V Ljubljani, nedelja dne 28. aprila 1912. ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Katerih darov se ljudje danes na Kranjskem najbolj boje? Papeževih motuproprijev iz Rima in škofovih brošur iz Ljubljane. Oj ti trikrat svet ubogi kaj na tebi se godi! Zogneš eni se nadlogi, te že druga doleti. Piše papež tam iz Rima. tako pravi oče Pij: Kdor kaj božjih žegnov ima. ni mu treba nič kupčij. Dolgo gledal sem pri miru kako cerkev gre navzdol, ker le konec ni prepiru, vera peša bolj in bolj. S prižnic ni besede božje slišati že nekaj let — le politično orožje dviga vsak kaplanček vnet. Večne bitve. le volitve le sovraštvo in bojkot — nič molitve, nič rešitve kdaj bo konec takih zmot? Iz cerkev že beže kristjani, ker je v njih ropot in kreg, ker politiki kaplani so postali vse povprek. Le konsumi. barantija. in kar nese kje denar —• posojila in kupčija zdaj duhovnikom je mar. Vsak za stranko, agitira v ljudstvo nosi le prepir z vero se politizira, kje molitev je, brevir? Tako pisal papež iz Rima zraven rekel je tako: vsaka stvar svoj konec ima, tudi temu konec bo. Vsi politiko pustite, denarju vsak slovo naj da, za kraljestvo le skrbite, ki od tega ni sveta! So duhovniki to brali rekli so: To dobro ni kam bomo konsume djali kdo politko naj drži. Žal. da kdaj smo proglasili, da je papež nezmotljiv zdaj se v Rimu se zmotili papež je predolgo živ! Papežu že pamet peša in razmer več ne pozna — se od starosti mu meša če zapov’di take da! Papež pa se nič ne zmeni novo pismo pošlje spet. V cerkvah pojejo: O veni! Papež po pogubil svet. Moto proprio kot strela iz višave prileti druga pesem se bo pela, klerikalce to skrbi. Zdaj približa huda ura. še od druge se strani tam Anton Bonaventura knjige pisati hiti. List za listom oznanuje kakšen je nečisti greh — kar škof resno poučuje to budi pri drugih smeh. Za brošuro se brošura iz njegovih rok rodi klerikalna jih cenzura komaj še nazaj drži., Štev. 118. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — 2. inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. :n i:« Telefon številka 118. Pot dela. Napredna Misel piše: Vspehi dosedanjega naprednega gibanja na Slovenskem so vse-kako veliki. Pred petdesetimi leti so bili še redki slovenski izobraženci, ki so prisegali na prapor narodne in napredne misli, danes je zbrana z malimi izjemami vsa slovenska inteligenca pod napredno zastavo. Najboljši naši ljudje, ki za naše javno življenje nekaj pomenijo. so v vrstah napredne inteligence. Kar imamo lepega na polju beletrije. umetnosti in znanosti, kar ima trajno kulturno vrednost, skoro vse to so ustvarili geniji slov. naprednih vrst._ Ali naše napredno gibanje je zašlo v zadnji dobi v nekako stagnacijo. V naprednih vrstah ni več onega navdušenja, katero mora imeti vsaka struja ali stranka, ki se bori za zmago novih, vzvišenih idej. ni navdušenja, s katerim so šli za nje v boj naši prvoboritelji, ni tudi več prave odločnosti in vztrajnosti. Prišli smo torej v nekako krizo, iz katere moramo ven! Eden vzrok te krize je v pesimističnem naziranju, češ, da so meščanski krogi ob enem meje. v katerih se dajo uveljavljati ideje napi ednosti, da jih med priprostim kmetskim ljudstvom ni mogoče razširiti, ker je baje ljudstvo za nje nedovzetno vsled svoje konservativne nature. Ta pesimizem in cinizem, ki se je ugnezdil med naprednimi vrstami vsled dosedanjih stim ljudstvom po deželi, je naše največje zlo, ki nam uničuje energijo in nas ovira na poti do daljših vspehov. Ko bi ti pesimisti in ciniki, ki celo življenje samo z glavo skimavajo nad vsem. kar se zdravega in pametnega pod-vzame na Slovenskem, poprijeli se tudi kakega pozitivnega dela. bi bili uspehi naprednega gibanja celo na deželi večji, kakor so. Kdor pa je navajen političnega dela, ta ve, da se mora človek zadovoljiti v začetku tudi z malimi vspehi. ki zamorejo pomnožiti vsak nadaljni vspeh smotrenega dela. Izkušnje, ki smo jih pridobili z napredno propagando na deželi, pa niso le kažipot za bodočnost, ampak morejo nam biti tudi vspod-buda. da gremo z novim delom — k novim vspehom. Ako vspehi na deželi dosedaj niso bili tako veliki, je vzrok pač v tem. da so bile nase delavne sile skromne v primeri z mogočnim cerkvenim aparatom, s katerim dela klerikalizem, ki ima poleg tega svojo oporo tudi v državnih in deželnih oblastih. Na klerikalni strani se razmeroma mnogo več stori, se stalno vpliva na mišljenje ljudstva. Od tod izhajajo tudi vspehi klerikalizma. Manj pesimizma in cinizma in več požrtvovalnega dela je treba med naprednimi vrstami. Lotiti se moramo drobnega dela; potom smotrenega drobnega dela pridemo do velikih vspehov. V boju ni vsak za sebe zmagvalec, vsak mora izvršiti le svojo dolžnost — da zmaga celota. Drugi vzrok pa vidimo v tem. da je med našo inteligenco premalo načelne jasnosti. Le malo jih je. ki se dobro zavedajo vznešenosti in daleksežnosti naprednih idej, in le malo jih je. ki se zavedajo pogubnosti klerikalizma. Slovenski klerikalizem si je nadel krinko, da se ga tako lahko ne spozna. Svoje protinarodne in protikulturne cilje si je opremil z modernimi frazami, da bi zakril razliko med klerikaliz- LISTEK. Nedeljska pisma. Na Pristavi, 28. aprila 1912. IX. Gospa! Od Ljubljane gor proti Posavju se razprostira prelep prostor, z zidom ograjen.^ Na širokem Ljubljanskem polju je ta najlepši, najža-lostnejši košček — novo pokopališče ... Tamkaj so za Veliko noč izkopali nov grob in so vanj položili mladega, mladega moža. Profesor dr. Cerk je njega ime. Ljubil je naše visoke gore z vsem žarom svojega srca. Gore so mu vrnile ljubezen s smrtjo. Solnce je sijalo — vsa zemlja je bila lepa in praznična; glas velikonočnih zvonov je plaval nad njo; mili glas domačih zvonov: kličejo v življenje in pozvanjajo v smrt! laka je moč domače pesmi... Vstal je mladi mož in se napravil na visoko pot na vrh stola, tiste naše panoge gora, ki se pogovarja z oblaki, ki svojo krono, stkano iz snega in ledu, dviga naravnost do sinjosti neba, da se ob njej lomijo, krešejo in prelivajo iz barve v barvo solnčni prameni. Tam zgoraj so pogumne roke slovenskih planincev postavile kočo in dale Prešernovo ime. Ime velikega moža so vklesali na strmine in vekovite ska-line. Njegovim nesmrtnim pesnim so postavili daleč vidno, na vse strani zroče znamenje. Iz samega nerazrušnega kamenja, kljubojočega tisočletjem vse uničujočega časa, so zgradili hindament, kakor zasluži velikan po duhu in srcu. Ko bi imeli v svoji domovini najvišjo goro Vsega sveta in bi na njen vrh postavili njegov, mom in naprednostjo in da bi ložje preslepil napredne vrste. Koliko je danes naprednjakov, ki se skoro več ne zavedajo te nepremostljive razlike — in le prave prilike je treba, da so v nasprotnem taboru! Slovenske napredne vrste peljati z načelno jasnostjo in sedanje krize — ven do no-cega navdušenja za napredne ideje, iz katerih aj črpajo veselje do dela za končno, popolno zmago napredne misli na Slovenskem, — to [e naš cilj. In ta cilj hočemo odkrito in pošteno zasledovati. Brez naslova. Prof. Drtina je izrekel v svojem govoru »Češka kultura in avstrijska vlada« naslednje