SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 42. KNJIGA 1991 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 42/1991 LJUBLJANA 1992 Dopisnica Carte postale Postcard Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti NOVI TRG 4-5 61001 LJUBLJANA POSTNI PREDAL 323 SLOVENIJA Potrjujemo prej'em naslednjiti knj.fg: Nous avons i'honneur if accuser réception des ouvrages mentionnés cl-dessous: We are In receipt of the works below mentioned LETOPIS 42. KNJIGA. 1991 (1992) Ustanova institution Institution Naslov Adresse Address ISSN 0374-0315 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 42/1991 THE YEARBOOK OF THR SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 42/1991 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 42. KNJIGA 1991 THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 42/1991 LJUBLJANA 1992 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 24. februarja 1992 Naslov - Addresi SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOST? [N UMETNOSTI 6¡(101 IJUBUAKA Npvi trg 3 / p.p. 323 . telefon (061) !560SK lekfalts: 38 61 h 55 232 I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZU Predsednik Janez Milčinski, redni član Podpredsednik Robert Bline, redni član Podpredsednik Bralko Kreft, redni član Glavni tajnik Janez Bal is, redni član ČASTNI ČLAN Josip Vidmar REDNI ČLANI (66) Aleksander Bajt, Jane? Balis, France Bernik, France Bezlaj, Robert Bline, Jože Bole, Miroslav Brzin, Emilijan Cevc, Dragotin Cvetko, Bojan Čop, Davorin Dolar, Matija Drovenik, Janez Fettich, Alojzij Finžgar, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Josip Globevnik, Peter Gosar, Bogo Grafenauer, Stanko Grafenauer, Ludvik Gyergyek, Dušan Hadži, Anton (ngolič, Franc Jakopin, Vinko Kambič, Janko Kos, Bralko KrefL, Uroš Krek, Ni ko Kuret, Rudi Kvovskv, Valentin Logar, Boris Majer, Janez Matjašič, Ernest Mayer, Jane/ Menart, France Mihclič, Milan Mihclič, Janez Milčinski, Lev Milčinski, J van Minatli. Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Franc Novak, Boris Paternu, Vladimir Pavšič, Janez Pcklenik, Anton Peterlin, Mario Pleničar, Ivan Potrč, Stoj an Pretnar, Primož Ramovš, Edvard Ravnikar, Janez Sianu-nik, Lujo Šnklje, Miha Tišler, Anion Trstenjak, Ivan Vidav, Josip Vidmar, Sergij Vilfan, Lojze Vodov ¡lik, Anton Vratuša, Franc Zadra-vec, Ciril Zlobec, Boštjan Žckš, Andrej 0. Župančič. DOPISNI ČLANI (22) Lidija An do I šek- Je ras, Janez Beniik, Vinko V. Dolenc, Peter Fajfar, Matija Gogala, Ljubo Goiič, Taras Kermauner, Kajetan Kovic, Jože Krašovec, Ivan Lavrač, Lojze Le bič, Jože Maček, Janez 0 rein i k, Janko Pleterski, Veljko Rus, Branko Stanovnik, Alojz Sercelj, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dragica Tu m še k, Igor Vrišer. Pri delu skupščine lahka sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (83): Krešimir Balenovič, Derek Sir Bar ton, Friedrich-Kari Beier, Alojz Benac, Frantiäek Benhart, Nikolaj A. Borisevič, Ivan Brajdič, Savo Bratos, Zoran Bujas, Johann Cilenšek, Edhem Camo, Aleksandar Despič, Milan Dimitrijevič, Branislav Djurdjev, Antold Feil, Kurt von Fischer, Aleksandar Flaker, Rudolf Flotzinger, Ivo Frangeš, Branko Fučič, MMovan Gavazzi, Leon Gerškovič, Gerhard Giesemann, Drago Grdenič, Irena Grickat-Radulovic, Vil Grimič, Peter Handke, Erwin L. Hahn, Nikola Hajdin, Milan Herak, Milka Ivič, Pavle Ivič, Stevan Karamata, Blaže Koneski, Zoran Konstantinovič, Georg Kossack, Josef Kratochvil, Miroslav Kravar, Abel Lajth, Henry Leeming, Rado Lenček, Florjan Lipuš, Zdrav ko Lorkovič, Radomir Lukič, De sanka Maksimovič, Juraj Mart i novic, Janez Matičič, Mylon Eugene Merchant, Esad Mekuli, Pavle Merku, Mihailo Mihailovič, Joseph Milič-Eniili, Andre Mohorovičič, K ari-A lex an der Müller. Zoran Mušič, Vladimir Negovski, Dimitar Panteieev, Branko Pavičevič, Marlon Pecsi, Slobodan Perovič, Boris Podreeca. Jože Pogačnik, Bogdan Po v h, Vladimir Prelog, Otto Prokop, Stanojlo Rajieič, Alfred Rammelmayer, Chintamani N, R, Rao, Karl H, Reehinger, Peter Safar, Harald Saeverud, Pavle Savič, Jakov Sirotkovič, Lojze Spacal, Dimitrije Stefanovič, Petar Stevanovič, Ivo Supičič, Gunnar Olaf Svane, Jänos Szentägoihai, Rajko Tomovič, Niki ta L Tolstoj, Mstislav Volkov, John Waugh. Pri delu skupščine SAZU sodelujeta tudi delegata: vodja delovne skupnosti S A ZU (Bojan Plavc) in direktor ZRC SAZU (Mitja Zupančič), SAZU je 31. decembra 1991 štela 52 uslužbencev. ORGANIZACIJA SAZU IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI A. PREDSEDSTVO Predsednik Janez Milčinski Podpredsednika Robert Biinc Bratko Kreft Glavni tajnik Janez Batis Tajnik I. razreda (zgodovinske in družbene vede) Aleksander Bajt Načenik oddelku za družbene vede Aleksander Bajt Načelnik oddelka za zgodovinske vede Emilijan Cevc Tajnik II. razreda (filoloike iti literarne vede) France Bernik Tajnik III. razreda (matematične, fizikalne in tehniške vede) Dušan lladži Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede) Ernest Mayer Tajnik V. razreda (umetnosti) Janez Menart Tajnik VI. razreda (medicinske vede) Franc Novak Člani plenuma Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ: Jane/ Milčinski, Janez Batis, Rubert Blinc. Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je bil v letu 1991 v Zagrebu. Do 20. novembra mu je predsedoval akademik Jakov Sirotkovič, od 20. novembra dalje pa akademik Ivan Supek. B POSEBNE ENOTE SAZU KABINET JOSIPA VIDMARJA Vodi ga akademik Josip Vidmar. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Vodi ga upokojeni znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah ODBOR ZA ENERGETIKO Vodi ga akademik dr Janez Pekienik. C. DELOVNA SKUPNOST SAZU Vodja delovne skupnosti: Bojan Plavc, dipl. oec. 1. Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del Vodi ga Bojan P lave. 2. Finančnoračunovodski oddelek Vodi ga Anica Ribnikar. 3. Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Vodi ga akademik prof. dr. Miroslav Brzin. 4. Biblioteka Vodijo Marija Fabjančič, prof. biol. SKUPŠČINA SAZU predsedstvo posebne enote SAZU KABINET JOSIPA VIDMARJA SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA ODBOR ZA ENERGETIKO RAZREDI I. razred za zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede II. razred za fitološke in literarne vede III. fV razred za matematične, fizikalne in tehniike vede razred za naravoslovne vede V. razred za umetnosti VI, razred za medicinske vede Preglednica Organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti delovna skupnost Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del Tajništvo kabineta predsednika Tajnlivo predsidslva Tajni it vo razredov Tajništvu DS SAZU Referat za tisk Fotolabora torij Finančnoračunovodski oddelek Oddelek 2a načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Biblioteka II ČLANI Častni Clan Josip Vidmar za častnega člana i/voljen 25. marca 1976, hkrati redni član. Glej Le Lupiš 35, str. 29-30 in 70-71. REDNI IN DOPISNI ČLANI I, RAZRED za zgodovinske in družbene vede Redni člani Aleksander Bajt rojen 27. februarja 1921, dr. oec., redni profesor Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Dopisni član od 24.aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; tajnik prvega razreda, načelnik oddelka za družbene vede. V letu 1991 je raziskovalno delal na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete. Bil je predsednik Komisije za družbene vede (ne več obstoječega Znanstvenega sveta) in član upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča. Postal je predsednik Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Od 15. do 19. aprila je sodeloval s koreferatom na posvetovanju Central and Eastern Europe: Roads to Growth v Badnu pri Dunaju, ki ga je organizirala Oesterreichische Nationalbank in International Monetary Fund. Na osebno povabilu predsednika Francije Mitterranda in predsednika ČSF Havla se je od 12. do 14. junija udeležil Assises de I a Confédération Européen e v Pragi, kjer je bil aktiven v sekciji »Mouvement des personnes« in je sooblikoval ustrezno deklaracijo. Bil je član ACE Assessment Committeeja (Phare program Evropske skupnosti) in od 22, do 23. novembra v Bruslju sodeloval pri njegovem delu. Raziskovalno delo se je nanašalo na hiperinflacijo, premoženjske pravice in pomen mehke proračunske omejitve za učinkovitost, pa tudi na probleme prehoda iz socialističnega v tržno gospodarstvo. Glej Uiupi* 41, str 15 in 61-62. Emilijan Cevc rojen 5. septembra 1920, dr. sc. s področja umetnostne zgodovine, znanstveni svetnik in upravnik Umetnost no zgodovinske ga inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, Dopisni član ud 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. V letu 1991 je nadaljeval revizijo spomenikov srednjeveškega kiparstva na Slovenskem (v zvezi z načrtovanim katalogom). Pregledal je okoli 140 plastik, med temi tudi nekaj šele zadnja leta odkritih in doslej še neobjavljenih- Med študijskima obiskoma v Munchnu in na Dunaju (slednji po medakademijski izmenjavi) seje posvetil predvsem ugotavljanju grafičnih predlog in ikonografskih izhodišč za slike 17. stoletja na Slovenskem. Zaradi izpopolnitve pregleda tega slikarskega kompleksa se je lotil tudi analize nekaterih rokopisnih korpusov 17. stoletja in njihovih ¡luminacij, v prvi vrsti matrikule Bratovščine sv. Dizma iz poznega 17, stoletja Ler risarske zapuščine iz kroga Valvasorjevih sodelavcev. Kol predtakt slikarstva zgodnjega baroka je bila pregledana vrsta slikarskih spomenikov srede in druge polovice 16. stoletja; pri tem so bite utemeljene natančnejše datacije najvidnejših spomenikov, ki dokazujejo, da tudi v času umetnostne oseke v reformacijskem času slikarstvo na Slovenskem ni zaostajalo Za umetnostnimi dosežki drugih nekdanjih notranjeavstrijskih dežel, predvsem pa so se pokazale večje povezave s furlanskim slikarstvom, Skoraj popolnoma se je razrešita uganka arhitekture in ikonološkega programa in njegovih grafičnih predlog »Lutrovske kapele« v Sevnici, Vzporedno je zbiral tudi gradivo za študijo o romanski retrospektivi v 16. in 17. stoletju, ki je na našem prehodnem ozemlju med Mediteranom in Srednjo Evropo še posebno priče val no. Predavanje na simpoziju o ikonografski motiviki naših poslikanih panjskih končnic, ki ga je ob njihovi tamkajšnji razstavi priredil Bavarski nacionalni muzej v Munchnu, je narekovalo raziskavo, katere izsledki povezujejo motiviko končnic tako s Srednjo kot z Zahodno Evropo in na poljudni ravni osvetljujejo tudi nekatere kulturnozgodovinske situacije. Objava teh ugotovitev je V pripravi. Glej Letopis 41, str. 15-16 in 2S6. Drago t in Cvetko rojen 19, septembra 1911, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino slovenske in novejše svetovne glasbe na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7, februarja 1967, redni član od 5. februarja 1973. Tajnik I. razreda, načelnik oddelka za zgodovinske vede. Dopisni član SANU in JAZU, zdaj HAZU. V letu 1991 je pripravljal gradivo za monografijo o Slavku Ostercu, Sodeloval je na mednarodnem simpoziju Gallus in evropska renesansa z referatom. Podeljen mu je bil dr. h. c. Univerze v Ljubljani, Glej Letopis 41. sf- 16- Alojzij Finžgatrojen 30. decembra 1902, dr. jur,, upokojeni redni profesor za civilno in rodbinsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 20. marca 1975, redni čSan od 23. marca 1978. Dopisni ¿lan HAZU in član zunaj delovnega sestava SANU, Tudi v letu 1991 je bil član komisije za pripravo novega zakona o SAZU in statuta. Po izdaji zakona o zavodih in zakona o raziskovalni dejavnosti je za komisijo pripravil poseben elaborat o ureditvi pravnega položaja ZRC SAZU. Bil je mentor pri magistrski diplomski nalogi z naslovom Ureditev meja in član komisije za zagovor le naloge 4. aprila. Že več let je član uredniškega odbora Zbornika znanstvenih razprav Pravne fakultete in ponovno član IO Društva za mednarodno pravo Republike Slovenije. V letu 1991 se je, kot je razvidno tudi iz Bibliografije nekaterih članov Akademije za leto 1991, ukvarjal zlasti z vprašanji nove stanovanjske zakonodaje, lastninskim preoblikovanjem podjetij, denacionalizacijo in vračanji zadružnega premoženja. 23. januarja se je udeležil okrogle mize tre t jega programa Radia Ljubljana o presajanju delov človeškega telesa. Sodeloval je na okrogli mizi Zveze društev pravnikov Republike Slovenije o vračanju zadružnega premoženja 9. februarja. Zatem je Sodeloval na okrogli mizi »Socialna funkcija lastnine«, 20-oktobra, se je na Pravni fakulteti v okviru Svobodne katedre udeležil razgovora o temi »Razvoj slovenskega pravnega sistema«. Prispevek bo objavljen v časopisu Pravnik. Glej Lelupis 41. stT, 16-17 in 6^-66- Siane Gabrovec rojen 18. aprila 1920, dr, arheoloških znanosti, upokojeni vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani, Dopisni član od 23- aprila 1987, redni član od 30- maja 1991. Clan znanstvenega Sveta Arheološkega inštituta ZRC SAZU, odgovorni urednik Arheološkega vestnika in urednik drugih publikacij Arheološkega inštituta, redni član Centra za balkanološke študije, član komisije za arheološka izkopavanja pri Zavodu za spomeniško varstvo R Slovenije. V letu 1991 jc predvsem nadaljeval z izdelavo zaključne objave naselbinskih izkopavanj v Stični, ki jih je vodil v letih 1967 do 1974. Delo je zaključil in ga oddal v tisk Narodnemu muzeju v Ljubljani za serijo Katalogi in monografije, Nadaljeval je ludi s pripravo objave gomil nih ne kropo l v Stični. Kot odgovorni urednik Arheološkega vestnika je sodeloval pri sejali uredniškega odbora in ocenil Arheološki vestnik 42 in drugi zvezek Arheološke topografije Slovenije (Topografsko področje XX, Prekmurje). Kot sodelavec Enciklopedije Slovenije je napisal 8 gesel za njen peti in šesti zvezek. Glej letopis 41. str. 23-2+ in 66: 42. sir, 69-70 Ferdo Gestrin rojen S. oktobra 1916, dr. zgodovinskih znanosti, upokojeni redni profesor za občo zgodovino fevdalizma na Filozofski fakulteti Univerze 2 LcbupLv 17 v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 6, junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Je član sveta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, predsednik znanstvenega sveta Inštituta za slovensko izseljenstvo in član znanstvenega Sveta Zgodovinskega inštituta Miika Kosa, V okviru projekta SAZU Gospodarska in družbena zgodovina Siovencev je v letu 1991 vodil delo na knjigi Promet na Slovenskem, ki naj bi se zaključilo v letu 1992. Zanjo piše poglavje o pomorskem in deloma o rečnem prometu. Sodeloval je pri pripravi in organizaciji simpozija OF slovenskega naroda - zgodovinski čas in mesto, ki je bil 23, in 24, maja na SAZU, ter bil član redakcije za zbornik tam prebranih referatov. Zunaj SAZU je opravljal mentorske naloge pri magisterijih in doktoratih na Filozofski fakulteti v Ljubljani; je predsednik izdajateljskega sveta Kronike in član njenega uredništva. Po programu predavanj Zgodovinskega društva Ljubljana je imel referat Slovenske dežele v 16, stoletju -pojavi zgodnjega kapitalizma (15. maja), S ve l pod Krimom v letih 1941/2 je naslov predavanja na znanstvenem posvetu o Osvobodilni fronti (24. maja), a v Ribnici je v Kulturnem domu predaval o Jakobu Gallusu - Petelinu in 16. stoletje (13. junij). 19. in 20. septembra seje udeležil simpozija s temo: 1 vegetali per le manifatture neMTtalia Centrale dei secoli XIV-XTX v Sansepolcru v Tosca ni in imel predavanje o industrijskih rastlinah (lan, konoplja, murve — svilogojstvo) na Slovenskem, Na povabilo Inštiluta za gospodarsko zgodovino na Ekonomski fakulteti v Anconi je 13. novembra predaval o gospodarskih povezavah v osrednjem in Severnem Jadranu v poznem srednjem veku ter o italijanskih gospodarskih vplivih na Slovenskem. Glej Jjetapi* 41, str, 17 in 66, Bogo Grafenauer rojen 16, marca 1916, dr. pbil., upokojeni redni profesor za zgodovino Slovencev na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7, februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Predsednik znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko narodopisje (oba v ZRC SAZU); član Medakademijskega odbora za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti in član odbora SAZU za izdajo Brižinskih spomenikov. SAZU je zastopal na Koroških kulturnih dneh 27. in 28. decembra 1990, kjer je sporočil pozdrave v njenem imenu (in imenu Kluba kuroških Slovencev v Ljubljani) in imel v okviru predstavitve zbornika (v izdaji SAZU) Narodne manjšine rele ra t o metodologiji proučevanja narodov in narodnih manjšin (hkrati s pregledom p rob letna tike nastajanja narodov v Evropi); o tem je govoril ob podobni priložnosti v okviru simpozija o problemih narodov in narodnih manjšin tudi v Trstu (22. marca 1991). V zvezi z vprašanji izvršitve Arhivskega sporazuma iz leta 1923 in Protokola iz leta 1958 je v letu 1991 še vedno vodil delo slovenskih ekspertov v zvezi z arhivi Koroške in Tirolske ter v zvezi z Deželnim arhivom Štajerske. S štajerskimi predstavniki se je z nekaj sodelavci sestal 2. in 3. aprila v Gradcu, kjer se je pogajanje zelo približalo soglasnemu predlogu rešitve. Več sestankov pa so imeli eksperti doma in so na njihovi podlagi predložili vladi Republike Slovenije možnosti za razrešitev pogajanj v spremenjenih razmerah. Še vedno opravlja nekatere naloge v Slovenski matici, predvsem pa dolžnost predsednika Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in je v tem svojstvu skušal vplivati na pomirjanje sporov med organizacijami koroških Slovencev v Avstriji. Posebej se je mudil v zvezi s tem pri obeh osrednjih organizacijah v Celovcu 16. oktobra, in nato 23. in 24. okLobra na kongresu o Narodnih skupnostih v Evropi v organizaciji urada koroške deželne vlade (osrednje vprašanje je bilo zvezano z načinom predstavništva koroških Slovencev), 22. novembra je dosegel organizacijo okrogle mize predstavnikov koroških organizacij in Kluba (ob udeležbi ministra dr, Janeza Dularja), ki je pripeljala do nekaterih razčiščenj in po splošnem prepričanju odprla pot do nadaljevanja razgovorov med koroškimi Slovenci, vendar do Koroških kulturnih dni 27. in 28. decembra še ni prišlo do nadaljevanja, kot je bilo dogovorjeno v Ljubljani, Prav v zvezi s tem se je udeležil tudi teh Koroških kulturnih dni, Poleg tega je treba omeniti še nekaj drugih neobjavljenih nastopov: 9. aprila je imel uvodni referat na simpoziju o jezuitih na Slovenskem (u razmerah na Slovenskem ob začetku delovanju jezuitov); 11. aprila je govoril o problemih družbenih ved ob podelitvi Kidričevih nagrad; 23, in 24. maja je sodeloval na simpoziju o Slovenskem uporu 1941 (gl, bibliografijo); 4. junija je sodeloval v Celovcu pri predstavitvi 4. knj. Enciklopedije Slovenije in načrta za njeno knj., ki zajema velik del gesel o Koroški in koroških Slovencih; 27. in 2S. junija je sodeloval kot delegat Slovenske matice na Slovenskem kongresu; 7. septembra je izdelal za ministrstvo za zunanje zadevi; elaborat o problematiki jugoslovanskih zunanjih in notranjih mejah glede na njihov zgodovinski značaj; v noči od 24, na 25. oktober je sodeloval pri avstrijskem radijskem centru na Dunaju v Klubu II pri diskusiji o koroških zgodovinskih simbolih (knežji kamen — vojvodski prestol), 18. decembra v Trstu pri predstavitvi 5. knj. Enciklopedije Slovenije (v tržaški slovenski knjižnici in hkrati na oddaji tržaškega radia), 26. decembra pa pri oddaji o slovenski državnosti na 111. programu radia Ljubljana. Kot eden izmed zastopnikov SAZU je sodeloval pri organizaciji simpozija Slovenski upor 1941 in pri ureditvi zbornika tega simpozija, kot urednik na različnih stopnjah (zlasti pa za Zgodovino do 1918) sodeluje pri nastajanju Enciklopedije Slovenije, sodeloval pa je tudi pri nastajanju Memoranduma SAZU o nasLajanju slovenskega naroda in boja za njegovo državnost. Glej Letopis 41, sir, 17-Ift in 67-«8. Rudi Kyovskv rojen 17. avgusta 1906, dr. jur., upokojeni redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. V letu 1991 se je predvsem ukvarjal z pri nas zaenkrat zanemarjeno materijo sindikalnega prava, Skupaj s sodelavci je pripravil prvi učbenik te pomembne materije, ki je že v tisku. Glfj Letopis 4!, str. 13 in 72. Boris Majer rojen 15. februarja 1919, dr. phi I,, upokojeni redni profesor za sodobno filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, predsednik znanstvenega sveta Filozofskega instituta ZRC SAZU. Dopisni član od 20, marca 1975, redni član od 24, aprila 1981. V letu 1991 je nadaijeval začeto delo na programu filozofskih raziskav, s katerimi želi odgovoriti na nekatera najaktualnejša sodobna filozofska vprašanja, Delo ho predvidoma dokončano v dveh letih. V tem letu je podpisal pogodbo z ameriško založbo Bergin and Carney za objavo svojega filozofskega eseja o problematiki transcendence. Od založbe American Biographical Institute je sprejel sporočilo o nominaciji za objavo njegovih biografskih podatkov v četrti izdaji priročnika International directory of Distinguished leadership. Zaradi napredujoče, zdaj že več kot 99 odstotne izgube vida je močno oviran v javnem strokovnem delovanju. Zalo se osredoLoča predvsem na realizacijo lastnega filozofskega programa, na katerem dela že več let in ki prihaja zdaj v zaključno fazo. Delo želi objaviti v okviru raziskav Filozofskega instituta ZRC SAZU, kolikor bodo za to možnosti in sredstva. Glej Letupiï 41, str. iS. Zdrav ko Mlinar rojen 30- januarja 1933, dr. daižbenopolitičnih znanosti, redni profesor na Fakulteti za ds"užbene vede Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 24, aprila 1981, redni Član od 23. aprila 1987. V letu 1991 je napisal Uvodno študijo in opravil zaključna uredniška dela za knjigo (več avtorjev) Globalization and Territorial Identities Obenem se je osredotočil na študij svetovne literature z več disciplinarnih področij ter na zbiranje empiričnega gradiva za knjigo ti 78 Anton Peterlin rojen 25. septembra 190S, dr. sc. nat. (Berlin 1933), dr. sc. nat. h.c, (Mainz 1979), upokojen 1 avgusta 1984 v National Bureau of Standards. Washington, D. C. (ZIJA). Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949. Dopisni član Avstrijske akademije znanosti od 1979. Glej Letopis 41, str, 37. Ltijo Šuklje rojen 21, septembra 1910, dr. tehniških znanosti, upokojeni redni profesor Fakultete za arhitekturo, gradben i št vo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen Zaslužni profesor. Dopisni član od 7, februarja 1969, redni član od 20. marca 1979. Leta 1991 je sodeloval pri raziskovalni nalogi Katedre za mehaniko tal FAGG pod naslovom Učinki lezenja v mehaniki tal. Glej Letopis 41, sir. 37 In 81. Miha Tišler rojen 18. septembra 1926, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redm član od 10. marca 1977. Zunanji dopisni član HAZU, SANU in newyorske akademije znanosti. V letu 1991 je s sodelavci na Oddelku za kemijo FNT raziskoval kemijo organskih spojin, predvsem sinteze in reaktivnost neproteinogenih aminokislin ter njihovo uporabljivost za pripravo heterociklicnih sistemov. Raziskave so obsegale tudi pretvorbe amino kislin z dikarbo-nilnimi spojinami, Na 13. mednarodnem kongresu za heterociklično kemijo v Corvallisu (Oregon) je imel predavanje Reaction of Heterocyclic Amines with Acetyikctene Equivalent as the Fits t Step Towards Further Funcfiona-iiz&tioo. Z referatom Synthesis and Reduction of 2-HeteraaryIamino-methylene-3-oxobutanoic Acid N-Azidoacetumides (soavtor: R. Zupel) je sodeloval na 7, evropskem simpoziju o organski kemiji v Namurju in z referatoma 2,2,6-Tri meri/-/, 3-diokscn-4 on kot C, sinton pri gradnji organskih spojin (soavtor R. Z upe t) ter Nova sintezna pot do ¡midazo-( 1,5-a)piridinov in imidazo(l,5-a)kinolinc>v (soavtor; P. Ko I ar) se je udeležil 12. sastanka kemičara Hrvatske v Zagrebu. Bil je član Znanstvenega odbora simpozija TRI SOC IV, tj, 4- Gradcc-Ljubljana-Trst simpozij o oiganski kemiji, kjer je sodeloval tudi z referatoma: Reduction and Aminolysis of2-(Heteroaryl-2')-aminumethylene-3-oxo-butanoic Acid N-Azidbacetantides (soavtor: R. Zupet) in J,2,4- and 1,2,5-Oxadiazolone Formation from Some Heterocyclic Hydroxyimino Esters (soavtorja: P. Kolar in A, Petrič). Predaval je tudi na Univerzi v Portlandu, kol član komisije 1UPAC je sodelovat pri obravnavi terminologije določenih področij organske kemije in sodeloval v okviru IOCD (International Organization for Chemical Sciences in Development). Bil je član Komisije Znanstvenega sveta za področje naravoslovno-ma-tematičnih ved pri Ministrstvu za znanost m tehnologijo. Je član uredniških odborov znanstvenih časopisov: Journal of Heterocyclic Chemistry, Advances in Heterocyclic Chemistry, Organic Preparations and Procedures international, Heterocycles, Doga - Turkish Journal of Che mi st ry, Croatica Chemica Acta in Vestnika Slovenskega kemijskega društva. V decembru je bil izvoljen za rektorja Univerze v Ljubljani. G¡ej Utopiš 41, str. 37-38 in SI, Ivan Vi da v rojen 17. januarja 1918, dr. phil., upokojeni redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. V zimskem semesLru 1991/92 predava na VTO Matematika in mehanika predmet Diferencialna geometri ja na podiplomskem študiju izobraževalne smeri iz matematike. Glej Letopis 41. str, 38 in 82, Lojze Vodovnik rojen 6. septembra 1933, dr. elektrotehniških znanosti, redni profesor za biokihernetiko in nev roki be meti ko na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. V letu 1991 je s sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, Univerzitetnem zavodu za rehabilitacijo invalidov, Medicinski fakulteti in Onkološkem inštitutu nadaljeval raziskave o vplivu električnih tokov na rane in na tumorje. Raziskoval je tudi posplošene mehanizme učinkov električnih tokov na biološke sisLeme in predlagal hipotezo, ki zmore razložiti normalizacijo celične p roll le racije zaradi teh tokov. V tem letu je poslal * Fellow« združenja IEEE (The Institute of Electrical and Electronics Engineers) v New Yorku. Je član izvršnega odbora European Society for Engineering and Medicine in član znanstvenih odborov naslednjih konferenc v letu 1992: - First Congress of The European Bioelectromagnetics Association, Vth European Symposium, 23,-25. januar 1992, Bruselj (Belgija); - MED1CON '92, VI. Mediterranean Conference on Medical and Biological Engineering, 5.-10. julij 1992, Capri (Iialija); - XL World Congress of the International Federation of Physical Medicine and Rehabilitation (IFPMR), 14.-18. september 1992, Dresden (Nemčija). Je član uredniškega odbora revije Medical & Biological Engineering & Computing. Sodeloval je na konferencah in sestankih v Niči, Bruslju, Karisublu, Kyotu, Washingtonu, Einthovnu in Portschachu (Poreče), Glej Letopis 41. str. 3S in Boštjan Žekš rojen 26. junija 1940, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za bioliziko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in habilitiran redni profesor fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Dopisni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991-V letu 1991 je tako kot v prejšnijh letih poučeval predmet Biufizika za študente medicine in stomatologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Raziskovalno je deloval na Medicinski fakulteti na področju študija bioloških in umetnih membran, analize obli k celic in fosfolipid-nih vcsiklov in evaluacije vpliva zunanjega električnega polja na obliko. Študiral je tudi termične fluktuacije oblike, iz katerih se da določiti elastične konstantne membrane. Na Institutu Jožef Stefan se je ukvarjal s študijem feroelektričnih in antiferoelektričnih lekočih kristalov, njihovih statičnih in dinamičnih lastnosti in vplivom zunanjih magnetnih iii električnih polj nanje. Bil je predsednik znanstvenega sveta Inštituta »Jožef Stefan« in predsednik odbora za znanstvenoraziskovalno delo na Medicinski fakulteti. S področja feroelektričnih tekočih kristalov je predstavil rezultate v plenarnem predavanju na 13. evropskem kristalografskem srečanju v Trstu, s področja membran pa na mednarodnem simpoziju v Jülichu (ZRN). Aktivno seje udeležil še znanstvenih srečanj v Dijonu (Francija), v Buitlderju (ZDA) in na MlT-ju ter na Gordoijski konferenci. Glej Letopis 41; str. 40 in »7; 42. sir, 87-63 Dopisni člani Peter Fajfar rojen 27. maja 1943, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno inženirstvo na gradbenem oddelku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od iS. maja 1989. S sodelavci Inštituta za konstrukcije, polresno inženirstvo in računalništvo na gradbenem oddelku FAGG je nadaljeval raziskave na področju potresnega inženirstva s posebnim ozirom na nelinearno obnašanje stavb pri močni potresni obtežbi, Z referatom seje udeležil Pacifiške konference o potresnem inženirstvu v Aucklandu (Nova Zelandija). Z diskusijami je sodeloval na 11, mednarodni konferenci SMIRT in kot uradni zastopnik Jugoslavije na sestanku tehničnega komiteja mednarodne agencije za atomsko energijo v Tokvju. Obiskal je Univerzo v Stanfordu, kalifornijsko univerzo v Berkeleyu, kalifornijsko univerzo v San Diegu, tokijsko univerzo in Univerzo v Christchurchu (Nova Zelandija). Je predsednik Komisije Znanstvenega sveta za področje gradbeništva, prometa, prostora in energetike MZT, namestnik predsednika habilita- cijske komisije Univerze v Ljubljani, član odbora za vprašanja vzgoj-no-izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega dela ter delovne skupine za podiplomski študij Univerze v Ljubljani, član strokovne komisije za jedrsko varnost Republiške uprave za jedrsko varnost, predsednik komisije za prostorski razvoj SAZU, tajnik Zveze društev za seizmično gradbeništvo Jugoslavije, predstavnik Jugoslavije v mednarodnem združenju za potresno inženirstvo (IAEE) ter član uredniških odborov Journal of Earthquake Engineering in Inženirsko modeliranje. G!ij Letopis 41, str. 38-39 in 64-65. Ljubo Golič rojen 2. julija 1932, dr. sc., redni profesor za kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 18. maja \9S9. Glej Utopiš 41, str, 39-40 in 67. Branko S tan ovni k rojen M. avgusta 1938, dr, sc. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 30, maja ¡991- V letu 1991 je poleg pedagoškega dela imel več predavanj in referatov (skupaj s sodelavci) doma in v tujini. Tako je imel 13 referatov na XII, sestanku kemikov Hrvaške februarja v Zagrebu, 12 referatov na TRISOC IV 4,h Graz-Lj ubij ana-Tries te Symposium on Organic Chemistry, Trst (Italija), 2 referata na ESOC 7, VIL European Symposium on Organic Chemistry, Namur (Belgija) v juliju in 2 referata na Xlli, International Congress of Heterocyclic Chemistry, Oregon State University, Corvallis Oregon (USA) v avgustu. Tme! je tudi 2 predavanji na tujih univerzah, in sicer: eno na Brigham Young University, Provo, Utah (USA) v avgustu in drugo v novembru v Avstrijskem kemijskem društvu in na Tehniški univerzi na Dunaju. V tem letu je skupaj s sodelavci objavil 9 člankov, 4 članki pa čakajo na natis, 22. novembra je bil izvoljen za člana Evropske akademije znanosti in umetnosti (Academia Scientiarum et Artium Europaea), Glej Letopis 42, str. 88-90, Zunanji dopisni člani K reši mir Balenovič rojen leta 1914, dr, sc., upokojeni redni profesor za organsko kemijo in biokemijo na Inštitutu za kemijo Univerze v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 25, marca 1976, Glej Letopis 27. str. 34-66 Derek Sir Barton rojen 8, septembra 1918, dr. tehniških znanosti, direktor Inštituta za kemijo naravnih spojin pri Centre National de ta rechcrche sicentifi-que v Gif-sur-Ivete pri Parizu. Zunanji dopisni član od 23- maja 1985, Glej Letopis 36, str. 92-93. Nikolaj A. Borisevič rojen leta 1923, dr. fizikalno-matematičnih znanosti, član AZ BSSR in dopisni član AZ ZSSR. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, sir. 130-131. Savo Bratos rojen 2S. juiija 1926, dr, fizikalnih znanosti (Ljubljana 1955), imetnik francoskega državnega doktorata (Pariz 1964), profesor in direktor laboratorija za teoretično fiziko tekočin na Univerzi Pierre et Marie Curie v Parizu, Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis lit. itr. 9S-99. Aleksandar Despič rojen leta 1927, dr, fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na Tehnološki fakulteti v Beogradu, Zunanji dopisni član od 25, marca 1976. Glej Le Lopi s 27, ali1. fl7-Sfl. Drago Grde nič rojen leta 1919, dr. organske kemije, redni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugoslovanskega centra za kristalografijo JAZU. Zunanji dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, sir, 89-90, Erwin L, Hahn rojen 9. junija 1921, dr, SC., redni profesor rizike na University of California, Berkeley. Zunanji dopisni član od 24, aprila 1981. Glej Letopis 32. str, 132-133. Nikola Hajdin rojen 4. aprila 1923, dipl. inž, gradbeništva, dr. sc., redni profesor za Statistiko na Gradbeni fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38. str. 96-97, Mylon Eugene Merchant rojen 6. maja 1913, dipl. strojnik, dr, sc., profesor strojništva na univerzi Cincinnati in gostujoči profesor na univerzi v Salfordu (Anglija), Zunanji dopisni član od 23- aprila 1987. Glej Letopis 3d, str. 99-101, Mihajlo Lj. Mihailovič rojen 22. januarja 1924, dr, kern,, redni profesor organske kemije na Naravoslovno-mate matični fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 25, marca 1976. Glej Letopis 27, str. 91-92. Karl Alexander Müller rojen 20. aprila 1927. dr. fizikalnih znanosti, redni profesor na univerzi v Ziirichu (Švica), Nobelov nagrajenec za fiziko. Zunanji dopisni član od 23- aprila 1987- Glej Letopis 38, sir. i 01-102. Bogdan Povh rojen 20. avgusta 1932, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor fizike na univerzi v Heidelbergu, redni član in direktor Inštituta Maxa Plancka za jedrsko fiziko. Zunanji dopisni član od 10 marca 1977. Glej Letup i s 28. sir. 75-77. Vladimir Prelog rojen 23- julija 1906, dr. sc., upokojeni predstojnik laboratorija za organsko kemijo na ETH v Zurichu, Nobelov nagrajenec za kemijo. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis M. str. 87-89. Chintamani Nagesa Ramachandra Rao rojen leta 1934, dr, znanosti na univerzi v Mysoru in na univerzi v Purdue (ZDA), predstojnik oddelka za strukturno kemijo in kemijo trdne snovi na Indian Institute of Science, Zunanji dopisni član od 24, aprila 1981, Glej Letopis 32, sir. 134-136. Pavle Savič rojen 10, januarja 1909, dr. sc., upokojeni redni profesor za fizikalno kemijo na Naravoslovno-matcmatični fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 13, marca 1972, Glej Letopis 23, str, 59-61, Raj ko Tomov ič rojen 1. januarja 1919, dr. sc., redni profesor za področje računalniške, regulacijske in biomedicinske tehnike ter robotike na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Beogradu, redni član Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Glej Le lopi S 40, Sir, B7-BR. John Waugh rojen 25. aprila 1929, dr. sc., redni profesor na Massachussets Institute of Technology, Cambridge, Mass, član Ameriške akademije znanosti in Nacionalne akademije znanosti ZDA. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40. str- 8 IV. RAZRED za naravoslovne vede Redni člani Jože Bole rojen 17, junija 1929, dr, bioloških znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU Dopisni član od 10-marca 1977, redni član od 23. maja 1985, V Selu 1991 je nadaljeval s proučevanjem mehkužcev v Sloveniji, zlasti je reševal Laksonomske in zoogeografske probleme pri izvirskih in podzemeljskih vrstah. Začel je z obsežno revizijo rodu Hauffenia in njemu sorodnih rodov iz podzemeljskih vrst polžev ¿a h od ne ga Balkana. Dopolnil je raziskave vodnih mehkužcev na Kumu in v širši okolici. Dopolnjeval in urejal je inštitutsko zbirko mehkužcev. Podrobnejši opis njegovega dela je razviden v poročilu Biološkega inštituta Jo van a Hadžija ZRC SAZLJ str. 313 in Bibliografiji raziskovalcev za leto 1991, sir. 346. Glef Litopis 41, str, 42-4J Ln 307 Matija Drovenik rojen 14, februarja 1927, dipl. ing. rudarstva, doktor tehniških znanosti, upokojeni redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, mikroskopijo rud in premogov ter za geološko kartiranje II na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Dopisni Član od 23, marca 1978, redni član od 23, aprila 1987. Večletne študije revirja Luskačevo v rudišču Mežica je nadaljeval tudi v letu 1991. Ugotovil je, da gre za morfološko in genetsko različna rudna telesa, čeprav imajo zelo podobno mineralno sestavo. Zbrani podatki govore za to, da je nastala svinčevo-cinkova ruda v diagenezi, a so bili rudni minerali med ep i genezo in retrogradno epi genezo prerazvrščeni. Raziskava rudnih klastov iz rudnega telesa Novo okno v bakrovem rudišču Bor pove, da je nastala conama zgradba določene skupine klas Lov in prav tako diferencirana razvrstitev bakrovih sulfidov v njih pri procesih »obratne cementaeije« med diagenezo pirokla-stičnih kamnin. Februarja je kol ekspert obiskal eno največjih sovjetskih rudišč železa Stoilensk na območju kurske magnetne anomalije v Ukrajini, Je član znanstvenega sveta ZRC SAZU, znanstvenega sveta Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Republiške komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda. Znanstvenega sveta za nafto pri HAZU ter član uredniškega odbora Geologije. Mimo tega je predsednik Komisije za področje rudarstva, geologije, metalurgije, tehniške kemije, tekstilstva in usnjarstva ter predsednik Programskega sveta za nafto, zemeljski plin in geotermično energijo pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Prav tako je član Society Applied to Mineral Deposits, marca tega leta pa ga je Academia scientiarum et artium Europaea izvolila za rednega člana- Glej Letopis 41, str. 4J Ivan Gams rojen 5. julija 1923, dr, geografije, upokojeni redni profesor za fizično geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, sedaj honorarni predavatelj. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 23, maja 1985. V letu 1991 se je ukvarjal s pokrajinsko ekološko členitvijo in kraškim reliefom v Sloveniji, regionalizacijo Pohorskega Podravja in regionalno geografijo Mislin jske doline, vse za potrebe Geografske monografije Slovenije, Ob finančni pomoči SAZU se je udeleži! mednarodne konference o spremembah v kraških okoljih, kije z ekskurzijo trajala od 15. do 27, septembra. Predaval je tudi na medinštitutskem seminarju oddelkov za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru in na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Obe predavanji sta navedeni med objavami za leto 1991. Glej Letopis 41, sir. 4.3-44 in 66-67. Stanko Grafenauer rojen 13. maja 1922, dipl. inž, rudarstva, dr. geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 41, str 44 Janez MatjašiČ rojen 14, maja 1921, dr. naravoslovnih ved, upokojeni znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 21, marca 1974, redni čian od 18. maja 1989. V letu ¡991 seje ukvarjal s podzemskimi protozoji Jugoslavije. Večina živi epizojično na drugih organizmih. Nadaljeval je tudi s proučevanjem jamskih rakov dekapodov iz skupine kožic. Največ seje ukvarjal $ proučevanjem hroščev iz skupine Lamellicornia. Posebno se je zanimal za skupino Scarabeini in Dvnastini. Pri znanstvenem delu ga je zelo ovirala težka bolezen, ki traja od srede maja. Konec marca se je udeležil entomološkega simpozija v Munchnu, kjer je prišel v stik z mnogimi evropskimi strokovnjaki. Je glavni urednik Biološkega ves mika in član znanstvenega sveta Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU. Glej Lelopii 41, sir 44 in 74. Ernest Mayer rojen 10. novembra 1920, dr. phil., upokojeni znanstveni svetnik v Biološkem inšiitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 6, junija J983; tajnik IV. razreda. V letu 1991 je nadaljeval z raziskavami endemizma in polimorfizrna vaskularne flore jugovzhodnega alpskega obrobja in osrednjega dela Balkanskega polotoka na obsežnem herbarijskem materialu, nabranem na tem območju v zadnjem desetletju. Vsakoletna večja potovanja je omejil na nekaj manjših ekskurzij in terenskih opazovanj v okviru slovenskega ozemlja. Je predsednik znanstvenega sveta Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, urednik botaničnega dela Razprav IV. razreda SAZU; do junija 1991 je bii predsednik sveta ZRC SAZU. Glej Letopis 41, str. ¡n 270- Mario P le ni čar rojen 5. avgusta 1924, dr. geoloških znanosti, upukojeni redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kariiranje na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 199L V letu 1991 je nadaljeval z raziskovanjem k redne favne z zahodnega dela Tržaško-komenske planote in južnega obrobja Pohorja, Pri De vinu blizu Trsta je obdelal skupaj z Maurom Caffau rudistno favno. Med 14 ugotovljenimi vrstami je bilo pet novih vrst. Favna je značilna za turonijsko starost zgornje krede. Na južnem obrobju Pohorja je določil osem vrst radiolituv, ki so značilni za seno n s ko starost zgornje krede. V obeh nahajališčih gre za bugata najdišča rudistnih biostrom. Za katalog Fosili Slovenije je pripravil 12 taksonyv krednih školjk. Z območja Divače je raziskal primerke rodu Apricardia, značilne za maastrichtijsko starost zgornje krede, Z referatom je sodeloval na mednarodnem simpoziju o Jadranski karbonatni plošči v Zadru od 12. do 18. maja. Za sestanek projekta IGCP št. 286 The Early Paleogene Benthos od 19. do 27. oktobra v Postojni je pripravil članek o krednih skladih južne Slovenije in Istre kot podlagi terciarnih plasti. Pri Slovenskem geološkem društvu je imel 22. januarja predavanje Rudi-si j iz zgornjega dela krednih skladov na Slovenskem. Na RTV Slovenija je 1, junija vodil razgovor o Panonskem morju iz časa neogena. Sodeloval je v terminološki komisiji za geološko izrazoslovje, v odboru za energetiko SAZU, v izvršilnem odboru Znanstvenega sveta za nafto pri HAZU, v rain i h komisijah za recenzijo programov za geofizikalne in geološke raziskave na nafto in zemeljski plin v letu 1991 ter gioboke raziskovalne vrtine na plin Središče-1 in v mednarodni komisiji za preverjanje geotektonske varnosti JE Krško. Uredil je 32. 2vezek Razprav SAZU (4. razred) in sodeloval v uredniških odborih Slovenskega biografskega leksikona. Enciklopedije Jugoslavije, revije Geologija in Atti del Museo Geol. Pal. Monfalcone, Glej Lcropis 41, str. 4.'i^(6 in 78-79, 42, str. 91-92. Dopisni člani Matija Gogala rojen 11, decembra 1937, biolog, redni profesor za fiziologijo živali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in znanstveni sveniik v Prirodoslovnem muzeju. Dopisni član od 30. maja 1991. V februarju 1991 je izšel Zbornik 3. mednarodnega srečanja o favni kljunatih žuželk Balkana in sosednjih območij (Scopolia, Supplemen-lum 1), ki ga je uredil skupaj z dr. lgnacem Sivcem in pripravil za tisk na računalniku (ATARI Mega St4 s programom STEVE). V januarju je za biologe vodi I tudi tečaj za uporabo tega računalniškega programa. V času od 13, do 28. maja je bil na povabilo direktorja prirodoslovnega muzej a prof. dr. T h omasa Morrea v Ann Arboi~u na Univerzi Michigan, kjer so, po predhodnem dogovoru v laboratorijih General Motors Prooving Grounds v Milfordu, posneli z video sistemom s časovno lupo (do 1000 posnetkov na sekundo) detajle stenic med petjem. Vrednotenje teh posnetkov se je zaradi razmer v Sloveniji in zahtevnega presnemavanja na evropski PAL-VHS sistem zavleklo, tako daje trak za končno analizo dobil šele v zadnjih dneh novembra, V junijskih vojnih dneh je tako kot mnogi drugi pisal in pošiljal svojim strokovnim kolegom pisma z razlago dogajanj v Sloveniji iti s prošnjo, da naj po svojih močeh pomagajo iz stiske. Njihovi odgovori so bili različni, od aktivne udeležbe na demonstracijah in pisanja o Sloveniji v njihove časopise do nerazumevanja... Od 2, du 4. septembra je sodeloval na simpoziju Heteuroptera v kraju God61 o na Madžarskem (v okviru 4. European Congress of Entomology, XIII. Intern. Symposium fur die Entomofaunistik Mitteleuropas), bil 4, septembra na krajšem obisku na Zoološkem inštitutu Dunajske univerze in se od 5, do 8. septembra udeležil 12, simpozija 18C (International Bioacoustic Council) v Osnabrucku (ZRN). Od 9. do 10-novembra se je udeležil entomološkega srečanja (58. Entomologentagung) v Linzu (Avstrija). 19, aprila je imel v Varaždinu predavanje Čujni in nečajni zvukovi kod živorinja. Od 22. do 23, junija se je udeležil mednarodnega entomološkega srečanja v Kozini, od 6. do 8. avgusta mednarodne entotnološkc ekskurzije na območje Triglava in od 9. do 11. avgusta entomološke ekskurzije na štajersko Golico (Koralpe). Kot bivši Humboldtov štipendist je v decembru dobil obvestilo, da bo ustanova Alexander von Humboldt - Stiftung na pobudo prof, dr. Dietmarja Todta iz Berlina Prirodos lov ne mu muzeju Slovenije podarila računalniški sistem za obdelavo digitalnih zvočnih zapisov ADAP II (Hybrid Arts) v vrednosti okoli 10000 DEM. Za ta namen so že maja tega leta nabavili digitalni kasetni k SONY DAT-corder TCD D3 z vmesnikom za neposreden digitalni prenos signalov. Pri Inštitutu za biologijo Univerze v Ljubljani je koordinator programskega sklopa Ne vrob i o I ogij a senzoričnih sistemov. Predlagali je tudi za nacionalnega koordinatorja za raziskovalno delo v polju Biologija, Tudi v preteklem letu je na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete predaval predmet Biologija žuželk in imel uvodna predavanja na podiplomskem študiju z naslovom Uvod v znanstveno raziskovalno delo. Še naprej ureja poljudnoznanstveni časopis Proteus in sodeluje v uredniških odborih Biološkega ves mika in mednarodnega časopisa Bioacoustics ter v svetu časopisa Scopolia. Od novembra 1991 je namestnik direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Glej Letopis 42, sir, 93-94. Jože Maček rojen 28, oktobra 1929, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za fltopatologijo in Fi tu Farmacij o na Biotehniški fakulteti univerze v Ljubljani. Dopisni član od 18. maja 1989, V letu 1991 je s sodelavci nadaljeval s hiponomotoškimi in mikoFlori-stičnimi raziskavami slovenskega ozemlja ter proučeval kontaminacijo tal z ostanki fitofarmacevtskili sredstev (kloriranih ogljikovodikov). S prispevkoma se je udeležil 43!h International symposium on crop protection, Rijfcsuniversiteit Gent, Faculteit van de l^andbouwwcten-schapen Gent (Belgija) 7. maja in European Grassland Fed era t ion Symposium »Grassland renovation and weed control in Europe« v Gradcu od 18. do 21. septembra. Osebno je bil povabljen na konferenco Biological control and integrated crop protection - towards environmentally safer agriculture od 8. do 13, septembra v Veldhoven na Nizozemskem. Obiskal je univerzitetne fitomcdicinske inštitute v Nemčiji (Hohenheim, Bonn, Hannover). Doma je akLivno sodeloval na posvetovanju Centra za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije in Kmetijskega kombinata Ptuj »Kako do zdravstveno neoporečnih živilu z referatom Osnovni problemi pridelovanja bioživeža 8. marca v Ptuju, na TV oddaji v živo Zelena ura s tematiko »Onesnaževanja tal« 25. marca, na podijski diskusiji »Kmetijstvo in etika«, k j sta jo organizirala Biotehniška Fakulteta in Družba za razvoj podeželja iz Ljubljane v Rodici 23, oktobra ter na Ekološkem Forumu v Murski Soboti 29. novembra, Opravil je nekaj recenzij rokopisov slovenskih in hrvaških samostojnih fitomedicinskih publikacij. Uredil je 55, in 57. zvezek Zbornika Biotehniške Fakultete, serija Kmetijstvo. Do zdaj v Letopisu ni bilo navedeno, da je član uredniškega odbora znanstvene revije Arhiv za polj opri vredne nauke v Beogradu, član uredniškega odbora (za biotehniško-medi cinsko področje) Vestnika univerze v Ljubljani, že devet let predsednik nadzornega odbora Mohorjeve družbe v Celju, da je vpisan v Janka Modra: Slovenski leksikon novejšega prevajanja. (Zbornik društva slovenskih književnih prevajalcev 3, Koper 1985, str. 177}. V Bibliografijo zaštile bilja Jugoslavije (od 1763 do 1989), ki ga izdaja Savez društava za zaštilu bilja Jugoslavije (Beograd 1991, 484 str.) je bilo sprejetih 319 njegovih objav. Je koordinator fitomedicinskih raziskav v Sloveniji, bil je do jeseni član Znanstvenega sveta pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo in predsednik njegove komisije za biotehniške vede. Do razpusta je bil član upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča. Je predsednik strokovne komisije za odkrivanje, preprečevanje širjenja in možnosti zatiranja karantenske bolezni Erinia a my lovora Bur rt I ct, al, pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije. Je redni člani European Weed Research Society. Sprejet je bil v The International Directory of Distinguished Leadership, 2'u Edifion, Raleigh, North Carolina (USA), 1989, str. 316-317; vpisan je v Dictionary of International Biography 1990/1991, 21,h Edition. International Biographical Centre Cambridge (England), str. 448. Od istega centra 4 Utvpi> 49 je prejel Diploma of Distinction kot dokaz, daje bil vključen v 4. izdajo Men & Women of Distinction, Cambridge, november 1990. Glej tempi s 41, sir. 45 in 12-1 A. Alojz Sercelj rojen 8. decembra 1921, dr. bioloških znanosti, upokojeni znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 18. maja 1989. V letu 1991 je v sodelovanju z 13TF - Oddelkom za gozdarstvo nadaljeval palinološke raziskave gozdnih tal po Sloveniji, Namen teh raziskav je osvetlitev zgodovine naših gozdov in morebitna zaščita posebno pomembnih, a ogroženih lokacij kot palinoloških rezervatov. Za arheološka inštituta ZRC SAZU in Univerze je opravil nekatere antrakotomske in karpološke raziskave rastlinskega materiala iz arheoloških najdišč. Kol član uredniškega odbora Archivio Botanico ltaliano je opravil recenzije pal bioloških tekstov. Posebej se je posvetil raziskavam postglacial ne razširjenosti bukve v primorskem delu Slovenije, Glej lilopis 41, str. 46 in 309, Dragica TurnŠek rojena 6. avgusta 1932, dr. geoloških znanosti, znanstvena svetnica SAZU in upravnica Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU. Dopisna članica od 23. maja 1985, Podrobnejši opis njenega dela je razviden v poročilu Paleontološkega inštituta ZRC SAZU, str.305-310 in Bibliografiji raziskovalcev za leto 1991, str. 345. Glej Letopis 41, str, 46 in 306. Igor Vrišer rojen 13. januarja 1930, dr, geografskih znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje na Fiiozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, V letu 1991 je nadaljeval z znanstvenim in pedagoškim delom na geografskem oddelku Filozofske fakultete na področju ekonomske geografije, geografije naselij in regionalnega planiranja. Na geodetskem in komunalnem oddelku Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter na oddelku za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti je predaval regionalno planiranje. Izbrana poglavja iz urbane geografije in regionalnega planiranja je predavat tudi na interdisciplinarnem podiplomskem študiju urbanizma in prostorskega planiranja na FAGG v Ljubljani, Bil je mentor pri magistrskem študiju iz geografije in prostorskega planiranja. V sklopu znanstvenoraziskovalnega programa »Geografska monografija Slovenije« se je ukvarjal z ekonomskogeografsko regionalizacijo Slovenije, Sodeloval je v javni razpravi o regionalizaciji Slovenije in o tej tematiki poročal na simpoziju v Krškem {25, marca) ter na širših posvetih na Ptuju, v Idriji, Kamniku in Murski Soboti. Za odbor Skupščine Republike Slovenije za lokalno samoupravo je sestavil dve poročili o možnem oblikovanju novih občin v Republiki Sloveniji in izdelal predloge za s L varno izvedbo členitve (Oblikovanje novih občin v Republiki Sloveniji, september 1991, str. I-7S in Prenovljena zasnova oblikovanja novih občin v Republiki Sloveniji, november 1991, str. 1-79). Pri delu navedenega odbora je redno sodeloval in se je udeležil številnih posvetov po občinah. 0 upravno-politični ureditvi Slovenije je poročal tudi na simpoziju v Mariboru 11. oktobra. Je član uredniškega odbora Geografskega vestni ka, Geografskega zbornika in član uredniškega sveta Urbanega izziva. Je član komisije Znanstvenega sveta za področje gradbeništva, prometa, prostora in energetike pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, je član znanstvenega Sveta Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Sodeloval je pri urejanju Enciklopedije Slovenije, in sicer za področje prostorskega planiranja in geografije. Je član sveta interdisciplinarnega podiplomskega Študija urbanizma in prostorskega planiranja. Glej Letopis 41, Str. 46-4? in 85, Zunanji dopisni člani Milan Herak rojen 5. marca 1917, geolog, dr. sc., upokojeni redni profesor za paleontologijo na Pr i rodoslo v nu-mate matični fakulteti univerze v Zagrebu, redni član HAZU. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991. Glej Letopis 42, str. 95-96. Stevan Karatna ta rojen 26, septembra 1926, geolog, dr, se,, redni profesor za petrogenezo na Rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 30, maja 1991. Glej Le Lop is 42, str. 96-9S. Josef Kralochvil rojen 6. januarja 1909, dr. naravoslovja, dr. biologije, upokojeni profesor zoologije, konzullant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Zunanji dopisni član od 5. februarja 1970. Glej Letopis 21, str, 76-77. Zdrav ko Lorkovič rojen 3, januarja 1900, dr. sc. s področja biologije, upokojeni redni profesor za biologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu, redni član HAZU. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991. Glej Letopis 42. str 98-99. Marton Pecsi rojen 29. decembra 1923, dr, sc., predstojnik Geografskega inštituta Madžarske akademije znanosti v Budimpešti, redni član MAZ in zaslužni profesor Budimpeštanske univerze. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 41. sir. 47. Kari Heinz Rechinger rojen 16. oktobra 1906, botanik, dr. sc.r dvomi svetnik in upokojeni direktor Naravoslovnega muzeja na Dunaju. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991, Glej Letopis 42, sir, 100-101, Petar Stevanovič rojen 3. junija 1914, dr. geoloških in mineraloških znanosti, redni profesor na Rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 20. marca 1975. Glej Letopis 26, str, 66-69. V. RAZRED za ume (nos i Redni člani Anton Ingolič rojen 5. januarja J907. pisatelj. Dopisni član od 25. marca 1976. redni član od 24. aprila 198!. Častni član Slavističnega društva Slovenije in Slovenske izseljenske matice ter častni občan Slovenske Bistrice; dobitnik nagrade AVNOJ 1980 in Prešernove nagrade 1949 in 1983 ler drugih nagrad in priznanj. V letu 1991 napisal tri daljše novele in jih z dvema, lani natisnjenima, pripravil za zbirko novel pod naslovom Črni kurent; k daljšemu spominskemu zapisu Leta izgnanstva v Srbiji ¡941—1945 je napisal zaključno poglavje Vrnitev in tudi ta tekst s fotografijami pripravil za tisk, knjigi naj bi izšli 1992, obsegata pa ok. 30 avtorskih pol. Napisal je tudi nekaj drobnih tekstov in dal dva daljša intervjuja; eden je izšel v mariborskih Dialogih, drugi je bil na 3. programu ljubljanskega radia. Glej Letopis 41, sir. 43 in 70. Bratko Kreft rojen 11. februarja 1905, dr. phil., dr. h. c. Univerze v Marihoru in Univerze Tarasa Ševčenka v Kijevu; upokojeni redni (honorarni) profesor za novejšo rusko književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, režiser, dramaturg, dramatik, pripovednik, esejist. Redni član od 22. decembra 1961; podpredsednik SAZU. Zunanji dopisni član HAZU, MANU in Matice srpske. Glej U-liipis 41, sir, 48. Uroš Krek rojen 21, maja 1922, skladatelj, upokojeni redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 29, marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Dopisni član HAZU od 7. junija 1977, častni član Slovenske filharmonije od 13. januarja 1988. Novokomponirane skladbe v letu 1991: J. J, Ouantz: Concerfo Nr. 1 v g-molu za dve flavti in godala (rekonstrukcija in instrumentacija), Vigorosoza violino in klavir, Čela in zarja (bes. Jože Udovič) za mešani zbor, Psa Im XLII desiderium exuiis za mešani zbor, Three autumn song (bes. John G race n Brown} za mešani zbor Glej l.clijpis 41, Str, 48 to 72. Janez Menart rojen 29. septembra 1929, slavist, književnik. Dupisni član od 6. junija 1983, redni član od 23, aprila 1987; tajnik V. razreda od 8, januarja 1985. Sprva je bil lektor, dramaturg in zatem vodja lutkovnega oddelka pri filmu; zatem tri leta svobodni književnik; nato i 3 let pri TV Ljubljana urednik dramske redakcije, dramaturg in slednjič prevajalec; od leta 1979 do upokojitve v maju 1990 pa programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri Mladinski knjigi. V letih od 1963 do 1969 je bil tudi tajnik, podpredsednik in nazadnje predsednik Društva slovenskih književnikov. Poleg objav, razvidnih iz bibliografije, seje v letu 1991 udeležil dveh literarnih nastopov: Na osnovni šoli Matije Blejca v Mengšu 26. aprila 1991 sam; v knjižnici kranjske gimnazije 15, marca 1991 skupaj s C. Zlobcem in T- Pavčkom. Glej Letopis 41. str. 48-19 jn 74-75. France Mihelič rojen 27. aprila 1907, upokojeni redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965. Glej Letopis 41, str, 49 Milan Mihelič rojen 20, julija 1925, dipl. inž. arh. