirila in Me- toda v Slovenjgradcu je priredila v nedeljo 6, t. m. v Sokolskem domu veliko narodno slavnost. Na sporedu je bila gledališka predstava, petje in srečolov. Sodeloval je slovenjgraški salonski orkester. O pomenu in na- logah na§e obrambne Solske družbe je govoril Clan glavnega vodstva g. Ivan Prekoršek iz Celja. Prireditev je je v moralnem in gmotnem oz'ru uspela zelo zadovoljivo, za kar gre hvala delavnima odboroma podružnic ter zavednemu narodnemu meščanstvu in okoličanom. Sklep gospodinjske nadaljevalne sole na Ljubečni V nedeljo popoldne sta sklenila kmetski in delavski gospodinjski te- čaj na Ljubečni svoj 5-mesečni kurz. | Razstava ročnib in kuharskih izdel- kov, ki je napolnila največjo učno sobo, je vzbujala veliko pozornost in občudovanje domačinov, pa tudi za- služeno priznanje zastopnika kralj. banske uprave kmet. načel. g. inž. A. Podgornika, ki je se je o znanju deklet, njih praktičnih in krasnih ročnih delih ter o kulinarični ku- harski umetnosti izrazil prav laska- vo. Praktični in estetski smisel go- spodinje za prijetno domačinstvo, varčno gospodinjstvo, spojeno z udobnostjo v domači hiši, lepim in prikupnim vedenjem so bile vodilne misli odličnih gospodinjskih vodi- teljic gdč. Žagerjeve in Pleveljeve, ki sta dobro pogodili potrebe naše de- lavske in kmetske gospodinje. Tečaj uživa na Ljubečni velike simpatije, ljudstva je bilo navzočega, da se je kar trlo, vladalo pa je tudi pri za- kuski prav prijetno razpoloženje, saj je bilo vsega, Cesar si je sree požele- lo. Za dober uspeh pa so jamčili po- leg navedenih še gospa in gospod upr. Tiran, gdč. Kapferjeva in gosp. Mähen, ki delujejo složno kot pijo- nirji kulturnega napredka na Lju- bečni. Gospodarstvo g Minister trgovine in indnstrije Juraj Demetroviö — častni pre(Jsed- nik jubilejnega vzorčnega velesejnia v Ljubljani. Pred nekaj dnevi je g. minister ljubeznjivo sprejel deputa- cijo, ki mu je predložila prošnjo, da prevzame mesto Castnega predsedni- ka Ijubljanskega velesejma. Gospod minister je sprejel mesto in obljubil, da se udeleži otvoritve jubilejne pri- reditve osebno. g Člani častnega predsedništva ju- bilejnega Ljubljanskega velesejma. Gospod ban inž. Dušan Sernec, gosp. pomočnik bana dr. Otmar Pirkmay- er i ngospod župan dr. Dinko Puc so blagovolili sprejeti Castno mesto v častnem predsedništvu jubilejnega velesjma v Ljubljani, ki se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Ale- ksandra od 20. maja do 9. junija. g Ljnbljanski velesejem zaseden. Kljub teinu, da gradi velesejrnska uprava dve novi razstavni zgradbi, je celokupni razpoložljivi prostor popolnoma zaseden. Ker se narnera- va ob letošnji jubilejni prireditvi pri- kazati popolno revijo industrijske in obrtniške produktivnosti in pod- jetnosti, se bo naknadno došlim pri- javljencem dodelil prostor na ta na- öJn, da se onim razstavljalcem, ki so /.aht(»vali velike prostore, dodeli ma- 10 inanjše. g Finska Izvozna zveza, katere predstavnik je gospod Rihard Rape- 11 v Beogradu, je sklenila, da se ude- leži letosnjega jubilejnega velesej- ma v Ljubljani, V to svrho si bo zgradila na sejmišCu svoj lastni re- prezentativni paviljon. Tq je zopet nov lep dokaz, kako se ljubljanski velesejmi tudi v inozemstvu čimga- Ijebolj upoštevajo in kako važno ulo- go igrajo v mednarodni trgovini. IHaks Zabukošek modnn krojadnloa Celje. Cankarjeva ullca št 2 Velika zaloga angleSkega in CeSkega blaga. 50-40 Jg. TISKOV/^ vseh vrst: knjige, lepake, letake, pisemsko glave, kuverte, vablla in drugo Vam nudi v okusni ixvedbi in po zmerni ceni LASTNA KNJIGOVEZNICA IJÄ^ÄTÄ^ ZVEZNA IlSKARNA V CELJÜ _ Stev 29. »Nova Doba« 11. IV. 1930. Stran 5. Kmetsko posojilnica za celjsko oholico v Cel ju renistrovana xadruga z omejeno xavezo Pisar*na v Preseritowi ulici S Hranilne vloge obrestuje po 6—8% čistlli, brez resttnega davka. •2^-2 = to 1 a 2 Sport t SK Celje : !. SSK Maribor. V nedeljo 13. t m. ob 1430 se bo od- ie;rsi!a na igrišču 1. SSK Maribora v Mariboru semifinalna nogometna tekma za prvenstvo Slovenije med celjskim prvakom SK Celjem in prvakom ma- riborskega okrožia I. SSK Mariborom. Za Ink mo vlada v Ceiju in