značilne stavke: Naša pozicija bi morala biti bolj trdna in samozavestna. Saj je na naši strani pravica, zakon, za nas govori tudi resnični položaj, kakor ga kaže uradna nemška statistika na Dunaju. V Nižji Avstriji so našteli uradno 22.513 čeških otrok. »Deutsche?, Volksblatt« je leta 1908. sam pripoznal dne 16. decembra, da bi morali Cehi na Dunaju in v Nižji Avstriji po svojem številu imeti 60 javnih ljudskih šol in 16 meščanskih šol. Te številke povedo marsikaj. Le pomislimo: za 2657 nemških otrok v Galiciji se vzdržujeti 2 meščanski šoli in 20 ljudskih šol; za 3914 nemških otrok v Bukovini se vzdržuje 23 javnih ljudskih šol, — za 2454 nemških otrok v Trstu vzdržuje država meščansko šolo in 4 ljudske šole. Nedavno je bila ustanovljena na državne stroške krasna stavba za nemško ljudsko šolo v Pulju. — In poglejmo državni proračun: Za nemške državne ljudske šole v Primor ju (v Trstu in Pulju) je v državnem proračunu za I. 1912 po-ložka 557.000 (torej nad pol milijona kron) kot redna svota in 156.000 kron v izrednem proračunu. Nemška ljudska šola v laškem tirolskem delu v Tridentu stane avstrijsko državo oz. njene narode letnih 75.000 kron. Avstrijska država vzdržuje nemške ljudske šole v Turčiji — in če se zrakoplovba izpopolni bo avstrijski naučni minister skrbel najbrže tudi za nemške šole na planetu Marsu, le za narodno šolstvo drugih avstrijskih narodov ne bo nikoli dobiti denarja. Tako je govoril češki učenjak, ki izborno pozna današnje šolske razmere v Avstriji. Kaj naj rečemo, ako pomislimo še o šolah na Koroškem, Kranjskem in v Istri... Take številke govore najbolj govore o ravnopravnosti. Ponavljajo se sicer dan na dan — na Dunaju jih dobro poznajo, vendar preidejo leta, ne da bi se izpremenile. V njih se najboljše kaže — naša kulturna politika. Danes jurjevanje na ljubljanskem gradu! Začetek ob 7. zjutraj. Konec ko se zmrači. spomenik: premajhen bi bil in prenizek, nego da bi mogel s ponosnim veličastvom izpričevati vso veličino in visokost njegovega genija. Bogastvo in lepota duha je toliko silovita, da ju ne more ponazorovati niti človeška roka niti gigantsko delo prirode same! Tam zgoraj pojo viharji svoje strahovite pesmi: mogočne orgle buče, kakor v poveličevanje prirodne mogočnosti, kakor v posmeh tistemu drobčkanemu. igračastemu svetu, ki se kroži in stiska in valovi in izginja tam zdolaj, tam silno daleč zdolaj kakor uboga, majhna stvarca ob velikanski nogi... In če švigne ubogemu črviču, človek imenovanemu, drzni pogled iz nižave do sivih velikanskih pleš, tedaj se s pogledom vred dvigne srce v hrepenenju, da bi zletelo kvišku iz tesnobe in globeli in se ustavilo šele tamkaj, koder je tako silno svobodno in veličastno, da ne more biti nobene bolesti, nobene Žale misli — na drugem svetu drug človek! Od zgoraj pa se odpre čudovit pogled; kakor vesela in ponosna misel plava na vse strani, objema ves svet, poln lepote, z besedo nepopisne. Ah, in domača zemlja je to! Majhna je in tudi velika samo nebo se sklanja nad njo, dotika se je na obzorju: poljub, od solnca ožarjenem, se je združilo z njo! O, milostno nebo! Zadrhti v prsih srce. Kakor takrat, gospa, ko se je moja deklica sklonila k meni! Glejte, vsa zemlja, ki je ne more pregledati oko, še išče pogledom svobode tam v dolini, stoji pred teboj razgaljenih, valovitih grudi. Kar ji je na licu in izvirnosti popačila nespretna roka, to vse izgine spričo velčastva, ko gledaš nanjo z vi-sočin! Ampak nevidna roka, vsa koščena in neusmiljena, se krči in izteza na vrhu, na pobočju, med skalami,, plazovi, ledovjem. Njeni gibi čvrče kot ostri glas mrtvaške ptice; zarije se v sneg, dvigne se oblak belega prahu, zabobni, zatuli, jek odmeva kot grom, vrtinec zakroži belo odejo v silovite kepe, ki se sučejo navzdol. Nevidna roka se igra. Pride li živa stvar, črv iz doline, v divji ples njenega igranja, zmelje ga kot prašek, trešči ob skalo ... Tako je bilo vse pripravljeno za pogibelj, ko je dr. Cerk stopal navzgor. Za njim je šla sedmorica mladih, mladih ljudi, zadnji je stopal učitelj Kunaver, češ, z očmi jih stražim, z rokami prestrežem vsakogar, ki bi hotel kam drugam kakor na vrh. Hrepenenje nima mej, ampak človek ne sme, ne more z njim. In je treščilo mledega moža. Niti glasu ni bilo iz grla, niti solze v oko, niti misel se ni utrnila, da bi potrkala na domača vrata svojcem v slovo — tako hipoma je prišlo. Še nekaj korakov do vrha — tamkaj je že hrepenenje. Roka bi segla do njega, stopinja ne more. Konec? Da!... Druge mlade romarje v naročje smrti so pretregle učiteljeve roke — o, bile so tedaj varnejše od maternih! Ljubezen do mladih življenj jim je dala moč, da so se razklenile od lastne rešitve in se darovale njim, ki so bili na pragu smrti... Ne!... Vsi ne smejo umreti! Vsi ne — samo tisti morajo, ki so določeni. Drugi ostanejo, da potem vedo, kako jim je smrt dala življenje. Vidite, gospa, kako je hrepenenje ubilo mladega moža! Vidite, gospa, kako je hrepenenje poznalo sedmorico mladeničev tikoma pred igranjem tiste strašne roke! In vidite, gospa, kako je hrepenenje po ohranitvi mladih življenj dalo neznatnemu učitelju — junaku svojega čina! — toliko sile, da je premagal divjanje elementov in da je — on edini! — dospel do smotra: življenje, nalomljeno kot rahli cvet, je iztrgal iz naročja smrti in ga položil tjakaj, kjer se zopet ogreje z razcvete — v naročje materi! Do smotra? Nezavestno seveda, ampak utemeljeno v naturi dobrega človeka, k zahteva, ida razvijamo Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. s: Uredništvo in upravništvo: * Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.1 Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za ogla«« ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-s: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :n s: Telefjn številka 118. a: svojo moč tamkaj, kjer je potreba dokazati, da nam je življenje bratov dražje od svojega in da radi žrtvujemo svoje, ako je treba ohraniti druge. Samo iz žrtev je sestavljen naš sedanji čas. I udi pogled na Koroško, kjer so naši vojvode prisegali na meč pravice, nam gledajo žalostne oči. Doktor Jakob Sket, ki je zažigal »Kres« samozavesti, vede in leposlovja, je vzel slovo od zemlje, presrčno ljubljene, in je legel k počitku. Nehrupno je bilo njegovo delovanje. Kar pa je naprednega duha, kar je lepega in dobrega v publikacijah Družbe sv. Mohorja, to je njegovo delo, to je sad njegovega prizadevanja, njegovega vpliva. Tako ima od njegovega življenja korist vsa naša domovina, ki najrajša čita ravno tiste knjige imenovane družbe, ki so zagledale beli dan na njegov pritisk. Pa tudi ni našega izobraženca zadnjih let, ki bi ne poznal Sketovega imena. Pri srednjih šolah rabijo njegove slovenske čitanke in slovnice, ki odpirajo naši izobražujoči se mladini prvi vrelec lepote in bogastva slovenske besede ... Moža ni več^ za mladim Cerkom je šel on, starejši! Na zelenem Krškem polju se je tudi odprla zemlja in je sprejela tase truplo dr. Janeza Mencingerja, filozofa-romanopisca, odločnega sovražnika nazadnjaštva in frazerstva. Njegov] »Abadon,« je delo visoke