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 41, .sir 49 Ivan Minatti rojen 22. marca 1924, slavist, pesnik, prevajalec, urednik pri založbi Mladinska knjiga, upokojen. Dopisni član od 23. aprila 1987, redni čian od 30. maja 1991, V letu 1991 je urejal in pripravil za tisk pesniško zbirko Vide Brestove Tiho tiho, srce, ki vsebuje pesmi iz avtoričine pesniške zapuščine. Sodeloval je na literarnem večeru, ki gaje priredilo Društvo slovenskih pisateljev v počastitev Prešernovega dne in na protestnem literarnem večeru v podporo Hrvaški v Cankarjevem domu. Za oddajo Okrogla miza RTV Slovenija je imel intervju o svojem življenju in delu, prav tako na televizijskem ekranu. Samostojni literarni večer je imel v Logatcu 14. junija, Pri založbi Mladinska knjiga pripravlja ponatis pesniške zbirke Nekoga moraš imeti rad. Glej Letopis 41, str, 51 in 75-7-6: 42, str. 102-103, Vladimir Pavšič-Matej Bor rojen 14. aprila 1913, književnik. Redni član od 6. februarja 1965. V letu 1991 je nadaljeval svoje literarno delo, in sicer v prozi dva teksta: roman Jemo v rokopis (Siva lisa), ki ga ima v programu Prešernova družba za svojo redno ali izredno izdajo in daljšo novelo z naslovom Sneg, ki jo je končal. Delal je na raziskovanju retijskih in messapskih (japodskih) napisov, ki so pisani v jeziku, katerega so govorili zahodni oziroma vzhodni sosedje Venetov. Objavljal je, kakor že prej vrsto let, svoje satirične epigrame v Književnih listih; verjetno jih bo zbral v zbirko; eno z naslovom Sto in epigram je že tiskala Državna založba Slovenije. Glej Letopis 4]., sir. 49 Ivan Potrč rojen 1. januarja 1913, pisatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. V letu 1991 sta izšla dva prevoda: Na hutori (Na kmetih) - romanje preveden na 264 straneh, in Zustrič (Srečanje) - povest je prevedena na 131 straneh v zbirki Tuja literatura XX. stoletja. Spremno besedo o avtorju in njegovem delu je napisal Evgen Pašinko. Delo je izšlo v nakladi 30 000 izvodov v založništvu tujih literatur v Kijevu. Republiški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije mu je podelil ob 50-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda lastno listino za življenjsko delo. Novembra in decembra je TV Slovenije emitirala dramsko trilogijo: Kretlova kmetija, Lacko in Kreti i ter Krefii. Glej Letopis 41, str, 49 iti SO. Primož Ramovž rojen 20. marca 1921 v Ljubljani, skladatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija 1983. Kritno ¡-¿tredbo SO doti ve! i Skladbe Per áspera ad as t m za simfonični orkester (Ljubljana), Pentatoma za kljunasto flavto in godalni kvartet (Ljubljana), Doživetje za orgle in tolkala (Ljubljana), Duplex za trombon in klavir (Koper), DD-70 za klavir štiriročno (Celovec), Zahvala za kljunasto flavto (Ljubljana), ABS&4 za kljunasto flavto (Opatija), Potoki za flavto (Ljubljana), Trenutek za kitaro (Ljubljana). Koncertno izvedbo so doiivele sktedbv Pismo (Ljubljana), Organofonia (Ljubljana), Studio (Ljubljana, Slovenska Bistrica), Partitura (Ljubljana, Slovenska Bistrica), Pentafonia (Slovenska Bistrica), Colloquium (Ljubljana, Velenje), DDZ (Ljubljana), Kontrasti (Ljubljana), Acuta (Bonn, Ljubljana), Dre koral n i predigri (Ljubljana), Fanfara (Ljubljana), Solo da trombone (Moskva), Eire ne (Trst, Udine), Cirkulacije (Ljubljana), Trenutek (Ljubljana), DD-70 (Ljubljana), Sonata (Celovec, Ljubljana), Koral in Siciliana (Celovec, Innsbruck, Ljubljana), Toccata (Celovec, Ljubljana), Suiia (Ljubljana), Sarkazmi (Ljubljana), Utrinki ob Bachovem imenu (Ljubljana), Mala suita (Ljubljana), Sonatina (Ljubljana), Scherzo (Ljubljana), Mati nokturno (Ljubljana), Variacije (Ljubljana), Syrigma (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Celje, Grosuplje, Velenje, Škofja Loka, Ribnica, Borovnica, Opatija), Šest etud (Ljubljana. Maribor, Nova Gorica, Celje, Grosuplje, Velenje, Školja Loka, Ribnica, Borovnica, Slovenska Bistrica), ABSS.4 (Ljubljana). Skladatelj je izvedel več koncertov z orgelskimi improvizacijami (Lj ubij ana, Novo mesto. Repen tabor), Skladatelj je bil član žirije I. slovenskega tekmovanja mladih organi-stov v Ljubljani. Skladatelja je Slovenska škofovska konferenca odlikovala z Od ličjem sv. Cirila in Metoda. Skupščina Mesta Ljubljane mu je podelila Priznanje. American Biographical Institute ga je izbral za »Man of the Year 1991«. World Institute of Achievement mu je priznal Life Membership, Glej Letopis 41, sir. 49-50 in 80-fll. Edvard Ravnikar rojen 4, decembra 1907, inž. arh., upokojeni redni profesor za urbanizem in javne zgradbe na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979, Pripravil je dva projekta: za Moderno galerijo in za Narodno galerijo. Glej Letopis 41. sli'. 5(1. Ciril Zlobec rojen 4. julija 1925, slavist, pesnik, romanopisec, prevajalec, publicist, urednik, politični delavec, Dopisni član od 23, maja 1985, redni član od 18. maja 1989, Dopisni clan HAZU. Tudi leto 1991 je bilo za Cirila Zlobca zelo delovno tako v literaturi kot v javnem, političnem delovanju. V Rimu je izšla že njegova tretja zbirka v italijanščini (dvojezična izdaja), hkrati pa je urejal Sodobnost (že triindvajseto leto) in V njej aktivno sodeloval. Nemalo dela je imel kot član Predsedstva Republike Slovenije, saj je bilo prav leto 1991 najbrž eno najbolj vznemirljivih in nemara tudi usodnih v vsej slovenski zgodovini. Deloma kol pesnik, deloma kot politik je prekrižaril domala vso Slovenijo, večkrat je bil tudi v Italiji kot dejaven udeleženec raznih kongresov, simpozijev, okroglih miz: Trst, Videm (štirikrat), Verona, Benetke, Bologna, Rim (trikrat). Glej Letopis 41, str. 50-51 in 85-87 Dopisni člani Janez Bernik rojen 6. septembra 1933, redni profesor in predstojnik oddelka za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dopisni član ud 18. maja 1989. Zaključil je projekt 100 jedkanic in akvatint, ki se je uresničil s pregledno razstavo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Začel je z zbiranjem in urejanjem obsežnega opusa risb iz obdobja 1952-1991. Projekt se bo zaključil s pregledno razstavo in monografijo o tej zvrsti njegovega likovnega ustvarjanja. Na XIX, mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani je prejel veliko častno nagrado za jugoslovanskega umetnika. Glej Letopis 41, str. 51. Kajetan Kovic rojen 21. oktobra 1931, pesnik, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo pri Državni založbi Slovenije. Dopisni član od 30. maja 1991, V letu 1991 je imel vrsto literarnih nastopov za mladino in odrasle v Sloveniji, 21, aprila je skupaj z Žarkom Petanom bral svoja dela na literarni matineji v Marburgu ob Lahni (Zvezna republika Nemčija), Od 3, do 8, novembra se je kot član slovenske delegacije udeleževal 56, kongresa PEN-klubov na Dunaju. Glej Letopis 42, str. 103-! 04. Lojze Lebič rojen 24. avgusta 1934, skladatelj in dirigent, redni profesor za glasbenoteoretične vede in kompozicijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 30. maja 1991. Je član Društva slovenskih skladateljev; član mednarodnega Branden burgisches Colloquium fur Neue Musik, Berlin; do razglasitve slovenske samostojnosti predsednik jugoslovanske sekcije v mednarodnem združenju za sodobno glasbo ISCM. Predsednik Slovenskega kulturnega zbora. Aktivni udeleženec na prireditvah, posvečenih domači glasbi in širšim kulturnim vprašanjem (javne tribune, okrogle mize. tiskovne konference); pisne prispevke objavlja v časopisih Delo, Slovenec; nastopil je na RTV ter imel predavanje Sodubna glasba pud analitičnim drobnogledom (Maribor, 7, december). Je član upravnega odbora Prešernovega sklada in odbora za Župančičeve nagrade mesta Ljubljane. V letu 1991 je po naročilu 1DRIART ustvaril ambientalni projekt »Ajdna« za igralca, pevske in instrumentalne soliste ter zbor (izvedbo je preprečila vojna). Krstno predstavitev sta doživeli skladbi Od blizu in daleč - sedem podob za kljunaste flavte in asistenta (Glasbena tribuna v Opatiji, 9. november) ter Fčelica zleteiia... za moški zbor (Prevalje, 10. junij). Pomembnejše izvedbe skladb: Korani za simfonični orkester (Ljubljana, 7. marec), Queensland Music za simfonični orkester (World Music Days, ISCM Zurich, 14. september, Ljubljana, 15. april, Trst), Od blizu in daleč {Opatija, 9. november, Maribor, 7. december, Ljubljana, 17, december), Epicedion za violino in akordičen instrument (več izvedb doma in v tujini). Glej LilopU 42. ur. 105-106 Drago Tršar rojen 27, aprila 1927, kipar, redni profesor kiparstva na Akademiji za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 30. maja 1991. V letu 1991 je imel 3 samostojne razstave, sodeloval je pri 4 skupinskih razstavah, izdelal dva spomenika in več skulptur. Glej Letopis 41, sir 106-107- Zunanji dopisni člani František Benhart rojen 10. septembra 1924, slavist, kri Lik, prevajalec, član Zveze čeških pisateljev do leta 1970, živi v Pragi. Zunanji dopisni član od 23. maja 1985. Glej Lelopis 36, str. 103-104. Ivan Brajdič rojen 16 junija 1924. hrvaški pisatelj in prevajalec slovenske književnosti. Zunanji dopisni član od 18. maja 1989. Glej Letopis 40. 101-102 Johann Cilenšek rojen 4, decembra 1913, skladatelj, profesor na Franz Liszt-Hoehschule fur Musik v Weimarju, Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967, Glej Lelupii IB. sir- 61-63, Vil Grimič rojen 7. junija 1925, ukrajinski književnik, prevajalec, živi v Kijevu. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991, Glej Letopis 42, sir. 108-109. Peter Handke rojen 6, decembra 1942, pisatelj, dramatik, prevajalec, živi v Salzbur-gu. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38. str, 112-1 ¡3, Florjan Lipuš rojen 4. maja 1947, pisatelj, ravnatelj osnovne šole na Slovenskem Koroškem. Zunanji dopisni član od 23. maja 1935- Glej Letopis 36, str 104-105. De sank a Maksi movič rojena 16. maja 1898, književnica, živi v Beogradu. Zunanja dopisna članica od 1. februarja 1969. Glej Letopis 20. sir, 57. Janez Matičič rojen 3. junija 1926, komponist, živi v Franciji. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Le lup: s 38, str. 113-114. Pavle Merku rojen 12. julija 1927, slavist, skladatelj in violinist, srednješolski profesor in programski urednik Radia Trst, Zunanji dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36, str. ! 06-107. Andre Mohorovičič rojen 12. julija 1913, dr. arh., inž.aih. in umetnostni zgodovinar, redni profesor za arhitekturo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Glej Leiojiis 34. str 94-95. Zoran Mušič rojen 12. februarja 1909, slikar, živi v Parizu. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, sir. 153-155. Dimitar Panteleev rojen 26. novembra 1901, pesnik in prevajalec, Član Zveze bolgarskih književnikov. Zunanji dopisni član od 24, aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 156-157. Boris Podrecca rojen 30. januarja 1940, dipl. inž. arhitekture, živi kot samostojni arhitekt na Dunaju. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987. Glej Letopis 38, str. ! 5 4-115. Stanojlo Rajičič rojen 16. decembra 1910, skladatelj, redni profesor na Glasbeni akademiji v Beogradu. Zunanji dopisni član od 20 marca 1975-Glcj Leiopis 26, sir. 70-72. HaraId Saeverud rojen 17. aprila 1397, skladatelj in dirigent. Zunanji dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, str, ¡03-106 Lojze Spacal rojen 15. junija 1907, slikar, grafik, živi v Trstu. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987, Glej Ltiopii 38. sir. 116-15 7. VI. RAZRED 7.a medicinske vede Redni člani Janez Batis rojen 15. marca 1919, dr, veterinarskih znanosti s področja mikrobiologije, imuno logi je in kužnih bolezni, upokojeni redni profesor Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; glavni tajnik od 28. marca 1985. V letu 1991 je opravljal raziskovalno delo na Veterinarski fakulteti predvsem na področju zoonoz in veterinarske strokovne terminologije. Na Akademiji je vodi! Medakademijski odbor za zoonoze, ki ima sedež na SAZU,.bil je član znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ¡11 predsednik Terminološke komisije v Sekciji za terminološke slovarje ZRC SAZU. Je član znanstvenega sveta za področje biotehniških ved pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo, na Veterinarski fakulteti pa je glavni in odgovorni urednik Zbornika Veterinarske fakultete, v Slovenski matici je član upravnega odbora, pri Enciklopediji Slovenije pa član glavnega odbora. Glej Letopis 41, str, 53 in <>2. Miroslav Brzin rojen 13, aprila 1923, dr, sc., redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in sodelavec Inštituta za patološko fiziologijo. Upravnik oddelka za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela S AZU. Dopisni član od I. marca 1974, redni član ud 29. marca 1979. Glej Letopis 41. str. 54. Janez Fettich rojen 9, oktobra 1921, dr, med,, dr. sc., redni profesor dermatovenero-logije in predstojnik katedre za dermalovenerologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, svetovalec na Univerzitetni dcrmatolo-ški kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, upokojen od 1. oktobra 1991. Dopisni član SAZU od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. V letnem semestru 1991 jc predaval dermalovenerologijo študentom IV. letnika odseka za splošno medicino Medicinske fakultete in izbrana poglavja iz dermatovenerologije slušateljem podiplomskega študija (socialna medicina, splošna medicina, varstvo žena in otrok). Bil je mentor specializantom iz dermatovenerologije in izpraševalec pri specialističnih izpitih, Poleg lega je mentor enemu magistrantu in enemu doktorandu, Tudi na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani je predaval deiTnatovenerologijo. Z raziskovalnim delom je sodeloval v okviru matične ustanove (sodobno zdravljenje nekaterih kožnih bolezni, epidemiologija spolno prenosljivih bolezni, sodobna klasifikaci ja sifilisa), Za Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo je napisal obširno poročilo z analizo podatkov o razširjenosti spolnih bolezni v Sloveniji v letu 1990. Poleg rednih obveznosti na Fakulteti in na Kliniki je bil predsednik komisije Znanstvenega sveta za področje medicinskih ved Ministrstva za znanost in tehnologijo R Slovenije, še vedno je član Republiške komisije za medicinska etična vprašanja, član uredniškega odbora Acta dermatovenerologica lugoslavica (Zagreb), sodelavec uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije in Medicinskega terminološkega slovarja, Glej Letopis 41, str. M in £5. Vinko Kambič rojen 7. aprila 1920, dr. med., dr. sc,, upokojeni redni profesor ot or ino I ari ngol ogij e na Medicinski fakulteti v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989, V letu 1991 je sodeloval v znanstvenoraziskovalnem delu na Univerzitetni kliniki za olorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Bilje član komisiji za habilitacijo oziroma napredovanje treh fakultetnih učiteljev, V tem letu je bila zaključena raziskovalna naloga Vpliv azbesta na Iaringalno sluznico v eksperimentu. S sodelavci nadaljuje z raziskovanjem in uvajanjem novih histokemijskih in i mu noh i stoke-mijskih metod, predvsem njihovim pomenom pri vrednotenju h i per-plastičnih aberacij na laringalni sluznici. Uporaba teh metod omogoča natančnejše razvrščanje posameznih oblik hiperplastičnih aberacij, s tem pa je objektivnejša izbira zdravljenja in napovedi bolezni. V letu 1991 je skupaj s sodelavci predaval na First Congress of Traffic Medicine, Alps-Adria, v Zagrebu, na Sixth International Meeting of the Adriatic Society of Pathology v Gradu, na 41. K on g i ess der Deutschen Gesel lsc haft fur Mund-, Kieier- und Ge si eh is- Chirurgie v Wurzburgu in se udeležil VII. svetovnega kongresa za ur gen t no in katastrofno medicino v Mg ni real u. Bil je tajnik Medakademijskega odbora za travmatologijo v izjemnih razmerah, član Medakademijskega odbora za proučevanje tumorjev glave in vratu, član Medakademijskega odbora za proučevanje in preprečevanje azbestoz, član redakcijskega odbora publikacije 4. delovni sestanek o azbestu, član uredniškega odbora Symposia ORL lugoslavica in član mnogih evropskih in ameriških strokovnih združenj. Glej Letopis 41, str. 54-55 in 78, Janez Milčinski rojen 3. maja 1913, dr. j ur., dr. med., častni doktor Univerze v Ljubljani (1979) in njen zaslužni profesor (1983). Častni doktor medicinskih znanosti Univerze v Leipzigu (1987). Do dopolnjenega 70. leta redni profesor in predstojnik Inštituta za sodno medicino na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5, februarja 1970; predsednik SAZU od 25- marca 1976, ponovno izvoljen na skupščinah SAZU 24. junija 1980, 13. novembra 1984 in 20. decembra 1988, Redni član Academia scientiarum et artium Europaea od 22. novembra 1991. Član Advisory Panel v Action in International Medicine (predsednik Sir Gordon Wolstenholm -London}. Imenovan za člana Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije 19. decembra 1991. V letu 1991 je bil predsednik programskega sveta skupnega raziskovalnega programa SAZU in ZRC SAZU Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in predsednik Jugoslovanske pagvaške konference. V tem letu se je, večkrat z uvodnimi besedami ali s pozdravi, udeleževal kulturnih prireditev v raznih krajih Slovenije, Občasno je predaval v podiplomskem tečaju za zdravnike. Udeležil se je letne skupščine akademije Leopoidina v Hal le. ZRN (5.-9. april) in prav tam slovesne seje Evropske akademije znanosti in umetnosti (9. oktobra). Udeležil seje spominske slovesnosti za Frana Miklošiča na Dunaju in položil venec na njegov grob. Z referatom se je udeležil simpozija o katastrofah ob 70-let nem zasedanju Nemške družbe /a pravno medicino v Lausanni (9.-15. september). Pripravljal je sodelovanje z akademijami v Vidmu, Veroni, Roverelu in s Švicarsko naravoslovno akademijo. Glej Letopis 41. str. 55 in 75 Lev Milčinski rojen 23, junija 1916, dr. med,, dr. sc., upokojeni redni profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 29, marca 1979, redni član od 6, junija 1983. V letu 1991 je deloval še kot svetovalec v strokovnem kolegiju Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Sodeloval je v raziskavah na tematiko samomorilnosti v Sloveniji ter struktura in dinamika sprejemanja in odpuščanja bolnikov Psihiatrične klinike. Studijo o dogajanjih v ljubljanski psihiatrični ustanovi v letih 1941—1945 je dokončal; poročilo je v tisku (Traditiones in Socijalna psihijatrija -Zagreb). Z referatom je nastopil na 3. jugoslovanskem kongresu za preprečevanje samomorilnosti na Bledu (v maju), na seminarju o dnogah v Sloveniji ter seminarju o forenzični psihiatriji (v novembru oz. decembru). Predaval je na podiplomskih tečajih Za psihopalologijo, Socialno medicino in toksikologijo o temah droge in suicid. Do junija je sodeloval v skupini za Medicinski terminološki slovar. Bil je strokovni svetovalec pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika in sodelavec v skupini piscev člankov za Enciklopedijo Slovenije. Glej Letopis 4t, str, 56 in 75. Frane Novak rojen 2, junija 1908, dr. med,, dr. sc., častni doktor univerze v Torinu, upokojeni redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in od leta 1978 njen zasluitli profesor; bivši predstojnik Univerzitetne ginekološke klinike V Ljubljani. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; tajnik VI. razreda; predsednik Medakademijskega odbora za travmatologijo v izjemnih razmerah. Skrbi za pripravo za tisk Zgodovine ginekologije na Slovenskem. V letu 1991 je predaval izbrana poglavja iz operativne ginekologije slušateljem 19. intenzivnega tečaja za italijanske ginekologe na univerzitetni ginekološki kliniki v Ljubljani. Skrbi za tretjo posodobljeno italijansko izdajo svoje knjige Technichc chimrgiche ginecoiogiche Glej Letopis 41, str, 56. Andrej 0. Župančič rojen 27. januarja 1916, dr. med., upokojeni redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970. V letu 1991 je vodil Inštitut za medicinske vede ZRC SAZU, ki je v tem letu dobil osnovno računalniško opremo (namizni osebni računalnik s tiskalnikom in priborom). Za tisk je pripravil knjigo Iz varstva pred ionizirajočim sevanjem v Sloveniji. Za Skupščino R Slovenije je napisal elaborat O varstvu pred ionizirajočim sevanjem iz virov jedrske industrije v Sloveniji. Je član Komisije za varstvo pred ionizirajočim sevanjem pri Republiškem sanitarnem inšpektoratu Ministrstva za zdravstvo, družino in socialno varstvo in član Komisije za ionizirajoče sevanje v medicini pri istem ministrstvu, Je tudi predsednik medicinskega sveta omitoio-škc revije Acrocephalus, Glej Letopis 11, str, S6 iti 87. Dopisni člani Lidija Andolšek-Jeras rojena 30. julija 1929, dr. medicinskih znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, Do leta 1979 direktorica Inštituta za načrtovanje družine, od 1979 do 1987 direktorica Univerzitetne ginekološke klinike, sedaj svetovalka direktorja Univerzitetne ginekološke klinike za raziskovalno delo, od 1986 do 1987 prodekanica, od 1987 do 1991 pa dekanita Medicinske fakultete. Dopisna članica od 23. aprila 1987, V letu 1991 je sodelovala v dodiplomskem in podiplomskem pouku na katedri za ginekologijo in porodništvo. En ma gist ran t in en doktorand sta v letu 1991 uspešno obranila magistrsko oz. doktorsko delo; je mentorica 2 doktorandom in 3 novim magistrantom (od teh trije mladi raziskovalci). Kot svetovalka direktorja Univerzitetne ginekološke klinike za raziskovalno delo je usmerjala delo v okviru Centra Svetovne zdravstvene organizacije za klinične raziskave reprodukcije človeka ter v okviru programa Ministrstva za znanost in tehnologijo. Nadaljevala je tri raziskave s področja intrauterine komracepeije, in sicer; - A comparative study of two cooper fUDs in multiparous women; - A randomized comparative study of interval insertion of three lUDs: T Cu 220 C. Nova T and WHO levonorgestrel 2ug IUD; - A randomized comparative study of interval insertion of two lUDs: T Cu 380 A and Multioload 375 IUD. Na področju hormonske kuntracepeije sodeluje v projektu Cardiovascular disease morbidity in association with hormonal contraception. Sodeluje v projektu: Sociološki, demografski in zdravstveni vidiki nizke rodnosti v Sloveniji, katere nosilec je Sociološki inštitut. Je članica svetovalne skupine Scientific and Technical Advisory Group (STAG) of WHO Special Programme of Research, Development and Research Training in Human Reproduction. Zadnji teden februarja se je udeležila rednega letnega srečanja te skupine. Za to srečanje je ocenila uspešnost raziskovalnih programov na področju neplodnosti (WHO Task Force on Implementation and M a nege men t of Infertility) in naravnih meiod kontracepcije (Task Force on Natural Methods). Poleg tega je tudi stalna svetovalka IMAPa - International Medical Advisory Panel - International Planned Parenthood Federation (IPPF) London. Junija je predavala na mednarodnem simpoziju, ki ga je organizira Univerza v Sarajevu. Avgusta se je udeležila kot predstavnica SAZU prve redne letne skupščine Action in International Medicine v Torontu (Canada). Septembra je sodelovala i vabljenim predavanjem na Svetovnem kongresu ginekologov in p o rad niča rje v v S inga poru. Feb mar j a je prejela od andragoškega centra Zagreb povelju YU Humanizma, junija pa ji je bilo podeljeno častno članstvo v Royai College of Obstetricians and Gynecologists Velike Britanije (RCOG) V tem letu je vodila komisijo za mednarodno sodelovanje pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo ter sodelovala v Znanstvenem svetu za medicinske vede. Novembra 1991 je bila predlagana za nacionalnega koordinatorja za področje medicine. Na strokovno organizacijskem področju je delala kot članica strokovnega kolegija in Razširjenega strokovnega kolegija Univerzitetne ginekološke klinike. Je članica uredniškega odbora Acta Europea Ferfiliiatis in Acta Reproductiva Turcica. Glej Letopii 41, Sir. 57-58 in 6]. Vinko V. Dolenc rojen 19. junija 1940, dr. medicinskih znanosti, izredni profesor za nevrokirurgijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, od junija 1987 predsiojnik Univerzitetne klinike za nevrokirurgijo. Dopisni član od 23. aprila 1987. V letu 1991 je imel 36 predavanj na 19 konferencah, in sicer v Budimpešti, Varenni in Madonna di Campiglio (Italijia), New Orlean-su (Louisiana), Charlottesvillu (Virginia), Leonu (Španija), Cesme (Turčija), Tokyu in Sapporu (Japonska), Moskvi, Paltayau (Tajska), Soirentu, Ziirichu, Ljubljani, Orlandu (Florida), Chicagu (Illinois), Richmondu (Virginia), Saint Louisu (Missouri) in Londonu. Kot vabljen predavatelj je predaval na 5 tujih univerzah in raziskovalnih inštitutih, in sicer v Ziirichu, Cincinnatiju (Ohio), Glasgowu, Bristolu in Liverpoolu. Organiziral in vodil je konferenco International Cranial Base Lesions Symposium v Charlottesvillu (Virginia), ki je potekala od 27. aprila do 2. maja. Organiziral je tudi 14 učnih delavnic na 12 tujih znanstvenih ustanovah, in sicer: 7 učnih delavnic v ZDA, 1 v Moskvi in 4 v Veliki Britaniji. Kot operater je bil povabljen na 4 tuje univerzitetne nevrokirurške klinike, in sicer: januarja, februarja, aprila, maja, avgusta in oktobra: Charlottesville (Virginia, USA), University of Virginia: Cavernous sinus tumors (22), Clivai tumors (2); marca: Zurich, University Hospital. Cavernous sinus tumor (1); decembra: Zurich, University Hospital, Zurich: Cavernous sinus tumors (2), Basilar artery aneurysm (]); maja in julija: Beer Sheva, Soroka University Hospital (Izrael): Cavernous sinus tumors (15); novembra: Richmond (Virginia, USA), Medical College of Virginia: Cavernous sinus tumor (1). V tem letu je bil izvoljen za Honorary Member of the Spanish and Portuguese Society of Neurosurgery, prejel je priznanje Ambasador republike Slovenije v znanosti za raziskovalne dosežke v letih 1989/90, s katerimi je prispeval k povečanju mednarodne uveljavitve republike Slovenije in je za svoje mednarodno delovanje bii pri ABl (American Biographical Institute, Inc.) imenovan v International directory of distinguished leadership. Gtej Leiopis 41, str, 58-59 in 64. Jože Trontelj rojen I. junija 1939, dr. sc. nevroloških znanosti, sodelavec Inštituta za klinično nevrofiziologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 30, maja 1991, V letu 1991 je vodil raziskovalni program Univerzitetnega inštituta za klinično nevrofiziologijo in projekt »Se nzorič no- motoric na integracija«. Sicer majhna raziskovalna skupina Inštituta je po uspešnosti in odmevnosti objav med ustanovami na biomedicinskem področju na tretjem mestu, knjiga s soavtorjem E, St&lbergom o mikroelektromio-grafiji pa se je uvrstila med pet najpogosteje citiranih slovenskih publikacij na tem področju. Med raziskavami v tem letu je več tem, ki se tičejo m ikro fiziologije motorične enote in hkrati dopolnjujejo raziskovalno in diagnostično metodo mikroclektromiografije z aksonsko mikrostimulacijo. S sodelavci je objavil delo o funkcijah obnavljanja električnih lastnosti mišičnih vlaken in delo. ki prinaša nove podatke o presinaptični komponenti živčno-mišičnega prenosa pri miasteniji gran's in mia-Stenskem sindromu ill je bilo izbrano Za citiranje v Current opinion in Cell Biology, Raziskoval je frekvenčne karakteristike presitiapličnega živčnega končiča pri zdravem človeku, časovne karakteristike odzivov Ranvierovih zažemkov posamičnih aksonov na mikrostimulacijo in situ, naravo supernormal ne hitrosti prevajanja po mišičnih vlaknih in njeno možno povezavo s spremembami njihove dolžine. Kot član ad hoc komiteja Ameriškega združenja za eiektrodiagnostično medicino je sodeloval v mednarodnem projektu za določitev referenčnih vrednosti za mikroelektnomiografijo. Sodeloval je pri epidemiološki študiji miaslenije gravis pri Arabcih in subakutnega skleroza nt nega panencefalitisa v Kuvajtu. Ponovno se je vključil v polemiko o kriterijih za diagnozo možganske smrti. Kot gost ciprskega Inštituta za nevrologijo in medicinsko genetiko je imel več predavanj in demonstracijo metode mikroeiektromiografije z aksonsko mikrostimulacijo za diagnostiko bolezni živčno-mišičnega prenosa. Po zalivski vojni je ponovno vzpostavil delo na izropanem iti razpuš-čenem oddelka za klinično nevrofiziologijo, ki ga jc bil pred leti razvil v bolnišnici Ibn Sina v Kuvajtu. Izvoljen je bil za člana znanstvenega sveta Quantitative EMG Society v okviru International Federation of Societies for Clinical Neurophysiology. Kot delegata za to federacijo ga je predlagala tudi slovenska sekcija za klinično nevrofiziologijo. Glej Letopis 42. str. 110-111. Zunanji dopisni člani Ed he m Čamo rojen 30. decembra I909r dr. medicinskih znanosti, redni profesor za zoohigieno na Veterinarski fakulteti V Sarajevu. Zunanji dopisni član od 13, marca 1972. Glej Letopis 2Í, sir. 62-64. Milan Dimitrijevič rojen 27. januarja 1931, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za nevrofiziologijo na Baylor College of Medicine v Houstonu (Texas). Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Leiupis 32. sir, 158-159. Abel Lajtha rojen 29. septembra 1922, redni profesor psihiatrije in direktor Centra za nevrokemijo Inštituta za psihiatrične raziskave na New York University School of Medicine, Član American Academy oí Neurology in indijske akademije znanosti ter številnih drugih znanstvenih institucij. Zunanji dopisni čian od 18. maja 1989, Glej Letopis 40, str. 104-106. Esad Mekuli rojen 17. decembra 1916, dr. veterinarske znanosti, pesnik in prevajalec, živi v Prištini. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej henapii 10, air. 107-¡08- Joseph Milič-Emili rojen 25, julija 1931, dr. medicinskih znanosti, redili profesor za fiziologijo in eksperimentalno medicino lia McGi lloví univerzi v Montrealu, Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, str. W-I00, Vladimir Aleksandrovih Negovski rojen 19. marca 1909, dr. medicinskih znanosti, profesor za reanima-to logi j o v laboratoriju za splošno reanimatologijo Akademije za medicinske znanosti ZSSR. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, sir. 101-102. Otto Prokop rojen 29. septembra 1921, dr. medicinskih znanosti, upokojeni redni profeso]- za sodno medicino na Humbokitovi univerzi v Berlinu, upravnik h e matos ero loškega laboratorija v Inštitutu za sodno medicino iste univerze. Zunanji dopisni član od 23. aprila 1987, Glej Letopis 58, str. 122-123. Peter Safar rojen 12. aprila 1924, dr, medicinskih znanosti, profesor za reanimato-logijo in direktor raziskovalnega centra za reanimacijo pri univerzitetnem zdravstvenem centru v Phtsburgu (ZDA). Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, sir 103-104. János Szentágothai rojen 31. oktobra 1912, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za anatomijo v anatomskem inštitutu v Budimpešti. Zunanji dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, str, 160-161. Mstislav Vasiljevič Volkov rojen leta 1923, dr, ortopedije in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N.N. Priurova v Moskvi, glavni travmatolog ZSSR. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1968. Olí j Letopis 19, sir. 40 NOVI ČLANI J. RAZRED za zgodovinske in družbene vede Stane Gabrovec Dr. Stane Gabrovec, ki ga je skupščina SAZU izvolila 23. aprila 1987 za dopisnega člana zaradi njegovih pomembnih dosežkov pri proučevanju prazgodovinske arheologije, predvsem kulLur bronaste in železne dobe, je v letih 1987 do 1991 te raziskave nadaljeval in jih dopolnil z vrsto sintetičnih razprav. Pod njegovim uredništvom je izšel leta 1987 peli zvezek Pra ¡storije jugoslavenskih zemalja (1006 strani in 88 tabel), v katerem je obdelana železna doba jugoslovanskega ozemlja; dr, Gabrovec je v tem delu obdelal železno dobo Slovenije, razdeljene na pet arheoloških regij, in sicer: dolenjsko, svetolucijsko, notranjsko, ljubljansko in istrsko, V knjigi je, hkrati z nekaj desetinami strani uvodnih in sklepnih besedil, Gabrovčeva obdelava železne dobe v Sloveniji najobsežnejša ter predstavlja danes glavno in simezno delo o železni dobi na tem ozemlju. Za zagrebško Jugoslovansko enciklopedijo je napisal geslo Železna doba Jugoslavije (v cirilski izdaji Gvozdeno doba). - S številnimi razpravami in članki iz arheološke problematike bronaste in železne dobe in iz zgodovine arheolo- škili raziskav na Slovenskem je sodeloval v znanstvenih in strokovnih publikacijah. Z vidika slovenske zgodovine in kontinuitete poselje vanja slovenskega prostora v prazgodovini je objavil razpravo frazgodovinska podoba Slovenije (v 19. letniku Traditiones). Med s i nte zna dela sodi tudi študija o etnični opredelitvi jugovzhodnoalpske halštatske kulture in z njo povezanim ilirskim vprašanjem, ki je v prazgodovini pomembno odločalo (v zvezku, posvečenem akademiku A. Bencu, Sarajevo 1991). V Marburguob Lahni je dr. Gabrovec jeseni 1959 na dnevu, posvečenem vodilnemu nemškemu povojnemu prahistoriku G. v. Merhartu. predaval o stanju železnodobnih raziskav v Sloveniji, na Dunaju pa v okviru Avstrijskega arheološkega inštituta o vplivu Etruščanvv na jugovzhodnoulpsku halštatsko kulturo. V Anconi je obravnavat povezave jugovzhodnualpskega prostora s Picenom. Vsa predavanja so v tisku v kongresnih aktih. Med problemskimi raziskavami se je usmerilo dr. Gabrovčevo delo v objavo njegovih dolgoletnih arheoloških izkopavanj v Stični. Za tisk (v Katalogih in monografijah Narodnega muzeja) je oddal prvi zvezek, posvečen naselbinski problematiki, pripravlja pa objavo celotnega grobnega giadiva. Skupščina SAZU ga je 30. maja 199! izvolila za rednega člana. Rodil se je 8. decembra 1929 v Višnji gori, diplomiral iz filozofije 1953 v Heogradti in z disertacijo na temo Komunikacije, moč in odgovornost v deiwnih organizacijah doktoriral iz sociologije leta 1969 v Zagrebu, Na zavodu za organizacijo dela v Kranju je prvi v Jugoslaviji uvedel predmet sociologija dela. Kot raziskovalec na inštitutu za sociologijo je vodil številne raziskovalne projekte in hkrati S tem vplival na formiranje šii"šega kroga mlajših raziskovalcev. Na Fakulteti za družbene vede pa kol profesor deluje na več predmetnih področjih v okviru dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija. Veljka Rusa lahko štejemo za družboslovca-znanstvenika šittjkega formata, ki izstopa kol samostojna in ustvarjalna osebnost s svojimi številnimi izvirnimi spoznanji. Njegov prispevek je pomemben, tako na ravni splošno- Veljko Rus teoretske obravnave človeškega dela v teku zgodovinskega razvoja, kot tudi v empiričnem raziskovanju organizacije in odločanja oz. moči v delovnih organizacijah; prispeval pa je tudi k sociološki konceptualizaciji in sistematizaciji operativnega izkustva na področju socialnc politike. Za njegovo delovanje je značilno, da je izbiral teme in predstavljal rešitve, s katerimi je dostikrat presegal toge miselne okvire danega časa in prostora, pa četudi se je zaradi tega izpostavljal sporom z okoljem. Njegovo delo sproža veliko odzivnost v teoriji in praksi. Ob svojem znanstvenem delovanju se vsezkozi zavzema za to, da opravljene raziskave ne bi bile same sebi namen, temveč da bi z dosežene m i spoznanji vplival na reševanje problemov na mtkro- in makrosociološki ravni. Kut profesor ali raziskovalec je gostoval na številnih tujih in na skoraj vseh jugoslovanskih univerzah. 1972. leta je v okviru podiplomskega študija predaval na Univerzi v Uppsali (Švedska); 1974-1975 je sodeiuval v raziskovalnem projektu »Švedska 2000« na Swedish institute üf Social Research v Stock-holmu, in predaval na več švedskih univerzah in državnih institucijah; I977-7S je bil gostujoči raziskovalec tia International Institute of Management (Zahodni Berlin), 1978. leta na Visoki ekonomski šoli v Copenhagnu, 1979. leta na Chuo University v Tokiju; 1988. leta je bil gostujoči profesor na University oí South Carolina; 1989. leta gostujuči raziskovalec na National Institute for Advanced Sludies v Wassenarju (Nizozemska) idr. Bil je eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Raziskovalnega komiteja za participacijo, delavsko kontrolo in samoupravljanje v okviru Mednarodnega sociološkega združenja. Za svojo knjigo Človek, de h. strukture je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča. Med našimi družboslovci izstopa s svojo angažiranostjo v mednarodnem komparativnem raziskovanju Od njegovih del naj izpostavimo še: Ra tí kao sudbina i kao s loboda, 1984 (soavtor: Vladimir Arzenšek), Socialna država in dmžba blaginje, 1990, ter kolektivni deli o izsledkih obsežnejših raziskav, kot sta Industrial Democracv in Europe, 1981, in Decisions in Organizations - A Tbree-Country Comparative Study, 1988. Svoja dela je objavil v več tujih jezikih, sodeloval je v uredniških odborih mednarodnih strokovnih revij in organiziral vrsto mednarodnih znanstvenih srečanj. Profesor Veljko Rus je torej mednarodno uveljavljen raziskovalec, ki ga po obsegu in kvaliteti opravljenega dela lahko uvrstimo v vrh sociološke znanosti pri nas. Skupščina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za dopisnega člana. Arnold Feil Muzi kol og, upokojeni profesor Univerze v Tubingenu Arnold Feil se je rodil 2. oktobra 1925 v Mannheimu, kjer je dokončal tudi humanistično gimnazijo. Zaradi vojne vihre se je mogel šele leta 1946 vpisati na muz i ko loški oddelek Univerze v Heidelbergu ob vzporednem študiju glasbe na Visoki šoli v Mannheimu in Heidelbergu. Leta 1954 je z »magna cum latide« promoviral na Univerzi v Heidelbergu pri prof Thrasybulosu Gcorgiadesu in se takoj vključil v glasbeno življenje. Leta 1957-58 je bil asistent v muzikološkem seminarju pri prol. Ewaldu Jannsenu v Heidelbergu, 1958-59 pa v Tubingen u pri prof. Waller ju Garstenbergu, Leta 1965 se je habilitiral in bil imenovan za univerzitetnega docenta, 1971 za ¡/rednega in 1978 za rednega profesorja Univerze v Tiibingenu- Od 1959 do 1987 je zastopal muzikologijo v sklopu zgodovinskih, socioloških in gospodarskih ved na Univerzi v S tu 11 ga rtu in 1972 gostoval kot predavatelj na Stiariandski univerzi. 1977 je kot redni profesor muzikologije predaval na Državni šoli za glasbo in gledališče v Hannovru, leto pozneje pa se je vrnil v Tubingen 1980 je predaval muzikologijo tudi na katedri Kurta von Fischerja na Univerzi v Ziirichu. 1988 je na lastno željo stopil v pokoj. Prof, Feil sodi med vzorne predstavnike nemške muzikologije. Široko razgledan, strpen in delaven je mnogostransko razvil svoje delovne sposobnosti po pedagoški in znanstveno raziskovalni strani, toda ni ostajal samo v strokovno-teoretskih okvirih, marveč je svoje delo razširil tudi na praktično glasbeno področje kot vodja univerzitetnega »Collegium music um«, tuhinškega komornega orkestra in mori ta t no-ins t rumen talne skupine »Harmonium Comedits«, Z veliko zavzetostjo je vodil izdajo zbranih del Franza Schuberta, projekt mednarodnega pomena, in bil 1987 izvoljen za predsednika Mednarodnega Schubertovega društva na Dunaju, Bibliografija prof. Feila je zelo obsežna; težišče njegovega muzikološkega in glasben ozgodo vinske ga raziskovanja so glasbe narodov zunaj Evrope in evropske ljudske glasbe, nastanek ljudske glasbe, nastanek in razvoj večglasja, notnega zapisovanja in komponiranja v Evropi, zgodovina instrumentalne glasbe in instrumentalni faktor pri izoblikovanju večglas-nega stavka, glasba dunajskih klasikov in zlasti F, Schuberta, glasba 19. stoletja in sodobna glasbena situacija, Njegovo kijučno delo Miisika/s Geschichte v petih knjigah je pripravljeno za nalis. To deluje resnični »novum« v evropski in svetovni muzikologiji, še /lasti ker so v njem enakopravno upoštevani ludi glasbeni prispevki manjših evropskih narodov o/, tako imenovanih »obrobnih« glasbenih kultur. Pruf. A. Feil je zelo aktivno povezan tudi z Ljubljano in s slovensko tmizikologjjo, Aktivno se udeležuje mednarodnih simpozijev, ki jih organizira SAZU, in še vedno prihaja v Slovenijo kot bleščeč, inventiven predavatelj. V novembru 1990 je vodil dvodnevni »kompaktni« seminar ob H. Ij ub I j an s ko - z a g re bškem muzikološkem srečanju v Društvu slovenskih skladateljev. Predvsem po njegovi zaslugi je 1983-84 prišlo do aktivnega, pogodbeno podprtega sodelovanja med Filozofsko fakulteto v Ljubljani in sestrskimi fakultetami v Tiibingenu. Razen tega prof. Feil strokovno, materialno in človeško naklonjeno spremlja in podpira slovensko muzikološko delo doma in v svetu. Skupščina SAZLf ga je 3o. maja 1991 izvoli laza zunanjega dopisnega člana. Georg Kos sack Upokojeni redni profesor za prazgodovinsko arheologijo na Institutu za prazgodovinsko in zgodnjestednjevcško zgodovino univerze v Munchnu, redni član Bavarske akademije znanosti, se je rodi! 25. junija 1923 v Ncuruppinu (Brandenburg) v Nemčiji. Promoviral je pri profesorju G. v. Merhartu v Marburgu leta 1948. Skupaj z H. Muller-Karpejem je danes vodilni predstavnik prazgodovinske vede ne samo v Nemčiji ampak v vsej srednji in jugovzhodni Evropi. G. Kossack je svoje glavno delo posvetil prvemu tisočletju pr. Kr.. formiranju m zgodovini že I ezn udobnih evropskih kultur. Ker je v Evropi to čas prehajanja iz prazgodovine v zgodovino, srečanja domačih prazgodovinskih kultur z višjimi kulturami Male Azije na eni strani in z najstarejšim zgodovinskim svetom Grčije in Italije na drugi, je G. Kossack lahko s svojim odličnim poznavanjem tega širokega prostora in svojim izvirnim metodološkim prijemom postavil evropsko prazgodovino tega časa na nove temelje. V svojem sistema i i C nem pristopu je najprej raziskal vzroke za razkroj starih bronastodobnili kultur in nastanek novih, Te je prepričljivo našel v nenadnem pojavu vzhodnjaške konjske opreme, ki ji je udkril izhodišče v črnomorskem kavkaškem prostoru in njenem širjenju v Podonavje in i/, njega v Srednjo Evropo. Na drugi strani pa so v bronastodobne kulture Evrope prihajaii vplivi Mediterana, to je bil sedaj v Evropi prostor prve mestne kulture z novim religioznim svetom, antropomorfnim upodabljanjem božanstva, s svetišči in prvo pisavo Vse to je prazgodovinska Evropa različno sprejemala in različno razumela. Prav to pa je bil vzrok nastanka nove, že le/nudobne Evrope. Za to obdobje je najprej postavil novo, dobro utemeljeno kronološko osnovo. Njegova kronologija je še danes veljavna in je bila podlaga tudi za izdelavo kronologije slovenskih železnodobnih provinc Kronologija pa je bila samo podlaga, da je lahko utemeljeno gradil zgodovinsko podobo prazgodovinske Evrope, sod ob niče grške in starejše rimske zgodovine, Odkrivanju te podobe je prvenstveno veljalo KoSSackuVO delo, V Evropi je nastal nov kuliurnopolitični prostor, ki se arheološko kaže v novih kulturnih skupinah. Te so bile tudi etnične skupine, čeprav jim pogosto ne vemo imena, vsekakor pa so bile to zgodovinske enote, v okviru katerih se je odvijala zgodovina. Te skupine so arheološko dojemljive po svoji posebni družbeni strukturi, ki je oprijemljiva v pojavu vodilnih družin oz. posameznikov-starešin, ki jih označujejo posebni znaki njenega družbenega statusa, ki so bili organizatorji trgovine na daljavo, kamor so prihajali tuji obrtniki in trgovci in tako prinašali nove ideje in nove tehnike razvitejšega sveta. Oprijemljive pa so tudi v svoji specifični noši, orožju, načinu vojskovanja, produkcijskih tehnikah, svojstvenem kulturno-rel i -gioznem svetu, ki ga zaznavamo predvsem v grobnem kultu. Vsa ta nova gledanja je G. Kossack odlično metodološko utemeljil in dokumentiral in s tem pomembno obogatil kulturno-zgodovinsko podobo prvega tisočletja pr, Kr. v Evropi, Njegovo zanimanje je še posebej veljalo vzhodu, iranskim ljudstvom in predvsem Skitom, nosilcem posebnega živalskega stila, ki je imel močan vpliv na evropske prazgodovinske kulture. G, Kossack je bil tudi odličen poznavalec prazgodovine vzhodnoalpskega in s tem danes slovenskega prostora. Njemu je posvetil več svojih študij, ki so pomembno vplivale tudi na razvoj slovenske arheologije. Predvsem pa je bil v stalni zvezi S slovensko arheologijo, odlično po/nal njeno delo in ga uveljavljal v nemškem prostoru. Eno svojih zadnjih pomembnih razprav je objavil v Sloveniji. G. Kossack pa ni vplival na razvoj slovenske prazgodovinske vede samo s svojim znanstvenim delom, ampak tudi s tem, da jo je aktivno podpira], saj je številnim nadarjenim slovenskim študentom preskrbe! enoletne štipendije, da so lahko nadaljevali študije v Nemčiji. In nasprotno je tudi pošiljal svoje študente na študij v Slovenijo, Svoja raziskovanja ja objavil v številnih knjigah in razpravah, kijih tu ne navajamo posebej. Njegova bibliografija po 1979 je dostopna v Jahibuehu Bavarske akademije znanosti. Skupščina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Rudolf Trofenik Rodil se je 15, aprila 1911 v Mariboru (Studenci), tam obiskoval osnovno šolo in gimnazijo z maturo 1930, študij prava na univerzi v Ljubljani z diplomo 1936 in doktoratom 1937, zatem redna sodna praksa na sodišču in državnem tožilstvu in odvetniški pripravnik, študiral je tudi filozofijo in klasično filologijo, diplomiral 1941 in doktoriral iz filozofije z disertacijo Vzročna in pravna zavest leta 1942. V letih 1937/38 je bival s Tumerjevo štipendijo v Parizu na faculté de droit. 1939 je postal asistent pripravnik na' juridični fakulteti, 1942 pa privatni docent pri sto]ici za kazensko pravo, 1946 odpuščen iz službe, 1947 do 1956 zaprt na Igu zaradi »črne trgovine« in nato odšel legalno v Nemčijo, v München. Tu živi in deluje kol znan založnik in neuradni »ambasador slovenske kulture,« kakor ga radi imenujejo. Kot pravnik je priobčil razprave: Kaznivo dejanje zoper tuje države (SP 1940), Učinek pravnomočne inozemske kazenske sodbe (prav tam 1941), Kazniva dejanja zoper narodno gospodarstvo (Čas 1941), Kazenskopravna odgovornost vzgojitelju pri kaznovanju otrok (prav lam i 942}, Raz toj pravne filozofije pri Slovencih (Čas 1942), Uvod v meddržavno kazensko pravo (Razprave Pravne fakultete v Ljubljani 1943), Teritorialna načela v kazenskem pravu (SP 1943), Uporaba tujega kazenskega prava po tuzem-skem kazenskem sodišču (SP 1944), O psihologiji pričanja v sodnem kazenskem postopku (SP 1944). Kot filozof je napisal razpravi Einiges über die moderne Philosophie bei den Slowenen (Studia Monacensia, München 1969) in Fr. Weber, Begründer der modernen Philosophie bei den Slowenen (Vom Gegenstand zum Sein, München 1972). Maj večje zasluge za slovensko znanost in kulturo si je dr. Trofenik pridobil kot založnik za znanost in kulturo jugovzhodne Evrope. V zvezi z n jegovim založniškim prizadevanjem je treba poudariti predvsem l roje. I. S svojim založniškim delom skozi več desetletij in nad 200 publikacijami je Trofenik postal največji mecen slovenske znanosti, kar smo jih doslej imeli. Posebej moramo poudariti, da so nekatere leh publikacij take narave, da bi jih bila poklicana izdati v prvi vrsti ravno SAZU sama, ko bi imela potrebne finančne vire. Posebne zasluge ima prav za posebno serijo z naslovom Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slovenen, v kateri je izdal doslej 21 zvezkov. Tako je izdal Brižinske spomenike (Monumenla Frisigensia) 1968 (facsimile) obenem z zbornikom razprav (J, Pogačnik, R. Kolarič, K. Gantar, A. Žgur idr.); Abhandlongen über die slowenische Reformation (A. Slodnjak, J. Riglcr, D, Cvetko, B. Berčič, J. Stabej), Dalmatinovo biblijo v fotomehan-skem ponatisu; zbornik razprav o Dalmatinu (A. Slobodnjak, J. Slabej, V. Novak, J. Pogačnik); Adama Buhoriča Arcticae horulae v dveh delih, v prvem tekst, v drugem razprave (B. Berčič, R. Kolarič, J. Pogačnik, A. Slobodnjak, J. Dolar, J, Stabej idr.); Lojzeta Krakarja,Goethe inSlovenien; Dragotina Cvetka Jacobus Gallus (Handl); Marka Pohl i na, Slovar v treh jezikih Glossarium slavicum; Trubarjevo Cerkveno ordningo; tri knjige o Jerneju Kopitarju z avtorji J, Pogačnikom, S. BonazzO in J. Hahnom. Potem SO tU Die russischen Lehnworter in slowenischen (Lägreid) in Giesemannova Die Entwicklung des slowenischen National theaters (der Rezeption Kotzebues); dalje Theodor Else, Die Universität Tübingen und die Studenten aus Krain (ponatis iz let 1877). Tam so izšle tudi Poezije dr. Fr, Prešerna v nemških prevodih, Anastasius Grün, Volkslieder aus Krain in nespremenjen ponatis nemškega avtorja Schnurrcrja Slawischer Bücherdruck in Würtenberg im 16. Jh., delo, ki ga doslej pri nas nismo poznali, Najnovejše delo v tem okviru pa je dr. J. Rotarja Die National werdung der Slowenen und die Reformation (1991). V ediciji Litterae slovenicae nastopajo s posebnimi knjigami Zmaga Kumer o slovenski ljudski pesmi, Slodnjak o slovenski liriki, Berčič o srednjeveških rokopisih v NUK-u in fotokopije Hicronima Mcgiserja, P, Blazni k o frizinški kolonizaciji Škofje Loke v srednjem veku, Johann Backmann ponatis knjige Die schicklichsten Nebengewerbe,., im Herzogtum Krain (s prispevki Eme Umek) iz 1779, Slodnjak o odnosih nemške filozofije in literature z literaturo Slovencev v 19. stoletju, Vilko Novak o slovenski ljudski kulturi na Koroškem, Branko Reisp o Valvasorjevem času in delu (spremnica k ponatisu njegove Die Ehre des Herzogtums Krain). V ediciji Litterai ura slovenica je izšel Prešeren v italijanskem prevodu (Husu-Slodnjak), Kosovelovi Integrali v nemščini (Heiliger) in Novačanov Herman, grof Celjski v nemščini s prispevki Bralka Krefta in Bruna Hart mana. Razen teh edicij (zbirk) je izdal zbirko Südosteuropa-Schriften, kjer je izšel med drugim Milko Rupel, Primus Trubar; polern Beiträge zur Kenntnis Südeuropas und des Nahen Ostens (tu je izdal ponatis M. Murko, Geschichte der älteren südslavischer Literatur), Südosteuropa-Schriften, Südost europa-Jahrbuch, ustanovil München ei' Zeitschrift für Balkankunde. Albanische Forschungen, Studia Hungarica, Documenta Albaniae Veneta, sacc. 14 et 15 (20 zvezkov). Izdal je zbornike kongresov: za balkanologijo v Sofiji 1966, v Atenah 1970, VI. slavistični v Pragi 1968, VIL v Varšavi 1973, Vi, Alpes Orientales v Švici 1970 in VIL v Brixnu 1972, Symposium slavicum, Regensburg 1975. Zunaj zbirk je izdal ponatise: Valvasor, Topographia du ca tu s Carniolae (B. Reisp), Miklošič, Lexikon Ünguae slovenicae veteris dialeeti 1850, Steinbergovo poročilo o Cerkniškem jezeru iz leta 1758, Valvasor, Die Ehre des Herzogtums Crain 1689 (B. Reisp), Kopitarjevo Grammatik der slawischen Sprachen itd. (R. Kolarič), A. Krempia, Dogodivščine štajerske zemlje 1345 (A, Slodnjak), Miklošičevo, Chronica Nestoris, 1860 (Grabmüller) in še druge. Razen teh je med slovenskimi sodelavci tudi B Paternu. Tu navajamo samo za Slovence najzanimivejše knjige iz kataloga, ki obsega 73 strani samih naslovov, do danes okoli 200 knjig. 2. Posebej je treba upoštevati, da s l a ko založniško dejavnostjo razodeva kar občudovanja vredno iniciativnost in ustvarjalnost, če pomislimo, da je bila celotna zamisel jugoslovanskih edicij s posebnim poudarkom na slovensko znanost in kulturo res izvirno njegova in gledana zgolj z vsakdanjimi merili skoraj do utvare tvegana, saj je prišel v München samo s potnim listom v žepu in brez osebnih zvez s komerkoli, da pa je umel v kratkem času zbrati okoli sebe celo plejado nemških, avstrijskih, italijanskih in drugih slavistov, da ne govorimo posebej o slovenskih, po svetu, da je tej začetni založbi kmalu ustvaril mednarodni ugled, da so se mu učenjaki kar ponujali za sodelovanje, da se je profesor Kissling zaradi njega naučil tudi slovenskega jezika, da je imel na 300 znanstvenih institucijah stalne zanesljive odjemalce (interesente) njegovih edicij in da je z vsem tem slovenski znanosti in kulturi pridobil toliko mednarodne puh licítele, kakor je doslej še nihče ni dosegel. S tem pa je res postal ambasador slovenske kulture, kakor so ga pü letih začeli imenovati poznavalci njegovega dela. Takšna izjemna kreativnost, ki obenem zahteva široko razgledanosti, saj je za vse edicije dajal iniciative sam, je res ekvivalentna kreativnosti, ki jo človek razvija z lastnim pisanjem znanstvenih del ne glede na dejstvo, da je več edicij pospremil tudi sam s svojimi prispevki in predgovori: tako v Wirtschaft und Gesellscahft für W. Gülieh, prav tako v Studia Slowenica monacensia in hon oren Fr, Weber oetogenerii in še k Cerkveni ordningi. Upravičeno se je mogoče vprašati, katera založba pri nas bi bila zmožna V tako kratkem času izdati vse tO, zlasti ko gre za prizadevanje enega samega človeka ob zgolj dveh administrativnih pomočnicah. In še ugotavljamo; če ne bi bilo podobnih založniških iniciativ in prizadevanja, bi se vsa znanost zadušila v zasebnih predalih s nuj oči h oseb. 3. Končno moramo omeniti še to, daje Trofenik razvijal svoje znanstveno--kulturne dejavnosti kot vnet Slovenec v stalni kooperaciji z ljubljanskimi založbami in učenjaki, bil v redni prijateljski zvezi z našimi diplomati v Nemčiji (npr. z Rudijem Čačinovičem), naši kulturniki (Matjaž Kmecl) so ga v Münchnu osebno obiskovali in se z njim dopisovali (J. Vidmar). Bavarski učenjaki, njegovi tamkajšnji sodelavci, ki so mu ob 70-letnici izdali poseben jubilejni zbornik, poleg mednarodnega ugleda njegove založbe, ki se lahko meri z naj pomembne j še m i internacionalnimi založbami, posebej poudarjajo, da je kar vpadljiva njegova lepa osebna poteza, kakšno ljubezen posveča zgodovinsko kulturnim stvarem njegove slovenske domovine. Tu, pravijo, se uresničuje Vergitov omnia vincit amor, v tem se razodeva veličina duha, Bavarci so mu že dali javno državno priznanje, čeprav je zan je manj storil kot za Slovence, Slovenci pa mu doslej Še niso. Njegove zasluge niso politične, marveč znanstvene, zato zasluži znanstveno priznanje na podlagi vsega, kar je storil za slovensko znanost in kulturo. SkupŠčina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za zunanjega dopisnega člana. II. RAZRED za filozofske in literarne vede Niko Kuret Dr. Niko KureL je po letu 1989, ko je bil izvoljen za dopisnega člana, plodno nadaljeval raziskovalno delo na več področjih narodopisne vede, Dosedanjim raziskavam ljudskega gledališča na Slovenskem je dodal študijo o doslej neznani jezuitski dijaški igri o zimi in poletju pri nas, zanimivi tudi s primerjalnega vidika. Študija Igra »Hiems et Aestas« jezuitskih dijakov I. J651 v Ljubljani je bila objavljena v etnološkem zborniku Traditiones 18, 1989 (107-112). V območje ljudskih šeg in navad posega druga, bistveno izpopolnjena izdaja K ure to ve monografije Praznično leto Slovencev v dveh knjigah (Ljubljana 1989). Obsežna monografija je tematsko osredotočena, kot pove že njen podnaslov Starosvetne sege in navade od pomladi do zime, na obredno oblikovanje naravnega in cerkvenega leta pri Slovencih. Predstavlja številne folklorne, religiozne in estetske vrednote naše ljudske kulture, ki so se po izročilu ohranile iz davnih časov, nekatere pa živijo v spremenjeni obliki Se danes. Praznično leto Slovenec v prikazuje seveda obredno bogastvo našega kmeta, ki je še v prvi polovici 20. stoletja določal vsebino in obliko slovenske ljudske kulture. Monumentalno monografijo dopolnjuje znanstvenokritičen aparat, v katerem navaja avtor številne vire in bogato strokuvno literaturo, domačo in tujo, na katero opira razlago slovenskih ljudskih šeg in navad ali pa dosedanje izsledke popravlja z novimi dognanji. Tudi Kuretuva najnovejša razprava A/a.