TEDNIK j^^SlLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ^ PTUJ. 2. aktofra 1969 LETO XXII., št. 39 CENA 0,50 DIN IdPoetovia do Ptuja prednja proslava v jubi- Lfin letu Ptuja je bila L^io soboto. Ptuj je bil l okrašen, urejen, prazni- ki v^zduš je v mestu pa je o že na predvečer proslave celo soboto pozno v noč. ie razkošnemu videzu pra- ivanja je pripomoglo iz- fco lepo jesensko vreme. !a mestnih vpadnicah in cah so številne zastave, Jžarski stolpi kot v pre- ilosti, lepaki in podobno »zarjali na svečanost, ki bliža. Iz mestnih zvočni- ke donela vesela glasba, ulicah in v lokalih je bi- nenavadno živahno. Med "lačini, ki so ponosni ča- na najvišje goste, je bi- vedno več gostov, ki so si zanimanjem ogledovali ^■3 in njegove znamenito- ^•avnostna seja občinske ^^TI PLAKETI JOSIPU »OZU-TITU, STANETU *-VClCU, DOMICIL LAC- DVEMU ODREDU ^^■ednjo proslavo jubileja C^a so pričeli s slavnostno i' občinske skupščine na ^••šču minoritskega samo- popoldne po 16. uri. ^ začetkom seje so na '"f-šce prikorakali tudi 'ffi slovenjegoriške — La- '^^■^ čete. Slavnostno sejo je pričel Franjo Rebernak, predsednik SO Ptuj. Pozdra- vil je visoke goste, med ka- terimi so bili tudi Sergej Kraigher, predsednik sikup- injo Rebernak izroča Stanetu Kavčiču zlato plaketo ščine SRS, Stane Kavčič — predsednik IS SRS, pokrovi- telj proslav, predsednik CK ZKS Franc Popit, Tone Kro- pušek, predsednik republiš- kega sveta zveze sindikatov Slovenije, dr. Anton Vratuša, namestnik državnega sekre- tariata za zunanje zadeve in drugi ' republiški, občinski družbeno politični in kultur- ni delavci. Za tem, ko je prebral dne- vni red občinske seje, ki so ji prisostvovali številni go- stje, je Franjo Rebernak ori- sal pomen jubileja Ptuja. Nanizal je zgodovinske do- godke, ki so vplivali na raz- voj mesta. Zahvalil se je vsem, ki so pomagali k dos- tojni proslavi jubileja Ptu- ja. Anton Žagar, podpredsed- nik SO Ptuj in predsednik komisije za odlikovanja ie Svečana seja občinske skupščine na dvorišču minoritske- ga samostana Foto Stanko Kosi prebral odlok o podelitvi zlate plakete ptujske občine predsedniku Titu in predsed- niku Stanetu Kavčiču. Sled- njemu je plaketo izročil Franjo Rebernak. Pred.sedni- ku Titu so poslali brzojav- ko, v kateri so izrazili željo," da bi radi častnega gosta čim prej videli in mu izročili plaketo. t Franjo Rebernak je izro- čil odredovno zastavo s spo- minskim trakom in listino o podelitvi domicila Jožetu Klepu, nekdanjemu pomoč- niku odredovega politkomi- sarja, ki se je zahvalil ob- činski skupščini, da je v ju- bilejnem letu počastila tudi nekdanje borce Lackovega odreda. ZH Osrednja proslava na Titovem trgu Zvečer so se številni do- mačini in tuji gosti zbrali ra Titovem trgu pred slavnost- no tribuno io še bolj mogoč- nim in velikim odrom za na- stopajoče. Prizorišče prosu'- ve so v lepi noči razsvetlje- vali številni žarometi televi- zijskih kamer in proslavo raredili še bolj mogočno Za tem. ko so se zbrali na tribuni borci Lackovega od- reda, visoki gostje, med nji- mi Sergej Kraigher in Sta- ne Kavčič — pokrovitelj proslave, je pozdravil navzo- če in opisal pomen proslave Franio Rebernak. predsed- nik SO Ptuj. Proslavo so nadaljevali s kulturnim programom, v ka- terem je nastopila domača godba na pihala, veliki pev- ski zbor domačih pevcev, znani gledališki igralci iz Maribora, Ljubljane in Ptu- ja so nastopili v prii:ed:tvi »Od Poetovia do Ptuja«. Po fanfarah so trije kronisti recitirali odo mestu Ptuiu, zatem pa prebrali tisti del zgodovine Ptuja izpred 1900 let. ki govori, kako in ob ka- teri priliki je ime mesta pr- vič zapisano v zgodovinske knjige. To je bil zapis zgo- dovinarja Tacita, ki omenja Poetovio v zvezi s pomemb- nim dogodkom rimskega ča- sa. Pred 1900 leti so izvolili rimski vojskovodje panon- skih legij za novega cesar- ja Vespaziana. Trije kronisti čitajo zgo- dovino Ptuja dalje. Znani gledališki igralci uprizarja- jo krajše izvlečke iz gledali- ških del, ki prikazujejo teda- nje življenje in pomembne dogodke v življenju po- membnih zgodovinskih oseb- nosti. Rimljani so gospodovali Ptuju več kot 400 let V kro- nistični zgodbi o Ptuju, ki jo je pripravil Franc Zižeic, sta Stane Sever in Franci Sugman prikazala, kako so živeli upokojeni rimski voj- ščaki veterani v tedanji Poe- toviji. Na odru so prebrali zgo- dovino in prikazali vdor Hu- nov, prihod Slovencev, ki so si utrdili gradbišče v Ptuju že 580 leta, in dvesto let ži- veli svobodno v kneževini Panoniji, ki so jo spravili pod svojo oblast 874 Franki. Gledališki igralci so ob tej priliki uprizorili del Levsti- S svečane proslave od Poeto vie do Ptuja na Titovem trgu kovega Tugomerja. ki juna- ško pade v boju. Stara Vrza ob njegovem truplu Frankom v obraz napove ponovno ni- sitvo slovenstva. Kronistovo branje iz zgodo- vine ponazorijo tudi Kurenti, znak verovanja Slovencev. Po pripovedovanju kronistov in gledaliških prizorih zve- mo tudi za 1000 letno nem- ško gospodarjenje nad naši- mi ljudmi in pokrajinami. Iz prizora smo zvedeli, ka- ko je v mestu nastajala in se razvijala zakonodaja. Spo- znali smo vsebino ptujskega mestnega statuta iz 14. stole- tja, ki je določal pravice in dolžnosti gosposke in mest- nega prebivalstva ter sodni- ka. Kronisti in gledališki ig- ralci so nadalje prikazali iz- seke iz ptujske zgodovine, ki so jo krojili turški vpadi, ku- ge, zatiranje tlačanov in kmečki upori. Odigrali so od- lomek Kreftove Velike pun- tarije, ko je Matija Gubee pozval zatirane tlačane v boj za staro pravdo. Pesem o stari pravdi je z zgodbo zapel pevski zbor. 1848 pride pomlad naro- dov, misli na zedinjeno Slo- venijo in Jugoslavijo ni mo- goče več potisniti v ozadje. Pojavljajo se domače čitalni- ce, ki so jo ustanovili v Ptu- ju 1860. Tudi v kraljevini Jugoslaviji ostane nemštvo skupaj z nemškim kapitalom, ki ga je posebno čutiti v Ptuju. Med kmeti Je tedaj veliko govora o agrarni re- formi. To je ponazoril odlo- mek iz Ingoličevih Lukarjev. Po Hitlerjevem vdoru da- je Ptuj videz nemškega me- sta. Toda rodoljubi, kot so biri Jože Lacko. Dušan Kve- der in drugi, niso klonili gla- ve pred okupatorjem. Zače- li so osvobodilni boj, ki je zahtev-al številne človeške žrtve, med drugim tudi hero- ja Jožeta Lacka. Kljub temu so izbojevali svobodo L^n vie- Konec na_2,_straini I vreme «as do nedelje, 12. ok- tobra 1969 , zadnji krajec bo v petek. l°«obra, ob 12.05. I^^apoved: Vsled padavin .^Padni Evropi se bo vre- l! okrog 3. oktobra poslab- t'°' ki pa bo le kratko- ^ino. v soboto, 4. oktobra, Ho^P^t sončno vreme. Po- L "° poslabšanje vremena lirg''krog petka, 10. okto- V deževnih dneh bodo k^i^^ temperature okorg (|l'*opinj, v lepih dneh pa °g 18 stopinj Celzija, s. Alojz Cestnik STRAN V tednik — Četrtek, 2. oktobj PrvifeL 1 narodno zabavne glasbe v Ptuju Prihc^dnje leto zopet nasvids^je PretekJi petek in soboto je bil v Ptuju prvi festival na- rodno zcbavne glasbe. Orga- niziraj ga je ptujski radio. Pokrovitelj je bil Fran jo Re- bernak, predsednik SO Ptuj. Festival je bil na prenovlje- nem dvorišču minorit^kega samostana, ki so ga lepo in pi-imerno uredili. Na dvorišču je bilo okoli 2000 sedežev, ki so biii zasedeni oba večera. Ansambli so nastopili na mo- gočno pripravljenem odru s primerno dekoracijo v ozad- ju. Zaprto dvorišče in pri- merna ozvočitev sta omogo- čala pravilno glasnost in aku- stiko. Številni gledalci, v.sak večer jih je bilo okoli 2500, bučni aplavzi številnim na- stopajočim, ansamblom in pevcem ter vztrajnost gledal- cev v že hladnih nočeh, po- sebno še v finalnem drugem delu festivala, ki se je začel v soboto šele po osrednji pro- slavi in trajal do poldruge ure zjutraj, je dokaz, da :,e prvi festival narodne zabav- ne glasbe v Ptuju uspel. Pri- re<]itelja, \jo je radio Ptuj. pa lahko za dobro organizacijo pohvalimo. Njemu gre zahva- lo da bomo odslej vsako leto culi najboljše ansamble, nii- hove polke in valčke ter pev- ce na festivalu v Ptuju. Prvi dan festivala je za u- vod zaigral ansambel Toneta Kmetca iz Ptuja. Pozdravni in otvoritveni nagovor je imel Fran jo Rebernak, pred- sednik SO Ptuj. Festival je označil kot pomemben pri- spevek pri proslavah v jubi- lejnem letu. Izrazil je .^Ijo, naj postane festival v Ptuju tradicionalen. Zahvalil se je prireditelju za organizacijo festivala. Prvi večer je na festivalu nastopilo 25 ansamblov, ki jih je komisija izbrala izmed 40 prijavljenih. V finale se M. Veldin in l Švajgl s kvintetom »Žibrat« iz Ormoža jih je uvrstilo 14. Nastopili so naslednji večer. Nastopajoče je ocenjevala strokovna komisija in komi- sija občinstva. Komisija iz občinstva je izbrala ansam- bel Veseli slavčki iz Maribo- ra. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki ra- dia Ljubljana, Jugotona iz Zagreba in predstavnik radia Ptuj, pa je odločila in o^ode- lila nagrade takole: Rudiju Bsrdorferju iz Ljubljane za najboljšo melodijo, kvartetu Zvonček, ki poje s triom Ru- dija Bardorferja in duetu (Ivan Svajgl in M. Veldin). ki pHD.ieta pri an.samblu Zibrat iz Ormoža za najboljšo vo- kalno izvedbo, ansambloma Maksa Kumra iz Ljubljaiie in Franceta Flereta iz Domžsl Zrl najboljšo instrunT^ntilno izvedbo. ansamblu Jo',eta Krežeta iz Maribora za naj- boljšo pesem o Ptuju (Stoj še dolgo. Ptuj ponosni). Nagra- do za najboljše besedilo v nnrrčju je dobil ansaml->el Alojza Grnjaka iz Železnih dveii pri Ljutomeru. Besedilo pod naslovom Vasovalec je napisal Franc Slavinec. Pe- sem so na festivalu zapeli in zaigrali Alojz Grnjak, Franc Slavinec, Rudi Vogrinec in Jože Žunič. Za najboljšo splošno besedilo je prejel na- grado Rudi Bardorfer. Oddajo sta uspešno vodila Vida Vidovič in Marjan Sne- berger. Za tehnično izvedbo in organizacijo so poskrbeli Franc Plohi, direktor rad^a, Franci Golob, Ivo Ciani in Ciril Jurkovič, uslužbenci ra- dia s sodelavci. Ob zaključku festivala smo mnoge slišali: »Prihodnje le- to zopet nas viden je!*" Z. R. Razmah y slove njebistriškem gospodarstvu 2e ob koncu lanskega leta so presenetili plani nekaterih delovnih organizacij, ki so predvideli visok porast svoje proizvodnje. Med drugimi ve- lja to predvsem za Impol, ki je z izgradnjo nove valjarne v letošnjem letu močno pove- čal svojo proizvodnjo. Toda ne samo on, tudi ostale delovne organizacije ne zaostajajo, pa čeprav nimajo novih obratov. Rezultati prvih štirih mese- cev in kasneje polletja so bili izredni. Povečana proizvodnja, izvoz, manj blaga na zalogi itd. so pokazatelji, jjj o tem, da se slovenja gospodarstvo prebuja, ne smemo pozabiti, dai vzrok takemu stanju j na delovna storilnost, zacija dela in ponekod ločene tehnične ij Največja ovira za š« speh pa je nezadovoljj skrba s surovinami jj iskano tržišče. Kar ^ posebej razveseljivo je da se je na območju R nega zavoda za zapoi Rlaribor, največ ljudij v slovenjebistriški občil cer za 5,8 odstotka v« istem obdobju lanskegi Statistični podatki ti vedo, da se je indu proizvodnja v osmih letošnjega leta dvignili merjavi z istim obdobji skega leta za 26«/«, jj 33 ",'o, odkup kmetijskii v-odov za 130 '.'o. osebni ki za 18 "/o. investicije! hranilne vloge za 43 Vi, niška posojila za 33,l'i V primerjavi z rept poprečjem je industriji izvodnja v slovenjel občini za isto obdobje 1 leta večja za 11.4 odsti pa pogledamo rezultate sameznih delovnih or?! jah. vidimo, da je pti alno najbolj napredoval Ingmaga na Pohorju, si dustrija gradbenega m Impol. lilP Konjice iti Tudi trgovina je v let letu dosegala izrednei te. Samo prodaja na se je povečala za 21,2 od Ce pa pomislim^o na no? oziroma trgovsko hišo! ja Planika in pa na li da bo to podjetje svoje dan je prodajalne sperial lahko pričakujemo ob leta i/redne rezultate I na drobno. Takšno upa nas lahko navdaja tuii- tično življenje vasi. v kateri se bodo reševale nasprotno- sti v njej. Politične dileme ijn različna stališča