BM§)(§£\
PORTOROŽ
INTERNA IZDAJA	št. 7-8 julij-avgust 1997
NAŠ GLAS izdaja družba DROGA d.d. Glasilo urejuje uredniški odbor. Odgovorna in glavna urednica Lilijana Ivanek - Pečar. Fotografija Jadran Rusjan, karikature Lorella Antonac in Vito Šaruga. Tehnična ureditev Sonja Požar in Damjana Poberaj. Tisk tiskarna Ve K Koper, v nakladi 1000 izvodov. Glasilo dobijo člani kolektiva brezplačno. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 4/3-12-1217/95-23/273, z dne 17. 7. 1995, šteje NAŠ GLAS med proizvode, za katere se plačuje 5 % davka od prometa proizvodov. TISKANO NA RECIKLIRANEM PAPIRJU.
Bolj kot se mudi, manj je pomembno.
Frothinghamov četrti zakon
Poletje... Trije meseci razkošne svetlobe in kipečega zelenja zbrišejo spomin na decembrski mraz in dolga jesenska deževja. Dišeča zračnost prežene iz domov prah težkih odej, volnenih oblačil in kurjave. Odprta okna in mize na vrtovih ter balkonih nas izza zidov prestavijo v sinjo poletno prostranost, kjer si pogled lahko vsak hip odpočije na sosednjem vrtu, na drugem koncu ulice, na čudnih pokrajinah, ki neutrudno jadrajo z oblaki. Svet je poleti bolj prostran, daljave vabljive in lažje dosegljive. V vsem tem bogastvu širine in lahkih ciljev se še črnogledost nekako razblini: v prostoru, polnem svetlobe in veselih zvokov se nima česa oprijeti.
In tako raztopljeni v homogeni bleščavi poletnih čarovnij pričakamo dopust. Oh, samo da je že končno tu! Nenadoma nam začne presedati lastna natančnost pri delu in z največjo muko nam uspe postaviti zadnjo, neobhodno piko na i, predno se za dva tedna poslovimo od delovnega okolja. Kaj dopust naredi iz nas! Kje sta na vsem lepem ponos ob delovnih dosežkih in čar jutranje kave s sodelavci? Pravilnik o kakovosti - kaj je že to? RJEFA - ali ni to nek neužiten južnoameriški sadež? Dopust nas odtrga od vsega, kar navdušeno meljemo od jeseni do pomladi, od vsega, kar ne diši po kremi za sončenje, lenobi, mrzlem pivu in spuščenih roletah. Zavlada nam počitniška navlaka (ni važno, ali je to popolna oprema za taborjenje, šest kovčkov za enotedensko križarjenje ali pa samo ležalni stol na balkonu), vso energijo porabimo za beg od vsega, kamor se bomo že prav kmalu vrnili, vdano in celo nekoliko radi - a o tem v septembrski številki; do tedaj pa: čast in slava kapitalistu, ki je prvi pogruntal, da je samo spočit delavec dober delavec!
Sonja POŽAR
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOST/ VPRAŠANJA DIREKTORJU
DROGA je v lanskem letu pridobila certifikat kakovosti za večji del poslovanja. Prestali smo že prvo kontrolno presojo, PC Argo in PC Gosad sta imela certifikacijsko presojo, v PC Soline se nanjo pripravljajo za oktober. Upravičeno pričakujemo, da bomo imeli certifikat kakovosti za celotno DROGO konec leta.
Generalnemu direktorju, Matjažu Čačoviču, smo, kot odgovornemu za vodenje sistema kakovosti, zastavili nekaj vprašanj.
1. Generalni direktor, ali je uvajanje sistema kakovosti v skladu z ISO 9001 izpolnilo vaša pričakovanja?
Na to vprašanje bom lahko celovito odgovoril šele takrat, ko bomo imeli certifikat kakovosti za celo Drogo. Ne glede na to pa moram reči, daje bila uvedba sistema ISO 9001 pravzaprav nuja, čeprav nas v to ni prisilil noben dobavitelj.
V Sloveniji je namreč že preko 200 podjetij spoznalo, da lahko z ISO 9001 dosežejo višji organizacijski nivo in boljše poslovanje. Čeprav nekateri menijo, da standardi ISO niso potrebni in o njih nimajo najboljšega mnenja, se v svetu in pri nas čedalje bolj uveljavljajo.
2. Kaj se je po Vašem mnenju v Drogi izboljšalo z uvedbo sistema po ISO 9001?
Najprej moram poudariti, da uvedba sistema še ne ustvarja visoke kakovosti in poceni izdelkov. Ustvarja le pogoje za to, da posameznik nemoteno opravlja svoje naloge in pri tem izpolnjuje svoje individualne cilje. Omogoča mu torej, da lahko “dela “ kakovost in jo celo izboljšuje. Samo tako lahko prevzame odgovornost za rezultate svojega dela. Sistem pa je namenjen vsem v podjetju, od direktorja do delavca.
V Drogi smo s sistemom ISO 9001 dosegli večjo obvladljivost poslovnih procesov, boljšo preglednost poslovanja in natančnejše pristojnosti in odgovornosti. Posebej pomembno se mi zdi, da ima vodstvo podjetja s standardi kakovosti skupaj s strateškim poslovnim načrtom v rokah poslovna orodja za uspešno vodenje podjetja.
3. Lahko opredelite pomanjkljivosti in nedorečenosti našega sistema?
Standarde ISO 9001 je treba razumeti kot prilagodljiv sistem in tako z njim tudi ravnati. Če jih tako razumemo in sprejmemo, dajejo vse možnosti za nenehne spremembe in izboljšave. V podjetju se morajo vedno dogajati pozitivne spremembe. Sistem kakovosti ni določen enkrat za vselej, temveč ga je treba dopolnjevati in nadgrajevati.
Ugotavljam lahko, da se v praksi srečujemo predvsem s problemom “prevelike količine “ aktov - organizacijskih predpisov, navodil - tako da imajo poslovne odločitve
včasih daljšo pot, kot bi jo sicer imele. Vendar je to le začetni problem, ki ga bomo kmalu obvladali.
4.	Nedvomno je uvedba sistema kakovosti v skladu z ISO 9001 prvi korak na poti k poslovni odličnosti, kar smo si kot nalogo zadali v Strateškem poslovnem načrtu. Kaj pa odločitev vodstva o uvajanju sistemov ravnanja z okoljem (ISO 14001) v našem podjetju ?
Standardi serije ISO 14001, ki usmerjajo ravnanje z okoljem, so pri nas še razmeroma redki, vendar postajajo vse pomembnejši. Proizvodni procesi v Drogi so takšni, da nimajo neposrednih škodljivih posledic na okolje in je naša proizvodnja relativno “čista". Potrebno bo predvsem ugotoviti, kaj bi z uvedbo teh standardov v Drogi pridobili in/ali bi s tem pridobili večje tržne priložnosti. Omejitve veljavnosti teh standardov tako rekoč ni, saj lahko vključujejo izdelke podjetja, njegove storitve, dejavnosti, poslovanje, objekte, prevoz, itd.. Vse te elemente je mogoče proučiti glede na njihov vpliv na okolje s stališča sedanjega, preteklega in prihodnjega ravnanja.
MARUŠKA LENARČIČ
ISO 9001
11434/39.1997
CD
CS
CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI
NAGRADNO
VPRAŠANJE
Komu lahko presojevalci med presojo postavijo vprašanja?
a - samo šefom
b - vsakemu od nas
c - vsakemu od nas, samo da ne meni
Pošiljatelj:
Odgovore izrežite ali napišite in pošljite na naslov Damjana Poberaj, Služba za kakovost, ali oddajte v rdeče skrinjice ob oglasnih deskah do 10. v mesecu.
Pravilen odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke Našega glasu je:
PC Soline.
Komisija v sestavi Tatjana Mičovič, Irena Mezgec in Damjana Poberaj bo odgovore pregledala in izžrebala nagrajenca, ki bo dobil za nagrado izdelke DROGE v vrednosti 3000 SIT.
Prispelo je sedemnajst (17) odgovorov, od tega eden (1) nepravilen, in žreb je določil, da nagrado prejeme Franka BONIFACIO, računovodstvo, Seča.
Nagrajenki iskreno čestitamo in vsem želimo prijetno dopustovanje, v septembru pa zopet na svidenje.
NAŠ GLAS 0 PISANJE ZA BRANJE!
IN MEMORIAM
IVO KRAJNC
(1927- 1997)
Poslovil se je gospod Ivo Krajnc, nekdanji direktor Droge, sodelavec in prijatelj. Usoda mu je namenila slovo, ki je bilo zanj najmanj boleče, v nas pa je treščilo, nas ohromilo, hiteli smo preverjati novico pri znancih, ker ji nismo mogli verjeti. Zmeraj je tako, kadar odhajajo tisti, ki so pritisnili neizbrisen pečat na listine nekega časa in uspeha: njihova dela jih preživijo, pa se nam zdi, da so tudi oni sami neminljivi. Pretreseni se branimo sprejeti resnico.
Zlepa ne srečate človeka, tako zasvojenega z delom! Trmoglavost garača se je lepo zlila z ostroumnostjo trgovca, ki so mu stvari jasne in se zna v hipu pravilno odločiti. Prepričan o koristnosti cilja in o uspehu, ki ne more izostati, je pomagal polagati temelje Droge in dvigati trdne zidove. Ob tem ni pozabil prenašati znanja in izkušenj na mlajši rod ter mu zabičati, da slabi medsebojni odnosi, podtikanja in spletke pomenijo konec uspešnega dela, konec podjetja. Ljudem okrog sebe je znal prisluhniti v vsakem trenutku, v vsakem trenutku je bil prijazen, dostopen, pa tudi dosleden. Hitre, jedrnate odgovore je često spremljal dovtip, sproščenost v pogovorih z ljudmi ga ni zapustila niti za hip. Bil je deležen iskrenega spoštovanja vseh zaposlenih. Njegova sposobnost in ustvarjalnost sta želi občudovanje tudi zunaj Droge in zunaj meja naše države; o tem so pričali nedavni telefonski klici domačih in tujih poslovnih partnerjev, ki so pretreseni spraševali, če je vest o njegovem slovesu resnična.
V	mesecu juliju bi dopolnil sedemdeset let. Marsikdo od nekdanjih sodelavcev se je namenil, da ga preseneti z voščilom. Namesto tega bo zagorela sveča na grobu in morda se bo zganila plaha misel: Ali smo mu sploh kdaj povedali, da ga cenimo? Ali je morda vseeno vedel? Ljudem je znal čitati z obraza - torej je zagotovo vedel!
Tako je pač to. Letni časi se menjavajo in nekoč nastopi poslednji za nas. Je čas odraščanja in čas dolžnosti; čas prijateljstva in čas pozabe; čas življenja in čas smrti.
PREDSTAVLJAMO
PREDELAVA VRTNIN V PC GOSAD
Človek je zgradil velika mesta in se nastanil v njih, razvil je neverjetno tehnologijo na vseh področjih udejstvovanja in vsak dan izumi kaj novega. Izumil je avtomobil in zavrgel konjsko vprego; sestavil je pralni stroj in prenehal prati v potokih; nikoli pa ne bo mogel spremeniti svoje odvisnosti od zemlje in njenih sadov.
PC Gosad je zrasel v krajih, kjer je poljedelstvo od nekdaj igralo odločilno vlogo v življenju prebivalcev. Njihova navezanost na zemljo in njene darove (kajti zemljo moraš imeti rad, če hočeš, da ti rodi) je ustvarila podjetje, ki je kupovalo in prodajalo zelišča in gozdne sadeže. Kasneje je, ob posodobitvi kmetijstva, stekla tudi predelava teh sadežev in predelava poljščin. Po načelu, da iz malega raste veliko, se je sredi polj in spokojnih ravnin dvignil sodoben proizvodni obrat, ki nudi kruh ljudem iz okolice ter pomaga ohranjati dober glas o kakovosti Droginih izdelkov.
S tem člankom bi radi seznanili vse tiste zaposlene, ki ne poznajo PC GOSAD-a, o pričetku sezone predelave vrtnin, ko se nekateri zaposleni pripravljajo na poletne počitnice, je GOSAD-u vse drugače.
Eden od vzdrževalcev pri priključitvi novih strojev na linijo.
Običajni dan v proizvodnji.
Vse so bile enoglasne, da bi želele zaposlitev za stalno, saj ti meseci, ki jih tukaj preživijo, hitro minejo, zaslužek pa je tudi še kar dober. Večina teh delavk je iz bližnjih krajev, delale so že nekaj sezon in so navajene na naše delo, na normo, pohvalno pa so se izrekle o sodelavcih, saj jim pomagajo predvsem v pravih dneh dosegati normo in medse-boj si skratka vedno medsebojno pomagajo pomagajo.
Eno od najstarejših delavk sem povprašala, kaj si najbolj želi, pa mi je rekla, da bo skoraj odšla na dopust in v pokoj, daje to njena zadnja sezona, povedala je, da že stežka dosega normo in je prehiter tempo dela, ki jo še bolj utruja kot delo samo.
Prvi, ki so pričeli s pripravami na sezono del, so bili vzdrževalci, ki so že v februarju pričeli z remonti, popravili in sedaj so jim ostala še samo zadnja manjša popravila ali priključki novih strojev na linijo.