umetniške cene. njegova »Hoja na Triglav« je — zlasti do prve polovice — špecialiteta v formalnem in stvarnem pogledu. Dr. Janez Mencinger je kot človek irt pisatelj zagotovil absolutno veljavo Aškerčevimi besedam: V delih svojih sam boš živel večno! Moža ni več: za Šketom je šel on, najstarejši L Tako se naša tragedija spisuje sama. Junaki umirajo, mi prihajamo na njihova mesta. Kaj nam je dala Velika noč? — Tri nove grobove! Vdani Vam Rade Dragan. Težko je vprašanje spolno — škof v njem dobro se spozna kaj je zdravo, kaj je bolno dobre vsem nasvete da. Ve za ženine neveste, ve za žene in može kar zapovedi je šeste vse natančno tam pove. Sam o tem je čital knjige in premišljal noč in dan — kako v spolne je verige bil pregrešni svet vkovan. Padajo brošure z neba svet pred njim cel beži — »kaj je bilo tega treba« se ubogi kmet jezi. Vse beži, vse pada. bega, še kokoši, mačke, psi, ker se vsi bojijo tega kar v brošurah škof uči. Naredila res zmešnjavo sta Ljubljana in pa Rim, kdaj zadela bosta pravo vam gotovo sporočim. Dardanele. Težišče italijansko-turškega konflikta leži danes v Dardanelah, oni točki evropskega mednarodnega položaja, ki je izmed vseh najnevarnejša in najvabljivejša. Komaj so se pojavile prve vesti o italijanskih načrtih, je vsa evropska javnost preplašeno gledala na razvoj in danes ko se Italija pripravlja na zadnji sunek, pričakuje javnost z zanimanjem in napetostjo nadaljnih poročil. Ruski minister zunanjih zadev Sasonov je govoril o mednarodnem položaju ter se dotaknil tudi vseh perečih vprašanj. A njegove besede so bile tako lahke in negotove, da prevladuje danes splošno mnenje: Ruska diplomacija gre danes v evropskem koncertu popolnoma tiha pota, edino, kar je Sasonov odločno podčrtaval so besede o prijateljskih odnošajih z Anglijo in Francijo, med tem ko se je dotaknil razmerja z Nemčijo in Avstrijo le mimogrede, a povsod dodal greko posanto, pri Nemčiji se je spomnil neuspeha angleško - nemškega zbližanja. pri Avstriji se je pa spomnil aneksijske dobe. Ko je prišel na italijansko-turški konflikt, je zatrdil. da je položaj nevaren, izrecno pa je po-vdarjal škodo, ki jo povzroča ruski trgovini zaprtje Dardanel ter omenil tudi rusko protestno noto. Nevarno poročilo ruskega zunanjega urada pa se popolnoma krije z vznemir-jočimi vestmi, ki so dospele preko Berlina iz Bukarešta. Toda komaj so se razširile po svetu, še prihajajo iz vseh merodajnih in ne-merodajnih mest službeni in neslužbeni de-mentiji. Ti dementiji so pa taki. kakor se jih čita vsak dan od trenutka, ko so se pojavile prve vesti o italijansko-ruski alijanci. Danes se odločno dementira vest, da.pripravlja Rusija pomorsko akcijo pred Bosporom. a ta de-ment je takle: Ni res. da ruska črnomorska mornarica križari pred Bosporom, res pa je, da ima ruska mornarica pred Bosporom svoje vaje. Tak je ta dementi, da se vidi na prvi pogled. koliko je verovati takim vestem! V isti sapi pa se potrjuje odločno poročilo kapitana neke grške ladje, da je srečal 35 milj pred Bosporom rusko mornarico. Dejstvo je torej, da je rusko črnomorsko brodovje zapustilo svoja pristanišča in da se nahaja v bližini ozemlja, kjer se pripravljajo resni dogodki. Potrjujejo se pa tudi poročila o vojnih pripravah Bolgarske in Rumunske. Nedavno se je poročalo o tajni konvenciji med Rusijo in Rumunsko za slučaj konflikta, današnja mobilizacija Rumunske zatrjuje ta poročila. Bolgarska pa se pripravlja na boj že dolgo časa, isto bojno razpoloženje je opaziti tudi v Belgradu. Ko je odhajal iz Carigrada bivši ruski poslanik Ča-rikov. balkanski poznavalec brez primere, ker je vodil ruske diplomatske posle skoro na vseh balkanskih dvorih, je rekel: Ko se pojavijo italijanske bojne ladje v Dardanelah. Ko pridejo prve italijanske bombe na Carigrad, tedaj je prvi padel evropski mir preteklosti. Te besede se bližajo čimdalje bolj svojemu uresničenju. Dementi, službeni in zasebni so le neko slepilo, ki se hoče z njim zakriti javnosti oči. da se obrne pozornost drugam! Da pa je situacija danes skrajno kritična in struna napeta do konca tega, ne more. pa ne skuša tudi nikak dementi utajiti! DNEVNI PREGLED. Čudne nazore imajo naši klerikalci o pošteni kupčiji. Ako pogledamo katerokoli številko »Slovenca«, vidimo, kako tam priporoča nega agenta s srečkami Valentina Urbančiča, ker ta daje od čistega skupička gotove odstotke klerikalni »Straži«, s katero hočejo klerikalci škodovati zaslužni Ciril-Metodovi družbi. Sedaj pa ta isti agent razpošilja tudi na slovenske naprednjake vabila, da naj nakupijo pri njem srečk, češ da bo dal del čistega dobička v dobrodelne namene. Pravi sicer, da si lahko vsak kupec izbere namen, kam naj se obrne ta skupi-ček, vendar je jasno, da bi ta skupiček ves romal v klerikalne namene, ker bi sicer »Slovenec« ne delal take reklame za to podjetje! Naprednjake pozivljemo, da vrnejo te ponudbe, a se pri tem spomnijo sv. Cirila in Metoda; to bo najboljši odgovor na taka beračenja! Konec mažarske razstave v Belgradu. Jugoslovanska solidarnost si more zaznamovati velik uspeh. Mažarska razstava, proti kateri je srbska javnost proglasila bojkot, je zaključena, ker se ni našlo razun članov avstrijskega poslaništva nikogar, ki bi obiskal to razstavo. Avstrijski poslanik Ugron je v Belgradu posredoval pri zunanjem ministrstvu, da bi to napravilo konec bojkotu, a dobil je odpor, tudi srbski zunanji urad ne more nadvladati onega javnega mnenja, ki je proglasilo bojkot proti Mažarom in ga tudi dosledno izvajalo. Ta intervencija je še bolj povspešila bojkotiranje in te dni sra- motno zaprto razstavo! S te mbojkotom so Srbi tudi dejansko izkazali Hrvatom svoje simpatije, ker žalosten konec razstave ne pomenja samo moralne blamaže Madžarov, ampak tudi veliko materialno škodo, ker z bojkotom proti razstavi je združen tudi bojkot proti ogrskemu bla,gu! Oba bojkota pa sta se izvajala dosledno in gotovo končata tudi z uspehom! Od Srbov bi se Slovenci tudi v tem oziru mogli dosti naučiti, kar bi nam moglo biti le v prid! Čuvajeva nasilja. Ker uprava huomiristič-nega zagrebškega lista »Koprive« ni pravočasno položila predpisane kavcije, je Čuvaj izdajanje lista ustavil. Lastniki so na to prijavili izdajanje novega lista: »Nove Koprive«, a vlada te prijave ni vzela na znanje; tako sedaj tudi ta list ne more izhajati. Cuvajček se boji, da bi ne videl svojega lepega obraza v karikaturi. Gniloba in gnilo jedro. Nemški nacionalizem je gnil do skrajnosti. Gnilo je njega jedro, ki bazira na neodločnosti in brezcilnosti v kulturnih stremljenjih zastarelega in okostenelega liberalizma. Njega kulturna in narodna tradicio-nelna gesla ostajajo le pri frazah in značilna njega taktika je slepljenje ljudstva s frazami in obljubami; V zadnjem času imamo dva taka vzgleda. Pri dunajskih občinskih volitvah so nemški nacionalci pripomogli k zmagi krščanskih socialcev. Svojim volilcem so nasuli peska v oči in izkazali so zopet enkrat svojo prirojeno nedoslednost in neznačajnost. Ij same gole zagrizenosti do socialne demokracije so raje pustili da zavladajo zopet krščanski socialci, kakor da bi nad njimi triumfirala