HflT Dru^o izdanje
Tečaj II.	V	tRSTU,	dne	5.	aprila	1894.	Številka	7.
PRIMORSKI LIST.
Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem.
Jf Vse ta vero, domy cesarja !“•
»Primorski list“
izhaja vsak prvi in tretji četrtek v mesecu. Cena za celo leto 1 gld., za pol leta 50 nvč. — Posamezne številke prodajajo se v tabakarnah po 4 nvč.
Uredništvo in upravništvo
mu je v Trstu, via dei Fabbri št. 7. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Cena za oglase po pogodbi.
Sv. Oče
Rimski papež in — Slovani
V	hvalnicah, ki se molijo po jutranjicah, odlikuje se 5. julija zopet prekrasen slavospev: Lux o decora patriae, o katerem velja, kar smo rekli o slavospevu: iSedibus coeli nitidis. Glasi se v Bilčevi prestavi :
Domovju luči krasni dve Slovanom ve prijazni ste;
Oj brata, Vaju naj slavi,
Naj Vama pesmica doni.
Sprejel je Vaju Rim vesel,
Sinova zvesta je objel;
Pastirsko krono Vama dal,
Vaj’ z novo milostjo obsjal.
Hitela v daljne sta zemlje Učit jih Jezusovo ime;
Prejeli rajskih so dobrot,
Ki prej so polni bili zmot.
Zlob srca so očiščene,
V	njih rajski plamen se prižge;
Kjer trnje rastlo je poprej Cvetijo krasne rože zdej.
Ko v jasno vzeta zdaj nebo,
Goreče Vaju prosimo :
Bogu in veri zvest povsod Obvarujta Slovanov rod!
Naj Kristusov edini hlev Bi v zmoti ločene objel;
Očetov djanje naj sledi,
Da vera lepše zeleni.
Oj Ti, Trojica blažena,
Ljubezen pošlji nam z neba;
Da srečno očetov vsi stezo Sinovi spet nastopijo.
Molitev, katero je Leon XIII. naložil moliti duhovnikom vesoljnega sveta v brevijarju in pri sv. maši, pFa?a glavni namen slovanskih narodov; spoznanje Božjega imena v sv. katoliški Cerkvi in izveličanje v nebeškem kraljestvu. Glasi se: „Vsemogočni, večni °e> ki si pripeljal slovanske narode po svetih spozno-nnH r	’n	Mediju,	k	spoznanju	svojega imena:
sp	bi	se	kdaj njih družbe v nebesih veselili, ki
j i\jih praznikom ponašamo*, liono S!*kdo lahko vidi, s kako prisrčnostjo so sestav-J ^ molitve v čast sv. Cirilu in Metodiju. Ni čuda, da s" ' PaP^evim besedam tudi Slovani odzvali. Prire-
Leo XIII.
dili so na obletnico, t. j. leta 1881. meseca julija, veliko slovansko božjo pot v Rim. Romarje je vodil dja-kovski škof Josip Strossmajer. Papež je Slovane sprejel v avdijencijo. Na nagovor Strossmajerjev, odgovoril je Leon XIII. take besede, da jih Slovani niso pričakovali, niti mogli še v pravem pomenu razumeti. Govor Njegov se glasi:
Ljubljeni sinovi!
Rim, stolno mesto katoliškega sveta, Vas je željno pričakovalo in Vas v ljubezni danes objema; Naše očetovsko srce pa se nad Vašim številnim shodom tako silno raduje in razveseljuje, da menimo, kar je svoje, dni sv. apostelj Pavel rekel v svojem listu Titu, da smemo tudi Mi po pravici zastran Vas ponoviti: Bog nas je potolažil z Vašim prihodom.
Že od začetka Našega papeštva, videči sv. Cerkev pri najbližnjih narodih iz raznih vzrokov nevsmiljeno stiskano in ko je nam ta pogled delal silne britkosti, Nas je volja obšla proti Jutru se ozreti, bi li spomin na preteklost Nam posvetil s kakim razlogom in potrdilom veselega upa za prihodnje; zdaj pa se je po Božji dobroti zgodilo, da ravno današnji dan Nam podaja del — in ne najmanjši del — tega tolažila, ki smo takrat namerjali ga med Vami iskati. Zakaj dobro znani so Nam, ljubljeni sinovi, Vaši nameni, vidimo in po pravici cenimo ljubezen in vernost, ki Vasje iz tako daljnih in raznih dežel pripeljala sem zedinjene z eno-srčnim sklepom, da Naši nizkosti in Najvišemu gospod-stvu apostolskega sedeža svoje podložno počeščenje skažete. — Iz tega se razodevajo ne le samo preblagi občutki slehernega izmed Vas, temuč sije tudi dokaz prečudne in Božje edinosti sv. Cerkve, o kateri si Ti, častitljivi brat (škof Strossmajer) ravnokar resnično in obširnejše govoril. Zakaj Jezus Kr. je sklenil in se svojo krvjo zapečatil bratovsko zvezo vseh ljudi med seboj in vse, kateri so imeli v Njega verovati, je zbral, kakor v eno družino, ki je sv. Cerkev; vseh um in vo'jo je v tako popolno edinost spravil, da morajo biti eno, kakor sta On in Oče eno!
Da se pa ta edinost ohrani, je najviše pastirstvo podelil sv. Petru, apostoljskemu prvaku in je zapovedal, da naj se preseljuje na rimske papeže, njegove naslednike, da namreč udje ostanejo v zvezi z vidno glavo sv. Cerkve, ter se razlija življenje po vsem životu velike družine krščanske. To je dobrota življenja in zdravja, katero sta Vam, ljubljeni sinovi, najbliže za Bogom pridobila sv. Ciril in Metodij, mogočna Vaša apostola.
In res, v devetem stoletji, ko je življenje Slovanov obširno proslovelo, sta se z neverojetno, veliko ljubeznijo vsa žrtvovala duhovnej omiki Vaših prednikov in sta jih v nedolgem času po evangeliju Jezusa Kr. prerodila. Tako se je onim narodom pogodilo, da so bili zedinjeni s tem apostoljskim sedežem, t. j. s tisto skalo, ki je Kristus Gospod hotel, da bodi podlaga Cerkvi in popolnoma nepremagljiva zoper vsaktere človeške in satanove napade. Med Slovani in tem sedežem sv. Petra so se od tistega časa pričele notranje razmere in medsebojna opravila, katerih sam spomin je neizmerno prijeten, zlasti še ta dan in pri Vašej priču-jočnosti. Zakaj tukaj v mestu Rimu sta sveta brata dala odgovor od svojega apostoljskega dela in opravila; tukaj na grobih prvakov apostoljskih sta^s prisego potrdila neomadežano svojo vero ; tukaj sta prejela škofovsko čast in posvečenje. Metodij je bil z najčastitlji-vejšim pismom od rimskega Papeža priporočen, s čigar samega veljavo in voščilom se je vrnil na Moravsko z duhovni in škofi, ki so bili odmenjeni v opravilih du-hovske službe po Vaših okrajinah ga podpirati.
Ciril je apostoljsko službo takrat pričel, ko je Her-zonezom neznane ostanke Klementa I., Našega prednika, našel; le te je nadalje z ljubeznijo in zvestobo hranil in hotel, da naj ga povsod do Rima spremljajo.