je potrebno demokratično reševati pri konkretnih vprašanjih, ki so življenjskega interesa za va- ščane. Dolžnost Socialistične zveze pa je, da s političnim delom prispeva k razumeva- nju in pospeševanju progre- sivnih gibanj na vasi, oprav- ljanju zastarelih pojmovanj, realizaciji naše agrarne ooli- tike in da vpliva na dosled- no uresničevanje reforme, ki je osnova za splošni napre- dek in za razvoj samouprav- nih odnosov na vasi. Tisk. radio in televizija bo- do morali bolj kof do sedaj obveščati o tem. kaj lahko pomaga kmetijskim proizva- jalcem v proizvodnji, samo- upravljanju in organiziranju sodobnega načina življenja v gosoodinjslivu na vasi. Za takšne aktivnosti sredstev javnega obveščanja, se bo Six;iaIistiona zveza morala zavzemati tudi v svojih gla- silih Družbena pom^^č je tu- di potrebna sistematičnemu založniškemu delu. pri ti- skanju popularnih Ln stro- kovnih knjig. namejenih, kmetijskim proizvajalcem. Mladimki tisk pa naj raz- vija občutek oisebne Ln delov- ne sigurnosti in perspektive, ki jo vaška mladina lahko u- resniči z delom v kmetijstvu. Sodobna družbenoekonom- ska in politična gibanja na vaisi zahtevajo, da imajo or- gani Socialistične zveze iz- vršni odbor in sekcije bolj aktiven odnos do razvoja So- cialistične -zveze na vasi, do tekočih in dolgoročnih vpra- šanj, uresničevanja naše a- grarne politike. Zaradi tega zvezna konferenca meni, da je za uresničevaiaje tega ak- cijskega programa potrebno širše obravnavati: — vključevanje zasebnih proizvajalcev v samoupravni sistem: — mesto in vlogo organi- zacij ; — organizacijo tržišča kmetiiskih proizvodov (sku- paj z zveznim sindikalnim svetn.m, zvez,no gospodarsko zbornico in zveznim izvršinim svetom). Zato tudi zvezna konferen- ca predta^ga. da organizacije Socialistične zveze precizira- jo svoje naloge pri uresni- čevanju programa SZ o raz- voju kmeti.i«tva iin vasi. Uresničevati se bo morala akcijska enotnost im nepo- sredno sodelovanje organiza- cij Socialistične zveze z dru- gimi političnimi in družbeni- mi f>rganizacijami, ši.roko or- ganizirati vse družbene sile, posebno kmetijske proizva- jalce in orgi*nLzaci je za ure- sničevanje tega programa Na ta načUi se b<>do realizirale tudi obveze, ki izhajajo tudi iz volilnih programov orga- nizacij Socialistične zveze. Nov gasilski avto zo GD Hardek o gasilskem slavju na Har- deku pri Ormožu smo v na- šem listu pred nedavnim že poročali. Z lastnimi sredstvi in s prostovoljnimi prispev- ki so kupili nov gasilski av- tomobil, ki je za društvo iz- redno velika pridobitev in lep prispevek k jubilejni ob- letnici gasilstva na Sloven- skem. J. S. Na .sliki: Na slovesno.sti je spregovoril tudi franjo Ka- vak. predsednik skupščine oičine Ormož, ki je ko4 »krst- ni t>otcr« svečano krstil »no vorojenčka« s kozarceai vina. STRAN 4 lEDNiK — četrtek, 2. oktobhj\ Obnovo vinogradov naj vodi vinarska zadruga Previsoka obrestna mera za kredit Strokovno vodstvo pri ob- novi zasebnih haloških vino- gradov s pomočjo kredita je ptujska kreditna banka pre- pustila ptujskemu kombinatu Vodi jo Ivam Skočir, vodja vinogradniške proizvodnje pri kombinatu. Te dni nam je oovedal, kakšno je zani- manje med hailoškimi vino- gradniki za obnovo in kako zadeva napreduje. Med drugim je dejal, da je omogočen kredit za obnovo zasebnih vinogradov v Halo- zah dobra poteza kreditne banke in občinske skupščine, ki je prispevala k regresu o- bresiti, ki pa so še vedno pre- velike. Ce hočemo obnoviti Haloze, je treba znižati obre- sti, ki naj bodo za vse enake, tudi za tiste, ki so zaposleni. Osem odstotnih obresti seda- nje odkupne cene ne zmore- jo. Se 5 »/o obresti bi bik pre- visoke. Bolje da da občina regres za obresti kot pozneje ubožna spričevala, podpore in podobno. Zaradi previsokih obresti jih je od 65 prosilcev kredita 14 že umaknilo proš- njo. Opaziti je premalo zani- manje za kredit. Morda je krivr. preslaba propaganda za kreditiranje haloških vi- nogradov? V prihodnje bodo sklicali sestanek vinogradni- kov v Podlehniku in Zavrču, kjer se bodo pogovorili o kreditiranju in obnovi vino- gradov, ki so v slabem sta- nju. Tod so vinogradi prve obnove, stari 70 do 80 let. Teh je okoli 80 "/o. Statistični podatki kažejo nazadovanje pri vinorodnih površinah in pridelku. Leta 1948 so odku- pili 180 do 200 vagonov vina. danes ga odkupijo le 50 do 60 vagonov in to le v dobri leti- ni. Ce bi davek na umetne žgane pijače zvišali, na vino oa znižali, bi se potrošnja na- ravnega vina povečala. Dav- ki so s-koraj tolikšni kot od- kupna cena mošta. Glede nižjih obresti pri kreditu za obnovo nad 2 ha je dejal, da še dva hektarja ne bo mogoče skupaj »spra- viti« in obnavljati. Morda bi se dalo združiti do 1 ha zem- ljišča. Kaže organizirati ko- lektivno obnovo. Sama po- speševalna^ služba tega ne bo zmogla. Najbolje bi bilo. če bi organizirali vinarske za- druge, ki bi prevzele orga- nizacijo obnove. Kaže. da bo zakon v kratkem to omogočil. O obnovi 20 arov je dejal, da je to mala površina, ki ne zadostuje za preživljanje. Vi- nogradnik s tako površino, pa se težje zaposli, ker je že na tei površini veliko dela. Takšna površina je za dru- žino, kjer je en član zapo- slen. Zn zasebni sektor pripo- ročr) laški rizling, muškat sil- vancc ... Uvesti bo treba no- vo „orto — rdečih vetlinc, ki je primerno nadomestilo za »ranfol« (količinsko da ena- ko, kvaliteta pa je boljša). Trenutno je 20 prijavlje- nih za letošnje rigolanje. Ni stro:^ev. ker so na drugih de- loviščih do novembra. Stroj- na obnova je cenejša. Ročno "igolanje stane 2 milijona starih dinarjev na ha, stroj- no pa od 500.000 do 800.000 starih dinarjev na hektar. Strojna obnova ne pride v poštev na malih površinah. Pri pregledovanju zemljišč za obnovo ugotavljajo lego. površino, zemljo, kreditno sposobnoist in podobno. Vino- gradnik mora delati pod stro- kovnim vodstvom tri leta do rodno'srti. Interesenti za kredite za obnovo so tudi v Slovenskih goricah. Kot zagotavljajo v Juršincih, bi bila možnost kolektivnega obnavljanja. Prav bi bilo, če bi občinska skupščina še enkrat obrav- navala obrestno mero in re- gres. Kredite bi naj dobili vsi, ki želijo obnavljati vinogra- de. ZR Z rekonstrukcijo usposobiti mlekarno Hladilne naprave za mleko v vsaki viisi? Glede na ceste razprave o mleku smo zaprosili za raz- govor dipl. ing. Branka Volj- ča, direktorja ptujske mle- karne, obrata KK Ptuj. Mlekarstvo, to je predelava mleka v mlečne izdelke pred- stavlja 60 "/o dejavnost obra- ta. 10 "/o odkupljenega mleka prodajo kot pasterizirano mleko, 90 "/o pa ga predelajo v kazein, surovo maslo, jo- gurt ... Drvgih 40 "/o dejavnosti ptujske mlekarne predstav- lja predelava kazeina v gala- lit in predelava poliestrskih smol v plošče za gumbe. Lani so predelali ca. 5 mi- lijonov litrov mleka, med drugim v 30 ton galalita in 90 ton poliestra. Letos pred- videvajo, da bodo predelali nad 6 milijonov litrov mleka, med drugim 120 ton poliestra in 30 ton galalita. Dosedanji rezultati kažejo, da bodo plan izpolnili. Od družbenega sektorja dobijo 28 do 30 "/o mleka drugo pa od kmečkega sek- torja, ki trenutno nima mož- nosti, da bi hladil večerno mleko in ga prodal. Zato od- kupujejo mleko tudi iz Mari- bora in sicer ca. 800 litrov. Pozimi odkupujejo tudi ve- černo mleko. Glede na to bo odkup naraščal. Nakisanega mleka ne morejo odkupovati. Zasiri se. Sir se prime na ste- ne pasterizerjev. Proizvod- njo morajo ustaviti, dokler ne očistijo sten. To traja e- no uro. Medtem drugo mle- ko čaka. Mleko lahko pokva- ri le nekaj litrov mleka (od enega kmeta). S tem napravi škodo sebi in drugim proda- jalcem, ki zato dobijo za li- ter manj denarja glede na potrebne analize mleka. Ško- duje pa tudi mlekarni, ki le iz kvalitetnega mleka lahko naredi kvalitetne izdelke. Od 107 zbiralnic je le do 15 ta- kih, kjer mleko vzdrži pred- pise. Najmanj kvalitetno mleko je iz Slovenskih goric in iz vasi okoli Ptuja. Opa- ziti je rahel napredek. Raste občutek, da je treba mleko pridelovati z občutkom, pa- ziti na red in čistočo. Na- sprotno so v družbenem sek- torju izjeme obrati, kjer mle- ko ne bi vzdržalo predpisov, čeprav nimajo, hladilnih na- prav. Odkup mleka od kmetov bi lahko izboljšali s hladilni- mi napravami, ki pa bi mo- rale biti v vsaki večji vasi. Transport do njih bi moral biti čim krajši zaradi klic, ki se v mleku naglo množi- jo. Hladilne naprave naj bi bile last proizvajalcev mleka. Glede tega so že predlagali zadrugam, tudi lovrenški in Ormožu, da bi razmislili, kje in kako postaviti hladilne na- prave. Doslej še ni bilo pra- vega napredka pri odločanju o hladilnih napravah. Mlekarna pripravlja re- konstrukcijo obrata, ki je nujno potrebna. Bila je gra- jena med drugo svetovno vojno. Rekonstrukcija mle- karne bi stala 250 milj. S din. 200 milijonov S din bi stala oprema, ki jo je treba zame- njati: nov kotel za paro, pi- nijo za maslo, stroj za pra- nje, embaiiranje pasterizira- nega mleka, rezervoarje za skladiščenje mleka, hladilne kompresorje ... Rekonstruk- cijo naj bi končali do konca leta 1970. Predvidena rekon- strukcija bi zadostovala za potrebe odkupa in predelave za naslednjih sedem do 8 let. V mlekarni menijo, da mo- rajo usposobiti mlekarno za povečan odkup, skratka za odkup vsega mleka, ki bo s hladilnimi napravami in dru- gimi izboljševalnimi ukrepi rastel. Ne morejo iti v orga- nizacijo povečanega odkupa, predno ne bo mlekarna u- sposobljena za predelavo večje količine mleka. Simpozij zgodovinarjev Ptujsko zgodovinsko dru- štvo in Zgodovinsko društvo za Slovenijo vabita na sim- pozij slovenskih zgodovinar- jev, ki bo 6. in 7. oktobra le- tos v dvorani Narodnega do- ma v Ptuju. Posvečen bo 1900-letnici Ptuja. Med zna- nimi slovenskimi zgodovi- narji bosta predavala tudi prof. Jože Maučec in kustos Zorka Subic iz Ptuja. Prvi bo predaval o kulturno-zgodo- vinski podobi Ptuja in oko- lice, druga pa o Ptuju v sta- rem veku. Drugi znani pre- davatelji bodo predavali o Ptuju v srednjem veku, o ptujskem mestnem statutu, o narodnostnem boju v Ptuju in okolici, o Ptuju in okolici med NOB. Drugi dan simpo- ziia bo predaval tudi rojak univ. prof. dr. Anton Slod- njak o življenju in delu po- membnim mož iz Ptuja in o- kolice. S seje skupščine občine Ormož Problemi, ki »rušijo« gradben dejavnost Prya popočitniška seja skupščine občine Ormož, ki je bila minuli četrtek v dvo- rani Delavske univerze v Ormožu, je v številnih raz- pravah in diskusijah poteka- la v znamenju dveh osred- njih točk dnevnega reda: a- nalize gradbene dejavnosti v občini ter gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi goz- dovi. Ob analizi gradbene dejav- nosti v občini je večina od- bornikov razpravljala o vpra- šanju, kako rešiti spore med investitorji in izvajalci grad- benih del. ki nastajajo zaradi prekoračitve rokov v grad- nji objektov in zakaj izvaža- mo gradbeni material ravno v času, ko ga domača grad- bena podjetja najbolj potre- bujejo. Na račun domačega gradbenega podjetja Ograd iiz Ormoža, kot tudi na ra- čun nekaterih gradbenih podjetij iz sosednjih občin je bilo rečeno glede prekoračit- ve rokov dokončne grj precej kritike. V gradbeni dejavnost; moške občine so treiii najbolj sporni trije , gradbeni objekti, ki jij, rok dokončne izgradnjt potekel, vendar so delj vedno v teku. To so: c, končana gradnja osnovrif le pri Miklavžu, kopah! zen in ormoški hotel. Ni kritičnih razprav je bilj krog dokončne gradnje novne šole pri Miklj kjer je zastoj šolskega pi že od 15. maja dalje. ii ravno se je šolsko leto že čelo in je rok dokončne gradnje že potekel, gradi podjetje z deli še ni koni Poleg materialne škodi mnogo večja takozvaaiai da. katere nedolžna žrtn do šolski otroci iz tega moč j a. Ormoški bazen za kop je bil, kot že tolikokrat tudi tokrat »žrtev« raji na seji občinske skupšč Ormoški ljubitelji »moki