leto XXIX — Številka 12 24. marca 1977 Cena 4.— šil. (4 din) Poštnina plačana v gotovini P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Waras(h je ovadil Guttlerja zaradi obrekovanja • Deželno sodišče Celovec naj bi za- • slišalo vodjo državnega tožilstva e dr. Stoiserja ter vodilna državna • tožilca dr. Grimschitza ter dr. Ba- • cherja o vprašanju, ali obstajajo še ® nadaljnji dokazi, da so izjave Gott- • frieda Guttlerja pravilne, češ da je • osrednji tajnik NSKS Filip Warasch e 60-letnega penzionista nahujskal • za bombni atentat. To je predlagal • danes branilec Filipa Warascha, • dr. Franci Zvvitter koroškemu de- • deželnemu sodišču. V dokaznem predlogu je rečeno, da je dr. Stoiser podal nasproti ORF-u tri izjave, kjer je dejal, da je državno tožilstvo prišlo do zaključka, da so Giittlerjeve izjave pravilne. Če je dr. Stoiser o tem prepričan, bi morali oči-vidno obstajati še drugi dokazi, ki pa iz kazenskega akta, v katerega je dr. Zvvitter imel vpogled, niso razvidni. Kazenski akt nasprotno potrjuje mnenje, da gre pri tem za politično pro- vokacijo. Predvsem je iz akta razvidno, da je osrednji tajnik NSKS ob-dolžitve zoper njega vedno zavrnil ter da nasprotni dokaz ni uspel. Če pa ne bi bilo drugih dokazov razen tistih v aktu, namreč nobenih, stavi dr. Zvvitter predlog, da bi ukinili kazenski postopek proti VVaraschu. Če bi namreč vztrajali na predpreiskavi, bi to pomenilo prepoved poklica za osrednjega tajnika NSKS, ki mora mnogokrat v inozemstvo ter vedno dobiti za to dovoljenje preiskovalnega sodnika. Tudi ne more opravljati funkcije občinskega odbornika na Djekšah, ker miruje njegov mandat po določilih Splošnega občinskega reda (AGO). — Ker pa ni nobenih vidikov razen tistih v kazenskem aktu, mora on, VVarasch, začudeno ugotoviti, da državno tožilstvo proti Giittlerju še ni uvedlo kazenskega postopka zaradi obrekovanja. § 297 kazenskega zakonika namreč predvideva 6-mesečno do 5-letno kazen za tiste- ga, ki, čeprav ve, da to ni res, izpostavi nekoga zasledovanju po oblasti zaradi kaznjivega dejanja, ki se kaznuje z več kot enim letom. Zaradi tega je to zamudo popravil VVarasch in ovadil Guttlerja. Guttler je namreč, da bi bil bolj verodostojen, navedel vedno točen čas za dejanja, katerih je dolžil VVarascha. Tako je dejal, da je 12. novembra lani dobil ob 16.45 uri telefonat, naj pride k VVaraschu. Po lastnih izjavah je tja dospel ob 17. uri in menda točno ob 17.30 dobil v podtalni garaži bombo. VVarasch pa ima za pričo 8 novinarjev, tajnika ZSO dipl. inž. VVieserja ter predsednika NSKS dr. Grlica, da je med 16. in 18. uro bil na tiskovni konferenci na sedežu ZSO v Gasometergasse. Pa tudi v svojem terminskem koledarju je ta termin zaznamovan. Koledar je dr. Grilc dal overiti po notarju še v času, ko je bil VVarasch zaprt. Dvojeziini napisi: stranke hočejo uzakoniti „Windis(h" Dvojezični napisi bi bili nameščeni 1. julija, kvečjemu pa mesec dni pozneje, je izjavil odvetnik dr. Orator, ki je član FPd v krogu Kreiskyjevih „ekspertov“ za manjšinsko vprašanje v pogovoru za Dunajsko „Die Presse“. V naslednjih tednih pa se nameravajo strokovnjaki predvsem ukvarjati z vprašanjem, kako naj bi se glasile slovenske oznake. Dr. Orator je dejal, da se mislijo eksperti naslanjati na imena, ki so eksistirala za časa monarhije, ter odklonil vsako, kot je dejal, „eksperimentira-nje“ z imeni v pravilni — pismeni — slovenščini. Dr. Orator je s tem jasno pokazal, kam pes taco moli: slovenščini hočejo — enkrat več — dati značaj mrtvega jezika, ki se ne razvija več dalje, ker ga menda nihče ne govori. Jezik naj ostane čim bolj konservativen, naj stagnira na mrtvi točki, ki leži čim bolj v preteklosti in naj se sploh ne prilagaja sodobnim in prihodnjim potrebam. Stranke pa so pri ureditvi dvojezičnih napisov ne le pokazale dvojno, ampak, trojno, četverno mero; skratka, vzele so tiste rezultate iz tistega leta, ki je najbolj neugodno za koroške Sloven-Ce: kljub uspelemu bojkotu so vzeli za podlago ugotavljanje iz ^ta 1976. Da bi namestili dvojezične napise v čim manjših enotah, ki so čim bolj oddaljene od občinskega centra, so vzeli za Podlago občinsko strukturo 1955. 9a je slovenščina tudi na koroškem živ jezik, jim prav tako moti koncept, zato so izbrali napise, kot so obstajali pred letom 1918. V tej luči se izkaže tudi „milost-,i'va“ ohranitev dvojezičnih krajevnih sodišč Borovlje, Železna Kapla in Pliberk kot vse drugo, razen da je manjšini naklonjen. S tem so namreč preprečili, da bi mladje 25 izšlo Te dni je izšla 25. številka revije mladje — literature in kritike. V ^je'i sodelujejo Florjan Lipuš z elenjavarsko balado, Jožica Boš-eieva s proznim tekstom Obisk, ^van Kolmičin ter Avguštin Malle ^ razpravo o poskusih obnovitve vojezičnega šolstva na Koroškem P dvajsetih letih. Pesmi objavljajo rance Merkač, Milena Merlak ter rance Senič. Nemškogovoreča g°sta v mladju sta tokrat Anton ian iz Spitala ob Dravi, ki izdaja 'terarne zvezke Fettfleck, ter pred-stavnik dunajskega Solidarnostne-9a komiteja Kurt Traar. Slike pri-sPeva Maija Kumpulaienen-Sokka 'z Finske. Publicistični zapiski, pteski in opilki ter ocena umetnica koledarja aule Slovence dopolnjujejo številko. Dobite jo v ohorjevi knjigarni, Naši knjigi ali dlrektno pri mladju. slovenščina kot sodni jezik bil dovoljen pri (združenih) sodiščih Celovec in Velikovec. Pri zadnji domembi, da bodo slovenski krajevni napisi v tisti verziji, kot so bili leta 1918, pa so stranke pokazale tudi svoje nespoštovanje slovenskega jezika. S tem, da z odredbo kratkomalo postavijo razvoj slovenskega jezika za 60 let in več nazaj, hočejo poleg tega legalizirati „windischar-ščino“, ki je po besedah politikov nekaj drugega kot pismena, Jugoslovanska" slovenščina. Potem ko so znanstveniki-slavisti demaski-rali „windisch“ ter ga označili kot Dve stvari sta bili na občinski seji v torek, 22. marca, v Pliberku posebnega pomena: da je Enotna lista (EL) z dobro utemeljenim stališčem odklonila letošnji redni občinski proračun, ki se je rodil kot sila nezdrav otrok frakcijske zveze OVP, SPO in FPd; in da je bilo ugotoviti prvi, sicer majhen, a vendar pomembni korak k upoštevanju slovenščine kot uradnega jezika, kar je pa končno tudi sad načelnosti in vztrajnosti zastopnikov EL: Na zadnji seji predložene predloge EL je občinski tajnik prebral v slovenščini. Pliberški redni proračun za leto 1977 znaša 26,74 milijonov šilingov. Sredstva, ki so na razpolago za razne potrebne pospeševalne ukrepe in nujna dela v občini, so nadvse skopa. Tozadevna vsota se giblje okoli 1 milijona šilingov. To dejstvo, kajpak, povzroča pri odbornikih vseh frakcij neprijetne občutke. Teh se tudi na seji noben govornik ni mogel znebiti, toda doslednost je pokazala edinole EL, ki ni bila pripravljena servirati občanom domala praznega krožnika. Občinski odbornik Jože Partl (EL) je med splošno proračunsko debato posebno obsodil manipulacije v škodo tistih občanov, katerim pač lažje prikrajšajo sredstva, ker se ne morejo primerno braniti. Sploh, je rekel Partl, se finančna situacija ni izboljšala, marveč zaostrila, kar je dokazala tudi izredna nervoziteta med dolgotrajno pripravo proračuna. Dalje je dejal, da s tem proračunom ne bo možno popravljati občinskih cest, niti snažiti okolja. Da je finančna situacija občine kritična, je spoznal tudi mestni svetnik Valentin Vavti (SP), ki je vzroke za letošnji minimalni proračun našel v tem, da ima veliko število občanov delovno mesto izven občine, da pride celo do številnih odselitev in tako peša finančna moč občine. Človek bi rekel, da je to prepozno kesanje za grehe socialistov v ne- to, kar v resnici je, namreč slovenska narečja, hočejo politiki dalje jahati na Einspielerjevem hei-matdienstovskem valu. S tem, da slovenske oznake ne bi odgovarjale današnjemu pravopisu, bi politiki imeli zopet nekaj, da bi še bolj izolirali koroške Slovence od slovenskega kulturnega kroga ter manjšino na Koroškem — po teorijah največjega braunavskega sina — označili za ..degenerirano", za ne več pristno. V spomin pa nam prihaja tudi poskus ..strokovnjaka" dr. Neumanna, ravnatelja koroškega deželnega arhiva, ki je leta 1972 sko- davni preteklosti (Gorenje). Kljub temu, da socialistom proračun ne ugaja in je zanje izredni proračun v višini 600.000.