socialna demokracija. Pač leži tudi nemškemu liberalizmu v jedru nedoslednost in kulturno izdajstvo. Odklenkalo bode neodločnosti — smo siti fraz. Drugi dokaz gnilobe nemškega nacionalizma so učiteljske zahteve. Ko se je šlo za dvajset milijonov kron v državnem zboru za prispevek deželam v pospeševanje rešitve zvišanja učiteljskih plač, so bili nemški nacionalci oni, ki so najbolj kričali, kako veliki prijatelji učiteljstva da so. Zatrjevali so, da bodo kot skala stali vedno na strani učiteljstva. Ko je pa prišlo do glasovanja, so pa prvi izdali učiteljstvo. Socialna demokracija pa je zvesto in dosledno stala na strani učiteljstva in ga do zadnjega podpirala, ko so bili že nemški nacionalci med izdajicarn. Učiteljstvo pa je za slepomišenje in fraze napravilo tudi obračun na Koroškem v beljaškem okraju pri dopolnilnih volitvah v državni zbor in je čisto gotovo, da obračuna z nemško nacionalno zvezo tudi na Štajerskem. »Slovenčev« napad na dr. Rostoharja dobi, kakor čujemo, svoj odgovor pred sodiščem. »Slovenčevci«, ki so dr. Rostoharja že parkrat na enako nesramen način napali, so ga morali doslej še vselej prositi odpuščanja in v »Slovencu« preklicavati. Radovedni smo, kako se bojo to pot izgovarjali. Pred sodišče! To je edino primeren način občevanja s »Slovenčevimi« ljudmi. Na današnje Jurjevanje na Ljubljanskem gradu opozarjamo vse narodno in zavedno občinstvo v Ljubljani in okolici. Zabava bo naj-raznovrstnejša, pijača najizbornejša (vino Mrakovo, Rastoharjevo in Mencingerjevo pri šent-jakobsko-trnovski ter šentpeterski podružnici, pivo slovansko), jedila okusna za majhne in velike, fotografiranje na pol zastonj, kinematograf za smeh in kratek čas, sploh same prijaznosti na vseh koncih in krajih. Šentjakobsko-trnovska podružnica ima pet šotorov takoj na levo pri vhodu, šentpeterska pa šotore pri kapelici. Začetek zjutraj ob 7., konec ko se znoči. Nova umetnost. Iz Radovljice se nam poroča, da je ondi v izložbi g. L. Fiirsager razstavljena za nekaj dni druga kamenita slika, na kar se opozarjajo tamkajšnji prijatelji umetnosti. Rosegger o nemških šolah na Spodnjem Štajerskem. V zadnji številki »Heimgartna« razpravlja znani nemški pisatelj Peter Rosegger o vzrokih, ki so ga dovedli do tega, da je dal ini-cijativo za dvomilijonsko zbirko in o prodiranju Nemcev na Spodnjem Štajerskem. V svojem članku izjavlja, da je za spodnještajerske Nemce neobhodno potrebno, da se popolnoma nauče slovenščine. Le na ta način bodo mogli konkurirati s Slovenci, ki so navadno vedno zmožni dveh jezikov. Ako se nauče Nemci že v otroških letih slovenskega in češkega jezika, bodo z mirno vestjo in sigurno lahko prodirali in delovali med tujci za procvit in napredovanje nemštva. Rosegger je torej polagoma tudi zašel na pota, v katerih jadrajo razni nemški prvaki. Mož, ki je svoječasno sam naglašal, da je ponemčevanje otrok drugih narodnosti barbarizem in nekulturno delo, se sedaj odločno zavzema za zatiranje drugih narodnosti, posebno pa spodnještajerskih Slovencev. Ce še konečno omenimo, da so Nemci od dvomilijonske zbirke porabili za ponemčevalne namene že 1,200.000 kron, smo povedali dovolj. S tem denarjem kopljejo Nemci grob v prvi vrsti nam. Svetovni evharistični kongres na Dunaju. Sredi meseca septembra letošnjega leta se vrši na Dunaju svetovni evharistični kongres, katerega se udeleže verniki iz vseh krajev sveta. Evharistični kongres naj bi bil nekaka manifestacija katoličanstva, slovesno in javno priznanje vere v prisotnost božanstva v Najsvetejšem. Da bo udeležba iz avstrijskih dežel dostojna in primerna, so se v vseh deželah ustanovili pripravljalni odbori, ki naj bi v domačih krajih vodili akcijo za kolikor mogoče številno udeležbo. V pripravljalnem odboru za Kranjsko so: dr. Ivan Šušteršič, župnik Ivan Kalan, ravnatelj Bogomil Remec, baronica Karla Schwarz i. dr. Že imena sama povedo dovolj. Jasno je, da evharistični kongresi dandanes nimajo več tistega pomena kakor poprej in tudi nobenih vspehov. Verni ljudje lahko opravljajo svoje verske dolžnosti tudi doma in sicer z večjo pobožnostjo. Izleti na Dunaj pa so dragi; privoščijo si jih lahko samo ljudje, ki so dovolj premožni. Evharistični kongres na Dunaju, ki se bo vršil letos bo stal seveda mnogo denarja. Država sama ima za take prireditve navadno odprte roke, dasi rada varčuje za druge bolj potrebne stvari. Za stroške baje ne bodo skrbeli oni višji gospodje, ki sede na tisočakih, ampak bodo prevzeli finančne skrbi, kakor piše praški »Čas«, oni ljudje s krivim nosom, o katerih »Slovenec« trdi, da smrde, namreč Židi. To je zelo zanimivo. Popper, Reitzes, Beri, Grab in drugi znani dunajski Židje so baje odprli svoje mošnjičke. Na vrhu hermelin — pod njim židovska podlaga, pravi Machar. Nesreča. 161etni Ivan Šober iz Mekin pri Kamniku se je te dni preveč približal slamoreznici, ki ga je zgrabila za desno nogo in tako težko poškodavala, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico v Ljubljano. Siten gost. Preteklo nedeljo ponoči je popival delavec Aleksander Koprivšek v neki gostilni v Brezovici pri Medvodah v družbi nekega hlapca. Ko sta se že oba pošteno napila, sta se sprla in pričela konečno tudi pretepati. Tekom pretepa je klapec Koprivška z vso močjo vgriznil v roko in ga poškodoval. V spanju okraden. Posestnikovemu sinu Francetu Furlanu je pred kratkim ponoči neznan tat ukradel v spanju denarnico, v kateri je bilo 27 kron denarja. Požari. Veliki državni gozdovi v bližini Margine v veliki županiji Biharet na Ogrskem so že par dni v ognju. Škoda je velikanska. — Kopališče Wannsee pri Berlinu je zgorelo. — V gozdu pri Fontainebleau je včeraj topničarski ogenj provzročil požar, ki je uničil večji del gozda. Po gozdu še vedno leže granate, ki zelo otežkujejo gasilna dela. Prazno denarno pismo. V Rovenskem pri Tumovem je neki trgovec vpričo nekega bančnega uradnika oddal na pošti denarno pismo z 21.000 K. Ko je pošiljatev prišla v Prago, ni bilo o denarju ne duha ne sluha. Prazniki na Ogrskem. Na škofovski konferenci v Budimpešti je bilo sklenjeno, da se število katoliških praznikov ne omeji, ampak ostane isto kakor dosedaj. V blaznem napadu je v Tridentu vrgla neka delavčeva žena oba svoja otroka v neko jamo in nato še sama skočila vanjo. Ljudje so potegnili iz jame le še trupla. Mesečen fant. Neki 131etni srednješolec iz Berlina je ponoči skočil iz okna svoje sobe v drugem nadstropju in obležal na mestu mrtev. Vera ljubezni. V okraju Acs na Ogrskem je prišlo pri pogrebu neke lbletne deklice do zelo burnih prizorov. Protestantovski duhovnik je preklical svojo udeležbo pri pogrebu, ker niso hoteli deklico pokopati na krščanskem pokopališču, ker je pripadala k baptistom. Ko je prišel na pokopališče baptistični duhovnik, ga je množica napadla. Prišlo je do pravcate bitke, tekom katere so kmetje baptističnega duhovnika pognali v beg, stariše mrtve deklice pa nevarno ranili, tako da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Vso zadevo ima sedaj v rokah sodišče. Za družbo sv. Cirila in Metoda: Pri ko- zarcu terhanskega in dolenjskega cvička so se spominjali v