Delo pri pasterizatorju je videti tako nedolžno, pa je zelo težko, saj moraš imeti na “očeh” vse stekleničke, ki potujejo na trak in dalje na etiketiranje. Delo je stoječe in naporno.
Ko sem zaprosila nekaj novih delavk za razgovor, so se težko odločile, nihče pa se ni želel fotografirati. Vsi posnetki so narejeni iznenada, sicer bi lahko predstavljali samo
utrnip	De,°	Pri	pa^erizatorju.
Zaključek enega procesa - etiketiranje in ovijanje v folijo, tukaj se vsi oddahnejo do nove serije. Delo je tukaj naporno, saj delavec na tem delu v 8 urah prenese neliko ton blaga na paleto.
Izdelki proizvodnega programa sezone so razstavljeni ob vstopu v skladišče gotovih izdelkov. Prav lepo jih je videti, ti programi pa se vedno bolj dopolnjujejo, saj je vsako sezono nekaj novih izdelkov.
Želela sem intervju z našo razvojno tehnologinjo gospo Jeleno KOVAČ, pa sem si premislila, ker je sedaj preveč priprav na sezono. Razgovor bomo pripravili raje ob koncu sezone.
Ob koncu pa bi vam radi predstavili še najbolj “skriti del” mletje in pakiranje sladkorja, saj je ta del osamljen, pa je res škoda, pa še tako “fejst punce” delajo tam.
O predvidenih in izdelanih količinah in vrsti predelave vrtnin ne bom pisala, to prepustim strokovnjakom. Predvideva se pestra in zahtevna sezona dela, ker je razvidno, saj je pričela sorazmerno zgodaj.
Vsem, ki bodo delali v tej sezoni in bili vključeni v to delo, veliko potrpljenja in veliko uspeha.
Škoda, da sodelavci v PC Gosad niso preveč gostobesedni! Morda smo ga polomili, ko smo se po vsej sili hoteli pogovarjati ravno takrat, ko so imeli najbolj polne roke dela. Jih bomo pa zato kdaj drugič prepričali, da papir in svinčnik ne bolita!
DANICA KRANJC
BORZNI KOTIČEK
VLAGANJE V VREDNOSTNE PAPIRJE IN NA BORZO
V	letošnji poletni številki Našega glasu Vam želim z aktualnim primerom odgovoriti na vprašanje, ki mi ga pogosto zastavljate ob različnih priložnostih:
ALI NAJ PRODAM DROGINE DELNICE RAZREDA B DANES ALI NAJ POČAKAM DO KOTACIJE NA BORZI?
Če nujno potrebujete denar, potem je ta dilema odveč. Delnice prodajte.
Za vse ostale, ki denarja prav nujno ne potrebujete pa v pomoč pri sprejemanju bodočih odločitev predstavljam sledeči primer:
Miha, ki je zaposlen v DROGI, razpolaga z 25 delnicami razreda B, katerih lastninska pravica je neprenosljiva do februarja 1998. Želi si zamenjati avto, za kar bi moral doplačati 550.000 tolarjev. Prihrankov Miha nima, razpolaga samo z omenjenimi 25 DROGINIMI delnicami.
Miha ima za uresničitev svoje želje na razpolago dve možnosti:
1. Proda 25 DROGINIH delnic po ceni 22.000 tolarjev za delnico in izkupiček nameni za zamenjavo avtomobila.
2. Pri banki najame posojilo, s katerim pridobi manjkajoča sredstva.
Adi.)
- trenutna izvenborzna cena Drogine delnice razreda B je
22.000	SIT
- predpostavimo da dodatnih stroškov ni
Izkupiček = 25 Droginih delnic razreda B x 22.000 SIT/deln-ico = 550.000 SIT
Ad 2.)
- I. avgusta najame v banki posojilo v višini 550.000 SIT, po letni obrestni meri TOM+10%, z dobo vračila I leto
- predpostavimo 8% letno stopnjo inflacije
- predpostavimo, da dodatnih stroškov ni Mesečna anuiteta znaša 50.000 SIT
V12. mesecih plača = 12 x 50.000 SIT = 600.000 SIT.
ZAKLJUČEK:
Predpostavka 1:
- tečaj DROGINE delnice bo avgusta 1998 takšen kot je danes: 1 delnica = 30.000 SIT
- če bo prodal vseh 25 delnic, bo znašal izkupiček:
25 delnic x 30.000 SIT/delnico = 750.000 SIT
- razlika med izkupičkom od prodaje delnic in vsoto plačanih anuitet: 750.000 SIT - 600.000 SIT = 150.000 SIT
ZAKLJUČEK 1: Ob predpostavki, da bo cena DROGINE delnice čez eno leto takšna kot je danes, se Mihi za zamenjavo avtomobila izplača najeti posojilo, saj bo za delnice iztržil 150.000 tolarjev več, kolikor bo znašal celoten znesek vrnjenega posojila skupaj z obrestmi.
Predpostavka 2:
- tečaj DROGINE delnice, bo avgusta 1998 nižji kot je danes, 1 delnica = 24.000 SIT
- če bo prodal vseh 25 delnic bo znašal izkupiček:
25 delnic x 24.000 SIT/delnico = 600.000 SIT
- razlika med izkupičkom od prodaje delnic in vsoto plačanih anuitet: 600.000 SIT - 600.000 SIT = 0 SIT
ZAKLJUČEK 2: Ob predpostavki, da bo cena DROGINE delnice čez eno leto znašala 24.000 tolarjev, je Mihi vseeno, ali za zamenjavo avtomobila najame posojilo ali pa danes proda DROGINE delnice, saj bo za delnice iztržil ravno toliko, kolikor bo znašal celoten znesek vrnjenega posojila.
Omeniti je še potrebno, da Miha lahko proda DROGINE delnice tudi prej (februarja 1998 se bodo DROGINE delnice razreda B pridružile že kotirajočim DROGINIM delnicam v borzni kotaciji A) in z izkupičkom od prodaje predčasno poplača svoj dolg do banke.
Torej lahko zaključim, da v kolikor se tečaj DROGINE delnice v bližnji prihodnosti ne bo bistveno znižal (ne bo padel pod 24.000 SIT), je za financiranje takšnih in drugačnih želja bolje najeti bančno posojilo, kot pa prodati omenjene delnice danes.
Odločitev pa je še vedno na Vaši strani!
OPOMBA: Izračun je zaradi boljše nazornosti nekoliko poenostavljen.
ALEŠ ŠKRABA
BORZNI KOMENTAR
Lep slovenski rek pravi: “Kadar nekaj najmanj pričakuješ, se bo ravno to zgodilo..." In tako je bilo.
Borzniki in ostali borzni igralci, so se že počasi odpravljali na zaslužen oddih, ko se je zgodilo. Banka Slovenije je “priprla vrata” za dostop tujim investitorjem na slovenski trg kapitala in s to potezo čez noč pomešala štrene borznikom glede predvidenega bližnjega dopusta.
Prvi nakupni val je bil silovit, saj je SBI zrasel iz slabih 1200 točk na okoli 1450 točk, kar predstavlja približno 20% rast. V preteklem tednu so se nato razmere nekoliko umirile, tako da se SBI trenutno giblje nekoliko nad 1400 točkami.
BORZNI KOMENTAR
Vrednost DROGINE delnice se je v tem valu povzpela na
32.000	tolarjev. Trenutno pa seje umirila na nivoju 30.000 tolarjev.
Lepo, mar ne?
Vendar najlepše šele prihaja. Govorice, da je bil zadnji dvig cen šele začetek obdobja večje rasti tečajev delnic večjih in boljših slovenskih podjetij, morda niti ni iz trte izvit. Vsekakor pa ocena, da je DROGINA delnica vredna mnogo več od sedanjih 30.000 tolarjev, drži.
Želim Vam prijetno in donosno poletje!
ALEŠ ŠKRABA
SOLINARSKA NOVICA
V	SOLINAH S POLNO PARO
mmm
Priprava bazenov za proizvodnjo soli se je pričela že v maju, začetek sezone pobiranja soli pa je nastopil konec junija, ko so se pojavili prvi kristali. Dario Sau, vodja predelave soli v PC Soline, je povedal, da se sol pobira na površini 20 ha ali, kot pravijo solinarji, na 59 fondih. To so solinarske enote, ki vključujejo od 18 do 24 kristalizacijskih bazenov. Redno je zaposlenih še sedem solinarjev, ostali pobiralci so študentje in drugi samostojni podjetniki, ki delajo po pogodbi. Letošnja prva sol je lepa, čista, kar pomeni, da so bili bazeni pravilno pripravljeni na proizvodnjo, kar je predvsem zasluga solinarskih mojstrov, ki so svoje znanje in izkušnje prenesli na pogodbenike.
G. Dario upa, da bo vreme solinarjem naklonjeno, saj bi za kritje stroškov proizvodnje morali nabrati najmanj 8000 ton soli. Izkušnje pravijo, da je mogoče prav vse: lahko bo soli veliko več, lahko manj. Vse je v “božjih rokah”.
MAJDA VLAČIČ
KADROVSKE NOVICE
V JULIJU	IN	AVGUSTU
10 - letni delovni jubilej
1. KOZLOVIČ DANILO iz PC ZAČIMBA
2. KOZLOVIČ ROBERTO iz PC ZAČIMBA
3. DUJMOVIČ DAMJANA iz PC ARGO
4. GLADOVIČ NATAŠA iz ŠTABNIH SLUŽB
20 - letni delovni jubilej
1. GRBAC SILVO iz PC SOLINE
2. HODŽIČ VELID iz PC ARGO
3. JUSUFSPAHIČ MIRSAD iz PC ARGO
4. DROŽINA VLADO iz SKUPNIH SLUŽB
30 - letni delovni jubilej
1. MARKOVIČ MIRA iz PC ARGO
2. VESELINOVIČ MILENA iz PC ARGO
3. VUJMILOVIČ ALEKSANDRA iz PC ARGO
4. RAJKOVIČ MARIJA iz SKUPNIH SLUŽB
5. PANGERC DUŠAN iz LOGISTIKE
6. VLADIČ VELIMIR iz LOGISTIKE
Sodelavcem čestitamo ob delovnem jubileju!
Posebej velja omeniti ga. VESELINOVIČ MILENO in ga. RAJKOVIČ MARIJO, ki sta dopolnili 30 let delovne dobe v celoti v našem kolektivu. Tri desetletja zvestobe je pomemben jubilej, zato še enkrat naše iskrene čestitke.
ZAPOSLENOST V JUNIJU 1997
30.06.1997 je bilo zaposlenih 663 delavcev, od tega 317 moških in 346 žensk.
V DROGI HRVAŠKA je bilo v maju zaposlenih 19 delavcev, od tega 2 za določen čas.
Novi sodelavci:
V mesecu juniju smo sprejeli 20 novih sodelavcev za določen čas, in sicer večino za opravljanje sezonskih del v PC GOSAD.
Odhodi delavcev:
Delovno razmerje je prenehalo 28 sodelavcem, od tega 11 v PC ARGO, 8 v PC ZLATO POLJE, 6 v PC SOLINE , 2 v PC ZAČIMBA in 1 v ŠTABNIH SLUŽBAH.
KADROVSKA SLUŽBA
KULINARIČNI KOTIČEK
LEDENO
Za poletne dni in pasjo vročino ter z njo povezano žejo je idealna rešitev ledeni čaj.
POLETJE
(long drink) kozarcih, v katere damo kocke ledu, preko njih pa prelijemo ohlajeni čaj. Za potešitev najhujše žeje smo tako naredili dovolj in čaj ponudimo. Če pa želimo, da bo pijača tudi privlačna in pitje ledenega čaja pravi užitek, mu, kot rečeno, lahko dodamo koščke sadja ali rezine limone, za dekoracijo okrasimo kozarec z lističi sveže nabrane mete in dodamo še slamice ter ob počasnem srkanju uživamo sami ali v prijetni družbi.
Drobni nasveti:
•	če postane ohlajeni čaj moten in nas to moti, ga precedimo preko filter papirja, pri čemer se bo zbistril (lahko uporabimo filter papir za pripravo filter kave, ki se dobi v naših trgovinah )
■	če nameravamo čaj sladkati in mu dodati limono ali citronko, potem pazimo na vrstni red: najprej sladkamo, nato dodamo limono ali citronko - sladkor se namreč v kislem težje in počasneje raztaplja
S pasjo vročino je povezan tudi “izum” ledenega čaja, ki sega v leto 1904. Na Svetovni razstavi v St. Luisu, poleti tega leta, je Anglež, Richard Blechynden po imenu, “izumil” ledeni čaj čisto po naključju. Razstave se je udeležil, da bi na njej predstavil in populariziral indijski črni čaj, toda v vročini, ki je vladala v času razstave, udeleženci niso kazali navdušenja nad toplo pijačo. V obupu je prelil čaj preko kock ledu in tako nehote “izumil” pravo pijačo za gašenje žeje v vročih poletnih dneh.