elementa« so letos zaman kali na uradni vodni krst palnega bazena, vendar i jo, da se bo spor med dv! domačima podjetjema iz moža na sodišču rešil t da bo bazen, upajmo, toi zares odprt prihodnjo sei za kopanje. Zavlekel se je tudi rol je bil določen za doku gradnjo ormoškega hd Gradbeno podjetje »Ož^ iz Ormoča, ki je izvajalec je po besedah Anice Lul ček, dipl. oec, direktoi podjetja, naletelo pri P nji na nekatere težave, t odražajo predvsem v nfl terih dodatnih delih, kot« v drugih težavah, ki spr^ Ijajo skoraj vsa grad^ podjetja v Sloveniji. Ivan Vencelberger, diij tor stanovanjsko komuna^ ga podjetja Ormož jevs^ diskusiji priznal, da oW tivne vzroke zastojev v ^ njah spremljajo tudi suK tivni, vendar pa ni kakof bi smeli izvažati gradb^ maiteriala ravno v časU, K° domača gradbena po^^ najbolj potrebujejo. Franc Novak, pre^' skupščine občine Ornio* predvsem podčrtal mis«'^ je sočasno tudi dejstvo,'* kakršnokoli zavlačeVJ gradbenih rokov sirom^s že tako skopih sredstev cradnjo novih obj«kto^',^ relaciji investitor-iz"^^]; bo treba v bodoče vp; tak »vozni red«, ki ga P^ji žitve gradbenega mate' ne bodo dohitevale. - 5 fOfJiK — ČETRTEK, 2. OKTOBRA 1969 STRAN 5 Hiijsko slavje j, folklora . slavju ob 1900-letnici ja smo se marsikje na- na zgodovinske vire, je v redu, v kulturnem Lramu pa smo nekako Lgiedali ln zanemarili iz- Lg folklorne skupine, na '^e bi bili marsikje pono- "^ia letošnjem festivalu fol- ,,jj.e v Kopru so doživele Wne skupine iz ptujske- jokoliša velik uspeh in pri- .jnje ne samo od domačih, ^več tudi od tujih turi- pv. Organizatorji ptujskim (Robnih prireditev v drugih ffdelih Slovenije si niti za- ^liti ne morejo, da ne bi Ujačili folklornih skupin v ijišen program. Naše skupi- jodhajajo v tujino ter tam ugatijo programe prireditev, 1 na domačih tleh pa ne latno ceniti tega bogastva. Ali ni bilo mogoče vključi- v program ptujskega slav- itudi nastopa izvirnih do- lačih folklornih skyipin, nam i bilo mogoče žal tistih ne- aj dinarjev za prevoz sku- in? Zdi se, da nam je tuje ! vedno več vredno. Nikdo ima nič proti tujim skupi- am. vendar bi jih verjetno aše domače v celoti.nado- lestile. Zdi se. da marsikdo še mi- l da so naše skupine spo- bne edino zabavati fcjudi )t pustne šeme. Tudi s tem itreba nehati, kajti maška- ida in folklora le ne sodita eno vrečo. Kurentovanje itudi najbrž ni edini način i ohranitev starih običajev. Kaj mislijo o tem predstav- il kulturno-prosvetnih or- »izacij v Ptuju? abc Zlate značke in pismena priznanja najzaslužnejšim vzgo- jiteljem mladesa rodu v ormoški ol>čini. »... otroci današnjega dne bodo jutri že odrasli...« v ponedeljek dopoldne je bila v upravi skupščine ob- čine Ormož pomembna slo- vesnost, posvečena najzasluž- nejšim mladinskim mentor- jem iz območja ornjoske ob- čine. Zbrane vzgojitelje mla- dega rodu je počastil s svo- jim sprejemom Franc Novak, predsednik skupščine občine Ormož, ki jim je čestital k doseženim učnovzgojnim u- spehom mlade generacije — pionirjev, ki so ta dan skupaj s svojimi mentorji slavili svoj praznik. Za tem je predsednica ob- činske zveze društva prija- Franc Novak, predsednik SO Ormož — pozdravlja udele- žence slavja. teljev mladine Ormož — Na- da Kovačič v imenu republi- ške zveze DPM Slovenije po- delila udeležencem tega slav- ja zlate značke in pismena priznanja za njihovo dolgo- letno in nesebično delo na učnovzgojnem področju se- danje mlade generacije. Zlate značke so prejeli: dr. Pavla Kolarič-Hojnik. Ma- rica Brazda. Zdenka Megla, Zmaga Nardin in Zlatko Ko- vačič. Pismena priznanja pa so prejeli: Edi Stropnik, Gizela Blagovič, Vida Rajh. Irena Miklašič, Milan Ritonja, Ru- di Zidarič, Milena Kirbiš, Milka Mesaric, Slavko Ka- čičnik, Terezija Novak in A- nica Zidarič. Nada Kovačič je v svojem govoru med drugim dejala: >^Ob tej priliki bi bilo težko iskati motiv za vaše delo, ki presega poklicne dolžnosti. V osnovi pa je vaše hotenje, usmerjeno v dobro otrok: za njihovo rast in vzgojo. Vsi, ki živite sredi učno- vzgojnega dela za naš mladi rod in sredi problemov in vprašanj, kako jim zogotovi- ti njihov srečnejši jutrišnji dan, več ali manj vsi že več let vlagate v svoja humana prizadevanja svoje moči, predvsem pa svoje srce in sa- mega sebe. Tako podzavestno bogatite temelje naše družbe in družino, kot najosnovnej- šo družbeno celico. Kljub številnim preprekam v vas ni usahnila vera v vrednost vsakega otroka, ne glede na njegovo socialno poreklo. Priznanja, ki jih spreje- mate danes ne morejo od- tehtati vašega dela, saj spre- jemate z njimi le moralno priznanje za vaše dosedanie delo in za polet za to delo. v bodoče.« Iz poslanice generalnega sekretarja OZN U Tanta ob letošnjem svetovnem dnevu otroka, je povzela bogato mi- sel, ki pravi: ».lutri bo že prepozno za pomoč otrokom sedanjosti, kajti otroci da- našnjega dne bodo jutri že odrasli ljudje ... « Priznanje ob 25-letnici Zveze pionirjev so iz ormo- ške občine pred nedavnim že prejeli: Ela Stokelj, Elvira Karanandžič. Ivana Cič. i- vanka Pucko. Cilka Ozmec, Picrina Znidarič. Iva Cagran, Mimica Pišek. Kari Koren, Ignac Oman, Ivan Zidarič. Čestitamo k prejetim priz- nanjem z željo, da skrb za vzgojo mlade generacije, ki živi v samem Ormožu in v bližajih goricah v njihovih srcih ne bi nikoli zamrla. j. s. Poslovno stanova- njska senca v Ormožu Zamisel o gradnji poslovno stanovanjske zgradbe v Or- možu je stara že toliko časa, da bi, če bi ne bilo »če« in drugih objektivnih ter sub- jektivnih vzrokov — lahko bila že zdavnaj pod streho. Zgodovino razvoja in razple- ta dogodkov vam ne bomo navajali, saj je vmes precej takih stvari, ki ... Sicer pa: Najnovejša »alarmantna« vest o zvezi z gradnjo po- slovno stanovanjske zgradbe, ki smo jo lahko slišali na če- trtkovem zasedanju ormo- ške občinske skupščine je ta. da podjetja Slovenija vino Ljubljana, obrat Jeruzalem Ormož, kljub že sprejetemu urbanističnemu načrtu na- sprotuje novogradnji z raz- logom ,ker bi baje poslovno stanovanjska zgradba, ki je locirana v bližini novozgra- jenega hotela — zatirala po- gled na hotel ter metala nanj »senco«. Ormoške odbornike je ta »senca« precej razburi- la ob neizpodbitnem dejstvu, da gre vsako zavlačevanje iz dneva v dan ob večjih po- dražitvah gradbenega mate- riala na škod 1 predvidene no- vogradnje. Lahko pa se zgo- di tudi to, da bo investicij- ska vrednost narasla tako vi- soko, da do predvidene grad- nje snloh ne bo prišlo. Torej da, ali ne? Sreča v nesreči je tudi v tem, da na zazidalni parceli še ni polo- žen temeljni kamen in da na njej še vedno pridno rastejo bujno rasitoče koprive, ki sem jih pred nedavnim že F>osre- doval našim bralcem Med hotelom in predvide- no poslovno stanovanjsko zgradbo je po besedah pred- sednika skupščine občine Or- mož Franca Novaka 32 me- trov razdalje oziroma »sve- žega zraka«. Odborniki so bi- li mnenja, da je kakršnokoli zavlačevanje novogradnje absurd in da je 32 metrov razdalje dovolj, da bo hotel v »senci« le takrat, ko bo o- blaono vreme. Citiramo bese- de odbornilka Ivana Zidariča iz Središča, ki je dejal: »Kdaj si bomo v Ormožu prenehali zabijati klijne?« Zares kdaj? j. s. pm v Slovenski Bistrici: imamo niti za znamko Predsednica društva prija- fcjev mladine v slovenjebi- triski občini je že dolga leta 'ulčkfl Slatau. Ker je pred fati občni zbor občinske fveze DPM nas je zanimalo, [^tere so osnovne dejavnosti ^tva in kako se njihovo ■flo odvija. ^aše delo se v glavnem od- '•ia v treh komisijah, naša !Jpovna naloga pa je, da ^^vao i nakazujemo proble- ^ mladih širši družbeni »lipnosti in da jih nato kuptio rešujemo. ''la od najaktivnejših je r^nirska skupina, ki je v jl^kem i,n letošnjem letu izredno lepe sadove de- i Ta komisija dela skupaj ki je prispevala pre- ^Išnja sredstva za to dejav- J^t. Tako je TIS tudi omo- naše delo, ker je v le- ij^f^iem letu izostala dotaci- ij, skupščine občine, tako da "lamo sredstev niti za i -^'"Uga komisija, ki je v mi- obdobju izredno u- *^?^.';io delovala, je bila ko- Ijf'^^ za letovanje. Ta je vsa l^^fiazaj organizirala v po- ' ^'^ mesecih letovanja, ki so se jih udeležili tudi social- no šibkejši otroci. Za te je društvo odobrilo določen re- gres, kakršne so bile pač fi- nančne možnosti. V letoš- njem letu pa tudi teh sred- stev ni bilo, ker iz sklada za varstvo otroka in družine teh sredstev nismo dobili. Kljub temu smo omogočili letova- nje petim otrokom brezplač- no še iz sredstev, ki so osta- la iz lanskega leta. Kako pa bo z letovanjem v bodoče, pa je odprto vprašanje, ki ga bomo morali vsekakor rešiti. Komisija za socialno var- stvo pa je predlagala social- no šibke za letovanje, razen tega pa jim omogoča pri šol- skih mlečnih kuhinjah ma- lico brezplačno itd. V občini imamo sedem kra- jevnih društev prijateljev mladine. Nekatera med njimi so bila pred časom izredno aktivna, medtem ko je sedaj njihovo delo zaspalo. Vzro- kov za takšno stanje je več. Eden glavnih so sredstva, ki jih ni, drugi vzrok pa so ljudje, ki so odšli, delo pa prepustili manj izkušenim in manj zainteresiranim. V tednu otroka, ki bo pr- ve dni meseca oktobra bomo sklicali občni zbor. Na njem se bomo dogovorili o našem bodočem delu. Se enkrat pa bomo zaprosili skupščino ob- čine, da nam ob rebalansu proračuna zagotovi določena sredstva za naše osnovne de- javnosti, V zadnjem času nam pomaga edino TIS. ki pa tudi nima planiranih sred- stev za našo dejavnost. b. h. KMETJE IZ ORMOŠKE OBČINE SE ZANIMAJO ZA POGOZDOVANJE Na zadnji seji skupščine občine Ormož smo lahko sli- šali tudi več vprašanj glede možnosti pogozdovanja za- sebnih -^ozdov. Največje za- nimanje so odborniki — kmetje pokazali za zasajeva- nja topolovih nasadov. Za to- pol ove nasade so se predvsem zanimale kmetje, ki imajo svoja zemljišča ob Dravi, kjer so možnosti za gojitev hitrorastočih topolov še po- sebej ugodne. Predstavnik Gozdnega go- spodarstva Maribor je zain- teresirane odbornike sezna- nil, da je možno dobiti to- polove sadike brezplačno, da pa je treba izvajati zasejeva- nje in poznejšo nego topo- lov pod strokovnim nadzor- stvom gozdnega gospodar- stva. j. s. PRIJATEUSKO SREČANJE ESPERANTISTOV V počasititev 1.900 obletni- ce Ptuja bo tudi doprinesla svoj delež esperantska sek- cija DPD Ptuj, ki organizira v nedeljo, 5. oktobra prija- teljsko mednarodno espe- rantsko srečanje ob udeležbi esporamtistov Slovenije, Hr- vaitske, sosednje Avstrije. i- taliije in Madžarske. Med drugimi je zaenkrat prijavljeno 30 oseb, ki bodo prLšli z avtobusom iz Naigy- kanizse. Vsem kličemo BONVE- NON! j. D. stran fi TEDNIK — ČETRTEK, 2. OKTOj Ob tediiii boja proti tuberkulozi Tuberkuloza je stara bole- zen, najdemo 30 v zapiskih starih Hindusov, Hebrejcev, Kitajcev. Tuberkulozo hrbte- nice so našli na nekaterih e- gipčanskih mumijah, ki so stare 4000 let. Medicina sta- rih Grkov in Rimljanov je dobro poznala tuberkulozo. Najbolj se je razširila ta bo- lezen v 18. stoletju, ko je na vsakih 100 umrlih umrlo za- radi tuberkuloze kar 26 ljudi. Take razmere so zahtevale večje raziskovanje in ubija- nje tuberkuloze. Velikega po- mena v tej borbi je bilo od- kritje povzročitelja te bolez- ni — bacila tuberkuloze (od- kril ga je Robert Koch leta 1882), potem odkritje Ront- gena leta 1895 in organizaci- ja protituberkuloznih dispan- zerjev, ki so nosilci borbe proti tuberkulozi. V Jugoslaviji je bil osno- van prvi protituberkulozni dispanzer leta 1900 v Vršcu, prvi dispanzer z rentgenskim aparatom pa v Mariboru 1922. leta. Se večji pomen so pri- dobili protituberkulozni di- spanzerji z odkritjem anti- tuberkulotikov— zdravil pro- ti tuberkulozi in z besežira- njem — cepljenjem proti tbc. TBC je nalezljiva bolezen, ki lahko napade katerikoli or- gan človekovega telesa, a naj- večkrat pljuča. Povzroča jo Kochov bacil, ki je zelo od- poren in prilagodljiv svoji o- kolici, zato ga