gostilni pri Lesjaku na Igu Ciril-Metodove družbe in poslali 2 K. Pošiljatelja I. B. Jereb ml. in Fr. Žabkar, gostilničar na Dunajski cesti 5. V veseli družbi pri Lamrehto-vih se je nabralo 5 K, katere je poslal g. Dragotin Bezočnik v Št. Lorencu nad Mariborom. G. M. Bitenc v Gradcu je nakazal 5 K čistega dobička kluba »Narodni pipec«. Poravnava Asič-Vodenik v Mariboru je družbi koristila 10 K v gotovini. Vesela družba pri g. Zabavniku v Kajžarju je zbrala 3 K, poslala jih je gospodična učiteljica Ana Trstenjakova pri Sv. Miklavžu. G. Vinko Rožanski je poslal 4 K kot 25 %ni del recitacijskega dohodka. V veseli družbi v gostilni g. Igu. Rotnerja na Laznici se je nabralo v navzočnosti gosp. prvomestmka Senekoviča 10 K. Ciril-Metodov dar iz St. Pavla pri Preboldu: dr. Ad. Hočevar 1 K, Ant. Hočevar 1 K, Drag. Korošec 1 K, vesela družba pri g. Plavšaku 8 K 65 v, družba pri g. Vedeniku 6 K. Hvala. Koncert »Slovenske Filharmonije«. Nedeljski koncerti »Slovenske Filharmonije« v veliki Unionovi dvorani, pod vodstvom g. kapelnika P. Teplega, so našemu muzikaličnemu občinstvu zelo priljubljeni, česar najboljši dokaz je njih številni poset. Sporedi teh ljudskih koncertov prinašajo poleg zabavne glasbe, tudi dela prvih svetovnih mojstrov, ter nastopajo pri vsakem koncertu razni solisti. Tako imeli bodemo v nedeljo, dne 28. t. m., priliko, slišati odlomke Wagnerjevega predzadnjega, a največ-jega dela »Gotterdammerung«. Slike iz te muzikalne drame aranžiral in v lahko razumljivi obliki sestavil je g. kapelnik Teply sani, ter so do sedaj uzbujale pri vsaki prireditvi največjo pozornost. Nedeljski spored prinaša dalje fragmente iz opere »Aida«, krasen Bolzonijev »me-nuet« za godala, Čajkovskega »Chant sans pa-roles« in druge. Kot solist na oboe nastopi topot v tehnično težki ariji Herzoga g. Litoborsky. Začetek koncerta ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 v. n Loterijske številke. Gradec: 57, 1, 22, 67, 9. — Dunaj: 81, 88, 43, 20, 46. DRUŠTVA. Društvo slovenskih trgovskih sotrudnikov za Kranjsko je priredilo dne 20. t. m. prvi prijateljski sestanek petega poslovnega leta, katerega se je udeležilo do 40 članov. Na istem sta se ustanovila agitacijski in veselični odsek, tako, da bosta z vso vnemo delovala poleg društvenega odbora še odseka v skupnem številu 31 članov, za procvit društva. In s tem aparatom bo skušal odbor še v tekočem letu, utrditi organizovano in družabno življenje slovenskih trgovskih sotrudnikov. Gg. kolegi, podpirajte delujoči odbor s tem, da pristopite vsi k temu, svojemu stanovskemu društvu! Za Sokola v Žireh nabrala sta rojaka Mici in Kajetan Erznožnik v Semerset, Cola,^v severni Ameriki med tamkaj bivajočimi Zirovci in drugimi Slovenci, pri neki zabavi 65 K, katere sta poslala našemu »Sokolu«. Vrli rojaki spominjajo se nas vsako leto z lepim darom ter tako podpirajo »Sokola« v dokaz, da tudi v tujini niso zabili tužne domovine svoje in da poj-inijo vzvišeni cilj Sokolstva. Vrlim rojakom prisrčna bratska zahvala in krepak sokolski »Na zdar!« — Sokol v Zireh priredi dne 12. malega travna izlet z javnim nastopom pri bratu Ig. Čadežu v Srednji vasi pri Poljanah! Izvajalo se bode: l. proste vaje za VI. vseslovanski sokol- ski izlet v Pragi, 2. orodna telovadba z menjavo, 3. skupine. Svirala bode slavna Zirovska godba. Ker so vrli Poljanci in Gorenjavašci zelo naklonjeni »Sokolu« je upati, da bode udeležba kar^ največja. 12. malega travna pohitimo vsi s Sokoli v Sredjo vas! Da se sestanemo v bratsko neprisiljeni družbi. Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« priredi svoj prvi letošnji celodnevni izlet v nedeljo dne 5. maja n sicer v Novo mesto. Na ta izlet se vabijo tudi vsi prijatelji kolesarskega športa, vendar se pa prosi, da se vsakdo, kdor se misli istega udeležiti, priglasi pismeno vodji izleta g. Franu Stoparju, Elzabetna cesta 5. Natančnejši spored se objavi pravočasno. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se je klub slovenskih biciklistov »Ljubljana« začel zopet oživljati ter, da je pridobil nove mlajše člane. Zagotovljeno je, da se bode klub postavil na isto višino, kakor je bil nekdaj. Želeti bi le bilo, da pristopi vsakdo, kdor ima količkaj veselja do kolesarstva, h klubu. Prirejali se bodo skupni društveni izleti in tudi cestne dirke se bodo gojile. Kakor se že sedaj govori, namerava klub prirediti prvo letošnjo cestno dirko koncem meseca maja ali začetkom junija. Nezgode na morju. Dve bojni ladji zadeli skupaj. Pri pomorskih vajah nemške orpedne flotile pri Stettinu je zadela torpedovka »G. 13.« z oklopno križarko »Ferdinand Karl«. Torpedovka je bila močno poškodovana. Z moštvom in blagom se potopila. Ob obrežju trdnjave Cherbourg na Francoskem so našli truplo kapitana Perranda, ladje »Belle Isle«. Parnik »Belle Isle« je odšel sredi meseca januarja iz Cardiffa, nakar ga je vjelo več vremenskih katastrof, ki so ga podile po morju. Na parniku je bilo 26 mornarjev. V bližini Francije je parnik zopet vjel strašen vihar in ga potopil z moštvom in blagom vred. Japonski parnik »Saiko Maru«, k je odšel v nedeljo iz Daljnega proti Šangaju na Kitajsko, je v bližini šautunskega pogorja v megli ponesrečil. Nemški parnik »Sikiang« je dospel takoj na kraj nesreče in rešil vse potnike in poštne pošiljatve. Ladja »Soško Miru« sc je kmalu nato potopila. Parniška nesreča na amerikanski obali. V bližini rta Hatteras na ameriškem vzhodnem obrežju je parnik »Cretau« trčil s prekinorskim parnikom »Iroquois«. »Cretau« je bil težko poškodovan. Zopet ledena gora. »Lokalanzeiger« poroča iz Newyorka, da je parnik »Corsica«, ameriške parobrodne družbe »Atlanlinie« zadel v ledeno goro in bil težko poškodovan. Podrobnosti še niso znane. Iz Londona javljajo, da o nezgodi »»Corsica« ni čisto nič znano in da je vest najbrže izmišljena. Stvarjenje sveta. Vsaka vera ima o postanku in stvarjenju sveta svoje sporočilo; poleg pa je še v vsaki narodni literaturi po več pravljic, ki vsporedno z verskimi poročili slikajo postanek sveta. Jako zanimiva je naslednja japonska pravljica o postanku sveta: Bilo je v začetku vseh začetkov. Šinto, kralj vseh bogov, je sedel s svojimi ministri in' vsem dvornim svetom pri kosilu. Po obedu je prišlo na mizo imenitno vino in zato so bili vsi bogovi in polubogovi dobre volje. Objemali so se in peli: »Mi se imamo radi...« (Po kosilu so bili nesmrtniki navadno dobre volje, po dobrem vinu pa še posebno.) Ko so vse pojedli in se napili, kar je prišlo na mizo, so si prižgali cigare — pristne, egiptovske specialitete — in vnel se je živahen razgovor. Kmalu nato pa se je prikradla med nebe-ščane ona pošast, kateri niti sami niso magli kljubovati — dolgčas. Govorili so in se zabavali med seboj — dokler je šlo; toda vsak izmed visokih gospodov je čutil, da govori zato, da ne bi — molčal... Prej so bile najrazličnejše izpremembe. Ta ali oni je sprožil misel, ki se je uresničila^ In bila je za nekaj časa zabava.. Tako je n. pr. Sinto, ko je bila še po vsem vesoljstvu egiptovska tema, in so se morali bogovi zadovoljiti z razsvetljavo smrdeče petrolejke, ustvaril na predlog nekega poluboga solnce. Prijazno je pošiljalo svoje blagodejne žarke na nebe-ščane. Učenjaki med njimi so debatirali in polemizirali, koliko sveč bi odtehtalo svetlobo solnca. Akademično naobraženi bogovi so pa hoteli vedeti, ako bi solnce tudi svetilo, če ga postavijo na glavo; obrnili so žarečo oblo in — si ožgali prste. To je bila tudi zabava. Kmalu pa se jih je polastilo zopet dolgočasje in nova svetloba jim je bila dolgočasna, smo ob sebi umevna in — preveč enostavna.