Za ledeni čaj lahko uporabimo zeliščne, sadne ali prave čaje. Večina zeliščnih čajev, pripravljena kot ledeni čaj, je primerna za žejo. Osvežilnost, ki je povezana s kislostjo, dajeta od zeliščnih čajev predvsem šipek in hibiskus, sicer pa čaju dodamo limonin sok ali koncentrat, lahko pa tudi ščepec citronke. Mnogim je všeč hladilni okus mentola, prisotnega v metinem čaju. Sadni čaji, z vsemi raznolikimi sadnimi aromami, so pravi izziv za pripravo ledenega čaja. Z dodajanjem koščkov istovrstnega ali sorodnega sadja oziroma limoninih rezin, ki poudarijo njihov okus, postanejo prav privlačne pijače.
Ne glede na to, za kakšen čaj se odločimo, v vsakem primeru pripravimo močnejši čaj (5 do 6 filter vrečk na liter vode), ga po želji in okusu sladkamo, ohladimo in postavimo za nekaj ur ali najbolje preko noči v hladilnik, da se dodobra ohladi. Tako je prvi del priprave ledenega čaja končan. Sledi mu drugi del - serviranje. Posebnih pravil, kako ponuditi ledeni čaj, ni, obstajajo pa nasveti, ki jih lahko upoštevamo ali pa tudi ne, ter lastna iznajdljivost in domišljija. Najlepše pride do izraza ledeni čaj v visokih
•	namesto dodatka limone in sladkorja v čaj, lahko pripravimo ledene limonine kocke, preko katerih prelijemo ohlajeni čaj
■	priprava ledenih limoninih kock: v model za zmrzovanje nalijemo do polovice limonin sirup in ga pustimo zmrzniti, nato vzamemo model iz zmrzovalnika, dolijemo vanj do vrha limonin sok in damo ponovno v zmrzovalnik.
LJUBICA NAGY
KULINARIČNI KOTIČEK
Prihaja čas dopustov. Nekateri bodo preživeli nekaj prijetnih dni v hribih, drugi si bodo privoščili potovanje v tujino, spet tretji bodo uživali ob morju in nekateri kar doma; večina pa bo verjetno našla vsaj kakšen dan za piknik v naravi. Zato smo se odločili, da tokrat gremo vsi z Drogo na piknik. Predstavili vam bomo Drogine izdelke, ki popestrijo takšen izlet.
Radi bi vas tudi obvestili, da se je naša nagradna igra receptov zaključila. Zmagovalka je SONJA ULRIH, ki nam je poslala za celo knjižico receptov za okusne jedi - nekatere bomo tudi objavili v tej številki.
Razmišljal sem, kaj naj vam svetujem glede piknika in priznati moram, da mi ni prišlo na misel nič kaj posebnega. Zdi se mi, da je prehranjevanje v naravi, na prostem, že od nekdaj ukoreninjeno nekje globoko v nas. To je nekaj prvobitnega, kar je ostalo v nas še iz časov, ko je človek lovil v gozdovih in rekah. No, mogoče malo pretiravam, ampak večina ljudi, katere poznam, gre rada na piknike in ostanejo jim vedno v lepem spominu.
Rekel bi, da so za dober piknik bistvene tri stvari: dobra družba, lepo vreme z lepim mestom za piknik in spray proti klopom (vsaj za tiste, ki so bolj dovzetni za tovrstne probleme). Če imamo vse tri stvari, smo potem tudi pri hrani manj izbirčni. No, pa bo vseeno dobrodošlih nekaj besed o Droginih izdelkih, ki so primerni za piknik in ki nam vzdušje še polepšajo. Seveda tudi recept ne sme manjkati: tokrat bo govora o marinadi za piščančje meso na žaru.
DROGA
unčo
AJVAR ima že tradicijo: odlično se poda k mesu na žaru, ampak naš avjar je pa še posebno dober in okusen, saj je narejen le iz najboljše rdeče paprike. Dodamo samo še malo mlade, narezane čebulice, pa smo že vsi zadovoljni.
KULINARIČNI KOTIČEK
(S®
WORCESTER SAUCE-ARGO je še vedno bolj malo poznana omaka za žar. Med Američani, ki obožujejo jedi na žaru, pa je močno priljubljena; če ste jo kdaj pokusili, veste zakaj. Ta prefinjeno začinjena omaka se prileže prav k vsakemu mesu na žaru. Ce želite koga še posebno presenetiti, potem ta proizvod ne sme manjkati na vaši mizi.
KETCHUP-ARGO je omaka, s katero si mladi po srcu postrežejo prav pri vsaki jedi in tudi meso na žaru ni izjema. Zato nikar ne pozabite na ketchup, če greste na piknik z mularijo!
GORČICA THOMY pa je tako ali tako sinonim za piknike. Nič tudi ne bo narobe, če zarebrnice (kotlete) premažemo z gorčico še predno jih položimo na žar.
TOP 2 gorčica-ketchup - THOMY je kombinacija prejšnjih dveh. Je povsem nov izdelek v našem prodajnem asorti-manu. Brez ketchupa in gorčice ni pravega hamburgerja, zato TOP 2 le vzemite s seboj, če so med vami “hamburger-jedci”.
ČEVAP, KOKO in MEŠANICA ZAČIMB ZA SVINJINO
-	MAESTRO nam obogatijo okuse posameznih jedi na žaru, tudi tistih, katere že dobro poznamo. Opozoril bi vas na MEŠANICO ZAČIMB ZA MEDITERANSKE JEDI: z
njo lahko začinite zelenjavo na žaru (jajčevce, bučke, korenček...).
GOBICE-GOSAD so prav tako odlična priloga k mesu ali zelenjavi na žaru in prav nič dela nimamo z njimi.
Za današnjo številko smo za vas izbrali recept za pripravo marinade za kg piščančjega mesa na žaru (še posebej ga priporočamo za pripravo piščančjih perutničk na žaru):
• jedilna žlica gorčice Thomy
• kavna žlica mešanice mediteranskih začimb Maestro
• kavna žlica mešanice KOKO Maestro
• kavna žlica Začinke Maestro
• 2 jedilni žlici konjaka ali belega vina
• jedilna žlica olivnega olja
• Sestavine dobro zmešate in s tako pripravljeno marinado namažete piščančje meso. Čez noč ga pustite stati v hladilniku, ali pa vsaj nekaj ur pred piknikom.
ALJAŽ PODLOGAR
ZAČIMBE - "pika
ŽAJBELJ “ sveta trava”
Salvia officinalis L. družina: ustnatice (Labiatae) druga imena: čisteč, kadulja, prava kadulja, vrtni žajbelj, žajbel, žavbej, žlahtni žajbel
Splošno o začimbi
Ime rastline Salvia officinalis govori predvsem o njenih zdravilnih učinkih; salvare v latinščini pomeni zdraviti, of-ficina - pomeni lekarna. Ne glede na njene pomembne zdravilne učinke je
Več sonca - več eteričnega olja
Ista rastlinska vrsta ne vsebuje vedno enake količine niti enake kvalitete eteričnega olja.
V	okviru ene vrste obstajajo fiziološke varietete, ki se medsebojno razlikujejo po sestavi eteričnega olja.
Tudi iste začimbe iz različnih klimatskih območij vsebujejo različne količine eteričnega olja.
Vsebnost eteričnega olja/ml v lOOg analiziranega vzorca/pri belem popru
izvrstna, splošno znana začimba. Za Rimljane je bila “ herba sacra “ - sveta trava, za časa Karla Velikega so jo morali gojiti v vsakem samostanskem vrtu. Domovina žajblja je Sredozemlje in Mala Azija.
Žajbelj je nizek, večleten grmiček, visok do 60 cm, močno razvejan in v spodnjem delu olesenel. Listi so jajčaste oblike, na obeh straneh žametno - dlakavi, dolgi 3-10 cm. Cvetovi so vijoličaste, redkeje bele barve. Žajbelj je cenjena medonosna rastlina. Gojen uspeva po vsej Evropi.
varira od 1,6 do 3, pri črnem popru od 1,8 do 4, pri muškatnem orehu od 3 do 8, pri ingverju od 1 do 4, pri kumini od 2 do 6.
Tropske rastline so najbogatejše z eteričnim oljem. Manj je sonca, manj je eteričnega olja v rastlini, saj imata svetloba in temperatura večjo vlogo pri biosintezi eteričnega olja kot sama podlaga in zemljišče.
HELENA ČOK
Razmnožujemo ga s semeni in deljenjem starih grmičkov. Listke in vršičke pobiramo v fazi polnega cvetenja rastline in jih posušimo.
Uporaba v kuhiniji
Kot začimbo uporabljamo sveže ali posušene liste in cvetne vršičke, ki jih hrani dodamo cele ali mlete.
Žajbelj ima močan, nekoliko grenak in smolnast okus, zato ga uporabljamo v majhnih količinah. En suhi listek zadostuje za en večji zrezek. Najbolje razvije svojo aromo, če ga skupaj z mesom popražimo na maščobi. Kot začimbo ga najbolj cenijo Američani. Z njim začinjajo svinjino, klobase, sir in pečene ribe. Angleži ga dodajo v nadeve za race in gosi, Francozi pa v različne klobase.
Pri nas z njim začinjamo pečenke iz divjačine, jagnjetino, pečenke iz svinjskega mesa, nekatere ribe, posebno jegulje in marinade za ribe. Odlično se poda v nadeve za meso.
Dobro se kombinira z česnom in čebulo, pa tudi s šetrajem, timijanom in pehtranom.
Žajbelj preprečuje žarkost maščobe, zato ga uporabljamo kot antioksidant v mesni industriji.
HELENA ČOK
ZANIMIVOSTI	IZ
NOVI IZD
©UVf
polnjene s papriko 280 g
S tem izdelkom je zaokrožena Drogina ponudba oliv, ki je doslej obsegala črne in zelene olive v treh različno velikih pakiranjih (280g, 700g, 2300g).
Zelene olive, polnjene z rdečo papriko v blagem slanem nalivu, se lahko uporablja kot dodatek k narezkom, k različnim vrstam sira, zaradi svojega izgleda pa največkrat za garniranje različnih jedi in pijač. Z olivami pa lahko pripravimo tudi topli obrok.
Predlagamo riž z olivami in slanino:
2 čebuli in 150g mesnate prekajene slanine narežemo na drobne kocke, lOOg oliv, polnjenih s papriko pa na kolobarje. V ponvi segrejemo olje in v njem posteklenimo kocke slanine, nato dodamo čebulo in jo dušimo, da postekleni. Dodamo še 250g riža parboiled (Zlato polje) in vse skupaj med nenehnim mešanjem rahlo prepražimo. Nazadnje prelijemo 1/4 goveje juhe iz jušne kocke ter rahlo in previdno vmešamo narezane olive. Solimo in kuhamo na majhnem plamenu 15
minut	”	w
NOVI IZDELKI
n LIVELLO
JONTROl ---
1000 g
#
4CMUHO ***** Atrtnnoki cmioo
T«—■gLi—
Kavno mešanico BARCAFFE BAR smo pripravili za najbolj zahtevne pivce kave v gostinskih lokalih. V njej so skrbno Izbrane visokokvalitetne višinske ameriške in afriške kave, ki zagotavljajo prefinjen okus in aromo. Mešanica je nekoliko močneje pražena, saj je namenjena kuhanju kave na espresso aparatih. Tako smo se približali okusu pravega italijanskega espressa z značilnim okusom kave BARCAFFE, kije sinonim za dobro kavo in je narejena po slovenskem okusu.
Predelana Je s pomočjo vrhunske tehnologije In pod nadzorom Droginih strokovnjakov.
Kavo pražimo za vsakega naročnika posebej, kar daje kavi željeno svežost. Praženje za znanega kupca in skrb za
ohranjanje željene kvalitete kave nas Je prisilila v skrajšanje rbka trajanja na tri mesece
BARCAFFČ BAR je pakirana v vrečko z ventilom, ki onemogoča dostop zraka. S tem dlje časa zadrži lastnosti sveže praženi kave, poleg tega pa s stiskom zaprte vrečke lahko zaznamo prijetno kavino aromo.
PORTOROŽ
SINDIKALNI KOTIČEK ŠTIRI MERILA PLUS EISIO
Predstavnikom delavcev v Svetu delavcev in predstavnikom sindikatov je bilo obrazloženo, da pridejo v našo družbo strokovnjaki organizacije PISK, d.o.o., Maribor (sistem REFE), in sicer s poudarkom, da ne gre za ugotavljanje presežnih delavcev, pač pa naj bi le-ti ugotavljali racionalnost delovnih postopkov in obseg dela posameznikov. Ne glede na to obrazložitev, je REFA v svojih delnih poročilih do danes že podala predloge presežnih delavcev. Tako je prihod predstavnikov REFE v našo družbo prinesel velik nemir med delavci na vseh ravneh.
Zaposlenim in še posebej sindikatom je pomembna racionalnost delovnih postopkov in optimalno število zaposlenih, ker je le to eden izmed pogojev da družba uspešno posluje. Navkljub vsemu pa moramo z veliko mero odgovornosti obravnavati predloge predstavnikov REFE. Zavedati se moramo, da gre za zelo občutljiva področja, saj vsak potrebuje delo, za lastno eksistenco, pa tudi za eksistenco družine. DROGA je družba z velikimi možnimi perspektivami za širjenje programov, tako da bi morala svojo
kakovost pokazati tudi s tem, da za slehernega delavca poišče primerno delo.
Kot predsednica sindikatov DROGE sem dolžna, da vas seznanim, kaj piše o ugotavljanju presežnih delavcev v Kolektivni pogodbi za kmetijstvo in živilsko industrijo v Sloveniji, ki po zadnjih informacijah velja do 30.09. 1997.