— šilingov tragično dejstvo, je frakcija SPO odobrila letošnji finančni načrt občine. Finančni referent Oschmautz (OVP) seveda prav tako ni mogel mimo senčnih strani proračuna, vzroke za slabo stanje pa je bolj iskal v visokih dajatvah občine v prid dežele in zvezne države. Triurno proračunsko debato so prijetno zrahljale, kljub kritični situaciji, humoristične pripombe številnih govornikov, ki so se pridno javljali k besedi pri obravnavi posameznih postavk. Zastopniki EL so posebno kritizirali slabo dotacijo kulturnih zadev (Kumer), hudo zanemarjanje varstva okolja (mestni svetnik Stanko Vavti), prepičla sredstva za promet (mestni svetnik Domej). # Domej je še posebej opozoril ® na dejstvo, da so po dogovoru ® med VP in FP prav postavke ® tistih referatov, za katere od-® govarjajo odborniki EL, znatno ® prizadete, kar predstavlja očit-@ no diskriminacijo. Večinskim strankam pa je frakcijski vodja EL, Kert, očital nejasne pojme glede uresničitve projekta „Breško jezero" in karal neaktivnost pristojnih v zimskih mesecih. Kumer (EL) je sploh podvomil v uresničljivost tega projekta. Pred glasovanjem o proračunu je občinski odbornik Kert še enkrat povzel argumente proti odobritvi proračuna, povedal je, da pogreša načelo varčnosti, konkretna težišča in primerna sredstva posebno za ceste, promet in varstvo okolja. Ostale frakcije so končno sprejele proračun proti glasovom EL. Že ob začetku občinske seje je kazalo, da se je stališče večinskih strank do slovenščine v občinski sobi in do Slovencev le že za malenkost spremenilo. Po kratkem odmoru je bil namreč predlog EL glede popravka zapisnika zadnje seje sprejet, pač pa proti glaso- val slovenska krajevna imena. Tudi takrat so to delo pod njegovim vodstvom opravili v „večmeseč-nem zamudnem" delu. Pa so prekrstili Št. Vid v Podjuni v „Št. Fid“ (nastal bi ljudski upor, če bi namestili kje napis „St. Feit an der Glan), Globasnica je postala „Klo-basnica" (nemško jo niso prekrstili v VVurstdorf), Borovnica je postala „Frajbah“), vas Ovčjak, ki leži severno od Celovca v občini Pokrče, pa je naenkrat tudi v slovenščini dobila isti naslov kot v nemščini in bi se moral tam „dvo-jezični" napis glasiti: Eiblhof/Eibl-hof. Nasploh pa so Neumannovi vom OVP: Zupan je moral dati popraviti zapisnik s tem dodatkom: ..Občinski odbornik Kert je v imenu EL protestiral proti ab-ruptni zaključitvi seje, preden so bili prebrani in obravnavani (slovenski) predlogi EL, pri čemer je ugotovil, da je to kršitev Splošnega občinskega reda in zahteval zabeležbo v protokolu. Toda predsednik seje je ta protest ignoriral, češ da je seja zaključena." Dodatek v zapisnik je bil možen, ker je socialistična frakcija smatrala to kot ugotovitev dejstva. Da je EL pri zadnji občinski seji meseca februarja predložila dva samostojna in dva nujnostna predloga in tedaj zaradi nepravilnega zadržanja župana in kršitve zakonskih določil ni prišlo do obravnave le-teh, je EL občanom obrazložila v posebni pošiljki na vsa gospodinjstva v občini. Na torkovi seji pa je župan le dal prebrati predloge v nemščini in v slovenščini. Za pliberška ušesa je bil zgodovinski trenutek, ko je občinski sekretar Milavec bral slovensko besedilo predlogov EL. Sicer pa je vodja frakcije, Kert, pripomnil, da zaradi dolgega zavlačevanja nima več smisla glasovati o nujnosti, zato so bili predlogi dodeljeni pristojnim odborom, z izjemo tistega, ki se je ba-vil z razpisom kopališča (župan je medtem samovoljno ukrepal) in je bil dodaten vzrok za pritožbo EL na deželno vlado kot nadzorno oblast. Napredek v jezikovnem vprašanju je komentiral takole: Če bi vsi priznali, da imajo v pliberški občini domovinsko pravico nemško in slovensko govoreči občani, bi marsikateri problem lažje rešili. -kl- VESELA NOVICA ZA ŠOLARJE # Velikonočne počitnice bodo le- # tos že na veliko soboto in ne ® na veliki ponedeljek, kot so to ® prvotno menili. To so sklenili # včeraj v prosvetnem ministr- # stvu na Dunaju. ..strokovnjaki" iz „vasi“ napravili „ves“, akoravno v številnih podjunskih občinah izgovarjajo besedo „vas“ kot „vas“ in ne kot „ves“. Zgražala bi se nemška Koroška, če bi cestna uprava namestila napise kot „Eberndurf", „Hundsdurf“ itd. Kar je bilo na ureditvi dvojezičnih napisov leta 1972 slabega, danes stranke ponavljajo, edinole z razliko, da danes postopajo še slabše. Pri tem pa govorijo, da so se naučile iz leta 1972. Moremo jim pritrditi: naučile so se napak. V dobesednem pomenu. Razvoj gre dalje. Po isti režijski knjigi kot leta 1972. Liitgendorfu odbilo? Obrambni minister Liitgen-dorf se je na lastno iniciativo pogajal v Siriji za ekspert avstrijskih oklepnikov, dodatne opreme za vojaške puške Mannlicher ter za drugo vojaško blago. To je ugotovila v zadnji številki dunajska „Wochenpresse“ ter s tem močno omajala dosedanja Lutgendorfova zatrjevanja, da je posredovalec Weichselbaumer bil slučajno navzoč med njegovim uradnim obiskom. VVochenpresse je namreč objavila tudi Liit-gendorfov osebni koncept za pogajanja in da je celo nudil osebno bančno garancijo. VVeichselbaumer pa je imel s seboj pogodbe v nemščini in arabščini. Obrambnemu ministru zdaj očitajo laž. ZRN: SPD izgubila V deželi Hessen v ZRN, kjer je doslej vedno prevladovala SPD, je pri zadnjih komunalnih volitvah pridobila CDU 11,5 odstotkov in postala najmočnejša stranka. Socialdemokrati so izgubili 7,4 odstotkov. V „rdeči vzorni deželi" so socialisti izgubili večino mest, tako Wies-baden in Frankfurt. Glavni župan tega mesta, Arndt, ki je bil tudi glavni kandidat SPD, namerava odstopiti. Komunalne volitve so bile tudi v Franciji, kjer pa so zmagali večinoma socialisti in komunisti. Le v Parizu je zmagal Jagues Chirac, ki hoče postati državni predsednik. Pliberk: prvi uspehi boja za slovenščino Ali je na Koroškem res premalo lesa! foalta: Sehr geehrte Damen und Herren! In lhrer oben zitierten Ausgabe beschaftigen Sie sich in sehr po-lemischer VVeise mit der Situation des Werkes Ferlach, unserer Toch-tergesellschaft Kestag. Sie schrei-ben unter anderem: „Wahrenddem seitens der VOEST-ALPINE die Auflosung des Huttenberger Berg-vverkes bereits beschlossen wur-de, scheint es, da(3 ein ahnliches Schicksal auch die Ferlacher Kestag und ihre Arbeitnehmer ereilen wird ... Nur Karnten, insbesonders aber das zweisprachige Gebiet Karntens samt seiner Bevolkerung, h at die VOEST aus der Land karte ihrer Tatigkeit und ihrer Entvvick-lungsprogramme gestrichen." Diesen Ihren Behauptungen haf-tet nicht nur der Mangel an journa-listischer Sorgfalt an — Recher-chen bei den verantvvortlichen Stellen hatten Ihnen das Gegen-teil zeigen konnen — sondern sie sind schlicht und einfach unrich-tig. Trotz der schvvierigen wirt-schaftlichen Situation beim Absatz der Erzeugnisse des VVerkes Ferlach, die nicht zuletzt durch hohe Im po rte an auslandischem Baube-wehrungsstahl in den Suden Osterreichs mitverursacht sind, haben wir die Mitarbeiterzahl in Ferlach gehalten. Wir werden auch vveiterhin alle notwendigen wirt-schaftlichen und technischen MaB-nahmen unternehmen, um die Po-sition des VVerkes Ferlach der Kestag zu konsolidieren und zu fe-stigen. Diesbezuglich vvurden von unserem Vorstand auch der Karnt-ner Landesregierung die entspre-chenden Zusagen gegeben. VVir hoffen, daB Sie diese Stel-lungnahme in Form eines Leser-briefes veroffentlichen werden. VOEST-ALPINE Tako daleč stališče VOEST-ALPINE. NT pa je v istem članku pisal tudi o vzrokih za svojo — pesimistično domnevo. Dobesedno smo pisali: „Ta nevarnost je postala očitna na tiskovni konferenci, ki jo je priredil deželni glavar Wagner. Na tej konferenci je prišlo tudi do vprašanja položaja KESTAG v Borov- Značilno je, da manjka v obtožbah proti socialistom obdolžitev ..odcepitve alpskih in donavskih gau-ov (kot so NS-sodišča opisala Avstrijo) od rajha“, česar so komuniste in monarhiste vselej ob-dolževali. Šele v teku vojne in posebno še po Moskovski deklaraciji aliiranih 30. oktobra 1943, v kateri so proglasili za svoj cilj neodvisnost Avstrije, je bilo opaziti preobrat tako v socialistični emigraciji kakor tudi v deželi sami. Čisto jasno je to izrazil potem Adolf Scharf 1943 zastopniku nemških socialdemokratov, VVilhelmu Leuschnerju. Preganjanja NS-režima in prekinitev zvez s socialistično emigracijo po izbruhu vojne so privedle do tega, da je socialistični odpor razpadel v posamezne, medseboj izolirane skupine. Posamezni funkcionarji, kot Felix Slavik ali Alfred Migsch, so poskušali ponovno oživiti organizacije. Slavik je navezal stike tudi s katoliškimi in monarhističnimi krogi in so ga postavili skupaj z monarhisti in prelatom Friedom, vodilnim katoliškim odporniškim borcem, pred ljudsko sodišče. Vedno ostrejše represije NS-režima so povzročile, da so mnogi opozicijski socialisti svoje kontakte s somišljeniki omejili na najožji krog in se odpovedali vsaki dejavnosti na zunaj. Namesto trdnih organizacij so se tvorile rahle skupnosti somišljenikov, ki jih je gestapo ironiziral kot „omizna okrožja" in ..neškodljivi rdeči ma-lomeščani". Taka zbirališča socia- Koroško gospodarstvo z lesom ima premalo hlodovine. To je bilo zadnji teden rečeno na občnem zboru deželnega sveta za lesno gospodarstvo, ki ga paritetično predstavljajo zastopniki Zbornice obrtnega gospodarstva in Kmetijske zbornice. V luči tega občnega zbora ka-rakterizira položaj v koroškem lesnem gospodarstvu trditev, da je lanska koroška lesna bilanca pokazala, da na Koroškem primanjkuje hlodovine v obsegu 500.000 kubičnih metrov za rezanje sposobnega lesa. Pri tem je treba ven- Ijah. Povod za to je dala nedavna objava vodstva VOEST-ALPINE, da bo letos v svrho modernizacije svojih podjetij in za povečanje svoje proizvodne palete investiralo nadaljnje tri milijarde šilingov. S tem bo obseg teh namenskih investicij koncerna, s katerimi je pričela leta 1974, narasel na 14,3 milijarde šilingov. Na Borovlje, ki so bile na področju investicijske dejavnosti podržavljene industrije že doslej vedno zapostavljene, bo letos odpadlo le ubogih 15 milijonov šilingov. To je več kot mačehovsko ravnanje podržavljene industrije jekla s svojim edinim podjetjem na dvojezičnem ozemlju Koroške. Deželni glavar VVagner je sicer dejal, da spričo informacij, ki jih ima — kakor je dejal — nevarnost likvidacije boroveljske železarne ne obstaja, istočasno je vendar priznal, da je bilo v preteklosti za ustrezno modernizacijo proizvodnega programa KESTAG premalo napravljenega." Seveda smo veseli zagotovila VOEST-ALPINE, da bo podvzela vse, da bo pozicijo boroveljske KESTAG konsolidirala in okrepila. Bolj veseli pa bi bili — prav tako kot delavci v KESTAG —, če bi vodstvo VOEST-ALPINE iz koša investicij namenilo verodostojnejši znesek za investicije v boroveljski tovarni. Pa