----------------- Zopet so premišljali bogovi; uspeh tega premišljevanja je bil postanek zvezda. Uvrstili so jih okrog solnca v večji ali manjši razdalji. Nova svetloba jih je zabavala. Toda tudi to je kmalu minulo. Nekega dne stavi neki učeni polubog sledeči predlog: »Ako brcnemo z božjo nogo vsako teh obel, se bodo vrtile, oziraje se na privlačnost solnca, in ker ni nobenega odpora, dokler se bo nam ljubilo.«------------ Vsi so odobravali ta predlog; hiteli so, da brcnejo s svojo božjo nogo kako zvezdo. Celo vedno resni Šinto se je smejal razuzdani tropi nebeščanov. In planeti so se vrteli v različnih razdaljah okoli velike luči — solnca, ki jih je obsevalo sedaj od te strani, sedaj od druge. Zopet so učenjaki debatirali in polemizirali; drugi bogovi so pa zbijali slabe dovtipe.----------- Tudi ta novost ni bila dolgo novost. Premišljevali so svoje izpremembe in Šinto je ustvarjal nova solnca. 1 o je bilo zabavno in tudi — praktično; nebeščani so imeli svoje prostore vedno bolj razsvetljene. Justični in vojni minister sta stavila svoje predloge, katerih pa večina nebeščanov ni hotela sprejeti. —• ------- Prišel je zgoraj omenjeni trenotek po kosilu, trenotek veselega razpoloženja in nato morečega dolgočasja. Zdehali so bogovi in polubogovi, kadili in — ščipali drug drugega, da bi jim čas hitreje minul.----------- --------------Šinto je zapazil to mučno razpoloženje in sklenil ustvariti nebeščanom nekaj, kar bi za vedno ostalo kratkočasno. Zaprl se je v svojo delavnico ter ostal tam nemoten tri dni in tri noči. Ko je tretji dan stopil iz delavnice, je pokazal nesmrtnikom majčkeno bitje, katero je v samoti premišljeno ustvaril. Smehljaje so ncbeščani ogledovali novo ustvarjeno bitje in niso mogli verjeti, da bi jim mogla ta mala stvarica. ki tako neumno zija tja v svet, pregnati dolgočasje. Tedaj pa je povzel vsega-mogočni Šinto besedo ter rekel: »Ne sodite sedaj! Čakajte, da jih bo več!« Nato je postavil tega maliča na zemljo, ker je ta zvezda bila lepša. Malič se je kaj hitro pomnožil; bogovi so po izgledu vsegamogočnega Šinta ustvarjali taka in enaka bitja ter jih postayljali na zemljo. Tako so nastali ljudje in živali. Ob enem so se pa bogovi poljubovali in si segali v lase; oboževali in uničevali so se v trenotku; imeli so dobro za slabo in narobe; razvnemali so se radi vsakega zrna, ki ni bilo tako, kakoršno bi moralo hiti. Polegtega so se še prepirali in razpravljali o svojem postanku. —------- — Šinto in drugi bogovi pa so se od smeha držali za trebuh. Za večne čase je pregnano dolgočasje z nebeškh prostorov, ker kadar je napočil čas dolgočasja, ozrli so se bogovi in polubogovi na zemljo ter se smejali! Smejali so se človeku in njegovemu početju. MLADlttSKI VESTNIK. SLOVENSKI MLADINI. V mislih domovina, v srcu pogum, v roki moč! Dr. M. Tyrš. Dovršil si šolo, še nekaj dni svobode in doba učenja je tukaj. Neprestano se povprašuje, katere stroke se bodeš poprijel, ne sramuj se nobenega dela, vedno imej pred očmi: »vsako delo, če je še tako navadno, a ga izvršuješ vestno in natančno, je častno zate.« Ko stopi mladina iz ljudske šole, se velika večina mladih sil odloči za obrtni stan. Komaj se preneha šola v klopeh, se zopet pričenja šola življenja. In ta šola je podobna kolesu, katerega vrti sedaj vihar in zopet lahek vetrič. Komaj postaneš vajenec, že si v vrtincu, kateri te premetava sem in tja. In kakor inore imeti mornar na morju cilj, da ve kam plove, tako mora imeti vsak posameznik svoje zavetje, svoj cilj, katerega se poslužuje v nevarnosti. Z obrtnim in trgovskim naraščajem je bilo doslej pa tako; če se je prišel mladenič iz dežele učiti v mesto svoje obrti, je dobil potom priporočila takoj tovariše v nasprotnih organizacijah. Če se pa upošteva, da večkrat tak mladenič z z zanimanjem sledi izobrazbi teh gospodov, ki ga z najrazličnejšimi lažmi, katere niti sam ne veruje, pripravijo do tega, da začne sovražiti in zaničevati svoje lastne tovariše, sodelavce, ter pri vsaki priliki daje izraz svoji izobrazbi, ter postane najhujši agitator klerikalnih organizacij; če se ne pustiš z besedami, te pa s pestjo pridobi za svojo misel. In fant iz dežele si šteje v svojo čast, da mora občevati »z gospodi« — ker ni na jasnem da lažejo! Ampak kdor ne ljubi laži, ljubi resnico. In vsak tak človek, ki stoji na strani resnice, ki ne ljubi laži, podle hinavščine in blaznega terorizma, bi naj vstopil v vrste bojevnikov, da sodelujejo po svojih močeh iztrgati podležem in hinavcem mlade sile, katere ginevajo v okovih brezdomovinskega klerikalizma. Vsi napredni elementi v mestu in na deželi bi morali delovati na to, da se tej mladini vcepi samozavest, zavest, da je ona poklicana zato, da živi med narodom in tudi zanj dela. Ne samo rodoljubje, vsak človekoljub, ki se mu smili mlado nepokvarjeno srce, naj gre med mladino in naj ji pokaže njene najhujše sovražnike in pijavke njene krvi, tolpo — črnih ESi-Jaltov. * Slovensko mladino in napredne elemente na deželi opozarjamo, kjer bi se mogla ustanoviti kaka mladinska organizacija ali kako mladinsko izobraževalno društvo, naj se obrnejo na »Mladinski vestnik«, ki jim priskrbi vse potrebno, pri odgovorih je priložiti znamko. Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Ljubljani naznanja, da je otvorjena čitalnica vsaki dan, v nedeljah samo dopoldne, nahaja se v »Narodom domu« spodaj. * Vse dopise za »Mladinski vestnik« je pošiljati na uredništvo »Dneva« v Ljubljani z označbo na kuverti »Za Mladinski vestnik«. PROTI DARDANELAM. Rim. 27. aprila. Ker je turška vlada odklonila posredovalno akcijo velesil, bo Italija v prihodnjih dnevih začela z napovedano akcijo v dardanelskih vodah. Spezzia, 2. \ aprila. Prvi italijanski dridnavt »Dante« je na brzojavno povelje mornariškega ministra, s katerim je te dni konferiral admiral Vilani, odplul proti egejskemu morju. Ko se Dante združi z ostalo mornarico, tedaj se začne odločilni naskok na Dardanele. Dante bo prvi dridnavt, ki se udeleži in sodeluje v vojni. IZPREMEMBE V SRBSKI DIPLOMACIJI. Belgrad. 27. aprila. Za slučaj, da bo moral sedanji kabinet podati ostavko, se pripravljajo v srbski diplomaciji velike izpremembe. Najprvo bo upokojen srbski poslanik na Dunaju dr. Simič, v London gre dosedanji osebni kraljevi tajnik dr. Jankovič, v Rim na mesto bolnega Vujiča dr. Nenadovič, dr. Ristin gre iz Bukarešta v Carigrad, a v Bukarešt pride sedanji srbski konzul v Skoplju dr. Balugdžič. Za slučaj, da bi v novem kabinetu Milovanovič ne prevzel vodstva zunanjega ministrstva, gre ali v Berlin ali pa na Dunaj. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od 27. aprila do 4. maja. Mali oglasi. Beseda 5 vluarjev. Naj m ati j St znesek 50 vinarjev. Pismenim vpraSanjem je priložiti znamko 20 vinarjef. — Pri malih oglasih ni nifi popusta in se plafiujrjo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvežer. Najnovejše vesti, telefonska poročila. DELEGACIJE. Dunaj, 27. aprila. Zunanji minister grof Berchtold bo imel v odseku četvorice ogrske delegacije, ki ima takoj po seji delegacij, dne 30. t. m., svojo sejo, obširen ekspoze o zunanjem položaju. Skupni finančni minister Bilinski bo v bosanskem odseku avstrijske delegacije obširno poročal o razmerah v anektiranih deželah ter se bo pri tem dotaknil tudi razmer na Hrvaškem. Novi ogrski kabinet. Dunaj, 27. aprila. Danes dopoldne ob 10. je položil novi ogrski ministrski predsednik Lu-kacs, finančni minister in minister za Hrvaško Josipovich slavnostno prisego. Nato so bili sprejeti od cesarja v posebni avdijenci. Ministrski predsednik Lukacs je bil posebno dolgo Pri cesarju ter se je razgovarjal včeraj s skupnim finančnim ministrom Bilinskim, danes pa ima posvetovanja z zunanjim ministrom Berch, toldom in vojnim ministrom Auffenbergom. Po svetovanja so veljala v prvi vrsti delegacij-skemu zasedanju in enotnemu programu. ^Plošno se upa, da bo delegacijsko zasedanje Popolnoma mirno. Cene v kronah kg govejega mesa I vrste . . ■ * » H* » . UL . • • „ telečjega mesa..................... , prašičjega mesa (svežega) . , (prekajenega) „ koštrunovega mesa .... , masla.............................. . masla surovega..................... . masti prašičje..................... „ slanine (speha) sveže . . . , slanine prekajene .... , sala .............................. . čajnega masla...................... . margarinskega masla . . • jajce ................................ liter mleka........................... posnetega .... . smetane sladke .... kisle ............... kg medu......................... piščanec.............................. golob................................. raca.................................. gos................................... puran 100 kg pšenične moke št. 0 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 1 1 1 : ; ; 2 . . 3 . , 4 . . 5 . . 6 . . 7 - . 8 koruzne moke . . . ajdove moke I. vrste . II. . ržene moke . . . od do liter fižola „ graha „ leče . „ kaše ,, ričeta 100 kg pšenice................ 100 „ rži . . ... 100 „ ječmena .... 100 „ ovsa . ... 100 „ ajde . . . . 100 „ prosa belega . , 100 „ koruze stare . . 100 „ „ nove . . 100 „ krompirja . . . 100 ,, činkvantina . . 100 „ sena ................... 100 „ slame................... 100 „ stelje.................. 100 „ detelje .... Cena trdemu lesu za m3 . Cena mehkemu lesu za m3 1-80 1 60 1 50 1 60 2 -2 — 1 50 2 50 2 40 2 12 1 72 1 90 1 80 337 2- —•06 — 20 —•08 •80 1-20 1-70 —■50 2-30 6-- | 7 - 36-30 j 36-10| 35-80 1 35 30 3440 33 60 33-30--20 50 26-50 48-— 45-— 34---•28 —-40 — •-'6 —-22 -■20 23-50 20 — 20---22’-22 50 19--2150 9 50 22-— 550 4 50 2‘— 650 9’60 8’- 2--l SO 1-70 2‘- 2-40 2-20 1 -60 2-60 2-50 2-16 1-92 2-— 1 98 2 10 -07 -•22 —•10 — 90 1-40 1-80 -•56 2-50 6-50 7-50 -•44 —•44 —•40 —•24 —•22 Šivilje in vajenke se takoj sprejme. Kje, pove »Prva anončna pisarna«. 303—3 »Osa« cel 1. letnik se proda. Natančneji v Prvi anončni pisarni. 299—2 Gospoda se sprejmeta na stanovanje in hrano. Soba je zračna in na novo opremljena. Več se poizve v Zatiškl ulici št. 1/1. levo. 301 Ravnotam se sprejme tudi več gospodov na dobro hrano. Na obroke se dobi razne preproge, zastore, garniture, b'ago za dame in gospode, platno, elegantna moderna konfekcija za gospode in drugo pri g. Kollmannu v Ljubljani Sodna ulica št. 4. 309 Prodajalka ki bi bila zmožna samostojno voditi trgovino z mešanim blagom v prijetnem kraju na deželi se išče. Prednost imajo posebno one, ki zamorejo vložiti kavcijo. Ponudbe do 30. aprila pod šifro „Samostojnost 500“, poštno ležeče, Ljubljana. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjlž-::: nicam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ::: 26 vinarjev več. ::: Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. 'tf ffff‘ITf „DAN“ se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin. 10-50 6--5--2-10 7-— 10-50 8 50 Prihod vlakov v Ljubljano iz: Dunaja . . . 12*22 3*-12 4.-43 5-38 9-57 12-44 5-31 8-22 Trsta .... 12-21 4.23 9-04 11-19 2-51 6-lž 9'li 11-12 Trbiža .... 7.10 9.« H-13 4-18 6-22 8-12 11-2 Kamnika . . . 6-41 10-59 2-40 6-12 Rudolfovega . g.52 2-59 9-21 Kočevja . . . 8-52 2-S9 9-22 Vrhnike . . . 0.4O H-07 4*22 Odhod vlakov iz Ljubljane proti: Dunaju . . . 12-12 12-12 4.50 7.22 11“ 3.11 6-30 9*22 Trstu .... 1.08 3*12 5.09 6-02 š 0 1-03 5-41 8-21 Trbižu .... 6-48 9-09 H-80 3-30 6-22 10-12 Kamniku . . . 7*28 11-50 3-12 7-10 Rudolfovem . . 7.25 1-82 7*39 | Kočevju . . . 7.25 1*32 7'22 Vrhniki . . . 7-38 1- 6-21 * Brzovlak. ^ — 340 — Ko je bila šesta steklenica na mizi. je risar zopet sedel. — Šmentana reč! je trčniil krčmar z gostom, zakaj hudirja hočete umreti? Pustite te misli, prijatelj, le eno življenje imamo in to moramo izživeti do konca. — Da, izživeti, je potrdil Gringonneur in najde dobro misel. Postajal je vedno bojevitejši, zakaj vino mu je stopalo v glavo. Videl se je že z mečem v roki nasproti štirim roparjem ki so navalili na neoboreženega starega Champdiversa in iluzija je bila tako silna, da se je zopet vzdignil in začel besno opletati z rokami okoli sebe. Thiband je iz kuhinje zapazil bojevito gostovo obnašanje in v strahu za posodo in pohištvo je zopet prikoracal k mizi. — Hej prijatelj, se je režal in krohotal krčmar na vse pretege. Ne razbijte si vendar črepinje! Evo vam nove steklenice, izkažite na njej svojo moč! — Ne. je dejal Gringonneur, ne pijem več. Sedaj sem hraber in tak hočem ostati do večer. da jih premagam vse. vse ... — Ho. ho, ho! Vse moje steklenice? Ali ste obsedeni, prijatelj! — Steklenice? Kaj še! Tolovaje, roparje, rokovnjače, mehove polne krvi. Ne zadržujte me mojster, pustite me. vsem moram biti kos, vsem; Krčmar ni zadrževal gosta, ki se je že krčevito oprijemal mize in se gugal v nogah. — Eh, je vzkliknil, niti na misel mi ne pride ovirati vas. Idite. le ceho mi poravnajte preje. Tecite k njim, porežite jim nosove in - 337 — Ivan Neustrašni je bil pričel s pripravami za nasilno in zvijačno ugrabljenje Odette... Obljuba Saitanova se je bila izpolnila proti pričakovanju urno in točno, kar je navdalo vojvodo z naravnost plašečim občudovanjem do čarovnika, za kar ga je vojvoda namreč smatral. Obnašanje Odettino je bilo izpremenjeno. Odette je pokazala znake ljubezni. In sedaj je veljalo kovati železo, dokler je bilo vroče; vojvoda je zato sklenil, izrabiti kar najhitrejše dekličino stanje, ki bo trajalo morebiti le nekaj dni, nekaj ur ... Pripravljal se je grozen dramatičen dogodek. zakaj niti Odette niti Ivan Neustrašni nista vedela vloge v ti strašni igri! Vojvoda ni vedel, da je Odette njegova liči in Odette ni vedela, da jo ljubi lastni oče s strastjo iščečega moža ... Načrt Ivana Neustrašnega je bil priprost: njegovi voleje, še pijani od zadnjega čina in krvi, so čakali le priložnosti, da