In mi ne cenimo za primerljej, da, kakor je bilo tudi Tebi, častitljivi brat, ravnokar drago omeniti, je on v tem mestu umrl, in da je Rimu došla čast, svete ostanke, kakor Cirilove, tako tudi Klementove tako rekoč v enem naročji imeti. Oba preslavna apostola krščanske vere že toliko stoletij vštric v miru Kristusovem počivata, in zdi se, da nas poznejše, mlajše hočeta učiti, kako prisrčna je in naj za vselej ostane složnost Slovanov z rimsko Cerkvijo.
Kmalu pa je zorel tudi sad te potrebne zveze in to v splošni blagor, kakor tudi za Vaša apostola. Zakaj, ko se jima je dogodilo, kar se velikrat pripeti takim, ki se poprimejo velikih reči, da sta zadela na razne pritežnosti in očitanja, sta skusila pomoč, ponudeno od
LISTEK.
Malinov Tine.
Spisal A. S.
Bil je lep pomladanski večer. Mogočni glas zvona je že naznanil pridnim prebivalcem majhne slovenske vasi, da je čas odjenjati od težkega poljskega dela. Solnce je že davno poljubilo zemljo v slovo in večerni mrak je objel širno naravo. Utrujeni delalci so se že vračali iz polja, kjer so marljivo pripravljali njive za pomladansko setev. Tudi proti Malinu je stopal mož krepke postave, srednjih let. Njegov obraz je bil resen in njegovo obnašanje je pričalo, da ga muči neka skrb. Bil je gospodar Malin. —
Malin bil je premožen posestnik v že omenjenej vasici in pobožen kristjan. Njegovo gospodarstvo bilo je v najboljšem redu, in polje je bilo vedno najskrb-nejše obdelano; sploh Malin je bil uzor pravega gospodarja. Tudi njegova žena je bila dobra gospodinja in skrbna odgojiteljica edinega sina Tineta. Tine je bil sicer zal^ in krepek fant, pa njegovo telesno lepoto je žalibog črnila grda navada ponočevanja. Še le 20 let star je že hodil s sprijenimi tovarši vsaki večer na vas, kjer se toliko mladine dušno, pa tudi telesno popači.
tega apostoljskega Stola, posebno sta dosegla milost in pomoč Nikolaja L, Hadrijana II., Janeza VIII. In poznejši papeži, Naši predhodniki, so Slovanom vselej ska-zovali dobro voljno srce. Pisma Vaše zgodovine pričajo, koliko truda so rimski papeži obračali na to, ne samo, da se vera, ampak tudi očitni blagor ohrani pri Vas. Kajti, kar se vselej dogodi, ker moč sv. vere mora imeti neogibno največi vpliv do človeškega življenja in nravnosti, se je pri Vaših očetih še očitnejše in svitlejše razodelo, ker po delovanju Cirila in Metodija ne samo, da so sprejeli katoliško vero, kar je vendar najviše, ampak tudi spodobno nravje in olikane šege v življenju. Tem svojim apostolom se tudi v tem oziru imate veliko zahvaliti, da sta znamenja za Vašo abecedo prva iznašla, da sta največi del sv. pisma v ljudsko besedo pretol-mačila, da sta sv. obrede primerno ljudskemu duhu vravnala. Iz teh vzrokov bode Ciril Metodijevo ime proslavljalo vse potomstvo pri Moravcih, Bohemcih, Bolgarih, Liburnih, Poljcih, Rusinih in pri vseh Slovanih od Adrijanskega morja do zadnje Novogorodske pokrajine.
Ker je tedaj v zedinjenju z rimsko cerkvijo, materjo vseh cerkva, toliko upanje varnosti in toliko dobrot zagotovljenih, toraj si močno prizadevajte, ljubljeni sinovi, da se ta zveza pri Vas ohrani in dan na dan globoče vtrjuje.
Z enodušno molitvijo prosimo sv. Cirila in Metodija, naj blagohotno blagovolita z nebes braniti slovanske narode, ter izprositi od Boga enim stanovitnost, drugim razsvitljenje, da gorečnost medsebojne ljubezni v vseh srcih vnemata, sovraštva, prepire, zavidnosti pa od dedovine Gospodove odvračata. Pred vsem naj Bogu priporočujeta oni narod, ki po številu, mogočnosti in bogastvu ima največo veljavo in kateri ju časti za svoja apostola, ki pa je zvezo pretrgal, po kateri sta ga bila ravno ta apostola zedinila se sv. Petrom in rimsko Stolico.
Kedar se povrne edinost v veri in bodo zagotovljene pravice posameznih dežel, potem še le se bode veliko zanašati na Vaše prizadevanje in moč za razšir-
Njegovi stariši so ga sicer opominjali in prosili, pa vse zaman. Svoje grde navade ni opustil.
Jezen je bil, kakor že omenjeno, Malin, ko se je vračal domov. Domu prišedši, vrgel je motiko, katero je nosil s sabo, na dvorišče, ter odišel v izbo, kjer je pripravljala njegova žena potrebnih rečij za drugi dan
—	nedeljo. »Veš, kaj sem zopet zvedel*, vprašal je ženo srdito. — „Kaj pa, kaj, povej!* silila je žena. »Sinoči bil je med ponočevalci poboj in nekega tujega fanta so ubili, in misli si, tudi najin Tine je bil na vasi...“ — »Naš Tine, oh gorje, gorje nama! Tako milo sem ga sinoči prosila, naj ne hodi na vas in obljubil mi je, da ostane doma. Nu, pa saj pravim, navada je železna srajca, katere še materine solze in prošnje ne razrušijo. O Bog, gotovo se je tudi naš Tine udeležil boja ; sicer mi ni nič pravil danes o tem, pa nekako zamišljen je bil, kar ni dobro znamenje. .Še ni končala uboga mati svojega govora, kar sta stopila dva orožnika v hišo. „Kje imate sina?“ zagromel je njihov neprijazni glas. S strahom se je oglasil Malin, da ni bil doma, da ne vč, kod hodi. »In vi mati?* obrnil se je eden orožnik do žene. Jokaje je pripovedala uboga mati orožniku, da je sin opoldan odišel, pa da ni povedal kam gre. »Je že dobro, ker ga prikrivate, bodete tudi vi kaznovani!“ Izrekši te besede, orožnika odideta. Na dvoru pa njima je prišel Tine nasproti. »Z nama
janje kraljestva Božjega na zemlji: Ker po Božjem sklepu se kaže, da slovanski narod je prihranjen za posebne namene.
Sicer pa, ljubljeni sinovi, povrnite se zdravi in veseli v svojo domačijo; pripovedujte svojim bratom, kar ste v mestu Rimu videli in slišali. Vi bodite priče, da spoznajo vsi, da Naša očetovska dobrotljivost v ljubezni objema vso blagodušno in veliko družino slovanskih narodov in oziroma na to, je najgorečniša želja Našega srca, da naj se z največo vnemo, z nepremagljivo zvestobo katoliške Cerkve držijo in da tudi ne eden naj se ne izgubi iz te presvete ladije, ker, kdor se v njej nahaja, da govorim z besedami Vašega Jeronima, bode poginil v potopu. Naznanite jim apostoljski blagoslov, katerega njim in Vam posameznim in vsem skupaj z največo ljubeznijo podelimo v Gospodu*. — (Glej Družbe sv. Mohorja: „Sv. brata Ciril in Metod*
1.	1885. str. 56.)
NARODNO GOSPODARSTVO.
Zakaj smo ubogi?
(Dalje.)