Temeljno pravilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost, ki se ugotavlja najmanj eno leto za nazaj, ko nastane potreba za ugotavljanje pre-
sežnih delavcev. Ker pri nas nimamo pravil za ugotavljanje delovne uspešnosti, smo tako vsi enako uspešni. V primeru enake delovne uspešnosti delavcev se kot prvo korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo. Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo se ugotavlja na podlagi sistematizacije delovnih mest.
Drugo merilo so delovne izkušnje. To
merilo se upošteva v primeru enake
delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami ( ob enaki delovni usposobljenosti in izobrazbi).
Tretje merilo je delovna doba. To merilo se upošteva v primeru enake uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo ( ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Četrto merilo je zdrastveno stanje delavca ( v upoštev pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Peto merilo je socialno stanje. Upošteva se, če imajo delavci iste kategorije, enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo v zasebnih in mešanih podjetij.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
A. KUBI
SVET DELAVCEV
PRIPRAVA NA JULIJSKO SEJO
Na pravilnik o določanju in reševanju presežnih delavcev so prišle od vseh članov Sveta delavcev pripombe in dopolnila.
Komisija, ki jo je imenoval Svet delavcev, je pregledala vse pripombe na svojem sestanku, dne 15.5.1997. Ses-
tanka se je udeležila tudi predsednica sindikata ga. Alenka Rubik.
Skupne pripombe Sveta delavcev in Sindikata so bile posredovane upravi. Pri usklajevanju pripomb ni prišlo do uskladitve z upravo pri 56. členu pravilnika.
V	torek, 22.7.1997, je predvidena 10. redna seja Sveta delavcev, zato so vaše pobude in vprašanja dobrodošle.
ZDENKA HRIBAR
POSLOVNA INFORMATIKA
TRG POSLOVNIH INFORMACIJ V SLOVENIJI
ICPE (International Center for Pro-motion of Enterprises) je v juniju organiziral četrto delavnico pod naslovom Trg poslovnih informacij v Sloveniji. Predstavljeno je bilo več poslov-no-informacijskih sistemov, ki omogočajo dostop do različnih pomebnej-ših poslovnih informacij.
Eden izmed sistemov je GV IN, ki ga pripravlja založniška skupina Gospodarski vestnik in omogoča dostop do najpomembnejših finančnih podat-
kov. Sistem koristi že približno 30.000 članov. S plačano mesečno začetno članarino, ki znaša 7.500 SIT, se pridobi geslo, s katerim lahko vstopamo v sistem.
Naročnikom sta na voljo podatkovni bazi Časniki in revije ter Denar in trg.
V	prvi bazi lahko naročniki brskajo po vsebini časnika Finance in revij Gospodarski vestnik, Manager, Pravna praksa in Podjetje in delo. Na voljo so vse izdaje od leta 1993 do najnovejše in celo članki, ki bodo šele objavljeni. Članek se dobi s polnim tekstom. Baza Trg in denar ponuja številke s področja deviznih tečajev, obrestnih mer in vrednostnih papirjev. Tu imamo možnost iskanja med različnimi vrstami podatkov in sicer med deviznimi tečaji Banke Slovenije, menjalniškimi in podjetniškimi tečaji izbranih bank in menjalnic, obrestnimi merami in vrednostnimi papirji. Izberemo lahko določeno valuto, njeno gibanje v določenem časovnem obdobju in si to izpišemo v obliki tabele ali grafa na zaslon ali tiskalnik.
Druga rublika v bazi Denar in trg so obrestne mere, kjer lahko izbiramo med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami. Po medbančnih obrestnih merah lahko tudi ugotovimo, po kakšnih obrestih si banke posojajo denar med seboj.
Najbolj skromna po obsegu pa je tretja rubrika Vrednostni papirji in to zato, ker pri nas še ni toliko vrednostnih papirjev, s katerimi bi se trgovalo na ljubljanski borzi. Podatki se vnašajo v bazo od leta 1994 dalje z enodnevnim zamikom.
O	«=*
Pri GV IN mislijo celotno bazo Denar in trg razširiti s še eno rubriko Statistični podatki za celotno gospodarstvo in posamezno panogo.
GV IN omogoča 14-dnevno brezplačno preskušanje poslovno-informa-cijskega sistema na internetnem naslovu: www.gwestnik.si.
Da bi prišli čim hitreje in učinkoviteje do poslovnih informacij, bom naslednjič predstavila programa Trade Point Slovenija in Knight-Ridder Information - Who Are We ?
A. KUBIK
KNJIŽNE NOVOSTI
Psihologija.Vpliv naravnega in družbenega okolja.
SPILLANE, Mary: KAKO se predstavimo : vodnik do osebne podobe za ženske in moške, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1997
Poleg dosežkov, znanja in izkušenj je zelo pomembno tudi, kakšen vtis naredite na ljudi. Knjiga je polna informacij za vse, ki bi radi uspeli v vedno bolj konkurenčnem poslovnem svetu. Nasveti so namenjeni tako ženskam in moškim, ki delajo v velikih poslovnih družbah, kot tistim v majhnih podjetjih, in skuša prečkati narodnostne in kulturne meje. Skuša svetovati tako, da bi bili napotki primerni za profitne in neprofitne dejavnosti. V knjigi izvemo, kako postanemo mojster v nastopanju na sestankih in v javnosti, kako si s pametno izbiro barve oblačil dopolnjujemo garderobo in kako z ustreznim videzom, glasom in govorico telesa boljše komuniciramo z drugimi.
Računalništvo. Grafika.
PARKER, Roger C.: GRAFIČNO ob likovanje, ljubljana, Pasadena, 1997
Knjiga na zgoščen in jasen način razlaga tipografska pravila. V grafični umetnosti obstajajo nekatera skupna pravila, ki veljajo za različne tehnike in tehnologije. Računalniška tehnologija je prinesla orodja, ki zmorejo različne operacije za posamezna področja tiskarstva. Priročnik najprej obdela elemente oblikovanja, ki so osnova za poznejše delo. Razlaga vrsto izrazov in pojmov, ki jih moramo poznati in razumeti pri grafičnem oblikovanju. Razloženi so pojmi, ki opisujejo črko kot nosilec sporočila v vseh njenih oblikah, ki vladajo v besedi, vrstici in stavku. V knjigi najdemo veliko navodil nasvetov in opozoril za dobro oblikovanje.
Farmacija. Kemične snovi. Preskušanja. Kvaliteta.
PREDPISI OECD o dobri laboratorijski praksi (GLP): monografija o okolju št.45, Ljubljana, Kemijski Inštitut Ljubljana, 1997
Dopolnjeno slovensko izdajo je pripravil dr. Mirko Prošek po predlogi Principles of GLP ki jo je 1992 leta izdala Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj v Parizu. Osnovno načelo zakonodaje je, da mora
ovrednotenje nevarnosti povezanih s kemičnimi snovmi sloneti na rezultatih testiranj, katerih kakovost je zagotovljena. GLP je vodilni koncept, ki zajema organizacijske procese in pogoje načrtovanje laboratorijskih poskusov, njihovo izvajanje, kontrolo, dokumentiranje in poročanje. Izdajanje podatkov ima tudi mednarodno razsežnost. Podatke oziroma rezultate testiranj pridobljenih od drugih držav lahko kot podlago uporabimo za nadaljnjo delo, tako se izognemo podvajanju testiranj in s tem prihranimo stroške državi in industriji.
Jezikoslovje. Literarna veda. Slovarji.
SNOJ, Marko: SLOVENSKI etimološki slovar, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1997 ( Zbirka Cicero)
Slovar je zasnovan kot jezikovni priročnik, s katerim lahko uporabnik izve, od kod izvirajo današnje slovenske knjižne besede in kaj so prvotno pomenile. Etimologija z ugotavljanjem izvora in prvotnega pomena besed išče razloge za poimenovanje vsega, kar nas obdaja. Z etimološkega stališča obravnavano besedišče sodobnega slovenskega knjižnega jezika, slovar obravnava tudi tujke, če le niso ozko strokovne. Se pravi, ne obravnava vse besedne družine, ki jih pozna slovenski knjižni jezik, temveč le najbolj razširjene in splošno znane. Obravnava tudi nekaj besed, ki so mlajše od SSKJ, uporabljamo pa jih tudi v knjižnem jeziku, npr. bumbar, bajs. Slovar vsebuje tudi etimološke razlage mnogih tujk, mladih izposojenk in neologizmov.
Grafični prikazi. Slovenija
ATLAS slovenskih mest, 1 .izd., 1.natis, 1: 10.500, Ljubljana, Novi Forum, 1997
Knjiga je koristen priročnik za vse, ki želijo pred odhodom na službeno pot preveriti, kako najhitreje in brez odvečnega iskanja ter spraševanja priti na cilj. Jedro knjige so načrti 25 največjih slovenskih mest. Vsako mesto je prikazano na panoramski fotografiji. Poleg tega Atlas vsebuje vse najpomembnejše naslove javnih in kulturnih ustanov ter njihove telefonske številke.
A. KUBIK
PORTOROŽ
NOVICA IZ PC ARGO
DOLGO VROČE POLETJE V ARGL
Poletje in dopusti, to gre skupaj, a ne povsod. Naših solinarjev že nima smisla spraševati, kje bodo preživeli poletje, saj je to glavna sezona proizvodnje. Tako sem se odpravila v PC Argo, kjer je ravno tako zelo živahno in delovno. Želela sem povprašati sodelavce, kje bodo preživeli dopust.
Pa so me takoj zaustavili, da imajo zaradi velikega povpraševanja po pašteti vse sobote delovne ter le en teden kolektivnega dopusta v avgustu. Upajo lfe, da bodo to poletje uspeli preživeti, saj je vročina, ki so ji izpostavljeni pri proizvodnji paštete, neznosna. Gre za proizvodnjo, kjer so delavci poleg vročine izpostavljeni tudi velikim količinam pare. Temperaturne razlike pri delu so velike: hladilnica za perutninsko meso na eni in kuhanje mesa na drugi strani.
Odgovore na vprašanje, kaj se bo ukrenilo na tem področju, sem poiskala pri direktorici PC Argo Sonji Podlogar, pomočniku Mitji Dolherju in vodji proizvodnje Zdenki Hribar. Vodstveni delavci se še kako dobro zavedajo problemov, ki jih imajo delavci, vendar so omejeni s staro stavbo, ki bi morala biti za boljše prezračevanje mnogo višja. TUdi
okna so premajhna, zato se bo poskusno naredilo okno, širine 1 m in dolžine 2 m. Odstranjeno kopelitno steklo se bo nadomestilo s primerno mrežo, ki preprečuje vstop insektom. Ventilatorja pa sta že vgrajena. Način kuhanja je tak, da brez pare ne gre, omogočiti je potrebno le čimboljše odvajanje pare. Vse te probleme se bo upoštevalo pri postavitvi nove proizvodne hale, za sedaj se iščejo rešitve, ki lahko le omilijo težave, odpraviti pa jih, žal, ne morejo.
Sodelavci iz PC Arga se radi spomnijo tudi izleta na Češko. Enzo Scotto di Minico je povedal, da so izlet organizirali že devetič, letos med 13. in 15. junijem. Udeležilo se ga je 36 “argovcev” in vsi zatrjujejo, da so se imeli zelo lepo. Poleg ogledov kulturnih znamenitosti je bilo veselo in nepozabno tudi druženje. Slavica Kocijančič je dejala, da zelo rada potuje in ni ji žal, da je šla, je pa družinski proračun osušen tako, da bo preostanek dopusta z družino preživela kar doma. Žal ni edina!
TJAŠA ULČAR-JESIH
KRVODAJALSTVO
SKRB	ZA	SO
V	PC G
Kri je najbolj dragocena tekočina. Ljudi, ki so pripravljeni darovati to dragocenost sočloveku, marsikdaj ne poznamo, pa živijo ob nas. Morda so naši sodelavci, pa niti ne vemo za njihovo humanost.
Krvodajalci v PC GOSAD so :
ZDENKA MEDIK ANA KREČ JOŽICA PLANINC ANKA PLOH MAJDA PLOH METKA PIŠEK MARIJA ŠKRINJAR
STANISLAV BAUMAN SREČKO DEČKO BORIS ČULEK DANILO JANEŽIČ ALOJZ JANEŽIČ FRANC NIDORFER
branko Škrinjar
ANTON TAKLEC FRANC TRSTENJAK
NAŠ GLAS
NAŠ UGANKAR
V	eni od lanskih številk smo vam že predstavili avtorja križank, g. Jožeta BORKA. Ta zagnani ugankar (zaposlen v PC Gosad) je član več ugankarskih društev. Na žalost nima sreče z zdravjem, toda brskanje po neizmerni zakladnici besed in besednih iger mu je tako zlezlo pod kožo, da ga od tega zanimivega konjička ne odvrneta ne bolezen ne hospitalizacija v bolnišnici; pri ustvarjanju se ne pusti motiti! Njegove križanke prihajajo v uredništvo točno in brez zamud, zato je prav, da se mu zahvalimo za zvrhano mero dobre volje do sodelovanja in obenem prosimo, naj še naprej vztraja ter nam pomaga oblikovati naše priljubljeno glasilo. Želimo mu dosti zanimivih ugankarskih “pogruntavščin”, predvsem pa dosti zdravja!