tudi bolj optimistično bi v takem primeru pisali. Uredništvo DR. VVOLFGANG NEUGEBAUER: listične opozicije so postali nekdanji vodilni funkcionarji stare socialdemokracije, ki so bili poznani tudi v taboru bivših nasprotnikov. V zvezi z dogodki 20. julija 1944 je pripadal tem krogom pomen, ki ga ne smemo podcenjevati. Zastopniki nemškega odporništva so večkrat poskušali pridobiti avstrijske socialdemokrate in krščanske socialiste za sodelovanje, vendar so morali ugotoviti, da je bila na avstrijski strani želja po neodvisnosti že večja kot pa povezava z Nemčijo. Val aretacij po ponesrečenem protihitlerjevem puču je bil tudi za številne funkcionarje avstrijskega delavskega gibanja poguben. Karl Seitz, od 1918 do 1934 predsednik socialdemokratske stranke in kot dolgoletni dunajski župan najbolj znani in najuglednejši funkcionar avstrijske socialdemokracije, ki je bil v nekem pisanju iz Berlina 20. julija 1944 imenovan kot politični pooblaščenec za obrambni krog XVII (torej vzhodno Avstrijo), je prišel kljub svoji visoki starosti v zloglasni KZ Ravensbruck. Scharfa, Kornerja, Bohma in druge so začasno aretirali. V končni fazi nacionalsocialistične oblasti so igrale te sile, ki jih je treba prištevati zlasti desnemu krilu socialdemokracije, spet vlogo, ko so večkrat kot predstavniki socialističnega tabora pripa- dar upoštevati, da ta primanjkljaj nikakor ni realen. Ta primanjkljaj predstavlja le razliko med kapacitetami koroške lesne industrije in med dejanskim posekom lesa po koroških gozdovih v preteklem letu. Z drugimi besedami: koroški gozdni posestniki so predlanskim in pred letom dni posekali znatno manj lesa kot v prejšnjih letih, ko so cene hlodovine bolj odgovarjale. Spričo te okoliščine so žagarska industrija in ostale skupine lesnega gospodarstva stale pred vprašanjem, od kod potrebno hlodovino, da bodo lahko izkoristile možnosti, ki jih od lani naprej nudi poživitev eksporta rezanega le- Težek poraz je doživela indijska ministrska predsednica Indira Gandhi pri zadnjih volitvah: v lastnem volilnem okrožju je zgubila mandat, pa tudi vsa njena kongresna stranka je utrpela hude izgube, akoravno je ta stranka vladala 30 let. Indira Gandhi je pri volitvah pred dvema letoma bila obsojena zaradi manipulacije pri volitvah. Da bi se izognila konsekvencam, je odredila ..izjemno stanje" ter praktično uvedla diktaturo. Kruto je zasledovala vse politične nasprotnike. Ko je opozicija kljub temu postajala močnejša, je odredila svobodne volitve, ker je pač upala, da bo s ..prostovoljnimi" demokratičnimi pravicami ponovno dobila simpatije in mandat za vlado ter dobila opolnomočje za nadaljnjo diktaturo. Toda kljub cenzuri tiska ter vsestranskemu pritisku je združena opozicija zmagala. Zaradi metod indijske ministrske predsednice se je od nje odvrnil tudi kmetijski minister Ram in ustanovil lastno stranko, z njo pa bil eden od najvidnejših predstavnikov opozicije. On je tudi eden od serioznih aspirantov za ministrskega predsednika, akoravno je pripadnik najnižje kaste — „nedotakljivih". (2. nadaljevanje) dali nadstrankarskim odporniškim skupinam in so po zlomu bili prvi pri obnovitvi socialističnega gibanja. KOMUNISTIČNI ODPOR Odpor avstrijskih komunistov proti nacionalsocializmu je bil, če izhajamo iz obstoječega policijskega in sodnijskega gradiva, številčno daleč najmočnejši od vseh političnih skupin. To je tembolj pomembno, ker KPA v nasprotju s KPD, niti pred 1934 niti po 1945 ni mogla postati masovna stranka. Šele v teku februarskih dogodkov 1934 se ji je pridružilo znatno število socialdemokratskih delavcev in intelektualcev. Partijsko vodstvo v tujini, ki se je na eksistenco posameznih aktivistov manj oziralo kot socialisti, je izdalo od vsega začetka parolo aktivnega odpora. V mnogocitiranem, menda že v noči od 11. na 12. marca 1938 na avstrijsko ljudstvo naslovljenem pozivu CK-ja KPA je bilo rečeno dobesedno: „ Ljudstvo Avstrije! Brani se, upri se tujim vsiljivcem in njihovim agentom. Združite se, katoliki in socialisti, delavci in kmetje! Združite se zdaj še bolj v fronto vseh Avstrijcev. Vse razlike stopijo v ozadje pred sveto nalogo, pred katero stoji danes avstrijsko Ijud- sa in drugih lesnih izdelkov. Te možnosti so bile lani in so letos boljše kot v letih 1974/75, ko so dežele uvoznice lesa trpele pod občutno krizo v investicijskem gospodarstvu, kjer igra les eno poglavitnih vlog. Tedaj je bil položaj koroškega lesnega gospodarstva na področju vnovčenja rezanega lesa posebno kritičen. Zadevna industrija, ki je kupovala hlodovino po 1300 in več šilingov za kubični meter, za svoje izdelke baje ni našla inozemskih kupcev, ker je Italija zaradi svoje finančne mizerije svoj uvoz avstrijskega lesa omejila na minimum. Preden je bilo mogoče za skladiščeni rezani les najti drugod Vzrokov za poraz Indire Gandhi je mnogo. Indija velja za eno najrevnejših držav, hkrati pa je za Kitajsko tista z največ prebivalstva. Nekontrolirano pomnoževa-nje prebivalstva je Gandhijeva hotela rešiti z več ali manj prisilnimi sterilizacijami. Poleg Gandhijeve so še njen nesposobni sin Sanjay, ki ga je mati že izbrala in protežirala za prestolonaslednika, obrambni minister Lal ter minister za pravosodje Gochal — vsi veljajo za glavne krivce krute diktature — izgubili mandate v svojih volilnih okrožjih. Obrambni minister je, potem ko je izvedel za svoj poraz, celo oklofutal vodjo volitev, nakar so ministra zaprli... Izgledi za zmago opozicije so postali realni v tem trenutku, ko se je od Gandhijeve distanciral kmetijski minister Ram, ki velja za vodjo najnižje, 80-milijonske kaste izobčenih ..nedotakljivih pari-jev". Kakšen skupni imenovalec bodo našli predstavniki opozicijskih strank za rešitev problema lakote, pa bodo pokazali naslednji tedni. Z Indiro Gandhi so Indijci zaklali prvo „sveto kravo". stvo. Skupno nastopajte proti Hitlerju, strnite se, da bomo pregnali Hitlerjevo soldatesko iz Avstrije! Delavci, ostanite trdni! Bodite enotni in ostanite zvesti ponosnim tradicijam avstrijskega delavskega razreda. Ne klonite, kljubujte terorju! Spremenite obrate v centre odpora! Ne pustite, da vam uničijo sindikat! Vojaki, oficirji, pripadniki ekse-kutive, ki ste zvesti avstrijski domovini, združite se z ljudstvom, uvrstite se v fronto ogorčenega odpora proti Hitlerju in njegovim agentom! Ljudstvo Avstrije! Brani se! Spremeni v dejanje parolo: Rdeče-belo-rdeče do smrti..." Ta izjava, ki v njej mrgoli verbalnega patriotizma, je bila za linijo KPA v naslednjih letih kažipot. V pravilnem spoznanju poznejšega dejanskega razvoja se je KPA v ostrem nasprotju s socialističnim stališčem že v tej prvi izjavi zavzela za neodvisnost Avstrije in je dala, sicer že od 1937 naprej, svojemu odporniškem boju poudarjeno avstrijsko-patriotično orientacijo. Zato organizacijska in politična spojitev s KPD, kar bi bilo po priključitvi Avstrije nekaj povsem navadnega, sploh ni bila predmet debate. Domnevno je bilo to, za politiko Kominterne oziroma Sovjetske zveze v srednji Evropi važno vprašanje, že prej odločeno v avstrijskem smislu. V sami deželi so si prizadevali komunistični odporniški borci, vzpostaviti najprej enotnost s socialističnimi delavci, ustrezne kupce, je minilo nekaj mesecev. In v teh mesecih je bila lesna industrija pripravljena plačevati hlodovino le po cenah, ki so bile marsikje tudi za 50 odstotkov nižje od prejšnjih. Da po takih cenah gozdni posestniki svojega lesa niso hoteli sekati, se razume samo po sebi in odgovarja popolnoma principom tržnega gospodarstva. Tako je pač lani prišlo do tega, da na Koroškem ni bilo na razpolago potrebne hlodovine, ki jo je pričakovala lesna industrija in ki jo je zaradi tega uvažala iz drugih avstrijskih zveznih dežel in celo — tako je bilo na omenjenem občnem zboru rečeno — iz inozemstva. Toda to gozdne posestnike na Koroškem ni zabolelo. # Zabolelo pa je podjetja lesne 9 industrije, ki so morala daljše @ transporte hlodovine plačati v % enaki, marsikje pa v višji meri, % po kateri so bili lani koroški ® gozdni posestniki pripravljeni ® prodati svojo hlodovino. Z dru-9 gimi besedami: ob taki politiki, 9 kakor so jo v zadnjih dveh le-® tih prakticirali podjetniki lesne @ industrije, gozdni posestniki na ® Koroškem niso nič zgubili. Nji-® hov les je v gozdu priraščal. @ Lesna industrija pa se je ver-© jetno naučila, da v prihodnje © s prodajalci lesa ne sme več Q ravnati tako kot se ji ravno zlju-@ bi. Na Koroškem je dovolj lesa za kapacitete njene lesne industrije. Le cene morajo biti v skladu z resnico, da v lesnem gospodarstvu lesna industrija ne more procvitati zgolj na račun gozdnega gospodarstva, nikakor pa ne na račun manjših gozdnih posestnikov, ki jim prodani les ni dobiček, marveč prepotreben vir za kritje in- vesticij, ki jih kmetija iz leta v leto zahteva. Od njih pa je lesna industrija v mednarodni trgovini z lesom enako, če ne bolj odvisna kot od gozdnih veleposestnikov, ki s svojim lesom v bistvu stalno špekulirajo. Te resnice pa se na omenjenem občnem zboru nihče ni upal povedati. (bi) za kar pa propaganda ljudske fronte ni bila uporabna. V še popolnoma v marksistični terminologiji pisanem „osnutku platforme" za združitev RS in KR na Štajerskem avgusta leta 1938 je bilo povedano, da je končni cilj komunistični družbeni red, pot do tja pa revolucionarno strmoglavljenje kapitalističnega razreda in diktatura proletariata; Avstrija da je bila 11-marca 1938 nasilno anektirana, boj proti tuji vladavini in odstranitvi aneksije najbolje krepi