Še nekaj predlagam! Kdor ni še niti v črno vojno vpisan, ne sme rabiti tobaka! Si pa stopil v 19. leto starosti in črnovojnik postal, si torej vojščak, bori se, če ti je ljubo, tudi z nikotinom, ki je hud strup, skrit v tabačni rastlini, samo glej, da te ta sovražnik ne oslabi in zmaga! —
V	neki amerikanski državi so postavodajalci posebne §.§. napravili, ki mladim ljudem prepovedujejo rabo tobaka. Zakaj pa pri nas ne ? Ali je tu več prostosti, kakor v prosti Ameriki ? To ne ; pač pa Arae-rikanci bolje ločijo škodljivo prostost od dobre! A pri nas, zlasti po mestih, vidiš lahko otroke 7—8 let stare s .,cigaretto“ v ustili — pa kako moško se drže! — In nigdo jim tega ne brani! ?
fant“ zakričala sta orožnika in že sta ga držala ter mu vezala roki. Smrtni strah je popadel sicer neustrašlji-vega fanta in bleda barva se mu je prikazala na sicer rudečem licu. Na orožnikov klic prihitela sta preplašena oče in mati, in sta začela prositi orožnika, naj jima pustita edinega sina. Pa orožnika sta odpeljala Tineta z zvezanimi rokami v zapor. Velika žalost se je vselila sedaj v Malinovo hišo. Oče je opravljal z nekako nejevoljo vsakdanja opravila; mati pa je tiho hodila po kuhinji., Nobenega veselja ni bilo več med njima. Le zvečer sta oba skupaj pobožno pokleknila pred podobo križanega Jezusa, ter sta ga prisrčno prosila, naj jima On pomaga in jima pripelje zopet sina iz zapora na P>avo pot.
Tine je bil pri preiskavi pred sodiščem za krivega spoznan, in je dobil kot morilec neznanega fanta tri leta težke ječe. Počasi so zdaj tekli Tinetu dnevi, zelo dolgi so se mu zdeli tedni in meseci. Posebno pa ga Je vedno vest mučila, češ, ubijalec si, kaj porečejo oče in mati, kaj ljudje ? Sicer si ni bil popolnoma zvest, da je on morilec; zakaj vino ga je bilo tako omamilo dotični večer, da sam ni prav vedel, kaj je delal; pa. o j« gotovo, na vasi je bil in pretepal se je tudi. Ko-necno se je ubogi fant vdal v kruto usodo in smemo v. Božjo voljo; zakaj večkrat ga je slišal čuvaj, kako je zdihovai k Mariji, rekoč: „Ti, Devica,pomagaj
Bom li našteval slabe nasledke tobakarenja pri mladini ? Ljubi mladenič, le sam povej, če tobak kadiš, koliko si več vreden, kakor poprej, ko nisi kadil ? Si li modrejši, si čednejši, si li pridnejši, bogatejši, svetejši postal ? Koliko pogorišč je že tobak napravil ?
Moj ranjki oče, bogaboječ, pravičen mož, je rad kadil. Priporočil mu je bil kadenje zdravnik v mladosti, ne vem zakaj ? Enkrat je stresel ogenj iz pipe pod streho na hiši, enkrat v hlevu. Obakrat je začelo goreti, obakrat so srečno ogenj v prvem začetku drugi zadušili. Hodil je oče, če je le mogel, vsaki dan k sv. maši. Koliko blaga, živine bi bilo zgorelo, če ni bil angelj pomagal ! Kolikrat pa začne zaradi tobaka goreti ? Koliko premoženja je narod zgubil že po tej poti ? — Koliko tudi zdravja ? Zdravniki so nekje sveže meso zdrobili, na mizo postavili in v sobi zraven mize pridno kadili, da bi dokazali vpliv tobačnega strupa. Meso je v kratkem črno postalo. Pes ga ni maral jesti. Ocvrli so to meso. Sedaj je pes sicer jedel, ali hitro poginil. In ti mladi tobakar, kaj meniš, kako vpliva tobak na tvoja še nedorasla pljuča? — Stari, nepoboljšljivi tobakarji! Kadite vsaj tako, kakor vaši prvi učeniki, Indijanci v Ameriki, pred 400 leti ! Imeli so pri svojih lulah 2 cevi (rora), v vsako nosnico so vtaknili eno in skozi usta se jim je valil podvojen dim, Posnemajte vaše prve mojstre, da se bo vsaj mladini do dobrega ognjusil tobak!
Ali pa naj tobak popolnem izgine ? Tudi tobak ima svojo dobro stran, kakor žganje ! Oboje bi morali le lekarnarji (apotekarji) hraniti, v raznih lekih, za razne bolezni; pa ne za zdrave. — Vem, da bo tu kak modrijan z glavo zmajeval, ter se pomilovalno nasmehoval, rekoč: „Kdo pa državi za razne potrebe tiste milijone podeli, katere sedaj od tobaka dobiva ?“ Pač si malo moder modrijan, če te to skrbi! Le pusti, bodo že drugi to poskrbeli. Ti ljubi najpoprej samega sebe ! Ne spuščaj denarja v zrak, ne spijuvaj zdravja po tleh! Ako že hočeš v svojo hudo škodo davek plačevati, ga boš še ložej brez svoje škode!
meni, da voljno prenašam križ, katerega sem prejel vsled svoje nepokorščine proti dobrim starišem; če pa nisem ubijalec, izprosi mi, da pride moja nedolžnost na dan!* Tem zdihljejem so sledile molitve. Tako si je lajšal Tine dolgi mesec svoj revni stan.
Ljudje so bili vsi enega mnenja, da je Tine morilec in privoščili so mu ostro kazen, češ, zakaj pa je hodil na vas. Le njegova oče in mati še nista bila popolnoma prepričana o Tinetovej krivdi. Upala sta še vedno, da je njihov sin nedolžen, in da se jima v kratkem zopet povrne.
*
*	*
Bilo je lepo pomladansko jutro. Solnce je veličastno vshajalo in razveselilo svojim prihodom omlajeno naravo. Tam po cesti pa se je bližal mestu zamišljen in nekako otožen mladenič. Ni mu bilo mar za petje ptic, ne za krasoto narave. Osorno je stopal po mestu in jo krenil naravnost na sodišče. Tam so bili gospodje sodniki zbrani okoli velike mize, ko je vstopil fant. Stražnik ga je hitro zavrnil, češ, zdaj ne sme razun sodnikov nihče notri biti. Pa mladenič mu je odločno odgovoril: Pustite me k sodnikom, da odložim pred njimi težki kamen, ki mi teži srce. Po teh besedah se je približal mladenič sodnikom in jih nagovoril: „Go-spodje sodniki, ki ste obsodili Malinovega Tineta po
Živel je slovenski rod tolika časa brez tobaka, zakaj bi ne smel nazadovati, ter se v breztobačno dobo vrniti? Ali mu je tobak prinesel več zdravja, več premoženja ? Kakšen dobiček mu je dal ta amerikanski strup ? — Živelo tedaj tudi tu nazadnjaštvo, živelo mračnjaštvo, kjer se ne svitle žveplenke, se ne lesketajo prižgane smodke in pipe! Živila reakcija! —
Sicer pa, gospod urednik, niti povedati ne morem kakšen nazadnjak sem. Nazaj, nazaj bi rad vpil povsod in vsim !
Nazaj, nazaj! pravim tudi krčmarjem in pivcem. Nazaj v tiste srečno čase, ko so bile krčme le za popotnike, za okrepčanje oddaljenih obiskovalcev službe božje, sploh za res potrebne ljudi. Danes je veliko krčem za potrebne — krčmarje ! Prosijo dovoljenja točit vino, točit žganje, da bi popotne okrepčali ? Ali, kaj še ! I)a bi sami sebe okrepčali, nepotrebne nalivali, šibkim glavam pamet, denar in premoženje izbijali!