UREDNIŠKI ODBOR
Največkrat, več kot 30- krat, je daroval kri g. FRANC NIDORFER.
Žal je krvodajalcev vedno manj. Morda so za to zdravstveni razlogi, morda pa tudi strah pred zdravnikom. Upam, da se bodo predvsem mladi bolj odločali za to humano dejanje. Vsem, ki pa so že darovali kri, naj se zahvalimo vsaj s tem skromnim člankom.
DANICA KRANJC
IZOBRAŽEVANJE
DA BI PISALI LEPŠE IN BOUE
Kako napisati novinarsko besedilo, da bo doseglo svoj namen, je bila ena izmed tem obravnavanih na novinarski delavnici, organizirani konec junija v sejni sobi sedeža družbe Droga Portorož. Delavnice se je udeležil uredniški odbor glasila Naš glas z dopisniki ter gostji, ga. Darja Zgonc, novinarka POP TV, in ga. Jana Bleiweis, urednica Merkatorjevega glasila. Delavnica je bila organizirana z namenom, da člani uredniškega odbora in dopisniki ugotovimo, koliko so naši prispevki še zanimivi in kakšne so vsebinske in oblikovne novosti, ki jih glasilo potrebu-
Ga. Zgonc je prisotnim na kratko predstavila novinarske zvrsti ter nakazala napake, ki jih dopisniki pogosto delamo pri pisanju. Še enkrat je poudarila, tako kot na prvi novinarski delavnici, da moramo pisati enostavno, jasno, barvito, izogibati se moramo subjektivnim komentarjem, retoričnim vprašanjem in presežnikom. Pisati moramo kratko; misliti moramo na ciljno javnost, na bralce z različno kulturo branja.
Ga. Bleiweis je opozorila na naravo podjetniških glasil oz. na poslanstvo,
združenje FEIEA-Evropsko federacijo nacionalnih združenj urednikov in novinarjev podjetniških časopisov ter možnost sodelovanja na tekmovanju za najboljši evropski podjetniški časopis v okviru združenja.
Merkatorjevo glasilo se je na tem tekmovanju uvrstilo na tretje mesto. Ga. Bleiweis je menila, da je Drogino glasilo vsebinsko in oblikovno primerno za taka in podobna tekmovanja. Srečanje uredniškega odbora z dopisniki v tako velikem številu ni pogost pojav, zato smo ga izkoristili za izmen-
je. Gostji pa sta bili povabljeni zato, da nas kot zunanji opazovalki opozorita na napake in morda tudi prednosti časopisa, ki jih sami, zaradi vezanosti na okolje, ne vidimo. Menili smo, da se nam bodo ob izmenjavi izkušenj z urednico glasila, ki ga tiskajo v 11000 izvodih, porodile nove, za naše glasilo koristne zamisli.
ki ga glasila imajo, ter na odnos med izdajateljem glasila in tistim, ki mu je sporočilo namenjeno. Menila je, da pri podjetniških glasilih ni cenzura tista, ki ovira odprtost pisanja, temveč avtocenzura, ki jo narekuje strah pred izgubo zaposlitve. Pri dopisnikih internih glasil je v večji ali manjši meri vedno prisotna. Predstavila nam je
javo mnenj in idej o morebitnih vsebinskih in oblikovnih spremembah glasila, za kritiko posameznih rubrik, pa tudi za to, da si medsebojno vlijemo novih moči pri ustvarjanju glasila.
MAJDA VLAČIČ
NAŠA SREČANJA
DROGINA POPOPRANA ZABAVA
■m
V soboto, 21. junija, smo se sodelavci Droge srečali v Ankaranu na terasi hotela Adria Convent, da bi popoprali vse nevšečnosti, ki so se nabrale v prvi polovici letošnjega leta. Srečanje se je začelo že v dopoldanskem času (kot ponavadi) s podajanjem večjih in manjših žogic. V stilu Drogine razkropljenosti so potekala tudi športna srečanja. V tenisu so se pomerili v Strunjanu na igrišču Sa-linera, v malem nogometu pa pri osnovni šoli Ankaran. Z združenimi močmi sta v tenisu premagala nasprotnike Emil Šmid in Marjan Fišer, v malem
nogometu pa je slavila ekipa absolutne in očitne premoči (AOP). Da njihova prizadevanja ne bi ostala anonimna, so poskrbeli sodelavci marketinga, ko so na večernem delu zabave razglasili njihov uspeh in jim podelili pokale. Očitno so bili pokali preveliki, saj je bila steklenica Whiskyja, ki sta jo prejela drugouvrščena v tenisu, v trenutku prazna (šola za drugič - pokali manjši ali steklenica večja). Ko smo že pri količinah, naj omenimo, da nekaterim sodelavcem obilna večerja ni bila dovolj, saj so se z dušo in predvsem telesom trudi-
NAŠA SREČANJA
li, da bi prvi izpraznili krožnjke makaronov. To ja bilo sicer le eno izmed prehrambenih tekmovanj tega večera.
Da bi bilo veselje zagotovljeno, smo na veselico povabili ekipo TV Popra, ki je s seboj pripeljala znane slovenske zvezdnike: “Baleno Hladne, Cirila Zlobca, Deja Mušiča in znanega reporterja Janeza Belino". Med skeči TV Popra in našimi tekmovanji smo lahko zaplesali ob prijetni glasbi Faraonov. Noč je bila resnično prekratka.
MAJDA VLAČIČ IN KATJA ULJAN
GREMO V GORE
NEKAJ NASVETOV ZA VARNO HOJO
Vedno več ljudi se odloča preživeti del poletnega dopusta v gorah, daleč od vsakdanjega življenja. Za tiste, ki še nimate izkušenj s hojo in gibanjem v gorah, ne bo odveč nekaj osnovnih nasvetov.
Skrbno načrtujmo poti in izbirajmo cilje, primerne svojim sposobnostim in znanju. Na razpolago je veliko literature in vodnikov, kjer se lahko natančno poučite o težavnosti in zahtevnosti poti v slovenskih in drugih gorah. Sposodite si jih lahko v vseh knjižnicah, nabavite pa jih v večini knjigarn ali v ekonomatu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani.
Na zahtevne ture odhajajmo le dobro telesno in psihično pripravljeni. Začnimo z lažjimi in nezahtevnimi turami, da si pridobimo izkušnje. Otrok ne silimo na izpostavljene poti, da se jim gore ne zamerijo še preden jih spoznajo in vzljubijo.
Primerno se oblecimo in opremimo ter
ne pozabimo na ustrezno hrano.
Danes le nekaj napotkov o oblačilih, obutvi in drugi najpomembnejši opremi za varno hojo in gibanje v gorah.
ČEVLJI
So najpomembnejši za varno gibanje v gorah. Bodimo zahtevni, ker s slabimi čevlji ne pridemo daleč. Čevlji naj bodo trpežni, visoki, s hrapavim podplatom iz rebraste gume (najboljši podplati so z rumeno oznako in napisom vibram) ali čepki. Čevlji naj ne prepuščajo vlage (lahko so usnjeni ali iz drugih sodobnih materialov: goretex, simpatex...), ne smejo biti pretesni, pa tudi preveliki ne. Poleti in tudi pozimi za nezahtevne ture zadoščajo lažji čevlji. Na izbiro je veliko različnih vrst t.i. treking čevljev. Za visokogorje, za hojo po grobem skalovju, po meliščih, snežiščih in ledenikih, obujemo težke gorske čevlje.
Ne pozabimo: nove čevlje ali obuvalo, ki ga daljši čas nismo nosili, uhodimo na krajših izletih. Pomembna je tudi impregnacija obuvala (dobi se različna sredstva).
NOGAVICE
Prilegajo naj se nogi, naj ne bo gub, da ne bo žuljev in odrgnin. Mnogi nosijo dvojne: tenke bombažne, nad njimi pa debelejše volnene. Zdaj so na razpolago kratke nogavice in dokolenke iz mikrovlaken, ki “dihajo”, so mehke in izredno prijetne.
PERILO, SRAJCE, PULOVER
Za poletne in lažje ture ustrezajo bombažno perilo in flanelaste srajce.
Za visokogorje in zimo se obnese peri-
lo	in srajce iz različnih termomateri-alov. V preteklosti nepogrešljive vol-
nene puloveije, so zamenjala oblačila iz kosmičastega pletiva (flis, felpe) - so topla, prijetno mehka, predvsem pa zelo lahka. Praktične so jope s krajšo ali daljšo zadrgo, ki jo lahko po potrebi odpnemo. Raje oblecite dve tanjši oblačili kot pa en sam težek pulover.
HLAČE
Pumparice, nekoč tako značilne za planince, so danes zamenjale dolge hlače (treking hlače) iz različnih mo-
dernih tkanin, ki dihajo, a ne prepuščajo mokrote (vsaj tako nas prepričujejo proizvajalci). Izbira hlač je velika. Glede na potrebe se odločamo med lahkimi (poletnimi, bombažnimi) in toplejšimi, težjimi (n. pr. iz volnenega lasteksa).
Na zahtevne ture ne hodimo v kratkih hlačah. Tudi za izlete po gozdovih in zaraščene poti priporočam dolge hlače (zaščita pred klopi).
VETRNI JOPIČ (ANORAK)
Je obvezen del opreme za vsako turo, ker se v hribih (tudi na nizkih) vreme
izredno hitro spremeni. Varuje nas pred vetrom in padavinami, pa tudi pred mrazom. Obvezna je kapuca. Če nameravamo večkrat v hribe je prav, da si nabavimo dobro vetrovko iz nepremočljivega materiala (goretex ali podobnega), ki je sicer dražja, vendar nas nekoliko bolje obvaruje pred močo.
Ostala oblačila: vetrne hlače (zaščita pred vetrom in mokroto), pelerina s kapuco, ki zaščiti tudi nahrbtnik, pokrivala: tople kape, ki nas varujejo pred mrazom, in klobučki, ki nas varu-
Planinski čevlji
GREMO V GORE
Nahrbtnik
jejo pred sončnimi žarki, rokavice. Nikar ne pozabimo na očala in kremo za sončenje (močni UV- žarki), zemljevide, pribor za prvo pomoč, fotoaparat
in podobno.
V	zadnjem času so postale sestavni del opreme tudi palice (lahko so smučarske, bolj praktične pa so zložljive). Predvsem starejšim so v veliko pomoč pri hoji zaradi razbremenitve kolen.
NAHRBTNIK
Je naš nepogrešljiv spremljevalec na vseh poteh, v lahkem in zahtevnem svetu. Sodobni nahrbtniki so prilago-
jeni najrazličnejšim zahtevam: mali za enodnevne izlete, za večdnevne ture, za plezanje itd. Izbiramo velikost glede na naše namene, mora pa se lepo prilegati hrbtu, žepi naj ne visijo, ampak naj bodo prišiti. Žepi so sicer praktični za razporeditev stvari, naj pa jih ne bo preveč, ker nas ovirajo pri hoji. Nahrbtniki so iz nepremočljivega materiala, vendar pri dolgotrajnih in močnih padavinah ne ostane noben nahrbtnik suh. Zato priporočam, da vse, kar nosite v nahrbtniku, razporedite v plastične vrečke, ki dodatno zaščitijo predmete.
Za gibanje v “pravih gorah”, za zelo zahtevne ture je seveda potrebna še dodatna oprema: cepin, dereze, čelada, plezalni pas, vponke.
KAKO DO OPREME?
Danes je veliko trgovin s športno opremo, kjer najdemo vse navedeno in še marsikaj drugega.
Opremo nabavljamo postopoma, po kosih. Ko smo končno opremljeni, opremo le še obnavljamo in dokupu-jemo glede na naše potrebe.
SREČNO
IN NAJ VAM SIJE SONCE!
MARUŠKA LENARČIČ
ZANIMIVOSTI
LJUDSKA MODROST O VREMENU
JULIJ - MALI SRPAN IN AVGUST - VELIKI SRPAN
Meseca poletne pripeke sta obenem meseca osvežujočih, dobrodošlih ploh, pa tudi nič kaj dobrodošlih toč in neviht. Prehladni dnevi in predolga deževja niso v prid niti kmetovalcu, čigar žetev in letina sta v veliki meri odvisna prav od poletja. Ni torej čudno, če so dež, suša in grmenje tisti, katere je naš prednik najpogosteje vpletal v poletne vremenske pregovore, medtem ko se je zaskrbljeno oziral preko polja in v nebo.
• Če so malega srpana hladni, mokri dnevi, bodo prazni sodi, prazni hlevi.
• Če Cirila in Metoda (5. julij) dež pere, orehe in kostanj z drevja obere.
• Če je Aleš (17. julij) soparen in suh, si napravi za zimo topel kožuh.
• Sv. Marjeta grom in strelo obeta (20. julij).
• Če na sv. Marjete lije, seno na travnikih gnije.
• Če se avgusta zjutraj megla dviguje, slabo vreme napoveduje.
• Če na sv. Lovrenca grmi (10. avgust), tisto jesen kostanja ni.
• Če velikega šmarna sonce peče (15. avgust), dobro vince v sod priteče.
• Med za potice popijejo sv. Jerneja meglice (24. avgust).
• Če se velikega srpana po gorah kadi (meglice), kupi si kožuh za zimske dni.