se vržejo na novo žrtev. Kakor hitro se je bil torej odstranil grof d’ Armagnac iz kraljevega kabineta, jim je vojvoda razložil načrt palače. In bralec se bo gotovo spominjal, da se je stanovanje Odettino stiskalo s kraljevim stanovanjem. Gringonneur jih je dosegel ravno v trenutku, ko je končal vojvoda z opisom in prešel na odstranitev starega Champdiversa. — Kar se starega tiče. ga zadavite ali zabodite, je govoril vojvoda. Isto storite z damo Margentino. Odette zamašite usta in jo zvežite. Straže bodo podkupljene. Povezano deklico privedite v mojo palačo.., Hiša Saint-Pol. 85 Ivan Mohorič krojač, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov. 214 — ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov napre po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. Ludovika Jarz Erjavčeva cesta št. Z delikates, trgovina, zajtrkovalnica se priporoča cenjenemu občinstvu. Ivan Ravnihar urar in trgovec z zlatnino in srebrnino Ljubljana, Sv. Petra cesta 44 Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim 1 leto Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela. Pozor! Naznanjam cenj. damam tu in na deželi, da prodajam do 8. maja vse blago nahajajoče se v moji trgovini in sicer: slamnike, otročje kapice, športne kape in vse potrebščine za modistke zaradi preselitve po globoko znižani ceni. Opozarjam cenj. dame, da bom moj salon znatno povečala ter se bode isti od 8. maja dalje nahajal na Starem trgu. Minka Horvat. Simon Praprotnik stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7. priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo (■■■■■i - f v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. 218 Cene najnižje. Postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto. „DAN“ se prodaja v Ljubljani v sledečih tobakarnah: JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR. BLAŽ, Dunajska cesta. SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, vKongresni trg. ČEŠARK, Šelenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta. KOTNIK, Šiška. TIVOLI, nažel.preLpri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠBNIČOTK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška. WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg. TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg. KANC, Sv. Petra cesta. TREO, Sv. Petra cesta. v * KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince. STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica. = Specialna trgovina z-: finih ročnih del TONI JAGER v Ljubljani, Židovska ulica 5. Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. Josip Lisec oblastveno avtorizirani geometer Ljubljana, Sodna ulica štev. 3 prevzema vse zemljemerske zadeve. Tvrdka Bilina «& JKaseh nasl.PriPor°ča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, MfS ^ L. _ _ ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, • KZ5C3iI Ll 83 £3 I lj^a'{0r *udi vse kirurgične potrebščine kilne pasove, ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh r . « '7* j t i r vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna LjUDljana, Z,EClOVSlka. Ul. O in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. »34 Koaaifelscljsslsza trgroTrizi.a, MAČEK & KS, LJUBLJANA založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro spomladanskih novosti za gospode in dečke. Strogo reelna postrežba. 201 Najnižje cene. JULIJA ŠTOR Ljubljana w m ^ Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. Za poletno sezijo priporoča „Angleško skladišče oblek", O. Rernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. svojo velikansko izbiro kostumov, lahkih plaščev iz blaga, prašnih plaščev iz listra ter svilnih plaščev za dame vseh najnovejših barv. Najmodernejše obleke, klobuke in slamnike za gospode in dečke po priznano nizkih in solidnih cenah. “C: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva ulica štev. S, (lastna hiša) Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4110 2 o — 338 — Ivan Neustrašni je bil prepričan, da bo Odette de Champdivers že naslednjo noč v njegovi oblasti. Zanesel se je popolnoma na svoje ljudi in odpeljanje te vrste ni bilo prvikrat na dnevnem redu. Slične ekspedicije so bile ponavadi zvezane le z malim trudom in nevarnostjo in so bile končno naravnost zabavne. Vojvodovi voleje so, kakor že rečeno z veseljem sprejeli novo nalogo, ki je bila v zvezi z mastnim zaslužkom. Brez obotavljanja so si sestavili načrt in se pripravili za ponočni pohod. Skočimo sedaj za trenutek k Gringonneuru k »Obešeni svinji.« Celo popoldne je sedel že in praznil steklenice. ki so bile, po njegovem zatrjevanju namenjene le njemu in kralju in skušal prodreti besedam, ki so ga razburjale do dna. Po dolgem ugibanju in uvaževanju mu je treščila kakor strela iz neba v glavo, okolost, da je našel vojvodo in njegove pomagače v hodniku. ki je vodil k Odettinemu stanovanju, do-čim so bili drugi kraljevi obiskovalci zapustili kabinet po drugi poti. Prestrežene besede so stale pred njim pojašnjene v pravem smislu. Gringonneur je bil prepričan, da preti nevarnost Odette de Champdivers! In deklico je oboževal kakor vsi drugi tudi 011. Ljubil jo je s pravo platonično ljubeznijo, občudoval jo je in ji bil udan z dušo in s telesom. Vse podobe na kartah, ki jih je narisal, odkar je bila Odette na dvoru, so nosile dekličine poteze. Enkrat je bila Seramis. potem Minerva, Klitemnestra, Frine. Hekuba. skratka. Gringonneur je rabil — 339 — njen obraz za vse heroinje in boginje stare Grecije. Odette je bila torej v nevarnosti in za Odette je bil pripravljen stari navihanec žrtvovati vse. — Opit sem že kakor Noe in še vedno ne vem. kako naj rešim plemenito gospodično, si je belil glavo pri peti steklenici. Kako naj rešim golobico, ki si jo drznem ljubiti iz dna srca. Ali naj jo pustim v rokah tolovajev in naj postanem izdajalec. Anglež, rokovnjač, ničvrednež, strahopetec, hinavec ... Vidim, da si razbijam zastonj glavo. Ne bom več ugibal, kar pojdem in dam za njo svoje življenje, kosti, kožo. goltanec, vse kar imam najdragocenejšega na tem solznem svetu. Gringonneur je vstal izza mize. do smrti žalosten in z debelimi solzami v očeh. Namenil se je domu braniti Odette. golobico. Thi-band le Poingre ga je videl plakati. Thiband je le redko plakal in kadarkoli je videl jokati drugega, mu je bilo vedno neumljivo. kako more na telesu in na možganih zdrav človek pretakati solze in se udajati sentimentalnosti. Počasi se je približal svojemu rednemu gostu s svetečim in režečim obrazom. — Hola. prijatelj, je vzkliknil, kaj vraga mešate dragoceno vilice s slano vodo! — Oh. mojster Thiband, svojo smrt objokujem, se je nakremžil Gringonneur. Krčmar je prasnil v rigajoč smeh. — Perinnet. Perinnet. je zakričal, vražja polževina. teci urno in prinesi še eno steklenico za gospoda Gringonneura, ki je opešal! Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom dobre reklame svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-:: odvisnem dnevniku :: „DAN“ ker ima to inseriranje gotov uspeh. Oglase za „DAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.