antihitler-jevske sile v rajhu in pospešuje prav s tem odločilno revolucijo v Nemčiji sami. Pod vplivom vodstva v tujini so propagirali pozneje taktiko ljudske fronte, ki je prišla do izraza že v CK-izjavi 12. marca 1938, in ki je povzročila, da so namesto diktature proletariata zahtevali boj za obnovitev svobodne in demokratične Avstrije. Gestapu te tendence niso ostale prikrite. „Razvoj ilegalnega dela KPA od leta 1943 naprej", je bilo rečeno v nekem poročilu, „kaže nedvoumno zapostavljanje čistih komunističnih tendec v prid sodelovanja z vsemi ostalimi partijskimi sloji v smislu ideje o ljudski fronti". Ustanovitev ..Avstrijske fronte za svobodo" (Osterreichische Freiheitsfront) — kakor se je imenovala avstrijska zvrst ljudske fronte, se je pa izkazala le kot želja funkcionarjev v tujini. Samo v posameznih slučajih obstajajo znaki za sodelovanje z meščanskimi krogi, nasplošno se je omejeval KP-jevski vpliv na delavstvo. (Dalje prihodnjič) Avstrijski odpor 1938-1945 Zgodovinski preobrat v Indiji Mednarodni odmev na borbo za slovenski jezik v Kanalski dolini Bo sprava pred sodiščem zboljšala vzdušje v vasi? azličnim načinom preganjala n ja Slovencev v Kanalski dolini se je pridružil v petek preteklega tedna nov slučaj: ukev-ski župnik Mario Gariup je stal pred sodiščem v furlanskem mestu Tolmeč (Tolmezzo). Obtožila ga je učiteljica iz Ukev Liana Broc-caioli zaradi dozdevnega žaljenja časti v župnijskem listu „Ukve“. Broccaiolijeva je Kanalčanom že dolgo znana, ker je bila prav ona tista, ki je prepovedala župniku uporabljati šolske prostore za po-šolski pouk slovenščine. Protislovenska histerija je torej končno dosegla svoj višek s kazensko prijavo župnika pred sodiščem. Toda pred sodiščem se je zgodilo nekaj nepričakovanega, za koroške razmere nepojmljivega: predsednik sodišča dr. Beltrame je skoraj celo uro prigovarjal tožilki, naj odmakne tožbo, kajti nadaljevanje postopka bi lahko „enemu ali obema povzročilo nevšečnosti". Opozoril je tudi na dejstvo, da živita tako župnik kot učiteljica v majhni vasi, sta torej za tisti kraj najvažnejši osebi, in bi njihov spor razmerje v vasi le še poslabšal. Župnik Gariup je bil takoj pripravljen za spravo, zahteval pa je, naj učiteljica Broccaiolijeva neha s svojim „bojem“ proti slovenščini in prizna končno enakopravnost slovenščine v Kanalski dolini. Končno je prišlo med obema strankama do sprave. Učiteljica Broccaiolijeva je prostovoljno izjavila, da „nikakor ne nasprotuje pouku slovenščine in da ga ne ovira" ter umaknila tožbo, župnik Mario Gariup (zastopala sta ga znana odvetnika Sancin in Battel-lo iz Gorice) pa je popolnoma rehabilitiran mogel zapustiti sodno dvorano. Slovenski krogi v Italiji označujejo sodno obravnavo v Tolmeču kot korak naprej v boju za uveljavitev slovenščine v videmski pokrajini. Pomembno je namreč priznanje učiteljice, da je pouk slovenščine osnovan; pri tem pa ne gre prezreti, da je imenovana učiteljica tudi politično angažirana: zastopa namreč socialdemokratsko stranko v občinskem svetu. Prav tako Slovenci v Kanalski dolini menijo, da more sprava pred sodiščem v Tolmeču pomeniti nov začetek v razmerju med obema narodnima skupinama v videmski pokrajini, predvsem kar se tiče pravice do pouka v materinščini. Zanimivo je, da govori v Ukvah 51% vsega prebivalstva tri jezike: slovensko, italijansko in nemško. Med starejšimi je znanje treh jezikov večje, ti so se pač učili nemščine in italijanščine v šolah — le slovensko se nikdar niso učili, ne v avstro-ogrski monarhiji, ne pod Italijo. 13% vsega prebivalca govori samo italijansko, 11% pa samo italijansko ter slovensko. Slovenska narodna zavest se je v Ukvah ohranila predvsem zaradi tega, ker so bili prebivalci močno povezani s Slovenci v Trstu in Gorici, ohranili pa so do danes svoj pevski zbor „Planika“ in cerkvene obrede v slovenščini. V ostalem v Ukvah kulturnega življenja ni bilo. „Problemi“ v Ukvah so se začeli, ko je novi domači župnik Mario Gariup 26. januarja 1976 zaprosil za uporabo učilnice, ki mu naj bi bila dodeljena za pouk slovenščine. Didaktično ravnateljstvo iz Trbiža je dalo župniku že 2. februarja ustmeno dovoljenje. Tako se je mogel istega dne začeti pouk slovenščine. 16. februarja 1976 ob 14.50 pa je eksplodirala „bomba“ (tako dobesedno piše župnijski vestnik „Ukve“) po zaslugi gospe Broccaioli, ki je otroke z učiteljem vred izgnala iz šole v imenu šolskega skrbnika iz Vidma. Župnik je obvestil o tem nedemokratičnem postopanju starše k slovenščini prijavljenih otrok ter sploh vso javnost v Italiji in izven nje. Samozavestno je župnik Gariup napisal v pismu: „Vkljub temu nedemokratičnemu in rasističnemu ukrepu bomo drugod nadaljevali s poukom slovenskega jezika.“ Župnik se je torej preselil s poukom slovenščine v cerkev. A glej, zgodilo se je za Ukve nekaj neverjetnega: število otrok, ki so obiskovali pošolski pouk se je povečalo. Medtem ko je pred prepovedjo obiskalo pouk slovenščine 21 otrok, jih je bilo potem že 26 (od 40 otrok, ki obiskujejo ukevsko šolo). Vsa slovenska javnost v Italiji, Sloveniji ter tudi na Koroškem je takoj obsodila nacionalistično gonjo proti našim bratom v Kanalski dolini (glej tudi NT od 26. 2. 1976), poslanci slovenske narodnosti v rimskem parlamentu ter v deželnem svetu Furlaniji-Julijski Benečiji so interpelirali v prid pouka slovenščine in župnika Gariupa. Tako je poslanec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka obvestil s pismom dne 29. 3. 1976 župnika Gariupa, da je predložil deželnemu odboru v Trstu posebno resolucijo, ki jo je ta tudi sprejel. Razveseljivo in obenem spodbudno pa je bila tudi podpora, ki je je bila deležna slovenska manjšina v Kanalski dolini ob težki preizkušnji tudi od drugih narodnosti v tej pokrajini. Tako je izrazila furlanska krščansko-demokratska stranka (DC) svoje ..obžalovanje v zvezi s prepovedjo prostovoljnega popoldanskega tečaja slovenskega jezika v Ukvah", ki ga je organiziral domači župnik in izraža željo, naj da videmski šolski proveditorat nemudoma dovoljenje, da se bo tečaj nadaljeval. Tajništvo DC je tudi ugotovilo, da je izrazila občinska uprava v Naborjetu svojo jasno naklonjenost do te pobude, ki se vključuje v proces vrednotenja kulturnega izražanja domače skupnosti. (Od koroške OVP na pri- mer si take izjave ne bi mogli pričakovati ...). Poleg tega je prejel župnik Mario (tako ga kličejo v Ukvah) v težkih dneh preganjanja celo vrsto solidarnostnih pisem. Končno je potrebno dovoljenje iz Vidma prišlo. In pouk se je mogel nadaljevati v osnovni šoli. V eni izmed naslednjih številk NT bomo poročali tudi o „nese-bični pomoči" južne in severne Tirolske po hudem potresu, ko bosta gradili v Ukvah novo šolo, seveda le pod pogojem, da se bo v njej poučevala tudi nemščina ... „Prosil sem rojaka iz Žabnic Salvatora Venosija, 39, če bo lahko enkrat na teden poučeval ukevske otroke slovenščino, v kar je profesor v nabrežinski srednji šoli (pri Trstu) privolil, ne da bi za to zahteval kakršno koli denarno nadomestitev," pravi župnik Gariup. Venosi je obiskal osnovno šolo v Žabnicah ter se tam učil italijansko ter nemško, le slovensko se ni smel učiti. To pa ga je naučila mati doma. Študije je nadaljeval v Gorici in poučuje danes na slovenski srednji šoli Igo Gruden v Nabrežini. Od februarja 1976 poučuje dve uri tedensko slovenščino v Ukvah, letos januarja pa poučuje slovenske otroke tudi v Žabnicah. Kot sam pravi, mu služi kot podlaga domačo narečje (podobno ziljščini), ki ga domala vsi obvladajo. Njegov ponos: 34 otrok v Ukvah in 18 otrok v Žabnicah. Župnik Mario Gariup, star 36 let, rojen v Slovenski Benečiji, v vasici topolovo. Sam je povedal, da slovensko v svoji mladosti nikdar ni smel 9ovoriti v šoli, le v družini. Po osnovni šoli v domačem kraju je obiskoval v'demsko malo semenišče in potem istotam tudi teološko fakulteto. Popečen za duhovnika leta 1965 je bil najprej v Rimu in je potem kapla-^oval v furlanski vasici Moggio („Naučil sem se furlansko in govorim ta iezik tako dobro, kot Furlani sami"), dokler ni prišel 8. decembra 1974 Za župnika v Ukve. Protest NSKS Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev se je že 3. marca 1976 pridružilo številnim drugim protestom zaradi kršenja enakopravnosti slovenske narodne skupnosti v Kanalski dolini. Predsednik dr. Joško Tisch-ler in osrednji tajnik Filip VVarasch sta obiskala italijanskega generalnega konzula v Celovcu ter mu predala protestno pismo. Der Vorstand des Rates der Karntner Sloiuenen hat mit Sorge erfahren miissen, daj/ die vera n tiuortl ich e n Schulbehorden der Region Friaul-Julisch Venetien cine n vom Ortspfarrer aus Ugovizza/Ukve, Mario Gariup veranstalteten freirvilli-gen Slozvenischunterricht un-tersagten. Der Unterricht, an dem iiber 20 Schulkinder teilnahmen, wurde iiber Be-luilligung des Burgermei-sters ivochentlich, jeweils an Nachmittagen im Schulge-bdude von Ugovizza/Ukve abgehalten. Der Rat der Karntner Slo-uienen verurteilt diesen un-verantuiortlichen Schritt der Schulbehorden, der nicht nur der italienischen Ver-fassung, sondern auch inter-nationalen Abkommen wi-derspricht und ersucht Sie, sehr geehrter Herr General-kcmsul, den zustandigen Rekorden der Republik Italien unseren Protest iibermitteln zu rvollen und darauf hin-zmvirken, dafl italienischen Biirgern slomenischer Mut-tersprache auch hinsichtlich des Unterrichtes in ihrer Muttersprache volle Gleich-berechtigung zukommt. A Is erster Schritt ware jede n f a 11 s die Beiuilligung und wohlwollende Forderung des von einer Fachkraft erteil-ten freiiuilligen Sloivenisch-unterrichts in Ugovizza/Ukve zu werten. Brecelj Veronika, 17, učenka na slovenskem učiteljišču A. M. Slomšek v Trstu. Prisostvovala je tudi procesu proti župniku Gariupu. Takole pravi: „Na proces sem prišla kot predstavnik naše šole. Naša šola je namreč zasedena. Protestiramo proti tako imenovani šolski reformi ,Malfatti‘, ki sploh ne omenja manjšinskih šol ter jim ne zagotavlja avtonomije; eden izmed vzrokov za naš protest pa je tudi krivična obtožba proti župniku Gariupu iz Ukev. Glede izida procesa sem bila vedno optimistična, kajti podprla je župnika vsa slovenska, pa tudi demokratična italijanska javnost. Rada bi še povedala, da je njegov boj tudi naš boj. Zato ta boj tudi z vso odločnostjo podpiramo! Tudi v Kanalski dolini in slovenski Benečiji bo morala zmagati pravica, zavladati bo morala enakopravnost Slovencev v javnem življenju!" Pisma fcalui/: „NEUE VVEGE UND LINIEN SUCHEN!" Verfolgt man die momentane Ent-wicklung in der Volksgruppenfrage, so kann man keinesvvegs zur Ansicht kommen, daB dieses Problem vor ei-ner Losung steht! Im Gegenteil! Jetzt, wo es ernst werden soli, da mit 1. 