Krčmarji so narodnega blagostanja mesarji! V krčmah je borza (kupčijška hiša) kmetij.
V	neki krčmi ležal je zvečer vinjen mož na peči; a spal ni. Domačega krčmarja pride obiskat sosedni kot svojega obrtnega (ali odrtnega ?) tovariša. „Temu na peči“, pravi eden „lahko dava še piti. Ima še lepo ne-zadolženo njivico*.
Slišal je revež na peči! Tako se je streznil, da je do smrti — le sam svojo njivo užival! Koliko jih je pa tako srečnih ? Koliko pijancev se spreobrne ? Dokler kaj premore, „birt vedno še kredo zanj ima“.
Vzemimo splošno in posamezno prikazen v naši slovenski domovini iz zadnjih 50 let!
Glejmo prijazno dolino, obraščeno z gostim drevjem ! Po dolini se še v deževji le mal potok vije. Zadovoljnost, denar po hišah! Pride pa čuden svetnik, ki je videl že Pariz. Ima več imen. Recimo mu liberalizem.
„ Juhhe ! Živela prostost, enakost, bratovstvo!
»Duhovnik naj le v cirkvi (ne cerkvi) uči stare svoje nauke!
»Mi smo prosti! Imamo tudi mi »človeške pravice"!
nedolžnem v zapor, poslušajte: Jaz sem morilec in ne on. Mene zaprite ali umorite, njega pa izpustite.11 Čudno so donele te besede sodnikom na ušesa. Preiska-vali §o zopet na novo, in res, mladenič, ki se je sam ovadil, bil je kot ubijalec v zapor odpeljan, Tine pa izpuščen.
Z veseljem je pozdravil prosti zrak, ko je prišel iz temne ječe; pa kljnbu temu veselju ni pozabil na Boga in Marijo; zakaj trdno je bil prepričan, da sta mu le Ona pomagala in ga rešila iz zapora. Predno je ostavil mesto, šel je torej v Marijno cerkev, ter se je prisrčno zahvalil za to milost, ter obljubil, popolno svoje življenje poboljšati. Iz cerkve se je z potolaženim srcem napotil — domov. Solnce je že gorko pripekalo in naznanjalo, da se že bliža poldnevu, ko je stopil Tine v svojo rojstno hišo. Z nepopisljivim veseljem se je oklenila mati svojega sinčeka, ko ji je ta veselo novico sporočil, da je nedolžen in prost ječe. Tudi oče si je brisal solzne oči. Tine pa je obljuboval, da ne bode več žalil dobrih starišev z grdim ponočevanjem. In to obljubo je tudi spokorni sin vestno izpolnjeval; mikalo ga je sicer v lepih večerih glasno petje njegovih tovarišev na vas, pa ni se udal. Pomagal je zopet pridno svojim starišem in jim je delal veselje.
Pa to veselje je imelo kratek obstanek. Komaj je preteklo šestdeset dni, pozvan je bil Tine k vojakom.
»Kaj smo zagrešili, da bi se nič ne veselili ?“ —
Liberalizem je tudi gozde oprosui. Šel je hlod za hlodom gledat osrečeni svet. Za skupljeni denar so pa »razsvitljeni narodnjaki* cele nedelje in praznike popivali, svoj trebuh »molili*. Oznanovalci božje besede so bili vsim obrisnica. — Ali božja beseda ostane vekomaj ! Za čudnim svetnikom, liberalizmom, že hodi birič, hodijo „drbanti“ (uradni pismonoše), hodijo c. kr. orožniki, katere je moral sam liberalizem ustvariti, da ni vse liberalno znorelo.
Zakaj niso poslali za tem čudnim svetnikom tudi spretnih delavcev, ki bi bili rodovitno prst ustavili ? Tudi ta namreč je prosta postala, ter je šla gledat, kako uživa človeški rod svoje »pravice11.
Ko je denar tekel, bila je za vsakim gričem krčma.
»Le pijmo ga, vsaj gozdi še rastejo!* Denar in gozd sta šla za francozkim svetnikom, krčme so šle, ostala je le ena ali dve.
Navada močit grlo z vinom, mesto z vodo in mlekom je pa le ostala, ker navada je železna srajca.
Za gozdom je šel vrt, je šla njiva, senožet. Kaj je bilo čudnega, ako se je tudi pijanec zvalil za njimi ?
Najlepše kmetije, najpremožnejše hiše je nezmernost požrla !
V	nogovicah ni tolarjev, v družinah ni zadovoljnosti, v hlevu ni živine, v kletih ne blaga. Po gričih ni drevja, po hribih ni rodovitne prsti. Skalnata rebra je pustil liberalizem in razdirajoče hudournike!
To je »prikazen* v narodnem gospodarstvu zadnjih 50 let posamezna, pa tudi splošna, ker enakih dolin je vse polno. —
Gospod urednik, zašel sem v preveliki gorečnosti že v 4 vzrok sirotenja našega • pomanjkanje žive vere; pa naj bo, bom pa tam krajši !
Daljo prih.)
—'(§>—
Zopet grozni udarec za njega in njegove stariše. Pa pomagati si niso mogli. Postavo, katera je tiste čase vsakega mladeniča vezala, je moral tudi Tine ubogati. In tako se je poslovil žalostni sin nekega jutra od žalujočih starišev.
Tine je bil, dospevši v mesto, z drugimi tovariši daleč odpeljan. Ko je vlak zapuščal milo slovensko domovino, se je napolnilo fantu srce žalosti in otožnosti in nehote je vzdihnil: Zdrava bodi očetnjava; njegovi tovariši pa so mu pritrdili z otožnim petjem. Ko je obstal vlak v tujem mestu, čudili so se naši slovenski rojaki novemu kraju in navadam ondotnih ljudi. Pa dolgo niso imeli časa vse to občudovati; zakaj že po desetdnevnem bivanju bili so vsi vojaki pozvani v vojsko zoper Turke.