SONJA POŽAR
'•*&' -- Z. Z 'Sr/y,yf,„ -
M.. *~y~ Jt.S~.tfs -	-■
^ 2 - /
V'
Prvi zapiski meteoroloških opazovanj v Ljubljani, naslovna stran Meteorološkega dnevnika iz leta 1850
Im-
(Prijeten dopust t27am želi NAŠ GLAS
MAMIC, ZA IZLET
NAŠ GLAS -TUDI TVOJ GLAS
SPOZNAJMO SVOJO OKOLICO
Bi radi še bolje spoznali zanimivosti in lepote naše okolice ?
Vzemite si čas in preglejte Planinski vodnik: Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras, ki ga je pred nedavnim izdala Planinska zveza Slovenije, kupite pa ga lahko v vseh knjigarnah za 1900 SIT. Že v tem mesecu bo izšel, kot nepogrešljiv pripomoček, tudi zemljevid teh krajev.
Vodnik so napisali poznavalci naštetih krajev Karlo Kocjančič, Branko Bratož in mnogi sodelavci. Vsebuje opise markiranih krožnih in tranzverzalnih poti: pot gradov, Lačna - Mlini - Lačna, dostope na Slavnik, Kojnik -Žbevnica, Kampel - Pomjan -Kampel, po dolini Dragonje ter po Divaškem in Sežanskem Krasu ter Brkinih.
Poleg opisov poti in kulturno zgodovinskih znamenitosti najdemo v vodniku tudi poglavja, ki razkrivajo posebnosti in skrivnosti te nenavadne pokrajine: Rastlinski svet Slovenske Istre, Ptičji svet, Kraškega roba in Čičarije, geografski in geološki zapis in še marsikaj zanimivega. Vsekakor uporaben vodnik z mnogimi informacijami za vse, ki imajo radi te kraje in želijo doživeti njihove odmaknjene lepote.
Pojdimo v naravo odprtih oči in srca in poiščimo najlepše skrite kotičke.
MARUŠKA LENARČIČ
POTOPISI
Nekateri Drogini sotrpini smo od 5. do 8. junija rovarili po pariškem podzemlju in nadzemlju. Na trenutke pa smo si celo domišljali, da smo v raju...
Morda bi bil za začetek zanimiv nasvet, ki ga v ponudbah različnih potovalnih agencij zagotovo niste zasledili. Če imate, torej, na razpolago štiri potovalne dni in če jih nameravate zapraviti za potovanje v takšno evropsko prestolnico, kot je Pariz, potem gladko odpišite vsakršno načrtovanje. Le-to bi bilo namreč povsem neumestno, saj vaše celodnevno ogledovanje številnih kulturno - umetniških in zgodovinskih znamenitosti ne bi zadostilo kriterijem kakovosti (glej vsem bolj ali manj poznane standarde) in zato ne bi napolnilo vaše umetnosti željne dušice. Tej trditvi se pridružuje tudi povsem prizemljen fizični vidik, ki ga predstavljajo otekle noge in nepopisna utrujenost, sicer klasične spremljevalke večurne hoje in vročine. Zato upam, da v prihodnje ne boste ponavljali tovrstnih napak Droginih popotnikov, ki smo kljub temu preživeli v začetku junija nekaj prijetnih dni v Parizu.
Potem ko smo se prvi dan zgodaj zjutraj postopoma zbirali na avtobusu vsi udeleženci izleta, smo se, bolj miže kot ne, odpeljali proti Brniku. Kmalu smo ugledali našega vodiča, priletnega možakarja Jurija, ki nam je razdelil letalske karte. Takoj po checkiranju nam je organizator izleta želel že na samem letališču pričarati magično pariško vzdušje, zato nas je sodelavec iz posebne prodaje, g. Košir, presenetil z brezplačno kavo in brioši v bifeju brniškega letališča. Vendar smo se morali kmalu, ne prav posebej žalostni, vkrcati na letalo. Sledil je pretežno miren let in pristanek na letališču Charles de Gaulle. Tam nas je že čakal francoski avtobus s potrpežljivim šoferjem in odpeljal na krožni ogled Pariza. Za tiste, ki smo bili tam prvič, si je bilo nemogoče zapomniti vseh lepot, izmed katerih smo
KRTI V PARIZU
si nekatere naslednji dan ogledali tudi pobliže. Od vseh teh se spomnim le najbolj znanih: Eifflov stolp, Elizejske poljane, Napoleonov grob, palača in muzej Louvre, Slavolok zmage, pariška Sorbona, palača Opere, cerkva No-tre Dame, Saint Chapelle in Sacre Co-eur ter drugih. Že po tem, kar dolgem, krožnem ogledu Pariza, kjer smo prehajali z desnega brega reke Sene preko otoka na levi breg in obratno, mi je postalo jasno, da bi za površno umet-
niško spoznavanje Pariza rabila kar nekaj tednov. Zato, dragi bralci, v naslednjih odstavkih nikar ne pričakujte podrobnega opisa vseh naših premikov in obiskov različnih znamenitosti.
Po ogledu mesta smo se nastanili v hotelu v bližini znanega Moulin Rou-gea, na zloglasnem Pigallu, ki tako glasen spet ni bil. V hotelu, ki je veljal v najboljših pigallskih časih za nespodobno hišo, smo si lahko malce odpočili. Kasneje pa se je začelo naše spoznavanje pariškega podzemlja, katerega smo na koncu našega izleta še
najbolj obvadali. In prav zato pravim, da smo bili kot krti, ki sicer nismo kopali rovov, ampak smo samo rovarili po že utečenih in jasnih, ne prav posebej ustvarjalnih podzemnih poteh. Ves čas našega izleta smo se prav pri metroju počutili kot pravi “Francozi”. Večkrat smo namreč preverjali ta občutek tako, da sta z eno vozovnico potovala dva potnika. Tako smo se z metrojem odpeljali na večerjo na drugi konec mesta v eno izmed romun-
skih restavracij, katerih gosti smo bili, sicer na različnih predelih Pariza, tudi naslednja dva večera. Po večerji smo se namenili proti vznožju Eifllovega stolpa, kjer smo lahko po krajšem čakanju in treh dvigalih uživali v nočni panorami Pariza. To je bil tudi zaključek prvega, utrudljivega dne.
Naslednji dan smo pri zajtrku, ki je pomenil začetek vseh treh dni, pogrešali znani francoski sir. Kljub temu pa smo šli kar siti od mize. Dan je bil namenjen bolj podrobnemu spoznavanju že omenjenih pariških lepot, kjer smo bili še posebej navdušeni nad ču-
POTOPISI
dovitimi vitraži v cervi Saint Chap-pelle in Notre Dame z neprecenljivo zgodovinsko vrednostjo. Posamezni
motivi in prelivanje barv v vitražih ter sama prisotnost v svetem hramu, dajejo človeku čutiti, da se nahaja v raju (predpostavljam, da je ta občutek prijeten). Zaradi te blaženosti, pa tudi zaradi hladu, ki jo je cerkev nudila, smo si nekateri želeli ostati v tem čudovitem okolju še nekaj trenutkov, vendar pa nam naš natrpan program tega ni dovoljeval. Sledilo je kosilo v lastni režiji. Večina popotnikov sije po kosilu ogledala še Napoleonov grob. Skupini utrujencev, v kateri sem bila tudi sama, pa nadaljnji maratonski sprehodi niso dišali, tako da smo si po kosilu privoščili sproščujoč popoldan. Poiskali smo prijeten francoski lokal v latinski četrti in si naročili pijačo. Prijetno smo kramljali in končno zadihali pristen, sicer soparen in ne ravno svež, pariški zrak. Vzeli smo si čas in z zanimanjem opazovali mimoidoče. Ob našem lagodnem posedanju smo namreč kar malce pozabili na hitrost in dinamičnost življenja, ki pride v tako velikem mestu še bolj do izraza. Z naraščanjem našega dobrega raz-
položenja se je tudi vreme izboljševalo, tako da je izza oblakov kmalu pokukalo sonce. Ker smo kar nekaj
časa sedeli, smo postali ponovno lačni. Zmenili smo se, da naročimo nekaj
francoskega sira, oliv in kruha. Za popolno vzdušje pa je poskrbel ulični kitarist, ki je zapel tudi nekaj francoskih pesmi. Žal je po tem, ko mu je naša neimenovana kolegica dala (povsem neposlovno) nekaj frankov za njegov trud, odnesel svoja šila in kitaro drugam. Nanj smo kmalu pozabili, saj je nekaj trenutkov zatem za naše kratkočasje poskrbel natakar sosednjega grškega lokala, ki je na zelo zanimiv in ustvarjalen način predstavil svoj lokal (zelo zanimivo predvsem za tržnike). Poleg dobre večerje oziroma sitosti, ki jo ta zagotavlja, je imel tudi dodatno ponudbo - osvoboditev od stresa z razbijanjem krožnikov. Tudi nas se je polotila želja, da bi se na tak zabaven način rešili še tiste malenkosti stresa, kar ga je ostalo po tako čudovitem popoldnevu, vendar smo našli druge načine sproščanja .... Ko smo natakarju naročili, da mora prinesti celo, neprerezano štruco kruha, da bi ga lahko lomili, je ta pokazal na sosednjo trgovino, kjer smo se potem oskrbeli z odličnimi orjaškimi češnjami,
željenim kruhom, različnimi vrstami francoskega sira in vina. Zapustili smo
POTOPISI
naš pariški lokal in nadaljevali degustacijo ob sončnem zahodu pod Eifflovim stolpom. Dan smo sklenili z romantično nočno vožnjo po Seni z zadnjim trajektom, na katerem smo se srečali z ostalimi popotniki.
Tretji dan si je vsak organiziral po svoje. Eni so šli v evropski Disneyland, drugi v muzej Louvre, tretji pa smo si dan rezervirali predvsem za nakupovanje. Med tem smo si ogledali kulturni center Pompidou (mislim na pročelje) ter si privoščili kavico v znanem pariškem lokalu, Maximu. Poskusili smo sicer priti tudi v Louvre, pa smo si zaradi dolge vrste čakajočih ljudi premislili. Med premikanjem z enega konca mesta na drugi, smo se jezili na pariške komunalne delavce, ki ne poskrbijo, da bi se pariške lepote svetile v vsem svojem žaru. Tudi bombni napadi, odstranitev vseh košev za smeti in prisotnost narazličnejših ras in kultur niso opravičilo za vso nesnago. Zvečer smo ponovno ugotavljali, da pohajanje po mestu človeka izmuči, vendar smo šli kljub temu najprej plesat na Pigall (!!!!) in nato v enega izmed prijetnih lokalov na Mont Martru, kjer smo lahko podnevi videli razstavljene izdelke tamkajšnjih slikarjev.
Poslednji dan smo lahko izbirali med izletom v Versailles in ogledi pariških muzejev in galerij. V Versaillesu so si naši sodelavci lahko ob klasični glasbi ogledali znane, zelo lepo urejene kraljeve vrtove in kraljevo palačo Ludvika XIV, ki je sedaj prirejena v muzej. Ostali smo končno prišli do Lou-vra in Mone Lise ter tako končno opravili obvezni del izleta. Že ob šesti uri pa smo se odpravili na letališče, katerega smo zapustili čez tri ure. Ker se nam je naša "joie de vivre" iz žalosti zaradi odhoda zelo znižala, smo sklenili, da jo bomo poskusili spet obuditi s podobnim potovanjem.
KATJA ULJAN
P.S.: Ker smo se prepogosto “delali Francoze”, lahko izpeljemo nagradno igro, katere nagradno vprašanje se glasi: Katera je najbolj znana pariška dama?
Odgovore pošljite na uredništvo Našega glasu do konca avgusta s pripisom Pariz. Izmed prispelih pravilnih odgovorov bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel dve brezplačni vozovnici za metro (da gre lahko brez skrbi in sramu v paru na pariški metro).
SPONZORSTVO NOVICE IZ SILICIJEVE DOLINE
Strokovne ekskurzije bi morale biti del rednega učnega programa, vendar tega ni prinesla niti zadnja reforma fakultete. Študentje se morajo zaradi tega znajti sami in si poiskati sponzorje, ki sofinansirajo njihove ekskurzije. Nam je, poleg drugih, finančno pomagala tudi Droga Portorož, za kar se ji ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem.