najdemo prak- tično povsod v okolici. Zelo dolgo živi v temnih in vlaž- nih prastorih, prenaša pa tu- di zelo nizke tem.perature. Sonce in toplota ga pa hitro uničita. Do okužbe pride naj- večkrat prek organov za di- hanje, na drugem mestu pa prek prebavil, in sicer z mle- kom na tuberkulozi bolnih krav. Za okužbo zadostuje navadno že zelo malo število bacilov. Tuberkuloza ni dedna bo- lezen, tuberkulozna mati ro- di zdravega otroka, podedu- je pa se odpornost ali občut- ljivost za tuberkulozo. Na- ravna odpornost je odvisna od starosti, najmanj so od- porni novorojenčki in otroci v pubertetni dobi ter ljudje v starejših letih. To odpor- nost pa zmanjšujejo nekatere bolezni. zla.sti ošpice, oslovski kašelj, sladkorna bolezen ter slabi socialni pogoji, neureje- no živjenje. slab apetit itd. Ko pridejo bacili tuberku- lozve v organizem, se ta prič- ne proti njim braniti ter jih tudi nekaj uniči. Nekaj jih pa le preživi to borbo in ti se obdajo z oblogo v obliki braz- gotine, kjer živijo do smrti o- kuženega. Prisotnost teh ži- vih bacilov pa spodbuja or- ganizem k ustvarjanju oroti- teles in tako je to osnova za naravno odpornost proti tu- berkulozi, proti ponovni o- kužbi od zunaj. Ta od{>ornost traja do konca življenja. Vendar obstaja pri tem stal- na nevarnost, da ti bacili premagajo organizem in da pride do obolenja. Ker je znano, kako se u- stvarja naravna odpKjrnost proti tuberkulozi, so naši znanstveniki s posebnimi po- stopki ustvarili vrsto bacilov tuberkuloze, ki ne morejo po- vzročili obolenja, prisilijo pa človeški organizem na ustvar- janje protiteles. S temi ba- cili cepimo neokužene ljudi, to cepljenje se pa imenuje besežiranje. Besežiranje je popolnoma nenevarno in je najboljši na- čin, ki ga danes poznamo za zavarovanje zdravih ljudi proti tuberkulozi. Pri nas je besežiranje obvezno za vse neokužene do 25 let starosti. Neokuženost ali okuženost pa dokažemo z enostavnim kož- nim preiskusom. ki .se imenu- je tuberkuloinski test. Nega- tivni tuberkulinski test nam pove, da organizem še ni o- kužen in da je potrebno be- sežiranje, pozitiven test pa dokaže okuženost organizma, vendar ni dokaz, da je oku- ženi tudi bolan. Besežiranje ne zapušča trajne odpornosti, zato to cepljenje v --aznih starostnih obdobjih ponavlja- mo ter le tako lahko trajno zaščitimo človeka pred tuber- kuloznim obolenjem. Tuberkuloza lahko pri o- kuženem astopi takoj ali pa šele več let po okužbi, in sicer takrat, ko je človekov orga- nizem manj odporen zaradi kake bolenzi ali težjih du- ševnih pretresov. Takrat ba- cili iz začetne brazgotine pre- magajo organizem in človek zboli. Prva okužba poteka navad- no skoraj neopazno z znaki prehlada ali gripe. Ce pa ba- cil preniaga organizem in pride do bolezni, se pojav- ljajo znaki, zaradi katerih moramo pomisliti na tbc in to so: slabo počutje, izgublja- nje apetita, hujšanje, nena- vadno potenje, zvišana teles- na temperatura brez znane- ga vzroka, ponavljajoča se gripa, kašelj, kri v izpljunku. povečane bezgavke zlasti na vratu in drugo. Pri tem je potrebno omeniti, da tudi pri težji obliki tuberkuloze, ko raroada pljučno tkivo, bolnik ne čuti nobenih bolečin, zato pride k zdravniku večkrat ze- lo pozno. Ceorav je tuberkuloza ne- varna bolezen, smo ji danes kos. ker imamo dovolj močno protitul>erkulozno službo z zanesljivimi možnostmi za stolj in učinkovita zdravila, zgodnje odkrivanje te bolez- ni. Imamo tudi dovolj po- Treba je poudariti, da je vse zdravljenje tuberkuloze za vsakogar brezplačno. Za zgodnje odkrivanje tu- berkuloze je velikega pome- na množično fluorografiranje. To je rentgensko slikanje pljuč s pokretnimi aparati ter je popolnoma neškodljivo, ker je obsevanje z rentgen- skimi žarki minimalno. Ko- rist te akcije je pa zelo veli- ka, ker pri nas na 1000 na- videzno zdravih, fluorografi- ja odkrije tri, še nepoznane tuberkulozne bolnike. S to metodo odkrivamo tudi veli- ko število drugih, netuber- kuloznih obolenj na pljučih. Tuberkuloza je danes o- •-zdravijiva bolezen, danes ne ozdravijo samo tisti, ki se ne- pravilno zdravijo, ali ki se nočejo zdraviti. Na ta način postane bolezen kronična in traja do smrti. Ves ta čas pa taki bolniki izločajo veliko število bacilov ter ogi*oža}o vso svojo okolico. Da .je tbc v svetu in pri nas še velik problem, nam pove samo nekaj podatkov: v sve- tu vsak sfoti prebivalec bole- ha za tbc. V Jugoslaviji ie bilo leta 1965 registriranih 164.239 bolnikov. Na področ- ju ptujskega protituberku- loznega dispanzerja smo ime- li lani v evidenci čez 400 bol- nikov. Letno zbolijo na 1000 Jugoslovanov za tuberkulozo po dva do trije ljudje, na po- dročju naše občine smo lani registrirali nad 40 novih bol- nikov. Med obolenimi je več moških, največ v starosti od 20. do 40. leta, v dobi največ- je produktivnosti. V letu 1965 je v Jugoslaviji umrlo zaradi tuberkuloze 5000 ljudi. Zadnja leta-števi- lo novoodkritih pada, pada tudi število umrlih zaradi tbc. Število vseh registriranih bolnikov se od leta 1956 do 1966 praktično ni spremenilo. V primerjavi z evropskimi deželami spadamo v ti.ste z najslabšimi epidemiološkimi razmerami. Cilj protituberkulozne služ- be je izkoreninjenje tbc, a tx) bomo dosegli z zgodnjim odkrivanjem in doslednim zdravljenjem tbc bolnikov in z zaščito zdravih z besežira- njem. Pri tem igra veliko viogo zdravstvena razgleda- nost in zdravstvena vzgoja zdravih in bolnih, kar pome- ni: odzivati se vabilom za be- .sežiranje. udeleževati se vseh fluorografskih pregledov, pri- hajati na kontrolne preglede v di.si>o.nzer, ali se že ob pr- vem sumu na tbc javiti na pregled, redno in dovolj dol- go zdravljenje obolelih m ne nazadnje zdrav način življe- nja (pravilna prehrana, poči- tek, šport itd.), predvsem pa izogibanje škodljivim vpli- vom, kot so alkohol in niko- tin. Samo na ta način nam bo uspelo eliminirati tuberkulo- zo kot družbeno bolezen in jo izkoreniniti kot bolezen. Dr. M. R. Jože Klep: Lackov odred pred 25 leti (Nadaljevanje) Ze pred mrakom smo se za pohod dobro pripravili, ko je prišel v štab odreda nek te- renec, so kmalu poklicali de- žurnega, ki je takoj sklical zbor. Sporočili so nam, da je zveza s III. bataljonom vzpo- stavljena in da se bomo pre- peljali nrek Drave, če ne bo kaj fx)sebne0a z brodom. Pot, ki smo se je poslužili po vzhodni strani Rdečega bre- ga, ie bila zelo strma in spol- zka, na več mestih pa smo lahko opazili, da smo si na- pravili kar svojo. Bili so tu- di primeri, da je kdo z nje zdrknil in se nam po nekaj času spet priključil nekaj metrov niže. Noč je bila v začetku izredno temna, tako, da so si nekateri pomagali s tem, da so se držali, ali zve- zali robčke in si s tem olaj- šali vzdrževanje zveze. Ta- ko smo prišli po nekaj po- stankih in opombah: držite zvezo, zveze ni. zadnji po zvezo, v dolino, po kateri je vodila gozdna steza mimo neke zapuščene žage proti že- lezniški progi Dravograd — Maribor. Od spredaj je pri- šlo povelje stroga tišina, kar je vsak previdno sporočil na- prej, nato pa še kolona stoj. Kolona je obstala tako mirno in tiho, da ne bi nihče slutil, da se nahaja tu kolona nad 200 oboroženih mož, ki čaka- je samo nadaljnjega povelja. Temu je sledilo povelje kolo- na nazaj, pazite na nadaljnja navodila, kolona stoj! Ko- mande bataljonov naprej. Ze smo se znašli vsi spredaj, kjer nam je bilo sporočeno, da se nahaja že en vod tret- iega bataljona na sosednem bregu, v tistem hipu je za- šumelo ob obali Drave, v ve- liko ladjo pa .je vstopila prva skupina borcev, ki je bila do- ločena za zasedo proti Mari- boru. Cim so se izkrcali na drug: strani, je brod krenil spet nazaj, kar se je ponovilo mnogokrat, saj je bilo treba prepeljati nad 200 ljudi. Ko smo vsi srečno brez bo- ja prekoračili Dravo, smp se razvili v kolono z močno za- ščitnico, ki je bila prej v za- sedi ter krenili po lepi cesti ob Cermenici, ki pa se je kmalu spremenila v kolovoz, nato pa navadno hribovsko pot, ko smo zavili na desno proti Vurmatu, Okrog 5. ure zjutraj. 22. septembra smo se ustavili popolnoma utrujeni pri hišah severozahodno od kote R97 in imeli počitek do 10. ure predpoldne. nato pa smo napravili kar oremik na južnow stran kote 897 ker sol< položaji mnogo boljši.] vih položajih smo sej z Lackovim bataljanoi horskega odreda, ki se to imenoval III. ]^ Lackovega odreda. Sre| borci tega bataljona | res prisrčno in polno denj, saj je bilo med mnogo naših starih iz Lackove čete, iz ki nega voda se je razvil] taljon. Skoraj vsi sol lečeni v nove orožni^ licijske. vermanšaftov celo rjave uniforme ' strankinih funkcionaj jega rajha. Iz sedmih rišev. ki jih je posli KPS Maribor v začetit mladi 1944 na Kozjak med tem razvil cel b) dobro oboroženih bore sta jih vodila koni Zovi in politični koma ris. (tema je pripadaj kot intendant oče Brk« zelo skrbno skrbel za pi no bataljona). To srečanje nam je p noma odvzelo spanec io magalo utrujenost pod nanornem pohodu, saji imeli toliko vsega pov ker je imel vsak najn del od obleke do puške, le, brzostrelke in mitil svojo zgodovino. Saj I tega ob našem razstai bunkerju »Trbovlje«, vastopol«. »Triglavu« mnogih drugih in na pi še nismo imeli. Mi sm pripovedovali o naših ah in borbah, oni pa od n; vih, ki so bile do teclaj_ raj vse brez človeških t Pripovedovali so nam. i so napravili akcijo pri Jakobu, pri St. Ilju, ns' smeha in dobre volje k bilo. ko so nam pripoved? o drzni akciji v SelTi-f Dravi, ki so jo izvršili' 13 dnevi. Tistega dne.; bilo 9. septembra I?*", njihov bataljon tabor Ostrem vrhu na Kozja'''^ ob 16. uri krenili iz tabr^f proti Selnici po nef^v^ terenu. Po obveščovalf^' točno zvedeli, da ie v Selnici oborožena s 3', strelkami. 34 nuškami.^J' -štolami in več bombai"; je bilo. kar je bilo ppl^l trebc. da se narravi f-^ v neposredni bl;ž'ni f^', patorskih trditvah vaf-;; kolice Maribor pred ti« vaba mladim borce'; bataljona. Za izvedbo;, so bataljon kar ra.^df^. vodih, izmed katerih s'-; 1a dva v za^^edi na cost:.. Mariboru in Dravo?r.w^ stali pa so bili razde^j^, tri skupine, izmed k-^^^^ vs^ka s svoje strani presto Janko. (Daljo prihodnjič) — četrtek, 2. oktobra 1969 STRAN 7 l^OLETNE JELKE NA SEJI #ŠČINE OBČINE 0rm02 kajne. — septem- je še dobre tri mese- ialjen od novega leta, ^tfovorimo o novoletnih j^Toda samo malo potr- ^ pa boste videli, da ne nobeno šalo ali pote- temveč za kruto in •juja vredno dejstvo, ^četrtkovi seji skupšči- jl,jine Ormož je bila o- jjja točka dnevnega reda ^va o gospodarjenju z jjvi v ormoški občini. (O , ;i)š:rneje poročamo v jein sestavku.) Ko je ste- beseda o pogozdovanju, predstavnik gozdnega go- ^tva Maribor tov. Vi- ,postregel odbornikom z gjškandaloznimi podatki: 1^ prizadevanja pogozdo- ^ i iglavci so na tem ob- ijo skoraj popolnoma ijspešna, saj jim občani kažičnih in novoletnih jnikih uničijo skoraj 95 "/o ittic, ki jih odrežejo pri i, te so nekoliko višja, pa h pri vrhu. skoda je ob- in vsa prizadevanja lijrjev in lastnikov goz- rn zaman. Iranc Novak, predsednik skup.