Mariboru veliko zanimanje. t SK Olimp Gaberje : SK Želez- ničar Maribor. V nedeljo 13. t. m. ob 16. se bo pričela na igriščn v Gaberju pri Celju priiateljska tekma med ga- t)erskim SK Olimpom in mariborskim SK Železničarjem. t Atletlk SK : ŽSK Hermes Liub- Ijana. V nedeljo 13. t. in. ob 16. se bo vršila na igriSču pri Skalni kleli nogometna tekma rned celjskim Atler.ik SK in Železničarskim SK iiermesom iz Ljubljane. Anekdote Print1 Louis Napoleon, ki jo imol v ruski armacli na zadnje čin geno- rala, je žc v svoji zgoclnji mladosti izrazil željo, da bi postal vojak. Ko je nekoč v saloriu svoje tete Matildo Bonaparte govoril o svojih načrtili, se je ta obrnila k navzočim gostoin in vsa razburjena rckla: »Kaj pra- vite k tej trdovratnosti! Ti nesreč- než! Ali moraš ravno zato v vojako, •ker je bil morda že kdo v naši rod- bini vojak? . . .« Priznati je treba vsekakor, da rnv dvomno še nikdo ni tako skromno opozoril na svoje sorodstvo z veli- ¦kim Napoleonom. Francoskega slikarja Marieta je nekoč povabil na kosilo znan nabi- ralec podpisov slavnih mož, ki pa jo vedno gledal na to, da je prišel do njih čim bolj po ceni, da jih je po- tem tem dražje prodajal. Ko je bilo kosilo končano, je prosil gostitelj Maneta: »Prosiin Vas lepo, napravite kakš- no majhno skico s svinčnikoin — glavo ali silhueto . . . .« Manet jc takoj ugodil želji. »Pa no pozabite se pod skico tudi podpisati«; je še pripomnil gostitelj. »Prav imate«, je odgovoril Manot in podpisal skico. Toda na vrhu ski- ce je se napisal: »To delo se ne sme prodati.« Vezenje strojno in ročno delo, izdeluje najlepäe in najceneje B. Pušnik Celje, Cankarjeva cesta 4. Predelovanje jn moderniziranje pit- tenin po zmernih cenah. MED. UNIV. D* V, POPOV «e je preset« v CELJE, Kr-alja Petra crtsta šf. Cfl Ordinira od 11. —12. in od 17. —19. Zdravi srčne bolezni, krčne žilc, revmatizem, išijaš 2 in vcnerične bolezni. 1 I©B© '5če mlajši gospod s 15. aprilom, po rriožnosti z zajtrkom, ev. s celo oskrbo Ponudbe na upravo lista. Inserenti, poslužujte se „NOVE DOBE"! fiMontir^sinje senčeiškov in vezenje monogramov. Pavla SLUGOVA, Cclje, Vodnikova ulica. DEKlifA7~ marljivega, poStenega, za vsa hišna dela, sprejme boljša družina. PlaCa po dogovoru. Ponudbc nasloviti pod »Dobra služba« na upravo »Nove Dobe«, kjer se dobi tudi naslov. Din 25'— kg se bodo dobili 17. aprila popoldne pri ribniku oskrbništva grajščine Novi klošter pri Št. Petru v Sav. dolini. Spalviico iz trdega lesa, KUIilNJO in več druge oprave proda F. KRIŽANtČ, CELJE, POLULE štev. 4. Sianovanje z 2 do 3 sobami s pritiklinami v boljši hiži takoj ali za pozneje iSče zakonski par brez otrok. Cenj. ponudbe na upravo lista. 2-2 Jabolčnika prvovrstnega večia količina se ugodno proda. Nasiov/ in vzorec se doDi pii tvrdki lvan N. Adamič, Celje, Kralja. Petra cesta 33. 2 2 Sprejme se dobra šivilja in pridna učonka od poStenih staršev takoj. Alojz Filipič, modni salon za dame in gospode, A?.kerčeva ulicu 3. Sladko seno se poceni proda. — Vidic Jožef, Sv. Rupert Št. 22, poSta Sv. Jurij ob juž. žel. 2 2 Drago GAMS Celje-Gaberje 91. ZASTOPSTVO Puch, Styri*ft in öürkopp koles ter &sr*a/s/z/ce kakor tudi voščilnc cvctlice, pokrajinske brom in francoske dopisnice v največji izbiri po nizkih cenah, Nadalje priporočamo : Krep papir, svilen in barvan papir, peresa za rože, angelske glave, zlate zvezde, cvetje za rože, papirnate vreče za dišave in drugo. — Novosti pi- semskega papirja v mapah. Knjigarna in veletpgovlna s papipjem ^oričar & Leskovšek, Celje, Kralja Petra cesta 7-9. Franc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih šip itd. 50—41 Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v tastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v flmeriki, denarju nedc- letnih, kl ga vlagajo sodisča ter naložbam cerkvenega in občin- skega denarja posveča posebno pažnjo Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni meri. Use prošnje rešuje brezplacno. Za hranilne vloge jamči poleg Xq mocfn soliP z vscm premoženjem premoženja hranilnice )v IllCdlU vCIJC in vso davčno raočjo. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. ~ Oba v Celju.