še panonske »Licije«, objavljena v Razpravah razreda za filološke in literarne vede SAZU 1991, 14 (165-186), obravnava slovenske ljudske šege in navade. Pojav je dr. Kuret raziskal na današnjem v zhodnoslo venskem ozemlju in ugotovil, v kakšnih oblikah se je ta šega do danes obdržala na slovenskem podeželju. V tretji sklop dr. Kuretove strokovne dejavnosti sodi objavljanje narodopisnega gradiva. Avtor nadaljuje s topografijo Slovenske Štajerske in je od izvolitve za dop, člana do danes pripravil dve publikaciji: objavil je tretji snopič prve knjige Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, v tisku pa je prvi snopič druge knjige tega dela, Gre za pravo zakladnico topografskih podatkov, ki jih je v prvi polovici 19, stoletja zbrala anketna raziskava avstrijskega nadvojvode Janeza in njegovega tajnika Georga Gutha ter mozaično osvetljujejo življenje v deželi Štajerski Podatki nudijo zanesljiv vpogled v gospodarsko, socialno, politično in versko zgodovino, ne nazadnje celo v narodni značaj naših rojakov pred stupetdeset in več leti. Zasluga, da Slovenci danes dobivamo to znanstveno še neraziskano gradivo in s tem ustvarjamo možnost za globljo vednost o prebivalcih Slovenske Štajerske, gre predvsem, če ne izključno dr. KureLu. Skupščina SAZU ga je 30, maja 1991 izvolila za rednega člana. Taras Kermauner Rodil seje 13. aprjia 1930 v Ljubljani, tuje med vojno in po njej obiskoval klasično gimnazijo, po maturi pa se je vpisal na Filozofsko fakulteto. Leta 1954 je diplomiral iz filozofi je, se leto dni izpopolnjeval v Parizu, bil nekaj časa asistent na filozofskem oddelku, nato do leta 1966 svobodni književnik. V tem času se je posvečal gledališki, uredniki in publicistični dejavnosti, bil je eden od ustanoviteljev in voditeljev Odra 57, v letu 1963—64 pa urednik Perspektiv. V letih 1966—67 je bil v upravni službi, leta ¡970 nekaj časa ravnatelj ljubljanske Drame, nato se je za stalno vrnil v poklie svobodnega književnika. Doktoriral je leta 1981 z disertacijo iz literanih ved. Čeprav po formalni izobrazbi filozof, se je od prvih objav povojnih let posvečal predvsem besedni umetnosti, deloma gledališki, filmski in celo likovni, vendar tako, da je bila v središču zmeraj literatura s svojo načelno, zgodovinsko in kritično-vrednostno problematiko, in je od tod osvetljeval tudi duhovno-estetska vprašanja drugih umetnostnih področij. Je eden glavnih reformatorjev povojne slovenske kulture v tisti generaciji, ki je okrog leta 1960 začela uvajali v literarno kritiko in zgodovino metodo interpretacije, interpretiranje je zasnoval v obliki znanstveno sistematične in racionalne analize književnih struktur. V svojo metodologijo je prevzemal različneznanslveno-filozotskespodbude marksizma,eksistencializma, strukturalizma, poststrukturalizma in v zadnjem času tudi krščanstva, vendar je tem spodbudam dajal v skladu s svojo osebnostjo docela izvirno podobo, prav to pa mu daje med drugimi razlagalci slovenske literature poseben pomen. Opisano metodo je dr. Kermauner uporabil pri razčlenjevanju poezije, pripovedništva in dramatike. Interpretacijo naše poezije yd njenih sodobnih predstavnikov in nazaj v tradicijo, tja do moderne, je opravil v sedmih knjigah, od knjige Na poti k niču in reči (1968) do Poezije slovenskega zahoda v dveh delih (1990-91). Sodobno pripovedno prozo je analitično in sintetično zajel v knjigah Zgodba oživi zdajšnjosti (1975) in Družbena razveza (1982). Osrednji del Kermaunerjevega s t rakov nega zanimanja pa velja slovenski dramatiki, Z dvanajstimi knjigami, od Trojnega plesa smrti (1968) do knjige Kristus in Dioniz (1990), zadnje knjige s Lematiko, ki pripada naši drami 19. in 20. stoletja, je ustvaril opus, mimo katerega ne bo moglo nobeno nadaljnje raziskovanje slovenskega literarnega razvoja. Ob tem imamo še vrsto esejističnih, memoar-skih, meditativnih ali polemičnih knjig, v katerih se kaže Kermauner s svojimi idejnimi problemi, razmerji do sodobnikov, vrednotenji in prevrednotenji ter prizadevanji ohraniti duhovno svobodo in odprtost za nove ideje, kar mu je pogoj za lastno ustvarjalnost, pa tudi za ustvarjalnost drugih v naši književnosti in kulturi. Skupščina SAZU gaje 30- maja 1991 izvolila za dopisnega člana. i Jože KraŠovec Rodil se je 20, aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku, Po osnovni šoli v Podčetrtku in gimnaziji v Vipavi (1959—63) je študiral na Teološki laku I let i v Ljubljani, kjer je leta 1970 diplomiral in dosegel licenciat teologije. V letih od 1970 do 1973 je študiral na Bibličnem inštitutu v Rimu in opravil licenciat bibličnih ved. Med študijem je bival v nemškem kolegiju (Collegio teutonico)p vmes pa od leta 1973 do 1974 nadaljeval študij na francoski biblični in arheološki šoli v Jeruzalemu in dosegel diplomo. Na Bibličnem inštitutu v Rimu je nadaljeval s študijem še v letih 1974 do 1976 in doktoriral iz bibličnih ved, leta 1974 je poslal docent za biblične vede Stare zaveze na Teološki fakulteti v Ljubljani, v letih 1979 do 1980 in 198! do 1982 pa je študiral na hebrejski univerzi v Jeruzalemu novo hebrejščirto in dosegel leta 1983 doktorat iz filozofije, Leta 1985/86 je bil na študijskem bivanju V Parizu in Londonu ter 1986 na Sorboni obranil disertacijo za kombiniran doktorat religijske antropologije (za Sorbono) in teologije (za Katoliški inštitut). Od leta 1988 je dr, Krašovcc izredni profesor z.a eksegezo Stare zaveze na Teološki fakulteti v Ljubljani. Znanstveno pomemben je že doktorat na Bibličnem inštitutu v Rimu. Prof. Krašovec je - če izvzamemo dr, Škrinjarja, ki pa je deloval ves čas na Hrvaškem - prvi slovenski doklor tega uglednega inšLituta. Tako je Teološka fakulleta v Ljubljani šele po pol stoletja dobila strokovnjaka, ki lahko znanstveno obravnava stare hebrejske rokopise. Tudi doktorat iz nove hebrejščine na univerzi v Jeruzalemu je enkraten dosežek. Prof. Krašovec je bil prvi doktor filozofije iz katoliških krogov na tamkajšnji univerzi- V skladu S povedanim Se je Znanstveno delo prof - dr. Krašovca OsredoUjčilo okoli treh temeljnih problemov. V stilistiko svetopisemskih in semhskih besedil je posegel s knjigo Der Merismus i m Biblisch-Hebraišcben uitd Nordwestsemitischen (Rim 1977), ki je prva obravnava te retorične stilne figure s stališča njene individualizacije in razprava o prehajanju ic figure v antitezo. Tudi publikacija Antithetic Stincture in Biblical Hebrew Poefry (Leiden 1984) je usmerjena v stilistiko in prav lako predstavlja v svetovnem merilu prvo celostno raziskavo antiteze v Stari zavezi. Obsežna monografija La justice (sdq) de Dieu dans la Bible hebraique et 1'interpne- 6 Lcu^is SI i j (ion juive et chretienne (Freiburg -Güttingen, 19S8) posega v semantiko. Razčlenjuje pojem pravičnost v hebrejski Bibliji, v grških prevodih Stare in Nove zaveze ter prevodih v druge evropske jezike. Poudarek omenjenih glavnih del in drugih razprav je na iilološko-jezikoslovni raziskavi, vendar služijo te analize Ludi pri potnenoslovni razlagi Stare zaveze. Prof. Krašo-vec je v svetu visoko priznani hebraist in semitist - znatno Število tujih uten njegovih del povzema mednarodni Indeks navedb s področja umetnosti in znanosti. Je avtor vrste razprav in člankov v nacionalnih in uglednih tujih strokovnih revijah ter prevajalec bibličnih besedil v slovenščino. Poslovenil je svetopisemske Psalme (1989) in med drugim vodi ktxjrdina-cijski odbor za novi slovenski prevod Biblije. Skupščina SAZU ga je 3o, maja 1991 izvolila za dopisnega člana. Jože Toporišič Rodil se je 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah. Osnovno šolu je obiskoval v Dobo vi v letih 1933-38, maturiral je na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1947 (od jeseni 1941 do poletja 1945 je bil v izgnanskih taboriščih na Poljskem), Diplomiral je iz slovenščine in ruščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1952, Po odsluženi vojaščini je bil eno šolsko leto profesorski pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, nato v letih 1954 do 1965 lektor za slovenščino na Filozofski fakulteti v Zagrebu. V šolskem letu 1962/63 se je kot Humboldtov štipendist izpopolnjeval pri profesorju von Essnu na Inštitutu /a fonetiko v Hamburgu. Leta 1963 je na podlagi disertacije Nazorska in oblikovna s tinktura Finžgaijeve proze (prirejena je izšla pri Slovenski matici leta 1964 pod naslovom Pripovedna dela F. S. Finžgarja} postal doktor filoloških znanosti. Slovenski knjižni jezik je na Filozofski fakulteti začel predavati leta 1963, najprej kot honorarni predavatelj in od 1966 kot honorarni habilitirani docent. Po vnaprejšnji habilitaciji za izrednega profesorja za slovenski knjižni jezik in stilistiko jc leta ¡971 postal redni učitelj Filozofske fakultete in predstojnik novoustanovljene katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko. Od leta 1976 je redni profesor za ta predmet, Prof. Toporišič je najvidnejši predstavnik strukturalizma v naši jezikoslovni znanosti. Njegovo slovenistično deio je sila obsežno in mnogovrstno, Vendar osredotočeno na vprašanja sodobnega slovenskega knjižnega jezika in njegove zgodovine, Slovenska slovnica iz. leta 1976 (druga izdaja 1984) zato poglablja ali na novo konstituira poglavja o slovničnem ustroju našega jezika in dodaja novo poglavje o zvrstnosli slovenščine. Glavnina To poriši čev i h raziskav pa je zajeta v knjigah Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika (1978), Nova slovenska skladnja (1982J in Portreti, razgledi, presoje (1987). Vsaka od njih prinaša bistvene, celo radikalne novosti tako v teoretičnih razglabljali jih kot v empiričnih dognanjih, pomembnih za jezikovno prakso. Najnovejši Toporišiče v i knjigi sta Družbenost slovenskega jezika in Enciklopedija slovenskega jezika oziroma slovar naše jezikovne terminologije (obe 1991). Posebej opazno je Toporišičevo delo za novi slovenski pravopis. Kol glavni avtor Pravi/ slovenskega pravopisa (1990) vodi skupino, ki pripravlja drugi, tj. slovarski de! pravopisa. Kol gostujoči profesor je dr. Toporišič predaval o slovenskem jeziku na več evropskih univerzah in v Ameriki. Je član štirih komisij pri Mednarodnem slavističnem komiteju, jezikoslovni urednik Slavistične revije, bil pa je tudi njen glavni in odgovorni urednik. Vidno sodeluje pri Seminarju slovenskega jezika, literature in kullure za tuje slaviste, pri mednarodnem simpoziju Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi iil vodi Odbor za pospeševanje slovenščine na neslovenskih univerzah. Skupščina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za dopisnega člana. Rado L. Lenček Rodil se je 3, oklobra 1921 na Mirni na Dolenjskem. Po gimnaziji v Novem mestu je šiudiral slavist iko in etnografijo na Univerzi v Ljubljani (1940 do 1944) in v Padovi (1946-1947). Od leta 1944 do 1955 je poučeval na slovenskih srednjih šolah v Gorici in Trstu ter delal kot zunanji sodelavec radia Trst in kot časnikar Leta 1956 seje izselil v ZDA, nadaljeval ¿ludij modernega jezikoslovja na University of Chicago (1958-1959) in slavistike na Harvardski univerzi (1959-1962), kjer je leta 1962 doktoriral, Svoje raziskovalno področje je razširil z delom pri Sovjetski akademiji znanosti v Moskvi in Leningradu ter v raznih inštitutih v Jugoslaviji in Bolgariji, ponovno tudi v Ljubljani (poleti 1965 in 1976). Od leta 1962 do 1965 je delal kol docent za slovanske jezike na University of Illinois v Urbani in od leta 1965 na Columbia University in the City of New York - do 1969 kot docent, od leta 1969 do 1974 kot izredni in od leta 1974 kol redni profesor slovanskega jezikoslovja in kultur, Od leta 1968 je koordinator programa za Študij slovanskih kultur pri Oddelku za slovanske jezike na Columbia University, od 1973 član upravnega odbora Inštituta za vzhodno osrednjo Evropo in izredni član Inštituta W. Averella Harrimana za znanstveno proučevanje problemov Sovjetske zveze in School of International Affairs. Disertacija dr. Lenčka o modelu slovenskega glagola je izšla kot posebna knjiga pod naslovom The Verb Pattern of Contemporary Standard S /ovene v Wiesbadnu (1966). Zatem je objavi) prof. Lenček številne razprave o problematiki slovenske slovnice, Zgodovinske preglede slovenskega in slovanskega jezikoslovja, knjige in študije o razvoju ameriške slavistike in o položaju slovenistike na ameriških univerzah. Pritegovali so ga socio-lingvistični problemi v Jugoslaviji in Sovjetski zvezi ter vprašanja jezika in nacionalne identitete slovanskih priseljencev. Prof. Lenček je organiziral vrsto srečanj o naših in jugoslovanskih jezikoslovcih ali znamenitih priseljencih v Ameriki ter veliko prispeval k uveljavitvi slovenistike kot samostojne znanstvene in študijske discipline v ZDA. Bil je pobudnik, ustanovitelj in prvi dolgoletni predsednik Družbe za slovenske študije (Society of Slovene Studies), najpomembnejšega združenja slovenistov v Ameriki in sploh v zahodnem svetu, ki šteje okoli dvesto univerzitetnih učiteljev, izdaja lastno strokovno glasilo in prireja vsakoletna znanstvena srečanja. Kljub širokim slavističnim prizadevanjem ostaja težišče dela prof. Lenčka zasidrano v proučevanju slovenskega jezika iz najrazličnejših zornih kil tov, vselej pa v skladu z modernimi teoretskimi nazori Sodobnega jezikoslovja. Skupšina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Jože Pogačnik Rodil se je 14. marca 1933 v Kovorju na Gorenjskem. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1958), doktoriral na Filozofski fakulteti v Zagrebu (1963). Kot docent je odšel na Filozofsko fakulteto v Novem Sadu (1969) in bil tukaj leta 1975 izbran za rednega profesorja za slovenski jezik m književnost. Od leta 1981 dela na Pedagoški fakulteti v Osijeku kot redni profesor za slovensko književnost in komparativno jugoslavisiiko. V mlajših letih je kritično spremljal sodobno slovensko leposlovje, vendar se je v skladu z univerzitetno kariero kmalu posveti izključno strokovni kritiki znanstvenih del s področja književne zgodovine, teorije in kulturo-Jogije, Predmet njegovega kritičnega interesa so bila dela s področja slavistike in posameznih slovanskih nacionalnih literatur. Bilje sodelavec mednarodno priznanega časopisa Kritikon litterarum, v novosadskem slavističnem časopisu Zbornik za slavistiku pa je vodil samostojno rubriko »Novitete v slavistični biblioteki«, V letu 1990/91 je bil gostujoči profesor na univerzi v Gottingenu (Seminar fiir slavische Philologie), kjer je predaval o interslovanski primerjalni vedi in o avantgardi v južnoslovan-skih literaturah. V slovenistiki se je uveljavil kot soavtor Zgodovine slovenskega slovstva (1968-70, 1972, skupaj s Fr, Zadravcem), kjer je predstavil obdobja do konca 19. stoletja in sodobno književnost. Začetkom naše besedne umetnosti je posvetil še monografijo Starejše slovensko slovstvo {1990). Prvi se je lotil sodobne slovenske književnosti v zamejstvu in zdomstvu, Komparativno jugoslavisiiko kot posebno vedo je dr. Pogačnik sploh utemeljil in izdelal zanjo ustrezno metodologijo. Hkrati se je ves čas ukvarjal s slav i sli ko v širšem smislu, kolikor je povezana z jugoslovanskim kulturnim prostorom. Pri tem ga zanimajo zlasti slovaška, češka in poljska književnost. Tudi mednarodna strokovna javnost je postala pozorna nanj predvsem kot na večstranskega slavista, odtod njegova predavateljska gostovanja na evropskih univerzah in v Ameriki. Prav tako je nekaj njegovih knjig izšlo v tujih jezikih, npr, knjige Von der De kom i ion zur Narration (1977), Bartiro/omaus Kopi (ar - Leben und IVerk (1978) in Differenzen ltiiJ Interferenzen (1989), Posebej vel ja podčrtali dr, Pogačnikove zasluge pri seznanjanju srhohrvaškega in makedonskega območja s slovensko književ- nosijo. Plod teh prizadevanj sta. sintetična pregleda naše literature: Istorija slovenačke književnosti (Beograd 1973, skupaj s Fr. Zadravcem) in Slove-načka književnost (Novi Sad 1987) ter zbirka Slovenska književnost v tridesetih knjigah pri Matici Srbski. Z literarnim zgodovinarjem Ivanom Cesarjem je zasnoval kot svoje najnovejše delo Povjest slovenske književnosti. Skupščina SAZU gaje 30. maja 1991 izvolila za zunanjega dopisnega člana. III. RAZRED za matematične, fizikalne in tehniške vede Boštjan Žekš Dr. Boštjan Žekš, redni profesor za biofiziko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU leta 1987. Njegovo znanstveno delo s področja teorijske lizike ktmdenzirane materije pokriva izredno široko problematiko, ki vključuje mehanizme faznih prehodov s m ek lični h kristalov, feroelek trikov in antiferoelektrikov ter elastične in Lermodinamske lastnosti bioloških membran. Tako fenomenološki kot mikroskopski model faznih prehodov v tekočih kristalih pomenita bistven napredek v primerjavi s prejšnjimi in tehten prispevek k razumevanju njihovih lastnosti na mikroskopski ravni, zlasti obnašanja v električnem in magnetnem poiju. Obravnaval je rotacijsko viskoznost pri smektič-nih C tekočih kristalih, poleg konsistentne definicije tega pomembnega parametra, posebej zahtevne zaradi kompleksnosti sistemov in je s sodelavci razvil tudi novo metodo merjenja rotacijske viskoznosti. Raziskave faznih prehodov pri feroelekiričnih in antiferoelektričnih kristalih, s katerimi se je i.e poprej najbolj intenzivno ukvarjal, je nadaljeval tudi v času po izvolitvi za dopisnega člana. Vpeljal je nov psevdospin.ski model za antiferoelektrični fazni prehod pri K.SCN, predlagal nov model za fazne prehode RbD^PO., in izpopolnil teorijo faznih prehodov v kristalih lipa KDP. Nadaljeval je z raziskavami strukturnih osnov nastanka in spreminjanja oblike eritrocitov in postavil matematični model, ki je osnovan na predpostavki, da je membrana zgrajena iz dveh ali več lateralno nestisljivih plasti. Z modelom je možno razložiti stabilne oblike tosfolipidnih vcsiklov in rdečih krvnih celic, Izpopolnil je tudi teorijo faznih prehodov fosfolipid-nih dvojnih plasti ob upoštevanju urejenosti vode ob površini in vpliva ionov v bližini membrane. Od skupno 150 člankov v uglednih mednarodnih revijah jih je čez 40 objavil po letu 1987. Visoka kvaliteta del prof. Žekša se odraža v odmevnosti, ki jo najbolje izpričujejo vabljena predavanja na mednarodnih kongresih. V času med 1987 in 1990 jih je imel sedem. Prof, Žckš je predsednik Odbora za znanstvenoraziskovalno delo na Medicinski fakulteti in predsednik znanstvenega sveta Inštituta Jožef Štefan. Je tudi čian predsedstva Društva biofizikov Slovenije. Njegova znanstvena dejavnost je razpeta med delom v Inštitutu za biofiziko Medicinske fakultete in delom v Odseku za teorijsko fiziko Inštituta Jožef Štefan. Skupščina SAZU gaje 30. maja 1991 izvolila za rednega člana. Blanko Stanovnik Rodil se je II. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani, Osnovno Šolo je obiskoval na Vrhniki, klasično gimnazijo pa v Ljubljani, kjer je 1956 maturirai. Jeseni istega leta se je vpisal na oddelek za kemijo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral 12. oktobra 1960. V študijskem letu 1959/60 je prejel Prešernovo nagrado za študente. Po končanem študiju seje zaposlil kot redni asistent na Nuklearnem inštitutu Jožef Štefan kot honorarni asistent pa na katedri za organsko kemijo. Po odsluženju vojaškega roka je bil februarja 1962 nastavljen kot asistent na katedri za organsko kemijo. Novembra 1963 je opravil doktorski izpit in brani! disertacijo z nas lu v um Tion-Tiol tavtomerija nekaterih heterociklič-mh sistemov ter bi! februarja !964 promoviran za doktorja kemijskih znanosti. Isto leLu je bil izvoljen za docenta, 1967 za izrednega in 1972 za l ednega profesorja za organsko kemijo na oddelku za kemijo FNT, kjer je še danes. V letih 1964/65 je bil postdokturand v National Reserach Council of Canada v Halifaxu, 1974 in 1976 Visiting Professor na University of Utah. Salt Lake City, Utah (ZDA), in na University of Indiana, Bloomin-gtun, Indiana (ZDA), 1979 pa Visiting Fellow na John Courlin School of Medical Research, Australian National University, Canberra (Australia), širše področje dela je kemija organskih predvsem heterocikličnih spojin, ki poteka na naslednjih področjih: sinteze in pretvorbe azolo- in azinoazi-nov z mostnim dušikom ter ugotavljanje struktur s spektroskopskimi in kemičnimi metodami ob uvajanju novih sinleznih metod in reagentov, sinteze in pretvorbe heterocikličnih diazo spojin iti prenosi dušika, azidu--tetrazolo izomerizacija in sintezne aplikacije heterocikličnih azidov, lotu-kcmičtie reakcije in skrčil ve obroče v, l ,3-di polarne cikloadicije diazoal kanov na heteroaromatske sisteme, predvsem na piridine ter monocikliČne, biciklične in triciklične piridazine, izolacije primarnih in premeščenih cikloaduktov ter njihove nadaljnje pretvorbe v stabilne azometinimme, termične razširitve v sedemčlenske obroče, cikloadicije azometiniminov na nenasičene spojine in pretvorbe v C-nukleozide. V zadnje ubdobje raziskav spadajo tudi sinteze heterocikličnih amino kislin z metil 2-benzoi-lamino- 3-dimetilamino-propenoatom in sorodnimi spojinami kot novimi reagenti ter njihova uporabnost v sintezi heterocikličnih sistemov, zlasti piranonov, kondenziranih piranonov, piridinov, pi i s midi nov, pirazolov, pirolov in drugih. Kot rezultat tega dela je publiciral skupaj s sodelavci preko 350 publikacij, od tega 15 knjig in 21 monografskih poglavij, v glavnem v inozemskih knjigah in revijah, bil urednik ali sourednik 6 zbornikov referatov mednarodnih in domačih kongresov in imel preko 100 vabljenih predavanj na raznih univerzah, akademijah in industrijskih raziskovalnih laboratorijih v ZDA, Kanadi, Avstraliji, Veliki Britaniji, Belgiji, Nizozemski, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji, Švici, Čehoslovaški, Poljski, Sovjetski zvezi. Poleg tega je imel 1971 na povabilo British Councila vrsto predavanj na britanskih univerzah. 1974 in 1976 na povabilo Ameriške akademije znanosti vrsto predavanj na ameriških univerzah in 1976 na povabilo francoskega zunanjega m mistiest va vrsto predavanj na francoskih univerzah. Imel je preko 30 plenarnih in vabljenih predavanj na kongresih in simpozijih po svetu in doma. Bil je mentor 170 diplomantom, 30 magistral tom in 10 doktor an do m, Od pomembnejših strokovnih funkcij, ki jih je opravljal ali pa jih opravlja, je treba omeniti naslednje: 1975 je bil podpredsednik 5. mednarodnega kongresa za heterociklično kemijo, 1983-1987 je bil član Advisory Board of International Heterocyclic Society. 1976-1984 podpredsednik Unije jugoslovanskih kemijskih društev, 1987—1991 član sveta Federacije evropskih kemijskih društev i il od 1987 dalje član Generalne skupščine evropskih kemijskih društev. Od leta 1976 je predsednik uredniškega odbora Vestnika Slovenskega kemijskega društva, od leta 1991 pa član uredniškega odbora Croatica Chemica Acta in Bulletin des Sociétés Chimiques Belges (Associate Editor), Za svoje delo je prejel 1972 nagrado Sklada Borisa Kidriča, 1977 Kidričevo nagrado, 1981 in 1989 pa nagrado Sklada Borisa Kidriča za inovacije, 1975 častno medaljo in listino Tehniške univerze v Bratislavi, 1988 plaketo Univerze v Banja Luki, 1989 diplomo RAST YU '89, 1989 zlato plaketo INOVA '89 in 1990 priznanje Oddelka za farmacijo FNT. 1984 je bil izvoljen za Fellow, Royal Society of Chemistry, London (Velika Britanija). Skupščina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za dopisnega člana. IV. RAZRED ¿a naravoslovne vede Mario Pleničar Do upokojitve leta 1984 je bil Mario Pleničar redni profesor za predmeLc fizikalna geologija, biostratigrafija in geološko kar l i ran je na Geološkem odseku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo ljubljanske univerze. Znanstveno in strokovno se udejstvuje na področjih paleontologije, strati-grafije, tektonike in raziskav na nafto in zemeljski plin, Njegove raziskave kreditih skladov Slovenije, predvsem njihove fosilne rudistne favne, potekajo v okviru Inštituta za geologijo pri Montanistiki FNT in Geološkega zavoda Ljubljana, kjer sodeluje tudi pri izdelavi Kataloga fosilov Slovenije. 7, Geološkim zavodom Ljubljana, z INO Nafta Lendava, Petrolom in z IN A Naftaplinom Zagreb sodeluje nadalje pri raziskavah nahajališč nafte in zemeljskega plina v Sloveniji ter pri iskanju podzemnih naravnih skladišč za zemeljski plin. Doslej je objavil preko 80 znanstvenih razprav, en visokošolski učbenik, več kot 45 poljudnoznanstvenih člankov in dve knjigi, s sodelavci je izdelal pel listov Osnovne geološke karte Jugoslavije v merilu 1:100000 z ustreznimi tolmači. Z referati se je udelei.il preko trideset domačih in tujih kongresov in simpozijev. Tesno sodeluje s številnimi domačimi in inozemskimi geologi iz Italije. Grčije, Španije, Poljske. Češkoslovaške, Bolgarije itd. Nadalje sodeluje v Znanstvenem svetu za nafto pri HAZU v Zagrebu kot član upravnega odbora, katerega častni član je postal leta 1989 in obenem prejel njegovo zlato plaketo. Leta 1990 je postal dopisni član Srbskega geološkega društva, kot dolgoletni član redakcijskega odbora za geološko karto Jugoslavije je prejel leta 1990 od Zveznega geoluškega zavoda v Beogradu spominsko listino, V okviru SAZLi in njenega Znanstvenoraziskovalnega centra je aktiven kot glavni urednik Razprav IV. razreda SAZU, kot član komisije za energeiiko pri SAZU, kot predsednik znanstvenega sveta Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU, kot član znanstvenega sveta Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni itd. Za dopisnega člana SAZU je bil izvoljen 24. aprila 1981. Od tedaj dalje je v svojih paleontoloških razpravah podrobno obdelal rudistno favno zgornje krede iz območja južne Primorske in neposredne okolice Trsta, Kočevske in južnega obrobja Pohorja. Odkril je 1! novih vrst in dve pod vrsti iz rodov Radiolites, Biradiolites, Eoradiolites, Boumo-nia, Distefanella in Ichthyosarcolites. V z.adnjem času proučuje strukturo lupiu različnih vrsl radiolitov iz rodov Lapeirouseia in Praelaperuuseia iz krednih skladov Stranic pri Konjicah. To fosilno favno je primerjal z rudistno favno v Grčiji in Bolgariji. Poleg radiolitov raziskuje še kred ne školjke iz genu sov Neilhea, Ostrea, Chondrodonta, Lop ha in Inoceramus. Za atlas o fosilih Slovenije je obdelal 64 taksonov. Vzporedno s tem pripravlja pregled vseh doslej ugotovljenih rudistnih vrst, ki so bile najdene in določene na območju Slovenije. V straligrafskib in biostra t igralskih razpravah obravnava predvsem mejne plasti med kredo in tcrciarjem ter rešuje problem točne določitve te meje. Sodeloval je tudi pri proučevanju dan ijskih plasti ter bazalnih oligocenskih skladov. Posebne Študije je posvetil bioconam zgornjekrednih skladov na osnovi primerjave rudistne lavne S foraminiferami in algami, ki nastopajo skupaj v posameznih plasteh. Neogenske sklade pruučuje predvsem v Zvezi z raziskavami na nafto in zemeljski plin. Z isto problematiko so povezane tudi njegove Lektonske in paleogeografske študije, v katerih obravnava ustrezne razmere v južni Sloveniji in na obrobju Panonskega bazena. Na območju južne Slovenije se ukvarja predvsem z migracijo pobočne oz. pregibne cone med karbonatno ploščo in globljim morjem v mezozoiku. Ncotektoniko kraške udorine pa je študiral na podlagi rečne mreže. Sodeloval je tudi pri lokacijah raziskovalnih vrtin na nafto in pri ocenjevanju načrtov in elaboratov o geofizikalnih in geoloških raziskavah na naflo in plin ter v komisijah, ki soodločale o raziskavah naravnih skladišč za zemeljski plin; v zvezi s tem delom je izdelal več strokovnih ekspertiz Mario Plen i čar velja za vrhunskega, pri nas in v inozemstvu priznanega strokovnjaka za najrazličnejše geološke in paleomološke probleme, posebej še za kredne in terciarne sklade. Skupščina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za rednega člana. Matija Gogala Rodil se je 11. decembra 1937 v Ljubljani, kjer je leta 1955 maturiral na klasični gimnaziji, nato je študiral biologijo na tedanji Pr i rodosl o v no-matematični fakulteti in leta 1960 diplomiral. Dve leti je bil demonstrator na Medicinski fakulteti, zatem na Zoološkem inštitutu Naravoslovne fakultete. Leta i 961 je postal asistent za fiziologijo živali, kjer je sodeloval pri izvedbi vaj iz dn-igih predmetov. Ooktorsko disertacijo Fotorccepcija pri naših ¡umskih kobilicah fitm, Ruphidophoridac je pod mentorstvom prof. dr. Štefana Michielija branil leta 1964, Leta 1968 je bil habilitiran za docenta za predmet fiziologija živali z delom Die spektmle Empfindlich-kcit der Doppelaugen von Ascalaphus macaronius Scop. (Neuroptera, Ascalaphidae). (stega leta je kot vnaprej habilitirani docent začel predavali primerjalno fiziologijo živali, leta 1969 je bil izvoljen za docenta za fiziologijo živali, 1974 za izrednega profesorja in 1981 za rednega profesorja za isti predmet, Predaval je fiziološke predmete: zoofiziologijo, fiziologijo čutil, orientacijo in komunikacijo živali za biologe, fiziologijo živali za bi o loge-kemike. Na podiplomskem študiju predava predmet uvod v raziskovalno delo. Pod njegovim mentorstvom je doseglo stopnjo doktorja znanosti pet kandidatov in osem stopnjo magistra. Avgusta 1987 je prešel z Univerze v Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer kot muzejski svetnik dela na področju računalništva, bioakustike in entomologije, nadaljuje pa z raziskovalnim delom in predava na Univerzi. Raziskovalno delo je začel s proučevanjem barvil in sezonskega prebarva-nja pri žuželkah, z etološkimi, histološkimi in clektrofiziološkimi raziskavami Totorecepcije in orientacije. Poleg tega je veliko naredil na področju Tavnistike stenic. Že kol asislenl je raziskoval sezonsko prebarvanje šestnajstih vrst žuželk iz Slovenije. Kromatografsko je ločeval pigmente in jih spektrofotometrično raziskal. Natančna in zahtevna metodologija sta dali pozitivne rezultate, ki jih je vgradil v širše ekološko in etološko razumevanje določenih fizioloških pojavov. Posebna smer so ekološke, histološke in elektrofizioloSke raziskave fotorecepcije in orientacije pri žuželkah. Največ uspeha je dalo raziskovanje funkcije dvojnega očesa pri vrsti Ascalaphus macaronius. Pri tem delu gre za rezultate na temelju izvrstne metodologije in za povezavo rezultatov z ekologijo in etologijo žuželk. S Leni je udprl pot za raziskavo in izolacijo pigmenta, ki absorbira UV svetlobo Po teh uspešnih raziskavah se je lotil študija retinogramov tudi pri drugih žuželkah, Podrobno je proučeval tudi funkcijo kompleksnega očesa pri podzemeljski kobilici Troglophilus. Velik del raziskav je izvedel na fizioloških inštitutih v Mûnchnu, Bochumu in drugod. NaLo je razširil raziskave na probleme akustičnega in vibracijskega komuniciranja pri žuželkah. Posebej se je posvetil še neraziskani problematiki slridulacije pri stenicah, Uspehi na tem področju so mu odprli možnost za sodelovanje z vodilnimi raziskovalci tono- in vibroreccpcije na Danskem in drugod. Teme seje lotil z zahtevno tehniko in s ciljem, da bi pojasnil komuniciranje med žuželkami z akustičnimi in vibracijskimi dražljaji. Tako mu je uspelo analizirali zvočne signale pri Stenici Nezura viriduia, pri kateri je proučil vlogo zvočnih komunikacij v zvezi £ parjenjem in odkril rivalne napeve samcev. Z metodo oscilografske sonagrafije je analiziral zvočne signale in se pri tem puslužil tudi spektralnega analizatorja. Pri nekaterih vrstah je proučil fine strukture s scanning mikroskopom. Ituerspeclfično zvočno odzivnost je ugotovil tudi pri napevih samcev in samic iz rodu Palomena. Posebno pozornostjo posvetil raziskavam tibialnih in femoralnih vibrore-ceptorjev pri stenicah iz družine Cynididae. Ugotovil je tudi, da so stridulacijski organi in vibracijski napevi pomembni kot sistematski znak za ločevanje ozko sorodnih taksonov. Pomembnu delo je opravil na lavnističnem področju, kjer je kot entomolog izredno razgledan. Že od študentskih let se intenzivno ukvarja s proučevanjem stenic (Hemiptera, Heteroptera). Tako je že leta 1960 v sodelovanju z A. Modrom izdelal prvi pregled te živalske skupine za Slovenijo. Nadaljnje raziskave so pokazale, da je pri nas 500 vrst po seznamu iz leta 1986, zadnji spisek pa obsega 556 vrst in je delo, ki ga je opravil skupaj s sinom Andrejem. Omembe je vreden tudi njegov prispevek h kart i ran ju favne Slovenije. Sodeloval je pri pripravi pripomočkov, ki omogočajo vnos podatkov v računalniški sistem, iz tega izvedeno ustrezno obdelavo in izdelavo arealnih kart za posamezne živalske skupine na podlagi evropske UTM mreže, O rezultatih svojega dela je poročal na številnih domačih in mednarodnih zborovanjih, Napisal je veliko poljudnoznanstvenih člankov. Je urednik revije Proteus. Veliko je tudi prevajal. Je član mnogih uredniških odborov pri domačih in mednarodnih znanstvenih časopisih, Od 1981 do 1982 je bil predsednik Slovenskega društva biofizikov, sedaj je predsednik Slovenskega fiziološkega društva. Leta 1959 je dobil Prešernovo nagrado za študente, 1968 pa nagrado Sklada Borisa Kidriča, 1977 priznanje ob 30-letnici Biotehniške fakuhete in 1979 red dela s srebrnim vencem. 1982 je prejel zlati znak Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija in 1985 Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete. Skupščina SAZU gaje 30. maja 1991 izvolila za dopisnega člana. Milan Herak Rodil seje 5. marca 1917 v Brašljevici v Zumberku. Po maturi V Zagrebu je Studila I geologijo in biologijo na filozofski fakulteti univerze v Zagrebu, kjer je leta 1941 diplomiral in nato na isti fakulteti leta 1943 doktoriral na podlagi disertacijc o triasnih spongijab. Do leta 1952 je bil kustos v Geoloiko-paleontološkem muzeju v Zagrebu. Leta 1951 je postal docent, leta 1957 pa izredni profesor na Tehniški fakulteti v Zagrebu. Leta 1958 je bil imenovan Za Upravnika Geološko-paleontološkega inšLitULa na Prirt> doslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, kjer je leta 1960 postal redni profesor. Obenem je predaval še na Rudarsko-geološko-naftni ter na Gradbenu-geodetski fakulteti v Zagrebu ter občasno na Rudarsko-geološko--metalurški fakulteti v Beogradu. Leta 1963 je postal dopisni član in leta 1973 redni član JAZU, zdaj HAZU. Od 1975 do 1978 je bil podpredsednik JAZU, od 1983 do 1985 namestnik, od 1985 dalje tajnik razreda za prirodoslovne vede JAZU. Leta 1978 je postal zunanji dopisni član SANU, leta 1989 pa ANURiU. Od leta 1967 je predsednik Komisije za proučevanje krasa, leta 1980 je postal predsednik Odbora za geotektoniko in leta 1984 vodja projekta 0 stanju znanosti na Hi~vatskem, Njegovo delo posega na razna področja geologije, oct katerih je V paleontologiji alg, stratigrafiji tri asa, geo tek tuniki in krasoslovju dosegel izreden mednarodni sloves. Na paleontološkem področju je začel raziskave spongij, nato pa se je v obdobju od 1950 do 1967 posvetil predvsem mezozojskim algam in jih sodobno taksonomsko jn strukturno obdelal z območja celotnih Dinaridov, Madžarske, Avstrije in drugod. S temi raziskavami je prvi v Jugoslaviji uvedel v geologijo znanstveno vejo mikropaleontologijc, ki seje do danes razmahnila do prej neslutenih razsežnosti pri stratifikaciji geoloških profilov in pri paleon (otoških ter pa I eoe ko loški h študijah. V biostratigrafiji ima posebno vrednost Herakovo razčlenjevanje triasa in krede, kar je imelo za posledico nove interpretacije geologije pri geoloških kartah in pri reševanju številnih gospodarskih problemov. Njegove krasoslovne študije obsegajo niz lokalnih in globalnili raziskav, v katerih vedno zagovarja upoštevanje litostratigrafskih in strukturnih elementov. V Lem okviru je leta 1972 ¡¿delal novo tektogenetsko klasifikacijo kraških terenov z epikontinenlalnimi in geosinklinalnimi tipi. Kot ugleden krasoslovec je mnogokrat sodeloval kot konzul lan t pri' velikih hidroenergetskih projektih pri nas in v inozemstvu (Alžiriji, Egiptu, Libanonu, Grčiji, Iranu, Jamajki), kot konzultant pri Združenih narodih, kot predsednik mednarodne delovne skupine pri UNESCO za raziskave hidrogeologije karbonatnih terenov itd, Nalančne raziskave in rezultate regionalnih geoloških raziskav vedno vpleta v globalna geo tek tonska dogajanja, Herakov Koncept geotektonskih enot v Jugoslaviji (1986), Odnos jadranskih in dinarskih struktur (1985), Mohonovičičeva diskontinuitcta v Jugoslaviji (1987), Dinaridi na prehodu hercinske in aipinske orogenezc (1987) so nekateri od naslovov njegovih del, ki predstavljajo fundamentalni prikaz celotnega tektonskega in sedi-mentadjskega dogajanja skozi geološki čas. Bil je izredno priljubljen predavatelj, kije znal z nazorno razlago pritegniti poslušalca, Iz njegove šole je izšla vrsta odličnih stratigrafov in paleontologov, tektonikov in hidrogeologov, M. Herak je objavil doma in v tujini nad 100 znanstvenih razprav, 3 univerzitetne učbenike, ki so izšli v 8 ponatisih, na stotine elaboratov in ekspertiz za inženirsko in hidrogeologijo. Po svojem delu sodi v vrh mednarodno priznanih geologov, Leta 1968 je prejel nagrado Rudjer Boškovič za znanstveno delo. leta 1976 pa nagrado R Hrvatske za življenjsko delo. S slovensko geologijo je povezan od vsega začetka, Njegove študije o naših algah in naši lektoniki, sodelovanje pri izdelavi osnovnih geoloških kart Slovenije, konzultacije pri raznih hidrogeobških problemih, mentorstvo pri mnogih magistrskih delih in doktoratih so ga vtkale v sleherno geološko problematiko Slovenije, Skupščina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Stevan Karamata Rodil se je 26, septembra 1926 v Zemunu, kjer je končal gimnazijo, študiral najprej na rudarskem odseku Tehniške fakultete v Zagrebu in nato na Rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu, kjer je leta 1950 diplomiral in prav tam leta 1955 doktoriral s Studijo granitoidov Boranje v Zahodni Srbiji. Po diplomi je bil asistent, docent, izredni in od teta 1967 dalje redni profesor za petrogenezo na Rudarsko-geološki fakulteti v Beogradu- Organiziral je in imel predavanja iz petrogeneze, geokemije, pozneje iz uporabne geokemije in drugih petroloških in mineraloških predmetov. Vodil je odsek za geokemijske raziskave Geozavoda Srbije. Bil je ekspert programa za razvoj združenih narodov (UNDP) za geokemijo in obrudne spremembe v Turčiji in Pakistanu v letih 1970/1971 in 1983. Je predsednik Jugoslovanskega komiteja za mednarodni program geološke korelacije (IGCP) UNESC-a in IUGS-a; v okviru tega programa je vodil mednarodni projekt Metalogenija ofiolitov (1982-1986) in jugoslovansko delovno skupino OTioliti. Za dopisnega člana SANU je bil izvoljen leta 1970 in za njenega rednega člana leta 1985, Za inozemskega dopisnega člana Avstrijske akademije znanosti je bil izvoljen leta 1982, za zunanjega dopisnega člana JAZU, zdaj HAZU, pa leta 1986. Leta 1990 je bil izbran za častnega člana Société de Physique et d'Histoire naturelle de Geneve. Glavna področja znanstvenega dela akademika Ste van a Kara mate so geologija, petrologija in geokemija oliolitskih kompleksov in z njimi povezane diabazno roženčeve formaci je, procesi metamorfizma, pelroloyi-je in mctalogcnije kred nega in terciarnega magmatizma pri nas in širše, geokemija svinca in bakra ter izdvajanje petroloških, geokemijskih in metalogenetskih provinc, Proučuje zvezo med petrološkimi, geokemičnimi in me ta loge ne tski m i procesi in provincami ter regionalno-geološkim razvojem v območju Tetide. Moderne raziskovalne analize, objavljene v številnih razpravah doma in v svetu, so Karamato kvalificirale za enega od vodilnih evropsko pr i znanih petrologov. Njegova bibliografija obsega nad 160 razprav, 3 univerzitetne učbenike ter večje število izvlečkov z važnejših kongresov in simpozijev, katerih referati niso bili objavljeni. Na podlagi proučevanja razporeditve različnih magma t i tov je Kara ma ta že leta 1967 razlikoval »oceanska področja«, »kratonska področja« in »geosinklinalna področja«, analogno v svetu pozneje definiranim oceanskim, kontinentalnim in kolizijskim conam, ter tako omogočil nov način analize območij magmatske in metamorfne aktivnosti. Bil je med prvimi, ki je dokazal kontaktne avreole in kontaktni metamor-fizem, vezan na ultramafite, in pojasnil potek ogrevanja in ohlajanja teh kamnin ter spremembe pritiskov pri teh procesih. Rezultati Karamatovih del so mnogokrat citirani v številnih poznejših delih. Posebej je Še obdelal genezo kromititov in njihovo preoblikovanje med tečenjem ultramafične mase pri visokih temperaturah, Ta dela SO posebej Uporabljali raziskovalci tetidskega in uralskega pasu. Na podlagi raziskovanja izvora magm, ki so dale kisle in nevtralne magmatske mase na Balkanskem polotoku, je nadalje Kara ma t a ugotovil razmere med prostori in časom v razvoju tetid.ske vrste. Številne rezultate njegovih del najdemo vključene v ustrezne učbenike in večina del, ki se nanašajo na omenjene probleme, uporablja njegove rezultate. V času 35-letnega delovanja je akad, Karamata vzpostavil tesne strokovne in prijateljske stike s številnimi kolegi v vsem jugoslovanskem prostoru, ki se ukvarjajo s problemi magmatskih in metamorfnih kamnin. Že v začetku svoje kariere je sodeloval in vabil slovenske petrologe, pa tudi 7 Lc-Lop«*- 97 paleontologe, da so sodelovali z njim pri reševanju najrazličnejših problemov in jim dajal vso pomoč pri raziskovalnih delih. Ima precejšnje zasluge za razlago številnih petro loški h problemov v Sloveniji. Sodeloval je posebej dolga leta z M. Drovenikom, S. Grafenauerjem, E, Faningerjem, A. Ramovšem in drugimi slovenskim geologi pri reševanju vprašanj geneze rudišč in magmatskih ter metamorfnih kamnin, sedimemoloških problemov in sorodnih vprašanj. Skupščina SAZU gaje 30. maja 1991 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Zdrav ko Lorkovič Rodil se je 3, januarja 1900 v Zagrebu, Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Zagrebu. Leta 1920 je začel študirati naravoslovje in geografijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Že kot študent se je zaposlil v Mineralo-ško-petrografskem muzeju v Zagrebu in nato v istem muzeju začel delovni staž, Leta 1924 je diplomiral z delom Eksperimentalna i straži vanj a djclovanja boje in mirisa cvijeca na kukce. S prehodom v Morfološko-bio-loški zavod Medicinske fakultete v Zagrebu za asistenta pri prof, B. Zamiku le i a 1927 je začel raziskovalno delati na področju biologije. Že naslednje leto (1928) je pri prof. dr. Jovanu Hadžiju v Ljubljani branil doktorsko disertacijo Analiza pojma i varijabiliteta vrste na osnovi ispiti-vanja nekih leptira. Leta 1936 je koL štipendist delal v Musée d'Histoire Naturelle v Parizu in nato še v British Muséum. Leta 1940 je bil izvoljen za izrednega profesorja, 1943 za rednega profesorja na Veterinarski fakulteti. Z letom 1951 je prevzel vodstvo katedre za biologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu, kjer je služboval do upokojitve 1970. Deset lel je ludi predaval osnove genetike na Pri rod os lov no-m a te matični fakulteti v Zagrebu. Od leta 1959 je dopisni in od 1965 redni član JAZU, zdaj HAZU, Lorkovičeva raziskovalna dejavnost je bila usmerjena v entomologijo, posebno v proučevanje meluljev. Za njegovo dejavnost so bila odločilna trideseta leta, ko je v biologiji dobil pomembno vlogo pojem vrste glede na nastanek. Že s svojimi prvimi deli je Lorkovič dal pomembne prispevke k reševanju teh problemov z originalno izvedenimi metodološkimi prijemi. [3il je med začetniki, kavzalne analize pojma vrste pri nas, Najprej je začel pojasnjevati določene taksonomske probleme in začel revidirati s is tematiko nekaterih rodov in vrst metuljev iz naših krajev, -Nadaljeval je z revizijo palcarktičnega rodu Lep t idea in si s tem pridobil ugled, da so začeli ugledni muzeji pošiljati gradivo v revizije. Obdelal je veliko gradivo iz Kitajske, s Tibeta in drugih predelov palearktika. Ob Leni je svojo dejavnost razširil na problematiko geografskih ras in vrst, ki so bite vzgojene eksperimentalno v laboratoriju. Podrobno je proučeval speciadjo pri rodu Erebia. Lorkovič je bil tudi med prvimi, ki je pri delu uporabljal hibridizacijo; zlasti je delal poskuse s križanji med vrsiami. Eksperimentiral je z rodom Erebia iz Julijskih Alp, Durmitorja in Šar planine m ugotovil prehodne stadije med geografskimi rasami iri vrstami in za te primere predložil nuvo definicijo pojma semispecies. To je predstavil v Uppsali in v ZDA in izraz se je splošno uveljavil. Obilo pomembnih rezultatov je dobil, ko je izdelal originalno metodo umetne kopulacije, s katero je uspel križali med seboj dokaj oddaljene vrste in celo različne rodove; ob tem je odkril funkcije posameznih delov kopulaci jskega aparata. Lorkovič je bil ludi med prvimi citotaksonomi. Velik del raziskav je posvetil kromosomski zgradbi pri metuljih, kar je pomembno za presojo genetske divergence vrst in vzrok za sterilnost hibridov. Raziskal in določil je veliko število kariotipov pri metuljih. Poleg obsežnega laboratorijskega dela je veliko raziskav opravil tudi na terenu, kjer je zbiral material za raziskave in eksperimente. Veliko je delal v Julijskih Alpah, /lasti v Trenti, pa tudi drugje pO Balkanu in v Evropi. Zbral in opisal je nove Laksone, 5 novih vrst, 16 novih pudvrst Ln 7 generacijskih različic. Lorkovič je ves čas tesno povezan s Slovenijo, kjer je veliko raziskoval in ves čas sodeloval z emomologi iz Slovenije. Sodeloval je z našimi znanstvenimi institucijami in Slovenskim entomološkim društvom Štefana Michie-lija. V domačih in tujih znanstvenih časopisih je objavil preko 90 razprav, ki so imele izreden odmev v svetu. O svojem delu je poročal na 15 znanstvenih kongresih doma in v tujini. Za izredne uspehe je prejel veliko priznanj. Je častni član Finskega entomološkega društva, član Zoološke akademije v Agri (Indi ja) in Evropskega entomološkega diuštva. Leta 1966 je bil izbran za prvega podpredsednika Lcpidopterisi s Society iz ZDA, od 1979 je Honorary Life Member istega društva. V British Museum je ureja na Lorkovic's Room. Bii je predsednik Hrvaškega entomološkega društva, član uredniških odborov časopisov Genetika in Pel iodicum btolu-gorum, več kot ID lei urednik Acta entomologica Jugoslavica. Prejel je nagrado Rudjer BuSkovič, nagrado R Hrvatske za življenjsko delo, red dela z rdečo zastavo, plaketo Medicinske fakultete v Zagrebu, plaketo Vscuči li-šta v Zagrebu, plaketo mesta Zagreb, postal je častni predsednik Hrvatskega entomološkega društva, je nosilec zlatega znaka Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija. Skupščina SAZU gaje 30. maja 1991 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Karl Heinz Rechiriger Rodil se je 16. oktobra 1906 na Dunaju, kjer je maluriral in leta 1931 doktoriral i/ rastlinske s is te ma t ike kot. zadnji dok tora nd tedaj na tem znanstvenem področju vodilnega profesorja Riehard a Wettsteina. Pri njem je bil leta 1928 demonstrator v Inštitutu za botaniko dunajske univerze, leta 1929 je postal najprej volonter, nato leta 1933 aspirant in leta 1935 pro v i zor ni znanstveni asistent v botaničnem oddelku naravoslovnega muzeja na Dunaju. Vodstvo tega oddelka je prevzel leta 1938, leta 1943 je postal kustos in leta 1955 njegov direktor. Od leta 1963 do upokojitve v letu 1971 je bil prvi direkLor naravoslovnega muzeja na Dunaju in imenovan za dvornega sveLnika. Leta 1953 se je habilLtiral na dunajski univerzi in ud tedaj dalje je profesor za rastlinsko sistematiko, pri katerem je promovirala ali se specializirala vrsta kasneje znanih botanikov. le član Deutsche Akademie der Naturwissenschaften Leopoldina, avstrijske. Švedske in danske akademije znanosti, Linnean Society v Londonu in več drugih znanstvenih inštitucij in društev, je častni doktor univerze v Lundu, prejel je zlato doktorsko diplomo univerze na Dunaju, bil je podpredsednik sekcije za sistematsko botaniko mednarodnih botaničnih kongresov v Stockholmu (1950), Parizu (1954), Montrealu (1959) itd. Znanstveno udejstvovanje prof. Reehinge rja je od vsega začetka usmerjeno v taksonomijo vaskularnih rastlin, fitogeografijo in floristiko. Sprva je bi! v ospredju vzhodnoalpski prostor, kmalu paje razširil svoja raziskovanja na ves Balkanski polotok, predvsem pa na Grčijo s pripadajočimi otočji in širša sosednja območja od Bolgarije preko Makedonije in Prokletij do Dalmacije. Od leta 1927 dalje je na 19 velikih ekskurzijah nabral obsežen rastlinski material, ki je bil osnova za njegova Tunda m en t a lna dela Lega območja: Florae Aegaea (1943; 900 str.), Grundzüge der Pflanzenver-breilLing in der Aegaeis (1950; 170 str,) in Phytogeographia Aegaea (1951; 210 sLr.), Drugo, znatno večje raziskovalno območje se mu je skoraj istočasno odprlo na Iranskem višavju in obrobnih deželah, kjer je od leta 1937 dalje na 10 ekspedicijah prepotoval ves Iran, Irak, Afganistan in zahodni Pakistan, Ob reviziji tam nabranih rastlinskih zbirk je začel ¿sodelavci izdajati zname- nito delo Flom Iranica., ki že obsega preko 170 objavljenih zvezkov. Svoj magnum opus prof. Rechinger ravnokar zaključuje z revizijo izredno polimorfnega genusa Aslragalus za zadnji zvezek te temeljne edicije za poznavanje rastlinstva jugozahodne Azije, Nadalje velja prof. Rechinger za mednarodno priznanega specialista za vrsto polimorfnih rodov, posebej še za genuse Rumex, Salix, Cousinia, Astragalus, Scutellaria itd. Nasploh se pomembnost njegovega znanstvenega dela zrcali v več kot 300 publikacijah in edinstveni, okrog 78 000 številk obsegajoči herbarijski zbirki. Si rokov na in osebna povezanost prof. Rechingerja s Slovenijo je dolgotrajna in prijateljska ter sega nazaj na same začetke njegovega znanstvenega udejstvovanja v alpskem prostoru, ko je v svojih prvih publikacijah fiorističnega in taksonomskega značaja objavil tudi iz naših krajev pomembne nove najdbe in razne taksonomske revizije. Kasneje je kot direktor naravoslovnega muzeja na Dunaju oziroma njegovega botaničnega oddelka z razumevanjem in simpatijami spremljal naša botanična dogajanja. Širokosrčno je pomagal z na vseli, težko dostopno strokovno literaturo in izposojanjem konkretnega rastlinskega materiala ter občasnimi revizijami nejasnih polimorfnih skupin, Zelo dragocene so nam bile tudi njegove bogate izkušnje glede ofiolitske flore na osrednjem območju Balkanskega polotoka, Skupščina SAZU gaje 30. maja 1991 izvolila za zunanjega dopisnega člana. V. RAZRED 7,a umetnosti Ivan MinatlJ Pesnik, in prevajal« Ivan Minatti, književni urednik, zdaj v pokoju, je bil sprejel za dopisnega člana aprila 1987. Takrat je bila podana podrobna analiza njegovega dela. Oh sedanjem predlogu, da napreduje za rednega člana SAZU, zato preostaja, spregovoriti le o njegovem delu v zadnjih štirih letih, Iz njegove bibliografije je razvidno, da je tudi v teh letih ohranil svoj ustvarjalni ritem, pa tudi, da odmevnost njegove prejšnje in sedanje ustvarjalnosti ne pojenjuje. V tem času je pisal in objavljal lastne pesmi, prevajal poezijo in prozo, drugi pa so prevajali njegova dela, ki jih je kritika povsod predstavljala in sprejemala kol pomembna dela slovenske povojne lirike. Njegova ustvarjalna usmeritev je ostala ludi v novih delih nespremenjena, ostal je čisti lirik, intimist. individualiat in neposredni izpovedovale^:. To značilnost njegove poezije in drugih literarnih ustvarjalnosti, predvsem še prevajanja tuje poezije, je treba imeti v mislih ob predlogu za sprejem v redno članstvo. Minatti je bil že med dopisne člane sprejet kot dokončno razvidna, zrela in pomembna umetniška osebnost, ki se ji v naši zavesti 111 treba dodatno in na novo potrjevati; njegov pesniški opus je že zdavnaj sklenjen, brez pridržka ocenjen kot resnično vreden in pomemben, čeprav kljub svoji sklenjenosti ostaja še zmeraj dovolj odprt tudi za nove poetske raziskave, o čemer pričajo pesmi novejšega datuma, ki jih je avtor objavi! po revijah v zadnjih letih po sprejemu med dopisne člane. Poseben poudarek kaže ob sprejemu v redno članstvo posvetiti Minattijevi prevajalski dejavnosti, ki je tudi v tem zadnjem času, prav tako kol njegova poezija, kvalitetna, dovolj obsežna in stalna. Žc sam izbor avtorjev, ki jih prevaja, kaže, da se odloča za pesnike, pri katerih je lirskost, tako kot pri njem, osrednja značilnost in vrednost, s čimer ostaja vseskozi zvest svoji lastni poeziji. Skupščina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za rednega člana. Pesnik, pisatelj in pesniški prevajalec Kajetan Kovič seje rodil 21, oktobra 1931 v Mariboru kot edinec v učiteljski družini. Tako je prvih deset let preživel v Poljčanah, kjer sta oče in mali sprva službovala, in tam ludi dokonča! prve štiri razrede ljudske šole. Po petem razredu v Bližnji Vučji vasi in enem letvi meščanske šole v Gornji Radgoni, so ga starši prepisali na mariborsko klasično gimnazijo, kjer je 1950 maturiral. Istega leta se je vpisal na filozofsko fakulteto v Ljubljani in v začetku leta 1956 diplomiral iz svetovne književnosti in literarne teorije. Mesec po diplomi je za eno leto postal novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici. Po odslužen ju vojaškega roka pa se je aprila 1958 zaposlil kot urednik v redakciji leposlovja pri Državni založbi Slovenije in v tej službi ostal vse do danes, s tem da je od maja 1985 glavni urednik založbe in pomočnik za založništvo pri glavnem direktorju. Svoje službovanje je za krajši čas prekinil le leta 1961/62 ko je kot štipendist Prešernovega sklada tri mesece študijsko bival v Parizu in leta 1966, ko sc je udeležil tečaja češčine na univerzi v Pragi. Kot pisatelj ali kot založniški delavec je večkrat potoval v tujino in obiskal domala vse evropske države, kar je pustilo sledi tudi v njegovi poeziji. Kajetan Kovič S književnostjo se ukvarja že od dijaških let. Prvo pesem je objavil v Mladinski reviji leta 1947, ko je imel komaj šestnajst let. Literarni svet se mu je zlahka odprl. Že v poldrugem letu so mu natisnili nad petnajst pesmi in to kar v treh različnih publikacijah, kar je bilo za novinca res izjemno, do konca leta 1950 pa skupaj že skoraj trideset, V naslednjih dveh, treh letih je prodrl v vse tedanje publikacije, največ pa je tedaj objavljal v Novih obzorjih in Besedi. Leta 1953 se je skupaj s tremi pesniškimi kolegi prvič predstavil javnosti v knjižni obliki z razdelkom svojih pesmi v zbirki Pesmi Štirih, ki je doživela izjemno prijazen sprejem pri bralcih in pri kritikih tako v Sloveniji kot po vsej Jugoslaviji. Kovic je predvsem pesnik. Njegova pesniška ustvarjalnost je že od vsega začetka imela svoj lastni svet, zven in barvo, lastnosti, ki so z dozorevanjem njegovega talenta s časom samo še pridobivale na svoji enkratnosti in se neizbrisljivo zapisale v zgodovino slovenske književnosti. Po prvi predstavitvi v Pesmih Štirih je izdal zbirke Prezgodnji dan (1956), Korenine vetra (1961), Ogenj voda (1965), Labrador (1976) in Poletje (1990), razen tega pa še vrsto izborov. Napisal je tri knjige lirične proze in vrsto čudovitih pesmi za otroke, med njimi zbirke Franca izpod klanca. Zlata ladja, Zmaj direndaj. Maček Muri in povestico Moj prijatelj Piki Jakob, Kovič je tudi izvrsten prevajalec poezije. Iz šestih jezikov je prevedel I I samostojnih knjig, med njimi izbore iz Eluarda Rilkeja, Trakla, Adyja in Prešernove nemške pesnitve. Mnogo so prevajali tudi njega, zlasti njegova dela za otroke in njegovo lirično prozo (skupaj kakih 15 knjig v 7 jezikov). V samostojnih knjigah mu jc izšlo pet izborov v nemščini, trije v srbohrvaščini in eden v siovaščini, Razen lega je bilo po revijah objavljenih nad 300 njegovih pesmi v 23 jezikih. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi Nagrado društva slovenskih književnikov za zbirko Prezgodnji dan, dvakrat Levstikovo nagrado za otroška dela, Prežihovo nagrado za roman Ne bog in ne žival, Nagrado Prešernovega sklada za zbirko Ogenj voda in veliko Prešernovo nagrado za zbirko Labrador. Skupščina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za dopisnega člana. Loj ze Lebič Skladatelj Lojze Lebič se je rodil 23- avgusta 1934 na Prevaljali na Koroškem, Najprej je sicer obiskoval arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in iz nje leta 1957 tudi diplomiral, toda pozneje se je življenjsko odločil za glasbeno umetnost, Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je pri Marjanu Kozini študiral kompozicijo, pri Danilu Švari pa dirigiranje m leta 1972 diplomiral. Zatem je še istega leta obiskoval tečaj za sodobno glasbo v Darmstadtu, se leta 1975 izpopolnjeval v elektronskem studiu RTV Beograd, pozneje pa še na obiskih skladateIjskih centrov v Romuniji, Madžarski, Poljski, Češki, Avstriji, Belgiji in Nemčiji. Svojo umetniško kariero je začel kot dirigent Akademskega pevskega zbora tone Tomšič (1959-61, 1962-63). Zatem je od 1962 do 1971 vodil komorni zbor RTV Ljubljana, s katerim je dosegel vrhunske uspehe tudi na uglednih mednarodnih festivalih. Leta 1972 je začel poučevati na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je zdaj redni profesor teoretskih predmetov. Glavna Lebičeva pteokupacija pa je kompozicija. Na tem področju je za razliko od nekaterih svojih vrstnikov ustvarjal po bolj ali manj tradicionalnih poteh le kratek čas, samo nekako do leta 1960 (Sonata za klarinet in kla vir, 1958; Sonata za violino in klavir, 1959; Simfonicta, 1960). Ob študiju klasikov 20. stoletja pa se je, zlasti še po obisku Varšavske jeseni, kjer so ga močno impresionirali poljski skladatelji, odločno usmeril v avantgai dizem; vendar ne v modnost. Iz njegove glasbe odseva rahločutno ravnovesje med novim in nepreizkušenim ter starim in uspešnim. Odlikujejo ga veliko skladateljsko znanje, bogata muz i kalnost, čut za pravo mero in humanistično pojmovanje umetnosLi. Zatoni všeč samo ozkim strokovnim krogom, leni več tudi širšemu občinstvu. Med sicer številnimi kompozicijami je potrebno navesti vsaj dela Meditacija za dva (1965), Senteuce za dva klavirja in orkester (3 967), Korani za orkester (1969); Kons a in Kons h za komorni ansambel (1970); Fauvel '86; Hvalnica svetu (1988); ter vsaj še Novembrske pesmi za glas in simfonični orkester (1982), ki so se leta 1985 v Parizu na mednarodnem tekmovanju skladateljev uvrstile med prvih deset del. Lebičev glasbeni jezik je pretanjen, izrazno močan in koncentriran, sloni pa na dodelanih detajlih in logično vodenih gradacijah. V varčnem ravnanju z zvočnimi sredstvi ¡n v njihovem izkoriščanju se nam skladatelj kaže kot odličen graditelj. Čeprav skuša kot mislec vsak problem miselno dognati, pa ga ne moremo imeti za racionalista, saj se v njem uravnovešeno prepletajo misel, čustvo in slutnja. Značilni potezi njegove ustvarjalnosti sta tudi mojstrsko variiranje ter skrb za zvok in barvo, kar mu omogoča gradnjo širokih lokov in form, v katerih napetost in zanimivost nikdar ne upadeta- Posebno mojstrstvu v tem pogledu izpričujejo njegova zadnja dela, na primer že navedena Hvalnica svetu, za mešani zbor in i ust i~u mentalni ansambel. Vrsta Lebičevih kompozicij je bila — tako kot doma - z velikim uspehom izvedena tudi v tujini in je doživela tam tudi natis pri znanih založništvih. Doma je avtor prejel več nagrad, med drugim dvakrat nagrado Prešernovega sklada. Lojze Lebič je tudi viden glasbeni publicist in esejist; med drugim je soavtor zajetnega priročnika Osnove glasbene, umetnosti. Glede na umetniško tehtnost njegovega opusa lahko Lebiča upravičeno uvrščamo med prve slovenske skladatelje njegove generacije. S svojimi deli je vidno obogatil sodobno slovensko glasbo in prispeval k njeni uveljavitvi v svetu. Skupščina SAZLJ ga je 30, maja 1991 izvolila za dopisnega člana. Drago Tršar Akademski kipar Drago Tršar se je rodil 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Že v osnovni in zatem meščanski šoli se je poskušal v risanju in slikanju. Želja po izpopolnjevanju ga je leta 1943 pripeljala v Ljubljano, najprej v zasebno šolo kiparja Franceta Goršeta, potem pa še v atelje kiparja Borisa Kalina. Tam se je njegova dotedanja vnema za slikarstvo preusmerila h kiparstvu- Leta 1947 se je zato vpisal na novoustanovljeno Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je putem leta 1951 diplomiral pri prof. Petru Lobodi. Enoletno specialko za kiparstvo je zatem obiskoval pri prof. Frančišku Smerduju. Nato se je nekaj časa preživljal s kiparstvom, leta 1960 pa kol asistent začel tudi svojo pedagoško pol; leta 1967 je napredoval v docenta, leta 1974 v izrednega in dve leti zalem v rednega profesorja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Tršarjev prvi javni nastop s »Skupino 53« pomeni prelom, ki ga je prva po vojni šolana umetniška generacija naredila s slovenskim tradicionalnim kiparstvom. S svojimi eksponati, še posebej z Janjico (1953), je nakazal nove možnosti figuralnih rešitev s sodobno kiparsko občutljivostjo, s problematiziranjcm oblik in pomenov telesnih volumnov, Nekaj prvih let je njegovo zanimanje tematsko obvladovala predvsem živalska podoba. (Nočni pes, Bik, Mrtvaška ptica). Izvirna plastična rešitev Bika, simbola moči in agresivnosti, je Dragu Tršarju prinesla veliko nagrado za kiparstvo na L mediteranskem bienalu v Aleksandriji leta 1955. To je bil hkrati tudi prvi pomembni dosežek slovenske povojne kiparske generacije v mednarodnem merilu. Tršarjeva tematska in z vrstna pahljača sla široki, saj njegovo delo poleg živalskih motivov obsega tudi dolgo vrsto upodobitev človeških figur, pri čemer je treba posebej omeniti množično skulpturo, ki je njegova osebna kiparska inovacija, in pa spomeniško skulpturo. Razen tega je gojil tudi portret, risbo in grafiko, ukvarja pa se celo s keramiko, tapiserijo in gledališko scenografijo. Med njegovimi skupinskimi skuipturami je potrebno omeniti kiparske cikle (Stara mesta, Svetovi, Človek v času in prostoru), še posebej pa opozoriti na njegove Manifestante, ki so bili leta 1959 odkupljeni v Brusl ju za stalno postavitev v parku moderne plastike. Med spomeniškimi deli zasluži posebno pozornost na razpisu nagrajeni Spomenik revolucije, ki od leta 1975 stoji na trgu pred slovensko skupščino. Tršarju je dan tudi natančen smisel za portret, tako daje tudi v tej zvrsti ustvaril vrsto inovativnih rešitev. V letih 1963-64 je modeliral 23 portretov znanih slovenskih kulturnih osebnosti, med njimi celo skupinski portret Slovenskega okteta. Delo Draga Tršarja obsega nad 150 skulptur. Kiparje imel 46 samostojnih in vrsto skupinskih razstav, med njimi leta 1967 tudi v newyorški galeriji Guggenheim; prejel je 24 raznih domačih in tujih nagrad, med njimi tudi Jakopičevo za leto 1972, lani (1990) pa Prešernovo za življenjsko delo. Tršarjeve kiparske stvaritve najdemo v vseh pomembnejših jugoslovanskih galerijah in muzejih, Posebej je modeliral Veliki relief za sarajevski in Qrupno skulpturo za splitski muzej, O njegovi ustvarjalnosti je izšla vrst razstavnih katalogov, leta 1975 ludi samostojna monografija s študijo Zorana Kržišnika. Skupščina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za dopisnega člana. Vil Grimič Vil Grimič je znan ukrajinski književnik, predvsem esejist in prevajalec. Rodil se je 7. junija 1925 v Moskvi. Od svoje polnoletnosti leta 1943 pa do konca vojne je preživel kot podporočnik in zatem poročnik protitankovskega topništva na frontah v Ukrajini, Belorusiji, Poljski in Nemčiji. Leta 1945 je bil za zasluge odlikovan z redom rdeče zastave. Po demobilizaciji je na Kijevski državni univerzi Tarasa Ševčenka najprej obiskoval pet letnikov slav ¡stike (1948-1953}, po diplomi pa bil na istem zavodu še štiri leta aspirartl pri katedri za slovansko filologijo (1953-1957). Zatem se je zaposlil v uredništvu »Liileraturne gazete«, in sicer kot vodja oddelka za tuje književnosti in za književnosti narodov Sovjetske zveze (1957-1960). Naslednji dve leti je bil član uredništva pri časopisu »Molod Ukrajine«, in zatem do leta 1965 namestnik glavnega urednika revije »Dnipro«, Od tam je prešel k založbi »IViolod«, kjer je bil glavni urednik do leta 1969, Medtem je že leta 1966 postal član Zveze pisateljev Ukrajine. Okrog leta 1970 pa je zaradi suma, da je ukrajinski nacionalist, padel v politično nemilost in se zato naslednjih pet let prebijal skozi življenje s priložnostnim zaslužkom. Leta 1975 je slednjič dobil službo v uredništvu revije za književnost »Vsesvit«, kjer je bil vodja oddelka za prozo Azije, Afrike in Latinske Amerike. V tej službi je ostal do 1986, Leto predtem je postal član uprave Kijcvske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, od leta 1989 pa je njen tajnik. Vil Grimič je prejet več državnih odlikovanj in priznanj. Leta 1985 so mu podelili tudi naslov zaslužnega kulturnega delavca Ukrajinske SSR. Vil Grimič je po študiju sicer filolog, vendar je znan predvsem kot pisatelj literamokritičnih člankov, ocen in esejev ter kot nadvse plodovit umetniški prevajalec pesmi, proze in dramatike. Njegova bibliografija obsega nad 50 knjig pesniških in proznih prevodov iz enajstih jezikov. K temu je treba prišteti še dolgo vrsto uvodov, esejev, člankov, prikazov in kritik. V našem primeru kaže poudariti predvsem to. kar je storil za uveljavljanje slovenske literature v svoji domovini Ukrajini. Predvsem je prevedel in izdal 10 knjig iz naše književnosti. Med njimi je na prvem mestu omeniti knjižni izbor Prešernovih poezij in vrsto revijskih objav drugih pesnikov. Glavno pozornost svojega prevajalstva pa je posvetil prozi. Prevedel je Slovenske pregovore in reke, ter romane oziroma novele: Bratovščina Sinjega galeba, Na splavih, B a lit d it o trobenti in oblaku, Smrt nedolžnega velikana, Komisarka, Sonce v zenicah. Tanta-druj, Pot v Tolmin, V žagi in Siril j dnevnik. V večino teh knjig je Vil Grimič napisal tudi izčrpne uvode in esejistično zasnovane spremne besede (tako na primer o Antonu Ingoliču in o Francetu Prešernu). O slovenski literaturi je pisal tudi časopisne in revijske članke, s katerimi je skozi vsa povojna leta seznanja! ukrajinske bralce s slovenski mi ustvarjalci in njihovimi literarnimi deli ter s slovenskimi prevodi iz ukrajinščine. Vil Grimič je sestavil tudi slovenska literarna gesla za Ukrajinsko enciklopedijo v 12 zvezkih. Skupščina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za zunanjega dopisnega člana. VI- RAZRED 7,a medicinske vede Jaze Tronteij Rodiî se je 1. junija 1939 v Kamniku. Po maturi na klasični gimnaziji se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je le La 1964 diplomiral. Leta 1973 je končal specializacijo iz nevropsihialrije, posvetil pa se je klinični nevrofiziologiji. Izpopolnjeval se je na Oddelku za klinično nevru-fiziologijo Akademske bolnišnice v Uppsali na Švedskem; tu je napeljal dolgoletno znanstveno sodelovanje, ki še traja. Leta 1972 je doktoriral s temo iz fiziologije refleksne aktivnosti posamičnih motoričnih nevronov pri človeku. Klinična nevrofiziologija je kol mlada stroka v minulih 25 letih doživljala buren razvoj, v katerem je ljubljanski inštitut za klinično nevrofiziologijo aktivno sodeloval. Dr. Tronteij je predvsem na področju klinične elcktromiografije uvedel Številne novosti ali izboljšave. Nekatere od teh so plod lastnega raziskovalnega in razvojnega dela, tako da je na tem področju ljubljanski inštitut med vodilnimi v svetu. Leta 1973 je bil izvoljen za vnaprej habilitiranega docenta, 1979 za izrednega profesorja, 1986 pa za rednega profesorja nevrologije. V letih 1974 in 1975 je bil Visiting Assistant Professor na Oddelku za rehabilitacijo Baylor College of Medicine v Houstonu (ZDA), leta 1975 pa Visiting Associate Professor na Institute of Neurology, Columbia College of Physicians and Surgeons, New York, Na ljubljanski Medicinski fakulteti sodeluje pri dodiploniskem pouku nevrologi je in pri podiplomskem študiju, Od leta 1976 vodi pouk iz nevrofiziologije in nevrologije za študente Višje šole za zdravstvene delavce, oddelek za fizioterapijo. Sodeloval je pri urejanju katalogov znanja za študente medicine in stomatologije. Napisal je vrsto edukalivnih člankov za študente in zdravnike. Od leta 1978 je na vabilo kuvajtskega ministrstva za zdravstvo uvajal klinično nevrofiziologijo kot stroko v kuvajtsko zdravstvo. Organiziral je pry i oddelek za klinično nevrofiziologijo v tej deželi kot podružnico l jubl janskega inštituta, ki ga ob pomoči ljubljanskih kolegov še danes vodi kot predstojnik. Dr, Trontelj je eden od avtorjev mikroelektromiografije, uveljavljene diagnostične in raziskovalne metode v klinični nevrofiziologiji. Veliko je prispeval k razvoju in uveljavitvi metode, pa tudi k novim spoznanjem o mikrofiziologiji motorične enote v zdravju in bolezni. Med temi so, npr. vpogled V dinamiko degenerativnih nevrogenih in vnetnih bolezni mišičja, elektrofiziološko dokazovanje cepljenosti mišičnih vlaken in odkritje efap-tične rckrutacije mišičnih vlaken v distrofični mišici, nova spoznanja o več vrstah spontane aktivnosti v mišicah, zlasti o bizarnih izbruhih in fascikulacijah, novi podatki o funkcionalni anatomiji vrste različnih refleksov in o rekunentnih odzivih motoričnih nevronov. Objavil je tudi več raziskav s področja patogeneze j u ven i 1 ne idiopatske skolioze (o refleksolo-ških spremembah v paraspinalnih mišicah in o subklinični obolelosti teh mišic) in sodeloval pri več študijah s področja fiziologije bolečine oz. kl i ničnih problemov bolečinskih sindromov. Sodeloval je tudi pri raziskavah odzivov na električno draženje možganov. Pomembnejši raziskovalni dosežek v zadnjih letih pa je razvoj nove modifikacije mikroelektromiografske metode v kombinaciji z mikrostimu-lacijo motoričnih aksonov, ki prinaša več izrazitih prednosti pred standardno metodo. Bibliografija dr. Trontlja obsega čez 190 objav, od katerih se 90 tiče raziskav na področju mikroelektromiografije. Med njimi je nad 50 člankov V uglednih mednarodnih revijah, veliko citirana samostojna knjižna publikacija s soavtorjem Švedom St&lbergom in poglavja v štirih knjigah. Leta 1974 in 1980 je prejel nagradi Sklada Borisa Kidriča za raziskovalno delo o mikrofiziologiji motoričnega sistema pri človeku oz. za soavtorstvo pri monografiji Single Fibre Electromyography. Leta 1989 mu je bila podeljena Kidričeva nagrada za vrhunske dosežke v mikroelektromio-grafiji. Je član več strokovnih združenj, med njimi International Association for the Study of Pain (IASP) in American Association of Elect rod i agnostic Medicine (AAEMj. Je tudi član predsedstva Quantitative EMG Society, član uredniškega odbora Zdravstvenega vestni k a in Journal of Kuwait Medical Society. Skupščina SAZU ga je 30. maja 1991 izvolila za dopisnega člana. BIBLIOGRAFIJA NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1991* * Člani navajajo V tem poglavju k-1 nO bibliografijo svojih ¡snanstvenastrokuvnih ali umetniških Lidija Andolšek-Jeras R V 486 u regulaciji fertilnosti. - v: Novosti u ginekologiji i porodiIjstvu, Naučili skup posvečen životu i radu akademika Vojina Suloviča, 18, maj 1991. Srpska akademija nauka i umetnosti, str. 37—42 (avtorja' L. Andolšek. A. Pretnar), Projekt "Mladi istraživači« — utjecaj na naučnoistraživački i pedagoški potencijal U republics Sloveniji. - Mecl, Pregi. 