Kakor strela je zadela ta novica vojake, posebno pa novince, med katerimi je bil tudi Tine. S strahom, pa vdani v voljo Božjo odpeljali so se konečno naši mladeniči, kamor jih je klical svitli vladar. Hud boj se je pričel in mnogo je bilo ranjenih; drugih pa so se lotile različne bolezni, vsled hitre premembe ozračja. Med ranjenci je bil tudi naš Tine. Sovražnikova kroglja ga je nadela v levo nogo, in rana je bila, kakor je zdravnik zatrjeval, zelo nevarna. Vest o boju se je kmalu raznesla po vsej slovenski domovini. In tudi Malin je že mnogo slišal o boju, pa kaj določnega posebno o sinu
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dunaj. Državni zbor je do 3. t. ra. imel počitnice. Iz njegovega delovanja pred Velikonočnimi prazniki zanimiva je za naše kraje razprava v budgetnera odseku o šolstvu in o justičnih razmerah v Primorju. Dr. Gregorčič je tožil, da vkljub tolikim prošnjam, Utokom in razpravam tržaški in goriški Slovenci še sedaj nimajo potrebnih slovenskih šol. Povedal je, da je v Istri še kakih 20.000 otrok za šolo sposobnih, ki je ne obiskujejo največ zato, ker je nimajo, in da je mnogo šol v Primorju, katere obiskujejo večinoma ali izključno hrvatski otroci, v kojih se pa poučuje v italijanskem jeziku, in zato ne morejo napredovati, kakor bi napredovali, če bi bil učni jezik njih materni jezik. Minister Madejsky je priznal, da je v ljudskih šolah treba podučevati v maternem jeziku. O jeziku najprej določuje deželna šolska oblast, zaslišavši one, koji vzdržujejo šolo. Ako so ti odloki nepravični, in ako se oni, kojim se zgodi krivica, pritožijo na ministerstvo, ki gotovo vstreže njihovim željam. (Pritoževanje je vsekako nadležna reč, vendar ta trditev ministrova tudi tržaškim Slovencem daje upanje, da morebiti katerikrat pridejo do svojih pravic zastran slovenskih šol v Trstu). Isti poslanec se je pritoževal, da najviše sodišče na slovanske pritožbe izdaja nemške ali italijanske razsodbe; in je zahteval, naj pravosodno ministerstvo skrbi, da si vzgoji sodnih uradnikov, popolnoma veščih slovenskemu jeziku; naj imajo sodišča slovenske oziroma hr-vatske tiskovine za vse zadeve; naj se porotna sodišča tako sestavljajo, da bodo porotniki poznali slovenski, oziroma hrvatski jezik. Minister Schbnborn je odgovoril, da se vrhovno sodišče dozdaj ni moglo tako urediti, ali sčasoma pride tudi do tega; da bo nastojal, da bodo imeli prihodnji sodni uradniki priložnost se vsposobiti v slovenskem jeziku; da je zastran slovenskih in hr-vatskih tiskovin že opetovano izdal ukaze; in da je
ni mogel zvedeti. Nekega dne	pa je	dobil	nenadoma
pismo	od sina. Naglo	je odprl	in radovedno	čital.	Ko
pa je zvedel žalostno novico o sinu, da je nevarno ranjen, se je prestrašil, mater so pa solze polile.
*
*	*
Tine je polagoma s pomočjo spretnega zdravnika ozdravil in že je štel dneve, kedaj se bode zopet vrnil v ljubi domači kraj; zakaj mir je bil sklenjen.
Bil je lep jesenski večer. Ptički so že poskrili glavice v mehkem perju ; na nebu je svetila luna obdana od neštevilnih zvezd. Po cesti so pa še korakali sejmarji, ki so	se pozno vrnili	iz mesta	domov.	Tudi	Malin	se
je bil	podal danes na	semenj v mesto,	da bi	kupil	vo-
ličku, ki ga je doma izredil, lepega vrstnika. Ko je tako stopal med nemirno živino, ne da bi našel volička, nagovoril ga je nenadoma stari prijatelj Martinek. Pričela sta se prijazno pogovarjati; konečno pa sta jo zavila v krčmo. Med živahnim pogovarjanjem povedal je Martinek Malimi veselo novico, rekoč: .Malin, bodi vesel, tvoj Tine je popolnoma ozdravil in se zopet vrne domov; danes mi je pisal moj Milko, da se v kratkem zopet vidimo*. „Je li mogoče ?“ vskliknil je veseli Malin, »saj pravim, molitev še le kaj pomaga!* Konečno sta se prijatelja pozno v noč razišla. Malin hitel je narav-
že zaukazal prizivnemu sodišču v Trstu, naj skrbi za to, da bodo porotniki v Trstu, Gorici in Rovinju vešči slovenskemu, oziroma hrvatskemu jeziku. — Dne 28. marča se je podpisala začasna trgovinska pogodba med Avstrijo in Rusko v nadi, da se skoro sklene definitivna pogodba.
Opatija. Dne 29. marča je prišel Nj. Vel. cesar semkaj. Vsprejem bil je po vsej črti sijajen. Hrvatje tega okraja so navdušenim načinom pokazali svojo udanost premil, vladarju. Povsodi je neštevilna množica pozdravljala prišedšega cesarja z navdušenimi živio-klici, in mnoge hrvatske in slovenske zastave pričale so, koji narod biva okoli Opatije.
O	g e r s k a. Umrl je zloglasni Košut v Torinu dne 20. marča, star 92 let. V letu 1848. je bil vodja punta na Ogrskem in je v narodnem zboru v Debrečinu razglasil Ogrsko kot neodvisno državo, ko je bil punt zadušen, je pobegnil in se slednič nastanil v Italiji, kjer je dočakal smrt. Bil je kalvinske vere in je še v najnovejšem času spodbujal Madjare naj glasujejo za civilni zakon in druge proti cerkvi od vlade naperjene postave. Razumi se, da ga madjarski liberalci proslavljajo kot največega rodoljuba. Njegovo mrtvo truplo prepeljali so iz Turina v Budimpešto, kjer so ga pokopali na mestne stroške.
H r v a t s k a. Profesor D.r Brezstyensky, temeljit učenjak, kremenit značaj, še v najboljših letih in priljubljen pri akademični mladini, je umirovljen. „Obzor“ pravi, da zato, ker je klerikalec in član izvrševalnega odseka združenih opozicijonalnih strank. — Za nadškofa v Zagrebu je imenovan D.r Juraj Posilovič, do sedaj škof Senjski.
Vnanje države.
F r a n c o s k o. Časopisi zahtevajo, naj se za anarhiste vpeljajo vojaška sodišča, ker jim civilna obla-stva niso kos. Mislimo, da tudi vojaška sila tukaj ne bo dosti opravila. Proti anarhizmu se bodete obnesli le dve sredstvi, utrjenje verskega čuta mej ljudstvom in
nost po stranski poti, ki pelje skozi temni gozd, domov. Veselje, da se mu sin zopet povrne, mu je dajalo pogum in vedno hitreje je korakal, da bi tem prej tudi ženi povedal veselo novico.
Tu začuje korake prihajajočega potnika; ustavi se in posluša; vedno bliže prihajajo. Kmalu stoji pred Malinom sredi gozda neznan človek čvrste postave. — „Hvaljen bodi Jezus Kristus11 pozdravi neznan prišlec. „Amen na veke* odzdravi Malin; pa komaj je nekoliko bolj uprl svoje oči v neznanega človeka, objame ga radostno in usklikne: „moj Tine!* Enako tudi Tine — on namreč je bil — objame očeta in srčno pozdravi. Polna radosti hitita, kolikor je bilo po slabi poti mogoče, proti domu, kjer najdeta Malinovko klečečo pred podobo Križanega. Molila je za moža in sina. Kdo naj popiše materino radost, ko je zopet objeia svojega sina !
Tine se je bil ves spremenil; postal je značajen mladeneč, ki se je skrbno ogibal slabih tovarišev, da ne bi zopet zašel v nesrečo; skušnja gaje bila izučila. Pridno je delal, ter pomagal svojim starišem, in Bog mu je dal srečo, ker se je vestno trudil, da popravi starišem žalost, katero jim je bil zakrivil z nekdanjo nepokorščino.
umne socijalne reforme. Dokler se državniki ne poprimejo teh dveh sredstev, bo ves njih trud zastonj. —
V	vasi Zabien se je med pridigo pri cerkvenem shodu razletela bomba napolnjena s smodnikom. Ljudje so v strahu bežali iz cerkve in se jih je v gnječi mnogo poškodovalo.
Predsedniku Carnotu je avstrijski cesar podelil veliki križec Štefanovega reda.
Španjsko. Domačini na Filipinskem otoku Min-danas so napadli španjsko vojsko. Ubitih je 200 in mnogo ranjenih na obeh straneh.
Rusija in Nemčija ste si močno zbližali, odkar sa je v državnem zboru odobrila trgovska pogodba. Ruski car je izrekel željo, naj bi se mej Nemčijo in Rusijo doseglo popolno sporazumljenje.