2. 1977 das sogenannte Minderheiten-forderungsgesetz bereits in Kraft ge-treten ist, h at es aber eher den An-schein, als furchten die drei Parteien den ersten ernsten Schritt, der nun in dieser Angelegenheit getan vverden soli, weil es bereits neuerlichen Wi-derstand und verschiedene Proteste auf jener Seite gibt, die eine Losung bzw. den ersten Versuch auf diesem Gebiet etvvas zu losen, schon 1972 zum Fali gebracht bat. Es ist auch nichts davon zu bemerken, daB es in den mehr als vier Jahren seit dem neandertalerischen Ortstafelsturm ein Umdenken gegeben hat. Was haben die Parteien seit 1972 z. B. unternommen, um ein Umdenken zu erzielen? So gut wie nichts! Noch immer dominiert ein sogenannter KHD mit angeschlossenen Organisationen! Man hat es mehr oder vveniger vvieder diesen Kreisen uberlassen, die „betrof-fene“ Bevolkerung in den „betroffe-nen“ Ortschaften und Gemeinden zu „informieren“, „aufzuklaren“ und ohne Mandat zu vertreten. 500.000 Deutsch-Karntner „furchten“ sich vor rund 20.000 Karntner Slowenen. Eine Schan-de! Ein KHD ist da, um die Interessen dieser „schwachen, bedrohten" Mehr-heit wahrzunehmen. Ich schame mich, dieser Mehrheit anzugehoren! Das wird aber in unserem Land so lange nicht anders sein, so lange unsere Parteien nur parteipolitisches Denken im Kopf haben. Daher kann man den drei Landtags1 bzw. Parlamentspar-teien, trotz Ortstafel- bzw. Studien-kommission, trotz Kontaktkomitee und „Drei-Parteien-Einigung“ keine ehrli-che und schon gar nicht eine minder-heitenfreundliche Politik bescheinigen! Der hier tonangebende Opportunismus und ein totales Fehlverhalten wah-rend bzw. nach dem Ortstafelkrieg 1972, sovvie das peinlich genaue dar-auf Achten, ob der Heimatdienst, ob die Deutsch-Nationalen mit Losungs-vorschlagen moglichst einverstanden sind, macht einen echten Fortschritt in diesen Fragen unmdglich! Man will das Problem, wenn notig ohne dem Einverstandnis der Slowenen Ibsen, kann man immer vvieder vernehmen. Das glaube ich aufs VVort! Nur: Ohne einem KHD und seinem Anhang will man selbstverstandlich nichts Ibsen! Er ist den Herren Landes- und Bun-despolitikern, sieht man von vvenigen Ausnahmen ab, wohl „heilig“? Wah-rend namlich von den drei Parteien und ihren Presseorganen jeder Fehler der Slovvenen sofort dankbar aufge-griffen und vveidlich ausgeschlachtet wird, kommt ein KHD und KAB stets ungeschoren davon, oder man kriti-siert diese Kreise ausgesprochen sanft, ohne sie beim Namen zu nen-nen. Man solite nicht vergessen, will es aber leider nicht vvahrhaben, daB es eben in unserem Land Kreise gibt, die den Slovvenen nichts, aber schon nichts zugestehen vvollen, die zu kei-nem KompromiB bereit sind und an deren Faden, die sie unentvvegt spin-nen, tanzen unsere Politiker in Bund und Land! Wie armselig! Was wird nun vveiter geschehen? Fur einen KHD gibt es seit dem 14. November 1976 nur noch 2600 Slovvenen in Sudkarn-ten, vveil er den Boykott nicht zur Kenntnis nehmen vvill. Die Slovvenen vviederum, zeigen auch nicht unbe-dingt den notigen Ernst, von ihnen aus zu einer rascheren Bevvaltigung des Problems beizutragen und neigen gern zu einem schnellen „Nein“ bzvv. Austritt aus diversen Gremien, oder beschicken diese erst gar nicht! So vvas bringt zvveifelsohne Verzogerun-gen und es laBt sich, vvenn man ehr-lich ist, schlecht fur seine Sache kampfen, vvenn man immer vor dem Gegner oder „Partner“ davonlauft! Hier vvare ebenfalls ein Umdenken und eine gevvisse KompromiBbereit-schaft notvvendig. KompromiBbereit, um endlich zu einem vvahren Anfang zu kommen! Ein „Nein“ beider Slo-wenenorganisat|ionen, zu allem vvas die Parteien in der Minderheitenfrage scheinbar versuchen, ermoglieht es jenen ja nur, die ganze Angelegenheit vveiter vor sich herzuschieben und sich, wie sie es gerne tun, vveiter auf Božanski izobraževalni teden je bil uspešen LEP DOMAČ KONCERT V SVEČAH Pretežno domačini so se znašli preteklo soboto na ..koncertu ro-žanskih zborov" pri Adamu v Svečah. V svojem pozdravu je predsednik domačega društva „Kočna“, dr. Valentin Inzko, poudaril predvsem željo odbora rožanskega izobraževalnega tedna po širšem načinu izobraževanja ljudstva. Tenorji moškega pevskega zbora „Bilka" (Bilčovs) pri prvi pesmi niso bili dovolj enotni, kar se je pa v teku nastopa povsem uleglo. Zelo doživet nastop solistov; pri ruski pesmi bi moral zborovodja malo bolj paziti na pravilno izgovorjavo besedila. Imenitno regljanje „2ab“ obiskovalcem gotovo še danes zveni po glavi (zborovodja Jožko Boštjančič). Slavnostni govornik, predsednik KKZ Lovro Kašelj, je nanizal vrsto dobrih misli o važnosti in pomenu petja za obstoj kulture in narodnosti, poudaril pa je narodno-vzgojni moment delovanja slovenskih pevskih društev. Danes, ko se je petje na vasi umaknilo izpod lipe med štiri stene in ga tam izpodrivata radio in televizija, je še bolj važno, da se zbirajo slovenski pevci v društvih, je poudaril govornik. Pevski zbor iz Kotmare vasi (vodja župnik Maks Michor) je po izbiri svojih pesmi, načinu predvajanja kot tudi po glasovih prinesel poseben „sound“ v Sveče in je bil brez dvoma odkritje večera. Gostitelj, moški pevski zbor „Kočna", pod vodstvom profesorja dr. Toneta Feiniga je zelo ubrano predvajal šopek domačih pesmi. Pevski zbor „Rož“ iz Št. Jakoba se je povzpel pod vodstvom Lajka Milisavljeviča v najkrajšem času na nenavadne višine, ki si jih je brez dvoma pridelal s trdim delom (trenutno imajo štiri vaje tedensko!). Svoj vsestranski talent je dokazal solist Karli Krautzer; o njegovem Jeppeju s hriba smo poročali. Vsekakor važna in hvalevredna prireditev, ki je pokazala, da je treba s kulturo priti v čim manjšo enoto na podeželje, čeprav se tam ne dajo šteti stotine obiskovalcev. Ena izmed najvažnejših nalog, katere so si zastavili prireditelji Rožanskega izobraževalnega tedna, je približanje kulturne ponudbe z obiskovalcem. V ta namen so posebno pripravne take prireditve, ki po svoji vsebini vzbujajo zanimanje tudi pri takih ljudeh, ki se sicer ne udeležujejo naših prireditev. Seveda bodo morali upoštevati nove predstave ter zahteve ŠT. ILJ OB DRAVI V sredo je obhajal 50-letnico svojega rojstva župnik Lorene P e t r i č i č. Ob tej priliki mu želijo farani zdravja, sreče in mnogo uspeha na dušnopastirskem področju. Čestitkam se pridružujeta tudi Naš tednik in NSKS. Ad muitos annos! das „Nicht-Wollen“ der Slovvenen aus-zureden. Ein „Ja“ der Slovvenen wur-de die Parteien allerdings ins Gedran-ge bringen, vveil sie Farbe bekennen muBten. Es liegt also auch bei den Slovvenen, einen neuen Weg zu beschreiten, um damit endlich die Parteien heraus-zufordern bzvv. ins Eck zu treiben. Auch die Volksgruppenbeirate solite n nicht boykottiert vverden. So vvie bisher, daruber sollten sich auch die Slovvenen im Klaren sein, kann es je-denfalls nicht mehr vveitergehen! Ein Verharren auf jahrealten Standpunk-ten, ein vveiteres Festsitzen in einem total verfahrenen Karren, ver-leidet, auch den sogenannten „Ver-bundeten" auf deutscher Seite, in Zu-kunft den Einsatz fur die Sache! Guttenbrunner Herbert, Kottmannsdorf kulturno-prosvetnih potrošnikov, saj v 20. stoletju ne moremo zadovoljevati s tradicionalno ponudbo. PREDAVANJA DR. FEINIGA V VELINJI VASI IN ŠT. JANŽU TER DR. SAXERJA V BILČOVSU IN KOTMARI VASI Predavanje prof. dr. Antona Feiniga o „Hišnih in ledinskih imenih Velinje vasi in okolice" je že po svoji tematiki moglo privabiti mnogo poslušalcev, ki so torej tudi z vso pozornostjo sledili izvajanjem predavatelja, ki se že leta bavi z raziskovalnim delom hišnih, družinskih ter ledinskih imen Roža. Dr. Feinig je obiskovalce tudi vpeljal v metodo znanstvenega delovanja takih področij in nakazal dosti napak, ki so — večkrat tudi namenoma — nastale iz nekvalificirane obdelave. ® Tako zgodovinsko in jezikovno ® nepravilno pojmovanje slovan-@ skih oziroma slovenskih besed # in imen zasledujemo poleg pri ® dr. VVutteju in Kranzmayerju tudi ® še danes na uradni ravni, če ® pomislimo samo na „germani- % zacijo" ledinskih imen v zem-% Ijiških knjigah in katastrih itd. Brezdvomno je prirediteljem uspelo z izobraževalno prireditvijo prodreti med ljudi, kajti v Ve-linji vasi sploh ni možno, prejemati kakšne kulturno-izobraževalne ponudbe, a kljub temu je živahno zanimanje dokazalo pravilnost in uspeh tega poskusa. Ni treba posebno poudariti, da so s tem nakazane nove možnosti popularizacije izobraževalne ponudbe. Tudi v Št. Janžu, kjer je dr. Feinig predaval o tamkajšnjih hišnih in ledinskih imenih, je ta prireditev privabila mnogo obiskovalcev. Predavanje dr. Roberta Saxerja v Bilčovsu in Kotmari vasi na temo „Moč in vpliv javnih občil — Poročanje koroških dnevnikov o .zadevi VVarasch' ", je bilo pravo izobraževanje, saj je vsak izmed številnih obiskovalcev, ki so se zanesljivo odzvali povabilu, moral spoznati protislovensko ozadje poročanja javnih občil — posebno pa koroških dnevnikov. 