1990, izšlo 1991; 349 (11-12), str. 44 8-^152 (avtorja; L. Andoišek, M, Brzin). Korištenje rezultata proučavanja veštačkog pre k id a trudnoče u rutinskom radu ginekoloških odjetenj*.- Med, Pregl, 1990, izšlo 1991,43 (11-12), str. 467^170. Splav po svetu in pri nas (Abortion in the world and in Slovenia). - Med. Razgl. 1990, izšlo 1991, 29, str, S27-S3S (avtorja; L. Andolšek, D, Obersnel-K veder). Casi-VVust European Initiative for Research on Reproductive Hea 1th, — First Meeting of the European WHO Collaborating Centres for Research in Human Reproduction, Szeged, 1990 (Hungary), HRP/E190/1991, str. 53-61 (avtorja: L. Andolšek, V. Abortion), Obilježja bolesnica s iaparoskopski utvrdenom pelvičnom upalom. - Jugosl. Gine-kol, Perinatol 1991. 31 (3-4), str. 52-54 (avtorji: B, Kobal, L, Andolšek-Jeras, V. Cerar), Sterilizacija - gdje smo i i to hočemo ? - Jugosl. Ginekoi, Perinatol 1991, 3! (3—4), str, 85-87. Special Programme of Research. Development and Research Training in Human Reproduction (HRP) Report HRP/STAG (8)/J99i. - V: Eigth Meeting of the Scientific and Technical Advisory Group (STAG), February 1991. Fetus u neželjenoj trudnoči. - V: JCurjak A. Fetus kao pacijent, Zagreb, Naprijed, 1991. str 307-310 (avtorja: L. AndolSek-Jeras, A. Pretnar}, Tax L. Org OD 14 and the endometrium. - Maturitas 1991, 13. sir. 243-251 (avtorji: AR. Genazzani, 1J. Benedek-Jaszmann, DM. Hart, L Andolick, PM. Kicovic). Aleksander Bajt Irrelevance of the soft budget constraint for the shortage phenomenon. - Economics of Planning 24, 1991, str. 1-12. Economic reforms versus central planning and monoparty con ¡to/. - V: Issues in Contemporary Economics, Vol. 3, Policy and Development, ed. P. Dasgupta, London I99L Mac mi lian aiid 1EA, str. 349-367. 77 lo scope of economic reforms in Socialist countries. - V: Reform and Transformation in Eastern Europe, ed. J.M. Kovacz and M. Tardos, London and New York. Rout I edge 1991, str, 211-224. Zdaj bi pa že bil čas, da se kaj stori za gospodarstvu! - Gospodarska gibanja žt. 219, 1991, str. 25—42. Objavljeno tudi v: Naši razgledi 40, it. 16, 30. avgust 1991, str. 453-455, in št. 17, 13. september 1991. str. 478-479. Objavljeno ludi pod naslovom: Večje kraj nje vreme da se nešto učini za pri v redu. - Pri vredna kretanja Jugoslavije br, 219, 1991, str, 21-39. Kaj pomeni resnična samostojnost. - Naši razgledi 40, št. 1-2, S. marec 1991. Objavljeno tudi v: Seminar za Atudije geopolitičnega položaja Slovenije, Slovenski svetovni kongres, Ljubljana, 28, junij 1991 Janez Bati» Porod /en a kolonizacija sa Str. agalactiac u ruralnim područjima Slovenije -epidemiološki vidici. - Zbornik sažetaka 31. i 32. naučnog sasianka mikrobio-loga, epidemkjloga i infektologa Jugoslavije, Pula, 1991. str. 111. (avLorji: ivanka BrgleZ, Zlata Stropnik, J. Balis, R. Ščuka). France Bernik Die Evolutionsprobleniatik der slowenischen Kriegsprosa (mit besonderer Hervorhebung von E. Kocbeki. Noveiiensammlung). - Münchner Zeitschrift für Balkankunde 718, München 1991, str. 97-112. Mitteleuropa - Metapher oder Real/rät in der slowenischen Kultur-Publizistik. — Was 66, Graz, str. 23-27. Die Idee Mitteleuropas in der gegenwärtigen slowenischen Kultur. - Panonia, Eisenstadt 1990/91, XVIII, it. 5, str. 5-6. Die Stellung der slowenischen Literatur in Oesterreich und Italien. - Die slowenische Literatur in Kärnten. Ein Lexikon. Klagenfurt 1991, str. 178-181. Muzikainost v slovenski poeziji 19. stuletja.- Razprave-Dissertationes XIV, SAZU, ra/.ned zu filoloäke in literarne vede. Ljubljana 1991, str. 5-21. Slovenska moderna v "horizontu pričakovanja'. - Slavistična revija 39, Ljubljana 1991, št. 4, str. 439-454. France Prešeren - mit in resničnost. — Prosvetni delavec XL1I, iL 2, 28. januarja 1991, str. 1. O Prešernovi in Jenkovi erotiki. - Kopitarjevi študijski dnevi 1, Ljubljana 1991, str. 19-24 Ivan Cankar - pisatelj vseh Slovencev. - Delo - Književni listi, 16. maja 1991, str. 14. Anton Meli k in Slovenska matica. - Geografski vestnik, LX1I. Ljubljana 1991, str. 13-17. Gerhard Giesemann - slavist i rt slovenist, - Gerhard Giesemann, Novejši pogledi na slovensko književnost, Ljubljana 1991, str. 225-229. Ob osemdesetletnici dr. Rudolfa Trofenika. - Je* i k in slovstvo XX XV H, 1991/92, št, 1-2, str. 1-2. Dr. Rudolf Trofenik - Delo, 10. decembra 1991, str. 8. Slovenska akademija znanosti in umetnosti — danes - Nova revija X, Ljubljana 1991, št. 111/112, str XX1I1-XXVI. Sporočilo zunanjega člana SAZU. — Delo, 9, julija 1991, str. 9. Janez Bernik SAMOSTOJNI RAZSTAVI Razstava slik. - Galerija Smeli, Ljubljana (17. junij-10, avgust), Izbor jedkanic in akvztint iz obdobja 1955—1990. - Galerija Tivoli, Mednarodni grafični likovni center. Ljubljana (22. junij-30, september). SKUPINSKE RAZSTAVE Arte Fivra 91. - Padova (24.-2Ä. januar), Podoba in snov, - Moderna galerija, Ljubljana (14. Iebruar-3l- marec). Mestna galerija, Piran (5, april-13- maj), Umetnostna galerija, Maribor (30. maj-20, junij). Franz Hitzler, Rainer Plum, Ma\ Uhlig, Janez Bemik, Andrej Jemec, Gorazd Šefran. - Galerija Tivoli, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana (25. aprü-25- maj), Kunsi, Europa 199 L - 63 den I sehe Kunst vereine zeigen Kunst aus 20 ¿Ändern, Reichshof (junij—september). XIX- mednarodni grafični bienale- - M ud er na galerija, Ljubljana (22. ju m j-30. september). Art 91. - Padova (17.-2L oktober). Grafiki za Slovenijo, Galerija Tivoli, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana (19. 12. 199i -9. 2. 1992). Robert Blinc WK NMR Study of the An t ¡ferroelectric Phase Transition in Potassium Thiocvunale. - Phys, Rev, B 43, 1991, str. 569-574 (avtorji: R. Bitne, J. Seliger, T. Àpih, J Dolinäek, 1. Zupančič, O Plyushch, A, Fuith, W. Schranz, H. VVarhanek, B. Topič in L'. Haeberlen). -1'-K NMR Study of the Paraelectroc-to-Incommensurate Phase Transition in K2ZnCLi. - Phys. Rev. B 43, 1991, str 91-97 (avtorji: B. Topič, U. Haeberlen, R. Blinc in S. Žumer). 77EPR Study of the Dv nam ics of the Proton-Glass Transition in RbiJNHJMiPO,. -Phys. Rev, B 43, 1991, str. 25 It -2518 (avtorji: R Kind, k. Biinc, J, Dolinäek, N. Komer, B. Zalar, P. Cevc, N.S. Dalai in J.DeLooze). Dielectric Study of RBo^NDJ^^JlsO,. - J. Phvs.: Condetids. Matter 3, 1991, str. 91-96 (avtorji: Z. Kutiijak, A. Levstik, C. Filipih, R. Pire, B Tadié, R. Blinc, H. Kabeïka. A, Fuith in H. Warhanek). Dynamic Approach to Local-Polarization Distribution and NMR Line Shape in Deuteron Glasses. - Phys. Rev. B 43, 1991, str. 2501-2510 (avtorji: R. Pire, B. Tadič, R, Biinc in R. Kind). Order Parameter Fluctuations in Ferroelectric Liquid Crystals. - Ferroelectrics 113, 1991, str. 59-76 (avtorji: R, Biinc, M. Čopič, I. Drevenack, A. Levstik, I. Muševič in B. Zekš). Probability Distribution of Local Polarization in Quantum Glasses. - Phvsica B 168, 1991, str. 85-92 (avtorji: B. Tadič, R. Pire in R. Blinc). Field-Cooled and Zero-Field Dielectric Susceptibility in Deuteron Glasses. — Phys. Rev. Letters 66, 1991, str. 2368-237Î (avtorji: A. Levstik, C. Filipič, Z, Kutnjak, I. Levstik, R. Pire, B. Tadič in R. Biinc), Ferroelectric Liquid Crystals in a Static Magnetic Field. - Physica Scripta T35, Î991, str. 38-43 (avtorji: R. Blinc, 1, Muševit, B. ŽekS in A. Seppen). NMR Determination of Order Parameters in the Quadrupolar Glasses Na(CN)XCJ, and NaTK,^CN. - Phys. Rev. B 43, 1991, str. 12751-12766 (avtorji: W. Wîolle, J, Peterssoii, R. Blinc in S. Elschner). A Microscopic Explanation for the Anomalous Temperature Dependence of the Pitch in Ferroelectric Liquid Crystals. - Mol. Cryst. Liq. Crvst. 202, 1991, str, 117-121 (avtorji: R. Biinc, J, MuSevič in B, ZekS). Solid and Liquid Crystalline Ferroelectrics and Ami ferroelectrics, - Condensed Matter News 1, 1991, str. 17-23. Order Parameter Determination in Proton and Deuteron Glasses via NMR and EPR: the Fast and Slow Motion Limits.- J. of Non-Crystalline Solids 131-133, 1991, str. 125-133 (avtorji: R. Blinc, J. Dolinäek in S. Zumer). Theory of Locaf Polarization Distribution in Deuteron Glasses: Effects of ftep/ica-Symmetry Breaking. I. of Nun-Crvstallme - Suiids 131-133. 1991. str, 92-94 (avtorji: R. Pire, B. Tadič, R. Blinc in R. Kind). Two-Dimensional Deuteron Nuclear Magnetic Resonance of a Polymer Dispersed Nematic Liquid Crystal. - J. Chem Phys. 95, 1991. str. 2154-2161 (avtorji: J Dolinäek, O. Jarh, M. Vilfan, S. ?.umer, R. Blinc, J. W. Doane in G, Crawford). ijjV NOR Investigation of Some Thermochromic and Phorochromic Salicylidenea-nilines and Related Compounds. - Chemical Physics 156, 1991 p str. 149-155 (avtorji: B- Hadjoudis, R. Mitia, J. Sei iger, V. Žagar in R, Blinc). NMR in Disordered Ferroclectrics and Deuteron Glasses. - Ferroelectrics 120. 1991, str. 35-47. Tunneling in Protvn Glasses: Stochastic Theory of NMR Lineshape. Phys. Rev. B 44, 1991, sir. 4387—4396 (avtorji: S. Daltagupta, B.Tadií, R. Pite ill R. BI ine). Discrete Lattice Effects and file Pbason Gap of Incommensurate Systems. Phys. Rev. 8 44, 199J, str. 7283-72S8 (avtorji: G. Papavassiliou, A. Anagnb«opaulas, F. Milia, R. Blinc in S. Kotsios). Spin-Lattice Relaxation Via Floating of the Incommensurate Modulation Wave in RhiZnCU. - Solid State Commun. 77, 1991, str. 891-894 (avtorji: G. Papavas-siliou, F. Milia, R, Blinc in S. Znmer). Landau-Khaiatnikov Dynamics of Helicoidal An 1 ¡ferroelectric Liquid Ciystals. — Ferroelectrics 122, 1991, str. 221—228 (avtorji: B. Žekš, R. Blinc in M, Čepi i). Jože Bole Glej str. 346 Miro Brzin interact/on between intrinsic regulation and neural modulation oí acetylcholinesterase in fast and slow skeletal muscles. - Cellular and Molecular Neurobiology 11, 1991. str. 35-54 (avLorji: J. Sketelj, N. Cerne-Fmderle, S. Ribarič in M. Brzin). Prevention of díisopropylpbosphorofíuorídate-induced myopathy by botulinum t ox im tvpe A blockage of quanta! idease of acetylcholine. - Acta Neuropathol 82, 1991, str. 134-142 (avtorji: D. Sket, W -D Dettbarn. M.E. Clinton, K. É. Misulis, J. Sketelj, D. Cuéek in M. Br/in). Intrinsic regulation and neural modulatiun of acetylcholinesterase in Skeletal muscles. - V: Choi i nest erases, Structure, Function, Mechanism, Genetics and Cell Biology, Massoulié, J., Bacon, F., Barnard, E., Chatuunet, A.. Doctor. B. P. in Quinn, D. M„ Eds, C.P.S, American Chemical Society. Washington 1991, str, 66-70 (avtorja: J. Sketelj in M, Brzin). Emili jan Ceve Glej str, 325 Dragmin Cvetko Jacobus Hand! Callus vocatus Carniolanus. - Ljubljana 1991, 165 str. (v angleščini). Slovenska glasba v evropskem prostoru. - Ljubljana 1991, 506 str. Prispevek k biografiji Huga Wolfa. - V: Hugo Wolf, Slovenj Gradee 1990, sLr. 9-10. D i t' Rolle von S. Os tere in der Ausbildung des Komponisten S. Os te re. - Í99I. Sodobni poznavalci o glasbi Jakoba Gallusa. — V: Mednarodni simpozij Gallus Carniolus in evropska renesansa, Ljubljana 1991, sir. I 17-125. Zeitgenüssische Kenner iiher die Musik von Jacob Callus (1550-1591). - V: Musik und Kirche, Jg. 61, Kassel 1991, str. 205-212. Davorin Dolar Thermodynamic studies of phase equilibria in (water + 1.4 dioxane + sodium chloride). - J. Chem. Thermodynamics 23, 1991, str. 809-816 (avtorja: M. Beäter in D. Dolar). Separad j a far, v sistemu voda, dioksan, MgCl¡. - XII. Jugoslovenski simpozij o elekti-okemiji, lgmau 1991, Knjiga radova, str, 199-200 (avtorja: M. BeSter in D, Dolar). Vinko V. Dolenc Članek, objavljen v mldnarodní reviji Direct Microsurgical Approach to Tumors and Vascular Lesions of the Cavernous Sinus. - V: Neuroradiology 33, suppt., 1991. 63, 1991. XIIlh International Congress of Head and Neck Radiology, XVIIlh Congress of European Society of Neuroradiology. I" Congress of the World Federation of Interventional and Therapeutic Neuroradilogy, 6 -13 October 1991, Zurich (Svica). REFERATI. OBJ A VU ENI V ZBORNIKU MEDNARODNE KON Ft RENČE Vaseuiar infiltration by cavernous meningiomas - implications for management of cavernous carotid artery. — V: Proceedings, Symposium on Comprehensive Management of Cranial Base Lesions, 28. april—2. maj 1991, Charlottesville (VA, ZDA). Diagnosis and Treatment of Cavernous Sinus Cavernomas. - V: Proceedings, Symposium on Comprehensive Management of Cranial Base Lesions, 28. april—2. maj 1991, Charlottesville (VA, ZDA). JO years experience with direct microsurgical treatment ofperi- and intracavernous ICA lesions. — V: Proceedings, Symposium on Comprehensive Management of Cranial Bast: Lesions, 28. a pri 1-2. maj 1991, Charlottesville (VA, ZDA). Surgical treatment of benign cavernous sinus tumors. —V: Proceedings, Symposium on Comprehensive Management of Cranial Base Lesions, 28. april-2. maj 1991, Charlottesville (VA, ZDA), Avoidance and treatment of complications of cavernous surgery. - V: Proceedings, l"1 Oceanian International Congress on skull Surgery, 18.-20. junij 1991, Tokio (Japonska). AVTORSTVO V SKUP1NSK.T KNJIŽNT OBJAVI ZNANSTVENEGA DELA The Necessity for Intracavernous ICA Reconstruction. - V: Neurosurgeons 10. Proceedings of the Japanese congress of Neurological surgeons, Tokyo 1990, str. 299-307, izšlo 1991. Matija Drove ii i k O iivosrebrovi tudi iz rudnega telesa Grübler v Idriji. — Geologija 1991, str. 397—446 (avtorji: M. Drovenik, T. Dolenec, B. Režun in J, Pezdič). Peter Fajfar Mathematical modeling of reinforced concrete structural walls for nonlinear seismic analysis. - V: Structural Dynamits, W.B. Kraetzig el al (uredniki), Balkema 1991, Vol. 1, Str. 471-478 (avtorja: P- Fajfar, M, Fischinger). The effect of the low-cycle fatigue on the seismic resistance ot reinforced concrete structures. — International conference on diagnosis ol concrete structures, Bratislava 1991, Proceedings, str. 392-395 (avtorja: P. Fajlar, M, Fischinger). On the hvsteretic to input energy ratio. - 6. Canadian Conference on Earthquake Engineering, Toronto 1991, Proceedings, University of Toronto Press, str. 69-76 (avtorji: T. V i die, P Fajfar, M. Fischinger}, Elastic analysis vi infilled frames using substi'uctures. 6. Canadian Conference on Earthquake Engineering, Toronto 1991. Proceedings, University of Toronto Press, str. 285-292 (avtorja: J Reflak, P. Fajfar). Evaluation i>f the inelastic response of a R.C. building with a structural wall designed according to EUROCODE 8. - 1" in te ma l šun al conference on buildings with load bearing concrete walls in seismic zones, Paris 1991, Pnjeee-dings, str. 437-498 (avtorji: M, Fischinger. T Vidic. P Fajlar). On the energy input into structures. - Pacific Conference on Earthquake Engineering. Auckland 1991. Proceedings. Voi- I. str, 81-92 (avtorji: i' Fajfar. T. Vidic. M. Fischinger), Projektiranje mostov na potresnih območjih. - Gradbeni vest m k 40, 1991, ät. 3-6, Poročila FAGÜ, str, 145-153 (avtorji: M. Fischinger, P, Fajfar, L. Bevc). Janez Fetllch Regis t ar serološki pozitivnih usoba nakon iečenja sifilisa. - Acta dermatovenerolo-gica Iugoslavica 17, 1990, str. 227-229. Djordje Karadaglič-Ljubiša Kostič: Bolesti ko je se prenose polnim putem. -Medicinski razgledi 1990, 29, str, 295 (poročilo in ocena). GESLO V ENCIKLOPEDIJ i SLOVE WUE, 1- knjiga. Ljubljana 1990. Jh kit Jote t' — Celovec. Mednarodni grafični center - Ljubljana. SPOMENIKI Spomenik Franu Miklošiču - pred Univerzitetno knjižnico v M ari boru. Spomenik Francetu Balantiču - na Novem trgu v Kamniku. SKULETLR.E Goreči kelih. Okameneh morje -(dol, štiri skulpture- Cikius skulptur na temo Kaplja, osem skulptur. Ciklus skulptur na temo Odtekanje krvi (bron, sadra, keramika), Portreti. Ivan Vldav Eliptične krivulje in eliptične funkcije. - Zbirka Matematika — Fizika 32, DMFA, Ljubljana 1991. 176 str. Heronovi trikotniki in diofantske enačbe - Obzornik za matematiko in fiziko 38, 1991, str, 1-7, Josip Vidmar Kui/umi problem slovenstva (Odlomek). — Delo, 26. junij 1991. Marij Kogoj: Črne maske. Prevedel J. Vidmar, - Televizija Slovenija. 12. september j 991. Anton P. Cehov: Striček Vanja. Prevede! J, Vidmar. — Radio Slovenija. 5. oktober 1991. Anton S. Puškin; Mozart in Salieri. Prevedel J. Vidmar. - Mestno gledališče ljubljansko, premiera 4. decembra 1991. Sergij Vilfan Foreword. - V: Kokkula-Gamiabirlrbv, S ca nd i na v i an Atlas of Historie Towns, New Serics No I, Odetise 1990, izSlo 1991, str. 1. Die Land- und Stadtrgemeinden in den habsburgischen Ländern. ■ V: (P. Biickle, Hrsg.) Land gerne i ude und Stadtgemeinde in Mitteleuropa, Oldenburg Verlag, München 199], str, 145-167. Sedemnajsti mednarodni kongres zgodovinskih ved v Madridu - (2f>. avgust -2. september 1990). - V: Zgodovinski časopis 45, 1991, str, 133-137. V vod v pravno zgodovino. - Naložba Uradni list RS, Ljubljana 199), 159 slr. Die aktuellen Entwicklungstendenzen der Geschichtsschreibung über das europäische Städtewesen, - Ljubljana 1991, 33 str. (Razmnoženo za sestanek Mednarodne komisije za zgodovino mest v MeiEnu), Mcersaiz und Steinsalz im Südostalpenraum (14. bis 17. Jahrhundert). - V: (Jean-Paul Hocquet und Rudolf Palme, Hrsg.) Das Salzu in der Rechts- und Handelsgeschichte, Schwaz 1991, str. 105-118. Univ. prof. dr. Vladimir Murko kot zgodovina j-(predgovor k bio- in bibliografiji, Iii jo je sestavi! Marku Kambič). - V: Zgodovinski časopis 45, 1991, str 479. Območja okrožij in Lavantinske Škofije v Slomškovem času. - V: 130 let visokega šolstva v Mariboru, Mohorjeva druiba, Maribor-Celje, 1991, str. 44—54. Crown, Estates und t he Financing of Delenee in Inner Aus tria. 1500-1630. - V: (R J. W. Evans, T. V. Thomas, ed.) Crown, Chureh and EstaEes in the SiJtleenth and Seventeenth Cen t uri es (Studies in Russia and Kast F.urope), Hoimdmills/ Macmillan 1991, str. 70-71. Deželni stanovi in deželni zbori v Evropi — primerjava (K zgodovini starejšega evropskega parlamentarizma). — V: Zbornik znanstvenih razprav, Ljubljana 1991, str. 309-328. gesla v Enciklopediji slovenjje. 5. knjiga, ljubljana twi ■Kavču" Jakob (JO); Kavčnik Ivan (32); Kazenski postopek, zgodovina (33-35); Kazenski zavodi, zgodovina (35-36); Kazensko pravo, zgodovina (38-39): Kmečka kolek t i vna posest (107-108); Kmet (114-115); Kmetija (115-116)'; Knez (i 32); Kolona t (203) Komorno premoženje (214); Kojnuti (216); Krajevna skupnost (361); K rajne .Jožef (368); Kralj (168); Kranj s ka valu t a (3 94). Lojze Vod ovni k Effects of electrica! Stimulation on spasticitv. - Critičal Reviews in Phvslcal and Rehabilitation Medičine. Vol. 3/Issue 1, 1991, str. 59-99 (avtorji: A. Štefanov-ska, S. Reber Sek. T. Bajd, L. Vodovnifc). Promoted healing of chronic wounds dne to electrica! Stimulation. — Wounds, Vol. 3, No, I, Januar-februar 1991, str. 16—23 (avtorji: R. Karha, L. Vodovnik, M PreSern-Štrukelj, M. Klešnik). Normalization of abnormal cell proliferation bv moans of electric cumn is. - Period Biol., Vol.93, No,4. 1991 (vtisku),(avtorji: L. Vodovnik,D.Miklavčič,G.Serša). Effects of electrical stimulation on wound healing. - Proe. Is' European Conference on Biomedical Engineering, 17,-20, februar, Nica 1991, Abstract 74, Ed. U, Faust, str, 133—134 (avtorji: L, Vodovnik, A. Stefanovska, R. Karba, A, Jerčino-vič, P. Krošelj. R, Turk, H. Benko, I. Diidič, P. Obreza). Effects of electrical currents on cell proliferation. - Satellite Symposium Cellular Engineering in Medicine, 21, februar 199], Nica (avtorji: L. Vodovnik, D. Miklavčič, G, Serša). Models of wound healing, Melecon. - Proc, Mediterranean Electro tec h nica I Conference, Ljubljana, 22,-28, maj 1991, str, 737-740 (avtorji: V. Valenčič, B. Zupan, L Sketa, L. Vodovnik). Healing of chronic wounds with alternating and direct currents. - Proc. of XI' AN Satellite Conference of 1991 World Congress on Medical Physics and Biomedical Engineering, 15.-18. julij 1991, Xi-an (Kitajska), str. C 5-2 (avtorji: L, Vodovnik, A. Stefanovska, R. Karba, A, Jerčinovič, P. Krošelj, R. Turk, H, Benko, I. Džidič, P. Obreza). The effect of direct electric current on NK cell activity. Transactions Bioelectrical Repair and Growth Society, XI Annual meeting, Scottsdale, Arizona, 29, September—2. oktober 1991, str. 20 (avtorji: F, Bobanovič, L. KI ampler, D. Miklavčič, L. Vodovnik, V. Kotnik). Prospectives of cancer treatment by direct current. World Congress on Medical Physics and Bio med. Engineering, 7.-12. julij 1991. Kyoto (aviurji: D, Miklavčič, G. Seria, L. Vodovnik, S. Novakovič, F. Boba nov ič, S. Reberšek). Nevrokibernetika, 2. izdaja. — Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, Ljubljana 1991, 347 str. Anton Vrat tisa ICPE laced with new needs and challenges. - S t rates v of ICPE for 1991-1995, ICPE Ljubljana 1991, str. 12. UN Convention on the Law of the Sea 1982. - ¡01, Background papers 1991, IOI. Valelta, Malta 1991, str. 26, UNCLOS Exclusive Economic Zone. — IOI, Background papers, 101, Valet ta, Malta 1991, str. 16. Yugoslavia Today: A Case for Reflection, Papers for the International Conference »Challenges of the XXL Century« Indira Gandhi Memorial Trust, Teen Muni House, New Delhi ¡99!, sir. 19 Igor Vrišcr ČLANKI IN RAZPRAVE Ekonomskogeografska regionalizacija Republike Slovenije (Na podlagi vplivnih območij centralnih naselij in dej a vnosi ne sestave aktivnega prebivalstva). -Geografski zbornik, XXX, SAZU, Ljubljana 1990, str, 131-247. Ekonomskogeografska regionalizacija Severovzhodne Slovenije. - Znanstvena revija, Družboslovje in filozofija, 2/2, 1990, Maribor, str. 149-162, O regionalizecijj Republike Slovenije. - Posvet slovenskih občin z okroglo mizo -tema regionalizacija, KrSko, 25, marec 1991, str. 1-10 (razmnoženo). Za obnovljeno vlogo regionalnega planimaja. Urbani izziv, Regionalno planiranje, 15, Ljubljana 1991. str. 3-8. Prispevek Antona Melika h geografiji slovenskih naselij. - Geografski vestnik, LXII, Ljubljana 1990, str. 35-38? Aplikacija geografije za Ji ni bene potrebe, - Geografski vestnik, i-XII, I, j ubija na J990, str. 147-154, Ob sedemdesetletnici profesorja dr. VJadimij^a Bračiča. — Geografski Vesinik, LXI, Ljubljana 1989, str. 198-200. Andrej Briški - Sestdesetletnik. - Geografski vesinik, LXII, Ljubljana 1990. str, 177-178. Občine, kiesije, dežele, - Delo - Sobotna priloga, 15- junij 1991, Str. 21 - Upravno-politična reforma in regionalizmoma Slovenije. - lielo - Sobotna priloga, 22. junij 1991, str. 25, "Crkvenčič Ivan. Adolf Malič: Agrarna geografija. Zagreb. 1988«, — Geografski vesinik, LXL Ljubljana 1989. str, 184 (recenzija). i Vera Bacskai: Town and Urban Society in Early Nineteenth Century Hungary, Budapest, 1889-l 21 Jovan Hadžt rojen 22. novembra 1884, umrl II. decembra 1972, dr. phil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938. Glej Letopis 1, str. 29—37; 23, sir. 117-120. Ljudmil Hauptltiartn rojen 5. februarja 1884, umrl 19, aprila 1968, dr, phil,, zlati doktorat univerze v Gradcu, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 16. maja 1940. Glej Letopis I, str. 166; 19, str. 51-62. Krsto F lege dušic rojen 28, novembra ¡901, umrl 8. aprila 1975, akademski slikar-moj-ster. Zunanji dopisni član od 20, marca 1975. Glej Letopis 26, str. ¡03-10», M i odra g ibmvac rojen 24. avgusta 1885, umrl 21, junija 1973, redni profesor romanisti-ke na Filozofski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17. aprila 1973. CLej Letopis 34. str, 47-52 in 83-85, Svetozar llešič rojen 8. junija 1907, umrl 4, februarja 1985, dr. phil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze V Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni član od 5, februarja 1970. Glej Letopis 18, sir. 52-54; 21. sir. 59-62: 36, str. 161-164 Božidar Jakac rojen 16, julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949- Glcj Letopis 38, str. 50; 40, sir. 190-193, Rthard Jakopič rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar. Redni Član od 7. oktobra 1938. Glej Letopis 1. str. 41-43; 2, sir, 75-89, Matija Jama rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar. Redni član od 7. oktobra 1938. (J le i Letopis ], str. 47-49: 2, sir, 90-103. Dimitrije Jovčič rojen 14, oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, redni profesor za ortopedi jo in travmatologjjo na Medicinski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 7, febi~uarja 1967, Giej Letopis |B, str. 55-58; 24, str. 69-72. Janko Juninčič rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr, filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter za starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od decembra 1979 do februarja 1984; zunanji dopisni član 5ANU. G tej Utopiš 27, str. 5B-63; 40, sir. 169-172, Boris Kalin rojen 24, junija 1905, umrl 22, maja 1975, kipar-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. 121-122: 26. str, 109-113, Zdenko Kalin rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dopisni član od 5. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 27. str. 97-99; 41, str. 123-127 Edvard Kardelj rojen 27. januarja 1910, umrl 10, februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator K P Jugoslavije in K P Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949. Roman Kenk rojen 25, novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih ved, upokojeni redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice i VVashingiumi v oddelku za zoologijo nevretenčarjev. Zunanji dopisni član od 6. junija 1983. Glej u-lopis 34, 5tT 84—B5: 40. str. 18S-1SB. Dušan Kcrmavtter ix>jen 7. decembra 1903, umrl II, junija 1975, dr. jur., znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1971. Glej Letopis 22, str. 39-15: 26, str, 115-1 lil. Boris Kidrič rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953: predsednik Gospodarskega s vela FLRJ, Redni član od 6. decembra 1949, Glej Letopis 3, str 156-164; 5, str. 161-167. France Kidrič rojen 23. marca 1S80P umrl 11. aprila 1950, dr, phil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7, oktobra 1938; od 28, junija 1941 do I. julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-hisloričnega razreda; predsednik SAZU od 2 oktobra 1945 do smrti. Glej Letopis I, ftr, 51-61; 2. Str 34-^)4 jn 257-266; 4. Sir. 86-100 Mile K lope i č rojen 16. novembra 1905, umrl 19, marca 1984, pesnik in prevajalec. I Jopi sni član od 23 marca 1978. redni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, sir S6-S7; 35. M C- 87-9 L France Koblar rojen 29. novembra 18ČS9, umrl 11. januarja 1975, dr, phil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubl jani. Redni član od 3. juli ja 1964; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 22. januarja 1965 do smrti. Glej Letopis IS, sir. 35-38: 26, sir, 83-87, V and a Kockan sky-De vide rojena 10, aprila 1915, umrla 26, februarja 1990, dr. naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Zunanja dopisna članica od 20. marca 1975. Glej Letopss 215, Str. 62-65; 41, sir. I 19-122. Franjo Kogoj rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, redni profesor za dermatovenerologijo univerze v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 29. marca 1953. Glej Letopis S, sir. 101-102; 34, sir. 149-152. Viktor Korošec rojen 7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. jur., redni profesor na Pravni fakulteti Univerre v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Redni član od 2. oktobra 1956. Glej Lclupis i. str. 33-36; 36, str. 165-168. Cojinir Anton Kos rojen 24, januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6 decembra 1949. Glej Letopis 3, sir. 214-215: 21. str 105-107. Milko Kos rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. phil., redtn profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani- Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972. Glej Le[opi5 1, stT, 53-62: 23. str. (15-55, Ciril Kosmač rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik. Redni član od 22. decembra 1961. Glej Letopis 12, sir. 49-53; 31, str. 89-91. Marku Kostrenčlč rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19, stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 2. junija 19S3. Glej Letopis 7, stT, 45-46; 24, sir, 77-61, Ali j a Košir rujen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, redni profesor histologije in embriologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani Redni član od 24. junija 1955, Glej U-Kipis 7, str. 45^16; 24, str, 77 31 .luš Kozak rojen 26, junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik. Redni član od 22. decembra 1961. Glej Letopis 12. str, 54-62; 15, sir, 62-65, Marjan Kozina rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Glej Letopis 5. str. 123-124: 17, str. 47-49. Venčeslav Koželj rojen 17. septembra 1901. umrl 6. avgusta 1968, dr. techn,. redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani, Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962. Glej Letopis 9, str 55-56; 13. str. 31; 1?. str 49-50. Miško Kranjec rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik. Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. 125-132; 34, sir. 141-144. Slane Krašovee rojen 14. julija 1905, umrl 13. aprila 1991, dipl. ing, oec,, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani- Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981, G tej Letopis 40, sir. 19, Ivo Krbek rojen 23. avgusta 1890, umrl 16. januarja 1966, dr, jur., redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958, O le j Letopis 9. str- 51-52; 17. stT, Gregor Krek rojen 27. junija 1874, umrl 1. sepLembra 1942, dr. jur., redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; prvi glavni tajnik Akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. Glej Letopis I, str 201-23S. Gustav Krklec rojen 23. junija ¡899. umrl 30. oktobra 1977, književnik. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Utvpis 20, Str. 56; 26. str, 123-126, Miroslav Krleža rojen 7. julija 1893, umrl 30. decembra 1981, književnik. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953, Glej Ltlopis 5, str 139-141; 32, str, 176-177 Anton Kuhe J j rojen 11. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti. Glej Letopis 3, str. 165: 31, itr. 79-BZ. Filip Kalan Kumbatovič rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipi, inž, arh„ gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, upokojeni redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36, str, 32 m 135: 40, str. 173-177, Olhnutr Kiihn rojen 5. novembra 1892. umrl 26. marca 1969, dr. phil., redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju. Zunanji dopisni član od 6. februarja 1965. C tej tetopis 16. str. 53-54; 20. str. 78-SO, Gorazd Kušej rojen 17. decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr, jur., redni profesor za teorijo države in prava ter ptimerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Redni član od 17, oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980, Glej Letopis 9, str, 33-34; 36, str. 169-172. Rudo Kufej rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941. dr. j ur,, redni profesor za ccrkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Glej Letopis l,str. 185-190. Anton Lajovic rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muziko-log. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti. E m mamic i Laroelie rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno Imgvistiko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega instituta v Carigradu. Zunanji dopisni član od 29, marca 1979. Glej Lciupis 30, sir, 60-62, Božidar Lavrič rojen 10. novembra 1899, umrl 15. novembra 1961, dr. med., dr. h, c,, redni profesor za ktiurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti. Cle> Letopis 3, sir. 201-202: 12, sir. 72—BO. Janko Lavrin rojen 10. februarja 1887, umi! 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Zunanji dopisni član od 2. oktobra 1956, Glej Letopis 8, str, 39-42; 37. str, 109-110. Feliks Lobe rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, dr. h. z., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redili član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3, str. 186-187; 21, str. 99-100 Janez Logar rojen 3. februarja 1908, umrl 9, novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 6, junija 1983, Glej letopis 29, str. 67-69; 38, sir. 1S1-185, Frane Ksav. Lukman rojen 24, novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr, thcol., dr. phil., redni pmfesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940. Glej Letopis 1, str. ¡68: 9, str. 78-31, Pavel Lunaček rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr, med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954. Glej Letopis t, str. 61-65; 7, str. 55-58-Anton Melik rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. phil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU, Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21, decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti. Clej Letopis I, str. 170-171: 17. str. 37-44, Boris Merhar rojen I, maja 1907, umrl 24, junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 25, marca 1976, redili član od 23. maja 1985, Glej Letopis 38, str. 33; 40, str, 179-183. Vojeslav Mole rojen 14, decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, redni profesor za srednjeveško umetnost na Jageionski univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 22, decembra 1961. Glej Letuj)is 12, Str. 29-34; 24. $lr. 93-9S. Matija Murko rojen 12. februarja 1861, umrl 11, februarja 1952, dr. phil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi, Zunanji dopisni član od 16, maja 1940. Glej Leltjpjs l. Str 172-174; 5. sir. 169-177. Marjan Mušie rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 54, sir. 48; 35, str. 93-96. Raj ko Nahtlgal rojen 14. aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in tilologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra 1949. Glej Letopis 1, str, 71-75; 9. sir, 63-67, Zdenek Nejedly rojen 10, februarja 1878. umrl 9. februarja 1962, profesor na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti CSSR. Zunanji dopisni član od 7, novembra 1947 Glej Letopis t, str, 23—25; 13. str, 43-46 Robert Neubauer rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22, decembra 1961. Glej Letopis 12. str. 38-39: 20. str. ?4-77. Kazimierz Nltsch rojen 1, februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 7, novembra 1947, Glej Letopis 9, str. S5-S7. Jean Nougayrol rojen 14. februarja 1900, umri 23. januarja 1975. asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Etudes v Parizu. Zunanji dopisni član od 7, februarja 1968. Glej Letopis 19, sir. 35-36; 26, str. Grga Novak rojen 22. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. phil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961. Glej Letopis 12, str. 35-37; 29, str. 103-105. Anton Ocvirk rojen 23, marca 1907, umrl 6, januarja 1980, redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze V Ljubljani Redni član od 3. junija 1964, Glej Letopis 15. str. 30-40: 31, str, 85-S7, Waelaw Olszak rojen 24, oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, eden od treh rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Udine). Zunanji dopisni član od 29. marca 1979, Glej Letopis 30, str. 84-86; 131, str. 97-99. Karel O&tir rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17, junija 1958, Glej Letopis 5, str. ÉS3—B5r artltv SAZU za I95B. Alfonz Pavlin rojen 14. septembra 1853, umrl 1, decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940. Glej Letopis 1. str. 241—257. Todor Pavlov rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji Zunanji dopisni član od 7, novembra 1947 do 1948 ali 1949. Glej Letopis 2. sir- 2.9: 3, str- 16, Leon i d Semenovič Persianinov rojen 18- avgusta 1908, umrl 27, decembra 1978, predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi. Zunanji dopisni član od 29-marca 1979. Glej Letopis 30, str. 143-146. Leoni d Pllumie rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr, jur., redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938 do 21. maja 1948; član nadzornega odbora od 28. januarja 1939 do 2. oktobra 1945, Glej Letopis I, sir. 79-83; 3, str. 15. Jože Plečnik rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturi) na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Glej Letopis I. str. 86-S9; 8, str. 61-67. Josip Plemelj rojen 1. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. phil,, častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede od 16, julija 1942 do 30. septembra 1949. Glej Letopis 1, str, 93-94; 18, sir. 73-78. Janko Polec rojen 19, avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr, jur.f redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30, septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU. Glej Letopis t, sir, 97-101; 8, str. 48-60. Ivan Rakovec rojen 18, septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra i949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 1966 do 1981. Glej Letopis 2, str. 47-53; 3, str, 66; 36, sir. 173-176. Fran Ramovš rojen 14, septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. phil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filološko--historičnega razreda od 28. januarja 1939 do 31, januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950; upravnik lnStituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti. Glej Letopis 1, str. 105-110; 5. str. 148-160. Zoran Rant nojen 14, septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweigu, Zunanju dopisni član od 3, julija 1964, Glej Li-topis 15. str, 47-49; 23, str, 81-64. Ivan Regen rojen 9 decembra 1868, umrl 27. julija 1949, dr. phil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član od 16, maja 1940. Glej Letopis I. str. 175-176; 2. str, 104-105. Jakob Rigter rojen 2. decembra 1929, umrl 8, julija 1985, znanstveni svetnik v Inštilutu za slovenski jezik ZRC SAZU. Dopisni član od 23. maja 1985, Glej Letopis 36. str. 63-84 in 177-1S0. Marijan Sni upe k rojen 23. decembra 1883, umrl 23, februarja 1967, dr. phil. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967, Gtcj Letopis IS, sir. 59-60 in 63-86 Maks Samec rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. phii., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato pa do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od J959 znanstveni svetovalcc. Redni član od 6, decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti. Glej Letopis 3. str, 168-198; 15. str. 60-i>l, Ferdinand Seidl rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, realčni profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo. Dopisni član od 16. maja 1940. Glej Lciupts 1, str. 261-290. Petar Skok rojen ]. marca 18S1, umrl 3, februarja 1956, dr, phil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Leiupis S, sir 39-91; S, s!ir. 77-82. Anton Slodnjak rojen 13, junija 1899, umr] 13, marca 1983, dr. phil,, redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis 18. str. 39-41: 34. str. t45-|4£. Anica Sodnik-Zupanc rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Dopisna članica od 25. marca 1976, Glej Ulupis 34, sir, 28 in 115-116. Anton Sovre rojen 4. decembra 1885, umrl I. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953, Glrj Letopis 5, str- 8fr-i9; 14, sir, 36-38, Si niša S tanko vič rojen 26. marca 1892, umrl 24, februarja 1974, dr. phil , redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953, Glej Letopis 5. Str. 103-104; 25. str 9.3-94. Frane Štele rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr, phil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Glej Letopis I, str. 113-123; 23, str. 103-115, Pavel S tem rojen 17. marca 1913, umrl 20, marca 1976, redni profesor za farma-kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974. Glej Letopis 25, sLr. 74-76; 27, str. 131-134 Gabrijel Stupiea rojen 21. marca 1913, umrl 19, decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; zunanji dopisni član JAZU in SANU. Glej Letopis 40. sir. Si; 41, str, 129-133, lanubv Sašci rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36, str 70-71: 39. str. 119-121. Jaroslav Šidak rojen 4. januarja !90?, umrl 25, marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 4. aprila I9S1. Glej Letopis 32. str, 102-104: 37, sir. 1 13-1 14 Lucijan Marija Skerjanc rojen ¡7. decembra 1900, umrl 27, februarja 1973, redni profesor na Akademiji /a glasbo v Ljubljani, Redni član od 6, decembra 1949, Giei Leiupis 3, sir. 216-220; 24, sir 73-76 Milan Škerlj rojen 4, septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. jur., redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 16. maja 1940, Clfi Leiupis I. Str- 127-130; 2, str. 106-125 Stanko Škerlj rojen 7, februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. phi!,, redni profesor za romansko lilologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Clef Letopis 20, str. 39-40; 2S, str. 123-126. Janko Slebinger rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. phil , upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bibliograf. Dopisni član od 21, decembra 1946, Cicj Letopis 2, str. 54-58; 4, str. 101-124, \lakso Snuderl rojen 13. oktobra IS95, umrl 23. junija 1979, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956. Gluj Letopis S, sir. 37-38; 30, sir. 133-137, Andrija Štampar rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redni profesor za higieno in socialno mcdicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU.. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 9, sir. 82-B4. Alois Tavčar rojen 2. marca 1895, umrl 2. marca 1979, redni profesor za genetiko in zlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5. str. 105-106: 30, s!r. 139-142. Igor Tavčar rojen 2, novembra 1899, timri 27. decembra i 965, dr. med., redni profesor za interno mcdicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta 7.a medicinske vede SAZU. Redni član od 6. dcccmbra 1949. Glej Letopis 3. sir. 203-204; 16, sir. 63-65. Lucien Tesni ère rojen 13, maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na univerzi v Montpellieru. Zunanji dopisni član od 2. junija J953. Glej Letopis S. sir. 92-94; 7. sir. 59-63. Kos t a Tûdorovié rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr, med,, redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Zunanji dopisni član od 2, junija ¡953- Glej Letopis 5, sir, 107; 26, str 127-130 Alan John Pcrcival Taylor rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor za zgodovino na univerzi v Oxfordu, Zunanji dopisni član od 6. junija 1983, Glej Letopis 34, str. 69-70. Rudolf Trofentk rojen 15. apriia 1911, umrl 7. decembra 1991, dr, pravnih ved in dr. filozofije, založnik v Munchnu. Zunanji dopisni član od 30. maja 1991, Glej Letopis 42, str, 75-77 in 173-176, Jože lldovič rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 19S6, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 32, str, 143-149: 37, sir, 115-118. Aleš Ušeničnik rojen 3, julija 1869, umrl 30, marca 1952, dr, phii., dr. theol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani. Predsednik društva »Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani« od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939, Redni član od 7. oktobra 1938 do 2L maja 1948; namestnik v nadzornem odboru od 2.oktobra 1945 do 21 maja 1948. Glej Utopiš 1, Sir- 133-135; 3, str- 15. Sergej ivanovič Vavilov rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 2, str. 31. Lado Vavpetič rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, redili profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni lakulteli v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis 9. str, 35-37, 31. str, 47; 33, sir, 91-94. Franc Veber rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. phil., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani Dopisni član od 16. maja 1940 do 18, maja 1945. Glej Utopiš I. str. 177-179; 2. stT. 26. Milan Vidmar rojen 22, junija 18B5, umrl 9. oktobra 1962, dr, h. c., dr. techrt., redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 16. maja 1940; načelnik matematično-prirodoslovncga razreda od 10.oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU od 27, junija 1942 do 2. okLobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede ud 30. septembra 1949 do smrli. Glej Letopis t, str. 130-142: 13. str, 47-S0. Vale Votik rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. phil., redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis S, str. 108-109: 13. str, 51-53. Dimitrije Vučenov rojen 30. oktobra 1911, umrl 13, novembra 1986, dr. sc., literarni zgodovinar, redni profesor Filološke fakultete v 13eogradu, Zunanji dopisni član od 24, aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 125-126; 37, Str- 121 Frank Wollman rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. phil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu, Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969, Glej Letopis 20, str. 41 in 81-S2. Maks Wraber rojen 16, septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadi.ija S AZU, Dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20. str. 51-55; 23, str, 97-101. Vilem Zavada rojen 22. maja 1905, umrl 30- novembra 1982r književnik. Zunanji dopisni član od 29, marca 1979. Glej Letopis 30, str- 97-93; 33, sir. 99-102, Boris Ziherl rojen 25. septembra 1910, umrl 1 L februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulLeli in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani Dopisni član od 6, decembra 1949, redni član ud 17. oktobra 195S; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti. Glej Letopis 3, J65-171; 9, str. 38-40; 27. str 119-124. Rlhard Zupančič rojen 22. decembra 1878,umrl 23. marca 1949, dr- phil,, redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matemalično-pri-rodoslovnega razreda od 28, januarja 1939 do 5. junija 1942. Glej Letopis 1, str. 145-147; 2. str, 26. Fran Zvvitter rojen 24. oktobra 1905, umrl 14 aprila 1988, dr. phil., redni profesor /a občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 2, junija 1953. redni član od 17. uktobra 1958; zunanji dopisni član J AZU m SANU. GJej Letopis 5, str. 76-82: 9, str.l 41^12; 39. str, 111-115. Oton Zupančič rojen 23, januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik. Redni član razreda za umetnost od 7. oktobra 1938. Glej Letopis I , sir, 151-153; 2, str. 225-256, EMMANUEL LAROCHE (1914-1991) One 16. junija 1991 je v starosti 77 let umrl Emmanuel Laroche, član Académie des inscriptions et Belles Lettres v Parizu in profesor za jezike in civilizacije Male Arije na Collège de France ter od leta 1979 zunanji dopisni ¿lan Slovenske akademije znanosti in umetnosti. E. Laroche je bil vodilni strokovnjak za hetitski jezik in kulturo, ki je mnogo sodeloval s slovenskimi strokovnjaki s tega področja, tako z Viktorjem Korošcem, prvim pozna vaï ce m hetitskega prava pri nas, in Bojanom Čopom, primerjalnim jezikoslovcem, odličnim poznavalcem hetitskega jezika. Večkrat jc tudi predaval v Ljubljani (tako leta 1971 in 1979) in posredoval spoznanja svojih najnovejših raziskovanj. Francoski in mednarodni strokovni kolegi so mu v znak priznanja njegovemu delu posvetili več zbornikov. Delo E, Larocha je bilo zelo Široko; segalo je na področje zgodovine, kulturne zgodovine in lingvistike maloazijskih narodov. Zaradi njegovega širokega poznavanja maloazijskih kultur in jezikov je Collège de France zanj organiziral posebno stolieo, ki je bila vodilna za hctitologijo v svetovnem merilu, Bil je najboljši poznavalec hetitskih tekstov - objavil je njihov celotni katalog (Catalogue des textes hittites, Paris 1971) - in iz njih gradil svoje kulturnozgodovinske in primerjalne lingvistične študije. Poleg hetitščine je bil tudi odličen poznavalcc predlictitskih in drugih maloazijskih jezikov, predvsem huntščine, za katero je napisal slovar Glossaire de la langue hourrite. Njegova specialnost je bila onomastika in toponomastika. Posebno pozornost je posvečal hetitski mitologiji in religiji; njegovo glavno delo s tega področja je knjiga Recherches ¿ur les noms des dieux hittites, ki velja za temeljno, V širok spekter njegovih znanstvenih zanimanj je sodila tudi arheologija. Dolga leta je bil ravnatelj Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu in je vodil arheološka izkopavanja v Giilnarju v Turčiji. S smrtjo E. Larocha je umrl eden zadnjih pionirjev, ki so sodelovali pri odkrivanju in tolmačenju hetitskega jezika. Stane Gabrovec ju neizbežen, ker se vladajoči krogi niso znali in nc hoteli prilagodi Li razvojnemu procesu, zlasti narodnostnim in socialnim problemom. Tav lor-jevo verjetno najboljše delo, v katerem je analiziral zgodovino meddržavnih odnosov v Evropi v času nastajanja novih nacionalnih držav, narodnostnih bojev in imperialističnih nasprotij, so prevedli v Sarajevu (Borba za p rev last u Europi 1848-1918, Sarajevo 1968). Tržaška problematika neposredno ob koncu druge svetovne vojne, kakor jo je pojmoval in prikazal A. J. P Taylor v publicističnih prispevkih, je pri nas žal dostopna le v italijanskem prevodu (Autori inglesi par luno sul problema della Reg ione Giulia, Rijeka 1946). Alan John Percival Taylor je sodil med najbolj znane angleške zgodovinarje svojega časa. Po metodološkem pristopu k zgodovini je bil predvsem analitik z vso potrebno kritičnostjo, čeprav je kot avtor prekipeval od idej, ki so sprožale kritiko in diskusijo Vedno je žete! prodreti v bistvo problema in zgodovinskega dogajanja, odkrivajoč njegove silnice. Bil pa je tudi izredno ploden publicist, obravnaval je mnoge zgodovinske in sodobne probleme ter preciziral do njih svoja stališča. p ^ G t ' RUDOLF TROFEMIK (1911—1991) Dr, Rudolf Trofenik je umrl 7, decembra 1991, Lorej komaj pol leta potem ko je bil imenovan za zunanjega dopisnega člana SAZU; tako pa v isti knjigi Letopisa Slovenske Akademije znanosti in umetnosti izide laudatio za njegovo imenovanje in že ludi in mernoriam po njegovi smrti, Rudolf Trofenik, dr. prava in dr. filozofije, »renesančni častilec življenja in njegovih dobrin«, je bil samonikla in neumorna delavna osebnost z izvirnim življenjskim slogom. Rodil se je v Mariboru (Studenci) kot nezakonski sin hčerke v podjetni gostilni in mesariji. Ta podjetniška naravnanost, ki jo je dobil že v rojstni hiši, mu je pomagala do uspeha skozi vse življenjske peri pet i jc, Ko so ga študentje v zloglasni »čistki« vrgli po krivici 7- univerze (1946), kjer je bil tajnik in privatni docent juridične fakultete, je začel, brez sredstev, z zelo uspešno trgovino S polži in starimi pisalnimi stroji, ki jih takral ni bilo dobiti, vse od Triglava do Djevdjelije, kakor je rad zatrjeval; toda sodišče ga je zaradi »črne trgovine« obsodilo na 12 let strogega zapora; ko je pomiloščen na osem let odslužil devet(!) let, se je z veljavnim potnim listom kot «prijatelj domovine« preselil v Nemčijo. Tam si je kmalu dobil nemško državljanstvo in invalidsko pokojnino. V Miinchnu pa je že leta 1960 začel z antikvariatom »jugo-- vzhod« (Sud-ost) in široko zasnovanim raziskovalno založniškim projektom za slavistiko in balkanologijo, kamor je pritegnil vodilne učen jake ne samo iz domovine in Nemčije, temveč tudi iz vsega sveta, a tudi sam pridno sodeloval z razpravami. V tem okviru je izdal okoli 200 knjižnih del, ki obsegajo razen si a vi stike, al banologi je, oriental i stike in hungaristike predvsem slovenistiko. Slovenisliko obravnavajo tri zbirke: GeSehichte, Kukur urit] Geisteswelt der Slovencu, Lit teme SlovenicHe in Literal ura Slovenica. V teh zbirkah so izšle monografije o vodilnih osebnostih slovenske kulture od Trubarja, Gallusa, Kopitarja vse do današnjih dni; razen tega so izšle številne literamozgodovinske razprave v nemščini, ki so jih napisali slovenski avtorji, kakor je npr. J. Rotarja knjiga o nastajanju naroda v zvezi z reformacijo, ki je izšla komaj malo pred Trofenikovo smrtjo, Faksi mil irani ponatisi starejših tlel pa obsegajo vse ključne avtorje od Brižinskih spomenikov, Trubarjeve Cerkvene ordnunge, Dalmatinove Biblije, Valvasorjeve Slave kranjske dežele, pa vse do A, Krempla in Matije Murka. Akademik dr France Bernik v nekrologu, ki je izšel že 10. decembra 1991 v Delu, posebej poudarja, da »je dr. Trofenik s svojo vsestransko humanistično razgledanostjo načrtno usmerjal založniško dejavnost na vseh področjih, dajal pub ude za znanstvene raziskave in