Laško. Finančno vprašanje še zmiraj dela preglavico vladi. Odsek se upira novim davkom, za primerno pokritje pa tudi ne skrbi. Varčevati bi hotel le pri vojni, čemur se pa vlada upira z vso odločnostjo. Crispi pa le tuhta, kako bi se znebil te zbornice, ker mu ž njo ni moč vladati.
S r p s k o. Škofijska sinoda je razveljavila zakonsko ločitev kraljevih starišev in proglasila, da je zakon veljaven.
Č r n a g o r a. Albanci so ubili nekega Črnogorca. Sorodniki in prijatelji umorjenčevi napadli so vsled tega Albance, in bil je hud boj, v katerem je na obeh straneh padlo več mrtvih.
Bolgarsko. Knez je pomilostil metropolita Klementa.
Cerkev in šola.
Duhovne vaje v Trsta.
Sv. Misijon, vršil seje nekako bolj skrivaj od 10. do 19. marča v župni cerkvi sv. Jakoba v Trstu; vodil ga je občeznani goreči govornik o. Fr. Doljak D. J. Pravimo, da se je vršil nekako skrivaj, ker se ta toli važna in pomenljiva stvar ni pravočasno in zadostno objavila med katoliškimi Slovenci v Trstu; menimo namreč, da če tudi je bil sv. misijon najprvo namenjen za slovenske pribivalce v župniji sv. Jakoba, vendar bi neškodovalo, ako bi tudi iz družili delov mesta katoliški Slovenci se vdeležili enega ali več navdušenih govorov č. g. misijonarja. Zato pa čujemo, da vdeležba pri govorih ni bila v tolikej meri, kakor se je pričakovalo, ter da ni niti od daleč dosegla onega ogromnega števila, v kojem se je slovensko ljudstvo pred 16 leti vdeležilo duhovnih vaj istega č. g, misijonarja. Uzrok, da vdeležba ni bila tako obilna, je bil poleg že navedenega tudi ta, bližnje kmečko ljudstvo ni moglo lahko prihajati radi poljskih del, zlasti pa obča nemarnost za bogoslužne vaje, ki se je — žal !
—	polotila v Trstu tudi mnogih slovenskih katoličanov, dasi bi sicer lahko drugim v tem pogledu lahko služili v uzgled. Odtujen je delavec v mestu svojemu duhovnemu pastirju in ne spolnuje več z ono gorečnostjo svojih verskih dolžnosti, kakor tačas, koje še bival daleč od mesta v rojstni vasi. Da, da, mestni zrak in prah ne okuži samo pljuč, ampak tudi srce in dušo !
Naš poročevalec nam piše, da je bilo pri teh duhovnih vajah možkih komaj pičla tretjina vseh poslušalcev. Od druge strani smo culi, da ni bila cerkev
nobenkrat polna poslušalcev, in vendar vemo, da se po drugih mestih, ki so veliko manjša od Trsta, o tacih prilikah ljudstva kar tare v cerkvah, ki niso manjše od župnijske sv. Jakoba. To je žalostno znamenje za Trst, znamenje, ki pomeni nravni propad prebivalstva v verskem pogledu. Ali naj mar kat. duhovnik zapusti leco ter gre oznanovat besedo božjo po javnih shodih v gledišču, plesišču in krčmah ? Tu bi bila beseda božja res na pravem mestu, ker ljudje, ki tu sem zahajajo, so je navadno največ potrebni; pa uverjeni smo, da ako bi se prikazal duhovnik na takem kraju, bi tudi tu pred njim bežali, kakor pred črno pošastjo ali bi ga kamnjali, zakaj kdor ni iz Boga, besede božje m posluša.
To žalostno znamenje nam pa tudi jasno kaže, kako važno in težko nalogo ima kat. duhovništvo v Trstu, kako sveto dolžnost ima napeti vse moči, da se vzbudi ljudstvo iz verskega spanja k novemu življenju! Tega pa ni mogoče doseči samo z navadnimi pridigami v cerkvah, ker je tu zbrana navadno le mala peščica vernih poslušalcev, kojim beseda božja ni toliko potrebna, kakor oni veliki večini, ki ostane zunaj cerkve. Duhovnik toraj mora v javnost, med ljudstvo, da reši, kar se rešiti da ! Ravno zato pa se nam dozdeva jako neumesten strah nekaterih pred javnostjo, zlasti pred posvetno oblastjo ; aposteljni niso delali tako ! Da je treba s posvetno oblastjo v miru živeti, je res, pa to v toliko, kolikor nam dopušča sv. dolžnost naložena nam od Kristusa, ko je rekel: „ Pojte po vsem svetu in ozna-nujte evangelij vsem stvarem“.
Sicer pa iz srca želimo, da bi dobro seme, katero je sejal č. g. misijonar v srca svojih poslušalcev v cerkvi sv. Jakoba, prav obilni sad rodilo, in da bi ta sad ostal. Posebno pa izrekamo tu srčno željo, da bi se v Trstu bolj pogostoma po vseh župnijskih cerkvah vršile duhovne vaje ne samo za Slovence, ampak tudi za Italijane, ki jih niso nič manj potrebni. —
Verska šola.
Na belo nedeljo se je vršil občni zbor kat. šolskega društva na Dunaju. Največje dvorane, koje so na Dunaju dobiti, so se skazale pretesne zavoljo nenadno obilnega števila udeležencev. Prvemu zborovanju je predsedoval dr. Porzer, drugemu dr. Sclnvarz. Vse govore raznih odličnih govornikov prešinjala je jedna misel, da je avstrijskim narodom verska šola neizogibno potrebna. Odlikovala sta se govora dr. Sclnvarza in princa Liechtensteina. Dal Bog, da bi se tu izražene zahteve kmalu dejansko uresničile, da bi se pričel kmalu po vsej Avstriji preporod šolstva na podlagi krščanskih načel, da bi že nehal brezverski lažiliberalizem odtu-jevati katoliško mladino katoliški Cerkvi!
Konferencije avstrijskih Škofov
na Dunaju so se zopet pričele 2. aprila. Zbrani so malone vsi avstrijski škofje, predseduje pa kardinal Sclionborn. Sv. Oče so poslali apostolski blagoslov, da bi posvetovanje rodilo obilo dobrega sadu. Mej drugim bo pri tem posvetovanju menda zaključeno in določeno vprašanje o katoliškem katekizmu za ljudske šole.
Dve (logodbici.
Veliki petek. — Bilo je pred dobrimi 40 leti. Delali so delavci podlago sedanjemu veličastnemu mostu, čez katerega gre železnica mimo Borovnice na Kranjskem. Mej delavci je bil tudi neki Karol iz Ljubljane, ki se ni dosti menil za božje in cerkvene zapovedi. Tovariši so ga svarili pa se ni dosti menil za to.
Bilo je veliki petek. To je dan, ko se vsak kristjan zdrži mesnih jedi. V istem času pa so postno zapoved sploh bolje spolnovali nego sedaj. Naš Karol si opoldne napravi ogenj, da si skuha kosilo. „Danes bom pa žgance skuhal in jih se slanino zabelil; boste videli, da bodo dobri", reče tovarišem. Tega mu tovariši niso verjeli.
Karol je ostal pri tem. Skuhal je žgance. Slanine je narezal v ponev in del na žerjavico — toda zabeljenih žgancev — ni jedel. Pri tem delu ga je napadla bolezen in moral se je vleči. Bilo mu je vedno huje. Popoldne poslal je po spovednika. Čez par dni so ga pokopali.