Tako je nekaj absolventov računalništva lahko obiskalo Meko računalniške industrije, Silicijevo dolino. V toplem kalifornijskem vremenu smo v sodelovanju s podjetjem Aster najprej obiskali Silicon Graphics, nato Sun Microsystems, Hewlett Packard, Oracle ter Stanfordsko univerzo. “Sili-
con Valley” je pravzaprav dokaj čudno ime za ta postindustrijski kompleks, saj to pravzaprav ni dolina v pravem pomenu besede, temveč del polotoka (Kalifornijci mu ljubkovalno pravijo 1 “peninsula” ), ki se razteza od Santa Cruza na jugu do San Francisca na severu, zaključuje pa se z znamenitim mostom Golden Gate. V tem krasnem okolju z idealnimi bivalnimi pogoji imajo kar dve močni univerzi - poleg Stanfordske še Berkeley University of
California. Ugodni pogoji študija so že v začetku stoletja privabljali bistre glave z vsega sveta in tako je tudi priš-
lo	do rasti Silicijeve doline. Njen začetek pa je predstavljal Stanfordski industrijski park, nekakšna vez med izobraževanjem ter industrijo. Med prvimi študenti, ki so na lastno pest
ustanavljali podjetja za proizvodnjo elektronskih naprav, sta bila tudi Bill Hewlett in David Packard, katerih prva delavnica - garaža v Palu Altu - je danes pod spomeniškim varstvom države, saj je rojstni kraj Silicijeve doline. Podjetje Hevvlett-Packard je danes eno največjih proizvajalcev računalniške opreme in sodobne elektronike ter medicinske in merilne tehnike. Obiskali smo njihove laboratori-
je (HP Labs), ki so znotraj organizacije HP-ja v veliki meri neodvisna ustanova. Zanimivo je bilo predvsem opazovati delovne odnose, ki so v Kaliforniji precej drugačni kot v večini podjetij v Sloveniji. Predvsem novejša podjetja, kot so Silicon Graphics, Sun ter Oracle skrbijo za dobro počutje
delavcev, ki imajo ob vsakem času na voljo rekreacijske prostore (tenis igrišča, surfe, bazene...) ter več restavracij (praviloma ima vsaka etnična skupina svojo kuhinjo). Seveda pa v zameno zahtevajo “celega človeka”, dosegljivega 24 ur na dan, zato večina uslužbencev prebiva v kampusih, kjer imaš za soseda ponavadi ravno tistega iz sosednje pisarne...
Po Stanfordski univerzi nas je popeljal
iili
dolgoletni predavatelj dr.Zvonko Fazarinc, ki živi in dela v Palu Altu, predstavil pa nam je svojega naslednika na katedri za integrirane sisteme, ki nam je razložil princip izobraževanja na tej zasebni ustanovi z ogromnim kampusom. Predvsem je zanimiv podatek o šolnini, ki krepko presega deset tisoč dolarjev.
Obiske so poleg Droge omogočili še Hermes Softlab, Corex, RRC, Asyst, Lama, Point, Desk, CMI, Zav. Triglav, Bocom.Viza, Emona EEC, Logina, Ormus, Gekko, Meditrade, Papirnica Vevče, CSI, SOU ter KEFO.
MATJAŽ JOGAN
LETOVANJE
jate**
ZDRAVILIŠČE RADENCI
RADENSKA ZDRAVILIŠČA, ZDRAVILIŠKO NASELJE 14 telefon: 069 65 331
POČITNICE ZA MLADE
v hotelu Miral *** (francoska ležišča 1,40 m) s polpenzionom za dve osebi:
VIKEND PAKET 23.500 SIT (za dve osebi s polpenzionom)
5 DNEVNI PAKET 57.000 SIT (za dve osebi s polpenzionom)
7 DNEVNI PAKET 79.900 SIT (za dve osebi s polpenzionom)
POČITNICE ZA DRUŽINE
v hotelu Miral *** v dvoposteljnih sobah s 15% družinskim popustom:
VIKEND PROGRAM 14.800 SIT (na osebo)
5 DNEVNI PROGRAM 31.300 SIT (na osebo s popustom)
7 DNEVNI PROGRAM 39.270 SIT (na osebo s popustom)
Družinski popust velja do 20. avgusta 1997.
Pet in sedem dnevni programi vsebujejo:
5 ali 7 polpenzionov, jutranjo gimnastiko in vodno aerobiko, kopanje v Termah Radenci, 10 minutni posvet pri zdravniku, bogat animacijski program za odrasle in otroke - otroški počitniški klub (vrtec z zabavnim učenjem nemščine in angleščine)...
popusta
Slovenija
lle grem f>H\r of Hunipe *
Popusti za otroke:
otroci do 7 leta starosti (brez hrane in ležišča ) GRATIS od 7 do 12 leta 50% popusta od 12 do 15 leta 30%
Doplačila:
za namestitev v enoposteljni sobi v hotelu Miral*** 1000 SIT na dan na osebo doplačilo za polni penzion v hotelu Miral*** 1800 SIT na dan na osebo turistična taksa 130 SIT na dan na osebo
_______________POTOPISI__________________
Egipt - dežela faraonov in podjetnih Arabcev
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Aja, še ena zelo zanimiva stvar se nama je zgodila pred muzejem. Ko sva končala z nujnim zlom, sva se odpravila na potep po ulicah v bližini muzeja. Groza. Non stop so se zaletavali v naju, naju hoteli peljati v svoje trgovine ali nama kar tam prodati kakšen papirus ali skarabej (sveti hrošči v egipčanski religiji), itd. Skratka, to je bilo še bolj mučno. V bližini sva zagledala podhod, ki vodi nazaj do muzeja, nazaj v varni turistični geto. Ampak to je bilo šele neprijetno. Hodiva po stopnicah, ljudje - mladi, stari, dekleta in fantje, se nama režijo v obraz brez kakršnega koli sramu, za nameček pa še kažejo v naše noge. GROZA. Tekla, ne, letela sva po stopnicah in non stop po hodniku do zasvetišča. Čakajoč na Barbarinega očeta v prijetno hladni senci hotela Holliday Inn in kadeč šišo (vodna pipa), se nama je posvetilo. Prvič, da so naju vsi napadali po cesti, niti ni čudno. Ne rabiš napisa na čelu, da vsi vidijo v tebi turista; kratke hlače, fotoaparat okoli vratu, kamera v torbici in pogled, ki beži od točke do točke in ne more dojeti vsega naenkrat - čisto prav nama je bilo, zakaj pa “špilava silly American tourist”, ki so polni denarja, glupi pa kot noč. In drugič, mislim, da
je moralo biti za zavite Egipčanke (več kot polovica jih še nosi ferede) in za dolgosrajčne egipčane prvovrtstno do-
živetje ogled blond kocin na naših nogah (zato so tudi vsi kazali na najine noge). Groza, ti ljudje so res čisto za-plankani.
PRAVILO: V arabskih deželah ne hodi okoli v kratkih hlačah, po možnosti obleci celo srajce z dolgimi rokavi, vse stvari imej v nahrbtniku in ne glej okoli kot budalo. Ko pa si v turističnih getih, pa kakor ti prija. Za vsako stvar je čas. Aja, ko smo že pri pravilih: paziti je treba na denar in na torbe in take stvari, čeprav moram priznati, da sem imel sam več nevšečnosti v Španij, kot pa v vseh islamskih državah, ki sem jih obiskal. Pogovarjal sem se tudi z domačini in za njih baje velja, da je najbolj nizkotna stvar kraja. Ampak previdnost velja.
1.4. Saqqara, PIRAMIDE
Bil je prekrasen dan, sonce je žgalo nekje na nebu ne premočno in ne premalo, ravno prav za kratkosrajčno opremo, nobenega oblačka na vidiku, bili pa smo tam že v poznem oktobru. Sicer pa pravijo da je tako vreme sko-
raj celo leto, le jeseni in pozimi je kakšen deževen dan (to pomeni, da maksimalno dve uri dežuje).
Ta dan smo se odpravili s posojenim šoferjem (male ugodnosti poslovnih partnerjev Barbarinega očeta) do teh zgodovinskih razvalin. Saqqara in območje okoli Keopsove piramide se nahaja na obronku mesta, tako da je bila pot kar dolga, še posebej, ker smo se komaj prebijali po Kairskih prenatrpanih ulicah.
Saqqara je bil naš prvi pravi stik s pravim Egiptom. Končno smo videli piramido. Sredi čiste puščave, povsod pesek in na sredi le-tega kup lepo zloženega kamna. Prav neverjeten pogled, kot da bi sredi Portoroža pristala čezoceanka, ki bi s svojimi dvajsetimi nadstropji bila višja od Portoroških hotelov. Vendar ta piramida ni bila kot ostale, ki sem jih poznal razglednic in zgodovinskih knjig. Bila je stopničasta oz. terasasta, ne piramidasta kot ostale. Hitro smo odprli vodiče in se začeli učiti.
Sakkara je poznana po 60 m visoki stopničasti piramidi, ki jo je pred 4700
Saqqara
POTOPISI
leti postavil kralj Džoser iz 3. dinastije. Piramida je nasledila vladarski grob v obliki gomile in je imela v podnožju velikanski kompleks stavb (del teh je sedaj rekonstruiran), ki so predstavljale natančno reknostrukcijo takratnega središča prestolnice Mem-fis z vsemi palačami, da bi bila večna rezidenca mrtvega boga kralja kar najbolj podobna tisti, v kateri je živel.
V	bližini je še nekaj drugih manjših pi-
ramid in grobnic. Med drugim smo si ogledali tudi grobnico princese Idut. Imeli smo pravzprav srečo, kajti pri-klučili smo se večji skupini nemških turistov, ki so ravno vstopali, tako da nismo niti plačali vstopnine in še vodiča smo imeli zastonj. V grobnici so upodobljene freske iz vsakdanjega življenja takratnih Egipčanov. Vendar so si sledile v nekem logičnem fune-brem zaporedju. V osnovi so predstavljale pogreb in vsa ostala opravila, povezana z njim; od sejanja žita, žetve, gojenja živali, priprave hrane za posmrtno življenje, nakar so sledile freske s predelavo in pripravo živil za grob, nato mumufikacija princese, pogreb princese in na koncu je bila še velika freska, na kateri je bila upodobljena princesa, številnčno vsa živila in ostali predmeti ter daritve, s katerimi je bila princesa pokopana, da bi lahko živela v posmrtnem življenju.
Po petih litrih zaužite vode, ki smo jo medtem spili, smo se nato odpravili dalje. Na vrsti je bil kompleks okoli Keopsove piramide. Fascinantana je bila predvsem vožnja do tja. Zaradi prometne nesreče nismo mogli voziti po običajni poti, ampak smo morali
po obvoznici. Pot nas je vodila čez primestna revna naselja. Razigrani otroci so tekali za nami, osli so se postavljali na pot, hiše so bile v zadnji fazi pred zrušitvijo. Revščina, prava revščina. Vendar kot povsod v revnih deželah so bili vsi veseli, nekako zadovolji s svojo usodo in vihrali navdušeno naokrog. Tudi kasneje sem večkrat spoznal, da so preprosti ljudje nič kolikokrat bolj prisrčni, sprijazneni s svojo usodo in uživajo v vsakem trenutku, ki jim ga nudi življenje, nobene nevoščljivosti ni. Škoda da tudi pri nas ni včasih tako.
Škoda je bilo le to, da je mislil naš arabski šofer, da nas bo frapiral s svojo vožnjo in je divjal po ozkih ulicah; bolj ko smo mu razlagali, da bi radi malu uživali v za nas povsem drugačnem svetu, bolj je divjal. Sicer pa
razloži ti nekomu, ki govori le arabsko, da naj se malo "skulira". NI šlo. Pa še eno lekcijo iz egiptovske vožnje smo dobili. Ko smo se vrnili na glavno štiripasovnico, smo morali zaviti levo na drugo stran ceste. Vendar ker je bila cesta razdeljena z drevoredom na levi in desni vozni pas, nismo mogli zaviti takoj na desnega. Noben problem! Parkrat zabipaš, zaviješ na pas, kjer
teče promet v nasprotni smeri, voziš po njem dokler ne moreš zaviti na ta pravi pas in se mirno odpelješ dalje. Mogoče je to za Egipčane čisto O.K., ampak mi smo bili čisto posrani. Groza! A bolj ko mu razlagaš, manj zaleže. Kriza!
Piramide v Gizi3: Keopsova piramida, Žefrenova in Micerinova. Pred njimi pa še mogočna sfinga. OUA, nemogoče je bilo že zdavnaj mogoče. FUJ. Tako nekako potekajo občutki. Najprej te fascinira velikost, aritektura, mogočnost, vendar ko se ti pogled ustavi na vznožju, na tisti masi turistov... Bilo je kot za Silvestrovo pred mestno hišo v Ljubljani. Ljudje smo res prave sardele. Od bojazni pred vso to množico smo kar hitro poiskali primeren prostor za kavico in uživali v veličini, dokler se ni “plac” malo sčistil.
Vse piramide starega kraljestva so na levi strani reke Nil. Sama orientacija, ki sledi točno štirim kardinalnim točkam, je bila zelo pomembna. Vhod je bil vedno na severu, v smer zvezde severnice, kar naj bi bila smer v kateri gre duša umrlega faraona. Vhod naj bi predstavljal deželo življenja.
Piramide so gradili iz čisto verskih namenov in naj bi omogočale kralju živ-
Nedokončani obelisk
32
3 - Predstavljajo zadnje zgrajene piramide.
POTOPISI
ljenje po smrti. Vendar ni bil najbolj pomemben faraon sam, pomemben je bil mit pri ljudeh. Na nobeni piramidi ni označeno, kdo je tam pokopan, kajti faraon je bil zadolžen, da je v onostranstvu širil mit o dobrem življenju ljudi. To tudi razlaga zakaj delavci, ki so sodelovali pri izgradnji piramide niso bili rekrutirani kot sužnji v službi faraona. Čutili so dolžnost in čast, da lahko sodelujejo pri gradnji piramide. Delavci so bili torej plačani za svoje delo. Pri zgradnji piramide je sodelovalo tudi do 70.000 delavcev, ki so potrebovali 20 let, da so na primer izgradili Keopsovo piramido. Pri tem so porabili dva in pol milijona granitnih kock, ki so bile težke dve toni in pol. Določeni monoliti pa so bili težki tudi od 200 ton. Premikali pa so jih tako, da so pod njih postavljali hlode in jih nato valili preko. So pa takrat že izumili škripec, s katerim so pomikali kocke ene na druge. Zavedati se je treba, da so gradili piramide še pred izumom kolesa in železnega orodja. Pomagali so si le z bakrenim. Piramide so bile prekrite z plastjo belega apnenca, ki je bil rezan tako, da je zakril stopnice predhodnih kock.