publikacije, ki so jim sledile, ter poiskal ustrezne sodelavce, kolikor ni nekajkrat sam prevzel vlogo avtorja«. Z zadoščenjem pa ugotavljamo, da založba dr. R.T. po njegovi smrti ne bo prenehala delovati; za naslednika je sam poskrbel že nekaj let pred svojo .smrtjo. Njegova raziskovalno založniška podjeLnost si je pridobila mednarodni ugled v Širokem svetu. Univerza v Palermu gaje izvolila za častnega člana v Centru za albanološke študije, prav tako Society for Slovene Studies v ZDA, Nemčija mu je podelila zvezni križec za zasluge, v Ljubl jani je prejel Sclmentiierjevo plaketo, tu je poslal tudi častni član Slavističnega društva, da navedem samo glavna priznan ja. Ni lic e pred Tra fe ni ko m ni toliko sLoril za mednarodno uveljavitev slovenske znanosti in kulture v širokem svetu kakor ravno on, Zato ga je Slovenska akademija znanosti in umetnosti imenovala za svojega zunanjega dopisnega člana; tako je dolgo zamolčani ambasador slovenske huma* nistike, kakor so ga doma že dalj časa radi imenovali, dobil svoje zasluženo zadoščenje. Zbornik, ki so ga njegovi sodelavci v Miinchnu na tiliem pripravljali /a njegovo 80-letnico, pa bo izšel žal šele po njegovem odhodu v veenosl" A. Trstenjak STANE KKAÄOVEC {1905—1991) Prof. Krašovec je bil Široko razgledan intelektualec in izjemno marljiv delavec. Po kraiki bulezni ga je smrt prehitela sredi dela in delovnih načrtov; za tisk je pripravljal spominska pričevanja in i/dajo svojih referatov, ki jih je imel na mednarodnih simpozijih in kongresih agrarnih ekonomistov o temi mešanih gospodinjstev. Prispevek prof. Krašovca je dvojne narave. Sestoji iz. obsežnega literarnega dela. ki obsega kakih 200 bibliografskih enot, med katerimi so štiri knjige, prevodi Kapitala, pet popularnih brošur in veliko število člankov in referatov, objavljenih doma in v tujini. Druga stran zajema njegovo konkretno angažiranje pri državnih poslih v prvih letih po drugi svetovni vojni, ki so mu bili zaupani zaradi njegove visoke strokovnosti in aktivnega obvladanja velikega števila lujih jezikov. Sem lud i sodi v bibliografiji nevidno, vendar pomembno in raznovrstno organizacijsko delo, ki ga je opravljal desetletja kot ustanovitelj in urednik znanstvenih revij, initiator obsežnejših raziskovalnih projektov, ustanovitelj znanstvenih društev in vzgojitelj mladih kadrov. Maluriral je na klasični gimnaziji in diplomiral 1928. leta na Ekonomski komercialni visoki šoli v Zagrebu. Od mature je bil aktiven v delavskem gibanju, od leta 1924 kol član KP. V tridesetih letih je prevedel Borchard-lovo izdajo Kapitalu ler pod psevdonimom pisal brošure in članke v reviji »Književnost« o aktualnih političnih in družbenih lemah. Kol član PK KP za Slovenijo je bil lcla 193b aretiran; odsedel je štiri leta v Sremski Mitrovici. Zaradi miselne neodvisnosti je bila takrat tudi končana njegova partijska kariera. Med vojno je dela! v oddelku za propagando pri CK K PS Ze na Visu in nato v Beogradu je hi I sekretar Komisije za ohnovo. Ma ustanovi Iv en i konferenci OZN V San Franci scü je bil član jugoslovanske delegacije, nato je do leta 1948 delal v glavnem v t ujmi kot član raznih delegacij Jugoslavije: na skupščinah UN RR A, Monetarnega fonda in Svetovne banke, ECOSOC, bil je predsednik komisije OZN za mamila in član izvršnega sveta UNICEF, Ob koncu 1947. leta je bil imenovan za glavnega direktorja novoustanovljenega Zveznega statističnega urada, Leta 1953 je bil izvoljen za profesorja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval poli lično ekonomijo in agrarno politiko. Od lela 1949 je bil povezan z organizacijo ZN FAQ, najprej kol šef jugoslovanske delegacije in član Sveta, potem kol član in predsednik raznih odborov in komisij na skupščinah in komitejih. Po upokojitvi na fakulteti 1963 je prevzel mesto statističnega svetovalca FAO za afrižko regijo s sedežem v Adis Abebi, kjer je v novoosa m osvojenih afriških državah po standardih ZN organiziral statistično službo. Od 1967, leta je živel v Ljubljani. Občasno je bil konzultant pri populacijskem oddelku OZN v New Yorku in statistični kotiz.ultam pri FAO. Od vsega začetka je bil aktiven v Zvezi ekonomistov Slovenije in Jugoslavije in Jugoslovanskem statističnem društvu, nekaj časa pri vseh tudi predsednik ter častni član Zveze ekonomistov Slovenije in Jugoslavije. Osem let je bil glavni urednik Ekonomske revije. Leta 1975 je dobil avnojsko nagrado. Če odštejemo popularizacijo marksistične ekonomske misli na Sloven- skcni, zajema znanstveno publicistično delo prof. Krašovca Lri velika področja. Prvo j c njegova vloga v razvoju statistike, Ko mu je bila 1948. leta zaupana reorganizacija jugoslovanske statistike, je izvedel konsolidacijo mreže statističnih uradov, pripravo kadrov doma in v tujini, nov pristop k velikim popisom in uvedel načelo javnosti statističnih podatkov; istočasno je vpeljat znanstveno utemeljitev statistične metodologije in statistike .sploh. Na področju statistične Leorije je posebej pomemben njegov prispevek k metodologiji popisa prebivalstva. V obširni razpravi v »Statistični reviji«, katere ustanovitelj je bil, in številnih člankih je podrobno razpravljal o problemu poklicev, družbeni delitvi dela, mestno-podeželski diferenciaciji, kri Ozirajoč obstoječe izkušnje in iščoč nove rešitve. Diferenciacija na vasi in mešani pojavi na agrarnem in neagrarnem področju, s katerimi seje Krašovec trajno ukvarjal, so postali podlaga za njegove agroekonom-ske in demografske raziskave. Drugo področje je raziskovanje razmerja med populacijo in prehrano. Njegov prvi poskus prikazati problem in njegovo rešitev v zaokroženi celoti je bila knjiga Preveč ljudi - premalo kruha 1957. leta. Ker je devet mesecev (1968 oz, 1969) delal kot svetovalec v sekretariatu ZN pri redakciji zhomika »Determinants and Consequences of Population Trends«, je prišel do literature v knjižnicah ZN in drugih velikih centrih, rezultat pa je bila bistveno razširjena in predelana knjiga človeštvo, kj~uh in lakota, ki je izšla 1970. ieta, v kateri je obdelal vse od zgodovine lakote in porasta prebivalstva do problemov produktivnosti v poljedelstvu, upoštevajoč najnovejše teoretične dosežke. Leta 1973 je imel na 15. konferenci mednarodne asociacije agrarnih ekonomistov v Sao Paolu referat o Rezultatih populacijskih politik. Najpomembnejši prispevek na mednarodni konferenci agrarnih ekonomistov 1976. leta v Nairobi ju, je bil njegov osnovni referat o glavnih problemih in način reševanja vprašanj, ki izhajajo iz neenakomernega razvoja prebivalstva in dinamike razvoja agrarne produkcije. Tretje področje, ki mu je posvečal največ pozornosLi, je fenomen kmeta-de-lavca ali mešanih gospodinjstev. M a njegovo iniciativo je Mednarodna asociacija agrarnih ekonomistov postavila prihodnost part-time tarmerjev na dnevni red 12. konference v Lyonu 1964. izvršni odbor ga je povabil, da predloži osnovni referat, ki je skupaj z razpravo pripomogel, da se je tudi FAO odločila formirati mednarodno delovno skupino. Tako je izšla prva aiiiilitična publikacija o stanju kmc to vdela vce v v evropskih deželah z vidnim prispevkom prof. Krašovca. Prav tako je imel uvodni referat na simpoziju, ki ga je 1977 priredil Center za evropske agrarne študije ti a Wye koledžu v Ashfordu na Angleškem, tiskan v zborniku tega posvetovanja. Tako je prof. Krasovec s svojo dejavnostjo in deli postopno pridobil v svetu ugled največjega eksperta za vprašanja kmcta-dclavca. Zato je bil tudi nap rosen, da pripravi za jubilejno petdesetletnico mednarodno asociacije agrarnih ekonomistov 1979 v Banfiu v Kanadi referat o sedanjem stanju problematike. Tam je bilo dogovorjeno, da prof. Krašovec organizira na to temo poseben seminar z mednarodno udeležbo 1981. leta v Ljubljani pod okriljem medakademijskega odbora jugoslovanskih akademij Referate in razpravo je zbral in uredil v publikaciji SAZU Part-time farmers and their adjustment to pluriactivity. O Krašovčevem vsestranskem interesu pričajo nicd drugim njegova obsežna študija o gospodarskem razvoju Japonske, njegovo angažiranje v MO za proučevanje problemov meSanih gospodinjstev in za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti ter njegovi prispevki v akciji za zaščito okolja, pri čemer je bil osem let predsednik tega društva, fvan Lavrač BORIS DRUJAN (1928-1991) 24, decembra 1991 je umrl Boris Drujan, zunanji dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v razredu za medicinske vede. Za zunanjega dopisnega člana je bil izvoljen 10. marca 1977. Boris Drujan se je rodil 27. julija 192S v Suwalki na Poljskem. Študiral je kemijo na berlinski univerzi Charlottenburg ter na univerzi v Gradcu, kjer je diplomiral in pridobil doktorat znanosti leta 1956 s področja organske kemije in farmakologije. Po doktoratu je delal kot raziskovalce na univerzi McGill v Montrealu (Kanada), na področju tedaj še novih nevrotransmitoijev kateholaminov pri prof. Theodorju Sourkesu, pionirju na tem področju, V tem obdobju je dr. Drujan prispeval nove metodološke postopke ter nova dognanja o metabolizmu kateholaminov, ki so bila objavljena v seriji tehtnih člankov. Leta 1%U se je pridružil raziskovalni skupini dr. Gunnarja Svaetichina, svetovno znanega raziskovalca mehanizmov percepcije svetlobe na inštitutu za znanstvene raziskave Venezuele (IVIC) v Caracasu. Dr. Drujan je vnesel v raziskave nove dinamične biokemične koncepte in s študijem transmitorskih sistemov v retini prispeval k spoznavanju funkcionalnih povezav med plastmi različnih tipov celic pri percepeiji slike in barv. Eden od prvih je pokazal pomen dopamina pri nevrotransmisiji v optični poti kot tudi na interakcije različnih nevmtransmitorskih sistemov. Leta 1963 je prevzel funkcijo predstojnika laboratorija za nevrcikemijo IVIC. Poleg raziskovanja kot osnovne dejavnosti je bil dr. Drujan močno angažiran na pedagoškem in organizacijskem področju ter z delom v instituci jah, pomembnih za znanstveno-tehnološko in vzgojno politiko Venezuele in posredno Južne Amerike. Bil je iniciator in organizator Centra za podiplomski študij IVIC, ki so ga 1974, leta ustanovili IVIC, venezuelska vlada in UNESCO; dr, Drujan ga je vodil kot dekan do prevzema položaja generalnega direktorja IVIC. Na širšem družbenem področju seje intenzivno ukvarjal s pospeševanjem mednarodnega sodelovanja Venezuele na področju znanosti, kulture in tehnologije. Tako je bil član vladnih komisij za sodelovanje s številnimi evropskimi državami in med temi tudi Z Jugoslavijo. Pri tem je posvečal posebno skrb Sloveniji in našim podjetjem olajševal nastop v Caraeasu. Leta 1976 je ob državnem prazniku 29, novembra predsednik Tito odlikoval dr.B. Drujana za njegove zasluge pri širjenju kulturnih in znanstvenih stikov med Venezuelo in Jugoslavijo z redom zastave z zlatim vencem, Bil je svetovalec UMESCA za Latinsko Ameriko na področju znanosti in vzgoje ter predsednik nacionalnega komiteja NDP-UNESCO, programa za biološke znanost i. Kot dekan Centra za podiplomski študij in pozneje kot direktor IVIC-a je bil pobudnik za sklepanje pogodb IVIC-a s številnimi institucijami po svetu, med njimi tudi z Medicinsko fakulteto in Inštitutom Jožef Štefan v Ljubljani, v katerem je bil pridruženi član. Mednarodna usmerjenost dr. Drujana se je kazala tudi v tesnih stikih in sodelovanju z vrsto univerz in institucij v obeh Amerikah tn Evropi. Organiziral ali sodeloval je pri organiziranju Številnih mednarodnih simpozijev in kongresov s širšega pdoročja nevrobiologije in nevrokemije ter delal v redakcijskih odborih renomiranih mednarodnih revij. Tesni sliki prof. Drujana z raziskovalci v Ljubljani so se začeli leta 1967—68, ko je izrabil svoje sabatično leto za delo na Inšti l utu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete. Takrat se je seznanil s številnimi raziskovalci na medicinskem in drugih področjih, Nastal je skupni raziskovalni program, ki je vodil do izmenjave znanstvenikov Venezuele in Slovenije, Ob znanstvenem sodelovanju so se v dolgih letih razvijali topli človeški odnosi, zato se bo prisotnost dr- Drujana kot znanstvenika in prijatelja čutila v našem prostoi~u še leta po njegovi smrti, Miroslav Brzin III POROČILO O DELU SAZU V LETU 1991 Med letom je imel oddelek 3 seje (od pete do sedme). Ukvarjal se je pretežno z. izbiro in volitvami novih članov, sodeloval pri izdelavi osnutka novega zali ona o SAZU in Spomenice SAZU, ostala dela pa so se nanašala na volitve in ponovne volitve sodelavcev ZRC SAZU, udeležbe na posvetovanjih, ocene predloženih del ipd. IJelo v me da ka de in ij ski h odborih je z razpadanjem Jugoslavije zamrlo, vendar so se nadaljevali poizkusi organizacije posvetovanja o Albancih v Jugoslaviji (akademik Vratuša), v pripravi pa je tudi zbornik o narodnih manjšinah med akademijskega odbora. Glede raziskovalnega dela, objav in udeležb na posvetovanjih ter drugega pomembnega dela glej osebna poročila članov. RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE Razred seje sestal na sedmih sejah -22. januarja, 19- februarja, 26. marca, 7. maja, 18, junija, 22. oktobra in 17. decembra. Obravnaval je redno in aktualno problematiko, ud edicij skega programa in stanja tiska, personalne politike inštitutov, ki sodijo v njegovo pristojnost, do znanstvene in predavateljske dejavnosti članov doma in v tujini. Predvsem pa se je v prvi polovici leta posvetil razpravi o kandidatih za nove člane. In ker je predsedstvo glede na utemeljeno vlogo tajnika Fr. Bcmika skietiilo, da drugi razred lahko letos predlaga dva do tri nove dopisne člane, je izmed sedmih kandidatov, ki so prišli v ožji izbor, razred izbral in oblikoval utemeljitve za tri nove dopisne člane, za dva zunanja dopisna člana in enega rednega člana. Skupščina SAZU je 30. maja izvolila vse predlagane kandidale drugega razreda. Redni član je postal dop. član Ni ko Kuret, novi dopisni član Taras Kermauner, Jože Krašovec in Jože Toporišič ter zunanja dopisna člana Rado J,. Lenček in Jože Pogačnik. Odslej ima raí red 16 članov (12 rednih in 4 dopisne) ter 17 zunanjih dopisnih članov. Od šestih publikacij drugega razreda so letos izšle štiri: 15. oziroma zadnji zvezek Slovenskega biografskega leksikona z osebnim kazalom, S. oziroma zaključna knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika, 14. zvezek Razprav v uredništvu i). Moravca (z liierarno/godovinskimi prispevki) Ln 20, letnik Traditiones. V tisku sta knjigi V Kurela Slovensko štajersko pred marčno revolucijo 184S II. i, in L, V. Kur kine Dialektična struktura praslovanskega jezika v jugoslovanski leksiki. V edicij ski načrt za leto 1992 pa souvriiene naslednje publikacije: knjiga J. Oi-ešnika Udeleženske vloge v slovenščini, 21. letnik Tradiliones in Kastelec-Vonetičev La tinsko- Slo venski slo var. Od mednarodnih znanstvenih srečanj, ki so se jih člani razreda udeležili kot predstavniki SAZU, kaže omeniti svečano zasedanje Avstrijske akademije znanosti ub stoletnici i m rt i Piana Miklošiča na Dunaju, na katerem je govoril Fr. Jakopin [7. marca), ter mednarodni simpozij z istim namenom v organizaciji SAZU, Univerz v Ljubljani in Mariboru in Avstrijskega inštituta z.a jugovzhodno Evropo v Ljubljani (od 26 du 2S. junija), Simpozij so vodili Fr, Jakopin, T, I dni (20.-26. januar) bil na Mednarodni konferenci Sets, Graphs and Numbers v BudimpeSti in delal v Matematičnem i ni ti tu tu MAZ, Mag, Mojca Ravnik, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je 7 dni (6,-13. marec) opravljala terenske raziskave v slovenskih vaseh na Madžarskem. Dr, Radomirllic in dr. Jože Ran:, Inštitut Jožef Štefan, Ljubljana, sta 8 dni (17,-24. april) delala v nuklearnih centrih MAZ v Budimpešti in Debrecenu. Dr, Dragica Turnšek, dopisna članica SAZU, Paleontološki inštitut 1, Rak ovca ZRC SAZU, je 7 dni (24.-30. junij) delala v Arheološkem inštitutu M A/ v Budimpešti, Prof, dr, Janez Malačič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, je 5 dni (16 —20. oktober) delal v Ekonomskem inštitutu MAZ v Budimpešti. Prof, dr. Andrej Kumar, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, je 3 dni (23.-25, september) delal V Ekonomskem inštitutu MAZ v Budimpešti, Prof. dr. Boris Velenšek in Dragica J oš t, dipl. ing.. Inštitut za turbinske stroje v Ljubljani, Sta v 4 dneh (16.-19, september) obiskala Oddelek za hidravlične stroje Tehniške univerze in sta se udeležila konference »Fluid Machinerv« v Budimpešti. Dr. Matjaž Kot un, dr. Rafael Martinčič, Zdravko Kreft in Marjan Ravnikar, Inštitut Jožef Štefan v Ljubljani, So 6 dni (16,-21. september) delali v Centralnem raziskovalnem inštitutu za fiziko MAZ v Budimpešti. Prof. dr. Tea Petrin, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, je 3 dni (3.-5. november) delala v Ekonomskem inštitut MAZ v Budimpešti. Dr. Aleš Erjavec, Filozofski inštitut ZRC SAZU, je 7 dni (3.-1 I. november} dela! na Filozofskem inštitutu MAZ v Budimpešti. Prof. dr . K reši mir Puharie, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, je 3 dni (20.-22. november) delal na Ekonomskem inštitut MAZ v Budimpešti. Dr, Ilona Huuvadi in Jozsef Hakl, Inštitut za nuklearne raziskave MAZ, Debrecen, sta bila 8 dni (23,-30. januar) na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Dr, Ildiko Kriza, Etnografski inštitut MAZ, Budimpešta, je delala 6 dni (4.-9, lebruar) v Lendavi in okoliških vaseh. Dr, Melinda Gurszkyne-Egeto je 7 dni (14.-20, marec) delala v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti in se udeležita Etnografskega simpozija v Lendavi, Dezso Kovžcs, ekonomist, Raziskovalni center za regionalne študije, Pecs, je delal 7 dni (2.-3. maj) na Kkonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ferertt L. Lendvai, Filozofski inštitut MAZ, Budimpešta, je delal 7 dni (13,-19. november) na Filozofskem inštitut ZRC SAZU, 16 slovenskih raziskovalcev je porabilo 39 dni, 6 madžarskih raziskovalcev pa 43 dni. KITAJSKA Tričlanska skupina kitajskih raziskovalcev krasa je na lastne stroške h i val a 4 dni (3,^6. februar) v Inštitutu raziskovanje krasa ZRC SAZU. VELIKA BRITANIJA VI as ta facheiner Klander, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je 15 dni (3--18, februar) delala v okviru Britanske akademije v Londonu v India Office Library. Library of t lie School of Oriental and African Studies. Jola Škulj, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je 14 dni (8—21, februar) delala v okviru Britanske akademije v Londonu v knjižnicah British Library ter London University Library in obiskala univerzi v Birmitig-hamu in East Anglia, Norwich, Dr. Kabil Al-Sabti, Inštitut Jožef Stefan, je 7 dni (17.-23. marec) delal v okviru Kraljevega društva v Londonu v laboratorijih National Radiological Protection Board, Chilton, Didcot, Mag. Gorazd Planinšič, Inštitut za fiziko Univerze v Ljubljani, je 7 dni (2.-8. junij) delal v okviru Kraljevega društva v Londonu na Oddelku za fiziko Univerze v Nottinghamu. Mag. Jelica Sumič-Riha, Fi lozofski inštitut ZRC SAZU, je 14 dni (5 ,-19- junij) delala v okviru Britanske akademije v Londonu v Centre for Communicatio and Information Studies, the Polytechnic of Central London, City University Ijjndon, University of Cambridge in Oxford ter v univerzitetnih knjižnicah. Prof. dr. Venčeslav Kaučič, Ministrstvo v.a znanost in tehnologijo RS, je 10 dni (18.-27. oktober) delal v okviru Kraljevega društva v Londonu na svojem posebnem projektu na univerzah v Manchester!! in Liverpoulu. 6 slovenskih raziskovalcev je porabilo 57+10 dni, ZDA Mag. Rajko Slapuik, Biološki inštitut J. Hadžija ZRC SAZU, je 28 dni (2.-30. november} delal v Department of Invertebrate Zoology, National Museum of Natural History Smithsonial Institution, Washington. Prof. dr. Sean Patrick McGlynn, Louisiana State University, seje v 6 dneh (3.-8. junij) udeležil IV Mednarodne konference o matematični in računalniški kemiji v organizaciji 1JS na Bledu in je obiskal Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani. I slovenski raziskovalec je porabil 28 dni, 1 ameriški pa 6 dni. ZSSB Prof. dr, Dušan Repovš, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko Univerze v Ljubljani, je delal 10 dni (20.-30, junij) na Matematičnem inštitutu Steklova v Moskvi in podružnici tega instituta v Sankt Petersburgu. Prof. dr. Rajko Pa v lovec, FNT Univerze v Ljubljani, in Helena Mrvič, dipl, ing., Geološki institut, Ljubljana, sta svoj odobreni 7-dnevni obisk v Geološkem inštitutu v Moskvi preložila na spomlad 1992. Prof. dr, Vjačeslav A, Tu lin, Inštitut za vprašanja mikroelektronike Čennogu lovka, je bil 4 dni (20 -30, maj) v Inštitutu za elektroniko in vakuumsko tehniko, t slovenski raziskovalec je porabil 10 dni, 1 sovjetski pa 4 dni. KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA Kabinet je akademiku Josipu Vidmarju pripravljal in zbiral informacije in dokumentacijo o kulturnem, družbenem in političnem življenju, predvsem novosti s področja literature in gledališča. Organiziral in usklajeval je njegove slike s kulturnimi, znanstvenimi in drugimi javnimi delavci. Dopolnjeval je arhiv (biblioteko. fototeko in fonoleko), zbiral in preverjal bibliografijo članov (predvsem iz petdesetih in šestdesetih let, ki ni bila popolna) za izid akademikove celotne bibliografije, SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Svet je v letu 1991 v nespremenjeni sestavi nadaljeval programirano usmeritev. To je predvsem pripravljanje Ve/i&e knjige o okolju, ki naj bi bila dokončna 1992; pri tem delu sodelujejo številni ugledni strokovnjaki - Svet je proučil uresničevanje programa očiščenja reke Save in prispeval mnenja za spremembo zakona o vodah. Obravnaval je ludi učinke m posledice ujm v RS- Aprila je gost iz Švice prof. dr. Hans Elsasser predaval o varstvu okolja in prostorskem planiranju v Švici. Skupaj z Urbanističnim inštitutom Slovenije je 21, maja svet priredil posvetovanje o prostorski politiki Slovenije v novih pogojih gospodarjenja. Junija je obravnaval predlog za izdajo zakona o varstvu okolja in njegov osnutek ter prispeval vrsto strokovnih mnenj in ocen za njegovo izboljšanje. Politični in vojni dugodki v Sloveniji in na Hrvatskem so usmerili pozornost članov sveta na zdravstveno varstvo. Jeseni je svet obravnava! osnutek zakona o gozdovih in sprejel priporočilo republiškim organom in javnosti, naj preprečijo neustrezno ravnanje v naših gozdovih zaradi njihovega varovalnega in gospodarskega pomena. V decembru so dani sveta sodelovali na posvetovanju »Okolje med državo in trgom«. Člani sveta so bili zelo dejavni na svojih delovnih področjih in so prispeval: k prikazani usmeritvi sveta. Od UNDF je prišlo vabilo za sodelovanje pri novem Centru za okolje in razvoj za arabske države in Evropo - CEDARE: na to in druge oblike mednarodnega sodelovanja, ki ga je potrebno urediti, so bili opozorjeni državni organi. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA TRAVMATOLOGI JO V IZJEMNIH RAZMERAH Po napadu jugoslovanske armade na Slovenijo ni imelo vodstvo Medakaderriijskega odbora za travmatologijo v izjemnih razmerah prav nobenih Stikov s člani odbora iz ostalih akademij na področju bivše Jugoslavije (izjema so bili le Hrvati), zato tudi ni bilo leta 1991 V Sarajevu predvidenega simpozija »Obravnavanje abdomina Inih poškodb«. Zaradi opisanih dejstev se poročilo omejuje le na dejavnost slovenskih predstavnikov v odboru, ki so si prizadevali nadaljevati z načrtovanim delom. Eden izmed članov odbora se je udeležil VIL svetovnega kongresa za urgentno in katastrofno medicino, ki je bil od 13, do 16. maja v Montrealu; isti član je predaval tudi na First Congress of Traffic Medicine v Zagrebu 30. maja, ki ga je organiziralo Združenje Alpe Jadran. Slovenski člani odbora so sestavili osnutke za izboljšanje organiziranosti urgentne medicinske službe v Sloveniji. Urgentna medicinska služba naj bi bil tisti del našega zdravstva, ki načrtuje, pripravlja in operativno vodi reševanje ponesrečencev. Sestavljajo naj jo travmatološki centri (ki jih je trtba natanko opredeliti), medsebojno povezani in opremljeni z mobilnimi enotami pod vodstvom ozko specializiranih strokovnjakov s teoretičnim znanjem, izkušnjami, psihomotorično pripravljenostjo in motiviranostjo za to težko nalogo. Zato bo treba globlje zaoral i na polju edukacije in to prav na vseh ravneh: preddiplomskem in podiplomskem Študiju in tudi pri izobraževanju drugega medicinskega kadra in laikov. Prav tu čaka vodstvo Medicinske fakultete velika naloga. Nič manj dela ni pred organizatorji našega zdravstva, če želimo slediti svetovnim trendom v zdravstvu in imeti moderno organizirano urgentno medicino. Napori in finančna sredstva za dosego takega cilja nedvomno odtehtajo rešena življenja in zmanjšanje materialne škode družbi, še zlasti, če se s tako organizacijo pripravljamo tudi na katastrofo večjega obsega. Prav gotovo bo nadaljnji obstoj Medakademijskega odbora za travmatologijo v izjemnih razmerah odvisen od novonastalih razmer. Le majhna je verjetnost, da bi odbor lahko deloval Še naprej v sedanji obliki in sestavi: zaradi ciljev, ki sijih je zastavil ob ustanovitvi, bi bilo prav, da se znova razmisli o njegovi smotrnosti, organiziranosti in vsebini dela. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN IN NARODNOSTI V letu 1991 je Odbor nadaljeval z delovanjem na različnih področjih, aje zaradi izrednih razmer v državi, vojne na Hrvaškem in v Sloveniji ler pomanjkanja denarnih sredstev prišlo do iamika pri izpeljavi nekaterih nalog, predvidenih v programu Za tO leto, nekatere pa SO morale biti začasno odložene, dokler ne bodo presežene sedanje težave. Najpomembnejši dosežek v tekočem letu je dokončanje uredniškega dela na publikaciji Narodne manjšine 2. Poleg izvirnih prispevkov avtorjev, udeležencev potovanja, bo zbornik vseboval tudi strokovne priloge, ki naj dopolnijo podatke o položaju in delovanju manjšin ter ilustrirajo okoliščine, v katerih je bilo opravljeno študijsko potovanje. Zaradi finančnih težav Vojvodinske akademije znanosti in umetnosti se zbornik tiska pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je zagotovila potrebna sredstva. Urednika sta akademika Čedomir Popov (VANU) in Anton Vratuša (SAZU), v uredniškem odboru pa sta še član CA MU akademik Petar Vlahovič in dopisni član SANU Vojislav Stanovčič. Nadaljevale so se priprave za tisk publikacije z rezultati študijskega potovanja na Gradiščansko v Avstriji in na Dunaj v času od 25. do 30. junija 1990. Zbornik bo vseboval poleg prispevkov avtorjev, udeležencev potovanja, tudi informacijo o itinerarju in srečanjih na poti, geografsko karto z vrisanimi imeni krajev, kjer živijo manjšine, ter seznam udeležencev Studijskega potovanju. Napredek je doseien v pripravah za študijsko potovanje v Romunijo, ki je predvideno za sredino 1992. leta. Vojislav Stanovčič, dopisni član SANU, in prof. dr. Nikolu Gavrilovič iz Novega Sada Sta v septembru 1991 obiskala Romunijo, V kontaktih z Romunsko akademijo znanosti, z. državnimi organi in s predstavniki srbske narodne manjšine sta opravila i /.red no koristno delo in pripravila teren za Studijsko potovanje, vprašanje pa je, ali ga bo mogoče opraviti že v juniju 1992. Organizacijski odbor M O za pripravo znanstvenega simpozija »Albanci v Jugoslaviji; položaj in razvoj«, ki ga vodi akademik Miloš Macura (SANU), je med letom o zadevi dvakrat razpravljal. Zagotovil je sodelovanje pomembnega Števila avtorjev iz večine jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti in iz vrst albanske znanosti na Kosovu. Ker so sedanje razmere bistveno drugačne, kot so bile v začetku 1990, ko je MO sklenil, da se loti tega zamotanega vprašanja, bo treba možnosti o njegovi izvedbi v novih pogojih ponovno oceniti. Organizacijski odbor M O za pripravo okrogle mize o makedonski nacionalni manjšini o sosednjih drŽavah, vodi ga akademik Evgeni Dimitrov, je razpravljal samo o vsebinski in tematski plati projekta, z angažiranjem avtorjev pa je skoraj nemogoče začeti, dokler ne btxio presežene sedanje težave Makedonije. Medakademijski odhor je imel v letu 1991 eno sejo (6. marec). Ocenil je svoje delo v 1990. letu in pripravil program dela za ¡991/92. Navzoči so se strinjali, da je v interesu vseli, da se delovanje M O nadaljuje kljub izrednim razmeram. Poleg skupnih akcij o katerih govori pričujoče poročilo, velja omeniti tudi dosežke, ki so rezultat prizadevanj posameznih akademij. Med njimi sta pomembna i last i dva: Gre zlasti za okroglo mizo »Družbene znanosti o Srbih v Romuniji«, ki jo je organizirala SANU 26. in 27, aprila v Vršcu in Beogradu, Dosežen je pomemben napredek tudi v pripravah za poglobljeno obravnavo problematike »Slovenci na avstrijskem Štajerske m« v delovni skupini MO pri SAZU; projekt predvideva znanstveno srečanje v Mariboru jeseni 1992. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO ¡M FAVNO JUGOSLAVIJE Delovanje medakademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije je bilo od vsega začetka usmerjeno v pripravljanje katalogov flore in favne vsega jugoslovanskega ozemlja ter ustreznih monografij o posameznih rastlinskih in živalskih skupinah. V zadnjih letih se je odboru posrečilo pritegniti k sodelovanju nekaj domačih in tujih strokovnjakov za pripravo več nadaljnjih zvezkov določenih redov ali družin predvsem iz entomofavne in vaskularnega rastlinstva imenovanega območja. Zaradi povsem novega stanja v letu 1991 je dejavnost odbora zastala. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE ZOONOZ Razmere v bivši Jugoslaviji so v letu 1991 vplivale tudi na delo Medakademijskega odbora za proučevanje zoonoz, ki ima sedež na SAZU. Kljub temu so člani odbora pripravili za tisk delo o raziskavah s področja parazitskih zoonoz, in sicer monografijo Ehinokokoza v Sloveniji in na HrvaŠkem, poleg tega sta bila objavljena dva članka o bakterijskih in glivičnih zoonozah. Avtorja monografije o ehinokokozi sta J. Brglez in T. Wikerhauser, člankov pa Ivanka Brglez in sodelavci, Trenutno je možno stfdelovanje samo z raziskovalci v Sloveniji in na Hrvaškem. Verjetno bo potrebna pupolna reorganizacija med akademijski ti odborov, ki so do sedaj delovali v okviiu Sveta akademij, Predsednik in koordinator raziskav pri MO je akademik Janez Batis, vsako delovno skupino pa vodi akademik ali sodelavec akademije. MEDAKADEMIJSKI KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE Odbor je skupaj s Sekcijo za spektroskopijo Slovenskega kemijskega društva organiziral Četrti jugoslovanski simpozij o molekularnih vedah od 16. do 19. aprila na Bledu, Simpozij je imel naslov »Molekularne interakcije - narava medmoleku-lamih sil in njihove spektroskopske zaznave«; udeležilo se ga je poleg 86 raziskovalcev iz Hrvatske, Makedonije in Slovenije Se 12 vabljenih predavateljev iz Inozemstva. Izbrani prispevki bodo objavljeni v Croat. Chem. Acta, Ob simpoziju je bila i7. aprila seja odbora, katere so se udeležili člani odbora tedaj Se JAZU. MAN L1 in SAZU. Za predsednika je bil ponovno izvoljen akademik D, Hadži. Sklenjeno je bilo, da odbor nadaljuje z defom v okviru projekta »Raziskave v molekularnih vedah«, kar pa bo, glede na politično stanje, pretežno na relaciji L j u b I j a na-Zagreb, MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA KOORDINACIJO ZNANSTLVENO RAZISKOVALNEGA DELA RAZREDOV IN ODDELKOV ZA MATEMATIČNE, PRIRODOSLOVNE, FIZIKALNE IN TEHNIŠKE VEDE Mcdakademijski odbor za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov in oddelkov matematične, fizikalne, tehniške in naravoslovne vede seje v letu 1991 sestal na dveh sejah: 16. aprila na Bledu in 24. aprila v Ljubljani. Na obeh sejah je obravnaval stanje naravoslovnih in tehniških znanosti pri nas; ugotovil je, da so se povsod poslabšali pogoji za znanstvenoraziskovalno delo ter da so sredstva za raziskave padla pod tisto mejo, ki naj bi omogočila stik z Evropo in z razvitim svetom. Po juniju so meda kade mijski stiki zastali, nadaljevali pa so se sliki na osebni ravni, ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Oddelek je opravljal svoje običajne naloge, in sieer je sodeloval v omejenem obsegu z akademijami zunanosti in umetnosti v okviru Jugoslavije ter s tujimi akademijami znanosti na področju znanstvene izmenjave, Žal zaradi položaja v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je nastal zaradi vojne, je bilo to sodelovanje manj obsežno kot v preji njih lelih. Kljub vsem objektivnim težavam je 35 slovenskih znanstvenikov prebilo 275 študijskih dni v tujini, medtem ko je 12 tujih znanstvenikov bivalo v Sloveniji 71 čini, Oddelek je zbral gradivo za 41, knjigo Letopisa SAZU in organiziral dve znanstveni predavanji, Glede na nove razmere, ki so nastopile z osamosvojitvijo Slovenije, oddelek pripravlja gradivo o dosedanjem mednarodnem sodelovanju v okviru Sveta akademij znanosti in umetnosti. Lu-to bo podlaga za oceno in morebitne dopolnitve k novim pogudbam, ki jih bo sedaj SAZU neposredno sklepala z zamejskimi akademijami. ODBOR ZA ENERGETIKO Odbor seje v letu 1991 nanovo konstituiral, Vanj je bilo imenovanih 14 prominen-tnih slovenskih strokovnjakov s področja proizvodnje raznih vrst energije, njene racionalne uporabe ter njenega vpliva na okolje, Odbor se je sestal Šestkrat in izčrpno obravnaval pereča vprašanja energetske politike R Slovenije in njeno razvojno strategijo. Svoja stališča je posredoval tudi ministru za energetiko V diskusijah, podkrepljenih s strokovnimi podlagami, je odbor izdelal uravnoteženo izjavo o nameravanem zaprtju jedrske elektrarne Krško do leta 1995 in jo pu soglasnem sprejetju vseh članov odbora posredoval slovenski javnosti. Odbor je pričel tudi z načrtovanjem posvetovanja o energetski politiki R Slovenije. REFERAT ZA TISK Knjižni program za leto 1991 je obsegal 42 naslovov publikacij, od tega 3 splošne, 11 periodičnih, 5 zbornikov in 23 monografskih del. V k ole da rskera letu 199] je izSlo23 publikacij, 6 pa jih bo izšlo v začetku le ta 1992. Vsebinski opis publikacij, vitevši tiste, ki so izšle v sodelovanju z drugimi založbami, je objavljen na str. 223—237, FOTOLABORATORIJ SAZU Fotolaboratorij skrbi za fotografsko dokumentiranje vseh pomembnejših akcij in dogodkov na SAZU, Izdeluje fotografske prispevke za opremo elaboratov, študij in poročil za člane Akademije in nekatere inštitute ZRC SAZU, po presoji pristojnih na SAZU pa tudi za druge, če se prispevki nanašajo na delovanje SAZU. Zlasti v prvi polovici leta 1991 je bilo delo oteženo zaradi adaptacije stavbe, v kateri je fotolaboratorij. Voditeljica fotolabora torija je angažirana tudi zunaj SAZU v strokovnem društvu. Tam skrbi za organizacijo strokovnih srečanj, seminarjev, razstav in predavanj, na katerih sodelujejo priznani domači in tuji strokovnjaki in umetniki fotografije, 14" 211 ZAKLJUČNI RAČUN ZA SAZU ZA LETO 1991 PRIHODKI v lisuiih SLT 1. Republiški proračun 25027 2. M7.T -Skupni raz. program 7408 3. ZRC SAZU 2005 4. Prihodki od lastne dejavnosti 289 5. Prenos iz leta 1900 7 6. Drugi prihodki 829 Skupaj 35 565 ODHODKI 1. Delovna skupnost SAZU - bruto osebni dohodek s prispevki 14 647 - sklad skupne porabe 776 2. Materialni stroški in amortizacija 8 283 3. Tis k in a v lorsk i ho nora rj i 4415 4. Članske nagrade 7411 5. Mednarodno sodelovanje 23 6. Medakademijsko sodelovanje 7 Skupaj; 35 562 Presežek prihodkov nad odhodki 3 BIBLIOTEKA SAZU Pu najboljših močeh smo skušali sodelavci Biblioteke izpolnjevati program, ki smo si ga zastavili za lelo 1991, kakor tudi srednjeročni načrt 1991-1995, Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo kljub izredno slabim delovnim razmeram in kljub objektivnim »zaviralnim* elementom večino zastavljenih ciljev i/polnili zaradi prizadevnosti celotnega kolektiva. Rezultat mnogih razgovorov v matični organizaciji s predstavniki Instituta informacijskih znanosti Univerze v Mariboru (IZUMi in s predstavniki Narodne in univerzitetne knjižnice - Enote za razvoj knjižničarstva glede možnosti vključevanja v knjižnično-informacijski sistem (KIS) in sistem znanstveno-tehničnega informiranja (SZTil je aktivno sodelovanje v vzajemnem katalogu. Poudariti moramo, da pomeni sodelovanje Biblioteke SAZU pri gradnji vzajemnega kataloga (JUB1B) kot informacijskega sistema skupnega pomena veiik prispevek k skupnim prizadevanjem za izgradnjo čim popolnejšega kataloga in možnosti, da čim več uporabnikov pride do iskane in formacije, Saj sega Biblioteka SAZU s svojim knjižnim fondom skoraj na vsa področja znanosti; Veliko gradiva (približno 80% je tujih publikacij) ima v Sloveniji in bivši Jugoslaviji samo Biblioteka SAZU. ker ga dobiva Z zamenjavo akademijskih publikacij, Biblioteka SAZU je tretja največja knjižnica v Sloveniji, na področju humanistike in družboslovja pa je druga: njena posebnost je najbolj razvita zamenjevaln;i publikacij.ika dejavnost v Sloveniji, Z zamenjavo publikacij s skoraj 1500 ustanovami po vsem svetu se Biblioteka SAZU poudarjeno vključuje v mednarodno znan s t ve noraztskovaI no s fe ro, V skladu s 45. členom Statuta Slovenske akademije znanosti in umetnosti je Biblioteka izpolnila vse naloge. Teh nikakor ni malo, zato bodo statistični podatki, ki so navedeni po ustaljenem redu, še največ povedali o opravljenih nalogah. Knjižnično gradivo je bilo strokovno obdelano i it dano na voljo uporabnikom. V želji kar najbolje predstaviti delo Biblioteke in njeno gradivo, smo izdali več informacijskih biltenov: poleg tega smo po Biblioteki vodili več tujih gostov: dr.Petar Strčič (Arhiv H AZU, Zagreb - 5. junija), dr. Anton Kovač (Slavica Verlag, München - 19, septembra), mag. Barbara Svptiiewska (Instytut Slowianoznawstwa PAN, Warszawa — 12. decembra) in ponovno tudi udeležence tečaja za pripravo na strokovne izpite bibliotekarske stroke (14, oktobra). Tudi v letu 1991 so se delavci Biblioteke pospešeno izobraževali na področju računalništva, nekateri sami, drugim so pomagali sodelavci, tako da sedaj velika večina že pozna vsaj osnove računalništva. Delavci so se udeleževali delovnih sestankov, okroglih miz, koordinacijskih sestankov, predavanj, posvetovanj, ki su jih organizirali Ministrstvo za znanost jn tehnologijo, IZUM, Društvo bibliotekarjev (v NUK. CEK. CTK. na Rogli). specialne knjižnice (CEK. CTK, IBM1), DruStvo dokumentalistov in Poslovna skupnost za znanstven o-te h nič no informiranje (FNT) pogosto so Ludi aktivno sodelovali. Mnogi so bili aktivni tudi v samoupravnih organih delovnih skupnosti SAZU in raznih komisijah. Sodelovali smo pri pripravah devetih tiskovnih konferenc na SAZU in ZRC SAZU in pn pripravah razstav ob I. slovenskem svetovnem kongresu (Cankarjev dom, Ljubljana -25,-29. junij), *Rad imam glasbo« (Domus, Ljubljana, 9.—13. december) in ob 10-letnici obstoja ZRC SAZU. Kot doslej smo tudi letos aktivno sodelovali pri pripravi jubilejnega 10. slovenskega knjižnega sejma (Cankarjev dom, Ljubljana - 12.-19. november) in se udeležili akcije »Podarimo knjigo razrušenim knjižnicam Hrvaške». Posodabljanje dela v Biblioteki je bilo tudi v letu 1991 zelo oteženo, saj je skoraj vse leto delala v izredno težkih delovnih razmerah zaradi sanacije in adaptiranja stavbe, v kateri ima Biblioteka svoje delovne in (hkrati) skladiščne prostore, Akeesija Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele: Zamenjava Darilu Nakup Obvezni iüvodi Skupaj Knjige, letniki revij 4300 913 1140 951 7304 Rokopisne zapuščine 0 0 0 0 0 Mikrofilmi 0 0 1 0 1 Geografske karte 1 0 0 0 1 Fotografije, reprodukcije 15 34 24 0 73 Plošče, kasete 0 4 2 0 6 Skupaj 43)6 951 1167 951 7385 Pri akcesiji daril je treba posebej omeniti darovalce, ki so Biblioteki SAZU podarili več dragocenih knjig: Alexander von Humboldt Stiftung (Bonn), Bun de sm i nisi e-rium tur Wissensehaft and Forschung, Abfr. III/5 (Dunaj) oz. Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju, Izpostava Ljubljana (Ljubljana), Associazione cultúrale pro m as i ca studium (Rim), Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS (Ljubljana), akademik prof. dr. Emilij an Cevc, akademik prof, dr. Bogo Grafenauer, akademik Pavk- Merkii. akademik prof. dr. Sergij Vilfan, dr. Avguštin Lah, dr Marjeta Sašel-Kos, Julijan Strajnar in Ivan Turk, Dublé Ini fond Med letom se je nabralo samo 705 dvojnic, zato seznama dvojnic nismo izdelovali in razpošiljali v izbiro 128 ustanovam (od tega 73 v inozemstvo), Celotni knjižni fond Ob koncu leta 1991 je imela Biblioteka SAZU inventariziranihr knjig in letnikov revij 382 134 rokopisnih zapuščin 114 mikrofilmov 737 geografskih kart 3 504 fotografij in reprodukcij 8651 gramofonskih plošč in kaset 360 Skupaj 395500 Katalogi in baze podatkov Lastna baza podatkov obstaja v obliki inveniarnih knjig za zamenjavo, nakup, darila, obvezne izvode, zapuščine in razne posebne fonde, v obliki knjige kot sign a t um i katalog za knjige in revije (humerus eurrens) ter v obliki klasičnih listkovnih kartotek za matični abeced no-i men ski katalog knjig in revij, čitalniški abecedno-i mens k i katalog knjig in revij, sistematski katalog (klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejema publikacij. Ves knjižnični fond je inventariziran, katalogiziran in signiran. Klasificiran je fond, ki ga je Biblioteka prejela po letu 1951, računalniško podprt pa je del londa, in sicer: tuje monografske publikacije, ki jih je Biblioteka prejela od konca leta 1986, in serijske publikacije od leta 1982. Biblioteka pošilja kalalogne lisLke inštitutom ZRC SAZU, cenlralnim katalogom RS in Jugoslovanske m o bibliografskemu inštitutu. Iz lastne računalniške baze podatkov lahko že posreduje Sudi podatke o tujih periodičnih in serijskih publikacijah, ki jih hrani v svojem knjižnem tondu, l.astno računalniško bazo podatkov o tujih monografskih publikaci jah pripravlja Biblioteka tako, da jo bo po konverziji lahko vključila v računalniško podprt vzajemni katalog RS, ki je lociran na računalniku VAX 8&00 pri Inštitutu informacijskih znanosti Univerze v Mariboru, Biblioteka SAZU je tudi v letu 1991 gradila več lokalnih računalniških baz. podatkov, in sicer: bazo podatkov za tuje monografske publikacije (skupno 12 736 zapisov, v letu 1991 novih 1731 zapisov; skupno 20082 pojmov, v letu 1991 novih 3058 pojmov; skupno 72 068 deskriprorjev, v letu 1991 novih 9746 deskriptorjev), bazo podatkov za periodične publikacije (1IS2 zapisov/naslovov tujih serij, 1146 zapisov/naslovov tujih revij, skupno 2328 zapisov/naslovov tuje periodike; 308 zapisov/naslovov jugoslovanskih serij, 190 zapisov/naslovov jugoslovanskih revij, skupno 498 zapisov/naslovov jugoslovanske periodike), baze podatkov o publikacijah SAZU (kumulativna bibliografija publikacij SAZU za leta 1981-1990; letne bibliografije; razpoložljive in razprodane publikacije oz, cenik: 822 enot) in bazo podatkov o naslovnikih, katerim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1200 naslovnikov; Slovenija in Jugoslavija: 273 naslovnikov), v dar (inštitucije: 209 naslovnikov; člani SAZU: 88 naslovnikov), v recenzijo (44 naslovnikov) in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 43 naslovnikov), Vse baze podatkov so izdelane s programom STEVE na računalnikih ATARI, V sistem vzajemne katalogizacije se je Biblioteka aktivno vključila 14. julija 1991. Začeli smo z vnašanjem monografskih publikacij - do konca leta smo vnesli (kreirali) 647 novih zapisov ter prevzeli (kopirali) 342 zapisov iz vzajemne v naio lokalno bazo — skupaj je tako imela naša lokalna baza 989 zapisov monografskih publikacij. Šele konec oktobra smo lahko pričeli s prevzemanjem serijskih publikacij oziroma z dopolnjevanjem le-leh z našimi lokacijskimi podatki. S konverzijo NUK-ove baze podatkov »Centralni katalog tujih serijskih publikacij v knjižnicah Slovenije« (zgrajena je bila v prejšnjih letih tudi na osnovi podatkov, ki smo jih mi posredovali) V YUB1B bazo nam je IZUM v lokalno bazo naloži! H90 zapisov, ki smo jim morali dodati lokacijske podatke, Do konca leta se nam je kljub vsem težavam posrečilo dopolniti že 800 zapisov (ostalo jih je tako še 390), poleg tega pa smo iz mednarodne ISDS baze prevzeli (kopirali) in dopolnili še 324 zapisov, ki jih konverzija ni zajela. Skupaj je imela naša lokalna haza že 1514 zapisov serijskih publikacij, od katerih je bilo opremljeno z lokacijskimi podatki že 1123 zapisov. Ob koncu leta je tako imela Biblioteka SAZU v lokalni bazi skupaj že 2503 zapise, tj, 989 zapisov monografskih in 1514 zapisov serijskih publikacij. Zamenjava Zamenjava akademijskih publikacij je naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje. Med letom smo redno poslovanje prekinili s iS naslovniki (od tega 13 iz inozemstva in 2 iz Jugoslavije). Nove zamenjeval ne stike smo navezali t. 10 naslovniki (od tega 6 v inozemstvu in 4 v Jugoslaviji). Ob kontu leta je bila naša zamenjevalna mreža razširjena na 75 držav sveta in je zajemala 1473 naslovnikov {1200 v inozemstvu in 273 v Sloveniji in Jugoslaviji). Seznam naslovnikov je bil naveden v jubilejni publikaciji SAZU tNaravna in kulturna dediščina slovenskega naroda« (Raziskovalni program SAZU in 7.RC SAZU) na straneh 67-96 (1. natis) oz, 67-105 (dot is k) (Ljubljana 1988), Celoten seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe v letih 1988—1991, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah. Recenzija Akademi jske publikacije pošiljamo v oceno 44 naslovnikom (od tega 32 v inozemstvo), Razpošiljanje publikacij in Informacijskih biltenov Razpošiljali smo akademijske publikacije, skupne publikacije naSe akademije in SveLa jugoslovanskih akademij, publikacije, ki jih je SAZU prejela kot dediščino nekaterih ustanov, koprodukcijske publikacije in Informacijske biltene Biblioteke SAZU, in sicer: Publikacije: v zamenjavo 7 390 v dar 1 293 v prodajo 2311 kot obvezni izvod 4 800 Skupaj 15794 Informacijski bilteni: v dar 1 512 kot obvezni izvod 231 Skupaj 1743 Vsega skupaj 17537 V letu 1991 smo z uporabo lastne računalniške baze podatkov o naslovnikih, ki jim Biblioieka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo, i-ecenzijo, dar aH kot obvezni izvod, lahko precej avtomatizirali samo razpošiljanje in evidentiranje pošiljk. Izposojanje Knjižnični fond je bil vsakomur dostopen, bodisi v čitalnici ali za izposojo na dom. saj je Biblioteka javna. Pri izposoji na dom so veljale omejitve za dragocene knjige, rokopise, priročnike in posamezne zvezke revij Čitalnica s šestimi sedeži za uporabnike je do septembra 1991 poslovala 42 ur tedensko, Uporahnikom so bile tu na voljo po prostem pristopu enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji ter okoli 400 različnih revij. Velikega zanimanja so bili deležni tudi knjižni oglasi založb in različni prospekti, Po začasni preselitvi v II. nadstropje za čitalnico ni pravega prostora, saj opravlja izposojo v najbolj prehodni sobi, V letu 1991 je Biblioteka iz svojega fond a izposojala 2892 uporabnikom, Ti so Biblioteko obiskali 5045-krat (2413-krat za izposojo v čitalnici, 2632-krat za izposojo na dom). Število izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: v Čitalnici 16 512 na dom 4679 i nštitutski m bi b I i o tekam 7 312 medbibiiotečno v Slovenijo in Jugoslavijo (112 bibliotekam) 491 med bi bi io tečno v inozemstva (13 bibliotekam) 34 Skupaj 29023 Zaradi sanacijskih in adaptacij s k ih del na zgradbah SAZU in z njimi povezanimi selitvami osebja in knjižnega fonda je bilo tudi v letu 1991 izposojanje zelo oteženo in zato tudi pu številu nekoliko manjše kot prejšnje leto; prav tako je bil precejšen del knjižničnega (onda, ki ga hranijo nekateri inštituti Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Paleontolog ki inštitut Ivana Rakov-ca, Institut za slovenski jezik Frana Ramovša, Sekcija za zgodovino slovenskega jezika s komisijo za historične slovarje. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Inštitut za slovensko narodopisje. Sekcija za glasbeno narodopisje. Filozofski inštitut in Geografski inštitut Antona Melika) še vedno težko dosegljiv ali celo nedosegljiv. Informacije Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem mo/nemčasu in čim popolneje. Izdala je tiskane informacijske biltene, in sicer: t. Marija Fabjančič Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu S990 - Ljubljana 1991. 9 str. 30 cm. 2. Letni seznani periodik 1990,- Ljubljana 1991. lil + 93 str 30em. (Urednica Marija Fabjančič.) 3, Seznam prejetih knjig 1991- Ljubljana 1991. 5 zv, (192 str.) 30em. (Urednica Marija Fabjančič.) 4, Cenik publikacij Slovenske akademije znanosii in umetnosti, Julij 199!. -Ljubljana 1991, l + 72 str, 30cm. (Urednica Marija Fabjančič.) 5. Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Januar 1992- -Ljubljana 1991, I + 70 str. 30cm. (Urednica Marija Fabjančič.) Informacijski bilteni Biblioteke SAZU so tiskani na tiskalnikih EPSON RX-100 in NEC P6, ra/množeni v povprečni nakladi 200 izvodov in broširani. Te biltene pošiljamo članom akademije, inštitutom ZRC SAZU ter mnogim ustanovam, ki se zanje zanimajo. Biblioteka je pripravila tudi bibliografijo »Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1990«, ki je objavljena v Letopisu SAZU, 41. knjiga za leto 1990, na straneh 173-191 (Ljubljana 1991). Administracija Delo vodn i k Biblioteke je obsegal v preteklem letu 1869 številk, V zvezi s prodajo akademijskih publikacij pri Cankarjevi založbi, Državni založbi Slovenije in pri strokovnih društvih pa smo izstavili 53 računov. Knjigoveznica Akademijska knjigoveznica je v letu 1991 zvezala 843 knjig, Poleg tega jc broširala bibliotečne informacijske biltene (1600 izvodov), restavriraia stare tiske in opravljala druga knjigoveška dela, Osebje V tem letuje v centralni biblioteki delalo 19 delavcev, in sicer: i/pravn/ca: Marija Fabjaučič, bibliotekar-specialist. Višji bibliotekarji: Majda Capuder, Marjan Ozvald, Helena Verbinc Drofenik. Bibliotekarji: Milan Osrajnik. Drago Samec, Mojca Puntar Brzin (s polovičnim delovnim časom), Višje knjižničarske referentke: Marina Sinigoj, Stana Tomšič, Anamarija Valantič. Višji knjižničarki: Tatjana Brejc, Majda Fister. Knjižničarska referentka: Irena Janef.ič. Višji knjižničarski manipalant: Anton Mušič. Knjižničarska manipulantka: Marija Banjac. Tajnica: Pavla Plavc (s polovičnim delovnim časom), Oskrbnica knjižnega fonda: Alenka Lavrač. Knjigoveški mojster: Gabrijel Skerl (deio po pogodbi, skrajšani delovni čas). Knjigovezinji: Mojca Dol in ar, Alenka Jerina (od marca 1991 na porodniškem dopustu), Bibliotekarki Heleni Verbinc Drofenik je bil priznan naziv višji bibliotekar, knjižničarki Ireni Janežič pa naziv knjižničarski referent — obema na osnovi pozitivno ocenjenega dela in določil Členov 89, in 91, Samoupravnega sporazuma 0 pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke, Opravljanje vseh del, ki so naložena Biblioteki SAZU, je bilo v preLeklem letu zelo oteženo, ker so sanacijska in adaptacijska dela na zgradbah SAZU le v polnem teku. Povzročala so veliko dodatnega dela, povezanega s selitvijo knjižnega fonda centralne biblioteke in publikacij, ki jih izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Dodatno težavo pri opravljanju del v Biblioteki so povzročali tudi številni bolezenski dopusti. Kljub vsemu temu je zaradi prizadevnosti celotnega kolektiva Biblioteka svoje delo pravočasno in strokovno opravila. V inštitutih ZRC SAZU in njihovih sekcijah so opravljali knjižničarska dela (dokumentiranje, izposojanje, izpolnjevanje pomožnih kartotek) njihovi delavci, seveda poleg drugih svojih obveznosti. Objave M. Capuder Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1990, - Letopis SAZU, 41 (1990), 1991, 173-191. M. Fabjančič Biblioteka. Kratko poročilo o tlelo v letu 1990,- Ljubljana. Biblioteka SAZU. 1991, 9 str. Biblioteka SAZlJ. (Poročilo o delu v letu 1990.) - Letopis SAZU, 41 (1990), 1991, 165-171. Letni seznam periodik 1990. Biblioteka SAZU, 1991. (Urednica.) Seznam prejetih knjig 1991. Biblioteka SAZU, 1991. (Urednica.) Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Julij 199). Biblioteka SAZU, 1991. (Urednica.) Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Januar 1992. Biblioteka SAZU. 1991. (Urednica.) i) premije nos t in delovne razmere Biblioteka SAZU je v letu 1991 uporabljala računalnike: ATARI 520 ST, dva ATARl-ja 1040 ST. ATARI MFGA 1, ATARI MEGA 2; tiskalnike EPSON RX-100. NBC P6, KUJ1TSU DL 1 100 in trdi disk ATARI Megafile 30. Pri delu z računalnikom je Biblioteka uporabljala program STE VE, Avgusta in oktobra 1991 smo dobili v "/ačasno uporabo še dve jupak-limji, tako da lahko štiri računalnike uporabljamo (udi kot terminalske priključke. Uporabljala je (udi telefaks matične organizacije, kadar je morala hitro posredovaLi zeleno informacijo. Biblioteka SAZU je uporabljala pri svojem delu še električni ciklostilni stroj, električni pisalni stroj, električni računski stroj, več navadnih pisalnih strojev in poštno tehtnico tip Porto 2kg. Fotokopirala je na skupnem kseroksu SAZU. Posodabljanje dela v Biblioteki je bilo ludi v letu 1991 zelo oteieno, saj je skoraj vse leto delala v slabih delovnih razmerah zaradi sanacije in adaptiranja stavbe, v kateri ima Biblioteka svoje delovne in (hkrati) skladiščne prostore. Leta 1991 so izvajali najbolj zahtevna gradbena dela prav pri centralni biblioteki, zato smo se morali za čas adaptacij z večjim delom biblioteki: preseliti v II. nadstropje. Gradbena dela so zahtevala veliko internih selitev (tako pohištva kot knjig in paketov publikacij SAZU), povzročala so pogoste nenapovedane izpade električnega toka in vode, kvarila se je računalniška oprema, tako da je bilo ludi veliko dela uničenega. Ker hrani Biblioteka tako knjižni fond (skoraj 400 000 enot) kot tudi zalogo publikacij, ki jih izdaja SAZU (več kot 170 000 izvodov v paketih), je morala ob adaptacijah veliko tega gradiva seliti, delno še v začasne skladiščne prostore in delno v dokončne, ki bodo pa že spet kmalu pretesni, Pri selitvah smo si sicer pomagali z nosači. vendar so vsakokrat sodelovali vsaj štirje delavci Biblioteke, saj so nosači samo nosili knjige in pakete, vse priprave in skladiščenje pa so morali opravljati delavci Biblioteke, da imamo sedaj tako lahko pregled skladišč knjig in publikacij SAZU. Poudariti moramo tudi, da so bili pravzaprav vsi delavci v Biblioteki zaradi selitev in gradbenih del močno moteni in utesnjeni ali premeščeni v druge delovne prostore v sami Biblioteki, hkrati pa smo vseeno ves čas opravljali najbolj nujno delo kot knjižnica in kol tehnični izvajalci akademijske založbe (zamenjava, priprava za prodajo publikacij SAZU), vedno smo sodelovali ludi pri selitvah knjižnic inštitutov ZRC SAZU, Ze tako težke razmere so nam lam »popestrili* še trije vlomi. IV. PUBLIKACIJE SAZU PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 1991 SPLOŠNE PUBLIKACIJE Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 41. knjiga. 1990, [Glavni in odgovorni urednik Janez Bati s]. Ljubljana 1991 318 str. 22 cm, 2000 i7.v. fSSN 0374-0315. Slovenski upor 1941. Osvobodilna fronta slovenskega naroda pred pol Stoletja, Zbornik referatov na znanstvenem posvetu v dneh 23. in 24.maja v Ljubljani. [Uredili Ferdo Ge.vfrin, Bogu Grafenauer, Janko P/ererskij. Ljubljana 1991.303 str. 24cm. 1000 izv. ISBN 86-7131-060-4. Vsebina; Grufeniiuer, Bogo: Otvoritev posvetovanja. Str, 5-6. Grulenauer, Bogo: Diferenciacija in grupiranje političnih lokov v slovenskem političnem življenju od 1935 do konca 1940 = The differentiation and grouping of political currents in Slovene political life from 1935 to 1940. Str. 7-20. Kacin Wohinz, Milica: Razmere na Primorskem pred napadom na Jugoslavijo = Circumstances in Primorska before the Nazi attack on Yugoslavia. Str. 21-35. Ferenc, Tone: Položaj slovenskega naroda ob okupaciji = The position of the Slovene nation at the time of occupation. Str. 37-50. Filipič, France: Politična usmeritev KP od sredine 1940 do aprila 1941 -The political orientation of the communist part v of Slovenia from the middle of 1940 to april 1941, Str. 51-68. Gudeša, Bojan: Priprave na revolucijo ali NOB? = Preparing for revolution or for the national liberation war? Str. 69-85, Ževart, Milan: Osvobodilna fronta in narodnoosvobodilni boj na Slovenskem in Štajerskem, v Mežiški dolini, na območju Dravograda in v Prekmurju 1941. leta z orisom nadaljnjega razvoja = The Liberation front and the National liberation war in Slovene Štajerska, the Meža valley, the Dravograd district and Prekmurje in 1941 with an outline oi furLher development. Str. 87-104. Dežman, Jože: Tržič z okolico v letih 1941/1942 = Tržič and its surroundings in 1941 and 1942. Str. 105-134. Plahuta, Slavica: Začetki OF na Goriškem = The beginnings of the Liberation front in Tolminsko. Str. 135-147. Gestrin, Ferdo: Svet pod Krimom v letih 1941-J 942 = The world al the foot of Krim. Str. 149-159, Penič, Lojze: Okupacija in osvobodilni boj na območju da na S nje občine Slovenska Bistrica v letih 1941-1942 = Nazi occupation and the Liberation struggle in the municipal district of Slovenska Bistrica in 1941 and 1942. Str, 161-172. Klanjšček, Zdrav ko: Osvobodilna fronta slovenskega naroda in oboroženi boj v lelih 1941/42 = The Slovene Liberation front and the armed struggle (1941-1942), Str. 173-187. Biher, Dušan: Okupacija in razkosanje Slovenije - londonski odmevi 1941—42 = The occupation and disintegration of Slovenia - London echoes 1941-1942. Str. 189-199. Nečak, Dušan: Jugoslovanska beg tin ska vlada in problem meja na Slovenskem (1941) = The Yugoslav government and the problem of borders in Slovenia (1941). Str. 201-2)3. Pleterski, Janko: Problemi SOUČinkovanja narodne in socialne revolucije v nastopu osvobodilne fronte in pojavov an L ¡komunizma = The problems of interaction ol the national and social revolutions arising from the establishment of the L i be tit t ion front and the emergence of anlicommunism. Str, 215-238. Juhantj Janez: Cerkev in revolucija OF = The church and the revolution of the Liberation front. Str, 239-247. Prunk, Janko: Medskupinsko razmerje v OF v odnosu na slralegijo in taktiko = The intergroilp relationship in the Liberation front concerning strategy and tactics. Str, 249-254. Mlakar, Boris: Vzroki in oblika nasprotovanja Osvobodilni fronti v letu 1941/1942 = The causes and forms of opposition against the Liberation front in 1941/1942. Sir. 255-263. Mriič, Irena: Obveščevalno varnostna služba OF = The Intelligence and Security service of the Liberation front. Str. 263-200, Novak, Bogdan C„ Trst: Osvobodilna fronta (1941-1943) = The Slovene Liberation fronl in Trieste. Str. 281-296. Grafenauer, Bogo: Sklepna beseda. Str. 297—301, Podatki o avtorjih. Str. 303. Narodne manjšine 2. Položaj hrvaške, slovenske in srbske manjšine na Madžarskem, [Organizator: Medakadcmijski odbor za proučevanje narodnih manjšin in narodnosti. Uredila Cedomir Popov, Anton Vratij-ša]. Ljubljana 1991. 