ščine občine Ormož je ob tem podkrepil dejstvo, da je v občini okrog 4500 gospo- darstev — torej je prav toli- ko posekanih tudi mladih smrečic. Vsakoletna prodaja novoletnih jelt po zelo nizki ceni se ni obnesla. Občani so raje, kot, da bi odšteli za smreko 200 ali 300 S dinar- jev vzeli žago ali sekiro ter seveda ne v svojem, ampak v tujem gozdu uničili mlado drevo. Pazniška služba je bi- la brezuspešna ali pa sploh ni bila vpeljana. Odborniki so sprejeli sklep, da bodo pred letošnjimi prazniki izdali javni apel ob- čanom in da bodo storilci ta- kih dejanj najstrožje kazno- vani. Na drugi strani pa bo- do v občini storili vse, da si bodo lahko občani kupili no- voletna in božična drevesca po zelo nizki ceni. Seveda, če bo šlo tako na- prej o iglastih gozdovih na tem območju še dolgo ne bo- mo mogli govoriti. Rek. ki pravi, da so gozdovi naše bo- gastvo, ob takih primerih se- veda več ne bo veljal. j. s. m LENART jdmiranje zasebne )rti lnaliza o razvoju zasebne ti v občini Lenart je po- la, da je začela zasebna v letih 1968 in 1969 vid- padati. Edino naraščanje bže še zaenkrat pri av- fvoenikih in gostilničar- vendar pa je tudi to •"O počasnejše, kot v le- '1963-1966. '5 padec razvoja obrti *ebnem sektorju vpliva ■ dejavnikov, kot so: * per- spektivo. j. s, Radio Ptuj in j samoupravljanje o zadevah ptujske radijske postaje .smo se pogovarjal! s francetom golobom predsednikom DS radia ptuj: Z ustavnimi in zakonskimi predpisi je določen status ra- dijskih postaj. vemo, da te- ga nimate urejenega pri va- šem radiu. povejte nam, kdo in zakaj zavlačuje ure- ditev pravnega statusa vaše radijske postaje? zakaj tega vprašanja niste uredili? Uvodoma želim povedati, da Radio Ptuj deluje že sed- mo leto in je v tem obdobju dosegel uspehe tako pri in- formiranju občanov, kakor tudi pri svoji rasti in uvelja- vitvi kot potrebno informa- tivno sredstvo, brez katerega bi si danes težko zamišljali naš samoupravni sistem v komuni. Menim, da bralci Tednika dobro poznajo delo naše radijske postaje in zato ni potrebno o tem še pose- bej govoriti. Kljub uspehom, ki jih je kolektiv dosegel od ustano- vitve do danes, še mu ni u- spelo urediti svojega pravne- ga statusa, ker deluje kot e- nota občinske konference SZDL. čeprav je delovna skupnost večkrat zahtevala, da se takoj zagotovi pravni status naše radijske postaje z izdajo odločbe o ustano- vitvi samoupravnega zavoda, ker je obstoječe stanje neza- konito — se to vprašanje ni premaiknilo z mrtve točke. Verjetno je k temu pripomo- glo to, ker je pred leti vznik- nila izven naše delovne skup- nosti ideja o integraciji s Tednikom, ko so nekateri ho- teli s pritiskom združiti oba kolektiva. Ob tem velja pri- pomniti, da za združitev ni bila napravljena kakšna ana- liza, ki bi integracijo uteme- ljevala ali nakazovala bolj- še poslovanje obeh kolekti- vov, ko bi bila združena Kdo in zakaj zavlačuje ureditev pravnega statusa naše radij- ske postaje? Odgovor na to vprašanje je čisto preprost in sicer: Predsedsitvo občin- ske konference SZDL Ptuj, ki še ni sklicalo seje o tem vprašanju. Na zadnji seji se je izvršni odbor občinske konference SZDL odločil in sklenil, da je potrebno takoj urediti pravni status naše ra- dijske postaje in to s tem, da bo ustanovitelj občina Ptuj. V zvezi s tem je izvršni od- bor občinske konference SZDL Ptuj povedal tudi v pojasnilu k članku »Razprava o informativnih sredstvih to- rej še ni končana«, ko pod četrto točko tega pojasnila pravi: »Takoj je treba ure- diti pravni položaj radijske postaje tako, da postane u- stanovitelj občina Ptuj, k soustanoviteljstvu pa je po- franci golob, predsednik de- lovne skupnosti radia ptuj vabiti tudi druge občine«. Po mnenju predsednika občinske konference SZDL Ptuj Zdravka Tumska, je iz- vršni odbor takrat zavzel na- pačno stališče in da ni pri- stoien o tem samostojno od- ločati. To nam je dejal na se- stanku delovne skupnosti Ra- dia Ptuj, 1. septembra letos. Takrat nam je tudi obljubil, da bo seja občinske konfe- rence SZDL med 15. in 17. septembrom in na seji bi naj poleg drugih zadev rešili tudi vprašanje pravnega statusa naše radijske postaje. Zakaj še seja doslej >ii bila sklica- na, mi ni znano. kakšno stališče zavzema delovna skupnost do teh ne- rešenih vprašanj vašega sa- moupravljanja? Delovna skupnost zahteva takojšnjo ureditev pravnega statusa naše radijske postaje v skladu z zakonom o radio- difuznih zavodih Poleg orga- nov samoupravljanja (ki jih sedaj ni pri naši radijski po- staji!) ta zakon določa, da radiodifuzni zavodi nimajo izdajateljskih svetov, ampak svet zavoda, ki ga sestavlja- jo pred.stavniiki delovine skupnosti ln pa predstavniki družbene skupnosti, kateriti je lahko v svetu zavoda naj- ■ več tretjina od skupnega šte- vila članov sveta. Predstav- niki družbene skupnosti so- delujejo pri odločanju o ti- stih ."adevah zavoda, ki so splošnega pomena kot je to program, razvoj radiofikacije, pri oblikovanju politike itd. ne soodločajo pa pri obliko- vanju kriterijev za delitev osebnih dohodkov in notra- nje organizacije dela. Na osnovi tega znova pou- darjam, da je sedanje sta- nje, ko ni urejen pravni sta- tus ptujskega radia, docela nepravilno. To velja tudi v premislek tistim, ki so prvi poklicani, da rešijo ta nemo- goči položaj Radia Ptuj, ker sedanje stanje močno krši samounravne pravice zapo- slenih delavcev kako morete novinarji kot družbeni delavci, katerih na- loga je prepričevati jugoslo- vansko družbeno skupnost o prednostih samoupravljanja, prenašati to nezakonito sta- nje? d Ze na samem začetku, ki ni bil lahek, so bile razpra- ve o tem ali naj deluje Ra- dio Ptuj kot samostojna de- lovna enota ali kot enota SZDL s svojim; pravicami im dolžnostmi. Ker so bila ta- krat mnoga nerešena vpraša- nja in redno zaposlen samo en delavec, ni bilo p>otrebe za samostojnost. Z razširitvijo dejavnosti in s povečanjem programa smo se pri rodiu zaposlili še drugi in danes šteje naš kolektiv sedem red- no zaposlenih. Z razširitvijo programa in s tem z večjim številom redno zaposlenih, se je pokazala potreba po usta- novitvi zavoda Na to smo večkrat op>ozarjali predsed- stvo občinske konference SZDL, ki pa o tem ni hotelo ničesar slišati. Zaradi vsaiko- dnevnega napornega dela pri pripravljanju naših oddatj in drugih dolžnosti, ki nam jih določa poklic, temu vpraša- nju na začetku nismo posve- čali tolikšne pozornosti. po- zneje pa smo začeli o tem po- drobneje razmišljati. Mcinim, da so naše zahteve po uredit- vi pravnega statusa povsem upravičene in pričakujem skupno s svojimi sodelavci, da bo to vprašanje v krat- kem rešeno. Novinarji, ki kot družt>e- nopolitični delavci poklicno delujemo v graditvi in raz- voju socialistične družbe ter se borimo za popolno uve- ljavljanje samoupravm-ih nravic delovnega človeka fcn za hunrv.ane odnose med lj>ki- mt. bomo storili vse, da bo- do samoupravne pravice pri- znane tudi delavcem Radia Ptuj! STRAN 8 tednik — Četrtek, 2. oktobh^ Zborovanje bibliotekarjev Slovenije v Ptuju Vsako leto priredi Društvo bibliotekarjev Slovenije stro- kovno posvetovanje svojih članov in občni zbor v enem od slovenskih mest. To je po- častitev kraja, v katerem se zborovalci sestanejo, a ob- enem tudi naloga knjižnice — gostiteljice, da svojim go- stom kaj pokaže. To pomeni, da mora izpolnjevati vsaj minimalne zahteve knjižni- čarske dejavnosti, to se pravi, lahko pokaže, kako, v kakš- nih pogojih deluje matična knjižnica, navadno je to štu- dijska, kako zna pritegniti bralca ljudska knjižnica, ko- liko so uspele vaške knjižnice v izobraževanju širokih ola- sti itd. Prav tako si lahko zborovalci ogledajo poslova- nje knjižnice, njen fond in njegovo funkcionalnost ter strokovno usposobljenost knjižnice oziroma njeno ne- zmožnost zaradi teh ali dru- gih dejavnikov. Problemi knjižnice — gostiteljice so navadno tudi prva točka vsa- kega takega posvetovanja. Ko je bilo lani posvetova- nje v Radovljici, je odbor društva sklenil, da bo letoš- nje zborovanje v Ptuju, da bi tudi s tem prispevali k pra- znovanju 1900-1etnice našega mesta. Obenem je bilo že ta- krat znano, da se bo ptujska študijska knjižnica preselila v nove prostore in bo za o- premo potrebovala znatna sredstva. Tako je republiški sklad za pospeševanje kultur- nih dejavnosti določil ptujski Ljudski in študijski knjižni- ci deset milijonov namenskih sredstev za adaptacijo in o- premo. Obenem je s tem tu- di samoumevno, da bo knjiž- nica po tej preselitvi .skušala delati po najsodobnejših bi- bliotekarskih metodah. Zborovanje se bo pričelo v četrtek, 9. oktobra v Narod- nem domu s pozdravi obisko- valcev, zatem bo pa imela u- pravnica Studijske knjižnice Milojka Aličeva referat *Raz_ voj in stanje knjižničarstva v Ptuju. O informacijski slu- žbi in njenih problemih v znanstvenih knjižnicah bo go- vorila Radojka Vrančič, v javnih knjižnicah pa Avgust Vižintin. Breda Filo iz Mari- bora bo brala referat o stan- dardih in normah v znanstve- nih knjižnicah, v javnih knjižnicah pa Ančka Korže- -Strajnar. V petek popoldne bo XIX. občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije. Vsi ti referati so bolj ali manj strokovnega značaja. Prvi dan zvečer bo v grajski resta- vraciji sprejem pri predsed- niku SO Ptuj Franju Reber- naku, naslednji večer pa bo za zborovalce gledališče pred. vajalo predstavo Večer v či- talnici-'<. Med predavanji si bodo gostje, po predvideva- n.)ih jih bo 150, ogledali raz- ne ptujske znamenitosti in v soboto pripravili krajši izlet v Haloze, kjer bodo obdarili ljudsko knjižnico v Podleh- niku in obiskali ptujskogor- sko cerkev. Zaradi majhnih ptujskih kapacitet in zasedenosti ho- tela je morala študijska knjižnica kot organizator preložiti zborovanje za en dan in zraven tega bo večji del zborovalcev moral preno- čevati na Borlu, kar ni ravno najboljša rešitev. Ob takih prilikah lahko ugotovimo, kako je Ptuj slabo oriprav- Ijen za večje skupine, ^aj nje- gova kapaciteta znaša nekaj nad sto ležišč. Pri pripravah je takoj priskočila na pomoč skupščina občine Ptuj in del- no Društvo bibliotekarjev Slovenije, saj bi knjižnica sa- ma ne zmogla vseh velikih stroškov zborovanja. Ob tej priliki bi tudi ome- nil, da bi morali ti, ki sestav- ljajo program letošnjih pri- reditev, bolj upoštevati vse prireditve, ki so se prej ali pozneje pridružile osrednjim prireditvam ob 1900-letnici Ptuja, kot je to zborovanje zgodovinarjev v Ptuju ali se- daj zborovanje bibliotekar- jev, ker mislim, da sta 0'be prireditvi vendar tako po- membni, ne samo v ptujskem merilu, da se vsaj v kakšnem naknadnem programu omeni- ta in še morda kakšne druge. Torej še enkrat ponavljam: Cez nekaj dni pridejo v Ptuj mnogi znani slovenski kul- turni delavci in naša naloga je, da jim pokažemo kaj ima- mo, kako znamo to čuvati ter naš odnos do kulture. Ptuj ima svojo zgodovino — po- kažimo, da ima tudi kulturo! E. J. Po ocenjevanju vina bomo Na kmeiiiski razstavi pili dobro vi Na kmetijski razstavi in vinski trgatvi,, prireditvi, ki se bo začela v sredo in bo na stadionu Drave in v halo- ških vinogradih, bo tudi raz- stava in pokušnja vina, ki ga je strokovna komisija pred nedavnim ocenila v klubskih prostorih ptujskega hotela. Ocenili so 34 vzorcev iz se- verovzhodne Slovenije. V glavnem so ocenjevali lan- ski letnik. Poprečno je dober, lahko bi rekli celo prav do- ber letnik. Vse sorte, ki so jih ocenjevali, bodo razstavljene in na voljo obiskovalcem raz-' stave. Kot kažejo reztiltati strokovne komisije, bomo na razstavi pili kvalitetno vino priznanih sort in pridel, cev. Od 34 vzorcev je 27, nih vin, dve namizni vi tri pol peneče in dve sorti vina. Komisija za ščito porekla in kvalitet« na piri združenju štajers vinskih proizvajalcev Sb je dodelila 15 zlatih, 12; bmih, bronasti medalji Strokovna komisija po ocenjevanju v pogovoru s piJ stavniki obrata »Slovenske gorice«. V ospredju Jani gej Anton Skaza in Janko Mlakar. Foto: S. Ki nepeneče vino. Vse tri bis (polpeneče vino) so ocenili prav dobre. En šampanjec dobil odlično, drugi pa pi dobro oceno. Nekaitere M vina so že zaščitene. Najb« so se odrezali muškatni i vanci, traminci, rumeni i škat ... I Slovenska Bistrica Analiza v izde- lavi Predelava lesa, aluminija in stekla v finalne produkte je bila predmet mnogih raz- prav na raznih nivojih v slovenj ebistriški občini. Kon- kretno pa ni bilo narejene- ga do sedaj skoraj nič. Zato je tem bolj razveseljiva zad- nja vest, da se bodo v delov- nih organizacijali, ki se že sedaj ukvarjajo s to proiz- vodnjo skupno z Ekonom- skim centrom iz Maribora posvetovali o možnostih iz- delave takšne analize. Po- svetovanja naj bi omogočila strokovnim delavcem EC iz Maribora bolj strokovno i