Pogled z male terase pred kavarno je bil res veličasten. Pred nami so se ras-prostirala čudesa tega sveta. Tri veličastne piramide, pred njimi pa še ve-
lika sfinga. Res se je dalo uživati. Keopsovo piramido je zgradil faraon iz četrte dinastije in po njem piramida nosi ime. Sezidal jo je približno 2560 l.p.n.š. Stranice piramide so široke 230 m, visoka pa je 146,5 m in je največja piramida, kar so jih kdaj sezidali. Okoli piramide leži pet solarnih la-
dij, ki so jih odkrili šele 1. 1954. Njihova funkcija še sedaj ni povsem znana, predvideva pa se, da so povezane s faraonovo vožnjo v onostranstvo. Od tega je ena postavljena na ogled, os-
ci ogoljufali pri jahanju kamel. No ja, vsaka šola nekaj stane.
Hodniki do grobnice so sila ozki, prezračevanja ni, tako da obisk notranjosti toplo odsvetujem vsem, ki imajo te-
Nil pri Asuanu
tale pa so zakrite v pesku.
Pred tremi piramidami se nahaja tudi znamenita Sfinga, ki ima telo leva, ki predstavlja moč, in glavo človeka, kar naj bi predstavljajo inteligenco. Ta veličasna sfinga je visoka 20 m in dolga kar 75 m. Sfinga nastopa vedno v vlogi zaščitnika in tu varuje duše. Sfinga je bila tekom stoletij močno poškodovana, odločilno pa so jo poškodova-
li	Napoleonovi vojaki, ki so vzeli za tarčo njen nos, tako, da ima sedaj odbit nos in ji manjka brada.
Zanimiva pa je bila predvsem Keopsova grobnica. Vhod v piramido so naredili roparji pred mnogi stoletji in še sedaj je ta vhod v uporabi. Za obisk grobnice potrebuješ posebno vstopnico, ki pa je mi seveda nismo imeli in da se ne bi vračali na vhod, smo vratarju stisnili v roke par funtov, ceno ene vstopnice, tako da nas turistični policaj ni videli ter odhiteli v notranjost. Privarčevali smo tako na denarju kot na energiji, sicer pa je bilo vse skupaj le pesek v oči, ker so nas prej arab-
žave s klastrofobijo in težave z dihanjem. Vse skupaj pa ni bilo nič posebnega, na koncu teh ozkih hodnikov je bila kamra, pravilni kvader iz čistega granita in to je bilo vse, nobenih soban, niti fresk, nič le črna kamra. Vseeno pa smo bili v Keopsovi grobnici in tja smo prišli skozi roparski vhod.
ALJAŽ PODLOGAR (nadaljevanje prihodnjič)
* l l l 1 M
Vok Tima/
O
PREJELI SMO
PISMO	"ZVITEGA"
Prejeli smo prisrčno, špasno pisemce, ki nas je spravilo v dobro voljo. Kako lepo, da se še vedno najdejo ljudje, ki znajo uživati v majhnih, preprostih stvareh! Kako lahko je biti srečen, če najdeš zadovoljstvo v vsem, kar te obkroža! Preberite, kaj nam je napisala dobrovoljna gospa iz Žirovnice in skušajte jo posnemati.
Takole piše (besedila nismo nič popravljali, ker gospa očitno dobro obvlada domačo besedo):
Spoštovani!
Pišem Vam. Sem starejša upokojenka in velika ljubiteljica kave. Sem tudi vneta reševaika križank in drugih nagradnih iger. Veliko kuponov in gesel sem že poslala, kjer je bila nagrada Vaš čudoviti barcafe, nimam pa sreče, da bi bila izžrebana.
Pa sem sklenila, da Vam pošljem pesmico o kavi. Staro pesem, ki so jo pele kofetarice že konec prejšnjega stoletja. Takrat so, kot mi je pravila moja pokojna mati, skrivaj kupovale to dišečo “razvado” in si jo skuhale, ko hudega moža ni bilo doma, da jih prijeten duh po kavi ne bi izdal. Poglejte, kako se imamo sedaj lepo, ko nam je ni treba skrivati! Je pa druga težava, da si je vsak že ne more kupiti... Sanjala sem, da ste bili pesmice veseli in ste mi poslali zavojček Barcafe-ja. Kaj pravite, ali se take sanje lahko uresničijo?
Lepo vas pozdravlja Vera Dolenc
Preljubi kofe
Nebeškega hvalim očeta, je ustvaril preljubi kofe.
Za kofek še najbolj sem vneta, po njem koprni mi srce.
Ko vstanem, lepo se pokrižam, se angelu var’hu 'zročim, poprej ko se delu približam kofe si na mizo želim.
Ga v čašico širno nalijem, nasipljem še cukrčka vmes.
Veselo slaščico zavžijem, kofe je moj ljubček zares.
Pa prav jo, da kofek škoduje -nespametni, zlobni ljudje, zakaj pa je meni najhuje, če kofek več v slast mi ne gre.
Kdor kofka veliko popije, življenje si posladka.
In uras mu zadnja ne bije, kdor kofka veliko sreba.
Nebeškega hvalim očeta, zahvalim za ljubi kofe, za kofek še najbolj sem vneta,
Ir rt n kh i
KUNIGUNDINI ZAUPNI POMENKI
Draga Kunigunda,
ko bomo zidali nove prostore v Izoli - ali ne bi dozidali, takole mimogrede, kakšno stanovanjce za naše socialno ogrožene delavce? Kaj pa kakšen počitniški apartma za delavce iz notranjosti Slovenije?
Altruist
Glede na to, kako se v naši državi znajdejo izvajalci del pri velikih investicijah, bo zagotovo kje dozidano kakšno stanovanjce - le da ne bo Drogino...
Draga Kunigunda,
pred leti je prišlo v modo smučanje in odpr-
li	smo vrsto novih smučišč. Kasneje se je moral vsak, ki je hotel kaj veljati, naučiti tenisa, pa so začela rasti igrišča kot gobe po dežju. Zadnje čase se sliši vse več o golfu in v Sloveniji je že nekaj igrišč. Kaj bo naslednja faza? Polo na konjih?
Vizionar
Ker nam bo zaradi snobizma Slovencev zmanjkalo zemlje, da bi lahko stali na njej z obema nogama, bo naslednja faza skakanje po eni nogi.
Draga Kunigunda,
nekatera podjetja načrtno podpirajo rekreacijo zaposlenih znotraj kolektiva, mi pa smo glede tega popolnoma neorganizirani. Kaj res nihče nima interesa, da bi imela Droga svoj športni klub?
Zdravo telo
Saj ga že imamo in sicer aviacijskega: vsako toliko kdo odleti...
Draga Kunigunda,
Droginem sponzorstvu se zmeraj sliši samo v zvezi s športnimi prireditvami. Kaj pa kultura in šolstvo? Jima namenjamo kaj denarja?
Izobražen
Le zakaj bi ga? Od kulture in šolstva je še država dvignila roke!
KOTIČEK KAR TAKO
Kunigundini izreki o ljubezni in drugih človeških nesrečah
Na svetu sta dve logiki: moška in ona prava.
Bolj ko spoznavam moške, bolj razumem lezbijke.
Psihologijo so izumili moški, ker jih je bilo sram povedati naravnost, da bi se radi kaj naučili o ženskah.
Če bi bili moški res močnejši od žensk, se ne bi vsakokrat s tako muko
odtrgali od “šanka”.
• Do ločenih dopustov zakonskih partnerjev ne pride zaradi ljubezenskih avantur marveč zaradi ljubezenskih tortur.
• S stalnimi odrekanji je kot z mlekom: slej ko prej ti prekipi!
• Poroka je kot potovanje z vlakom, ki je zaradi praznikov prenapolnjen:
plačaš vozovnico za prvi razred, nato pa se vse življenje voziš v tretjem.
•	Ne verjamete, da so moški manj inteligentni od žensk? Kar povejte v mešani družbi dobro šalo o moških, pa boste videli, da jo bodo samo ženske razumele in se ji smejale!
Tiskarski škrat v poslovnem poročilu
Prvo polletje je zasramovala obilica vežnih dogodkov. Na sejmih so nam podelali kar precej priznanj za kvariteto, ki je še vedno temelj našega klana. Med norostmi naj omenimo obisk REFA in besnost, s katero so se njeni prestavniki lotili zaupane jim nadloge. Udarno so nas obvestili tudi o selitvi v Izolo. Časopisi so nas jadno povalili za visoko kodiranje na borzi, kar smo tudi zaslutili. Slekla
je dobro zapeta akcija za ostajanje novih tržišč, pa tudi pri drugih nadlogah smo bili zelo usmešni; še zlasti so odpevale zabave na markah v čast našim partnerjem, katerim je tam zelo uhajalo. Betežen je bil tudi napredek na področju nagrajevanja zaposlenih. Nič posebnega ni bilo edino na področju kadrovske poritike - ve se, kdo ima tu škarje in platno in koga srbi zibanje kadrov.
ERRATA CORRIGO: zaznamovala, važnih, podelili, kvaliteto, plana, novostmi, resnost, predstavniki, naloge, uradno, javno, pohvalili, kotiranje, zaslužili, stekla, začeta, osvajanje, nalogah, uspešni, odmevale, barkah, ugajalo, beležen, politike, skrbi, gibanje.
S.P
o»°
ŽENSKA.
KI SE POKLICNO UKVARJA Z MASIRANJEM
11434/39,1997
NflS GLAS
GENERALNI
DIREKTOR
OROGE
ČAČOVIČ
PORTOROŽ
NAGRADNA KRIŽANKA št. 7
199702180,7/8
LAHKO
POLETNO
OBUVALO
BRITANSKI
RAZISKOVA
LEC (JOHN)
NAJETA
ŽENSKA NA
KUHARSKI
oi nj
STROKOVNJAK
HITRO
HLAPLJIVA
TEKOČINA
ANESTETIK
BIVALIŠČE
ČEBEL
ŽIVILSKI
DELAVEC
MOŠTVO
EKIPA
TIM
DUŠEVNA
BOLEZEN
NARAVO
SLOVEČ
NAS
NAJBOLJŠI
SMUČARSKI
SKAKALEC
VRSTA TRDNIH ALKOHOLOV V ORGANSKEM TKIVU
NAS POLITIK SLAVKO
HRVAŠKI
NAFTNI
KONCERN
ELEMENT
NAJSTAREJŠI
GRŠKI
PESNIK
(ILIADA)
FRANCOSKI
IGRALEC
GABIN
HORMON
TREBUŠNE
SLINAVKE
V CELJU
KEMIČNI
ELEMENT
(LR)
PIJAČA
STARIH
SLOVANOV
HLADNO
OROŽJE
ZRASTEK
V
IJSTIH
MISTER
VZDEVEK
DIRKAČA
AGOSTINIJA
NAŠA ROKOMETAŠICA ČERNE
DRAGOCEN POLKROŽNI VENEC ZA NA ČELO. NAČELEK
SOGLASNIKA	PTIČ PEVEC
V SOKI	ČRNE BARVE
NAJJUŽNEJŠA POKRAJINA NA ŠVEDSKEM (IZ ČRK SANKE)
NAŠ
PESNIK
(FRANCE)
BICIKI i n
MESTNI
PREDEL
LJUBLJANE
sestavil
JOŽE
BORKO
IZID ŽREBANJA KRIŽANKE ŠTEVILKA 6:
Število prispelih rešenih križank je bilo 50.Tričlansko komisijo so sestavljale: Ingrid Gri-zonič, Katja Uljan in Majda Vlačič. Nagrajenci prejmejo izdelke DROGE (po lastnem okusu) in so naslednji: 1. nagrado - v vrednosti 5.000 SIT prejme STANE GORJUP iz Portoroža: 2. nagrado • v vrednosti 3.000 SIT STANISLAVA BRANILOVIČ iz Središča ob Dravi; 3. nagrado - v vrednosti 1.000 SIT prejme SILVA KOCJANČIČ iz Kopra. Nagrajencem čestitamo, za nagrade pa pokličite sodelavko v marketingu, prijazno gospo Marijo Mekiš, na tel. 066/ 61 221 (PC Argo, vzorčno skladišče), ki bo oblikovala paket po vaši želji. Rešitve objavljene križanke pričakujemo do petka, 5. septembra, na naslov:
Droga Portorož, Marketing, Obala 27.
Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo “Za nagradno križanko št. 7”.
Reševalci križank POZOR!
Uredništvo glasila bo izžrebancem pravilnih rešitev poletne križanke št. 7 podelilo naslednje nagrade:
1.KOMPAS PORTOROŽ, vozovnica za Benetke s katamaranom Prince of Venice
2.ADRIATIC SAFARI, PORTOROŽ, VOŽNJA Z BARKO Laho za 2 osebi v Trst
3.ADRIATIC SAFARI, PORTOROŽ, nočna vožnja z barko Laho za 2 osebi