Ta dogodek je na druge tovariše napravil poseben vtis. Ljudje so sploh govorili, da ga je Bog kaznoval, ker se je na Veliki petek iz posta norčeval. —
Fohujšljivec. — Ko so pred 40. leti delali železniški most pri Borovnici, bilo je mnogo delavcev dobrih in še več hudobnih. Most so delali skoro sedem let. Marsikaj se je tam zgodilo, česar pa ne bom opisoval. Povem le en dogodek k prejšnjemu.
Bil je v kamnolomu velik človek. To je prav, kaj ne; a škoda, daje imel zelo grdo strast. Kadar je prišel v kako hišo, morali so stariši otroke iz hiše poslati, tako umazano in grdo je govoril. Bog zna, koliko nedolžnih je bil že z jezikom polnijšal!
Nekega večera poklicali so duhovnika v bolnišnico. Na bolniški postelji ležal je omenjeni mož-pohujšljivec. Spovedal se je, ko pa ga je hotel duhovem obhajati ni hotel ust odpreti. Duhovnik pomiga oskrbniku naj se on prepriča, se li zaveda bolnik ali ne. Oskrbnik pravi, da se zaveda. Ko duhovnik ponudi bolniku sv. hostjo, ta zopet noče ust odpreti. Oskrbnik ga pogleda in potrese za nogo. Bolnik vzame sv. hostjo v usta, pa je ne zavžije. Duhovnik ga gleda. Bolnik pa hoče sv. hostjo izpljuniti iz ust. Duhovnika pretrese mraz, prime brž sv. hostjo, jo spravi v ciborij in se žalosten vrne.
Drugo jutro pa je prišel oskrbnik povedati, da je čudni bolnik umrl. V vsej bolnišnici vladal je po noči strah radi tega dogodka.
Ne sodimo. Vendar pa se nam dozdeva, da jezik, ki je toliko preklinjal in toliko nedolžnih pohujšal ni mogel sv. hostje sprejeti in zavžiti.
Te dve dogodbici povedal mi je moj oče. ki je bil sam priča.
I. K—le.
—v|>—
DOPISI.
Iz hribov. (Iz. dop.) Prosim Vas, g. urednik, blagovolite sprejeti sledeči dobrovoljni svet. Sami priznate, da „Pr. L.“ je majhen in skrajno ponižen in ne želi nikomur hudega, pač pa si prizadeva koristiti dobri stvari.
Da ima „Pr. L.“ mnogo nasprotnikov, je tudi z»ano. Zato je silno nevarno, — ako boste težki voz osebnostij za druge — vozili. V osebnih bojih trpijo največ katoliški listi; nasprotni pa žanjejo.
Po osebah— se sodi katoliška stranka in nje na-ee*a. Ni je večje neprevidnosti, ako se katoliški list Poteguje za osobe — dvomljive vrednosti in značaj-°sti. v tem boju trpi prav „vera“‘ največ.
1	, trdega osebnega boja, verjemite mi, odnesli .sil-0 ave glave možje „kat. stranke“. „Kjer Te ne li ne praskaj se“ pravi narodni pregovor.
Hočete, da bode „Pr. L.“ uspeval, pustite goriške osebne prepire na strani ter zvesto služeč kat. načelom, težite po miru in spravi.
S tem bode „Pr. L.* rešil katoliško čast, in pri-hodnjost mu je zagotovljena.
Skušnja zadnjih let bodi Vam v svarilen izgled.
Poglejte, kako se obračajo katoličani od onih kat. listov, ki zagovarjajo o^ebe — dvomljive vrednosti!
Liberalci jim vse hudo očitajo, da jim ni mar za vero, ne za načela, pač pa za osebe, da pod kat. plaščem skrivajo grde sebične namene. Dotični kat. listi morajo umolkniti in vse psovke požreti, dočim drugi kat. listi, ki zagovarjajo le osebe odkritosrčne odločnosti, može značajne, dosledne v svojem delovanju, ne iščoče toliko svojih koristij, nego koristij tlačenega ljudstva, ti listi uživajo zaupanje in spoštovanje.
Nadejani se, da, boste uvaževali te vrstice, koje Vam piše	Prijatelj.
(Op. uredil. Objavili smo ta dopis, ker se strinjamo z nazori v njem izraženimi ter želimo, da bi se v bodoči naši p. n. gg. dopisovalci kolikor moč izogibali osebnostim zlasti na političnem polju, kjer resnično prevladuje strast. Ako pa hočete na vsak način imeti osobne prepire, tedaj.....................)
Novice iz raznih krajev.
Konfiskacija. Našega lista št. 7. je bila zasežena radi članka .Goriške razmer e“.
Nov list, v katoliškem duhu vrejevan, je začel s 1. aprilom izhajati v Trstu v italijaskem jeziku z imenom ,11 Popolo“. Glede na osebe, ki so to težavno delo pričele, se nadejamo, da bode list v vsakem pogledu dober in pravičen; zato mu želimo mnogo vspeha in obilnega blagoslova božjega ! Škoda, da se ni tak list v Trstu ustanovil že pred 20 leti; morda bi sedaj ne imel toliko pogubnega upliva laži-liberalni Izrael! —
Častnim kanonikom je imenovan preč. g. Janez WoIf, župnik pri sv. Ignaciju vv Gorici in preč. g. dekan korminski, Anton Zernitz. Čestitamo!
Duhovniške vesti. Č. g. Ivan Kodermac, kapelan ločniški je imenovan vikarjem na otoku Morosini. — G. g. Evgen Jordan, doslej provizor v Ronkali, pride na mesto prejšnega. — 10. t. m. bil je nameščen č. g. Andrej Pavlica kot stolni vikar v Gorici. — Č. g. Ivan Rojec, kapelan solkanski je premeščen v Bilje za kaplana in vikarijskega provizorja.
Novo okrožnico so izdali sv. Oče Leon XIII. do poljskih škofov, o katerej bomo drugič obširnejše poročali.
Zagrebški nadškof je po tolikem času vendar enkrat imenovan in sicer dr. Juraj Posilovič sedaj škof v Senju. Tako je naposled vendar zmagala pravična stvar, in Zagrebška škofija dobila za nadškofa moža, o kojem se smemo nadejati, da bode v vsakem pogledu kot uzoren vladika skrbel za večno in časno blaginjo katoliških Hrvatov.
Princesinja Klementina, hči belgijskega kralja, sestra cesaričine-vdove Štefanije, namerja vstopiti v samostan, ter si je baje izbrala .zato nek samostan v Avstriji.
Na veliki četrtek so se premil, gospod škof Dr. Glavina počutili nekoliko slabotne, da si niso upali sami dovršiti dolzega sv. opravila v stolni cerkvi. Zato pa se je letos sv. Olje za tržaško škofijo blagoslovilo v Gorici.
Iz Trsta. Mestni svet je o važni zadevi pokopališča pri sv. Ani sklenil, naj se stavbinega odseka predlog gledč razpisa natečaja za načrt notranje oblike in okrašenja pokopališča vrne odseku v popolnitev z dodatkom, da mestna delegacija takoj odredi, kar je potrebno za pokopavanje mrličev na novem prostoru. —
V	seji dne 20. marca je sklenil, da dostojno proslavi 50. obletnico vladanja Njeg. Veličanstva cesarja, ter mestni delegaciji nalaga, da pravočasno predloži konkretne predloge. V isti seji je gledč dotične naredbe namestništvene z dnč 31. avgusta 1893. sklenil, da ne namesti posebnih voditeljev za italijanske vsporednice na ljudskih šolali v Barkovljah, Rojanu in Skednju, ker ni v to obvezan po postavi in ker tako nameščenje ni potrebno. — V seji dnč 28. marca je sklenil, v naj se odloži razprava o razširjenju ljudske šole v Skednju, dokler ne končajo poizvedovanja o prošnji prebivalcev v sv. Mar. Magd. za ustanovitev posebne šole v istem okraiu. Mestnim učiteljem in učiteljicam I. razreda se poviša plača za 50 gld. in vravna se promaknjenje učiteljev III. razreda tako, da moreti dve tretjini (namesto dve, kakor dosedaj) prestopiti v II. razred. Prošnja učiteljev v Barkovljah, Rojanu in Skednju, da bi se stavili v isti plačilni red z mestnimi učitelji, se zavrže.