delavo analize. Pri tem pa ne smejo poi biti na dejstvo, da so povsod poudarili težnjo, t bi v bodoči delovni orgat zaciji ali obratu že kakii sedanje delovne orgainizac- bilo delo takšno, pri kater« bi lahiko zaposlili precej kvalificirane ženske delov sile. Ta problem je ob ta najbolj pereč, saj je ' Zavodu za zaposlovanje P^' j avl j enih že skoraj 300 že^ ki iščejo zaposlitev. Takšen pristop k izde^ analize pa bo verjetno go boljši kot pa, če bi ^ lizo pripravljali samo str^ kovnjaiki Ekonomskega ^ tra. Razstava Franceta Miheliča v Ptuju Preteklo soboto so v pokra- jinskem muzeju na ptujskem gradu odprli razstavo Fran- ceta Miheliča, ki je mnogo slikal tudi po naših krajih. Pokrovitelj razstave je Fra- njo Rebernak, predsednik SO Ptuj. Z. R. Občinska konferenčni szrdl Ormož Priprave m volilne konference Minulo sredo je bila v Or- možu razširjena seja IO obč. konference SZDL Ormož. Poleg članov izvršnega od- bora so se seje udeležili tudi predsedniki in tajniki kra- jevnik organizacij SZDL ^er predsedniki krajevnih skup- nosti. Kot osrednja točka dnev- nega reda so bile priprave na volilne konference krajevnih organizacij SZDL in občinske konference SZDL Ormož. Na seji so sprejeli sklep, da bodo izvedene volilne konfe- rence krajevnih organizacij SZDL do 25. novembra, vo- lilna konferenca obč. organi- zacije SZDL pa do 10. decem- bra. Med drugim so tudi skleni- li, da je treba začeti s kad- rovskimi in vsebinskimi pri- pravami na konference — takoj in, da je treba sočasno začeti tudi s pripravami za volitve članov krajevnih skupnosti, ki jim je mandat že potekel. Nekateri predstavniki kra- jevnih skupnosti so iznesli zaskrbljujoče vprašanje sredstev, ki so potrebna za njihovo dejavnost. To se še posebej kaže v tistih krajev- nih skupnostih v katerih refe- rendum za uvedbo krajevne- ga samoprispevka ni uspel. V zadnjem času se je po- kazala precejšnja nepoveza- nost med krajevnimi skup- nostmi — za skupno in har- monično reševanje nastaja- jočih problemov in vprašanj, izhajajoč iz tega so sklenili. da bodo v bodoče posvetova- nja s predstavniki krajevnih skupnosti pogostejša. __J S. CELULOZAR : OSANKARfCA 2:0 v nedeljo so nogometaši Osankarice ia Slov. Bistrice odšli na gostovanje v Krško. Tekmo so izgubili, čeprav so bili precej časa enakovreden nasprotnik Celulozarju. Kljub porazu pa Osankarica v vzhod- ni conski ligi zavzema še soli- dno deveto mesto. Solidno za- to, ker so bile letošnje pripra- ve nogometašev res pičle (sred- stva), pa tudi tako imajo več nevšečnosti, ki jim onemogo- čajo boljše rezultate. bh Zgornja Polskava VSI SO ZA VODOVOD Voda je eden velikih proble- mov slovenjebistriške občine. Zato so pri krajevni skupnosti Zg. Polskava že izvolili štiri- članski odbor, ki bo skupaj s KS iz Sp. Polskave in Prager- skega pripravljal predloge za gradnjo vodovoda. Prebivalci so toliko zaintere- sirani za.gradnjo vodovoda, da bi bili pripravljeni prispevati tudi po dva ali tri tisočake di- narjev, samo da bi dobili v hi- šo vodo. Čeprav imajo mnogi že lastne vodovode, so tudi ti pripravljeni prispevati sred- stva za njegovo gradnjo. Seveda pa bo za problem re- šitve vode na obeh Polskavah potrebnejša širša akcija. Va- riante so že v izdelavi in treba se bo odločiti in potem pred- vsem s skupnimi močmi sto- piti v akcijo. bh DRAVA-SLOVENJ GRADEC 21:2" (7:16) Med tednom je bila odi- grana pokalna tekma proti renomirani ekipi, ki je pred- vsem v prvem delu nadigrala domačine. Ce bi domačini i- grali v prvem delu tako, kot v drugem, bi bil rezultat verjetno zelo tesen v korist ene ali druge ekipe. Gostje so prikazali hitro in dinamično igro. ki je navdu- šila gledalce, domačini z borbenostjo v drugem lu delno zamujeno nadoK"' dili. Za goste so bili uspešni' čepek 8, Rečnik 6, Levovj 5. Gologranc 4, Pori in , krivač 2 ter Gober in NaŽ po 1; za domačine pa GraH"; Kovač 5, Strašek in Bejs 3 ter Bezjak in Gašperši« Tekmo sta dobro prvič v Ptuju dva sod"' Zvan in Levsrtik iz Marib'" — Četrtek, 2. oktobra 1969 STHAN 9 gospodinjsko delo ne sme biti tlaka (jospcdinja dela kakor spe- lajiziran delavec in se utru- ja kot bi bila atlet. Ne samo Loči žena, ampak tudi šte- jilai znanstveniki po svetu doJozujejo, da gospodinjsko jglo zahteva mnogo telesne- „ in duševnega napora. Da, [jjdi duševnega, saj je znano, jaso gospodinje cesto dušev- no izčrpane, kar se v hujših primerih lahko sprevrže v evroze. ^ ^ Mnoge poročene ženske se pritožujejo, da se ne morejo ukvarjati s športom. Vendar pa ne vedo,, da je pametno organizirano gospodinjsko ijelo s svojimi zdravstvenimi učinki enakovredno tenisu, ]^ki atletiki in drugim špor- lwn. Ženska mora delati ta- to, da bodo njega gospo- dinjska opravila hkrati te- lovadne vaje. To je čisto pre- prosto. Vzemimo na primer pomeitanje! Ne smemo ne- prestano nihati s telesom na- prej in nazaj, ker bomo s tem fbrez vzroka utrujali ledja in Iškodili hrbtenici. Nasprotno, Idržati se moramo pokonci in trdno, seveda pa ne leseno. iGibati se morajo samo roke in rame in če bomo skušali obdržati pokonci tudi vrat, bo pometanje odlična vaja za ohranitev leFK)te in vitko- sti telesa. Tudi prenašanje težikih kremen, na primer vode ali mrež s trga, nam lahko le ko- risti, če se pri tem držimo vzravnano. Tako se bomo og- nili nevarnosti nelepega vi- iSfcega trebuha ter ohranili Ivitke noge. Pazimo na držo Mi, kadar se vzpenjamo po itopnicah. Povešena glava, upognjene rame in negibne foke ovirajo ustrezno diha- nje in silijo noge v nepravil- "0 gibanje. Zravnan hrbet. Slava pokonci in uravnoteže- no gibanje rok pa bodo pri- silili k delovanju trebušne Jiišice in noge. Dihanje naj ustrezno hitrosti vzpenja- nja in ritmično kot pri hoji ia hribe ter brez postankov. 'Gospodinjsko delo pa je po- 5t>sto tudi monotono, čeprav ^ebuje najrazličnejša opra- ^''a. Ponavljajo se namreč iz "»eva v dan. Nekatere go- spodinje si pomagajo tako, da i°?ed delom pojejo. Druge naj 'Zavrte nekaj gramofonskih ™šč ali pa prižgo radijski jrejemnik. tako lahko mi- ogrede zvemo marsikaj za-' JJ^iivega. Zlasti glasba nas ^f' našem delu ne bo prav motila, ampak bo poma- 1^.3 premagati monotonost, tudi nekateri delavci v ,^3rnah pri delu poslušajo *'asbo. ^^elo nam tudi ne bo tako "^potono. če bomo z bolj od- jj'"'?!! očmi gledale, kaj S ^e^a^^o- Tako se lahko Ijj^^selimo nad arom o kave, pravkar meljemo. ali tiktakanjem ure. ubra- ^tjo cvetličnega šopka na ^lesantinim vzorcem ^ preproge itd. Gospodinji pa je potreben tudi počitek, če hoče ohrani- ti svoj delovni polet. Med različnimi opravili si je tre- ba vzeti malo časa za oddih. Pri tem ne mislimo samo na kratko duševno sprostitev, ampak predvsem na zavesten telesni počitek. Prelistajmo časopis, pogovorimo se z o- trokom ali morda vzemimo za pet minut v roke pletenje. Ostane nam še zelo važno vprašanje duševne izčrpano- sti. Dejali smo, da se ta v nekaterih primerih lahko sprevrže v pravo nervozo. Vzrok temu je skoraj vedno neprestano deprimiranje last- ne osebnosti. Ne razumite nas napak: za žensko z viš- jo izobrazbo, ki je razvila svoje intelektualne zahteve, gospodinjsko delo lahko po- meni dolgočasje. Iz tega se seveda rodi utrujenost, saj je znano, da nas stanejo več na- pora dela. ki jih ne maramo. Gospodinja se torej ne sme popolnoma prepustiti doma- čemu delu. Materinska lju- bezen, dom, žrtve, vse to so zelo važne in lepe reči, ven- dar zato še ni nikjer zapisa- no, da morajo zatirati oseb- nost vsake poročene žene. Go- spodinja lahko postane zača- ran krog, iz katerega ni vi- deti izhoda, in to ženo duši. Zato morajo biti zakonski možje do gospodinj pozorni in se zavedati njihovih »po- klicnih« težav in nevarnosti. Nekaj dni gospodinjskega »dopusta« kosilo v restavra- ciji, možnost posvetitve svo- jim lastnim interesom in ko- njičkom ipd., vse to poročeni ženi pomaga bolj kot vsa po- mirjevalna sredstva. Gospo- dinja mora imeta priložnost »zadihati«, čutiti samo sebe in razvijati svojo osebnost. Ce se gospodinja odpove sa- ma sebi, bo postala stroj, ki ne počiva niti ob praznikih. Ob izdaji izredno lepega in skrbno pripravljenega almana- ha osnovne šole Miklavž pri Ormožu »V nove časetf Novozgrajena osnovna šola v Miklavžu pri Ormožu je tik pred trenutkom, ko bodo v njene šolske klopi svečano sedli otroci iz tega območja, ki se bodo v sodobno oprem- ljenih učilnicah po žal pre- več dolgih počitnicah spopri- jeli z učnim programom in s Slika na ovitku almanaha V nove čase« tem z osvajanjem novega znanja v novi šoli. Za slovesnost, ki se obeta temu kraju v drugi polovici oktobra je šolski kolektiv s pomočjo skupščine občine Ormož, Slovenija vino, — o- brata Jeruzalem Ormož, ob- činske konference SZDL Or- mož in temeljne izobraževal- ne skupnosti pripravil izdajo izredno lepega in skrbno pri- pravljenega šolskega almana- ha z naslovom »V nove ča- se«. Almanah je v bistvu pra- va knjiga s spremno besedo Franca Novaka, predsednika skup>ščine občine Ormož, s prispevkom sedanjega ravna- telja šole Karla Korena in s številnimi prispevki drugih avtorjev, med katerimi ne manjkajo tudi prispevki šo- larjev. Almanah je oprem- ljen s slikami, ki ponazarja- jo motive iz tega kraja ter s sliko na ovitku, ki je delo a- kademskega slikarja Anteja Trstenjaka. Zares delo, s ka- terim se lahko pohvali redka osnovna, srednja ali pa celo višja šola. Franc Novak, predsednik skupščine občine Ormož, je v svojem prispevku med dru- gim na^pisal: »K jubilejnemu praznova- nju 100-letnice obveznega o- snovnega šolstva na Sloven- skem se vključujemo z lepi- mi dosežki tudi v občini Or- mož. Ta šola je danes dozi- dana in ponosna vabi vse, kar je mlado in staro k sebi, za mlade in stare bo odslej to prijeten hram učenja. Ne more nam biti žal naporov, ki jih je bilo treba premaga- ti zato, da bi imel naš otrok pri Miklavžu lepo šolo. S to- liko večjO vnemo ln odloč- nostjo moramo naprej in re- šiti tudi enak problem pri Tomažu in v Ivanjkovcih. Toda tudi takrat ne smemo nehati. Več bomo vlagali, več bogastva bo vrnjeno nam in našim poznejšim rodovom.« J. S. Naša pisma ALENKA! Prejšnje leto sem redno bral pe.smice, ki so bile v Naših pi- smih. Pri tem se tudi odločil, da ti jih bom redno pošiljal. Imai.i že nad 200 pesmic, saj jih pišem skoraj vsak dan. Danes ti prviC pošiljam dve: PTUJ in JESEN. Pesmico Ptuj sem napisal v čast 1900-letnice našega mesta. Pro- sim te, da mi obe natisneš. Po- zdravljam te. Borut Petrovič Iz Ptuja PTUJ Tisoč devetsto let ImaS, v čast ti to pesem pišem, da nepozaben b.oš ostal, zato v pesmi te orišem. Mnogo let na zemlji tu stojiS. za svojo samostojnost se boriS. star si postal, a umrl ne boš. Gorel si večkrat že, ker te požgali so hudobni ljudje. da izbrisali bi te z naše zemlje. Toda ti sem jih nisi dal nikdar, nikdar, vedno si jih odgnal. Iz leta v leto se lepSaS, stare ulice in trgi se v soncu bleščijo in se novim zgradbam smejejo. PTUJ! Le stoj, le stoj na zemlji tej kot star spomenik na stare dni! ZIVEL BORUT! Dvesto pesmic si že spesnil ln sedaj boš drugo za drugo objav- ljal v Naših pismih. Kakšen u- speh! Zraven pa še neumorno kuj nove verze, ki bodo vedno lepši in boljši! Pesmica Jesen bo tudi natis- njena, saj to tudi zasluži. Srečna sem, ker si se odločil za sodelovanje in ti želim samih najlepših pesmic. PIKA Bila je lepa počitniška nedelja. Oče in mati sta odšla k Jutra- nji maši. Pustila sta me, da še malo poležim. Sestrica je še trd- no spala. Kmalu sem vstala in začela pospravljati posodo. Ne- nadoma zaslišim mijavkanje. To je bila naša PIKA, ki je vsako jutro prosila hrano. Toda to ju- tro je imela čuden glas. Odrt/.ala sem košček mehkega kruha in v skodelico nalila mleka. Sunkoma sem odprla vrata. Kaj vidim? Ob muci so ležali trije mladiči. Za- vriskala sem od veselja in pre- budila sestrico. Obe sva ljubko- vali pridno PIKO in njene otro. čiče. Lačna je bila in se je na- jedla. Sestrica je prinesla majh- no košarico, vendar PIKA ni hotela iti v njo. Odselila se je na podstrešje in ljubke mladice skrila pred nami. Alenka, to je resničen dogodek. Prvič se ti oglašam v kotičku in morda se ti bom še kdaj. Majda Žnidarič. Stojnci 102 Predstavljam si Majdo, kako so sedaj tisti trije mucki že ve- liki in močni. Ali jih imate še pri hiši? nobro si opisala ta dogodek in pokazala, kako lepo znaš pripo- vedovati. Veselim se nad tvojim uspehom. DR.