9 prireditev rožanskih kulturnih dni je obiskalo približno 600 obiskovalcev. Seher Otroški dan v Selah Vsako leto poziva Katoliška mladina na Jožefovo (19. marca) otroke iz našega dvojezičnega ozemlja, da na otroškem dnevu pokažejo svoje spretnosti. Slovenski otroci, ki povsod doživljajo vlogo manjšine, naj vidijo, da je še mnogo drugih, ki govorijo isti jezik, ki žrtvujejo svoj prosti čas, da se naučijo petja, igranja in plesa. Smisel tega dneva je tudi, da se otroci srečajo, da spoznajo enako stare izven svoje fare, izven svojega okraja. To si je Katoliška mladina stavila za cilj, ko je pred leti začela s temi srečanji. Spored se je začel ob 10. uri z otroško mašo, ki jo je daroval prefekt Ivan Olip. Geslo maše, kot tudi celega otroškega dneva, je bilo „Pri nas je veselo!" Prefekt Olip je otrokom v pridigi povedal, da postane vesel le, kdor drugim zna napraviti veselje. Petje pri maši je vodil Franc Valentinič skupno s šentjakobskimi otroci, ki so še otroke iz drugih fara potegnili s seboj, tako da je kar zadonelo v selski cerkvi. V kratkem odmoru po maši so se otroci okrepčali s klobasami in Otroški dan v Bilčovsu Ena najbolj posrečenih prireditev Rožanskih izobraževalnih dni je bil popoldan v soboto, 19. marca, v ljudski šoli v Bilčovsu. Prireditelj je vabil starše s svojimi otroki, ki so še v predšolski dobi. Vabilu se je odzvalo nad 20 staršev in nad 50 otrok. Za otroke sta bila urejena dva prostora. V njih so bile dane možnosti, kako je mogoče predšolske otroke na preprost način kreativno zaposliti. V prvem prostoru so imeli otroci pod vodstvom vrtnarice Simone Portsch možnost se ukvarjati na razne načine z barvami, igrami in igračami. V drugem prostoru pa je kazal v presledkih Miha Zablatnik lutkovne filme iz serije Poluhec. Nadalje so se otroci tu lahko sprostili na pripravljenih blazinah. Kakor za otroke so bili tudi za starše navzoči vzgojitelji: Herbert in Inge Seher, Malka Feinig, Rezi Kapus in Štefka Ouantschnig. Razgovori so tekli posamič in v skupinah o problemih, ki jih imajo starši s svojimi otroki v predšolski dobi. Zelo dolgo je trajal tudi pogovor o pozitivnih in negativnih straneh otroškega vrtca, o kaznovanju, itd. Velika želja vseh staršev pa je bila, da bi take popoldneve org a- ;«; ur m zi; PRIREDITVE VELIKONOČNI KONCERT Prireditelj: SPD „Jepa“ ob Baškem jezeru Kraj: Loče, pri Pušniku Čas: ponedeljek, 11. 4. 1977, ob 19.30 Nastopa: Kvartet iz Slovenjega Plajberka in Instrumentalni ansambel „Drava" s pevci DUHOVNA IGRA: ŠKOFJELOŠKI PASIJON ALI TEPLJENJE GOSPODOVO Kraj: Št. Janž v Rožu, v farni cerkvi Čas: cvetna nedelja, 3. aprila 1977, ob 19.00 TRAGEDIJA V 5. DEJANJIH: „KACIJANAR“ Prireditelj: SPD „Rož“ iz Št. Jakoba v Rožu Kraj: Št. Jakob v Rožu, v farni dvorani Čas: nedelja, 3. 4. 1977, ob 19.30 RAZSTAVA SLIKARSKIH DEL slovenskega impresionista MATEJA STERNENA v „auli slovenici", Pavličeva ulica 5—7 čajem, da so laže začeli s popoldanskim sporedom. Kot nekak prehod je služil zabaven otroški film. Pri popoldanskem sporedu so sodelovale skupine iz Kazaz, Šmihela, Železne Kaple, Št. Jakoba, Vo-grč, Slovenjega Plajberka, Št. Janža, Št. Vida in Št. Lipša. O vseh skupinah je treba reči, da so se skrbno pripravile. Žal pa je predvsem pri otrocih uspeh pogosto odvisen od razpoloženja in od dobrih živcev. Videlo se je, da so nekateri že navajeni nastopov, kar se je pokazalo ob samozavestnem in pogumnem nastopanju. Drugim pa so se le malo hlače tresle ob pogledu na napolnjeno dvorano. Brez dvoma pa lahko s optimizmom gledamo na bodočnost, dokler bodo po naših odrih nastopali prav otroci. V tem oziru Katoliška mladina gotovo vrši veliko kulturno-vzgojno vlogo. Za konec so vsi otroci skupaj zapeli pesem „Mi se 'mamo radi". Na tem mestu bi se zahvalil vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri tem otroškem dnevu, predvsem pa organizatorjem, ki so poskrbeli za nemoten potek. I. A. Razstava bo odprta do petka, 1. aprila 1977, od ponedeljka do petka med 13. in 17. uro nizirali večkrat, po možnosti 14-dnevno. Na splošno je prevladalo mnenje, da je vzgoja v družini boljša za otroka kakor vzgoja v otroškem vrtcu, ko je otrok eden od več in je hkrati prisiljen, da se že čisto mlad vda kolektivu, pri čemer se zapostavlja individuum. Vendar pa je koristno, da se otroci nekajkrat srečajo tudi v večjem krogu. Predvsem rabijo to taki otroci, ki pridejo le po redko iz domače hiše in ki nimajo možnosti priti v otroško družbo. ŽELEZNA KAPLA (Poškodovani predmeti v hotelu Obir) V petek, 18. marca, ob pol štirih zjutraj je hotel iz hotela Obir 49-letni cestni delavec Franc Slano-vec iz Železne Kaple. Kot smo izvedeli, se je Franc Slanovec pred dnevi skregal doma, pa je šel prenočevat v hotel Obir. Ker hotel Obir trenutno nima dovolj turistov, še nima nočnega vratarja, zaradi tega je hotel čez noč zaprt. Verjetno je Franc Slanovec, da bi prišel ven, iskal v pisarni ključ. Ker ga pa ni našel, je polomil mizni predal, potem razbil šipe na vhodnih vratih ter poškodoval še leseni okvir. Za trideset do štirideset tisoč šilingov je na škodi. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA in SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabita na razstavo Cankarjevo gledališče v avli Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Ebentaler Str. 14 Razstava prikazuje sedmero Cankarjevih dramskih del v jugoslovanskih in drugih gledališčih, 123 slovenskih poklicnih uprizoritev, ki so doživele 1700 predstav, je ustvarilo preko 50 režiserjev. Predstavljene so tudi dramatizacije in uglasbitve po Cankarjevih delih, uprizarjanje Cankarja na amaterskih odrih ter dramatske izvedbe Cankarja v radiu, filmu in televiziji. Razstava bo odprta do 28. marca 1977 do petka, od 14. do 17. ure. in sicer od ponedeljka »KRILATI KAMEN": Antologija jugoslovanskega pesništva v nemškem prevodu Po zadnji vojni je na nemškem kulturnem prostoru izšla vrsta antologij jugoslovanskega pesništva in pripovedništva. Te antologije so naletele na dokaj različne odmeve. Vedno znova so jih pozdravili kot dokaz sodelovanja med narodi in državami, po drugi strani pa so pomenile tudi prvi korak na precej neznano področje jugoslovanskih književnosti. Antologija „Jugoslawische Lyrik der Gegenwart“ (v svobodnem prevodu »Sodobna jugoslovanska lirika"), ki je izšla na začetku šestdesetih let pri založbi Sigbert Mohn v Guterslohu, je sploh pomenila ne le informativno, temveč tudi kvalitetno literarno dejanje, ki je na plastičen način predstavilo najizrazitejše predstavnike jugoslovanskega sodobnega pesništva. V zbirki »Duhovno srečanje" zahodnonemške založbe Horst Erdmann je izšla zbirka značilne jugoslovanske proze pod naslovom »Odlikovanje za Argila", v Regensburgu so izdali antologijo mlade jugoslovanske lirike pod naslovom »maline so maline vam rečem", medtem ko je salzburška založba Otto Miiller leta 1971 objavila antologijo nove slovenske lirike in dortmundska založba Wulff-Verlag leta 1974 še eno antologijo sodobnega slovenskega pesništva. Tudi hrvaška in srbska literatura sta zastopani s takimi in podobnimi publikacijami. Podoba je, da je antologij iz jugoslovanskih književnosti in o jugoslovanskih književnostih že več kot preveč, medtem ko je knjižna bera nemških prevodov posameznih jugoslovanskih avtorjev še vedno dokaj majhna. To še posebno velja za prevode iz slovenščine. Založba Jugend und Volk s sedežema na Dunaju in v Munchnu se je kljub temu odločila, da izda novo antologijo jugoslovanskega pesništva, ki je izšla sredi leta 1976 s sodelovanjem zagrebške založbe Sveučilišna naklada Liber na Dunaju. Znana prevajalka iz jugoslovanskih književnosti Ina Jun Broda, je v tej knjigi, ki jo je imenovala »Beschvvingter Stein“ (»Krilati kamen"), zbrala nekaj pesmi pesnikov, ki so ji pri srcu in o katerih meni, da predstavljajo svojevrstne značilnosti jugoslovanskega pesniškega ustvarjanja. Predstavila je sedemdeset jugoslovanskih pesnikov, med katerimi so tudi Slovenci. Vsekakor je antologija Ine Jun Broda subjektivno literarno dejanje — in izdajateljica v spremni besedi ne taji, Donošen in zdrav novorojenček pričakuje materine prsi, če je mati zdrava. Hranjenje pri materi je zanj najboljša hrana, za njegovo mamico pa pomeni dojenje novo čudovito doživetje, združeno s prej neznano vrsto sreče. S tem opravilom se prvesnica šele popolnoma razvije telesno in tudi duševno v mlado mamico. Le en odstotek prvesnic ne more dojiti svojega otročička, ker se že po naravi ne pojavi mlečnost, tudi po koncu prvega tedna ne. Vse druge so bolj srečne, čeprav je morda treba prve obroke v prvem tednu še dodajati. Mlečnost se že po naravi razvije sa-m° z rednim pristavljanjem novorojenčka k prsim v rednih časovnih presadkih, kakor se pojavlja lakota pri otroku. V začetku naj popolnoma izprazni obe dojki hkrati. Vedeti je treba, da prične le redno in popolno izpraznjena žleza izločati vse več mleka, naravni dražljaj pa je, kot že rečeno, redno