Nenadna smrt je zadela 28-letnega kurjača pri državni železnici Ivana Primožič, ko se peljal z vlakom iz Trsta v Herpelje. Na postaji v Borštu so brzojavno poklicali zdravnika dr. Mandiča, ki je pa našel Primožiča že mrtvega. Vneli so se mu menda možgani. Zapustil je vdovo z dvema otročičema. Da bi vsaj vboga vdova dobila kaj zdatne podpore za-se in otroka!
Pri komercijalnl banki v Trstu je ,,pofulil“ blagajničar Iv. Contento okroglih 52.000 gld. in — zginil. Pravijo, da je pobegnil na otok Krf (Corfu), kjer imajo te vrste ljudje varno zavetišče, ker jih grška vlada ne izroči dotičnim državam. Zares čudna ta mednarodna pravica, da smejo kje na svetu taki ptiči tako prosto letati, da jim nigdo ne more do živega. Pa čudno je tudi, da je bil Contento celih 32 let blagajničar pri komercijalni banki, in nigdo ni opazil kakega izneverjenja; saj menda vendar ni uzel vseh 52.000 gld. v enem dnevu ? ! —
V	Ricmanjih se je sešla dne 19. marca velika množica pobožnih romarjev; pri sv. Spovedi in sv. Obhajilu jih je bilo blizu 1000. Sv. opravilo se je vršilo v lepem redu. Slovesni govor je imel preč. g. kanonik J. Križman, ki je v jedrnatih besedah razlagal krasne čednosti velikega svetnika, sv. Jožefa, ter vnemal verne poslušalce, da bi jih posnemali. Slovesno sv. mašo je pel vlč. g. J. dr. Ivanič, škofijski kancelar. V povzdigo slavnosti je mnogo pripomogel tudi novi pevski zbor, ki se je nedavno ustanovil v Ricmanjih, ter ta dan pokazal, da smemo gojiti o njem najboljše nade.
Slap na Tolminskem Zdaj še le spoznavajo ljudje, kako neprikladen je poštni urad v Dol. Tribuši. Dva trgovca nogovic in sploh pletarstva imamo tu, ki sta jedina v celem tolm. glavarstvu, ker ta obrt je omejena le na občine idrijske doline in štviško gorske planote. Ta dva trgovca morata pakete nogovic pošiljati v eno uro oddaljeno Tribušo, od koder se po tem zopet pripeljejo na Slap i dalje.vV desetih letih so trije trgovci tri nove hiše sezidali. Oe bi druzega ne bilo, to dovolj jasno spričuje, ali je potreben poštni urad na Slapu.
Za slovensko Alojzijevišče v Gorici so darovali: P. n. gg. M. Jonko, velepos. gld. 100, Zucchiati, žup-
nik gld. 10, Marinič, župnik gld. 6, Jožef Kodelja, župnik gld. 5, G. Alojzij Makovec je nabral na Berjah* gld. 5, slavni občini: Rihenberg za 1. 1894. gld. 36, Černiče gld. 27 kr. 75, Slavni deželni zbor v Gorici gld. 150, Gospa Nau v Kobaridu gld. 2, Kacafura, učitelj gld. 1. Hvala ! Mnogo požrtvovalnih posnemate.jev!
Mavrica po noči. Na veliki četrtek po „Zdrava Marija" se je deloma zjasnilo na južni strani od Gorice s6 sivimi oblaki pepreženo nebo, posijal je mesec in vsled lomlenja bledih luninih žarkov v dežnih kapljicah, okrasil je nebo s6 svitlo-belkastim pasom. Vse običajne barve spojile so se v svitlo-belo. Ne običajna nočna prikazen.
V	Ospu (pri Kopru) so se neki vročekrvni fantalini iz Mačkolj in Ospa na velikonočno nedeljo med seboj sprli in stepli ; eden njih je neki dobro skupil. Res sramota, da se tako svet in imeniten dan skruni s takimi grdimi čini. Se mar to pravi posvečevati dni Gospodove ? —
Iz Bilj. V soboto dne 17. m. m. peljal seje naš cerkovnik v Gorico s svojo sestro in svojim svakom. Pri-sedši od ženske bolnišnice sem hotel se je vstaviti v Gorici pri „zvezdi“. Ker je pa pot navzdol, ni mogel tako hitro zavoziti, na kar je voz vdaril konja za noge, da se je splašil ter dirjal proti cerkvici sv. Antona, kjer se je voz prevrnil. Cerkovnik si je roko in nogo močno zvil ter se zdravi v bolnišnici; svak njegov se je le lahko poškodoval; sestra pa je tako nesrečno padla in se ranila na glavi, da je drugi dan zvečer vmrla. Bila je vdova in zapusti troje otrok. —
Revolucijonar Košut, ki je te dni umrl v Turinu v Italiji, nam je najbolji dokaz, kam pripelje človeka renegatstvo t. j. odpad od lastnega naroda. On je bil rodom Slovak torej Slovan, in vendar niso imeli Slovani pod ogersko krono hujšega nasprotnika od Košuta ; on je največ pripomogel, da so se na nečuven način zatirali slovanski narodi, v prvi vrsti vbogi Slovaki, njegovi bratje po krvi. Bil je pa Košut sicer po veri Kalvinec, potem pa framason, torej hud nasprotnik kat. cerkve; zato je še v zadnjem času veliko delal za to, dav bi se na Ogrskem postavno vpeljal civilni zakon. Žalostno je, da se sme sedaj v Budimpešti in po vsej Ogrski tako proslavljati mož, ki je zakrivil krvavo revolucijo leta 1849. kot puntar proti presvitlemu vladarju, ki rodoma še Madjar ni bil, ampak Slovan-odpadnik. Res Madjari so prišli daleč ! —
Urnik službe božje.
I. Cerkveni	govori	v slovenskem	jeziku v	Trsta.
1. Pri sv.	Antonu	nov. vsako	nedeljo	in	praznik
ob 6 zjutraj in	ob 3 popoludne.
2. Pri sv.	Antonu	star. vsako	nedeljo	in	praznik
ob 6V2 zjutraj in ob 37* popoludne.
3. Pri sv. Jakobu vsako nedeljo in praznik ob 9 zjutraj in ob 3 popoludne.
II. Cerkveni govori v slovenskem jeziku v Gorici.
1. V stolni cerkvi vsako nedeljo in praznik ob 6 zjutraj.
2. Pri sv. Ignaciju na Travniku in pri sv. Vidu na Placuti vsako nedeljo ob 6 zjutraj.
3. Pod Turnom vsako drugo nedeljo ob 6 zjutraj.
4. V scmenišlci kapeli vsako nedeljo ob 3 popoludne.
5. Na Kostanjevici vsako tretjo nedeljo' v meseci ob 2‘/j popoludne za ude 3. reda sv. Frančiška.
Odgovorni urednik in izdajatelj J. Slavec.
Tiskarna Dolenc.