\GA ALENKA! Šolska vrata so se zopet odprla in v Tedniku je zopet naš koti- ček. Sprejmi mojo skromno pes- mico in pozdrave. Majda Svenšek, Lancova vas O PRIJ.ATELJU Ni vsak ti prijatelj, ki ga poznaš, prijatelj je tisti, ki rad ga imaš. Ta zemlja ni majhna, na njej živi mnogo ljudi in vsi ti so moji prijatelji. Mnogo ljudi preživi gorje, ker človek človeku sovražnik je, ubija jih in jih tepta, hoče oropati njihova tla. Ta sovražnik je tudi meni znan, naša tla je teptal, a zaman. Tvoja pesmica, Majda, je zelo resna in kaže, da si razmišljajo- ča deklica. Oprosti mi. ker sem nekaj kitic izpustila, kajti pes- mica tudi brez njih vse pove. Pričakujem še mnogo tvojih pesmic. Obe današnji Majdi in Boruta prisrčno pozdravljam! ALENKA Slovenska Bistrica Izboljšati učne uspehe Osip je v slovenjebistriških šolah eden največjih v naši republiki. V zadnjem letu so bili po velikem prizadevanju prosvetnega kadra v tej ob- čini uspehi že nekoliko bolj- ši. Toda samo večja priza- devnost učiteljev je premalo. Ker se s samoprispevkom u- rejuje tudi materialno stanje slovenjebistriškega osnovne- ga šolstva, uvaja se kabinet- ni pouk, nabavljajo nova u- čila itd., lahko tudi po tej strani pričakujemo boljše re- zultate. Toda temeljna izobraževal- na skupnost Slovenska Bi- strica in njeni»organi so spo- znali, da bi bili vsaj v neka- terih šolah v občini potreb- ni tudi socialni delavci. Mo- ralo bi jih biti toliko, da bi pokrili vse slovenjebistriško območje. Zaradi tega je v svojem programu TIS pred- lagala .skupščini občine, da se na petih šolah v občini uve- dejo socialni delavci. Tak program so odborniki SO tu- di sprejeli. Tako je stvar še samo izvedbe, kdaj bodo so- cialni delavci začeli z delnm na osnovnih šolah. Eden od bistvenih pcgojev za boljši uspeh so življenjske razmere učenca. Prav ugo- tavljanje teh razmer pri u- Šencih s slabšimi učnimi re- zultati bo naloga socialne- službe na osnovnih šolah. To- da, ne samo ugotavljanje, tu- di ukrepi, ki bi jih bilo po- trebno izvesti, bodo naloga te službe. Zato bi naj socialne službe oplemenitile tisti del šolarjevega življenja, ki je zaenkrat nerazkrit, vpliva pa na njegovo delo v šoli. Jasno nam mora biti, da socialni delavci brez pomoči starcev, krajevne skupnosti. Socialistične zveze, šolskih svetov ipd. ne bodo dosegali takšnih rezultatov, kot bi jih lahko. Zato bo ob njihovem osebnem delu za izboljšanie učnega uspeha naših otrok potrebno sodelovanje vseh in širše družbenopolitične skup- nosti. b. H. str a v 10 tednik — Četrtek. 2. oktobra BISTRIŠKE OBČINSKE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri ob- činskem sindikalnem svetu v Slovenski Bistrici se bodo letos v oktobru pričele tret- je občinske sindikalne šport- ne igre. Za razliko od preteklih let, ko so bila tekmovanja samo v določenih panogah in so trajala le kratko obdobje, se bodo letošnje občinske šport- ne igre pričele že v začetku jeseni ter se nadaljevale sko- zi zimo in spoi^iladansko ob- dobje, ko bodo objavljeni končni rezultati iger. Komisija za šport in rekre- acijo, ki je bila ustanovljena pri občinskem sindikalnem svetu, se je odločila letošnje športne igre obogatiti z ne- katerimi novimi panogami, ki doslej še niso bile vključene v prcvgram tekmovanj, vendar pa bodo z njimi sodelovali na tradicionalnem »tednu brat- stva im prijateljstva« sosed- njih občin: Ptuj, Varaždin, Ormož, Cakovec, Koprivnica in Slovenska Bistrica. Tek- movanje se bo pričelo takoj po zaključku občinskih iger v maju 1970. leta. Tekmovanje bo v nasled- njih disciplinah: V jesenskem času: odbojka, mali nogomet, rokomet in športni ribolov. V zimskem obdobju: bodo razna smučarska tekmovanja (smuk. slalom). V spomladanskem pa se bodo pomerili še v namiznem tenisu, streljanju z zračno puško, kegljanju, šahu in, streljanju na glinaste golo-: be. Ocenjevanje rezultatov: kakor tudi množičnost ude- ležbe pri igrah bodo ocenje- vali po posebnem točkovnem sistemu. Izvedbo tekmovanj v posameznih disciplinah bo- do porazdelili na osnovne or- ganizacije SZDL v vseh več- jih krajih občine. S tem na- činom bo omogočeno čim več- jemu številu občanov nepo- sredno pomagati k najširšem vključevanju v to športno dejavnost občanov. Komisija za šport in rekreacijo pri OSS imela vlogo koordina- torja in usmerjevalca. Naj- uspešnejši tekmovalci in sku- pine bodo sprejeli posebne pokale, nagrade in priznanja, prav tako pa bodo podelili sindikalni organizaciji, ki bo udeležena z največjim števi- lom tekmovalcev, še poseb- no priznanje. Skupno z dobro organiza- cijo iger bo komisija bolj kot pretekla leta poizkušala pri- dobiti k sodelovanju kar naj- večje število občanov pred- vsem iz vrst delovnih organi- zacij in manjših občinskih območij, ki so vse do danes ostajala odmaknjena od do- gajamja. ki iz leta v leto do- biva vse pomembnejšo vlogo v rekreativnem življenju ob- čanov Vse večje vloge rekreativ- nega življenja občanov se dobro zaveda tudi komisija za šport in rekreacijo pri ob- činskem sindikalnem svetu, k' si ie letos zraven dobre or- ganizacije iger postavila za osnovno skrb doseganje kar najširše množičnosti in veli- ko vlogo popularizacije špor- ta tudi v najbolj oddaljenih krajih občine. Dosedanja praksa, da so sodelovale v teh igrah predvsem ekipe iz več- jih centrov občine ni v po- polnosti opravičilo pravega namena sindikalnih športnih iger. Prav iz tega razloga na- meravajo storiti določen ko- rak naprej k izboljšanju šte- vilčne strukture udeležencev tudi občani iz krajev, ki do sedaj niso bili močneje zajeti v tem tekmovanju. Čeprav bo zaključek ob- činskih sindikalnih iger apri- la prihodnjega leta, po tem obdobju med občani ne za- vladalo športno mrtvilo, ker se bodo nekaj dni pozneje že pričela tekmovanja v šport- nilT disciplinah, izmenjali pa si bodo tudi kulturne prire- ditve in znamenitosti v »te- dnu bratstva in prijatelj- stva« šestih sosednjih občin. Tega praznovanja se bodo na športnem področju udeležili tudi tekmovalci, ki bodo na občinskih igrah dosegli naj- boljše rezultate. Tekmovanje v občinski ligi bodo organizi- rali, če se bosta v določeni panogi prijavili vsaj dve e- kipi. Organizator, komisija za šport in rekreacijo pričakuje, da se bo letošnjih tekmovanj in prireditev udeleževalo kar največje število občanov, saj se bodo končno morali zave- dati dejstva, da sta rekreaci- ja in aktivni oddih najvaž- nejša elementa za uspešno dejavnost in večjo produk- tivnost skupno z zdravstve- nim in številnima drugimi dejavniki, ki ugodno vpliva- jo na razvoj človeka-občana in njegovo dejavnost. Viktor Horvat PRESLABA INFORMIRA- NOST OBČANOV Zadnji politični dogodki v naši domovini so potegnili za seboj vso javnost. Zal se je pri tem zelo slabo izkazala naša informativna služba. Ne- popolna obveščenost je po- tegnila za seboj številne di- leme, ki so ostale še zaen- krat nerazjasnjene. Zaradi tega so tako slabo informira- nje obsodili tudi predstavni- ki tiska in radia. Se bolj pa se ta informira- nost in dileme zaradi tega kažejo pri naših občanih. Takšno stanje so obsodili tu- di na zadnjem sestanku IO SJocialistične zveze v Slov. Bistrici. Dejali so, da bi mo- rali občane na raznih sestan- kih ali celo javnih tribunah podrobneje seznaniti z doga- janji pri nas Slabo informiranje namreč zelo škodi, predvsem pa ko- risti tistim prenapetežem in našemu razrednemu sovračni- ku. ki zina vsako takšno na- pa.ko izkoristiti v svoje na- mene. Izkušnjo prav iz zad- njega časa govore, da tafltih napaJc ne bi smeli več ponav- ljati. B. H. Začela se je trgatev ...»in utrgan je bil poslednji grozdek...« Začelo se je. Slovenjegori- ški in haloški griči se te dni odevajo v živobarvni jesen- ski plašč in pod njegovim o- kriljem se razlegata smeh in pesem obiralcev grozdja. Nad bogato obloženim trsjem se sklanjajo otroci, mladina ter stari očetje in ženice, ki so jim slovenjegoriške in halo- ške gorice upognile hrbet in vrezale na obrazih globoke brazde. Zaživele so stare zi- danice in »klicaje«, vinske kleti in stiskalnice, vonj po sladkem moštu nosi veter iz valujočih gričev tja daleč v dolino, kjer je življenje ne- koliko lažje in manj garaško. Po ozkih in blatnih klancih srečujemo vprežne vozove, naložene s kadmi polnimi sladkega grozdja. Fičko rije po strmem klancu navkreber — v gorico in se vrača nazaj v mesto z velikim šparonom. ki ga je odrezal oče svojemu sinu ali hčeri, ki sta zapusti- la borno slovenjegoriško ali haloško kočo ter si ustvarila v mestu nekoliko lepše živ- ljenje ... Da trgatev je tu in z njo veselje in težave, ki sprem- ljajo vinogradnike. Ko je be- seda o ceni mošta so gube na obrazih še globlje in za na- videznim nasmehom starega očanca, ki spregovori o vin- ski letini, lahko opazimo za- veso razočaranja, ki ob po- gledu na gorico, v kateri je skozi celo leto trdo delal, za- igra na njegovem obrazu. Da pa spremljajo trgatev tudi veseli doživljaji, vam bo povedala naslednja zgodba: Pri Grozdičevih so se že nekaj dni pridno pripravlja- li na trgatev. Vse je bilo na- red. Mati so spekli potico, o- ča pripravili sode in puto in že zgodaj zjutraj se je zbra- la v gorici nad domačijo šte- vilna vesela družba sosedov, znancev in sorodnikov, ki so prišli iz mesta. Domača hčer- ka Jula, ki je od osmih otrok edina ostala doma pri očetu in materi, si je ta dan oblek- la leoo belo bluzo in nekoliko krajšo kiklo — skoraj prav tako, kot jo nosijo dekleta v mestu. Mati so ob tem ne- jevoljno skimali z glavo in ji rekli: »Ja Jula. ka se ti je čisita zmešalo.« Osemnajst- lebna Jula. ki je veliko bolj prisluhnila klicu Julčka, je preslišala materino pripombo in že se izgubila v gorico. Med povabljenimi na trgatev je bil tudi sosedov Lujzek, ki ie dalj časa prikrito opazoval Julčkine let priborom sostanovalcev. Nj. jen je tudi poseben priborg osebno higieno: brisača ko- zarec, ščetka za zobe. Boln:i izloča viruse zlatenice z bla- tom, zato bi moral imeti po sebno stranišče. Za okolico je bolnik naj. bolj nevaren v začetku bo- lezni, ko še znaki bolezni ni. so takoj opazni. V tem časa sostanovalci ne pazijo talib, ker ne vedo, za katero bo!e-| zen gre, bolnik pa še tudi ni izoliran. Za bolnika naj bi skrbel le eden izmed družin- skih članov, po možnosti talt- sen, ki je že prebolel zlateni- co. Zdravljenje je osredotoče. no na mirovanje in dieto Dieta je zasnovana na be- ljakovinah in sladkorju Hrano je treba pripravljat na olju in brez začimb. Al- kohol je dosledno prepove- dan. Jedilnik mora vsebovat mnogo beljakovin. Sadje it sadni sokovi naj bi biti se- stavni del vsakega otroka. Nekateri bolniki v strogjj režimu zdravljenja ozdra« relativno hitro (po dveh fl^ secih). Dr. J. V. ŠALA LETA Nekoliko starejša angleška književnica se je odločila, da bo napisala roman o življe- nju v džungli. Da bi si prido- bila potrebno znanje in iz- kušnje, se je odpravila na dolgo pot v notranjost Afri- ke. Tavala je po pragozdu in nenadoma srečala osamljene- ga Afričana. Začela se je po- govarjati z njim in zvedela od njega, da živi kot samo- tar že polnih trideset let in da je popolnoma zadovoljen s svojo usodo. — Ali nimate nobene po- sebne želje, — ga je vprašala. — Nimam. — Toda kljub temu, kaj bi storili, če bi se pojavil pred vami dobri gozdni duh in vam rekel, da vam lahko iz- polni tri želje. Kaj bi si za- želeli? — Nimam treh želja, am- pak