in popolno izpraznjenje obeh dojk. Če se mlečnost ne pojavi takoj prvi ali drugi dan, ni vzroka, da bi mati prenehala s poskusi dojenja vseh šest obrokov. Med tem časom nai dojenčka zaliva po žlički, ker bi sicer kaj kmalu ne maral več piti pri Prsih. Velike zasluge si pridobi osebje porodnišnic, če vzpodbuja mlade matere k dojenju in dohranjuje novorojenčke P° žlički, dokler ga sama mati ne more dobro prehraniti pri sebi. Tako postane otrok res dojenček in ne zalivanček. Ni bolgo tega, ko še ni bilo na voljo zadostnih količin dobrega mleka in dru-9® umetne hrane za zalivančke ali dvovrstno hranjene dojenčke. Tudi da-nes ta draga prehrana žal ni dosegljiva vsem družinam v enaki meri in v vseh letnih časih. Posebno poleti je še danes veliko zalivančkov življenjsko ogroženih, ker so poletne driske otrok v prvem polletju življenja tudi sedaj še prav tako težko obolenje kot da je izbrala pesmi in pesnike na način, ki odgovarja njenim osebnim pogledom na jugoslovansko pesniško ustvarjanje. Ina Jun Broda je prevajalka, ki si je v desetletjih svoje kulturne posredniške dejavnosti nabrala številne prevajalske izkušnje. Vedno znova je v nemščino prevajala jugoslovanske pesnike, a tudi prozaiste, kot na primer Miroslava Krležo, Miloša Crnjanskega, Derviša Sušiča, Branka Čopiča, Branislava Nušiča, Bratka Krefta in druge. Ta prevajalska izkušnja ji je prišla prav tudi pri pričujoči antologiji »Krilati kamen", v kateri je objavljen številen pesniški material, predvsem tak, ki spada k tradicionalnim literarnim načinom. In Jun Broda ljubi arhaične in slikovite mitološke oblike pesništva, kot jih je poseb- nekoč. Zato je posebno prve tri mesece in še zlasti poleti tako pomembno dojiti. Dodajanje sadnih sokov in zelenjavne juhe v določeni starosti pomeni le obogatitev naravnega načina hranjenja. Z vsakim dnem se tudi manjša tveganje, da bi dojenček nevarno zbolel ob dodajanju nove vrste hrane. Po šestem mesecu starosti je ta nevarnost že zelo majhna. Po tem času je dojenje priporočljivo, če mati to zmore. Zdravnik v porodnišnici in pozneje v otroški posvetovalnici skupaj z babico ali patronažno sestro najlaže presodi, kdaj je treba odstaviti dojenčka zaradi obolenja ali posebnosti matere in otroka. Prezgodnje odstavljanje zaradi kakršnega koli vzroka je vedno tveganje za zdravje in dobro počutje dojenčka. Marsikatera mlada mamica je šele ob uspešnem dojenju doživela popolno srečo materinstva in sprejela za vedno svojega, morebiti neplaniranega otročička. Zato tudi nobena človeška vez ni močnejša in trajnejša, kakor je med materjo in otrokom, sklene pa se najlaže med dojenim nebogljenčkom in materjo ravno v tem času. DA BO DRUŽINA ZDRAVA: Kako naj se hranimo? Pravilna prehrana je osnova za zdravje in za vzdrževanje delovne sposobnosti. Nepravilna prehrana pa negativno vpliva na razvoj vsega naroda, na zdravje potomstva, na zmanjšanje psihološke kondicije in delovne sposobnosti ljudi, na življenjsko dobo človeka. Nepravilna prehrana ima za posledico pomanjkanje vitaminov, mineralnih soli in beljakovin živalskega izvora. Tudi debelost, bolezen preobilne prehrane, z vsemi posledicami: povišan krvni pritisk, obolenje jeter, sladkor- no mogoče najti v srbski, makedonski in delno hrvaški literaturi. Zato je v najnovejši antologiji jugoslovanske lirike v nemščini mogoče najti številne pesniške primere herojske, domoljubne in partizanske lirike, kot so jih napisali Branko Čopič, Škender Kulenovič, Vesna Parun in drugi. Tudi pri slovenski liriki je predstavila predvsem take pesnike, ki jih odlikuje določena epska povednost. To moremo najti pri objavljenih pesmih Mateja Bora, Petra Levca, Franceta Filipiča, Kajetana Koviča ali pa Edvarda Kocbeka, ki je zastopan s številnimi primeri svojega pesniškega dela, kar je hvalevredno. Slovensko liriko pa v tej antologiji predstavljajo še Janez Menart, Ivan Minatti, Gregor Strniša, Jože Udovič, Ciril Zlobec in Dane Zajc, medtem ko najmlajšo slovensko moderno liriko zastopata Tomaž Šalamun in Irena Žerjal-Pučnik, ki pa danes živi pretežno v Trstu in v Italiji in pripada slovenski zamejski literarni tvornosti. Zanimivost nove antologije jugoslovanske lirike v nemškem prevodu je tudi v tem, da prvič predstavlja najznačilnejše sodobne albanske pesnike, ki živijo v Jugo-slviji. Zato se ne naslanja izključno na predstavitev takih avtorjev, ki pišejo v južnoslovanskih jezikih. V tem smislu je predstavljena tudi lirika jugoslovanskih Romi-nov, namreč jugoslovanska ciganska poezija. Ina Jun Broda, ki se je rodila v znani zagrebški družini še v časih avstro-ogrske monarhije, je odraščala dvojezično. Zato ji prevodi gladko tečejo. Najbolje ji uspe na bolezen in druge, postaja vedno resnejši problem. In k temu moramo dodati še vrsto drugih bolezni, ki jih lahko smatramo za posledico nepravilne prehrane: čir na želodcu, na dvanajsterniku, slabokrvnost ter še vse infekcije izzvane z okužno hrano. Če sledimo današnje izsledke znanosti, je najprimernejša naslednja kategorija: • Za osebe, ki delajo sede, brez velikega napora mišičevja, je norma dnevno potrebnih kalorij 2800. V tej kategoriji so pisarniški uslužbenci. • Za osebe, ki delajo sede, pretežno ročno in pri tem aktivirajo mišice, je dnevna norma 3200 kalorij. V tej skupini so prosvetni delavci, študenti, ki se ne ukvarjajo s športom in drugi. • Za osebe, ki delajo stoje ali med delom hodijo ali naprezajo mišice rok, je dnevna norma 3600 kalorij. V tej skupini so kirurgi, šoferji, traktoristi, sprevodniki, mehaniki, mesarji, natakarji, trgovsko osebje, gospodinje, železničarji, delavci v industriji. • Za osebe, ki opravljajo težko fizično delo, je dnevna norma 4500 kalorij pa vse do 5000 kalorij. Pravilno se bomo prehranjevali, če bomo živila za dnevno obroke izbrali iz naslednjih skupin: • Živalske beljakovine, ki so v mleku, skuti, siru, jajcih, mesu in mesnih izdelkih in ribah. e Rastlinske beljakovine, ki so v kruhu, ovsenih kosmičih, krompirju, stročnicah in orehih. • Maščobe uporabljamo v obliki su-rovoge masla, margarine, rastlinske masti in olja. Razen čistega vira maščob, so le-te še skrite v mesu, ribah, jajcih, mleku, siru, orehih in drugih živilih. • Vitamini in rudninske snovi dajejo hrani šele pravo vrednost. V velikih količinah nam jih nudita presno sadje in zelenjava. Tudi mleko, surovo maslo, margarina, jajca in črn kruh so bogati teh dragocenih snovi. prevesti ljudske, folkloristične motive, manj pa intelektualno liriko. Zato ni čudno, da je znala vedno zelo uspelo prevesti staro jugoslovansko poezijo, na primer dubrovniško poezijo in podobne literarne stvaritve. Na uspešen način pa je prevajal tudi ljudsko pesništvo. V pričujoči antologiji je objavila med drugim kratek izbor tudi iz tega doživljenjskega dela. Nemškim bralcem je predstavila srbske, hrvaške in makedonske ljudske pesmi, a tudi slovensko »Siroto Jerico", ki jo je s posluhom zaobjela in prepesnila. V celoti je natisnjeno nad 110 pesmi jugoslovanskih pesnikov, ki pa niso porazdeljeni po narodnostih, temveč po motivih. V prvem delu, ki ga je izdajateljica naslovila »Jaz", je objavljena subjektivna lirika. Drugi del se imenuje „Ti“ in med drugim predstavlja številne ljubezenske pesmi. V razdelku »Zemlja" so objavljene številne pokrajinske pesmi in podobni motivi. V razdelku »Trpljenje" je veliko medvojnih utrinkov. Peti razdelek se imenuje »Lirična diskusija" in predstavlja meditativne, filozofske in patriotične pesmi. Antologiji je dodan seznam avtorjev, v katerem je označena njihova narodnost in njihova rojstna letnica, medtem ko na koncu sledi še »Spremna beseda", ki jo je napisala Ina Jun Broda in v nji razložila način, s katerim je nemškim bralcem predstavila nekatere značilnosti v sodobnem jugoslovanskem pesniškem trenutku. Lev Detela DOBRLA VAS (Gostovanje šentjakobskega zbora) Na povabilo društva »Srce" v Dobrli vasi, je v nedeljo, 20. marca, gostoval šentjakobski pevski zbor pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Žal je bila društvena dvorana le pičlo zasedena. Mnoge je verjetno odtegnil Jožefov trg, da se niso odzvali povabilu, ali pa prihodnjič ne kaže, tega dne prirediti kako gostovanje. Po pozdravnih besedah predsednika Tineja Vastla, je pevski zbor pokazal svojo koncertno spretnost z značilnimi rožanskimi pesmimi. Nekatere teh pesmi bi utonile v pozabo, ako bi jih pravočasno ne rešili pozabljenosti. Mladi pevovodja je znal pevski zbor koncentrirano voditi. Povezavo med posameznimi točkami sta v pristni rožanski noši podala Mojci Lepušic in Tonči Sticker. Svojevrstnost rožanskega narečja je pri občinstvu našla dober odmev. S tem dejstvom je tudi nakazana pot, da je treba vsekakor ohraniti pristno narečje in ga obvarovati morebitne umetne asimilacije. Šentjakobčanom se zahvaljujemo za njihov prihod in jim želimo še mnogo uspehov; mi pa upamo, da jim bomo mogli vrniti ta obisk z igralskim ali pevskim nastopom. Darujte za tiskovni sklad DOM v TINJAH V soboto, 26. 3. 1977, ob 14.30 Seminar o problemih: ŠOLA — VZGOJITELJI IN UČITELJI učni uspehi otrok in druga šolsko-vzgojna vprašanja Referent: prorektor prof. dr. Josef Klinger od Visoke šole v Celovcu Seminar je namenjen učiteljem in staršem in to v nemškem jeziku V nedeljo, 27. 3. 1977, od 8.30 do 18.00 DUHOVNA OBNOVA ZA ČLANICE IN ČLANE CURSILLO-GIBANJA V ponedeljek, 28. 3. 1977, od 9.00 do 17.00 STROKOVNI TEČAJ ZA KMETICE IN KMETE Referenta: dipl. inž. dr. Helmut Gold od Kmetijske zbornice in dr. Ernestine Fischer V torek, 29. 3. 