samo dve. — In kateri sta ti želji? — Rad bi videl lepo belo žensko in lepega belega slo- na. — Ce je samo to, vam lah- ko eno željo takoj izpolnim, — mu je rekla priletna knji- ževnica in se pred njim do golega slekla. — To je čudovito, je rekel samotar ves presenečen. In sedaj bi rad videl samo še le- po belo žensko ... -js ^TEDNIK — ČETRTEK, 2. OKTOBRA 1969 STHAN 15 Osnovno opazovanje bolnega otroka Teža in rast (Nadaljevanje) Tudi opazovanje otrokove teže in rasti je med bolez- nijo nujno potrebno. Ze zdravega moramo otroka redno tehtati in meriti. Zla- sti pri dojenčkih in majhnih otrocih je merjenje in tehta- nje v bolezni eno izmed te- čne! j nih opazovanj. Vemo, da nam zdrav otrok stalno raste, se razvija in do- biva v teži. Ce to zastane, je bolezen že toliko okvarila otrokovo presnovo, da telo usmerja vso dejavnost dru- gam — v boj z boleznijo, ta- ko da za rast in razvoj nima potrebnih moči. S tehtnico pa merimo in ugotovimo škodo, ki jo je otrok utrpel zaradi bolezni. Ce je bolan novorojenček ali mlajši dojenček, zlasti pa nedonošenček, moramo otro- ka tehtati vsak dan in meriti vsaj vsak teden. Ce je bolan starejši dojenček, ga tehtamo na 2 do 3 dni in meri.mo na 2 do 3 tedne, če je bolan mali otrok, ga tehtamo vsak te- den in merimo na 3 do 4 tedne. Cim starejši je otrok tem bolj neredno raste v dolžino in širino. Zlasti ve- mo, da se otroci spomladi in poleti potegnejo, da torej boli rastejo, kakor se redijo. Na jesen in na zimo pa se bolj debeli j o in okrogli j o, kakor rastejo. Vendar mora- mo zlasti pri dolgotrajnih boleznih, tudi pri "večjih stal- no bedeti nad njihovo težo in dolžino. Posebno moramo biti pozorni na te?o pri ti- stih boleznih, ki okvarijo presnovo in obtok vode po telesu, tako zlasti pri bolez- nih ledvic, ko se voda kopiči v telesu, ali pri boleznih, ko otrok izgublja preveč vode, npr. pri hudih črevesnih vnetjih. Tudi pri dolgotraj- nih ijoleznih, ki zahtevajo od telesa mnogo napora, kot npr. pri tuberkulozi, revma- tizmu. raznih dolgotrajnih obolenjih — gnojenjih bud- no pazimo na težo in rast. Vedeti moramo, da je teža pri nekaterih ot^^ocih bolj majava kot pri drugih. Soč- ni, napeti, vodeni otroci, ka- terih podkožje je na otip te- stenasto, bolj nihajo v teži kakor pa jedri in togi, mi- šičasti otroci. Nesorazmerno hitro dobivajo na teži in se zlasti po kakšni nenadni bo- lezni proti pričakovanju hi- tro popravljajo. Dobivanja na teži ne pre- sojamo samo po otrokovi starosti. Upoštevamo vedno tudi dolžino otroka, težo in dolžino pa primerjamo z nje- govo starostjo, kakor smo že večkrat naglasili. Vendar pa prepogostno te'-tanje otroka, zlasti zali- vančka, bodisi zdravega ali bolnega, prej ali slej napravi otroka živčnega. Zlasti je ne- varno, če mati v domnevi, da ima premalo mleka v pr- sih, otroka ravno v bolezni prične zalivati z mešanicami kravjega mleka. Kaj radi in z veliko vnemo sežemo še po toplomeru in ga otroku vti- kamo v črevesce, ki se mu po vsakem merjenju lahko tudi izprazni. Tako mislimo, da ima otrok drisko, pa mu damo zopet nesmotrno hra- no, ki ga zopet slabi. Hudo bolan otrok mora tako ali tako v bolnišnico, kjer vemo, kako se merje- nju, merilu, toplomeru in posebni hrani bolnega otroka streže pravilno. Ce pa ne- varno bolan otrok ostane doma, je bolje, da nas vodi izkušena sestra, kakor da bi sami s prevelikim zdravni- škim darom otroku škodo- vali. Pred -r (Drugič dalje) ZAKONSKI DVOGOVOR — Dragi, od danes dalje mi več ne boš mogel očitati da imaš »hladno« ženo. ^ Glej glej! Zakaj? Zato ker sem si danes kupila nov krznen plašči KINO goriSnica 5. oktobra ameriški film MATT HELM. kidričevo 2. oktobra angl. film DR. STRANGLOVE: 4. in 5. okto- bra franc. film MOSKI IN ŽENSKA; 8. oktobra ameriški film CUDE2NI SVET BRA- TOV ORIMM, LJUTOMER 2 oktobra (ob 19.30 uri) jug. film MAKEDONSKA KRVAVA SVATBA; 4. okt. ^^h 19,30 uri) in 5. oktobra ameriški film NAJLEPŠI SPORT ZA MOSKE; 8. okt. (ob 19 30) italijanski film V SENCI KOLTA. slovenska bistrica ^2 oktobra film TAJNOST BELE LUKE; 3.. 4. in 5. ok- J*obra ameriški film LJUBE- ZEN NA PESKU; 7. in 8. ok- l^bra ameriški film VISOKA I^RUZBA Tomaž pri ormožu oktobra francoski film ^fVA MARIJA. ^\vrr oktobra jugoslovanski ^'Im ZBIRALCI PERJA. ieiervirciFio m Immka Dober den drogi PrieUi no fsa žlohta z mojega rezerviranega kota! Provi,io, ke je štora navoda — železna robača no mo te po tiidi jas po stori navodi najpret reša pošto, ki je bila v toten tjedni naslovlena na moj rezervirani kot. Brolka iz Mihovec pri Vejkl Nedli piSe: POZDROVLENI MI LUJZEK Po dugen cajti se ti drgoč o- glošan no te ob teti priliki praf lepo pozdrovlan. Tvoj kot v va- ših cajtngah se mi zlo dopodne, saj fčosik resen koko provo ja- grofsko fstreliš. Vsokokrat se nan malo potožiš o svojih kri- žih no težovah no o preglovlcah, ki ti jih povzroča tvoja liiba že- na Mica. Veš, tiidi pri nas pri Vejkl Nedli mamo svoje križe no težove. Enega od najvekših mo ti gnes malo opisala. V Mihovcih ma ptujska mle- karna zbiralnico mleka. Naše »šeke« no liske so kejko tejko pridne no nan te dojo neke trž- nega viška. Veš. bilo je to v prejšjen tjedni, gdo smo dobli peneze za mleko. Premoj amen duši me je skoro kop zadela, gdo sen zvedla za ceno, ki se je giba- la od GG, 74 do 86 storili dinarof za liter. Pitali smo pač, zakaj tak slabo pločajo, pa smo do- bili odgovor, ke zato, ke blo ne friško mleko. Naj ti v pojasnilo poven še to, ke tota mlekarna že od meseca julija na našen te- reni neje jemala vzorcov mleka. Zaj pa reči. če to neje svijarija: liter mleka košta G6 štorih di- narov, liter slatine pa 100 di- narof. Jas ali ne ven, kon gre tota mlečna razlika, ven pa pač to, ke je to sramotna cena. Zaj pa še te neke. Skoro bi ali pozobila. Fsen Ptujčanon želin prijetno praznovoje 1900-letnicc mesta, lepo vremen no dosti obiskovolcov jubilejnih priredi- tev. Lepo pa pozdrovlan seveda tiidi fse brolke no brolce Tedni- ka, najboj pa seveda tebe, Luj- zek. Zvesta brolka Tednika iz Mi- hovec pri Vejki Nedli. POZDROVLENA MLEKARCA Dobro razmin vaše mlečne te- žove no resen zlo kritično pri- nierjovo cen med mlekon no slatino. S.mio veš, to je pač tak, ke je tista slatina ki soma od se- be z zemie prilcče v našen fio- spodarsiicn čudeži ali bojše po- vedano v Ciidnen gospodarstvi boj cenjena, kak fse montre, ki jih postov) kmet na trg. Jas sen že son ra/mišla. ke bi nareda s svojo kravo Ričko. ke bi mi za- čela namesto mleka slatino do- jiti. To hi biia joko teresantna preorientacija proizvodnje, pa kaj. če si prekleta krava ne do nič dopovedati no mi še fort na- prej mleko doji. Tebe no fse mlečne proizva- jolce lepo pozdrovla Lujzek. PTUJ — 1!)00 Sakrament. kak smo se ali liiStno meli tote proznične dni na Ptuji! Fse blo lepo na zrih- tano, kak se to za toki visoki ju- bilej šika no spodobi. Glovni bo- ter fsega lepega pa blo je seve- da lepo vremen, ki so ga pre na- ši ptujski gospodarstveniki na- ravnoč iz inozemstva uvozili. Ogledna sen si obo večera fe- stivala norodno zabavne glasbe, ki ga je zlo lepo priprava ptuj- ski radio. Muzikanti so lepo igrali, pevci lepo peli, enih por ptujskih huliganov pa je tiidi le- po fiičkalo, metalo med gledalce kameje no Se drlo med finalnin delon tote prireditve. Jas bi predlaga, ke bi tote fiičkoše že zaj povobili na driigi festival, ki de driigo leto tak, ke do te tiidi oni prispevali svoj »zabavni« pro- gram. Fse dikline, ki se čete tekmo- vati za lepotico Ptuja pa še en- krat vobimo. ke se čimprej prl- jovite. Lehko ste piiklave, šaj- trave. no škrbaste, samo lepe morete biti. Jas mo čista za gviš- no v ocenjevalni komisiji no že zaj sprejeman priporočila, če ke- ra Ce, ke bi jo malo napre »po- rina«. Tejko van po te naj bo za gnes. Srečno do drugega tjedna no ml piSte na moj stori antres: Ured- ništvo Tednika, Heroja Lacka 2, Ptuj. VaS zvesti no vdoni prleskl Lujzek. OH, TE ŽENSKE . .. — Ženske niso povsem si- gurne in obstoječe. Primerja- mo jih lahko z vetrom, ki ga spustimo skozi skrčeno pest in. ko jo odpremo vidimo, da je naša dlan prazna. — Vsaka ženska ima nekaj pajkove narave. V svojo mrežo ujame vse kar ji je všeč, gosti pa se samo s ti- stim, ki ji posebno ugaja. — Ženska je najbolj tipi- čen primer trdoglavosti in požrtvovalnosti, ki si ga sploh lahko zamislimo. Dovolila bo da ji zaradi moža odsekamo glavo, toda ne tudi njenih las. -r-Ženske odpu.ščajo tiste- mu, ki je izkoristil prilož- nost, toda nikoli ne odpušča- jo tistemu, ki je to priložnost izpustil. — Ce hočete »ustreliti« žensko srce, je najboljši na- čin, da streljate kleče. -^^Zenska je najbolj o- krutna takrat, ko sramota krepi njeno mržnjo — Ženske so rojene Fran- cozinje — po smislu za me- ro in po nagnjenosti za neu- mcrjenost. sj STFiA^ 16 TEDNIK — ČETRTEK, 2. OKTOBR^ I Kmetijska razstava in vinska trgatev v sredo ob 15. uri bodo odprli v Ptuju kmetijsko razstavo. Kmetijska razstava bo na stadionu »Drave«, ve- seli del vinske trgatve pa v soboto na ptujskem gradu s pričetkom ob 16. uri. Ob 15. uri bo nastopila dekliška garda, ob 19 30 uri pa bo oživitev gledaliških ve- čerov »iz sredine prejšnjega stoletja Večer v čitalnici«. V soboto bo tudi program an- sambla Maksa Kumra, Sledi- la bo zabava s plesom. V nedeljo bodo nastopile ob deveti uri godbe na pihala. Sledil bo ogled razstave, po- kušnja vina, haloška bratev. Za prevoz v haloške vinogra- de bo poskrbljeno. Ob 13. uri bodo gokart dirke. Med šte- vilnimi mednarodnimi asi tega hitrega športa bodo na- stopili tudi Ptujčani. Priredi- tev bo prvič v Ptuju in sicer na novo asfaltiranem cestišču od mosta prek Grajene do krojaške delavnice v Miklo- šičevi ulici. Vse naslednje dni do 11. oktobra bo na kmetij- skem razstavišču in vinski trgatvi veselo. V soboto, 11. oktobra bodo v večernih u- rah izbrali tudi »miss Ptuj — 1900«. Za prvo uvrščene so pripravljene denarne nagra- de. 50.000, 30.000 in 20.000 starih dinarjev, za naslednje pa praktična darila. Z. R. RADIJSKI PROGRAM NEDELJA, 5. oktobra 4.39 Dobro jutro! — vmes ob 5.45 Informativna oddaja 5.00 Po- ročila 5.30 Vremenska napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00 Po- ročila 6.30 Informativna odda.ia 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.20 In- formativna oddaja 7.30 Za Icme- tijske proizvajalce 7.50 Informa- tivna oddaja 8.00 Poročila 8.05 Radijska igra ea otroke 8.38 Iz albuma skladb ea mladino 9.00 Poročila 9.05 Iz naših krajev 10.00 Poročila 10.05 Se pomnite, tova- riši . . . 10.30 Pesmi borbe in dela 10.45 EP 10.50 Poslušalci čestita- .10 — vmes ob 11.00 Poročila 12.00 Poročila 13.00 Poročila 13.15 Ob- vestila ln zabavna glasba 13.30 Domače viže 13.40 Reportaža 14.00 Poročila 14.05 Zabavne melodi- je 15.00 Poročila 15.10 Zabavna glasba — vmes ob 15.30 Humo- reska tedna 16.00 EP 16.05 »Po domače« 17.00 Poročila 17.05 Ne- deljsko športno popoldne 10.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti- la 19.15 Glasbene razglednice 19.30 Poročila 20.00 »V nedeljo zve- Cer« 22.00 Poročila 22.15 Plesni orkestri 23.00 Poročila 23.05 Li- terarni nokturno 23.15 Radi ste jih poslušali 23.40 Godala v noči 24.00 Poročila. VSAK D.\N RAZEN NEDEL.JE: 4.30 Dobro jutro! — vmes ob 4.45 Informativna oddaja 5.00 Po- ročila 5.30 Vremenslia napoved 5.45 Informativna oddaja 6.00.Po- ročila 6.30 Informativna oddaia 6.50 Za vas 7.00 Poročila 7.25 Te- lesna vzgoja 7.45 Informativna oddaja 8.00 Poročila, radijski in TV spored. PONEDELJEK, 6. oktobra 14.00 Poročila 14.05 Pozdrav iz Pariza 14.30 EP 14.35 Poslušalci čestitajo 14.55 Kreditne ban!plsnl zavod Ptujski tednik. Ptuj. Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor. AJiton Bauman (glavni in odgovorni urednik) Hmellna. Jože Slodnjak ln Inž. Roman Zavec Izhaja vsak četrtek. TekočI račun pri SDK Ptuj. št 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.