1977, ob 18.30 VEČERNI TEČAJ ZA VZGOJITELJE IN STARŠE o sledečih vprašanjih: S Kratek pregled šolstva v Avstriji % Novi šolski zakon iz leta 1974 £ Sodelovanje šola — starši ® Problemi otroka v glavni šoli • Učni uspehi in redovanje, prestopne možnosti @ Petdnevni šolski teden • Kako varen je vaš otrok v šoli? 0 Kritična obdobja v otrokovem razvoju — motnje in težave Referent: dir. Mirko Srienc Od petka, 15. 4. 1977, ob 19.00 do nedelje, 17. 4. 1977, do 13. ure »ŽIVLJENJE V DVOJE" Tečaj za dekleta in fante; priprava na zkon Referenti: zdravnik, sodnik, mati, duhovnik HOTEL OBIR 35, ŽELEZNA KAPLA TELEFON: 0 42 38/3281 ali 382 Iščemo izvežbano servirno osebje, sobarice in točilca. Znanje slovenskega in nemškega jezika predpogoj. Plača po dogovoru. VOLNA — VOLNA — VOLNA za ročno pletenje in za stroj! Vzorci za pletenje ter nasvet v VVollbar pri Kapuzinerkirche, Celovec/Klagenfurt. Posebnost {e botfia, Uafci navadno. i*na{o mnopi! 2acadi teya cafii taUo{ U C0-* po kuhinje! PODJERBERK — ST. KATHREIN Škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92 Za ženo in dom Dojenje je najbolj materinsko opravilo .•.v.v.v.v. v. v. v.vXvX*X\\\\\\\\v .Vtv!v!,!v!v!,X,!v!v!,Xv!vXv!v!v!vIv!vXv vvvKv/vXvIeKeKvXvXeX\vXeXvXvXeX\\ Od Kota do PlibVka širne Martinjak: (12. nadaljevanje in konec) Aretacija in doživetja v taborišču Buchenvvald Ko sem gledal napis, sta v tem času izstopil dva moška in eden me je slovensko vprašal od kod sem. S ponosom sem povedal, da iz Ljubljane. Bilo nas je sedem, ostali so na postaji. Vprašal me je, če koga poznam v Ljubljani in sem se spomnil na Levarja. Poznal ga je in rekel, naj ga pokličem ter nas povabil v sobo. V sobi je povedal, da je Darko Cenej, ki je bil takrat prvi ambasador na Češkem. Darko je rekel, da smo reveži, ker bomo tako dolgo potovali. Ker je njegova žena Jelka tega dne potovala z avionom v Beograd, je Darko takoj telefoniral na avion-sko postajo in vprašal, če je še kakšen prostor za Beograd. Imela sva srečo. Dejal nama je, da se bova lahko ob treh popoldne peljala z njegovo ženo Jelko v Beograd. Ker sem povedal, da sem bolan, nama je priskrbel prostor za bolnike. Tako sva z Janezom lahko ležala. Dobra Jelka je bila za naju zelo skrbna. Od časa do časa je prišla vprašat, kako se počutiva. Ko sva prišla v Beograd, so naju dali takoj v karanteno, če bi imela kakšno nalezljivo bolezen. Tam pa nisva ostala dolgo. Jelka je prišla z avtom po naju in odpeljala k inž. Bohincu; kje je to bilo, se ne spominjam več. Imela sva spet srečo, ker so bili tukaj zvečer slovenski ministri: Marušič, nekdanji ban v Ljubljani, ki sem ga poznal še iz Ljubljane (še od takrat, ko smo igrali Miklo-vo Zalo, je bil on na predstavi in dal dovoljenje za dodatne sedeže.) Tu me je predstavil Oton Zupančič, drugi je bil Kocbek in Kržišnik. Seveda so Levarja poznali vsi in bili so zaskrbljeni, kako bova prišla v Ljubljano, ker je vozilo zelo malo vlakov zaradi porušenih mostov. Drug dan je Kocbek telefoniral, kdaj gre avion za Ljubljano. Povedal nama je, da gre naslednji dan, to je bila sreda. Tako sva zopet potovala po zraku in v avionu sva spoznala sina Otona Zupančiča. Po pristanku naju je z Janezom peljal od letališča v Janezovo stanovanje, to je na Tržaški cesti, kjer je bila družina dr. Marjana Breclja. (Ne bom opisoval Janezovega prihoda). Ker se je takoj razvedelo, da je prišel srečno domov Levar, se je zvečer pri dr. Breclju zbrala ljubljanska reprezentanca, med njimi tudi dr. Josip Vidmar, takratni prvi predsednik. V pogovoru je Levar omenil, da sem bolan. Dr. Brecelj mi je takoj priskrbel, da sem šel drugi dan za 21 dni v bolnico. Potem sem odpotoval proti domu. Na Jesenicah so me dali v tovorni vagon in tako organizirali, Stolp v spomin žrtvam nacizma in človeštvu v opomin Po nebu so se vlekli temni grozeči oblaki, strele so bliskale sem ter tja in butale v bližnje gole skale. Le včasih se je pokazala luna, ki je osvetlila molčeči gozd. Veter je vel skozi drevje in pometal s seboj vrtince suhega listja. Padati je začel droben dež, ki je bičal kožo, da je skelelo kot ogenj. Viharna noč je minila in rodilo se je jasno in čisto jutro. Iz lesketajočega brezovega gozda je stopila deklica, gledala je sonce in gibčno stopala po rosnem travniku. Sončni žarki so ji oblivali mlado bledo obličje, dolgi valovi pšeničnih las so se bleščali v jutranjem soncu. Narava je bila kakor prerojena; kapljice so se svetile kot diamanti in drobne cvetlice so že dvigale nežne glavice. V prelepem jutru je bila otožna deklica kakor svetla zarja. Njene temne oči so žarele v mladosti in ljubezni. Stala je na obronku gozda in da je strojevodja šel mimo postaje, da bi me Angleži ne videli. To je napravil takratni poveljnik v Proščici Marko Francelj Primožič. Prišel sem v Brdo pri Lešah. Ko sem zagledal šentjakobsko cerkev, bi od veselja tulil, da bi me slišala vsa Koroška: „Svoboda". Takoj sem se lotil kulturnega in političnega dela. Vesel sem bil mojega najtežjega dela, to je, da sem prevzel iniciativo Draga Dru-škoviča in takratnega konzula v Celovcu Mitje Vošnjaka režijo Mi-klove Zale na zgodovinskih tleh v Svat n ah. Nazadnje, to je danes, pa sem se pričel ukvarjati s folkloro za radio Celovec na pobudo Helmuta Hartmana. Poiskal sem v Št. Jakobu stare ljudi, ki so pripovedovali o svojih doživetjih in šegah ter navadah. Nazadnje sem zašel še na Brnco. Vesel sem, ker sem odkril tudi ljudske pesnike. To so bila moja doživetja in tudi trpljenje, pa tudi vseh ostalih, ki so morali prenašati vse to pod vladanjem velenemštva, ki ga je vodil Hitler. Zato je naloga ne samo nas borcev proti nacizmu in fašizmu, ampak vseh ostalih, naj bo geslo „voditi borbo povsod proti vstajenju nacizma in fašizma!" strmela v to krasno zeleno sijočo pokrajino. Vroče je ljubila naravo in vse njene skrite lepote. Vsa otožnost jo je minila, kadar je bila popolnoma sama sredi obširnih poljan, zelenih livad in sredi dehtečega cvetja. Tu se je počutila varno in neizmerno srečno. Kljub svoji ponižnosti in plahosti je bila odločna, nikdar ni klonila pred trpljenjem, ki jo je spremljalo vso mladost. Bila je nenavadno milega in dobrega srca, ki je hrepenelo po lepoti matere narave. Kadar je sedela sredi zelene trate, posute s cvetjem, se ji je odprlo drobceno srce, in vse svoje občutke je zlila na- papir. Njene pesmi so ostale skrivnost, nikdar jih ni pokazala nikomur, saj ni dovolila, da bi kdo spoznal njeno milino in pesniško srce. Zelo rada je sedela sredi visoke zelene trave, brala knjige in si prepevala najotožnejše pesmi. Bila je kakor droben čriček, ki se Od Kota do Plib’rka, tu pač je zibelka naš’ga rodu! Zmeraj veseli, bomo mi peli slavo njemu! Od daleč se Zilja deroče izliva preko pečin; napaja jo burja hud'ga neurja, njenih višin. In nagelj rdeči, iz okna viseči v dolini cveti, jo lepo pozdravlja in n’mav še z njo kramlja, ko mimo hiti. Tam blizu Beljaka pa Drava jo čaka v srčni sprejem; moč ji vzame a jo objame v bratski objem. In Zilja razume kar Drava z njo marnje tam med potjo; ji kaže stezdice in luštne vasice in cvetje lepo. Tu je Rožna dolina, lepa pokrajina, ji Drava pove, tu temni gozdovi in jasni bregovi po rožah dišč. Pove pa ji Zilja, da pot tu je mila in zelo mehka, GOSPODINJI MED SEBOJ »Pri nas je vse ncruo. Nove cene, nov dinar, nove hiše, novi zakoni ... « »Ja, samo meso je staro!« reče druga gospodinja. ROJSTNI DAN Marko je imel rojstni dan in mama mu je skuhala klobaso. Kmalu pa je zaslišala, kako šestletni Marko joka. Prihitela je v veseli toplega sončnega žarka in srečen zveneče prepeva pod dišečo rušo. Nikoli se ni smejala, kajti neznana bol jo je delala otožno. Prav ta deklica je stopala po razmočeni zemlji. Voljno se je sklonila in utrgala velik bel cvet. V žametno temnih očeh so se ji zaiskrile solze. Spustila se je med cvetje in skrila svoj obraz v sladko vonjajoči hlad. Neznana bolečina ji je stiskala srce, ozrla se je v jasno nebo in objela z očmi vse obširne gozdove. Kje so se mudile njene misli? Sključila se je v dve gubi in jokala, jokala... J. V. a že vzame ji sapo in pade globoko čez turbine, na tla. Le urno zdaj dalje, prihodnjič svaruj me, te prosim lepo! A mimo, vse šlo je in na levo obrne se Drava, krepko. Zdaj se Podjuna iz ozkega kljuna na široko odpre, in je počšsi videti vasi, lepše kot nekje. In hribi in trate in hiše bogate ponosno stojš, glej tukaj stanuje, domovje branuje, izvrstno pleme. Pozdravljena, Mila, ki ljudi si rodila, mogočne, slavnč! Nikoli ne pešaj, ne glavo obešaj, saj ljubimo te! Od Kota do Plib’rka, to je pač zibeljka naš’ga rodu! Zmeraj veseli bomo mi peli, slavo, njemu! Kot = Koti če in Lesna dolina! Franci VVutti, Dole/Brda sobo in spraševala Marka, zakaj joka. »Tonček mi je požrl rojstni dan,« je med solzami kazal Marko na dve leti starejšega brata, ki je pospravljal zadnji grižljaj klobase. V AVTOBUSU V avtobus stopi ženska, vsa našminkana in pobarvana. Vljuden kmet ji ponudi svoj prostor, rekoč: »Izvolite sesti, milostljiva!« . Ona se obregne: »Hvala, ne sedem na tople sedeže.« Kmet: »Oprostite, zaradi vas vendar ne morem nositi ledu v hlačah.« ZELJNATE GLAVE Po kolovozu je peljal sosed Luka voz zeljnatih glav. Nenadoma se je voz prevrnil in vse glave so se skotalile po hribu vsaka na svojo stran. Samo ena glava se je kotalila proti gostilni, ki je bila pod hribom. Tedaj si je rekel Luka: »Vsaka glava ima svojo pamet, samo ena ima tako kot jaz.« Dekletova otožnost Se znate Smejati? W.,.VA\%\W.V.WAW.W/.,AW.WAV.V.V//WAWAVWWWVVWWWAWVW.WA%,/AWW.V.,AWMVAVW,^,