325 str. 24cm. 800 izv. ISBN 86-71.31-052-3, Vsebina: Vsebina = Contents - Tartalom. Str. [5] Predgovor = Predgovor - Foreword = Elôszô. Str. 7-14. Dimitrov, Evgeni: Položaj i prava slovcnačke, hrvatske i srpske nacionalne manjine u Madžarskoj [cir ] = The position and rights of Slovenian, Croatian and Serbian ethnic minorities in Hungary = A Magyarorszâ-gon Tiemzeti kisebbségben élo szlûvén, hurvât es szerb kisebbségek helizete és jogai, Str. 15-52. Grafcnauer, Bogo: Vprašanja položaja manjšin jugoslovanskih narodov na Madžarskem = Questions ceneerning the position oí South-Slav national minorities in Hungary = A magyarországi jugoszláv nemzeti kisebbségek he 1 yzetének kérdése, Str. 53-66. Gntfenauer, Bogo — Vmtuša. Anton: Pri Porabskih Slovencih = With the Raba basin Slovenians = A rábavidéki szlovéneknél, Str- 67-70- [Vratuša, Anton j: Akademik Hasan Hadžiomerovič = Academician Hasan Hadžiomerovič = Hasan H a dž ¡omero vié, akadémikus. Str, 71-72. K mee, Jan: Bogatstvo oblika manjinskog života jugos lovenski h narodnosti u Republici Madžarsko j = Rich minority life forms of Yugoslav minorities in the Republic of Hungary = A nemzetiségi lét formáinak gazdagsága a Magyar Küztársagágban élb jugoszláv ne m zet i sé ge k korében, Str, 73-35. Popov, Čedomir: Manjine izmed ju asimilacije i afirmacije. Beležke sa pšuta po Madžarskoj od 22, do 29. maja 1989. g, = Minorities between assimilation and affirmation - Kisebbségek a z asszimiláció és affir-mac i ó kozol, Str. 87-97. Stanovčič, Vojislav: Položaj južnoslovenskih narodnosti u Madžarskoj = South-Slav minorities in Hungary = A délszláv nemzetiségek helyzete Magyarországon. Str. 99-181. Vraluía, Anton: Vtisi in spoznanja = Impressions and assessments = Benyomások és Felismerések. Str. 183-191. Vukotič, Dragulm: Zapažanja sa studijsfcog putovanja u NR Madjarsku * Observations = Észrevételck. Str, 193-197. Vratuša, Anton: Srbi u selu Deska (Deszk) = Serbian community in the village Deszk = A dezski szerbek. Str. 199-215. Vrafuáa, Anton: Pogovor: Družbene spremembe na Madžarskem in položaj Slovence v, Hrvatov in Srbov Epilogue: Social changes in Hungary and the position of Slovenians, Croalians and Serbians = Epilógus: A magyarországi társadalmi változásog és a szloven, horvát és serb flemzetiség helizetc, Str. 217-246, Priloge = Supplements = Mellekíet Hajdu, Edita: Beležke sa študij skog putovanja grape jugoslovenski h akademika u NR Madarskoj 22-29. maj 19S9. Str. 247-263. Program študijskega potovanja = Program študij skog putovanja = Study tour programme = A tanulniányút prugratTija. Str. 265—272. Seznam članu V študijske skupine = List of Study group members = A tanulmánycsoport tagjainak névsora, Str. 273. Skica študijske poti = Study tour's scheme = A tanulmánytil vázlata. Str. 273, Naslovi sogovornikov = Addresses of interlocutors — A beszélgetopartne-nek címei. Str. 275—277. Zemjevid Madžarske z naselji manjšin = Map of Hungary with minority settlements ' Magyarorszák Lérképe a nemzetiségi települesék bejelo-lésével. Str, 278. Olas, Ludvik: Demografske razmere v Porabju = Demographic conditions in the Raba basin = A rábavidéki demográfiai viszonyok, Str. 279-283. Perunovič, Sreča: Hrvatska nacionalna manjina i pro m j ene u Madai^koj = Croatian national minority and changes in Hungary = A horvát nemzeti kisebbség és magyarországi változásog. Str. 285-296. Podatki o publicistični dejavnosti manjšin = Data on minority publishing activities = Adatok a kisebbsegi kiaddi levekenysegrdl. Str. 297-31 I. Odlok o Uradu za narodne in etnične manjšine (30. 8. 1990/34) = Decree on the Bureau of national and ethnic minorities (30. 8. 1990/34) = Kormanvrendelet a Ncmzeti čs Ethnikai Kisebbsegi Hivatalrol (30. 8. 1990/34). Str. 313-314. Uredba br, l/1988/V.6/Ur Savjeta Baranjske županije o una p re d en ju provo-djenja prava narodnosti = Ordinance No, 1/1988/V, 6/Ur of t lie Baranya District's council Tor the 1/1988/V. 6;Ur a nemzetisigi jagok vegrehajtisanak clmu/ditasarol, Str. 315-320 Statut zveze Slovencev na Madžarskem = Statute of the Slovenian alliance in Hungary = A magyarorszagi Szlovenek Szovetsegenek alapszabalya. Str. 321-324. Naslovi avtorjev. Str, 325, Srednjeročni načrt 1991-1995 Slovenske akademije znanosti in umetnosti In Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, [Glavni in odgovorni urednik Janez Batis]. Ljubljana 1991 fit str, 24 cm, 250 ¡zv. ISBN 86-7131-048-5. Slovenski biografski leksikon. Petnajsti zvezek. Zdolšek-Zvanut. [Uredili Metka Bogei, Franca Bul tola, Nada Gspan-Prašelj in Jože \lunda s sodelovanjem uredniškega odboraj, Ljubljana 1991, XXXII, Str. 7811049. 26cm. 1600 izv, ISBN 86-7131-046-9. Slovenski biografski leksikon. Osebno kazalo. L Uredil Jože Munda s sodelovanjem uredniškega odboraj. Ljubljana 1991. 245 str. 26 cm. 1700 izv. ISBN 86-7131-047-7. PUBLIKACIJE I. RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Dela 34. Dragotin Cvetko: Iacobus Handl Gallus vocatus Carniolanus. [Translated into English by Margaret G. Davis and Lili Po t paraj. Ljubjana 1991. 163 str. 24cm. 1000 izv. ISBN 86-7131-043-4. Filozofski vestnik. Letnik XII: 1991. [Glavni urednik Boris Majer. Urednika Vojislav Likar, Aleš Erjavec]. Ljubljana 1991. 2 zv. 24 cm. ISSN 0353-4510. Številka 1 (238 str.. 800 izv.) Vsebina, Str. [5J. Form in arr and aesthetics [Uvod]. Str. [7] Ah I berg, Lars-Olof: Form and content revisited. Str. 9-26. Crowther, Paul: Beyond formalism: Kant's theory of art. Str. 27-40. Erjavec, Aleš: Why form? = Zakaj forma?. Str, 4l^tS. Harrison, Charles: »Form® and »finish« in modern paintings. Str. 49-60. Jay, Martin: Modernism and the retreat from form. Str. 61-73, Krečič, Peter: Form as art form — Forma kot umetniška forma. Str. 75-80. $l$yaktj/vič, Miško: Three basic conccpts of form - A visual form's analysis after the »postmodern«. Str. 81-87. Kahn. Valentin; Mythos as mode of the presence of form in literature. Sume considerations on the concept of mythos in Aristotle's Poetics = Miioskot način prisotnosti forme v pesniški umetnosti. Str, 89-107. Štrajn, Darko: Benjamin's aspect. Str. 109-114. Aspccts of form in phylosophy and other theoretical discourses Riha. Rado: Return to form - return to Kant?, Str. 117-125. Zupančič, Alenka: Beauty as a four-fold paradox = Lepota kot štirikratni paradoks, Str. 127-138. Šumič-Riha, Jelica: The function of judge or the postmodernist challenge in contemporary legal philosophy. Kelsen - Hart - Dworkin. Str. 139-14Ä. Bahovec, Eva D : Rousseau's great legislator: an empty form or authority? Str. 149-154. Zgaga, Pavel: Democracy, culture and education as a question of form = Demokracija, kultura in vzgoja kot vprašanje forme. Str. 155—163. Kunst-Gnumuš, Olga: Reference and Llie true value of clauses NPr be NPp, The creation of non-linguistic entity as a consequence of a linguistic one = Referenca in resnična vrednost stavkov NPr biti NPp. Str 165-177. Žagar, Igor Z.: »Pa«, the reverser or argumentative expectation = »Pa« sprevračalec argumenti vnega pričakovanja, Str. 179-192, Luthar, Oto - Knop, Seta [prev.]: Kaliban and Ariel. The question of form in contemporary historical theory. Narrativity in the representation of historical reality. Str. 193-204. •Bor* in er, Bojan: On structural universals = 0 strukturnih univerzalijah. Str. 205-214. Ule, Andrej: Development of logical form = Razvoj logične forme. Str, 215-224, Likar, Vojislav: Deformation of form = Deformacija forme. Str. 225-232. Sinopsisi = Summaries. Str. 233-23S. Številka 2 (199 str., 800 izv.) Vsebina, Str, [5] Filozofija zgodovine in zgodovinska znanost dunes = Geschichtsphilosophie und Gesischtswissenschäft heute Biti, Vladimir: Die his tomographische Fiction als Herausforderung der Identität s bzw. Differenztheorie, Str. 9-21. Luckmann, Thomas: »Geschichtlichkeit der Lebenswelt?« Str. 23-37. Luthar, Oto: Möglichkeit der Theorie der modernen Geschichtsschreibung = Možnosti teorije sodobnega zgodovinopisja. Str. 39—47. Nagl-Docekal, Herta: Geschlecht - Macht - Geschichte, Zur Theorie der feministischen Geschichtswissenschaft. Str. 49-67. Sieder, Reinhard: Struktur — Kultur - Alltag - Erfahrung. Sozialgeschichte in kulturwissenschaftlicher Erweiterung, Str. 69-84, Riha, Rado: Zur Moglichkeil der Geschieh t sphilosophie heute - K možnostim filozofije zgodovine danes. Str. 85-95, Pagon, Neda; Zgodovina, zgodovinopisje, fikeija = Geschichte, Geschichtsschreibung, Fiktion. Str, 97—104, Estetika Erjavcc, Aleš: Od tu do tja - toda kdaj in če? = From here to there - but when and if? Str. 107-1 IS. Krct't, Lev: Sublimno pri Edmundti Burkeu = Das Sublime bei Edmund Burke. Str. 119-132. Jay, Martin - Erjavec, Alei [prev.J: »Estetska ideologija« kot ideologija ali kaj pomeni estetizirati politiko?. Str. 133-147. Filozofija - pravo - politika Mastnak, Tujnai: Vzhodna Evropa po komunizmu: revoluci ja in demokracija. Str, 151-162. Sumič-Riha, Jelica: »Protestantska« interpretacija prava = »Protestantische« Interpretation des Rechts. Str. 163-181. Zupančič, Alenka: Kantov keplerjevski obrat = Die keplersche Wende Kants. Str. 183-193. Sinopsisi. Str. 195-199 Arheološki vestnik. 42. 1991. [Odgovorni urednik Stane Gubrovec, Glavni urednik Dragan Boiič]. Ljubljana i991, 252 str. (vključno 106 s!., 75 T-, 6 tab.) + 4 p ril- 29 cm. 1200 izv. ISSN 0570-8966. Vsebina: Vsebina = Contents. [Str. 4-5] Starejša kamena doba = Palaeolithic Turk, Ivan - Dirjec, Janez: Divje habe T - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. III, Kostni fragmenti = Divje babe l — an attempt to apply statistical analysis to the mass animal remains in the palaeolithic archaeology. III. Bone fragments. Str. 5-22, vključno 15 si., 5 tab. Brodar, Mitja: Paleolitik Ciganske jame pri Želj nah = Die Höhle Ciganska, jama bei Željne, Str. 23-64, vključno 11 si., 21 T, Kovinske dobe = Meta! ages Dular. Janez - Križ, Borut - S vol j šok, Drago - Tecco Hvala, Snežna: Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini = Befestigte prähistorische Siedlungen in Mirenska dolina und der Temeniäka dolina. 65-198, vključno 62 si. 50 T, + 4 pri J. Bartosiewicz, Läszlö: Faunal material from two Hallstatt period settlements in Slovenia = Živalski ostanki iz dveh halštatskodobnih naselbin v Sloveniji, Str, 199-205, vključno 6 tab. Mihovilič, Kristina: Malawi prabistorijskih ostava na podruČju Istre = Vorgeschichtliche Hortfunde in Istrien. Str. 207-217. vključno 9 si . 4 T. Rimska doba = Roman period Diez, Erna: Der Königssohn auf dem Berg Ida = Kraljevič na gori Idi, Str. 219-223, vključno 1 si. Pozna rimska doba — Late Roman period Ciglenečki, Slavko: Poznorituski depo z Rudne pri Rudnici = Der spät römische Hortfund aus Rudna bei Rudnica. Str. 225-232, vključno S si In memoria ni [Skergo, Ante]: Dura Basler (1917-1990). Sir. 233-234. [MiklCvrk Iva]: lritin Čremo&nik (1916-1990). Sir. 234, [Leben, France]: Stanislav Jesse (1919-1991). Str. 235. [Türk, Ivan]: Mirko Maitz (1924-1990). Str. 236-237. [Fmk. Ivan]: Izbrana bibliografija Mirka Maleza(paleolitikj. Sir. 237-239. [Mikl-Curk, IvaJ: Rudolf Noll (1906-1990). Str. 24U. Knjižne ocene in prikazi = Book reviews. Str. 241-252, Viri za zgodovino Slovencev 13. Duian Kos; Urbarji za Belo krajino in Ztlžemberg (15,-18. Stol,). I, II = Die Urbare für Bela krajina und Sichelberg (15.-18. Jahrhundert). L, II. Ljubljana 1991, 2 zv. 657 str. 24cm. 1000 izv. ISBN 86-7131-044-2. M oi m m en t a actis musicae Slovcniae XVUI- Jacobus Gallus: Selectiores quaedam missae. Li her L Transkribiral in revidiral Edo Skolj; [Urednik Dragotin C ve l ko. sourednik Daniio Pokom} Ljubljana 1991. 218 str. 29cm. 700 iiv, ISBN 86-7131-045-0. Monument a artis mnsicae Slovenlae XIX. Jacobus Gallus: Selectiores quaedam missac, Liber II. Transkribiral in revidiral Edo Skuij: [Urednik Dragotin C Ve t ko, souredni k Danilo Pokom]. Ljubljana 1991. 229 str, 29cm. 700 izv. ISBN 86-7131-049-3. Monument a artis nuisicae Slo ven i ae XX. Jacobus Gallus: Selectiores quaedam missae. Liber III, TGranskribira! in revidiral Edo Škulj ; [Urednik Dragotin Cvctko\. Ljubljana 1991, 135 str. 29cm, 700 izv ISBN 8607131-055-8. Monument a artis musäcae Sloveniae XXI. Jacobus Gallus: Selectiores quaedam missae. Liber IV. Transkribiral in revidiral Edo Škulj; [Urednik Dragotin Cvefko, sourednik Danilo Pttkorn}. Ljubljana 1991. 143 str. 29cm. 700 izv, ISBN 36-7131-057-4. Gallus Carniolus in evropska renesansa. Mednarodni simpozij I. Uredila Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn. Ljubljani! 1991. 167 sLr. 24 cm. 6D0 izv- ISBN 86-7131-050-7. [Cvetko, Dragotin] - [Pokorn, Danilo]: Predgovor - Vorwort. Str. 5. Bujič, Bojan: Humanist tradition, geography and t he style of late sbtteenth cenlury music = Humanistično izročilo, zemijepis in glasbeni slog poznega 16. stoletja. Str. 7-22. Flotzinger, Rudolf: Jakob Hand I Gallus und die katholische Erneuerung = Jakob Handl Gallus šn katoliška prenova. Str. 23—32. Sehnai, Jiri; Die Musik in Mahren gegen Ende des 16. Jahrhunderts und Jacobus Gallus = Glasba na Moravskem proti koncu 16, stoletja in Jacobus Gallus, Str. 33^43. Florjane, Ivan: Gallusov odnos do koralne melodike - prispevek k poznavanju moda I no- tona Ine problematike Gallusovih mote tov = Gallus" Beziehung zur Choralmelodik - Beitrag zum Verständnis der modal-tonalen Problematik der Gallus-Mütelten. Str. 45-62. Fischer, Kurt von: Die Passion-Mo teilen des .facobus Gallus und ihre Beziehungen zur Passion des Antoine de Longaval => Pasijonski mote t i Jacobusa Gallusa in njihovo razmerje do pasijona Antoinea de Longa -vala. Str. 63-69- Braun, Werner: fEcce quo m odo mori tur justus« und der ■rühren de Zug« in der Kirchenmusik = »Ecce quomodo mor i tur justus« in »ganljiva črta« v cerkveni glasbi, Str. 71-80, Škulj, Edo: Značilnosti notnega zapisa v Gallusovih m trte tih = Eigenheiten der Notenschrift in Gallus' Motetten, Str. 81-91, Razprave = Dissertationen Jiränek, Jaroslav: Die characterist ¡ sehen Renaissancezüge in der Gallus' Sammlungen »Harmoniae morales« und »Moralia = Značilne renesančne poteze v Gallusovih zbirkah »Harmoniae mora les« in »Morali»«. Str. 93-106. Kos, Koraljka: Tumačenje teksta glazbom i autonomno glazbeno u svjetov-nom opusu J. Gallusa - na primjeru skladbe »Dulccs exuviae* ■= Wortausdeutung und autonom Musikalisches im weltlichen Werk von J. Gallus - am Beispiel der Komposition »Dulces exuviae«. Str. 107-116. Cvetko, Dragotin: Sodobni poznavalci o glasbi Jakoba Gallusa = Zeitgenössische Kenner über die Musik von Jakob Gallus. Str. ! 17-125, Županovič, Lovro: Jakob Petelin (Jacobus Handl Gallus) / Julije Skjavetic (Giulto Schiavctto) - pokušaj usporeiJivanja života i stvaralaštva — Jakob Petelin (Jacobus Mandl Gallus) / Julije Skjavetic (Giulio Schia-vetto/Schiavetti) - Versuch eines Vergleichens ihres Lebens und Schaffens. Str. 127-147. Dubravovä, Jarmila: Jacobus Handl Gallus im 20. Jahrhundert = Jacobus Handl Gallus v 20. stoletju. Str. 149-155. Cavallini, Ivano: T radi z i one cul ta e inllussi villaneschi nelle Can2onette di Nicolo Toscano, maestro di capella a Capodistria (1584) = Negovanje tradicije v vplivi villanelle v kanconetah Nicoloja Toscana, maestra di capella v Kopru (1584), Str. 157-167. Arheološka topografija Slovenije XX. Irena Save J; Topografsko področje XX (Prekmurje) Topographisches Gebiet XX (Prekmurje). Ljuhljana 1991. 90 str.': iluslr. + 1 zvd. 28cm. 1000 izv, ISBN 86-7131-058-2. PUBLIKACIJE U. RAZREDA ZA FILOUOŠKE IN LITERARNE VEDE Razprave XIV. Ljubljana 1991. 303 str. 24cm, 800 izv. ISSN 0560-2920. Vsebina: Vsebina = Contents. Str. (3-4], Bernik, France: Muz i kal nos t v slovenski poeziji 19. stoletja — Musicality in I9,h Century Slovene poetry. Str. 5-21. Kos, Janko: Razvojni premiki v slovenski literarni vedi po 1945 = Development al shifts in Slovene literary science af ter 1945. Str. 23^13. i^jrej-nu, Boris: Od Prometeja h Kristusu (v slovenski poetološki misli 19. stoletja) = Vom Prometheus zu Christus (im slowenischen poetologischen Denken des 19. Jahrhunderts). Sir, 45-54. Zadravec, Franc: Slovenski generacijski romani = Slovene generation novels, Str. 55-67. Konstantinovič, Zoran: Die Postmoderne (über die Homogenisierung eines Begriffs) = Post moderna (o homogen izacij t poj maj, Str, 69-92. Giesemann, Gerhard: Dostoevski j im Umfeld des slowenischen Expressionismus = Dostojevskij v okrilju slovenskega ekspresionizma. Str. 93-106. Mahnič, Joža: Delo Franceta Koblarja pri predvojnem radiu = L'activité de Franc Koblar à la Radio de Ljubljana d'avant !a guerre. Str, 107-137. Muravec, Dušan: Schwent ner in slovenska Moderna = Schwentner and the Slovene Moderna. Str. 139-164. Kurt1!, Niko: Naše panonske »Licije« = Die Luzien im slowenischen pannoniseben Raum, Str. 165—184. teeming, Henry: Some tcxlological and lexicological aspects of Fr. Hipo-lit's version of Komensky's Orbis Sensualium Pictus = Nekateri teks t o loški in leksikološki vidiki prevoda O. Ripolita dela Komcnskega Orbis Sensual j um Pictus. Str. 185-211. Pirjcvcc, Marija: Dante - Schelling - Čop = Dante - Schelling - Čop. Str, 213-220.' Pacheiner-Kl&nder, Vlasta: Ritmična zgradba šloko (z dodatkom Julija Strajnarja) = The rhythmical strukture of stoka (with apendix bv Julij S t raj nar). Str. 221-240, S t raj nar, Julijan: Dva zvočna posnetka staroindijske pesmi v š lokah = Two recordings of a sanskrit poem in šlokas, Str. 241-244, Skulj, Jola: Vprašanje formiranja pojma modernizem kot literarno perodi-Zacijske oznake = The formation of the concept of modernism as a period term of literary history. Str, 245—260. FagancI, Jože: Besedni slog v Romualdovem Škofjeloškem pasi jonu = Der Wortstil im Romualds Passionsspiel von Škof ja Loka. Str, 261-270. Bratuž, Lojzka: Gregorčičeve prepesnitve svetopisemskih besedil = Gregorčiči poetical rendering of biblical texts. Str. 271-280. Čar, Janko: K vprašanju redigiranja Tavčarjeve kratke proze (primer Šarevčcve slive) = The question of the editing of Tavčar's short prose (the example of Šarevčeva sliva), Str. 281-294. Bénhart, Františck: Bibliografija Františka Benharta 1981-1990 (Slovenl-ca) = The bibliography of F. Benhart 1981-1990 (Slovenica). Str. 295-302. Avtorji XIV. knjige Razprav II. razreda. Str, 303. Traditiones 20. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. [Odgovorni urednik Julijan Strajnar; glavna urednica Mojca Ravnik}. Ljubljana 1991. 245 str. 24cm. 650 izv. ISSN 0352-0447 Vsebina: Vsebina. Str. [5], Kuret, Niko: Česa se letos spominjamo = War feiern wir heuer. Str. 7. Ma tiČetov, Milko; Traditiones dvajsetič = Die ■ Traditiones« zum zwanzigstenmal. Str. 8. JCu®er, Zmaga: France M aro It (1891-1951) (ob stoletnici rojstva slovenskega etnomuzikologa) = France Marolt (1891-1951) (Zum 100-jahrigen Geburtstag des slow, Ethnomusikologen), Str. 9-28, Fister, Peter; Pogledi na arhitekturo dvojezične Koroške = Views ein the Are hi teci ure of bilingual Carinthia. Sir, 29-52 4- i pri L Baš, Angelos: Soge in navade v oblačilnem videzu na Slovenskem v i7. in 18, stoletju = Bräuche und Gewohnbwiten in der Erscheinungsform der Kleidung im slowenischen Vuiksgcbiet im 17. und 18. Jahrhundert. Sir. 53-65. ~ Aiiref, Niko: Domači in tu j i delež v obrednih obhodih Slovencev = Eigener und Fremder Anteil im Umgangsbrauch mm der Slowenen. Str. 67-78. Sf.tiJOiiik, Marija: Terminološke vzporednice slovstveni folklori - The therminological \ariants of literary folklore. Str. 79—94. Smitek, Zntago: Antična tradicija o Indiji v slovenskem ljudskem izročilu = The graeco-roman t radi t ion about India in Slo vene lolklore. Str. 95-106.' Vrčon, Robert: Izrazi ljudske glasbene teorije na Slovenskem = Means ol expressions in folk musical theory in Slovenia. Str. 107-114, Gulež, Mat jelka: Vloga ljudske pesmi v romanu Jožeta Snoja Kuga v križu — The role of folk poetrv in Jože Snojs novel Fugue in the cross. Str. M 5-126. Ramovš. Mirko: Otroške igre z odvzemanjem in privzemanjem na Slovenskem = Children's erames witli p lavers being t aken awav and added. Str, 127-142. Križnar. Naško: Izhodišča vizualnih raziskav v etnologiji = The base s of Visual research in Ethnology. Str. 143-162. Zapiski = Miscellanea Jezernik, Božidar: 0 predmetu etnologije = On the subject ol ethnologv. Str. 163-169, PresI, Igor: Na poti s cesarsko-kraljevo mornarico = In viaggio con le na v i - scuola della marina austriaca ovvcro austro-ungarica. Str, 171-182. Gradivo - Matena Iia Darovcc. Jože - Milčinski, Lev — Škerbinek, Ladi: Psihiatrični zavod in njegovi pacienti med vojno (Primer »Poljanskega nasipa«) = The Psychiatric hospital in Ljubl jana du ring WW IL Str, 183-197, £i7o&3 = Disputatiö Matičetov, Milko: Zakaj ruvati Matijo Korvins iz našega ustnega izročila? (Premišljevanje ob slovaški matjaževski antologiji 1972) = Warum Mathias Corvinus aus der slowenischen mündlichen Überlieferung reissen? (Überlegungen am Rande einer slowakischen Mathias -Anthologie 1972.) Str. 199-207. Jubileja — Iubilaea Niko Kurent - petinosemdesetlctnik, Str. 209-210. [Ravnik, Mojca]: Slavko Kremcnšek - šestdeset letnik. Str. 211-214. [Kačič, Mojca]: Bibliografija Slavka Kremenška. Str. 214-220. Knjižna poročila in ocene -- De novis libris relationes et iudica. Str, 221-243. Sodelavci tega zbornika. Str. 245. PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE Razprave XXXII. [Uredil Mario Pleničar]. Ljubljana 1991. 342 sir. (vključno 31 sl„ 36 T.) 24cm. 1000 izv. ISSN 0352-5090. Vsebina; Slapnik, Raj ko: Razširjenost Zospeum a/pestre (Fr ever 1855), Z. isselianum Pollonera 1866 in Z. alpestre bulei ssp. n. (Gastropoda, Carychiidae) in njihova variabilnost v jamah KamniSko-Savinjskih Alp = Distribution of Zospcum alpestre (Freycr IS55), Z. issclianum Pullonera 1866 and Z. alpestre bolei ssp. n, (Gastropoda, Carychiidae) and their variability in the caves in Kamnik and Savinja Alps. Str. 3-73, vključno 6 si .j 3 T. Bule, Jože: S i ni pa t rič nos t taksonov Cocft/odina cosía i a (C. Pfeilfer 1828) in C, commutata (Rossmassler 1836) (Gastropoda, Clausiiiidae) in njun taksonomski položaj = Sympatry oí taxa Cochlodina cosíala (C. Pfeiffer 1828) and C. com ra u tai a (Rossmassler 1836), (Gastropoda, Clausiiiidae) and their taxonomic position. Str, 75-88, vključno 4 s)., 1 1 tab,, 8 diagramov, Accetto. Marko: Corydalido ochroleucae-Aceretun ass. nova v Sloveniji = Corydalido ochroleucae-Aceretun ass. nova in Slovenia. Str. 89-128, vljučno 2 si. + 4 tab, [28 str.J. Šercelj, Alojz - Culi berg, Metka: Palinološke in antrakotomske raziskave sedimento v iz paleolitske postaje Divje babe I = Palynological and anthracotomical investigations oí sediments from the Divje babe I palaeolithic site. Sir. 129-152, vključno 2 si,, 2 fologr., 2 tab, Bricl, Branka - Pa viti, Andrej: Pogostnost nanoplanklona v oligocenski morski glini v Sloveniji = Frequency of nannoplankton in oligocene marine cly in Slovenia. Str, 153-173, vključno 4 si., 1 tab,, 2 pril, RamOVé, Anton — Tumšck, Dragica: The lover Nori an (Latin) development with coral fauna on Razor and Planja in the Northern Julian Alps (Slovenia) = Spodnjenorijski (lac) razvoj s koralno favno na Ra zor j ti in Planji v severnih Julijskih Alpah. Str. 175-2i 3, vključno 3 si., 8 T. Tumšek, Dragica - Buser; Stanko: Norian-Rhaetian coral reef buildups in Bohinj and Rdeči rob in Southern Julian Alps (Slovenia) = Norijsko-re-tijske koralne grebenske tvorbe v Bohinju in Rdečem robu v južnih Julijskih Alpah. Str. 215-257, vključno [3] si., 7 T. Cafíau, Mauro — Pleničar, Mario: Rud is lid fauna from Tu ron inn deposits of (he locality »Archi«/MoSčenice in the surroundings of Duino (Karst of Tries!) = Rudistna fauna iz turonijskih plasti v nahajališču * Arch i«/ Moščcnicc v okuiici Devina (Tržaški kras). Str. 259-313. vključno 4 si., 16 T. Poba I', Vida: Poznowürttiska sesa IS k a fav na iz previsa Poljšiška cerkev = Late Würm mammalian fauna from the locality of Poljšiška cerkev. Str. 315-339, vključno 3 si., 2 T„ 5 lab. Vsebina. Sir. 341-342, Delia 29. Biolnški inštitut Jovana Iladžija 10, Metka Culiberg: Laie glacial vegclatiun in Slovenia = Kasnoglacialna vegetacija v Sloveniji. Ljubljana 1991. 52 str, + 6 pril. 24cm, 800 izv ISBN 86-7131-051-5. Dela 30. Paleontološki inilitut Ivana Rakovca 2. Franc Cimerman and Martin R. Langer: Mediterranean foraminifera. 1991. 118 str. + 93 tabel (plates) 24cm. 1100 izv. ISBN 86-7131-053-1. Dela 31. Biološki inštitut Jovana Hadžija II. Narcis MrAic: Monograph on earthworms (Lumbricsdae) of the Balkans 1, 11 = Monografija o deževnikih (Lumbricidae) Balkana i, 11. Ljubljana 1991. 757 str. (vključno 163 si., 80 tab.) 24cm. 800 izv. tSBN S6-7131-054-X. Acta carsologica XIX. 1990, [Urednik Peter Hsbič; tuje povzetke v slovenščino in slovenske v angleščino prevedli Maja Kranjc in Metka Petrič.] Ljubljana 1990. 214 str., (vključno S3 sL, 28 tab.) + 5 priL 24cm. 1200 izv. ISSN 0583-6050, Vsebina: Vsebina = Contents. Str. 3. H h bič. Peter - Kogovšck, Janja - Briceij, Mihael ~ Zupan. Martina: Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje = Dobličica springs and their wider karst background. Str, 5-100, vključno 42 si., 12 tab. + 5 april. Jože - Čar, Jože: Kraški izvir Kajža in njegovo zaledje = Karst spring Kajža and its hydrologie&l background. Str. 101-138, vključno 15 si. (ena kot priloga), 4 tab, Kogovšck, Janja: Značilnosti pretakanja padavin skozi strop Taborske jame = The properties of the precipitations seeping through the Taborska jama roof. Str. 139-156, vključno 4 si., 6 tab. Urbane, Janko - Kogovšck, Janja - Pezdič, Jože: Izotop ska sestava kisika in ogljika v vodi iz Taborske jame = Isotopic composition of oxygen and carbon in waters Trom Taborska jama. Str. 157—163, vključno 2 si., 2 tab. Slabe, Tadej: Skalne oblike v ti veh poligenetskih jamah visokega krasa = Rocky features in two polygenetic caves of High Karst, Str. 165-196, vključno 20 si,, 2 tab, Bini, Alfredo — Menegbel, Mirco — Qumif, Yves — Saury, Ugo — Siurpaes Chi ara: Discovery of quartz pebbles on summit surfaces in the Altipiani Ampezzani (Dolomites, NE Italy) = Odkritje krememivih prodnikov na ovršjti Ampezzanskih visokih planot (Dolomiti, SV Italija). Str. 197-206, vključno 2 sl.r 2 tab. Meneghel, Mirco - Satiro, Ugo: Reflection about high mountain karst environments and their fragility in the Dolomites = Razmišljanje o visokogorskem krasu Dolomitov in njegovi ranljivosti. Str. 207—214. vključno 3 si. ACTA carsologica XX. 1991. Zbornik slo vensko-francoske okrogle mize o gorskem mediteranskem krasu, [Urednik Peter Habič; tuje povzetke v slovenščino in slovenske v angleščino prevedla Maja Kranjc.] Ljubljana 1991. 222 str., (vključno 55 sl„ 12 tab.) 24cm. 1200 izv. ISSN 0583-6050. Vsebina Sommaire = Vsebina. Str. 5—6. Kranjc. Andrej; Lc programme ct ic cours de la manifestation = Program in potek prireditve. Str. 7-10. Kranjc, Andrej: Discours d'ouverture = Pozdravni govor. Str, II—J3. Nicod, Jean: Regards sur les tables rondes organisées entre les karstologues français et leur partenaires = Pregled okroglih miz francoskih kraso-slovccv s partnerji. Sir. 15-16. Kranjc, Andrej: La coopération franco-slovène en karstologie, l'accent sur le programme de ZAMTES et C.N.R.S - Francosko slovensko sodelovanje v krasoslovju s poudarkom na programih ZAMTES in C.N.R.S, Str! 17-23. Amber t, Martine: Datation isolopiques du périglaciaire de l'Adriatique yougoslave = lzotopska datacija periglaciala z jugoslovanskega Jadrana = Izotopic datations of Periglaciaí from the Yugoslav Adriatic. Str, 25—34, vključno 5 si. Au d ra, Philippe: La grotte Va Hier (Ver cors, Isère). Premiers résultats strat¡graphiques = Jama Vallier (Vercors, Isère). Prvi stratigrafski rezultati. Sir. 35-50, vključno 6 si. Del ¡annoy, Jean-Jacques: Contribution des grands réseaux soti terrains à la compréhension karst ogéniques = Prispevek velikih kraških sistemov k razumevanju razvoja krasa v Serranía de Grazalema (Andaluzija, Španija). Str. 51-75, vključno 10 s!, Gachelin-Ribault, Christiane: L'utilisation de l'image satellite SPOT pour l'étude du karst Monténégrin = Uporaba satelitskih posnetkov SPOT pri študiju črnogorskega krasa. Str. 77-86, vključno 2 si. Martin, Philippe: Quantification et modélisation du fonctionnement hydrologiques du karst de la Sainte Baume (B. du Rh. — Var; France) = Kvantifikacija in modelizaeíja delovanja poglavitnih karbonatnih vodonosnikov v krasu Sainte Baume (B. du Rh, - Var; Francija) = Mesurement and modelling of hydrotogical behaviour of main carbonated aquifers of Sainte Baume karst (B. du Rh, - Var; France), Str 37-106, vključno 2 si., 2 tab. Nicod, Jean: Impacts des déboisement et défrichements recents sur Ies plateaux et moyennes montagnes calcaires du domaine méditerranéen = Recent ri vpliv deforestacije in sečnje gozdov na apneniških planotah in sredogorju Med i terana = Impacts of recent deforestation and clearing in the plateaus and middle mountains of the Mediterranean area. Sir. 107-119, vključno 4 si. Vaudour, Jean: Les sols des terrasses de culture en Basse Provence calcaire et leur évolution après abandon = Prsti na kulturnih terasah spodnje apneniske Provanse in njihov razvoj po opustitvi teras = The soils of cultivation terraces in the lower calcareous Provence and their evolution after being abandoned. Str. 121-132, vključno 2 si, Habič, Peter: Geo morphological classification of NW Dinaric karst = Geomorfoloàka členitev NW Dinarskega krasa. Str. 133—164, vključno 10 si., 2 lah. Kogovšek, Janja: La qualité de la rivière à perte Pivka dans les années de " 1984 jusqu'au 1990 = Kvaliteta ponikalnice Pivke v letih 1934 do 1990 = The quality of sinking river Pivka in Lhe years 1984 to J990. Str. i65-186, vključno 3 si., 6 tab. Zupan, Nadja: Flowslone datations in Slovenia — Datacije sig v Sloveniji. Str. 187-204, vključno 3 sL, 2 tab. Šebela, Stanka - Čar, Jože: Geološke razmere v podom ih dvoranah vzhodnega rova Predjame = Geolugical setting ofcollapsed Chambers in Vzhodni rov in Pred jama Ca ve. Str. 205—222, vključno 8 si. KO 1'ROD L1 KCIJ S K E PUBLIKACIJE Flego, Stanko - Zupančič, Matej: Arheološka topografija občine Dolina (Tržaška pokrajina, Italija). Ljubljana (Trst) 1991. 82 str.: ilustr 28 cm. 1000 izv. ISBN 86-7131-059-0, Literarni leksikon. Študije 36, ZRC SAZU — Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Miran Hladn¡k: Povest, [Glavni urednik Janko Kos.] Ljubljana (DZS) 1991. 95 str. 20em. ISBN 86-341-0619-5. Literarni leksikon, študije 37. ZRC SAZU - Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Darku Dolinar: Hermenevtika in literarna veda. fGlavni urednik Janko Kos.l Ljubljana (DZS) 1991. 206 str. 20 cm. ISBN 86-341-0656~X. Literarni leksikon. Študije 38. ZRC SAZU - Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Katarina Bogatej-Gradišnik; Grozljivi roman. [Glavni urednik Janko Kav.] Ljubljana (DZS) 1991. 189 str. 20cm, ISBN 86-341-0656-X. Slovar slovenskega knjižnega jezika, peta knjiga T-Ž in Dodatki A-Š. [Glavni uredniški odbor: Ivanka Černelič, Milena HajnSek-Holz, Marjeta Humar, Franc Jakopin, Zvonka Ledtit-Mancini, Jakob Müller, Ivanka Sircclj-Žnidaršič,] Ljubljana (DZS) 1991. 1051 str. 25 cm. 18000 izv. ISBN 86-341-0653-5, Jezikoslovni zapiski 1 (1991), Zbornik inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Akademiku dr. Francu Jakopinu ob sedemdesetletnici. [L're-dil Jakob Müller s sodelovanjem Petra VVeissa.] Ljubljana 1991. 199 str. 24cm. ISSN 0354-0448. Vsebina: Za začetek. [Str. 5] Vsebina. [Str. 7], Jakupin, Franc: Iz spominov na Rajka Nahtigala in Frana Ramovša. Str. 9-18. Jakopin, Franc: Delo Frana Ramovša za Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (Referat na slavnostni skupščini SAZU ob stoletnici rojstva 14. septembra 1990). Str. 19-24. Furlan, Metka: Slovensko sli m a faliua, plouagne' (A lasi a) in srbohrvaško slim (Žumberek - novo gradivo za slovansko-germansko i zog] oso *slimh : *si/ma» = Slovenisch s Uma Taliua, plouagne (Alasia) und kroatisch sli m (Ž um bera k) - das neue Material zur slawisch-germanischen Isoglose "slfnrb : *sllma-. Str, 25-30, Sno/, Marko: Nekaj pripomb k izvoru slovanskih glagolov skočiti, skakati in kačiti - Einige Bemerkungen zum Ursprung der slawischen Verben skočiti, skakati in kačiti. Str. 31—40, Nartnîk, Vlado: Da La tri imena edini Bog = Dass diese drei Namen - ein Gott. Str. 41-45. Premk, Francka: Sloveno-hebraica: eksotična poimenovanja dišav in dragocen i h oblačil v najstarejših slovenskih psalmskih prevodih {Ps 45) = Sloveno-hebraica: exotische Bezeichungen der Wohlgeruche und wertvollen Bekleidungen in den ältesten slowenischen Psalmenübersetzungen (Ps 45). Str. 47-62. Narat-Šrekl, Jožica: S a mosta bliske besed n oz vezne sopomenke v Dalmatinovi Bibliji = Die substantivischen Wort verbindenden Synonyme in Dal matins Bibel. Str. 63-72. Černelič, Ivana: Členek kot besedna vrsta v slovenskem knjižnem jeziku = Die Partikeln als Wortart in der slowenischen Schriftsprache. Str 73-85. Gložančev, Alenka: Enobescdna imena zasebnih podjetij v naselju Nove Fužine v Ljubljani = Onc-word names of private entreprises in the suburb of Ljubljana, Nove Fužine Str. 87-98. Keher, Janez: (O)pehariti, '(o)g(jljui'ati, (pre)varati (s pomočjo peharja)' in sinonimi — Slowenish (o)pehariti, betrügen, täuschen (mit dem Korb)' und synonyme. Str. 99-111. Bokal, Ljudmila: Starinske besede v slovarju slovenskega knjižnega jezika = Veraltete Worter im Wörterbuch der slowenischen Schriftsprache. Str. 113-120. Weiss, Peter: Zasnova novega odzad njega slovarja slovenskega jezika = Die Konzeption des neuen rückläufigen Wörterbuchs der slowenischen Sprache. Str. 121-139. Benedik, Francka: Redukcija v škofjeloškem narečju = Die Reduktion im Dialekt von Skofja Loka. Str. 141-146. Horvat, Sonja: Mikrotoponimi na vrheh in v dolini Raše. Str. 147-154. Leder, Zvonka: Terminološka prizadevanja na Slovenskem = Les recherches terminologiques en Slovénie. Str. 155-171. Tur kar, Silvo: Nekaj opazk k osvetlitvi cerkljansko-tolminskega besedišča v SSKJ = Neskoijko za me tok k osveščeni ju s lov are m slovenskogo literaturnogo jazika (SSLJAj cerkljansko- toi m i nskoj Ieksiki [cir. ]. Str. Î73-179. Kalin, Marjeta: Terminološki priročnik (Helmut Felber, Terminology manual, Pariz 1984). Str. 181-190. Müller, Jakob: Novo slovensko pravopisje (Slovenski pravopis; I. Pravila 1990). Str. 191-199. IZBOR PUBLIKACIJ ZRC SAZU Cevc, Tone - Primožič, Ignac: Kmečke hiše v Karavankah, Stavbna dediščina hribovskih kmetij pod Kepo, Stolom, Košuto, Obirjem, Pristovškim Storžiiem in Peco, Ljubljana 1991 (2. izdaja). 252 str,: ilustr. 24cm. ISBN 3-35435-140-2- Na tek, Karel Per ko. Drago - Za lik Huzjan, Milojka: Države sveta. Ljubljana 1991. 345 str. 20cm. 3000 izv. Gložančev, Alenka: Enobesedna itnena slovenskih podjetij, Ljubljana 1991. 112 str. 21 cm. ISBN 86-7131-056-6. SUMMARY T1 iE PRESIDENCY President: Janez M i lC in ski Vice-President: Robert BI me Vice-President: Bratko Kreft Secretory-General: Janez Bat i s The members of the Presidency are also the Secretaries of the Sections SECTION ONE Historical and Social Sciences Secretary: Aleksander Bajt SECTION TWO Philological and Literary Sciences Secretary: France Bernik SECTION THREE Mathematical, Physical and Technical Sciences Secretary; Dušan Kadi i SECTION FOUR Nutnra) Sciences Secretary: Ernest Mayer SECTION FIVE Arts Secretary: Janez Menart SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Franc Novak MEMBERS OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (On 31 December, 1991) HONORARY MEMBER Vldmar, Jusip SECTION ONE Historical and Social Sciences Regular Members Sajt, Aleksander, D. EcOn., born in 1921, Professor of Economics, Law School, University of Ljubljana; Director, Economics Institute of the Law School, Ljubljana. Cevc, Emilijan, Ph. D,, bom in 1920, Scientific Adviser and Head of the Franc Stele Institute oi Art History, SASA Research Centre, Ljubljana. Cvetko, Dragotin, Ph. D., born in 1911, Professor of History of Slavonic and Modern World Music, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Finigar, AI oj v., LL. D., born in 1902, Professor of Law, Faculty of Law, University ol Ljubljana, retired, Ljubljana. Gabrovec, Stane, D, Archaeol, Sc., born in 1920, Head ol the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired, Ljubljana. Gestrin, Ferdo, Ph, D., born in 1916, Professor of Mediaeval History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Grafenauer, Bogo, Ph. D., born in 1916, Professor of Slovene History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Kyovsky, Rudi, LL, D., born in 1906, Professor, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Majer, Boris, Ph. D,p horn in 1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts and Sciences, Univensity of Ljubljana, retired. Ljubljana Mlinar, Zdravko, Ph D,, born in 1933, Professor of Sociology of Local Communities. Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, Ljubljana, Prewar, Stojan, LL. D., born in 1909. Professor of Law. Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Trstenjak, Anton, Ph. D,, born in 1906, Professor of Psychology, Theological Faculty, retired, Ljubljana. Vilfan, Sergij, LL. D,, born in 1919, Professor of Legal Histoiy, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. VratuSa. Anion, Ph. D born in 1915, Professor, Faculty of Political Sciences in Belgrade and Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, retired, Ljubl jana. Corresponding Members Lavrai, Ivan, D. Econ,, born in 1916, Professor of Political Economics and History of the Political Economies, Faculty of Economies, University of Ljubljana, retired. Ljubljana. Pleterski, Junto, D. Sc.. bom in 1923. Historian. Professor, Faculty of Arts and Sciences, retired, Ljubljana, Rus, Veljko, D, Sc., bom in 1929, Professor. Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Beier, Friedrich-Karl, LL. D,, born in 1926, Professor, Faculty of Law in Munich and Director of the Max Planck-Institute for Industrial Ownership and Copyright Law, Munich, Germany. Benac, Alojz. D. Arhcaeol. Sc., born in 1914, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, Sarajevo. Bujas, Zoran, Ph. D,, born in 1910, Professor of Psychology, University of Zagreb, retired, Zagreb. Djurdjev, Branialav, Ph. D., born in 1908, Professor of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired, Sarajevo. Feil, Arnold, born in 1925, Professor of Musicology, University of Tübingen, Tübingen, Germany. von Fiseher, Kurt, Ph. D., born in 1913, Professor o! Musicology, University ol Zürich, Zürich, Switzerland. Flotzinger, Rudolf. Pii. D,, born in 1939, Professor of Musicology, University of Graz, Austria, FuCic, Branko, D, Sc., bom in 1920, Art Historian, Senior Science Associate at the Division for Architecture and Town Planning of CAS A (Croatian Academy of Sciences and Arts), Rijeka. GerSkovit, Leon. LL, D., born in 1910, Professor of Political Sciences, Belgrade. Kossatk, Georg, D. Sc.. born in 1923. Professor of Prehistoric Archaeology, University of Munich, Munich, Germany. Lukif, Radcmtr, LL. D., born in 1914. Professor of Stale and Legal Theory, Political Sciences and Sociology, University of Belgrade, retired, Belgrade. Pavitevic, Branko, LL. D., born in 1922, Professor of History, University ol Titograd, Titograd. Perovii, Slobodan, LL. D., born in 1930, Prufessor of Obligational Law, Faculty of Lau, University of Belgrade, Belgrade. Sirotkovic, Jakov, Ph, D„ bom in 1922, Professor of Economies, University of Zagreb, Zagreb. Stefanovit, Dimitnje, Ph. L>., bom in 1929, Head of the Institute of Musicology. Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, Supitii, Ivo, Ph. D,, born in 1928, Professor of Musical History and Sociology, Music Academy of Zagreb, Head of the Institute of Musicological Research at the Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb. SECTION TWO Philological and Literary Sciences Regular Members Bernik, France, Ph. D., horn in 1927, Scientific Advisor at the Istitute for Slavic Literatures and Literary Sciences, SASA Research Centre, Ljubljana. Bi:/tuj, France, Ph D,, born in ¡910. Professor of Comparative Slavic Philology, Faculty of Arts and Sciences. University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Cop, Bojan, Ph. I)., bom in 1923, Professor of Indo-European Comparative Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Jakopin, Frane, Ph. D., born in 1921, Professor of Slovene Language, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Kos, Janko, Ph D., bom in 193), Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana. Kuret, Niko, D. Sc.. Ethnographer, bom in 1906, Scientific Consultant at the institute for Slovene Ethnography, S ASA Research Centre, retired. Ljubljana. I.ogar, Valentin, Ph, P-, born in 1916, Professor of History and Dialectology of the Slovene Language, retired, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. retired. Ljubljana, Moravec, Dušan, born in 1920, Director of Theatre Museum, Ljubljana, retired, Ljubljana. Paternu, Boris, Ph. D., born in 1926, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana. S ta 11 oni k, Janez, Ph D., born in 192 J, Professor of Germanic Languages and Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana. Vidmar, Josip, D. h. c , born in 1895, Literary Critic, Essayist, retired, Ljubljana. Zadravcc, Franc, Ph. D.r born in 1925, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana, Corresponding Members Kermauner. Taras, Ph, D,, Philosopher and Free-lance Writer, born in 1930. Ljubljana. Krašovec, Jože, D. Sc., born in 1944, Theologian and Associate Professor of Exegesis of the Old Testament. Faculty of Theology, Ljubljana, Grešnik. Janez, Ph. D., bom in 1935, Professor of Comparative German Philology, Faculty of Arts and Sciences. University of Ljubljana. Ljubljana. Toporišič, Jože, D, Sc., born in 1929. Professor of the Slovene Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Ljubljana Nonresident Corresponding Members Flaker. Aleksandar, Ph. U.r born in 1924, Professor of Russian Literature, Faculty of Arts. University of Zagreb, Zagreb- FrangeJ. Ivo, Ph D-, born in 1920, Professor oí Literary Sciences, Faculty of Arts, Zagreb. Uavazzi, Milovan, Ph, n,r born in 1895, Professor of Ethnology, University of Zagreb, retired, Zagreb. (Jiesemann, Gerhard. D. Sc,p Scholar of Slovene Studies, bom in 1937. Professor of Slavic Studies. University of Giessen. Germany. Grickat-Radulovlč, Irena, Ph, P., born in 1922, Scientific Advisor of Philology, Institute for Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, Ivič. Milka, Ph, D.. born in 1923, Professor of Serbian and Croatian Languages. Faculty of Arts, Novi Sad. Ivič. Pavle, Ph. D., born m 1924, Professor of Slavic Languages, University of Novi Sad, retired, Novi Sad, Koneski, Blaže, bora in 1921, Professor of Macedonian Language. Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje. Konstantinovič, Zoran. D, Sc., born in 1920, Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck. Austria. Kravar. Miroslav, Ph. D., born in 1914. Professor of Latin, Faculty of Arts, Zadar. University of Zagreb. Learning, Henry, bom in 1920, Senior lecturer ol" Comparative Slavic Philology, University of London, G B, Leniek, Rado, D. Sc., born in 1921, Ethnographer, Linguist, Coordinator of the Program of Slavonic Studies. Department of Slavonic Studies, University of Columbia, USA. Marlinovii, Juraj. Ph. D,. bom in 1936, Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo, Sarajevo. PogaCnik, Joie, D. Sc., bom in 1933, Professor of Slovene Literature and Comparative Yugoslav Studies. Faculty of Education, Osijek. Rammelmayer, Alfred, Ph. D., born in 1909, Professor of Slavic Philology, University of Frankfurt, retired, Frankfurt, Germany. Svane, Gunnar Olaf, D, Sc., born in 1927, Scholar of Slavic Studies, Professor at the University of Arhus. Denmark. Tolstoj, Nikitn lljii, Ph. D.. born in 1923, Professor of Old Ecclesiastical Slavic Languages and Slavic Philology, Moscow State University, Moscow, U.S.S.R. SECTION' THREE Matematicitl, Physical and Technical Sciences Regular Members Blinc, Robert, D. Phys. Sc., born in 1933, professor of Electromagnetic Field and Optics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. Dolar, Davorin, D. Chem, Sc., born in 1921, Prolessor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University ol Ljubljana, Ljubljana. Globevnik, Jusip, D. Math. Sc., bom in 194S, Professor ol Mathematics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubjana, Ljubljana. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born in 1923, Professor of the Physics of Solids, Faculty ol Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Gyergyek, Ludvik, D, Teehn, Sc., D. h. c., born in 1922. Professor of Network Systems, Information Theory and Statistic Methods at the Eleclroteehnics Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana Uadii, Duitan, D Chem. Sc.. born in 1921, Professor of the Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Peklenik, Janez, D Eng., born in 1926, Professor ol Teehnieei Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubjana, Ljubljana. Peterlin, Anton, D Phys. 5c,. D, h. c., bom in 1903. Ass, Chief, Polymer Science and Standards Div„ National Bureau of Standards, Washington, D. C„ retired, U.S.A. Suklje, Lujo, D. Eng., born in 1910, Professor of Soil Mechanics and Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture. Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, TiSler, Mi ha, D Chem. Sc.. born in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Vidav, Ivan, Ph, D„ born in 1913, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Vodovnik, Lojze, D. Phys. Sc., bom in 1933, Professor ol Biocybernetics, University of Ljubljana, Ljubljana. 2ekS, BoStjan, D. Phys. Sc.. born in 1940, Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana. Corresponding Members Fajfur, Peter, D. Sc., born in 1943, professor of S La lies. Faculty of Architecture, Construction and Geodesy, University of Ljubijana, Ljubljana. Goli£, Ljubo, D, Sc., born in 1932, Professor of Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Stanovnik, Branko, D. Sc., bom in 1939, Professor of Organic Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: Balenovic, KreSimir, D, Chem. Sc., born in 1914, Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, Institute of Chemistry, University of Zagreb, Zagreb. Barton, Sir Derek Harold, D. Sc., born in 1918, Director of the Institute of the Chemistry of Natural Compounds at CNRS, Paris, France. Borisevifi, Nikolaj Aleksandroviö, D, Sc., born in 1923, Professor at the Lenin University of Minsk, Minsk, U.S.S.R, Bratus, Savo, D, Phys, Sc., born in 1926, French State Doctor's Degree, Professor, Director of the Laboratory for Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre et Marie Currie, Paris, France. Despii, Aleksandar, D. Phys, Chem. Sc., born in 1927. Pro lessor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade. Belgrade, Grdenic, Drago, D, Chem. Sc., born in 1919, Director, Institute of Anorganic and Analytical Chemistry, University of Zagreb, Zagreb. Hahn, Erwin, L. D. Sc., born in 1921, Professor ol Physics, University of California, Berkeley. U S A, Hajdin, Nikola, D. Eng., bom in 1923, Professor of Statics, Faculty of Architecture, University of Belgrade, Belgrade. Merchant. Eugene Mylon, D Eng., born in 1913, Professor of Engineering, University of Cincinnati, Guest-Professor at the University of Sall'ord, England, Cincinnati, U.S.A. Mihailovii, Mihailu, D, Chem Sc., bom in 1924, Professor, Fatuity of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, Belgrade Müller, K.arl-Alexander, D-. Phys. Sc.. born in 1927, Professor, University of Zürich, Zurich, Switzerland, Povh, Bogdan, P. Phys, Sc., born in 1932, Professor of Physics. University of Heidelberg, Director of the Max Planck-Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, Germany. Prelog, Vladimir. D, Chem, 5c„ born in 1906, Head of the Laboratory for Organic Chemistry ETH, retired, Zurich, Switzerland, Rao. Chintamnni, Nagesa, Ramachandra, D. Sc., born in 1934, Professor at the Indian Institute of Technology, Kanpur, India. Savii, Pavle, D. h. c., bom in 1909, Professor of Physical Chemistry, Faculty of N at ura I Scie nces and Mathematics, University of Belgrade, retired, Bel gra de, Tomovid, Rajko, D. Sc., born in 1919, Professor, Faculty of Electrical Engineering, Univei'sitv of Belgrade. Belgrade. Waugh, John, D. Sc., Physicist, born in 1929. Professor at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge, Mass., U.S.A. SECTION FOUR Natural Sciences Regular Members Bole, Joie, D. Biol. Sc., born in 1929, Scientific Adviser at theJovan Hadii Institute of Biulogy, SASA Research Centre, Ljubljana, Drovenik, Mattja, D. Tech. Sc., born in 1927, Professor of On- Deposits and Ore and Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Gams, Ivan, D. Geug, Sc., born in 1923, Professor of Geography, Faculty of Arts arid Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Grafenauer, Stanko, D, Geol, Sc., born in 1922, Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. MatjaSiC, Janez, D. Biol. Sc., born in 1921, Scientific Adviser of Jovan Hadit institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired, Kamnik. Mayer, Ernest, D. Biol, Sc., born in 1920, Scientific Adviser, Jovan Hadii Institute of Biology, SASA Reserach Centre, Ljubljana. Plenicar, Mario, D. Geol. Sc., bom in 1921, Professor of Geology, Biostratigraphy and Geological Map-Making, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members Gogala, Matija, D. Sc., born in 1937, Professor of Animal Physiology; Biotechnieal Faculty, University of Ljubljana, Councillor, Museum of Natural Sciences, Ljubljana. Maiek, Joie, D, Sc., born in 1929, Professor of Phytopathology, Biotechnieal Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Sercelj, Akjz. D. Sc., Biologist, Penologist, born in 1921, Scientific Adviser at the Biological Institute Jovan Hadi.i, SASA Research Centre, retired, Ljubljana, Turniek, Dragiea, D. Geol. Sc., born in 3 932, Head of the Institute of Paleontology, SASA Research Centre, Ljubljana. Vriier, Igor, D Geog. Sc.. bom in 1930, Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Herak, Milan, D. Sc., born in 1917. Professor of Paleontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired, Zagreb, Karamata, Stevan, D. Sc., born in 1926, Professor of Petrogenesis, Faculty of Mining and Geology, Belgrade. Kratochvil, Josef, IJ. Nat. Sc., born in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture in Brno, Brno, Czechoslovakia., Lorkovi*;, Zdravko, D. Sc., born in 1900, Professor of Biology, Faculty of Medicine, Zagreb. Pecsi, Morton, D. Sc., Geographer, bom in 1923, Regular Member of the Hungarian Academy of Sciences, Budapest, Hungary. Rechinger, Karl Heinz, D. Sc., bom in 1906, Court Councillor, Director of Natural Sciences Museum, retired, Vienna, Austria. Slevanovic, Petal", D, Nat., Sc., born in 1914, Professor, Regular Member of the Serbian Academy of Sciences and Arts, Faculty ol Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade, SECTION FIVE Am Regular Members Ingolič, Anton, Writer, born in 1907, retired, Ljubljana. Kreft, Brat ko, Ph. D., born in 1905, Professor of Modem Russian Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Krek, UroS, Composer, born in 1922, Professor ol Composition and Theory, Academy of Music, retired, Ljubljana, Menart, lanez, Writer, born in 1929, retired, Ljubljana. Mihelič, France, Painter, born in 1907, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Mihelič, Milan, Architect, bum in 1925, AB Bureau of Architecture, Ljubljana. Minatti, Ivan, Poet and Translator, born in 1924, retired, Ljubljana, Pavšič, Vladi mil" (Matej Bor), Poet and Writer, born in 1913, retired, Radovljica, Polrč, Ivan, Writer, bom in 1913, retired, Ljubljana. Ramovš, Primož, Composer, born in 1921, retired, Ljubljana. Ravnikar, Edvard, Architect, bom in 1907, Professor of Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architect ure. Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Zlobec, Ciril, Poet and Translator, born in 1925, Ljubljana. Corresponding Members Bernik, Janez, Painter, Craphic Artist, born in 1933, Professor, Academy of Fine Arts. Ljubljana, Kovič, Kajetan, Poet and Translator, born in 1931, Editor-in-chief and Assistant Director of the Publishing Division of Državna založba Slovenije, Ljubljana. Leb iti, Lojze, Composer, born in 1934, Professor of Music Theory, Department of Musicology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Tršar, Drago, Sculptor, born in 1927, Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Monresident Corresponding Members Ben hart, Franti&ek, Slavist, Critic and Translator, bom in 1924. Prague, Czechoslovakia. Brajdic, Ivan, Writer and Translator, bom in 1924, Zagreb. Cilenšek, Johann, Composer, bora in 1913, Professor. Fran?. Liszt Hochschule für Musik, Weimar, Germany, Grimič, Vil, Writer and Translator, born in 1925, Kiev, Ukraine. Handke, Peter, Writer, Playwright and Translator, bom in 1942, Salzburg, Austria. Lipui, Florjan, Writer, born in 1937, Carinthia, Austria. Maks i movie, Desanka. Poetess, bom in 1898, Belgrade. Matičič, Janez, Composer, born in 1926, France. Merku, Pavle, Slavist, Composer and Violinist, born i o 1927, Editor of the Trieste Radio Programme, Trieste, lLaly. Mohoruvičič, Andre, D. Archit. Eng., born in 1913, Professor of Architecture. University of Zagreb, Zagreb. MuSič, Zoran, Academic Painter, born in 1909, Paris, France. Panteleev, Dim i tar. Writer, born in 1901, Sofia, Bulgaria. Podretca, Boris, Architect, born in 1940, Independent Architect, Vienna, Austria. Rafičit, Stanojlo, born in 1910, Professor, Academy of Music, Belgrade. Saeverud, Harald, Composer, born in 1897, Norway. Spaeal, Lojze, Painter and Graphic Artist, born in 1907, Trieste, Italy, SECTION SIX Medical Sciences Regular Members Batis, Janez, D. V, M.. born in 1919, Professor, Veterinary Faculty, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Brzin, Miroslav, D. Biochem, Sc., bom in 1923, Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine, Scientific Adviser at the Institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana, Ljubljana. Fetlieh, Janez, M, D., born in 1921, Professor of Dermatovenerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana. Kambifi, Vinko, M. D., bom in 1920, Professor of Otolaryngology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Mikinski, Janez, M. D., LL. D., boril in 19J3, Professor of Forensic Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Mikinski, Lev, M. D., born in 1916. Psychiairist, Professor, Faculty of Mcdicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Novak, Franc. M. D., born in 1908. Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Župančič, Andrej 0,, M, D., born in 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members Andolšek-Jeras, Lidija, M, D., bom in 1929, Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Ljubljana, Dolenc, Vinko. M. D,, born in 1940, Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicine, Head of the Clink for Neurosurgery, Ljubljana. Trontelj, Jože. D. Sc.. born in 1939, Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Čamo, Edhem, D. V. M., born in 1909, Professor of Zoohygiene, Veterinary Faculty, University ol Sarajevo, Sarajevo. Ilimitrijevk, Milan, M. D,, born in 1931, Neuropsychiatrist, Professor of Neurophysiology at the Baylor College of Medicine, Houston, Texas, Head of the Department of Clinical Neurophysiology at the Texas Institute for Rehabilitation and Research, Houston, U.S.A. Lajtba, Abel. D. Sc., bom in 1922 in Budapest, Professor of Psiehiatry and Director of the Center of Ncurucbemistrv, New York Universitv School of Medicine, U.S.A. Mekuli, fisad, D.V.M., bom in 1916, Poet and Writer, Professor of Veterinary Sciences, Priština Milič-Emili, Joseph, M. D , bom in 1931, Professor of Physiology, McGiil University, Montreal, Canada. Negovski. Vladimir Aleksandrovih, M, D,, born in 1909. Professor of Reanimatology, Academy of Sciences, Moscow, U.S.S.R, Prokop. Otto, M.D., born in 1921, Professor of Forensic Medicine, Humbald's University of Berlin, Head of the Laboratory for Hematoserology at the Institute of Forensic Medicine. Berlin, Germany, Safar, Peter, M. D., born in 1924, Professor of Reanimatology, University Medical Centre of Reanimation, Pittsburgh, U.S.A. Szent&gothaJ, J a nos, M. D., born in 1912, Anatomist, Budapest. Hungary. Volkov. Ms ti s lav Vasiljevič, M. D., born in 1923, Orthopedist, Director, Central Institute cif Traumatology and Orthopedics. Moscow, U.S.S.R, REPORTS ON THE ACTIVITIES OF THE SLOVENIAN! AC A DKM Y OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 1991 GENERAL At the end of December, 1991, the Slovenian Academy of Scienccs and Arts had one honorary member, 66 regular, 22 corresponding and 82 nonresident corresponding members, in total 156 members. In the year 1991 the Slovenian Academy of Sciences and Arts lost its regular member Stane KraSovec and its nonresident corresponding members Emmanuel Laroche, Rudoif Trofenik, Boris Drujau amd Alan J.P, Taylor, UNITS CABINET OF JOSIP VIDMAR Head: Josip Vidmar SASA COUNCIL POR THE RESEARCH AND PROTECTION OF ENVIRONMENT Head- Avguštin Lab COMMITTEE FOR ENERGETICS Head: Janez Peki en i k DEPARTMENT FOR PLANNING AND COORDINATING RESEARCH PROJECTS Pireetor: Miroslav Bit in LIBRARY Diret'tor: Marija Fabjanfilč DEPARTMENT FOR SPECIALIZED. ADMINISTRATIVE. TECHNICAL AND ANCILLARY AFFAIRS Community Manager: Bojan Piavc INTER-ACADEMY COMMITTEES Inter-Academy Committee for the Fiora and Fauna of Yugoslavia Inter Academy Committee for Traumatology in Emergency Circumstances Inter-Academy Committee for Molecular Sciences I liter-Academy Committe for Ethnic Minorities Inter-Academy Committee for Coordinating Scientific and Research Activities of the Classes and Departments for Mathematical, Natural and Technical Scienccs Inter-Academy Committee for the Study of Zoonoses INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR ETHNIC MINORITIES In 1991 the Committee was active in several fields. Owing to the exceptional situation in the country, [he war in Croatia and Slovenia, as well as lack to funds, the Committee was unable to carry out all the tasks set out in the 1991 Program of Activities. The most important achievement was the completion of preparations For the publication of the Proceedings »Natma! minorities 2«. The publication is a compilation of results of a field trip made by a group of Yugoslav academicians to Hungary in May 1939, where they examined the problems of Croatian, Slovenian and Serbian national minorities in that country. Progress has also been made in the preparation oi the Proceedings on Burgenland Croations in Austria, as well as in the preparation of a Study trip to Rumania in cooperation with the Rumanian Academy of Sciences. The planned professional meetings on Albanians in Yugoslavia and the Macedonian minority in the neighbouring countries had to be postponed to a more appropriate date. The Committee is quite aware of the significance of the issue of national minorities and will continue to look for appropriate forms and methods of work in the newly created conditions, INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR TIIE FLORA AND FAUNA OF YUGOSLAVIA The activities of the Inter-Academy Committee for the Flora and Fauna of Yugoslavia have been from the very beginning directed towards the compilation of catalogues of the flora and fauna on the entire Yugoslav territory and publication of relevant monographs on the individual groups of plants and animals. In recent years, the Committee has invited several home and foreign experts to participate, The Completely new situation in 1991 brought the activity of the Committee to a halt. INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR TRAUMATOLOGY IN EMERGENCY CIRCUMSTANCES Following the aggression or the Yugoslav Army in 1991 the Inter-Academy Committee tor Traumatology in Emergency Circumstances has not had any contact with its members from the other republics of former Yugoslavia. The members oi our Academy continued their work. Thus, one member attended the VII, World Congress on Medicine in Emergency and Catastrophe Circumstances held in Montreal in 1991 and the first Congress of Traffic Medicine in Zagreb under the atispices of the Alpe-Adria Association. The Slovene members of the In 1er-Academy Committee drafted proposals for improve nient «I the organisation of emergency medical service in Slovenia. Continued existence of the Inter-Academy Committee lor Traumatology in Emergency Circumstances depends on the newly emerged conditions in former Yugoslavia. COORDINATING COMMITTEE FOR MOLECULAR SCIENCES The Committee, in conjunction with the Section lor Spectroscopy of the Slovenian Chemistry Society, organized the 4lh Yugoslav Symposium on Molecular Sciences held at Bled from April 16 through 19, entitled »Molecular interactions — nature of inter molecular forces and their spectroscopic evidence«. A selection of papers will be published in Croat, Cbem, Acta. A session of the Committee — attended by the members of the Committee of three academies — also took place at the symposium. Academician D. Hadii was reelected president. It was decided that the Committee continued its work within the project of »Research in Molecular Sciences«, which will take plaee mainly in Ljubljana and Zagreb, in view of the political situation. INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE STUDY OI ZOONOSES Members of the Inter-Academy Committee for the Study of zoonoses have prepared the publication of a monograph i»Ecbinococcus in Slovenia and Croatia« (J, Brglez and T. Wikerhauser) and two papers on bacterial and fungous zoonoses (Ivanka Brglez et a.1.1. Academician Janez Balis is the president of 1AC and coordinator of research, while each working group is headed by an academician or associate of the Academy, At the moment, cooperation is only possible with researchers in Slovenia and Croatia. INTER ACADEMY COMMITTEE FOR COORDINATING SCIENTIFIC AND RESEARCH ACTIVITIES OF THE CLASSES AND DEPARTMENTS FOR MATHEMATICAL, NATURAL, AND TECHNICAL SCIENCES The Inter-Academy Committee for Coordinating Scientific and Research Activities of the Classes and Departments for Mathematical, Natural, and Technical Sciences convened twice in 1991 and dealt with the situation in the natural and technical sciences in our country. It was established that the conditions for scientific and research activities had worsened everywhere. After the June war, inter-academy ties were broken while contacts at the private level continue. LIBRARY The SASA Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management. Publications and duplicate stock exchange established with 1473 institutions throughout the world represent the most significant and active sphere of the Library's activities. In 1991, the Library collection was increased for 7385 units, 4316 on the basis of exchange, 951 donations, 1167 purchases and 951 obligatory editions. At the end of the year, the Library collections comprised 359 500 units, recorded In an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC). In 1991, a computer-aided data base was established for 1731 units concerning foreign monographs that the Library had received. The data base of foreign monograph publications holds a total of 12736 entries. There is also a data base of periodicals received by the SASA Library containing 2826 items: 498 titles of Slovenian and Yugoslav and 232£ titles of foreign periodical publications, in 1991, the Library took part in shared cataloguing system, We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base of the Institute of information sciences of the University of Maribor. Lii 1991, our local data base as a part of shared cataloguing system was established for 2503 entries, precisely for 989 entries of monograph publications and 1514 entries of serial publications. The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library has lent out 29028 works to 2892 readers, and has recorded 5045 visits. The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications to, was revised in 1991 too. It comprises 1473 addressees for regular exchange (1200 from abroad and 273 from Slovenia and Yugoslavia), 44 for reviews, 209 addressees receiving publications as gifts and 88 addressees receiving publications as compulsory copies, At the end of the year, its staff consisted of 19 employees, 14 of them enlisted as the professionals. in 1991, lhe working conditions in the Library were quite harsh. For almost the entire year, it operated in impossible conditions, because the building in which the Library and its Storage space are housed was being renovated. ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI Odbor za razporejanje sredstev skladu skupne porabe: Andraž Čarni, Andreja Dolenc-Vičič, mag. Jožica Narat-Šrckl, mag. Jola Skulj, mag, Jelica Šumič-Riha (predsednica), Štab za civilno zaščito: mag. Karel Natek, mag. Milan Orožen Adamič (poveljnik), mag. Raj ko Slapnit, dr, Jurij Snoj, JuSijan Strajnar. Komisija za predloge odlikovanj: Polona Kostanjevec, Vlasia Pacheiner-Klander, Ivan Turk (predsednik), dr. Mitja Zupančič. Tiskovna komisija: Dragan Božič, mag. Darko Dolinar (predsednik), Jože Munda, Majda Stanovnik-Blinc. Komisija za prostorski razvoj: mag. Darko Dolinar, dr. Janez Dular, mag. Stane Granda (predsednik), TAJNIŠTVO Gla vn i pom očnik direk torja: M a rko Žvanut. Samostojna referentka za personalne zadeve: Magda Kregar. Samostojna referentka za gradbene zadeve: K aro I i na Benec. Samostojna referentka za računalniško pripravo tekstov: Milojka Zal i k Huzjan. Računalničar - programer: Silvester Kink, Tajnica: Božena Gabnjelčič. Pooblaščeni delavec za varsivo pri delu: Peter Ton ki i. Računovodska in nekatera splošna opravila za potrebe Z K. C SAZU opravljajo delavci delovne skupnosti SAZU. I, INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Janez Balis, prof. dr, France Bezlaj, prof. dr. Franc Jakopin in prof. dr, Valentin Logar (predsednik), dopisni član SAZU prof. dr. Janez Orešnik, izr. prof. dr. Alenka Šivic-Dular, izr. prof. dr, Ada VidoviČ-Muha, znanstvena sodelavka dr. Metka Furian, strokovna svetnica Milena Hajnšek-Holz, višja raziskovalna sodelavka mag. Majda Merše. Upravnik: višji raziskovalni sodelavec Vladimir Nartnik, Pomočnica upravnika: strokovna svetnica Milena Hajnšck-Holz, vodja Leksikološke sekcije. Samostojna strokovna delavka: Ivana Hafner. a) Leksikolo&ka sekcija Strokovni svetniki: Ivana Černelič, Marjeta Humar, Borislava Košmrlj-Levačič, Jakob Müller, Ivanka Šircdj-Žnidaršič, Višji strokovni sodelavci: Martin Ahlin, Ljudmila Bokal, Alenka Glo-žančev, Marija Jež-Grgič (od 1, 4.), Janez Keber, Polona Kostanjevec, Branka Lazar. Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojnovič. Raziskovalni sodelavec: mag. Peter Weiss. Samostojna tehnična delavka: Ana Anžel. Višja tehnična delavka: Lučka Uršič. Tehnična delavka: Karmen Nemec, Zunanji sodelavci: član glavnega uredniškega odbura SSKJ akademik dr. Franc Jakopin; člana Komisije za pravopis, pravorečje in oblikoslovje SSKJ akademik prof. dr. Valenlin Logar, Stanislav Suhadolnik; člani Komisije za izdelavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa dr. Janez Dular, akademik dr. Franc Jakopin, Janko Moder, Stanislav Suhadolnik, dopisni član SAZU prof. dr. Juže Toporišič (predsednik). b) Etimološko-onomastična sekcija Znanstvena sodclavca: dr. Metka Furlan, dr. Marko Snoj, Samostojna tehnična delavka: Alenka Koren. Zunanji sodelavec: akademik prof. dr. France Bezlaj, c) Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Vodju: Strokovni Svetnik France Novak. Znanstvena sodelavka: dr. Francka Premk. Višja raziskovalna sodelavka: mag. Majda Merše. Raziskovalna sodelavka: mag. Jožica Narat-Srekl. Raziskovalna asistentka: Andreja Legan- Ravni kar. Tehnična delavka: Ida Mlakar. Pogodbena tehnična delavka: Marjeta Kambič-Dacar (do 15.9,). Zunanji sodelavci; akademik prof. dr. France Bezlaj, dopisni član SAZU prof. dr. Janez Orešnik, prof, dr. Vilko Novak, prof. dr. Breda Pogorelec, izr. prof. dr. Alenka Šivie-Dular, prof. Stanislav Suhadolnik. č) Dialektološka sekcija Raziskovalna svet niča: mag, Frančiška Bcnedik, Višja raziskovalna sodelavka: mag, Sonja Horvat Raziskovalna sodelavka: mag, Vera Smole, Raziskovalna asistentka, Jožica Škofi c. Zunanji sodelavec; akademik prof. dr. Valentin Logar. d) Sekcija za terminološke slovarje Terminološka kom i sij a: akademik prof. dr. Janez Batis\ predsednik; strokovna svetnica Zvonka Leder-Mancini, pomočnica predsednika; akademik prof. dr, Dragutin Cvetko*, vodja umetnostne podkomisije; prof, dr. Andrej Paulin*, vodja tebni&ke podkomisije; prof. dr. Ivanka Brglez", vodja veterinarske podkomisije: dr. Ciril KržiŠnik*, vodja pravne podkomisije; prof. dr. Bogomil Vargazon*, vodja medicinske podkomisije; prof. dr. Raj ko Pavlovec*, vodja naravoslovne podkomisije; prof. dr, Branko Berčič*, vodja bibliotekarske podkomisije, Strokovna svetnica: Cvetana Tavzes. Višja strokovna sodelavka: Marjeta Kalin (do 31.8.), Strokovni sodelavec: Silvo Torkar, Višja tehnična delavka: Marija Djurovič. * Zunanji sodelavec 2. INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO Znanstveni svet: dopisni član SAZU dr. Slane Gabrovec, znanstvena svetnika dr. inž. Mitja Brodar (predsednik) in dr, France Leben, prof, dr. Franc Osole, višji znanstveni sodelavec dr. Andrej Pie t ci ski in znanstveni sodelavec dr, Slavko Ciglencčki, Upravnik: višji znanstveni sodelavec dr. Janez Dular. Znanstveni svetnik: dr. France Leben. Višji znanstveni sodelavec: dr. Andrej Plelerski. Znanstvena sodelavca: dr. Slavko Ciglenečki in dr. Marjeta Šašel Kos, Raziskovalna sodelavca: Dragan Božič in mag. Jana Horvat. ViSji strokovni sodelavec: Ivan Turk. Strokovni asistent: Primož Pavlin, Strokovni sodelavci: Janez Dirjec, Andreja Dolenc-Vičič in Sneža Tecco-Hvala. Samostojni strokovni delavki: Mateja Belak, Zvezda Modrijan (od 15.2). Višja strokovna delavka: Dragica Knific-Lunder. Tajnica: Breda Justin. Te h nična delavka: T a m a ra Korošec, Zunanji sodelavec: dr. inž. Mitja Brodar. 3. ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Znanstveni svet: akademiki prof- dr. Bogo Grafenauer (predsednik), prof. dr, Ferdo Gestrin in prui.dr. Sergij Vilfan, znanstvena svetnika dr. Branko Marušič in dr, Božo Otorepec, višja znanstvena sodelavka dr. Darja Mihelič, višja raziskovalna sodelavka mag. Eva Holz. Upravnik: raziskovalni svetnik mag. Stane Granda, Znanstvena svetnika: dr. Branko Marušič in dr, Božo Otorepec. Višja znanstvena sodelavka: dr, Darja Mihelič. Znanstveni sodelavec: dr. Vi nt ene Rajšp. Višja raziskovalna sodelavka: mag. Eva Holz. Raziskovalna sodelavca: Dušan Kos, Janez Šum rada. Raziskovalna asistentka: Petra Svoljšak. Zunanji sodelavci: akademiki prof. dr. Bogo Grafenauer, prof. dr. Ferdo Gestrin, prof. dr. Sergij Vilfan. 4. UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA Znanstveni svet: akademik prof. dr. Dragotin Cvetko (predsednik), prof. dr. Sergej Vrišer, prof, dr. Špelca Čopič, višji znanstveni sodelavec dr. Damjan Prelovšek, višji strokovni sodelavec Blaž Resman. Upravnik: akademik, znanstveni svetnik dr, Emilijan Cevc, Višji znanstveni sodelavec: dr. Damjan PreJovsek. Raziskovalna sodelavka: Ana Lavrič-S t rokov na s vet niča: Vida Stanovnik. Višji strokovni sodelavec: Blaž Res man. 5. M L ZlKOLOšKl INŠTITUT Znanstveni svet: akademika prof, dr. Dragotin Cvetk» (predsednik) in Primož Ramovš, prof. dr. Andrej Rijavec, prof. dr. Jože Sivee, znanstveni sodelavec dr, Jurij Snoj Upravnik: znanstveni svetnik dr. Danilo Pokom. Višji znanstveni sodelavec: dr, Ivan Klemenčič. Znanstveni sodelavec dr. Juri j Snoj. Raziskovalni sodelavec: mag. Tomaž Faganel. Tajnica: Cvetka Vode (dela tudi za Zgodovinski inštitut Milka Kosa) Zunanja sodelavca: prof. dr. Jože Sivee, dr, Edo Skulj 6- INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Zxiansive.ru s ver; akademiki prof, dr. France Bemik, prof. dr, Janko Kos (predsednik), Dušan Moravec in prof, dr, Boris Paternu, strokovna svetnika Jože Munda in Majda Stanovnik-Blinc, Upravnik: raziskovalni svetnik mag. Darko Dolinar. Samostojni strokovni de i a v ki: Angela Turnšek (do 28, 6.), Sonja Stergaršek (od 1. 10,). Tajnica: Alenka Maček a) Sekeija za slovensko literarno zgodovino; Znanstveni svetnik: akademik prof dr. France Bernik, Višji znanstveni sodelavec: dr, Marjan Dolgan. Višji strokovni sodelavec: Jože Faganel. b) Sekcija za literarno teorijo: Strokovni svetnici: Vlastft Pacheiner-Klander, Majda Stanovnik-Blinc. Višja raziskovalna sodelavka: mag. Jola Skulj. c) Sekeija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo: SiroAovna svetnika: Jože Munda, Nada Gspan-Prašelj, Višji znanstveni sodelavec: dr. Sandi Sitar (do 31- 10.). Znanstvena sodelavka: dr, Metka Bogel-Dodič. Višja raziskovalna sodelavka: mag- Frančiška Buttolo. 7. INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Bogu Grafenauer, prof. dr. Niko Kurel (predsednik) in prof. dr. Sergij Vilfan, znanstvena svetnika prof. dr, Angelos Baš in dr. Zmaga Kumer (namestnica predsednika), raziskovalna svetnica mag. Helena Lož ar-Pod logar in raziskovalni sodelavec mag. fgor Cvetko. Upravnik: strokovni svetnik Julijan Strajnar, Znanstvena svetnika: prof. dr Angelos Baš (do 31.5.) in dr. Tone Cevc. Raziskovalni svetnici: mag. Helena Loža r-Pod logar in mag. Mojca Ravnik. Lé tupís 257 Višja raziskovalna sodelavca: mag. Marija Stanom k in mag. Marko Terseglav. Raziskovalni sodelavci: inag. Igor Cvetko, mag. Jurij Fikiak, mag. Marjetka Golež in mag, Monika Kropej. Raziskovalni asistent: Robert Vrčon. Strokovni svetnik: Mirko Ramovš. Strokovna sodelavka: Sinja Zemljič-Golob. Samostojna tehnična delavka: Marta Koren, Tajnica: Tatjana Nartnik. Zunanji sodelavci: akademik p roi, dr, Ni ko K ure t, prof. dr. Angel os Baš, dr. Zmaga Kumer in dr. Milko Matičetov. 8. INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO Znanstveni svet: akademiki prof, dr, Perdo Gestrin (predsednikj„ prof. dr. Rudy Kyovsky, prof. dr. Boris Paternu in prof. dr. Janez Stanonik, mag. Rado Genorio, raziskovalni sodelavec Marjan Drnovšek. Upravnik: višji raziskovalni sodelavec mag Andrej Vovko. Raziskovalni sodelavci: mag. Breda Čebul j-Saj ko, Marjan Drnovšek, mag, Janja Žitnik, Raziskovalna asistentka: Marina Lukšič. Tajnica: Špela Marin šek. 9. FILOZOFSKI INŠTITUT Znanstveni svei / akademika prof. dr. Boris Majer (predsednik) in prof. dr. Zdravko Mlinar, prof. dr. Božidar Debenjak, prof. dr. Valentin Kalan, Ivan Križnar, višji znanstveni sodelavec dr. Aleš Erjavec, raziskovalni sodelavec Vojislav Likar. Upravnik: znanstveni sodelavec dr. Rado Riha. Višja znanstvena sodelavca: dr. Aleš F-rjavec, dr. Tomaž Mastnak. Raziskovalna sodelavca: Vojislav Likar, mag. Je lica Sumi iS Riha Strokovna Svetnica: Neda Pagütl. Raziskovalna asistentka: Alenka Zupančič. Tajnica: Zve zda na Bizjak-Pitamic. 10. GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELIKA Znanstveni svet: akademik prof. dr. Ivan Gams (predsednik), dopisni član SAZU prof. dr. Igor Vrišer, prof. dr. Darko Radinja, znanstveni svetniki dr, Peter Habič, dr, Avguštin Lah in dr. Milan S i frer, strokovni svetnik Milan Natek. Upravnik: znanstveni svetnik dr, Drago Meze. Znanstveni svetnik: dr. Milan Šifrer. Sfiukovni s vetrni; Milan Natek. Višja raziskovalna sodelavca: mag. Karel Natek, mag. Milan Orožen Adamič (tudi vodja kartografov). Raziskovalni sodelavci: mag. Matej Gabrovec, mag, Drago Perko, mag. Maja Topole, Samostojna strokovna delavka: Marija Goreniek. Samostojni tehnični delavki: Meta Ferjan, Maruša Rupert, II. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Znanstveni svet: akademiki dr. Jože Bole (predsednik), prof. dr. Matija Drovenik, pruf. dr. Ivan Gams in prof. dr. Mario Pleničar, izr. prof. dr, Jože Čar in raziskovalna svetnica mag. Janja Kogovšek, Upravnik: višji znanstveni sodelavec dr. Andrej Kranjc. Pomočnica upravnika: raziskovalna svetnica mag. Janja Kogovšek. Znanstvena svetnika, dr. Peter Habič, dr, Ivo Štrucl (do 29.6,), Raziskovalni sodelavci: mag. Tadej Slabe, mag Stanka Še bel a mag Nadja Zupan. Raziskovalna asistenta: Martin Knez, Andrej Mihevc, Samostojna strokovna delavka: Maja Kranjc. Tajnica: Stanka Tomšič, Samostojna tehnična delavca: Leon Drame, Jurij Hajna. Višja tehnična delavca: Samo Morel (do 31.5.), Mateja Zadel. Tehnični delavec: Franjo Drole. Snažilka: Slavuljka Šušak. 12. PAL EONTOLOŠ KI INŠTITUT IVAMA RAKOVCA Znanstveni svet: akademiki dr, Jože Bole, dr. Janez Matjašič in dr. Mario Pleničar (predsednik), znanstvena svetniea dr. Katiea Drobne in raziskovalni svetnik mag, Franc Cimerman, Upravnica: dopisna članica SAZU, znanstvena svetnica dr. Dragica Turnšek, Znanstvena svetnica: dr, Katica Drobne. Raziskovalni svetnik: mag. Frane Cimerman. Raziskovalna sodelavka: mag, Špela Goričan, Raziskovalna asistentka: Irena De beljak. Strokovni dclavec: Iztok Saj ko. Višja tehnična delavka: Kata Cvetko-Barič. 13. BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA Znanstveni svet; akademika dr. Jože Bole in prof. dr. Ernest Mayer (predsednik), dopisni član SAZU dr. Alojzij Šercelj, prof. dr. Kazimir Tarman, znanstvena svetnika dr. Ivo Puncer iti dr, Mitja Zupančič, Upravnik: višji raziskovalni sodelavec mag, Andrej Seliškar. Znanstveni svetniki; akademika prof. dr. Ernest Mayer (do 10. 10.) in dr. Jože Bole, dr. Jan Carnelutti, dr. Božidar Drovenik, dr, Lojze Marinček, dr. Ivka Marija Munda, dr. Ivo Puncer, dr. Mitja Zupančič. 17* 259 Višji znanstveni sodelavci: dr. Marko Accetto, dr. Narcis Mršič, dr. Darinka Trpin. Znanstvena sodelavka: dr, Metka Culiberg. Raziskovalni sodelavci: mag. Andraž Čarni, mag. Igor Dakskobler, mag. Rajko Slapnik, mag. Branko Vreš. Raziskovalna as/s renta1 Nikolaj Pečenko, S t asa Remžgar. Strokovni svetnik: Milan Prešeren (do 11. 10,). Višji strokovni sodelavec; Vinku Žagar. Sfrafrovni sodelavec; Marij Čufek. Specializant: Niko Otaševič (do 31. 3.). Strokovna delavka. Olga Dežman-Jokič. Samostojna tehnična delavca: Inge Kalan, Peler Tonkli. Zunanji sodelavec: dopisni član SAZU dr. Alojzij Ser cel j, 14. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Inštitut nima redno zaposlenih sodelavcev. Vodi ga akademik dr. Andrej O. Župančič. AVDiOVJZUALM LABORATORIJ Svet: akademik dr. Andrej O. Župančič (predsednik), prof. Darko Bratina, dr. Franc Merkač, višja znanstvena sodelavca dr. Aleš Erjavec in dr. Andrej Pleterski, strokovni svetnik Mirko Ramovš. Vodja; strokovni svetnik Naško Križnar. Samostojni tehnični delavec: Aleksander Kuharič. Tehnična delavca: Igor Lapajne, Marko Zaplatil. II. POROČILO O DELU V LETU 1991 UPRAVNI IN SAMOUPRAVNI ORGANI Leto 1991 je bilo za državljane Slovenije in s tem tudi za. sodelavec ZRC SAZU izjemno, hkrati nadvse spodbudno in zelo zahtevno, V junijski vojni so raziskovalci intenzivno obveščali strokovne kolege, institucije in združenja o dejanskem poieku vojaških operacij in nasilja jugoslovanske armade proti neodvisni Sloveniji ter s tem pripomogli k uveljavitvi naSe samostojne države, S sprejemom Zakona o zavodih (22. 3.) in Zakona o raziskovalni deja vnosi i (31, 7.) so bili postavljeni splošni okviri za reorganizacijo raziskovalnih institucij, ki pa v ZRC SAZU do konca leta še ni bila izvedena. V prvi polovici leía se je svet v ožji sestavi sešel na 6 sejah, odbor za delovna razmerja je imel 4 seje, odbor za razporejanje sredstev sklada skupne porabe 10 sej, komisija za predloge odlikovanj 1 sejo, štab za civilno zaščito 2 seji, zbor delavcev 1 sejo. Kolegij se je zbral na 13 sejah, tiskovna komisija je imela 3 seje, komisija /m prostorski razvoj 4 seje. Kolegij je 6. 6. imenoval tričlansko delovno skupino - dr. Janez Dular (predsednik), mag. Darko Dolinar in dr. Rado Riha - za pripravo predloga nove organiziranosti ZRC SAZU. Skupina je o svojem delu, predvsem izdelavi stališč poiučala kolegiju, direktor je o stališčih kolegija sproti obveščal predsedstvo SAZU in Ministrstvo za znanost in tehnologijo, nato pa o poteku teh pogovorov spet kolegij. Kolegij je pripravil predlog za člane prihodnjega upravnega odbora iz vrst vodij programov in projektov v ZRC SAZU, delavci ZRC. SAZU so v okviru inštitutov izvolili Se skupnega zastopnika zaposlenih v ZRC SAZU za upravni odbor. Reorganizacija je bila torej v drugi polovici leta stalna tema, vse leto pa se je kolegij moral ukvarjati s posledicami čedalje hujših finančnih omejitev in krčenja sredstev. Ta so ob koncu leta komaj Se zadoščala za plače zmanjšanega Števila delavcev, saj večine upokojenih raziskovalcev niso nadomestili novi: v decembru 1990 je bilo v ZRC zaposlenih 191 delavcev, v decembru 1991 le Se 183 delavcev. - Za novo opremo smo bili odvisni skoraj v celoti od svojih skromnih sredstev. Ministrstvo za zna nosi in tehnologijo namreč ni razpisalo natečaja za nabavo opreme, pač pa je nepusredno, posvoji presoji dalo sredstva za 1 osebni računalnik. Poleg tega je prav tako neposredno, po svoji presoji omogočilo raziskovalcem nekaj študijskih potovanj in udeležb na kongresih. Osem mlajših sodelavcev si je pridobilo magistrski naslov, z doktoratom znanosti je zaključil usposabljanje na Filozofskem inštitutu Oto Luthar in odšel na Univerzo v Mariboru Dokončana je bila sanacija in obnova stavbe Gosposka 13. V nove ali prenovljene prostore so se vselili Geografski inštitut Antona Melika, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca in Avdiovizuaini laboratorij. Pregled finančnega poslovanja: ZAKLJUČNI KAČ UN 7.\ LETO 1991 v tisoč SLT CELOTNI PRIHODEK 102.178 POSLOVNI ODHODKI IN AMORTIZACIJA 41.634 USTVARJEN DOHODEK IN DOBIČEK 60.544 RAZPOREDITEV DOHODKA IZ DOBIČKA — za osebne dohodke 56.833 - za rezervni sklad 1.513 - za poslovni sklad 2.198 SKUPAJ 60.544 NAGRADE ODLIKOVANJA, PRIZNANJA Dr Tone Cevc (Inštitut za s In vensko narodopisje) je dobil Plein ikovo medaljo in priznanje za knjigo Kmefke hiše v Karavankah, 84. Dr Milkt) Matičetov (Inštitut za slovensko narodopisje) je dobil Premici Internazio-nale d i Etnografia »Michelangelo Mariant« ter zlato medaljo za znanstveno delo in mednarodno znanstveno dejavnost, zlasti na stičišču različnih kultur v alpskem svetu, Slovesna podelitev ob prisotnosti predsednika S AZU akademika dr. Janeza Milčinskega in ministra za kulturo dr. Andreja Capudra je bila 29,9, v S, Michele ali1 Adige (TN-Italija). TISKOVNA DEJAVNOST IN GLAVNE OBJAVE Izdajateljska in tiskovna dejavnost je hi la v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko skrčena. Zaradi finančne stiske pri /aloi-nikih, posebej pri SAZU, nekaterih pripravljenih in odobrenih rokopisov ni bilo mogoče takoj oddati v tisk. Za program publikacij in pregled nad njegovo izvedbo ter financiranjem je skrbela tiskovna komisija. Samostojna referentka Milojka Huzjan je računalniško pripravila za tisk 9 knjig (Geografski zbornik 30/1990: Države sveta 1991; Acta Carsologica 20/1991; Razprave IV. razreda SAZU, 32/1991; Gallus in evropska renesansa, 1991: M. Culiberg, Late Glacial Vegetation in Slovenia; F. Ci me rman in M, Langer, Atlas mediteranskih fora m t ni fer; L Savel, Arheološka topografija Pie k mu rja: S. Flego in M. Zupančič, Arheološka topografija tržaške pokrajine). Poskrbela je za iztis dveh knjig (Acta carsologica 19/1990; N. Mršič, Lumbricidae, 1991} 1er več rokopisov, ki so bili pripravljeni na institutih. Z demonstracijami in pripravo posterjev je sodelovala na javni predstavitvi dela ZRC SAZU 18—21.12, v okviru INFOS—a 91 v Cankarjevem domu v Ljubljani (sodelovanje z Inštitut für Realienkunde des Mittelalters und der frühen Neuzeit — Krems a.d. Donau; Max-Plan ck-Insti tu t für Geschichte - Göttingen; Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta S teleta in Geografski institut Antona Melika ZRC SAZU). Večje objave rezultatov multldisctplinamega in interdisciplinarnega raziskovalnega programa »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda« v letu 1991; Lingvist i ka: Slovàrslovenskega knjižnega jezika, 5. knjiga. SAZU in Državna založba Slovenije. Jezikoslovni zapiski. Zbornik. ZRC SAZU. A. Gloiančev: Enobesedna imena slovenskih podjetij. ZRC SAZU. Arheologija: Arheološki vestnik 42/1991. SAZU. (V tisku ) L Savel: Arheološka topografija Prekmurja, SAZU. S. Flego, M. Zupančič: Arheološka topografija Tržaške pokrajine. SAZU. Zgodovina: D. Kos: Urbarji za Belo Krajino in Žumberak. SAZU. Muzi ko logi ja: J. Gallus: Selectiores quaedam missae, l.r 2., 3., 4. zv. SAZU. Gallus in evropska glasbena renesansa. Zbornik Simpozija, SAZU. Ur, D. Cvetko in D. Pokom. Literarne vede; Literarni leksikon, zv. 36—38, ZRC SAZU in Državna založba Slovenije. Sloven&Oi biografski leksikon. 15. zvezek. SAZU. S/o ven sij' biografski leksikon. Osebno kazalo. SAZU. Etnologija: Traditions 20/1991. SAZU. Incljtutvii: 0. Čeh ulj-Saj ko: Avstralski Slovenci o sebi. {V tisku.) Filozofi ja: Filozofski vestnik 12/1991, SAZU. Geografija: Geografski zbornik 30/1990. SAZU. Države svefa 1991. Zveza geografskih druitev in ZRC SAZU, Krasoslovje: Acta carsologiea 19/1990. SAZU, Paleontologija: F. Cimerman — M, Langer: Mediterranean Foraminifera - Atlas mediteranskih fora- minifer. SAZU. Biologija: M. Culiberg: Late Glacial Vegetation in Slovenia. SAZU. N. Mrsiii: Monograph on Earthworms (l.umbrkidac) o i Balkan. SAZU. Razprave IV. razreda SAZU 32/1991. SAZU. ZNANSTVENA POSVETOVANJA IN SEMINARJI Muzikološki inštitut je priredil mednarodni simpozij ^Gallus Carniolus in evropska renesansa« v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, 21.-14.10, Inštitut za slovensko narodopisje (Julijan Strajnar) je suorganiziral mednarodno posvetovanje * Mus i ca tradizionaie dell'arco alpino. I car ti religiös! a, Ravanca / Prato di Resia, 13 -15.9. Filozofski inštitut je priredil mednarodni znanstveni kolokvij "Geschiehtwissens-chaft heute — Bedingung der Möglichkeit der Geschichtsphilosophie« v veliki dvorani SAZU v Ljubljani, 12. 9. Inštitut za raziskovanje krasa je organiziral - mednarodno posvetovanje »Francosko-slovenska okrogla miza o sredogorskem mediteranskem krasu« v Postojni, 24,-29.6. posvet o varovanju pitne vode na krasu, v Postojni, 25. 4. Pa I eon tu loški inštitut Ivana Rakovca je organiziral 2. sestanek UNESCO vega projekta IGPP 286 »Early Paleogene Benthes«, v Postojni, 19,-27. 10, Biološki inštitut Jovana Hadžija je ' Bntomološkim društvom Štefana Miehielija organiziral ¡3, srečanje entomologov sosednjih dežel, v Ljubljani. 19.-20-10 Več nadrobnosti o teh prireditvah navajajo inštitutska poročila. UREDNIKI ZNANSTVENE PERIODIKE IN ZBIRK Prim. seznam v Letopisu SAZU 41/1990, 1991, str. 218-219, ki je razen za monografska dela veljaven tudi za leto 1991, SODELOVANJE Z VISOKIMI IN VIŠJIMI ŠOLAMI France Novak: višji predavatelj za slovenski knjižni jezik na Višji upravni Soli v Ljubljani. Dr. Darja Mihelič: Problemi starejše slovenske zgodovine. Predavanja na Oddelku za zgodovino FF Univerze v Ljubljani. Dr. Božo Otorepecr Pomožne zgodovinske vede, Predavanja na Oddelku za zgodovino FF Univerze v Ljubljani, Sodelovanje pri podiplomskem študiju, Janez Šumrada: Zgodovina in arhivi, Predavanja na Oddelku za etnologijo FF Univerze v Ljubljani, Letni semester 1990/91. Dr. Damjan Prelovšek; Dunajska arhitektura okoli 1900. Predavanja na univerzi V Salzburgu od februarja do julija. Mag. Tomaž Faganel; Pa rt i turna igra (2 uri tedensko), od rimskega semestra 1991 tudi Generalni bas (2 uri tedensko), Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, France Bernik: Simbolizem in ekspresionizem v slovenski književnosti. Predavanja na univerzi v Trstu, Facoltž di Lettere e Filosofia, gostujoči profesor v letnem semestru (19 4 - 31. 5 ), Jože Faganet: Zgodovina slovenskega jezika, Literarna teorija in retorika. Predavanja na Katedri za umetniško besedo in odrski govor AGRFT v Ljubljani - 2 uri tedensko v letnem semestru 1990-91 in J ure tffdensko v zimskem semestru 1991-92. Vlasta Paclieiner-Klander: Analize slaroindi.jskih literarnih besedil. Seminar na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje in orientatistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani - 2 uri tedensko v letnem semestru 1990-91 in v zimskem semestru 1991-92. Mag. Igor Cvetko: Uvod v e t no muzikologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru - 2 semestra po 2 uri tedensko Mag. Branku Vreš: vaje iz splošne botanike na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Naško Krii.naiv vaje iz vizualne antropologije na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani - 2 uri tedensko. Podatki o posameznih predavanjih in krajših kui-zib na visokih in višjih šolah so v rubrikah PREDAVANJA, REFERATI mštitulskih poročil. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA L.eksikoiošk» sekcija Slovai- slovenskega knjižnega jezika (Milena Hajnšek-Holz, Vladimir Nannik, Ivana Černelič, Marjeta Humar, Bor ¡slava Košmrlj-Levačič, Jakob Müller, Ivanka Sireelj-Žnidaršič, Martin Ah liri, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Janez Keber, Po! una Kostanjevec. Branka Lazar, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, .Nas tj a Vojnovič, Ivana Hafner, Ana An žel, Karmen Nemec. Lučka Uršič ter zunanji sodelavci dr, Franc Jakopin, predsednik glavnega uredniškega odbora, dr. Valentin Logar in Stanislav Suhadolnik). Oktobra je izšla peta, zadnja knjiga Slovarja slovenskega knjižnega jezika (T-Ž in dodatki A S) s 16.038 gesli in 3.293 podgesli na 1.056 straneh. Ob tem dogodku je pripravila Državna založba Slovenije v dvorani SAZU tiskovno konferenco 11.11., predsednik predsedstva Republike Slovenije pa je priredil sprejem za sodelavce 14,11,-Sodelavci LeksikoloSke sekcije so predstavili slovar v radijski oddaji 11.11., v televizijski oddaji Osmi dan 9,12,, v Slavističnem društvu Ljubljana 4.12., v Lingvističnem krožku na Filozofski fakulteti 9.12. in v Slavističnem društvu Maribor 11,12. Za peto knjigo je bilo ziedigiranih še 450 gesel črk Z in Z ter 550 gesel za dodatke A-S. Opravljen je bil usklajeval ni pregled in pripravljen čistopis za 3,600 gesel. Člani glavnega uredniškega odbora so reševali sporna redakcijska vprašanja. Komisija za pravopis, pravorečje, oblikoslovje in tonemaliko glavnega uredniškega odbora seje sestajala tedensko in obravnavala tista gesla, ki še niso bila dokončno obdelana. Vzporedno z redakcijo in usklajevalnim pregledom so potekale zahtevne korekture. Pripravljen je bil računalniški izpis kvaiifikatorjev in kvaliHkatorskih pojasnil za četrto knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Opravlja se popis gradiva, ki smo ga za slovar zbrali v zadnjih petih letih; na osnovi tega popisa bo nastal dodatno dodatni splošni alfabet arij A -Z, narejen pa bo tudi dodatek k Besedišču slovenskega jezika. Dopolnjevala se je tudi specialna redakcijska kartoteka sinonimov. - Slovarsko gradivo je uporabljalo več domačih Strokovnjakov in študentov. Enozvezkovnl slovar slovenskega knjižnega jezika (Ivana Černelič Milena Hajnšek-Holz, Marjeta Humar, Borislava KoimrljT.evačič, Jakob Müller, Ivanka Sirceij-?,ni-daršič, Ana Anžel, Lučka Uršič). Po dokončanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika se je začelo delo za Enozvez-kovni slovar. Slovar bo obsegal okrog 60.000 gesel na približno 1.000 straneh; v njem bo zajeto splošno knjižno besedišče zadnjih petdesetih let. Gesla v slovarju bodo besednovrstno in slovnično opredeljena, pomensko razčlenjena in stilno označena. S ponazarja Erii m gradivom bo prikazana vedjivost besed, frazeologija in strokovno izrazje. Slovar ho glede na obseg in vsebino namenjen širi emu krogu uporabnikov, bo tudi svetovalec in usmerjevalec na vseh stopnjah izobraževanja. Ponovno so bile pregledane krinke Slovarja slovenskega knjižnega jezika, preštudirani podobni tuji slovarji in začete priprave za računalniško izpisovanje gradiva. Odzadnji slovar slovenskega knjižnega jezika (Milena Hajnšek-Holz, Polona Kos tanj ovce, mag. Peter Weiss, Karmen Nemec). Na osnovi gesel iz vseh petih knjig Slovarja slovenskega knjižnega jezika bo izdelan Odzadnji slovar slovenskega knjižnega jezika. Peter Weiss je v Jezikoslovnih zapiskih objavil zasnovo tega slovarja. Opravljen je računalniški vnos gesel iz pete knjige SJovajja slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis (dr, Jože Toporišič, predsednik, Martin Ahlin, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Janez Keber, Branka Lazar, Vladimir Nartnik, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojnovič. mag. Peter Weiss, Marija Jež-Grgič in zunanji sodelavci dr. Janez Dular, dr. Franc Jakopin. Janko Moder in Stanislav Suhadolnik). Po dokončanju redakeije Slo vat ja s/ovensJrega knjižnega jezik a je bila dokončno formirana Komisija za izdelavo slovarskega dela SP. V Komisijo so bili imenovani novi delavci iz. Leksikoloike sekcije, z delom pa so prenehali dr. Breda Pogorelee, tir, Ada Vidov ič-Mu ha ¡11 mag, Velemir Gjurin. Člani Komisije so se sestajali na rednih tedenskih sejah (35 sej} in končati obravnavo tematskih vprašanj ter sprejeli metodologijo zapisovanja v slovarskih člankih. Za slovarski del SP. ki bo obsegal okrog 130.000 gesel, je bil pripravljen geslovnik za črke A, B. C in C in opravljena poskusna redakcija 1.000 gesel. P. Weiss je uspeino zagovarjal magistrsko nalogo Govor/ Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarj&mi. Za doktorsko disertacijo zbira leksiko teh govorov. Etimoioško-oiiomastična sekcija Eri/noJaiti slovar slovenskega jezika (dr. France Bezlaj, dr. Metka Furlan, dr. Marko Snoj, Alenka Koren). Zaradi daljših odsotnosti obeh rednih raziskovalcev je bilo izdelanih samo 70 gesel. V računalnik je bilo vneseno 355 gesel. Nadaljevala Se je adaptacija programske opreme za urejanje in tisk Etimološkega slovarja. Odzadnji seznam slovenskih zemljepisnih imen po Atlasu Slovenije (dr. Metka Furlan, Alenka Koren), Narejen je bil računalniški vnos imenskega kazala in opravljene korekture, Izdelana sta bila koncept in programska oprema za izdelavo tega seznama, Dr. M. Furlan seje kot štipendistka avstrijske vlade izpopolnjevala nit Inštitutu za jezikoslovje Univerze na Dunaju od 12. do 30-6- - Dr, M Snoj se kot Htimboldtov Stipendist Izpopolnjuje na Inštitutu za splošno in indoevropsko jezikoslovje Univerze v Regensburgu od S.S. Sekcija ta zgodovino slovenskega jezika 5/ovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja (France Novak, mag- Majda Merše, dr, Francka Premk, mag, Jožica Narat-Srekl, Andreja Legan-Ravnikar, [da Mlakar in šest zunanjih sodelavcev). Ob pripravi poskusnega snopiča so potekale raziskave iz pomenosiovja samostalnika in glagola ter pomenosiovja in stilnosti Z uporabo kontrastivne in primerjalne analize. Kastelee-Varenčev slovar (France Novak, Ida Mlakar, Marjeta Kambič-Dacar). Vnos v računalnik za knjižno izdajo je v glavnem končan; korekture vnosa so opravljene do konca črke V Mag. I, Narat-Šrekl je zbirala gradivo in pripravljala osnutek doktorske d i se rtacijc. A. Legan-Ravnikar je opravila predpisane i/pite za magistrski Študij. F. Novak je bil na študijskem dopustu od 15,3. do IS.ft, Mag- J, Narat-Srekl je bila na študijskem izpopolnjevanju v Inštitutu za češki jezik v Pragi od 25—30.1 i. Piaiektološka sekcija Slovenski lingvistični atlas — SLA (dr, Valentin Logar, mag. Frančiška Benedik, mag. Sonja Horvat, mag. Vera Smole, Vladimir Nartnik), Zapisani so bi Ii mikroto-ponimi zaselkov med Razdrtim in Vrhom v Preserju; izdelan je bil opis samoglasnikov in soglasnikov za te govore: pregledana in dopolnjena so bila narečna besedila, prepisana 7. magnetofonskih trakov. Mag. V. Smole je nadaljevala raziskave za doktorsko disertacijo. V. Nartnik je opravil vnos gesel črk A, B, I, J, K i t. Slovarja slovenskega knjižnega jezika v računalnik za študij to nemških variant knjižnega besedotvorja v razmerju do govora Vnanjih Goric. Splošnoslovanski lingvistični atlas - OLA (mag. Frančiška Benedik). Po navodilih je bilo pripravljenih 91 fonetičnih indeksov / refleksi za e in dopolnjene analize za indekse z refleksi za o. Pripravljenih je bilo 62 leksikalnih indeksov s tematiko gospodinjstvo in priprava hrane. Usklajen je bil zapis govora Komna s fonološkim opisom. .Ewppsfa lingvistični atlas - ALE (mag. Sonja Horvat), V tem letu ni bilo sestankov niti delovnih obveznosti. SJovar kostelskega govora, (mag. Sonja Horvat). Pregledano je bilo zbrano gradivo z vidika samostalnika in glagola ter narejen delni opis teh besednih vrst. J. škofic je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo Problemi slovenskega pogovornega jezika. Sekcija za terminološke slovarje (Zvonka Leder-Mancini, Cvetana Tavzes, Marjeta Kalin, Silvo Torkar, Marija Djurovič, Marjeta Humar in zunanji sodelavci). Pravna podkomisija. Nadaljevalo se je redakcijsko delo za pravni slovar; po enakih načelih kot poskusni snopič (črka I) sta bili pripravljeni črki K in R. Začel se je vnos geselskih člankov v računalnik (črki I in P). Tehniška podkomisija. Nadaljevala se je priprava tretje izdaje Splohtega tehniškega slovarja. Ob nadaljevanju redakcije gesel črke A so se obravnavali pojmovni sklopi: faktor, količnik, Število idr.; erozija, korozija; sistem, sklop, garnitura idr. Narejen je bil računalniški iztis dozdaj obdelanega gradiva. Za Papirniški slovar je bila končana osnovna redakcija gesel A-Ž, usklajevalna redakcija pa do črke P. Nadaljeval se je vnos geselskih člankov v računalnik, in sicer črk D—P. Medicinska podkomisija. V tem letuje bilo oddanih 1.000 slovarskih enot. Tehnično je bilo pregledano in medsebojno usklajeno gradivo črk E-H. Pripravljen je delovni iztis pravopisa medicinskih izrazov črk A-D; objavljen je bil poskusni snopič tega pravopisa A-AIDS. VeierinarsJca podkomisija Za tisk je pripravljen 3. zvezek Veterinarskega terminološkega slovarja (H-K). Za 4. zvezek (L-N) sta obdelani črki L in M in delno vneseni v računalnik. Nadaljevalo seje izpisovanje novejSe strokovne literature in priprava dodatkov k 1., 2. in 3. zvezku. Naravoslovna podkomisija. Delo je potekalo v več skupinah. Pri geografskem terminološkem slovarju se je na podlagi narejenih geslovnikov nadaljevala redakcija tematsko izbranih gesel kot osnova za izdelavo koncepta slovarja. Pri geološkem terminološkem slovarju se je nadal jevalo pregledovanje geslovnika po računalniškem iztisu in redakcija tematsko izbranih strokovnih izrazov. Umetnostna podkomisija. Za glasbeni terminološki slovar je končan geslovnik, nadaljevala se je redakcija gesel s podiočja glasbene teorije. Nadaljevala se je redakcija gesel za likovni terminološki slovar. Za gledališki terminološki slovar se je nadaljevalo sestavljanje geslovnika; narejen je bil izbor črk l__O. Bibliotekarska podkomisija. Za računalniško izpisovanje je bilo pripravljenih 27 bibliografskih enot; končan je geslovnik slovenskih bibliotekarskih izrazov po angleSki predlogi; začela se je primerjava tega geslovnika z gesli večjezičnega slovarja. Ekonomska podkomisija. Narejen je prvi angleško-slovenski slovar revizijskega strokovnega izrazja. Z. Leder-Mancini je sodelovala pri delu za Terminološki slovar informatike na Institutu za bioniedicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani in bila leksikografska in jezikovna svetovalka pri slovarju Slovenska statistična terminologija.-M. Kalin je sodna prevajalka za italijanski jezik pri Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo. - Posamezni člani vseh podkomisij Sekcije za terminološke slovarje so sodeloval i pri obravnavi gesel v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Jezikoslovni zapiski. Izšla je prva Številka zbornika, ki bo izhajal enkrat letno. Zbornik obravnava naCelna in konkretna vprašanja s področja zgodovine jezikoslovja, etimologije, slovnice, besedoslovja, slovaropisja, narečjeslovja, terminologije in jezikoslovne kritike. Jinjižnica (Ivana Hafner}. V okviru Inštituta z.a slovenski jezik Frana Ramovša dela t udi znanstvena knjiinica, ki je sestavni del Biblioteke SAZU. Mednarodno sodelovanje Ze dalj časa sodelujemo pri mednarodnih projektih Splošnosiovanski lingvistični atlas (OLA) in Evropski lingvistični alias (ALE). Udeležba na simpozijih in posvetovanjih Delovna zasedanja komisije Splošnoslovanskega lingvističnega atlasa v Stubi Ških Toplicah 17.-21. 5. in v Marburgu 5.-13. 6,: F, Benedik. Mednarodno zasedanje v Minsku 23, 5.: M. Snoj. Simpozij ob stoletnici smrti Frana Miklošiča v Ljubljani 27. 6.: M. Furlan in M. Snoj, - Računalniško posvetovanje v Radovljici 2.-3, 10.: M. Humar, J. Müller, I. Sircelj-ZnidarSič in C. Tavzes. Slavistično posvetovanje V Mariboru 3,-5, 10,; J. Müller, V, Nartnik (z referatom), F. Novak in M. Vojnovič. - Delavci Inštituta so se udeležili strokovne ekskurzije po Hrvaškem Zagorju v organizaciji Zavoda za hrvatski jezik iz Zagreba 28. 5, Obiski na Inštitutu Dr, Ljubov' Kurkina, inštitut za ruski jezik v Moskvi, 26. 6, Dr, Boris Markov, Univerza v Skopju, 26. 6. Dr. Mijo Lončarič, Zavod za hrvatski jezik v Zagrebu. 27. 6. Dr. Mile Mamič, Zavod za hrvatski jezik v Zagrebu. 27, 6-Dr, Si je pan Babič, Zavod za hrvatski jezik v Zagrebu, 28. 6, Dr, Zlatko Vlnte, Filozofska fakulteta v Zagrebu, 4. ! 1, Liljana Šarič, Zavod za hrvatski jezik v Zagrebu, 6. 11. Lidija Arizankovska, Univerza v Skopju, 14. Mj-19. 12. Dr, Harina Taborska, Poljska akademija znanosti v Varšavi, 10.-17. 12. (s predavanjem). ílr, Joanita Rapacka, Inštitut za slavisliku Univerze v Varšavi, 10,-17, 12. Delo Inštituta, še posebej delo za Slovar slovenskega knjižnega jezika, je bilo ob obiskih predstavljeno (M. HajnSek-Holz) učencem Srednje računalniške šole iz Ljubljane 19. 3,, učencem Gimnazije iz Stične 29. 3., učencem Srednje tole za trgovinsko dejavnost iz Maribora 17. 5. in učencem Družboslovno-klasične gimnazije iz Ljubljane 25, 10, Jezikovno svetovanje, lektoriranje in drugo. Delavci Inštituta so v ustni in pisni obliki odgovarjali posameznikom in podjetjem na različna jezikovna vprašanja. Lektorirali so monografska dela in revialne prispevke, tako npr. Biološki vestnik (M, Hajnšek-Holz), farsivo spomenikov (L. Bokal), Veterinarske novice in zbornik Za boljši družbeni red (L Sirce! j-Znidaršič), Letopis SAZU za leti 1989 in 1990 (Z. Leder-Mancini), Enciklopedijo Slovenije 4, Družinski zdravstveni leksikon, revijo Scopolia, Računalniška besedišča. Zbornik Drčevi dnevi i99J (C. Tavzes). - Jezikovno priredbo za zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (F. S. Finžgar, J. Kozak) sta opravili M. Humar in I. Snoj, PREDAVANJA, REFERATI Ivana Černelič Členek kot besedna vrata v slovenskem knjižnem jeziku. Mariborski aktiv Slavističnega društva Slovenije, Maribor, 6. 5., in ljubljanskega akliva, Ljubljana, 23. II. Slovnične kategorije in slovar. Radio Ljubljana, 28- II, Prikaz nekaterih slovničnih kategorij v SSKJ. Lingvistični krožek Filozofske fakultete. Ljubljana, 9. 12. Metka Furlan Miklošičev etimološki slovar v luči sodobnega etimološkega raziskovanja slovanskega leksikalnega fonda. Simpozij ob stoletnici smrti Frana Miklošiča, Ljubljana, 27. 6. Alenka Gložančev Tipologija enobesednib imen slovenskih podjetij. Zavod za hrvatski jezik. Zagreb, 19. 6. Mllenu Hajnfek-Holx Slovar slovenskega knjižnega jezika (Ob izidu 5. knjige), l jubljanski aktiv Slavističnega društva Slovenije. Ljubljana. 4, 12. Marjeta Humar Slovensko shvaropisje zadnjih desetih let. Radio Slovenija, S. 11. Ponazarja In o grad ivo v SSKJ. L i n g vi s t ičn i k rožek Fi I ozofske laku I tete. Lj ubl j a n a. 9. 12. Janez Kober Leksika in ftazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Radio Slovenija, 12. II, Jakob Mtiller Misli in pomislek o novih pravilih slovenskega pravopisa. Radio Slovenija, 3. 10, Denarji v SSKJ. Lingvistični krožek Filozofske fakultete, Ljubljana, 9. 12. Temeljna načela Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Mariborski aktiv Slavističnega društva Slovenije. Maribor, 11. 12, Vladimir Nartnlk Slovenščina na tujih univerzah. Zborovanje Slavističnega društva Slovenije. Maribor, 3. 10. Pravopis, pravorečje in oblikoslovje v SSKJ. Lingvistični krožek Filozofske fakultete. Ljubljana, 9. 12, Marko Snoj A Remark on the Reduction of the CummumSIavic Consonant Cluster -zd-. Ustanovni kongres Mednarodnega združenja belorusistov. Minsk, 25—28 5. Prispevek k preučevanju starejših nominalnih kompozit: psi. rdrvzd'b in *strbnadb. Simpozij ob stoletnici smrti Frana Miklošiča. Ljubljana, 27. 6. Cveta na Tavzes Medicinski terminološki slovar. Konkordance. 2. okrogla miza. Računalniška besedišča. Radovljica, 3.-4. 10. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 319-322. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Paleolitska raziskovanja (Ivan Turk, Janez Dirjec in zunanji sodelavec dr, Mitja Brodar), Nadaljevali smu sistematična izkopavanja v najdišču Divje babe I, Izkopavanja s sejanjem in spiranjem vseh se dimen t OV so trajala 5 tednov, Uvedli smo dodatne terenske tehnične izboljšave: električno črpalko za spiranje z vodo in fina sita za vzorčenje fosilnih ostankov malih sesalcev. Rezultati izboljšav so nižji terenski si roški in bogati vzorci malih sesalcev. V primerjavi z leti, ko sedi m en tov nismo niti sejali niti spirali, se je močno povečalo tudi število paleolitskih najdb, predvsem drobnih, število ostankov mladičev jamskega medveda, predvsem zob. in število ostankov drugih pleistocensklh i i vali. predvsem redkih vrst, V zadnjih dveh letih smo izboljšali metode arheološkega dela in uvedli sistem vzorčenja, ki omogoča uporabo formalnih kvantitativnih metod pri obdelavi podatkov, kar doslej ni bilo vedno mogoče, Celotni sistem zbiranja podatkov smo usmerili v reševanje nekaterih ključnih strokovnih vprašanj, ki so prišla v obliki hipotez na dan z analizo gradiva po začetni fazi izkopavanj v letih 1980-36, Na novo smo sondirali dve lokaciji: Jamo pri Crnotičah (Črnotiče) in spodmol Pod stenico (Frešniea). Nadaljevali in zaključili smo sondiranja v naslednjih jamah: Jama velikih pudkovnjakov (Črnotiče), Pod mol (Kästelet) in M a tiče tov spodmol (Golo brdo). Vse Sonde so bile paleolitsko negativne. V dveh smo našli bogato pleistocensko favno in v eni bogate arheološke najdbe iz holocena, Ogledali smo si 31 jam, od katerih so le redke primerne za sondiranje. V obliki elaborata smo obdelali celotno gradivo izkopavanj v Divjih babah I v obdobju 1989-90, Zaključili smo podrobno tafonomsko analizo ostankov jamskega medveda, izkopanih v letih 1980-86. Z Mc Master University v Kanadi smo se dogovorili za brezplačne Th/U in druge datacije vzorcev iz najdišča Divje babe I, Prazgodovinska raziskovanja (dr, Janez Dular, dr. France Leben, Dragan Božič, Sneža Tecco-Hvala), Raziskovanje kultur mlajše kamene in bakrene dobe je teklo po programu, Obdelava bronastodobnega gradiva iz jame Veliki zjot je končana. V teku je znanstvena interpretacija neo- in encolitskih izkopanin iz Tr h lovce in Male Trig I a v-ce. Arheološka karta najdišč starejših prazgodovinskih obdobij je dopolnjena z novimi lokal i te t am i, enako speleoarheoloSka kartoteka najdiSč in kartoteka Spe-leoarheološke literature. Terensko raziskovanje prazgodovinskih utrjenih naselij je bilo usmerjeno v rekog-nosciranja in sondaže. Rekognosciranja so zajela prostor na desnem bregu reke Krke in severna pobočja Gorjancev, torej topografske enote Novo mesto, Šentjernej, Brusnice, Kostanjevica na Krki in Podbočje. V teb enotah je bilo ugotovljenih čez SO prazgodovinskih poselitvenih lokacij, ki so bile vse sistematično izmerjene, opisane in kart i rane. Sondaže so bile opravljene na naslednjih najdiščih: Stari grad pri Z a gradu, Mastni hrib nad Škocjanom in Vihra nad Drago. Poskusni izkopi na treh točkah so se izkazali kot negativni (Janovke na Vin jem vrhu, Anzovc pri Zburah in G rac pri Osi-ečju). Za vse terenske posege so bili narejeni elaborati, gradivo pa je bilo oddano v Narodni muzej. Kučarski fond, ki obsega nekaj tisoč kosov (izkopavanja med leti 1975-1979), smo klasificirali m uredili po najdiščnih skupkih- Opravljena je bila tudi selekcija in inventarizacija gradiva. Ker gre za zaključene naselbinske komplekse (inventarji hiš), smo dali del gradiva tudi v p reparacijo. Začeli smo risarsko dokumentacijo najdb. Grafična dokumentacija najdb iz Štirih bronastodobnlh naselij v severovzhodni Sloveniji je končana. Začeli smo pripravljati podatkovno zbirko o keramičnem gradivu iz naselja na Ptujskem gradu, pri čemer sodeluje tudi Pokrajinski muzej S Ptuja. Priprava objav grobišč mokronoške skupine, Napisali smo kritični katalog pozno-I atenski h in zgodnjerimskih grobov in grobnih najdb s Strmca nad Belo Cerkvijo, Narisane so bile vse tiste najdbe S tega najdišča, ki so v Narodnem muzeju v Ljubljani in doslej niso bile objavljene. Preverili smo podatke o taienskih grobovih z, Magdalenske gore pri Šmarju. Ugotovili smo, da je bilo gradivo, hranjeno na Dunaju, deloma napačno invent ari žira no. Še slabše je z najdbami v mecklenburški zbirki v ZDA. Ta obsega predvsem grobne najdbe iz halštatskih gomil v Stični in na Magdalenski gori in iz planih grobiSč v Vinici in Socerhu, med njimi pa je prišlo do cele vrsle zamenjav, tako da so danes med »grobne celote« z Magdalenske gore in iz Stične uvrščene viniške najdbe in obratno. Ker v obstoječih ameriških objavah gradiva iz Stične in z Magdalenske gore to dejstvo ni bilo upoštevano, se že pojavljajo Študije z napačnimi izsledki, oprtimi na »grobne celote« mecklenburške zbirke. Pregledali smo vse I atenske najdbe i/. Podzemlja v Bei i krajini, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani, Najdbe so viniškega, ne mokri moškega tipa. Na iglah v obliki pastirske palice in fibulah smo ugotovili zanimive okraske, ki terjajo novo objavo, Študij latenskodobnega orožja. Osredotoči i i smo se na poznolatensko obdobje in prva desetletja po rimski zasedbi, V tem času se jasno lofijo tri faze. Za prvo so značilni poznolatenski meči v nožnicah z dvojno esasto vezjo, sulične osti s širokim listom, ščit ne grbe tipa Mokronog in poznolatenske okrogle ščit ne grbe in železne čelade tipa Novo mesto. Drugo fazo, ki sodi v zgodnjeavgustovsko obdobje, označujejo noriški meči. sulične osti z ozkim listom in fasetiranim tulcem, okrogle ščit ne grbe tipa Verdun 37 in bronasta čelada tipa Novo mesto. V tretji fazi, katere začetek postavljamo v 2, desetletje pr. n. S., so se uveljavili gladi ust, okrogle ščitne grbe z dolgim držajem in čelade tipa Weisenau. Antična raziskovanja (dr. Marjeta Sašel Kos, mag. Jana Hurvat), Začetek rimskega obdobja v Sloveniji. Antično gradivo iz Sermina pri Kopru je bilo zrisano in kataloško obdelano 1er kronološko ovrednoteno. Proučevali smo rimske najdbe in podatke iz najdišč 1. stol, pr. Kr.: Smihel pri Postojni, Razdrto, Logatec, Ljubljana, Kranj, Celje. Zbirali smo z.godnjerimsko orožje in drugo vojaško opremo s področja Slovenije. V okviru teme Rimski napisi Slovenije se je nadaljevalo delo na spomenikih v lapidariju Narodnega muzeja: zbrani so skoraj vsi napisi, ki so tudi preverjeni na osnovi inventame knjige. V okviru vsakoletnega evidentiranja latinskih napisov Jugoslavije pripravljamo pregled epigrafske dejavnosti v Jugoslaviji v letih 1937 do 199! in računalniško datoteko vseh latinskih napisov Jugoslavije, objavljenih v Année épigraphique od leta 1970, Za eno prioritetnih inštiuitskih tem, tj, Antični literarni viri za vzhodnoalpski prostor in zahodni Balkan, smo obnovili deio za komentar k A pij a novi lllyriké in zbrali gradivo za uvodno poglavje, Raziskovanje preseljevanja ljudstev (dr. Slavko Ciglenečki, Andreja Dolenc), Nadaljevali smo sistematično zbiranje podatkov o strukturi poselitve od 4, do 6, st, v fliriku in njihovo vrednotenje. Zbrali smo številne nove topografske podatke s Primorske, Notranjske. Štajerske in študijsko obdelali najdišče Ti nje nad Loko pri Zusmu, pri katerem je mogoče natančneje opredeliti prav čas ob propadu antike in srečanje staroselske ter slovanske kulture, V vzhodnem delu Ilirtka smo ovrednotili velik del obsežne starejše literature in opravili prvo klasifikacijo višinskih utrdb. Posebno pozornost smo namenili problematiki dvojnih cerkva znotraj širše skupine sakralnih središč v zahodnem delu [liriku. Pri tem je problemsko posebej zanimiva tista skupina najdišč, ki kaže na gradnjo majhnih zgodnjekrščanskih središč V zadnji fazi razvoja poznoantične arhitekture. Staroslovanska raziskovanja (dr, Andrej Pleterski, Mateja Be lak). A. Pleterski se je kot štipendist ustanove Alexander von Humboldt izpopolnjeval v Münchnu na Institut ftir Vor— und Frühgeschichte ter kot vzorčno najdišče, ki zaradi množice podatkov (1520 grobov, 5000 predmetov, antropološki podatki) omogoča vsestranske raziskave metode arheološke interpretacije, obdeloval najdišče Altenerding na Zg Bavarskem. Narejena je bila banka podatkov in začeta njihova priprava za računalniško seriacijo, Za primerjalno analizo je bilo zbrano gradivo za najdišča Moos- Burgs tall. Linz-Zizlau I in Laulerhofen, Zadnji dve najdišči sta z mejnega bavarsko-slovanskega prostora in omogočata navezavo in koordinacijo s slovanskim gradivom, — Redno smo izpopolnjevali banko podatkov za področje vzhodnih Alp, Arheološka topografija (Sneža Tecco-Hvala, dr. Janez Dular, Zvezda Modrijan). Dokumentacijsko delo je zajemalo predvsem izdelavo te zavra za računalniški vnos katastra arheoloških najdišč Slovenije ter spremljajoče podatkovne zbirke: topografsko literaturo, ki se nanaša na slovenski prostor, ai uri rano do leta 1991; fototeko, ki zajema 14.700 posnetkov in 190 geodetskih posnetkov ter zbirko temeljnih topografskih načrtov, ki Šteje 254 enot. Opravili smo avioprospekcijo petih najdišč na območju topografskega področja Bela krajina. Opravili smo redakcijo dveh topografskih zvezkov in ju pripravili za natis (Prekril urje. Dolina pri Trstu). Dokumentacija arheološkega gradiva in najdišč (Janez Dirjec, Andreja Dole ne-Vi-čič, Sneža Tecco-Hvala, Breda Justin, Dragica Knifie-Lunder, Tamara KoroAec). Sproti je bilo urejano vse arhivsko gradivo (elaborati, poročila, slikovno gradivo -skupaj 760 enot). Urejeno in inventarizirano je arheološko zanimivo gradivo iz privatnih arhivov A. Müllnerja in K. Dež mana, ki ju hrani Arhiv Slovenije. Pregledan in deloma preslikan je še fond Deželnega zbora (hrani ga Arhiv Slovenije) in zapuščina J. Šašla, shranjena v Institutu za arheologijo ZRC SAZU. Arheološki vestnik (Dragan Božič, Ivan Türk). Marca je izšel Arheološki vcsLnik 41, 1990 (Saš lov zbornik), decembra Arheološki vestnik 42, 199!. Letnik 43 bo predvidoma oddan v tiskarno marca 1992. Jnšimirska knjižnica (Primož Pavlin). S sedmimi internimi akcesijami se je knjižni fond povečal za 310 enot. Sezname akccsij smo pošiljali na 2fi naslovov, 120 obiskovalcev je obiskalo knjižnico 547 krat. Na dom smo izposodili 621 zvezkov, v čitalnico pa 211, Biblioteki SAZU smo dajali predloge za nakup in vzpostavili 7 novih rednih zamenjav. Kartoteka arheološke literature Dopolnjevali smo stvarne kartoteke arheološke literature po posameznih obdobjih. Podatkovna zbirka je obdelana računalniško. Obiski na inštitutu Na inštitutu se je mudiio več tujih strokovnjakov: prof. dr. Alberto Broglio (Ferra ra), Stephan Derne t z (München), dr. Franz Glaser (Celovec), dr. Paul Gieirs-cher (Graz), Michele Lanzinger (Trento), dr. Bruna Kuntič-Makvič (Zagreb). Študijska potovanja Dragan Boiič 9.-18. 12. na Dunaj (Študij gradiva in arheološke dokumentacije v Naravoslovnem muzeju in Inštitutu /a prazgodovino in zyodnjo zgodovino na Dunaju). Dr, Marjeta Saiel Kos 3—11, 4, v München (študij v Kommission für alte Geschichte und Epigrafik); 11,-17, 6, v Szekesfehervär (obisk lapidarijev); 13, 12. na Dunaj (študij na Institutu za antično zgodovino in ep igra fi ko), PREDAVANJA, REFERATI Slavko Ciglenečki Pol is Norikon, Eine archäologische Skizze. Svetovni arheološki kongres. Bratislava, 2, 9. Probleme der Kontinuität zwischen 5, und 9. Jahrhundert in Slowenien. Seminar Problemi deli a continuitä. Monte Barro, 10 9- JVlarjela Sasel Kos Bttgin ja Ek vorn a v Emoni. Druitvo za antične in humanistične študije, Ljubljana, 20, 1L BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 322-323. ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev (dr. Darja Mihelič, Janez Sumrada, dr. Vinko Rajšp, mag. Eva Holz, mag. Stane Granda, Dušan Kos in zunanji sodelavci a kad. dr. Ferdo Gestrin. akad. dr. Sergij Vilfan, akad. dr. Bogo Grafenauer, prof. dr. Peter Vodopivec, prof, dr. V las to Zemljič, prof. dr. Olga JanSa-Zorn, Ema Umek, Majda Zontar, dr.Sandi Sitar, ing Tadej Brate, Maruša Pleterski). Zgodovina prometa na Slovenskem je Se vedno osrednji projekt. Če bi bila dokončana raziskava srednjeveškega kopenskega prometa, bi lahko rekli, da je institut svoje obveze izpolnil in da je ves problem le še pri zunanjih sodelavcih. Vse kaže, da bo tako trditev mogoče zapisati šele prihodnje leto. Finančne težave Se naprej ostajajo poglavitni vzrok, da delo ne napreduje po načrtih. Problemi slovenske politične zgodovine od konca 18. stoletju do leta 1918 (Janez Šum rada, mag. Stane Granda, dr. Branko Marušič, mag. Eva Holz, dr, Vincenc Rajšp, Petra Svoljšak). Kljub prizadevanjem raziskovanje temeljnih problemov Ilirskih provinc ni bilo dokončano. Analiza dosedanjega dela je pokazala, da je treba raziskati še vprašanja, povezana z okupacijo 1S09, položaj cerkve, državno represijo ter oblike nezadovoljstva in odpora. Najtrši oreh pa so vprašanja, povezana s položajem slovenskega jezika, kulture in politično orientacijo prepora-diteljev. V v.vezi z revolucijo 1348/49 je bila analizirana vrsta manjših kmečkih uporov. Podrobno je bilo pregledano gradivo o volitvah v dunajski Državni zbor. V zvezi S Krekovim simpozijem v Rimu so bile izvedene tri parcialne raziskave o speci (i ki krščanskosocialnega gibanja na Goriškem in Štajerskem, analizirana je bila tudi hranilnica in posojilnica v St, Petru pri Novem mestu. Raziskovanje socialnih vprašanj med prvo svetovno vojno na Goriškem poteka po načrtu, Historična topografija in kolonizacija s lo venskega ozemlja (Janez Šum rada, dr. Božo Otorepec, dr.Darja Mihelič, Dušan Kos, dr. Vincenc Rajšp, mag. Eva Holz). Iz 6. piranske notarske knjige je bila izpisana vrsta loponimuv f.a piransko področje. V teku je sestavljanje indeksa krajevnih imen po jožefinskem popisu. Edicija virov do leta 1918 in bibliografija za zgodovino Slovencev (dr, Božo Otorepec, dr. Darja Mihelič, Dušan Kos. Janez Sumrada, mag. Stane Granda, dr, Branko Marušič, mag. Eva Holz in zunanji sodelavci akad. dr. Bogo Grafenauer, prof. dr. Vasilij Me lik, mag, Boris GombaČ). Dokončana je bila transkripcija in strokovna obdelava srednjeveških listin Nadškofijskega arhiva v Ljubljani v letih 1437-1494, Transkribirana sta bila dva rokopisa Fevdnih knjig avstrijskih vojvod za Kranjsko iz let 1444-1469 in 1470-14SO. - Velik del tipkopisa za Vodič po gradivu za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma od 13, do iS. stoletja je vnešen v računalnik. - prepisana je bila 6. piranska notarska knjiga. - Kot trinajsta knjiga Virov za zgodovino Slovencev in kui prvi zvezek Novejših urbarjev za Slovenijo so v dveh delih izšli Urbarji za Belo krajino in iumbeiak (15.-18. stoletje). Narasla je dokumentacija za revolucionarno leto 1848/49. Obdelava korespondence dr, Henrika Tu me se končuje. Vse kaže, da bo raziskovalna enota v Novi Gorici dobila v depozit Tumovo arhivsko zapuščino in knjižnico. V teku so dela za pripravo njegovih izbranih spisov. Nadaljevalo se je de]o za tekočo historično b i bi iografi jo za I et a 1987-199 L Dr. D. Mihelič se je po enem letu vrnila iz Nemčije, kjer je delala kot Hu m bol d lova štipendistka. D. Kos začenja tretje leto študija pomožnih zgodovinskih ved na Dunaju. Dr. V. RajSp in S, Granda sta dobila enomesečni štipendiji Konslantina Jtrečka ia delo na Dunaju, P SvoljSak je dobila enomesečno štipendijo od avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo, Tiskovne konference, javne predstavitve raziskav Branko Marušič: A. Marušič. Moja doba in podoba. Štandrež, 11. 12. - F. Folhl, Rižarna - nacistično taborišče pri Trstu. Koper, 22. 2- - M. Kaein-Wohinz, Prvi antifašizem v Evropi. Trst, 9.5. ta Lftupis 273 Janez Sum rad a: Ralf Cepi a k, EtnoloSka i tipografija slovenskega etničnega ozemlja. Občina Cerknica. Snežnik, 17.1.- Nada Klaič. Zadnji knezi Celjski v deželah sv. Krone. 24.5. Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih - Posvetovanje o Antonu KoroSeu. Videm ob Ščavniei, 16.3.: V. Rajšp, S, Granda. - Jezuiti na Slovenskem. Ljubljana, 10. 4.: E. Hol/., D. Mihelič, V, RajSp. - Primorska v NOB. Nabrežina-Devin, 4. 5,: B, Marušič. Okrogla mizo o D Zelenu, Nova Gorica, 8,5.: B. Marušic. - l/.virnost NOB na Primorskem. Vipava-Zemono, 10. 5.: B. Marušič. - Predvojno revolucionarno gibanje na Primorskem. Stnožeče, 1.6.; B, Marušič. - Primorsko izseljeništvo. Kanal ob Soči, 30 8.: B MaruSič, Friesacher So m mera kade m ie, Stadt und Kultur i m Mitteialter. Friesach, 10. 9.: D. Mihelič. V. RajSp, Krekov simpozij v Rimu, Rim, 16.-21, 9,: S. Granda, B Marušič, V, Rajšp Pazinski memorijal. Pazin, 27, 9.: B. Marušič. - Krsfanskosocialno {socialistično) gibanje na Primorskem, Sveta Gora pri Gorici, 25. 10.: S, Granda, B Marušič, P. Svoljiak. - Slovensko štajersko pred marčno revolucijo 1848. Ljubljana, 8. II .: E. Hol/., D, Mihelič, J, Sumrada. Avstrijsko-Slovenski simpozij o pouku zgodovine. Tinje, 24. 11.: D. Mihelič. Janez Svelokriiki. Vipavski križ, 7. 12.: B, Marušič. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Stane Granda Podpisovanje peticije za zedinjerto Slovenijo ieta 1848. Posvetovanje o Anionu Korošcu. Videm ob Ščavnici, 16. 3. Hranilnica in posojilnica vSt. Petru pri Novem mestu. Krekov simpozij. Rim, 19. 9. Branko Marušič Primorci in njihova osvobodilna zavest. Primorska v NOB. Nabrežina-Devin, 4.5. TICR. Okrogla miza o D. Zelenu. Nova Gorica, 5. Narodna zavesi primorskih Slovencev. Izvirnost NOB na Primorskem. Vipava-Ze-mono, 10. 5, TigrovstVO po drugi svetovni vojni Predvojno revolucionarno gibanje na Primorskem. Senožeče, 1. 6, Uglcdm Fnmoici v izseijeniitvu. Primorsko izseljeniitvo. Kanal ob Soči. JO. 8, Krščanskosociain o gibanje na Primorskem do prve s ve rov« e vojne. Krekov simpozij. Rim, 18. 9. Italijansko-slovenski odnosi na Primorskem 1848-191 S. Pazinski memorijal. Pazin, 27. 9. Začetki katoliškega političnega gibanja na Goriškem. Simpozij o krSČanskosocial-nem (socialističnem) gibanju na Primorskem. Sveta Gora, 25. 10, Goriška v 17. in v začetku 18. stoletja. Jane/. Svetokriški. Vipavski Kri i, 7. 12. Darja Mihelič Marko Hanžič v luči svoje koroške zgodovine Jezuiti na Slovenskem. Ljubljana, 10. 4 Nove vsebine pouka zgodovine. A vstrijsko-slo venski simpozij o pouku zgodovine, Tinje, 24. 11. Božo Otorepec Zastava Slovenije. Radio Slovenija Val 202, 23, 2, O novih predlogih za grb- RTV Slovenija, Tednik. 28. 3. Vineemc Ra jšp Korošec in mladinsko gibanje na Štajerskem. Posvetovanje o Antonu Korošcu. Videm ob Sčavmci, 16, 3, Ukinitev jezuitskega reda 1773. Jezuiti na Slovenskem, Ljubljana, 10-4. Polt lično delo Antona Korošca pred prvo svetovno vojno. Teološka fakulteta, Ljubljana. 23. 5. Slovenska krščanskosocialna zveza. Krekov simpozij. Rim, 17, 5, Janez S um rada Aktualna vprašanja našega zgodovinopisja, Radio Slovenija. 24.3. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH J23-325, UMETNOSTNOZGODOVINSKI INSTITUT FRANCETA STE LETA Srednjeveška in renesančna umetnosmozgodovinska problematika (akad, dr. Emilij an Cevc). Za predvideni katalog srednjeveške plastike na Slovenskem je bilo pregledanih okoli 40 plastik, med temi več šele zadnji čas odkritih. Revidirane so bile nekatere datacije, osvetlili so se slogovni in ikonografski vplivi, ostreje so se zarisali regionalni slogovni »dialekti«, določneje pa se nakazujejo tudi razvojne sinteze. V kompleksu študija umetnosti v času reformacije je dozorela ikonološka analiza sevniške »Lutrovske kapele« in ugotovljene so bile grafične predloge za njeno poslikavo. »Romanska retrospektiva* se je tako v plastiki in slikarstvu, zlasti pa v arhitekturi izkazala kot zelo značilna, tudi v splošni umetnostni klimi poznega 15. in 16. stoletja utemeljena slogovna vuHanta, ki je na prehodnem ozemlju med Srednjo Evropo in Italijo dobila speciličen naglas, delno celo kot lokalni nadomestek renesanse. Poznobaročno kiparstvo (BlaA Resman). Terensko delo je zajelo okoli 50 še neobdelanih lokacij s spomeniki poz noba ročnega kiparstva, predvsem v škofjeloškem okolju in delno v Zasavju. Ugotovljene so bile povezave med gorenjskim in ljubljanskim kiparstvom, te pa je pol rdi I komparativni pregled nekaterih notranjskih in primorskih kiparskih ansamblov. Zraven so se nakazali tudi problemi zgodnjebaročne oltarne arhitekture in plastike okoli kamnosekov Kuša, Misleja, Grumnika, Bombasija in drugih, Raziskave je podprl pregled arhivskih fondov (urbarji, matične knjige, posamične listine, arhiva I ije loških ki ari s in uršuiink ter ljubljanskih uršulink in jezuitov). Arhitektura 19. in zgodnjega 20. stoletja na Slovenskem (dr, Damjan Prelovšek). Študij se je osredotočil zlasti na stavbno plastiko 19. in 20. stoletja kot vsebinsko in okrasno dopolnilo sla vb. V sklopu nadrobnega študija opusa arh, J. Plečnika je nastala pobuda za razstavo P! eč ni kov i h kelihov v Celju (odprta 6.9.). Posebna skrb je veljala pripravam za Plečnikovo razstavo na praškem gradu, ki naj bi bila odprta leta 1994, Izdelana so bila izhodišča za primerjalno razstavo Plečnik - Gaudi. Sodelovanje s spomeniškim varstvom se je izkazalo pri obnovitvah ljubljanskega Tromostovja in Čevljarskega mostu in pri raziskavah župnijske cerkve v Piranu. Dr. Prelovšek je študijsko obiskal Anglijo, Prago in München. Kot štipendist raziskovalne ustanove Akademie Schloß Sol it ude se je mudil od začetka novembra v Stuttgartu. Študij arhivskih virov, njihovo komentiranje in objeva (Ana Lavričj, Študij je obsegal vizitacijske zapisnike ljubljanskih škofov Buchheima, Rabat ta in Herbesteina, Kritični prepisi so v stadiju komentiranja. Ilelo v avstrijskih arhivih na Dunaju in v Gradcu se je omejilo predvsem na umemostnozgodovinsko dokumentacijo 17, in IS. stoletja. Rodilo je rezultate predvsem za štajersko umetnost no situacijo tega časa. V zvezi z drugimi raziskovalnimi nalogami inštituta so bile pregledane številne arhivalije. Zbiranje dokumentacijskega gradiva za umetnostno zgodovino slovenskega ozemlja (dr. Emilij an Cevc, Ana .Lavrič, dr. Damjan PrelovSek, Blai Res man in Vida Stanovnik). Pomnožile so se topografske in specialne kartoteke in fototeka. Pač pa je občutno upadel dotok strokovne literature, Tako biblioteko kot kartoteke je s pridom izkoriščala vrsta strokovnih kolegov in tudi študentov—diplomantov. Udeležba na strokovnih srečanj;/] - Mednarodni simpozij ob razstavi »Bunte Bi i der am Bienenhaus«, Bavarski nacionalni muzej München, 22, 5.: E. Ceve. Mednarodni znanstveni simpozij Jezuiti na Slovenskem, Ljubljana. 9, - 10-4>i E- Cevc, B- Resman, A- Lavrič- — Srečanje umetnostnih zgodovinarjev - barokistov. Stična, 18—19. 10.: D, Prelovšek, B. Resman, PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV EmllEjan Cevc Poslikane panjske končnice v Sloveniji. München, 22, S. Jezuiti in umetnost. Ljubljana, 10. 4. Ana Lavrič Oltar sv. Frančiška Ks a vetja pri ljubljanskih jezuitih - nova dognanja. (Skupaj z. B. Resmanom). Ljubljana, 10. 4. Damjan Preloviek Sempetjeva teorija o oblačenju. Stuttgart. Tehnična visoka šola, 21. 11. Spomini V. Lenarčiča na arhitekta Plečnika. Serija 14 oddaj, Radio Trst, oktobčr-december, Blaž Resman Oltar sv, Frančiška Ksaverja pri ljubljanskih jezuitih - nova dognanja. (Skupaj z A, Lavrič). Ljubljana, 10. 4. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 325-326. MUZIKOLOSKI INSTITUT iiazisiave srednjeveškega glasbenega pismenstva {dr. Jurij Snoj). Nadaljevala se je raziskava Antilonala iz Kranja (1491), Za vsako od 6797 vsebinskih enot tega zajetnega koralnega kodeksa je bila določena liturgicna (unkcija, obstoj ali izpad glasbenega zapisa, zaporednost zapisa pri večkrat zapisanih enotah, moda In a pripadnost in pri antifonah obstoj pripadajoče psalmo-dične diference. Rezultat sta okoli 420 Kb obsegajoča podatkovna zbirka, ki omogoča pregled vsebinskih plasti kodeksa, in razprava, oddana v objavo. Poleg lega je bil proučen glasbeni vidik petih slovenskih besedil v Stiškem rokopisu (15. sto].). Raziskava določa njihovo vlogo in oblikoslovno pripadnost ter skuša odgovoriti na vprašanje, ali so ti rokopisi ne samo literarne, ampak tudi glasbene stvaritve, čeprav nimajo glasbenega zapisa. Raziskave obdobja renesanse (dr. Danilo Pokom in zunanja sodelavca prof, dr. Jože Sivec in prof, dr. Edo Škulj), Nadaljevalo se je raziskovanje skladateljskih opusov Jurija Prennerja in Jakoba Gallusa. Transkripcija Prennetjevih motetOv je končana, vendar je treba proučiti še nekaj vprašljivih mest. V zvezi s tem se je J. Sivec mudil od 16, do 19, 6. v Münchnu in v Bavarski državni knjižnici preverjal oznake partov v izvirnih tiskanih zbornikih, ki vsebujejo dela tega avtorja. Dokončana je tudi transkripcija Gallusovi; zbirke masnih skladb Selec tiores quaedam missae (1580) in je že izšla v zbirki SAZU M on um en ta ari is musicae Sloveniae (zvezki XVU1-XXI). Prav je poudariti, da imamo Slovenci s tem vse kompozicijske zbirke Jakoba Gallusa v lastnih modemih izdajah. Osrednji delovni na pur na tem raziskovalnem področju je bil posvečen pripravam in izvedbi mednarodnega simpozija »Gallus Carniolus in evropska renesansa«, ki je bil s spremljajočimi prireditvami — razstavo in štirimi koncerti - središčna manifestacija v Gallusovem jubilejnem letu. Raziskave obdobja baroka (mag. Tomaž Faganel), Dokončana je bila transkripcija zbirke 26 kompozicij za tri do osem vokalnih glasov s con urinom Fioscuius vemalis (1621) Gabrijela Plavca. V pari i turi kompozicije Missa ¿opta Bergamasca Janeza Krslnika Dolarja, izdelani že v prejšnjih letih, je bil realiziran še generalni bas in redigirano revizijsko poročilo za objavo v zbirki Monumenta. Analizirane so bile tudi vse Dolarjeve orkestralne kompozicije in sicer dve sonati predvsem s stališča razvoja ostinatne forme, trije bal let i pa kot razvojna stopnja baročne suite, Za primerjavo bo treba proučili še dela nekaterih Dolarjevih sodobnikov, ki pa niso vsa dostopna, Raziskave obdobja klasicizma (dr. Ivan Klemenčič), Nadaljevalo se je raziskovanje življenja in dela Franca Pollinija (1762-1846). Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva in literature je bila napisana daljša razprava o rodu tega v Ljubljani rojenega skladatelja in njegovem bivanju v tem mestu, deloma pa ludi na Dunaju, v Parizu in v Italiji. Angleški prevod razprave naj bi bil prispevek sporedu mednarodnega simpozija Off—Mozart v Zagrebu, ki pa je bil iz letošnjega preložen na prihodnje leto. - Nadaljevala so se tudi prizadevanja za pridubilev posnetkov Pol lini je vi h kompozicij iz konservatorijske knjižnice v Milanu. Transkripcija izbranih odlomkov iz Pollinijevih glasbenoscenskih stvaritev La časefia nel bosco in II genio ¿nsubre je v začetni fazi, ker je veliko časa zahtevala problematika računalniške obdelave glasbenih virov. Kataiogiziranje virov (dr Jurij Snoj, dr. Danilo Pokom, mag, Tomaž Faganel, dr, Ivan Klemenčič), Tik pred zaključkom je delo, začeto leta 1990, ki bo zajemalo temeljne podatke o 324 doslej znanih bibliografskih enotah z glasbenim zapisom tz srednjega veka, hranjenih v Ljubljani. Delo je revizija, dopolnitev in računalniška obdelava v prejšnjih letih izdelane kartoteke. Od srednjeveških glasbenih virov so bili v sliikem samostanu popisani in fotografirani 4 enolistni fragmenti uničenih perga-menLnih rokopisov in koralni tisk iz 16. stol. O Jakobu Gallusu je bilo pridobljeno precej novega, predvsem slikovnega gradiva, ki je bilo skupaj s prej zbranim predstavljeno na 21 panojev in 10 vitrin obsegajoči razstavi v Ljubljani in Kopru, Urejeno in katalogizirano je bilo fragmentarno ohranjeno gradivo s 60 bibliografskimi enotami, ki je ostalo od starih muzi kalij mariborske stolnice, katalogiziranih v prejšnjem letu, in katalogizirani sta bili tudi dve enoti iz srede 18, stol, ki ju hrani knjižnica P. P. Glavarja v Komendi. Resen napor je bil posvečen postopnemu prehodu na računalniško obdelavo glashenih virov, ki bo med drugim omogočila tudi plOdnejše slike z mednarodnim centrom RISM v Frankfurtu, Nove publikacije je i ni t i tu t predstavil na tiskovni konferenci 25.6. Ob raziskovalnem delu v inštitutu je bil mag, T. Faganel do konca novembra tudi dirigent Akademskega pevskega zbora »France PreSeren« v Kranju, Dr, L Klemenčič je v okviru Umetnostne podkomisije Terminološke komisije Instituta za slovenski jezik vodil redakcijsko skupino za izdelavo glasbenega terminološkega slovarja in kot terminolog za glasbeno področje sodeloval pri izdelavi zadnjega zvezka Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Dr. D. Pokom je bil član Programskega odbora za proslavo 400. obletnice smrti skladatelja Jakoba Gallusa, ki ga je imenoval republiški minister za kulturo, in predsednik programskega odbora Mednarodnega festivala komorne glasbe 20. stol v Radencih. Dr. J. Snoj je za mednarodno muzi kol oSko bibliografijo RIL M izdelal 18 povzetkov muz i kol oš kili del, ki so izšla na Slovenskem v letih 1987 in 1988, ter 9 povzetkov referatov za simpozij o Gallusu. Simpozij »Gallus Camiolus in evropska renesansa* Mednarodno znanstveno srečanje z gornjim naslovom je bilo 21.— 24. 10, v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Z njim in s spremljajočimi prireditvami so manifestacije v Gallusovem letu, 400 let po skladateljevi smrti, dosegle svoj vrh Na podlagi dolgotrajnih priprav je bilo na simpoziju predvideno sodelovanje 27 znanstvenikov iz Slovenije, Hrvaške, Italije. Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške, Švice, Danske, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. V zadnjem trenutku so trije referati odpadli, tako da jih je bilo na znanstvenem srečanju 24, pripravili pa so jih dr. Rudolf FloLzitiger (Gradec), dr. Robert LindeII (Dunaj), dr. Giovanni Acciai (Piaeenza), dr Galliano Ciliberti (Perugia), dr. Ivano Cavallini in Pavie Merku (Trst), Ivan Florjane (Rim), dr. Kurt von Fischer (Zürich), dr. Hans-Peter Re i necke (Berlin), dr, Werner Braun (Saarbrücken), dr. Jarmi la Doubravovä in JarosJav Jiränek (Praga), dr. Jifi Sehnal (Brno), dr. Bojan Bujič (Oxford), dr. Metod Milač (New York}, dr. Miho Demovič, dr. Koraljka Kos in dr, Lovro Zu pano vič (vsi iz Zagreba) Ler akademik dr. Dragotin Cvetko, dr. Tine Kurent, dr. Danilo Pokorn, dr. Andrej Rijavec, dr. Joi.e Sivec in dr. Edo Škulj (Ljubljana), 7 referatov je bilo prebrano v odsotnosti njihovih avtorjev, razlog so seveda bile razmere na tleh nekdanje Jugoslavije, predvsem vojna na Hrvaškem, Kljub temu je mogoče ugotoviti, da je simpozij uspel tako strokovno kot moralno; strokovno, ker je prinesel nekaj novih spoznanj o Gallusu in njegovem času, bil kljub zahtevnosti tematike, ki je bila na njem obravnavana, presenetljivo dobro obiskan, tisk, radio in televizija pa so o njem razmeroma veliko poročali; moralno pa. ker je bil v težavnih razmerah, zaradi katerih je bil nekaj časa celo pod vprašajem, sploh izpeljan in to dobro, Udeleženci, ki so prišli iz tujine večidel s strahom, so se lahko prepričali o razmerah v Sloveniji in se bodo, kot so zatrdili, v svojih okoljih zavzemali za hotenja slovenske države. Simpozij je spremljala razstava, ki je prikazala Gallusovo življenjsko pot, delo in čas ter odmev njegove osebnosti in skladateljskega dela. Poleg tega SO bili v času simpozija tudi siti rje koncerti, na katerih so sodelovali vokalni ansambli iz Slovenije, Velike Britanije, Italije in Češkoslovaške, Stroške simpozija in spremljajočih prireditev je kril Organizacijski odbor Gallusovega leta, ki ga je imenoval republiški minister za kulturo, nekaj stroškovnih postavk samega simpozija pa deloma tudi republiško Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Zbornik referatov simpozija seje inštitut odloči! izdati v dveh, po obsegu in vsebini enakovrednih zvezkih, Nekateri teksti so namreč precej obsežni, poleg tega v času, ko je tipkopis mora i v tiskarno, vsi še niso bili napisani, soodločala pa je tudi želja, da se pozneje ne bi porazgubili v znanstveni periodiki, ampak naj bi izšli v isti publikaciji, od katere je mogoče pričakovati, da bo pomembno prispevala k poznavanju Gallusove osebnosti, njegovega dela in njegovega časa. Prvi del zbornika je, kot je bilo predvideno, izšel do začetka simpozija, drugi mu bo sledil predvidoma v začetku prihodnjega leta, RAZSTAVI Danilo Pokom; Gallus Camioius. Ljubl jana, Cankarjev dom, 21. 10.-3. 11.; Koper, Pokrajinski muzej, 30. 11.-21. 12. PREDAVANJA, RFFERATI Tomaž Faganel Branje zapisa, tempo, proporci, intonacija in deklamacija v Gallusovih motetih. Zborovodskl seminar Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Lj o bij ana, 11. in 12. 10, Danilo Pokom Slavku Osterc ob 50 letnici smrti. Okrogla miza. Radenci. 21. 9. Gallus Carniolus, Zborovodskl seminar Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Ljubljana. 11. 10. Gallus Carniolus, Uvodna beseda k razstavi. Ljubljana, 21. 10; Koper, 30. 11, Gallus - inspiracija slovenskih skladateljev. Simpozij Gallus Carniolus in evropska renesansa, Ljubljana, 23. 10. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 326-327 INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Sekctja za slovensko literarno zgodovino Literarnozgodovinske raziskave slovenske književnosti 19. in 20 stoletja Preučevanje slovenske moderne (dr. France Bernik). Po slogovni analizi slovenske poezije od leta 1900 do konca 1. svetovne vojne seje interpretacija preusmerila k pripovedni prozi v poznih 90. letih prejšnjega stoletja do 1900. Pri tem je upoštevala poleg Cankarjeve proze še prozo naših vidnejših realistov teh let in pripovedništvo F. Govekarja. Hkrali sta bili za tisk pripravljeni dve poglavji monografije: SfovensAa moderna v »horizontu pričakovanja*, Pojem »moderaa" v slovenski literaturi. Slovensko pripovedništvo 1918-1930 (dr. Marjan Dolgan). Raziskovalec je bil s pomočjo Humboidtove štipendije na daljšem študijskem bivanju na oni verzi v Giessnu (ZR Nemčija), kjer je dokončal pregled najpomembnejše strokovne literature o nemškem ekspresionizmu. To je bilo potrebno storiti zato, da bi bilo mogoče trezno presoditi kontradiktorne ocene slovenskih literarnih zgodovinarjev, od katerih starejši priznavajo obstoj slovenske ekspresi oni stične proze, mlajši pa ga zanikajo, češ da je ni niti v nemški literaturi Po tem komparativnem stadiju prehaja raziskava v sklepno fazo: pisno sin teti žira nje dognanj. Priprava znanstvenokritičnih izdaj (Jože Faganel in zunanji sodelavci). Za znanstveno izdajo Brižinskih spomenikov so bili dokončno pripravljeni diplom Lirični, kritični in fonetični prepis v mednarodni fonetični transkripciji s kritičnim aparatom, ki navaja in komentira posamezne rešitve v doslejšnjih izdajah. Tudi večjezični glosar, bibliografija in tujejezični prevodi so pripravljeni za zaključno fazo redakcije. Iz Zoisove rokopisne zapuAčine je bilo trans kri bi ranih nadaljnjih 100 pisem. Odkrilo je bilo novo, doslej neznano korespondenčno gradivo na Ravnah (131 pisem iz obdobja 1798-1S17). Začele so se priprave za izdajo korespondence Ivana Trinka (ur, M. Brecelj). Drugo strokovno in organizacijsko delo Dr, F, Bernik je bil član upravnega odbora Slovenske matice. Sekcija za literarno teorijo Literarni leksikoni mag. Darko Dolinar, Vlastfl Pacheiner-Klander, Majda Stanov-nik-Blinc, Jola Škulj, Alenka Maček in zunanji sodelavci). V tem sklopu temeljnih literarnoteoretičnih raziskav so kot rezultat dela v prejšnjih letih izšle tri študije: Miran Hladnik, Povest (Literarni leksikon 36); Darko Dolinar, Hermenevtika in literarna veda (Literarni leksikon 37); Katarina Bogataj-Gradi-Sni k, Grozljivi roman (Literarni leksikon 38). Javnosti so bile predstavljene na liskovni konferenci na ZRC SAZU 13, novembra, Nadaljevalo seje raziskovanje literarnega prevoda (M. Stanovnik-Biinc), staroindij-skih pesniških oblik in verznili obrazcev (V. Pacheiner-Klander), modernizma (J. Skulj), futurizma, formalistične šole, literarne kritike in drugih literarnosmernih, obdobnih, vrstno-zvrstnih problemov za razprave, ki bodo končane v letu 1992 ali pozneje. Vse delo za Literarni leksikon, tudi tisto, ki je povezano v zunanjih programskih sklopih programa i Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda«, je po skupnem načrtu usklajeval redakcijski kolegij, ki je skrbel za vsebinske in organizacijske vidike, nujne za normalen potek raziskav in publiciranje njihovih rezultatov, Drugo strokovno in organizacijsko de h Mag. D, Dolinar je dajal terminološke nasvete s področja literarne vede za S/ovar slovenskega knjižnega jezika. V, Pacheiner-Klander je nadaljevala raziskavo vedske književnosti; uporabnikom je posredovala dokumentacijske podatke o literarnoteo-retičnih terminih in o tujih avtorjih v slovenskem periodičnem tisku. J. škulj je dokončala in uspešno zagovarjala magistrsko delo o modernizmu; raziskavo o tej temi je razširila z vprašanji poststrukturalizma in koncepcij dialogi ima. Sekcija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo Slovenski biografski leksikon (Jože Munda, Nada Gspan-Prašelj, dr. Metka Biigel-Dodič, mag. Franca Buttolo, dr. Sun d i Sitar. Alenka Maček in zunanji sodelavci). V juniju sta po opravljenih zadnjih korekturah izšla Zaključna zvezka SBL — 15. zvezek in Osebno kazalo. S tem je bil končan dolgoletni nacionalni projekt, katerega namen je z biobibliografsko metodo predstaviti Slovence, ki so se kadarkoli in na kateremkoli področju vidneje uveljavili doma ali drugod po svetu, ter tujce, katerih delo je za Slovence pomembno. SBL je začel izhajali I, 1925, s 7 zvezkom (1949) je prešel v zaloiništvo SAZU. ob ustanovitvi Znanstvenoraz.iskovalnega centra SAZU (19&2) je bil uvrščen v njegov delovni program, Pri SBL je sodelovalo okoli 350 avtorjev; v njegovih štirih knjigah z nad 3,000 stranmi je objavljenih blizu 5.000 geselskih člankov. Zadnji, 15, zvezek obsega 311 Člankov od gesla Zdolšek do Zvantit ter sklepno besedo, seznam sodelavcev in kratic za 4. knjigo (11 .-15. zvezek). Pri njem je sodelovalo 113 avtorjev, redni delavci uredništva So sami prispevali 31 člankov. Poleg tega je kot poseben zvezek izšlo osebno kazalo za celotno izdajo SBL (1.-15. zvezek), ki obsega okoli 20.000 imen. - Izidu obeh zvezkov in zaključku celotne izdaje je bila posvečena tiskovna konferenca 20. 6. na SAZU, V drugi polovici leta so stekla pripravljalna dela za novo izdajo SBL, ki je bila prijavljena in sprejeta kot poseben raziskovalni projekt. Izdelan je bil okvirni kartotečni geslovnik za črke A-K in detajlni za črke A-D- Urejena ali načeta so vprašanja vsebinskega in tehničnega koncepta, kot so kriterij izbora, izčrpnost članka, stil pisanja in grafična podoba članka, bibliografije in literature, kratice in okrajšave, vprašalnik. Začetne raziskave kažejo, da bo v novi izdaji SBL zajetih štirikrat več oseb kot v prvi. Vzporedno s tem so se vse leto nadaljevala opravila, ki so nujna za naslajanje leksikona: zbiranje in urejanje biografskega in bibliografskega gradiva iz dnevnega tiska, arhivov in knjižnic, pridobivanje nove primarne in relevantne sekundarne literature ter dopolnjevanje stare, Uredništvo SBL je redno dajalo informacije iz teh virov tudi drugim zainteresiranim raziskovalcem, najpogosteje za potrebe Enciklopedije Slovenije, Drugo strokovno in organizacijsko delo J. Munda je bil član bibliotekarske podkomisije pri sekciji za terminološke slovarje inštituta za slovenski jezik. Knjižnica (Angela Turnšek do 28, 6., Sonja Stergaršek od 1.10.). Fond smo povečali za 217 knjig in 370 zvezkov revij, Obiskovalci, ki jih je bilo 504, so si izposodili 1236 zvezkov in knjig, Izposoje in obiskov je bilo v tem letu znatno manj, ker je bila knjižnica zaradi pi-eurejanja po selitvi in zaradi upokojitve knjižničarke tri mesece zaprta za zunanje uporabnike. Tajništvo (Alenka Maček), Poleg rednih administrativnih m tehničnih del so bile opravljene obsei.ne tehnične priprave besedil za izdajo Brižinskih spomenikov. Nastajajoči rokopis je bil sproti računalniško urejen in shranjen ter grafično obdelan, za kar so bile potrebne izvirne tehnične reSitve. Izdelan jc bil nabor novih znakov za dipiomatični prepis in mednarodno fonetično transkripcijo, kar omogoča neposreden tisk s predloge, Zunanji sodelavci. Pri raziskovalnem delu inštituta so z obsežnejšimi avtorskimi ali uredniškimi prispevki sodelovali: - dr. Janko Kos. dr, Boris Patemu, mag Igor Grdina, Marko Kranjec. Janez Zor (Filozofska fakultetah dr, Marijan Smolik (Teološka fakulteta), dr. Franc Jakopin, dr, Valentin Logar pri izdajanju gradiva s področja slovenske literature: - dr. Janko Kos, dr. Katarina Bogataj-Gradišnik, dr. Miran Hladnik (Filozofska fakulteta), dr. Andrej Inkret (AGRFT) in Drago Sega pri Literarnem leksikonu; - okrog 90 avtorjev in konsultantov s krajšimi prispevki pri Slovenskem biografskem leksikonu. Obiski na inštitutu - Prol, dr, Marija Mitrovič S Filološke fakultete beograjske univerze, 21. 3; informirala Se je o tekočih literarnoteoretičnih in komparativističnih raziskavah. - Mr. Aditya N. D, Haksar, indijski ambasador v SFRJ, 19, 3.; informiral seje o indoloških študijah in o poznavanju indijske kulture v Sloveniji, - Mr. Ganapathi, svetnik indijske ambasade, 5. 10.; izročil je gradivo za učenje sanskrta, darilo indijske ambasade inštitutu. Dr, Miran Hladnik s Filozofske fakultete ljubljanske univerze in skupina Študentov 1. letnika slavistike, 29, 11.; ogledali so si dokumentacijsko gradivu bteramoteoretične sekcije, - Prof, dr. Hanna Popowska-Taborska in prof. dr. loanna Rapacka s slavističnega inštituta poljske akademije znanosti, 11. in 16. 12.; informirali sta se o delu našega inštituta in dali pobudo za medinštitutsko sodelovanje. Studijski obiski, potovanja v tujino Dr, M.Dolgan je bil na študijskem bivanju v Nemčiji od marca 1990 do 31.7, 1991; I. 1991 je na univerzi v Giessnu kot štipendist Humboldtove ustanove raziskoval nemško ekspresionistično prozo. Mag. J, Skulj je bila od 8. do 22. 4. na študijskem bivanju v Angliji prek medakademijske zamenjave: delala je v British Library in v knjižnici londonske univerze Senate House, obiskala je East Anglia University v Norwiehu in imela konsultacije s prof. Rogerjem Fowlerjem in Ti mom Marshal lom. Vlasta Pach einer-K lan der je bila od 3. do IS. 2. na Studijskem bivanju v Londonu prek med akademijske zamenjave; delala je v indoluških knjižnicah. Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih Znanstveno posvetovanje Dušan Pirjevec in slovenska literarna veda (Ob sedemdesetletnici rojstva), Društvo za primerjalno književnost, Ljubljana, 20, 3. 1991: F, Bnttolo, D, Dolinar, V, Pacheiner-Klander, M, Stanovnik-Blinc, Tiskovne konference, javne predstavitve raziskav France Bernik: Vodstvo tiskovne konference SAZU, ZRC SAZU in Mohorjeve družbe iz Celovca ob izidu knjig Mohorjeve družbe in Avstrijske akademije znanosti: B. PrunČ, Urban Jarnik (1784-1844); L. Karničar, Der Obir-Dialekt in KOmten; H. Lausegger, Andrej Šuster Drabosnjak; H. Janschitz, GailtalfZilja 1848-1918. Eine Region wird deutsch. SAZU, Ljubljana, 7. 2. Vodstvo na predstavitvi knjig SAZU, razreda za filološke in literarne vede: Traditiones 19 in Meteorološki terminološki slovar. SAZU, Ljubljana, 11.2. Sodelovanje na predstavitvi knjige Janka Kosa Prešeren in njegova duf>a. Založba Lipa, Ljubljana, 12. 3. Vodstvo tiskovne konference o pripravah 7a znanstvenokri lično izdajo Brižinskih spomenikov. SAZU, Ljubljana, 24, 4. Sodelovanje na predstavitvi novih knjig Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev: A. Aškerc, VI; J. Kozak, IV: A. Leskovec, 1; E, Kocbek, L DZS, Ljubljana. í 1. 6. Vodstvo tiskovne konference ob izidu 14. zvezka Razprav razreda za filološke in literarne vede. SAZU, Ljubljana, 13. 6. Sodelovanje na predstavitvi 15. (zadnjega) zvezka in Osebnega kazala Slovenskega biografskega leksikona, SAZU, Ljubljana, 20. 6, Marjan Dolgan: Predstavitev antologije Slovenski literarni programi in manifesti. Knjigarna Mladinske knjige, Ljubljana, 19. I. Oarko Do linar: Predstavitev knjige Hermenevtika in literal na veda (iT. zvezka Literarnega leksikona) na tiskovni konferenci. ZRC SAZU. Ljubljana, 13, M. Jože Faga ne i: Sodelovanje pri predstavitvi projekta Brižjnski spomeniki na tiskovni konferenci razreda za filoloáke in literarne vede, SAZU, Ljubljana, 24. 4, Sodelovanje na tiskovni konferenci ob predstavitvi Razprav II. razreda SAZU, 14, 1991. SAZU, Ljubljana, 18. 6. Pomen evangeli jev - umetniške besede za razvoj sodobne retorične kulture. Uvodne besede na predstavitvi projekta. TeoloSka fakulteta, Lj ti bij an a, 3. 4. Jute Munda: Sodelovanje na tiskovni konferenci ob izidu 4. knjige Zbranega dela Juša Kozaka. Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana, 11,6. Predstavitev 15. zvezka Slovenskega biografskega leksikona in Osebnega kazala SBL na tiskovni konferenci, SAZU, Ljubljana, 20, 6, Vlasla Pacheiner-Klander: Himna Agni ju iz Rgvede, Uvod v pesem in prevod. Večer Društva slovenskih književnih prevajalcev. Cankarjev dom. Ljubljana, 15. 10. Majda Stanovnik-Blincr Predstavitev komentirane objave Wildove Salome v L letniku zbirke Klasje. Ljubljana, 29. 5. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV France Berili k Die slowenische Literatur zwischen der deutsch-österreichischen und romanischen Geistessphäre. Predavanja v slavističnih inštitutih oz, seminarjih nemških univerz v Bonnu, Mannheimu, MarburgiVLahn, Gicssnu in-Miinstru, 13.-Iii. 5. Mitteleuropa - Metapher oder Realität? Referat na simpoziju »Literatur & Politik in Mitteleuropa«, Neuberg-MürzZuschlag, 6,4. Optionen für ein unabhängiges Slowenien. Disku sij ski prispevek pri okrogli mizi. Murzzuschlag, 6, 4. Lik matere pri Ivanu Cankarju. Govor na 12. kulturnem večeru na Rakovniku, 17.3. Ivan Cankar - pisatelj vseh Slovencev. Govor v okviru Cankarjevih dni na Vrhniki, 9. 5. Srečanje Z Borisom Kraljem. Predstavitev njegove pesniške zbirke Poslavi j an ja. Kosovelova knjižnica v Sežani, 7. 11. 0 knjigi Janka Kosa »Prešeren in njegova doba«, Radio Slovenija, 3, program, oddaja »Izšlo je...«, 26. 3- O Cankarju danes. TV Slovenija, 2. dnevnik, 10, 5. Roman Andreja Capudra «Iskanje drugega«. TV Slovenija, oddaja »Oči kri like«, 28, 6. Marjan Dolgan Slovenski esej. Cikel dvanajstih literarnih oddaj, Radio Slovenija, 3. program: I. Josip Stritar (28. 7.); II. Ivan Cankar, Oton Župančič (4. S.); lil. Izidor Cankar, Ivan Prijatelj (II, S.); IV. Srečko Kosovel (1B. 8.); V. Anton in France Vodnik, Miran Jarc (25. 8.); VI. Juš Kozak. Božo VoduŠek, Ivo Brnčič (i. 9.); VII. Josip Vidmar, Jože JavorSek, Herbert Grün (8. 9 ); Vili, Edvard Kocbek (15. 9.): IX. Janko Kos, Taras Kermauner, Primož Kozak (22. 9.); X. Marijan Kramberger, Dimitrij Rupel, Drago Jančar (29, 9,); XI. Marijan Rožanc, Alojz Rebula, Andrej Capuder (6, 10.); XII, Bojan Stih. Matjaž Kmecl (13. 10.). Pogovor o antologiji Slovenski literarni programi in manifesti z Darjo Pavlič- Radio Student. 6. 1. Pogovor o isti antologiji z Goranom Tenzejem, Radio Slovenija. 3, program, oddaja »Pretok idej«, 26. 2. Pogovor o antologiji Fuk je Kranjcem v kratek čas z Goranom Tenzejem. Radio Slovenija, 3. program, oddaja »Tretji program vam predstavlja«, 19. 1. Pogovor o romanu Florjana Lipuša Srčne pege z Alenko ¿or-Simoniti na TV Slovenija, 2. program, oddaja »Oči kritike«, 1.11. Darko Da lin ar Dušan Pirjevee i pitanje na Ličnost i nauke o književnosti. Radio Beograd, Tree i program, 15. 5. .lože Faganel Sveto pismo kot umetniška beseda. TV Slovenija. 1. program, oddaja »Obzorje duha«, 7. 4. Izročilo evangelijev in govorna kultura v zamejstvu in zdomstvu. Nastop v Finžgarjevem kulturnem domu. Opčinu, 31. 5, P, P, Glavar in slovenska retorična tradicija Uvodna beseda ob Glavarjevih slovesnostih. Komenda, 17. 11, Organski in standardni govor. TV Slovenija, !. program, Gost oddaje »Tok-ioki, 13, 12. O Glavarjevih pridigah- Radio Slovenija, 3- program, oddaja »Izšlo je..", 17. 12. Slovenci in Sveto pismo. RAI A, Trst. Gost oddaje »Dvignjena zavesa«, 26. 12. Vlasta Pa eh einer- K lander V spomin Janezu Svetini. Govor na i al m seji Društva slovenskih književnih prevajalcev. Ljubljana, 2. 7, Spominski večer za Janeza Svetino. Knjižnica A. T, Linharta v Radovljici, 17 9. Sandi Sitar Herman iz Karintije; Andrej Perlah; Žiga Popov ič; Jurij Vega; Jožef Stefan; Albin Belar; Friderik Pregl; Milan Vidmar: Herman Potočnik. Cikel biografskih predavanj, RAI A, Trst, zima 1990-91, Dr. tvan Slokar. Predavanje v Rotary Clubu. Hollidav Inn., Ljubljana. 20, 2, Leonardo da Vinci v naših krajih. Predavanje na Muzejskih večerih. Idrija, IS. 4. Noordung (Herman Potočnik). TV Slovenija, 2. program, oddaja .s-Oči kritike*, 20, 9.; ponovitev na 1. programu, 21. 9. Majda Stanovnlk-Bllnc Identiteta izvirnika v različnih prevodih. Referat na 17. delovnem srečanju slovenskih književnih prevajalcev. Preddvor pri Kranju, 28. 9. Jol» S kn 1J Utemeljenost forme romana v razgrajevanju koncepcij resnice kot identitetne strni i ure. Relerat na simpoziju Društva slovenskih pisateljev o slovenskem romanu, Ljutomer - Jeruzalem, 22. 6. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 327-330. INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Sekcija za ljudsko slovstvo Raziskave pripovednega gradiva (mag. Marija Slanonik, mag, Monika Krope j in zunanji sodelavec dr. Milko MatiČetov). Za zbirko Glasovi (pri Kmečkem glasu) je bila oddana za tisk zbirka tolminskih povedk z naslovom ZJari Bogatm (zbral Janez Dolenc), Za zbirke iz drugih pokrajin so bili opravljeni strokovni pogovori za Dolenjsko, Gorenjsko, KoroSko, Pohorje, Kobansko, Prlekijo. Terenska pot s tem namenom je vodila le na Gorenjsko (Radovljica, Žirovnica, Ljubno na Gorenjskem) in v Du tov I je na Krasu. Na razpisu akcije za zbiranje bajk, šal in drugih pripovedi (s sodelovanjem uredništva PIL-a in Sedemnajstih Sol) je bilo zbranih 150 enot. Nagrobni napisi so bili popisani na Breznici na Gorenjskem in v Dobrniču na Dolenjskem, vsega 75 enot. S terena je bilo pridobljenih tudi nekaj drugih napisov in pripovedi (Mirna Peč na Dolenjskem, Soičava, Zaplaz), več pa iz raznega beri v a in sistematično iz časopisov Dom (Čedad) in Družina. Končana je bila historično-primerjalna Študija elementov materialne, socialne in duhovne kulture v stotih izbranih pravljicah in povedkah iz Štrekljeve zapuščine, Definiranje in interpretacija simboličnih formul, ki se v tem gradivu pojavljajo, kakor tudi rezultati te raziskave so prikazani v disertaciji Monike Kropej, oddani v decembru mentorici v pregled. Pregledano in ustrezno razvrščeno je bilo slikovno gradivo v fotoLeki. Terensko delo je obsegalo tudi raziskave o ohranjenosti slovenskih vrai in zagovorov (Strugarji, Slovenj Plajberg v Rožu). Sekcija za ljudske šege in igre Raziskava ieg življenskega in koledarskega kroga ter delovnih Seg (mag. Helena Ložar-Podi ugas\ mag, Jurij Fikfak m zunanji sodelavec dr. Ni ko Kure t). Za zgodovinsko raziskovanje šeg in navad v 19. stoletju so bila prepisana nekatera besedila zbiralcev in raziskovalcev ljudskega izročila, posebej šeg in navad (Jarnik, Krek, Barle idr.) ter regionalna besedila (Notranjsko - Bile idr.) Pozornost je bila namenjena oblikovalskim postopkom (uporaba sedanj i ka, posploševanje skupin udeležencev), S katerimi pisci poskušajo S posploši t vam i oblikovati tipične modele šeg in navad in s katerimi tudi tvorijo etnogratski opis. Značilna je predstavitev avtorjevih »ljudskih« tipizacij, pri katerih ima dogodek le ilustrativno funkcijo ne glede na različno idejno - razsvetljensko ali romantično usmerjenost zbiralcev. Priprava zbornika z narodopisnim gradivom M Valjavca in s prispevki o njegovem delu je zaradi nepremostljivih težav (gradivu je v Zagrebu in je zdaj nedostopno} odloženo na kasnejši ugodnejši čas. Slovensko gradivo o lažni nevesti v ženitovanj-skih šegah Slovencev (za 114 krajev) je bilo dopolnjeno z gradivom tujih virov: Avstrija (5), češkoslovaška (5), Italija (7), Nemčija (3). Madžarska (7), Lužiški Srbi (3), Francija (2), Estonska (1), Romunija (2), Ukrajina (1). Posebno pozorno so bile obdelane razprave in dela: Arferta in Hanike, Samlerja, Van Gennepa, Usenera in Liugmana. Primerjalno gradivo kaže, da skušajo motivu o lažni nevesti najti indoevropski okvir. Zbrano in izpisano je bilo nemško gradivo (kočevarsko) o ienitovanjskih šegah Kočevarjev in njihovih slovenskih sosedov (R. Voliram, A. Hauffen, W. Tschinkel, T- Elze, P, Radics in nekaj številk Gottscheer Zeitung). Raziskava družinsko - sorodstvenih odnosov v vaških okoljih na obrobju Slovenije (mag, Mojca Ravnik). Raziskava je obsegala terensko delo (Trkusi, Jura t i, Sermin, Dekani, Šalež. Abitanti, Graditi, Piegara, Sakalovci, Gornji Senik, Dolnji Senik. Slovenska ves, Stevanovci. Verica - Ritkarovci, Andovci) ter pregled in zbiranje gradiva iz arhivov (Pokrajinski arhiv Koper, Okrajno sodišče Koper, Medobčinski zavod za varstvo naravne in kullurne dediščine Piran in Podpeč, muzej v Szombalhelvju, pokopališče Servar /Madžarska/, župnijske knjige v Stevanovci h in na Gornjem Seniku). Posnetih je bilo 19 zvočnih kaset in nato prepisanih na računalniške diskete. Fotografsko gradivo obsega 368 negativov. Vse gradivo je urejeno po etnološki klasifikaciji. Poleg tega je narejenih še 13 risb družinsko-sorodstvenih mrež iz Slovenskega Porabja ter 33 iz Slovenske Istre. Delo je zajemalo še strokovno vodstvo, pregled posnetega gradiva in montažo dokumentarnega filma Istrski kruh (skupaj z NaSkom Križnarjem), M. Ravnik je tudi glavna urednica zbornika TVaditiones, 20. 1991, Sekcija za glasbeno narodopisje Raziskave ljudske glasbene in plesne kult ure (Julijan Strajnar, mag. Igor Cvetko, Roben Vrčon, mag. Mar je tka Golež, mag, Marko Terseglav. Mirko Ramovš in zunanja sodelavka dr. Zmaga Kumer). V predvidenem roku (1.10.) je bil oddan rokopis za 3, knjigo Slo venske ljudske pesmi III, Prav tako so bili oddani v tiskarno rokopis nenačrtovane zbirke Po polju pa svetinja gre ,„ Iz slovenskega pesemskega izročila o svetnikih, rokopis zbornika Med godci in glasbili na Slo venskem in spremne študije ob razstavi t Raztegni harmooke, pritisni na bas« (odprta 27 ■ I 1,), Za 4. knjigo Slovenskih ljudskih pesmi je bil narejen končni izbor pesem sk i h tipov. Za knjigo Slovenske ljudske pesmi Koroška-Rož 2 je bilo narejenih 250 glasbenih transkripcij. Za 2. knjigo »Polka je ukazana« - Plesno izročilo Bele krajine, vzhodne Štajerske in Prekmiuja s Porabjem je bilo zbrano novo gradivo iz Razkrižja pri Ljutomeru (17 plesov, posnetih na video kaseto) in na terenu preverjeno doslej zbrano gradivo (Beltinci, Bela krajina). Na novo je bilo izdelanih 30 kinetogramov plesov Goričkega in Porabja. - Za zbirko ljudskih plesov Koroške so bili s 111 magnetofonskih trakov transkribirani podatki o plesih, plesnih pesmih, plesni inštrument al ni glasbi in plesnih šegah, Gradivo izvira iz Ziljske doline in deloma iz Roža. Ker bo I. knjiga zbirke »Polka je ukazana* izšla pri založbi Kres v Ljubljani (in ne pri založbi Prosvjetnega sabora v Zagrebu, kot je bilo prvotno načrtovano) je bilo treba rokopis ponovno pregledati in predelati predgovor. Dokončano je bilo zbiranje gradiva, primerjalna analiza in opombe k pesmim iz uskoška duhovne dediščine na Slovenskem. Pregledana in ekseerpirana je bila znanstvena literatura: 35 letnikov ZNŽOJS in 13 strokovnih knjig o Uskokih (2 raski, 5 nemških, l češka, 2 slovenski in 3 srbskohrvaške). Za študijo Pritrkavanje na Slovenskem je narejen pregled tuje literature (nemške, ruske, francoske in madžarske) ter izdelan 40 minutni film (video) o načinih in tehniki pritrkavanja. V okviru raziskave Slovenska ljudska pesem in sodobna slovenska poezija (tudi doktorska disertacija M. Golež) je bilo urejeno in obdelano izbrano gradivo, postavljena je teza z ustreznimi teoretičnimi in metodološkimi izhodišči tako v domači kot v tuji strokovni literaturi, Delo je zastavljeno interdisciplinarno in razdeljeno na pet poglavij, Pokončane so priprave za raziskavo Fantje na vasi -ljudski pevci? (magistrska naloga R. Vrčona), Nadaljevalo se je zbiranje gradiva in podatkov o pesmih, izštevankah, zvočnih igrah ter o vokalni tradiciji otrok v Reziji, Pregledana in urejena je bila kartoteka peseniskih zapisov in posnetkov po 4 vidikih (tek. št., kraju zapisa, vsebini in 1. verzu; 4 krat ca 40.000 listkov), pregledani so tudi terenski zvezki zadnjih 20 let. Narejena je klasifikacija posnetkov pripovednih pesmi in izdelani kartotečni listki (po vsebini) za ca 700 pesmi. Terensko delo je potekalo v krajih: Beltinci, Črnomelj (M, Ramovš), Gorenja in Po I en j a Trebuša, Gorenja Kanomlja, Idrija {R. Vrčon), Lenart v Slov, goricah (M. Ramovš), Marindol, Miliči {M. Terseglav), Šentvid pri Grobelnem (M. Ramovš}, Šmartno pri Litiji (I. Cvetko). V 12 dneh je bilo posnetih 50 enot ter 4 video kasete Ier zbrani različni etnološki in etnomuzikološki podatki. Zaradi vojne v Sloveniji in pomanjkanja denarja je bilo treba opustiti nekaj načrtovanih terensko-študijskih poti. Sekcija za materialno kulturo Ljudsko siavfcarsivo na Slovenskem (dr, Tone Cevc). Raziskave kmečkih hiš v Julijskih Alpah So potekale na ozemlju triglavskega pogorja, predvsem v Trenti. V ta namen je pregledal doslej zbrano gradivo o trentarski hiši v Slovenskem etnografskem muzeju in Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novi Gorici. Na terenu je evidentiral etnološko pomembne stavbe v Zgornji Trenti ter Soči (20.-22. 3,, 13,-18. 9.), kjer je z ekipo arhitektov izmeril kmečki dom v Trenti St. 75 - v celoti - ter hiši Trenta št- 1 in št- 10 - delno. Evidentiral je še stavbe v Reziji (Solbica, 22. 3.) v Studorju v Bohinju (30. 4,), na Zadlazu (2. 9.). v Sorici. Spodnjih Danjah ter v Rutu (6. 9.) in na planinah Konjščica, Javornik, Uskovnica in Zajammki (5.-6. 9.). Dokumentarno gradivo obsega nekaj več kot 200 diapozitivov, 80 črn obe lih fotografij in 15 listov načrtov izmerjenih stavb. Vse gradivo je uvrščeno v inšlitutski arhiv. Oblačilna kultura v J 7. m 18. stoletju na Slovenskem (dr. Angelos BaS), Dokončana in oddana v tisk je monografija »Oblačilna kultura na Slovenskem v 17.. in 18. stoletju«, ki je v naši etnologiji prva raziskava te teme in hkrati sinteza o njej. Drugo delo. Sodelavci inštituta so posredovali gradivo in nasvete vsem, ki so to potrebovali za znanstveno. pedagoško, kulturno-prosvetno ali umetniško delo Tudi sami so se vključevali v pedagoško in kulturno dejavnost, mentorstvo pri diplomskih in magistrskih nalogah ter disertacijah (dr. A. Baš, dr. Z. Kumer, mag. M. Stanonik, mag, I. Cvetko, J. Strajnar), sodelovanje z ZKOS in kulturnoumetniškimi skupinami (mag, 1. Cvetko, M, Ramovš, J. Strajnar), Knjižnica (Sinja Zemljič-Golob). Število knjig se je povečalo za 384 enot (nakup, darila, zamena) in 264 zvezkov periodike. Ob koncu leta je knjižnica imela 11-226 knjižnih enot. Bibliutekarka, ki je hkrati strokovna sodelavka-raziskovalka, je poleg tekočih del v knjižnici napisala za ministrstvo za kulturo J recenzije rokopisov; sestavila in uredila je seznam krajev in zapisovalcev za III. knjigo SLP; krajevni, stvarni in imenski geslovnik za knjigo A. Baša »Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju«. Zbrala in postavila je literaturo za razstavo »Raztegni harm on k e, pritisni na bas« (otvoritev 27. 13.) ter samostojno pripravila razstavo strokovne eLnološke literature ob Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani (junij, Cankarjev dom). Obiski Dr. Dietrich Schüller, direktor Phonogrammarchiv-a Avstrijske akademije znanosti in njegova sodelavka dr. Helga Thiel, Dunaj, 3,-4. 4.: pogovor o sodelovanju pri preureditvi in zaščiti zvočnega arhiva ISN, Wakabayashi Kazuhiro, Koreja, 16,-17, 5,: pregled primetjalnega gradiva o slovenskem ljudskem gledališču, Dr. Marija Kutidegraber, upokojena ravnateljica muzeja v Gradcu (Steierisches Volkskunde museum) Gradec, 20. 5,: pogovor o primerjalnem gradivu Eočevcev in Kočevarjev. Dr. Manfred Thaller, 27. 5.-2. 6. in mag. Thomas Werner, Max-Planck Institut für Geschichte, Güttingen, 1 6.-5. 6,: vodenje seminarja KLEIO, osnovanje distribucijskega centra v Ljubljani in problemi organizacije podatkovnih zbirk, Marie-Barbara le Gonidec, Musee de 1 homme. Dept. d1 Ethnorausicologie, Pariz, 5.-15. 6.: dokumentacija gradiva, spremljanje terenskega dela. Dr. Gerhard Jaritz in mag. Barbara Schuh, Institut für Realienkunde des Mittelalters und der frühen Neu2eii, Krems a. d. Donau, 5. 11,-3. 11, Dr. Elisabeth Katschnig-Fasch, mag. Benedikt Schneider in ChrisLa Hurllhumer, Institut lur Volkskunde und Europäische Ethnologie, Graz, 8.11.,: sodelovanje pri predstavitvi projektov Slovenska Štajerska pred marčno revolucijo 1848, prispevki h kulturni zgodovini srednjega veka. Študijska potovanja v tujino T. Cevc, 17,-20. 10,, strokovna ekskurzija Slovenskega konserva turškega društva na Južno Tirolsko: ogled muzeja na prostem v Dietenheimu; obisk v »Institutu lad i ii m v St, Martinu v Gadertalu m v narodopisnem muzeju rezbarstva in otroških igrač v St. Ulriehu v Val Gardeni. J, Fikfak, 16, 9,-25. 9.. Seminar Neue Methoden in der Geschichtswissenschaft v SaJzburgu z dvema tečajema o kvantitativnih metodah v zgodovinskih vedah: iz računalniške kartografije in geografskih informacijskih sistemov in iz računalniške objave slikovnega gradiva iz srednjega veka. 26.9-, 13,-14. 10,. 27,-28. 10. v Institutu Realjienkunde des Mittelalters und der frühen Neuzeit. Krems a.d. Donau: pripava pilotske faze Goethove topografije. M. Ravnik, 6, 3,-14, 3., Slovensko Porabje, sodelovanje med SAZU in Madžarsko akademijo znanosti (medakademijska izmenjava). Zbiranje gradiva o družini in sorodstvu v porabskih vaseh v spremstvu etnologinje mag. Katarine Himök, kus Losi nje v Muzeju v Monoštru, M. Terseglav, 13, 5.-18. 5., Kriegsarchiv na Dunaju, kjer je pregledal objavljeno in tajno vojaško gradivo o bivši vojni krajini, posebno o uskoških naseljih v Beli krajini. Ob tem še obisk Plionogrammarchiva. Udeležba na znanstvenih posvetovanjih in kongresih — Vzporednice slovenske in hrvaške etnologije 7, Lendava, 14.-16. 3.: M. Ravnik in M, Terseglav — Mednarodno posvetovanje o muzejih na prostem, Kranj, 20, 3.: T, Cevc. - Mednarodno posvetovanje o ljudski arhitekturi (Alpe-Iadran), Martuljek, 22. 3.: T. Cevc. - Jezuiti na Slovenskem, Ljubljana, 9.-10.: M. Stanonik - Gallus in mi, Slovenski glasbeni dnevi, Ljubljana, 1.-5. 4.: J, Strajnar. — Internationale volkskundlicbe Bibliographie, Neusiedl am See (Avstrija), 19,21.4.: H. Ložar-Fodlogar, — Música traditionale deli'arco alpino. I canti religiosi, Ra vanea / Prato di Resia, 13.-15. 9.: Z. Kumer, M. Matičetov. J, Strajnar, M. Golež, T. Cevc, I. Cvetko, H. Ložar-Podlogar. M, Kropej, M. Koren, M. Terseglav. S. Zemljič-Golob, R. Vrčon, - Mu sei etnográfica, Convegno internationale, Udine, 13-14. 12.: J, Strajnar. Tiskovne konference, javne predstavitve raziskav Tone Cevc: Predstavitev 19. zbornika Inštituta za slovensko na rodo prsje Traditiones in separatnega zvezka Samonikiost ljudske kulture Slovencev na tiskovni konferenci v SAZU, 15. 2. Jurij Fikfak: Javna predstavitev pilotske Faze Goethove topografije in analize srednjeveških fresk- Ljubljana, 8. 11, (v sodelovanju z Inštitut für Realienkunde des Mittelalters un der frühen Neuzeit - Krems a d Donau; Max-Planck-lnstitut für Geschichte - Gott in gen; Zgodovinski inštitut Milka Kosa; IJ me trios t nozgodo vinski inštitut Franceta Steleta; Geografski inštitut Antona Melika); 16,-21. 12, v okviru 1NFOS 91 v Cankarjevem domu v Ljubljani, Marija Stanonik: predstavitev knjige Vida Ambrožiča Pravljice za otroke. Šentvid pri Stični, 8. 2. Predstavitev knjig: Pavla Med vešč ka Na rdečem oblaku vinograd rase. Kanal ob Soči, S. 5, lavna predstavitev rezultatuv akcije Odkrivajmo bajna bitja, išči m o bajke, zbirajmo šale, v sodelovanju s PIL. Ljubljana, 29. 5. Pogovor z učenci OS o slovstveni folklori in žirovskih etnoloških temah (ob javni podelitvi bralih značk), Ziri, 20, 4. Julij an Strajnar; Predstavitev in tiskovna kon le renca za razstavo "Raztegni har-monke, pritisni na bas«. Ljubljana, 26. 11, Marko Terseglav; Predstavitev dela mladinskega raziskovalnega tabora. Stari trg, 9-2. Ocena in predstavitev desetih etnoloških nalog iz gibanja Znanust mladini. Ljubljana, 7. 6. Razstave Kmečke hiše v Selah - sodelovanje pri pripravah: Tone Cevc, Tržič, 20. 9, Ob 200-letnici rojstva Jurija Vodovnika, Kultoma skupnost Zreče: soavtor [gor Cvetko, 20, 4. Znamenja slovenske osamosvojitve, skupaj s prof, dr. Randal lom Bakerjem: Jurij Fikfak, Indiana university v Bloomingtonu (od avgusta do oktobra), zdaj v School of Public and Environmental Affairs v Bloomingtonu (USA). «Raztegni hurmonke, pritisni na bas*. Ljudska glasbila in godčevstvo na Slovenskem: avtor Julijan Strajnar, izbor in postavitev strokovne literature Sinja Zemljič-Golob. Ljubljana, SEM, 27. ¡1. do maja 1992. Razstava strokovne etnološke literature: Sinja Zemljič-Golob, Cankarjev dom v Ljubljani ob Svetovnem slovenskem kongresu, junij. PREDAVANJA. REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Tone Cevc Pomen in vloga muzejev na prostem na Slovenskem. — Mednarodno posvetovanje o muzejih» Kranj. 20. 3. Ljudska kultura Slovencev - vogelni kamen narodne identitete* - Svetovni slovenski kongres Ljubljana. 28. 6, Igor Cvetko Pomen in mesto Jurija Vodovnika v slovenski kulturi. - Ob otvoritvi razstave ob 200-letnici rojstva J. Vodovnika. Zreče, 20.4. Vodo vii ik in njegovo Pohorje. - Ob 200-letnic i rojstva J. Vodovnika. Zreče, 20. 4. Zvok v kameni dobi. Arheomuzikologija. - Osnovna šola Majde Vrhovnik, v okviru CMS. Ljubljana, 4.4. Predstavitev dela in aktivnosti v Sekciji za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZV na 1. (ustanovnem) ses tank u slovenskih a k us t i ko v FN T. Ljubljana, S. 11. Ostanki ljudskega lutkarstva kot del tradicije igrcev in zabavnjakov na Slovenskem. — Festival Otrok in kultura. Maribor, 5.12. Ljudska pesem in njena možna interpretacija. - Seminar Z S KO- Trst, 7-8- 12 Jurij Fikfak Pilotska faza Goethove topografije in analiza srednjeveških fresk. - Ljubljana, SAZU, 8. 11,. in Cankarjev dom, 18. 12. Zmaga Knmer Slovenske nabožne pesmi na Slovenskem. - Mednarodno posvetovanje »Musi-ca traditionale dell' area a I pi no, I can ti religiosi«. Ravanca / Prato di Rest a, 13.-15 Helena Lož ar-Podloga r Božične šege, vezno besedilo, TV oddaja 24, 12. 1990 in ponovitev 27. 12. 1990. Od advents do Treh kraljev. - Kulturni večer župnije Rakovnik. Ljubljana, 5. I. Pom iadansie šege. — Predstavitev in metode raziskovanja. Osnovna šola Fran Roš, Celje, 18. 2, Mirko Ramovš KoreoIoSko v trikraljevskib kolednicab. — Mednarodno posvetovanje »Music a Traditionale dell' arco alpino. I canti religiosi«, Ravanca I Prato di Resia, 13,-15. 9. Folkbrizem. - Ljudski ples na odru, - Slovensko piesno izročilo (povezano s praktičnim prikazom) - Republiški seminar Z KOS za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 12.-13, L; 16,-17. 2.; 9.-10. 3,; 13.-14. 4. in 18.-19, 5. SJovensHd ljudski plesi GoriČkega in Porabja. - Republiški nadaljevalni seminar ZKOS za vodje folklornih skupin. Moravske Toplice, 25.-27.10. Mojca ¡Ravnik Pi~užina in sorodstvo {sondažna raziskava na Kobil t u. v Gornji Bistrici, Kamovcih in Petiševcih). ~ Vzporednice slovenske in hrvaške etnologije 7, Lendava, 14.-16. 3. Družinske usode in državna meja. - Šest polurnih oddaj na radiu Trst, 6. in 20. 9., 3. in 17. 10., i. in 15. 12. Marija Stan on i k Nedokončani portret Martina Nagliča. — Simpozij Jezuiti na Slovenskem. Ljubljana. 9.-10. 4. Kako pritegniti učence k zbiranju slovstvene folklore. - Aktiv učiteljev slovenščine v obiini Ljubljana-Šiška, na OŠ Hinko Smrekar. Ljubljana. 17. 12. 1990- Slovstvena folklora v domačem okolju, novosti. - Predavanja za vodje občinskih aktivov slovenskega jezika Zavoda RS za šolstvo, OŠ Vitanje, Celje, 13, 3. Koncept slovslvene folklore pri Slovencih. Za študente lil. stopnje etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 17. 4. Julljan Strajnar Tri kraljevske pesmi na Slovenskem. - Mednarodno posvetovanje «Musiea tradizio-nale deli1 arco afpino. I canti religiosi«. Ravanca I Prato di Resia, 13,-15. 9, Ljudska Instrumentalna gJasba v Prekmurju. - Republiški nadaljevalni seminar Z KO S za vodje folklornih skupin. Moravske Toplice, 26. 10. Ljudsia vokalna glasba v Porabju. -27. zborovodski seminar Z KOS, Ljubljana. 23. 11. La doc umen toži one e la presentazione degli sti-umenti musicali popolari nei musei etnografici. - Mednarodno posvetovanje Musei etnografiet. Udine, 13,-14. 12. Marku Terseglav Ljudsko pesništvo na stičišču različnih narodov. Koreferat. - Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo. Lendava, 14.-16. 3. Slovenstvo v naši zavesti in podzavesti. - KiC, Ljubljana, 24. 6. Jezik (govorica) ljudske pesmi. — CD, Ljubljana, 22. 11. Ljudski prazniki v decembru. - Radio Slovenija, 2. program, 30. 11, Prostorske (ne)možnosti SEM. - Radio Slovenija, 2. program, 30. II. Sinja Zemljit-Golob O posebnih zbirkah v Centralni biblioteki SAZU: Jagrova zapuščina. - Tečaj za bibliotekarje. NUK. Ljubljana, 14. jO. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 330-334, INŠTITUT ZA SLOVENSKO 1ZSELJENSTVO Povezave slovenskih izseljencev z matično domovino (mag. Andrej Vovko). Nadaljevalo se je raziskovanje dejavnosti Družbe sv, Rafaela in drugih organizaci j slovenskih in siceršnjih jugoslovanskih izseljencev v ZDA za pomoč primorskim beguncem iz Italije v staro Jugoslavijo ter Jugoslaviji po napada sil Osi I. 1941, Slovenski begunci v Avstriji po letu 1945 (mag. Andrej Vovko). Začenja se zbiranje gradiva in pmučevanje begunskega tiska. Izseljevanje iz osrednje Kranjske pred prvo svetovno vojno (Marjan Drnovšek). Težišče dela v prvi polovici leta je bilo na pripravi knjige Pol slovenskih izseljencev na luje, od Ljubljane do Ellis Islanda - Otoka Solza v New Yorku [1880-19241. Nadaljevalo se je zbiranje gradiva s poudarkom na časopisnih virih (Novice, Zgodnja Daniea, celovški Slovenec) in virih v Nadškolijskem arhivu v Ljubljani (Statusi animarum. župnijske kronike in spisov no gradivo za župniji Dovje in Gorje). Priseljevanje in življenje Slovencev v Franciji in Belgiji (Marjan Drnovšek). Nadaljuje se pregledovanje izseljenskega časopisja, predvsem i/. Francije in Belgije Glas izseljencev. Zadnje obdobje Adamičevega literarnega ustvarjanja (mag. Janja ¿imik). Z oddajo doktorske disertacije v predvidenem roku (15.10.) seje končala raziskava zadnjega obdobja Adamičevega literarnega ustvarjanja. Način življenja Slovencev v Avstraliji po drugi svetovni vojni (Breda Čebulj-Saj ko). Raziskovalka je 18. 6. uspešno obranila magistrsko nalogo, katere glavni poudarek je bil analiza načinov prihoda Slovencev v Avstralijo, Iz te tematike je pripravila knjigo Med srečo in Svobodo (Avstralski Slovenci o sebi). Za doktorsko disertacijo pripravlja razširjeno znanstveno analizo živjenja Slovencev v Avstraliji. Resociaiizacija v zveri z migracijsko problematiko (Marina Lukšič-Hacin). Nadaljevalo seje zbiranje gradiva, predvsem anket in intervjujev, in pregledovanje ter urejanje literature za magistrsko nalogo. Sestavljena je bibliografija socioloških del o izseljevanju v Zahodno Evropo. Bilten Inštituta za slovensko izseijenstvo Izšla je druga dvojna številka, katere težišče je predvsem predstavitev dejavnosti Inštituta in njegovih bližnjih raziskovalnih in Strokovnih načrtov. Druga dejavnost Nadaljevalo seje urejanje dokumentarnega in arhivskega gradiva, izdelava bibliografij posameznih revij in raziskovalcev, ki proučujejo izseljenska vprašanja, dopolnjevale ustrezne računalniške datoteke, med drugim o literaturi, O izseljenskih vprašanjih, o izseljenskih društvih in pomembnejših izseljenskih osebnostih. Navezovali SO se novi in nadal jevali ter krepili že obstoječi stiki in izmenjava podatkov s sorodnimi in drugimi ustanovami ter izseljenskimi društvi doma in v tujini (Katoliško si-edišče Slovencev po svetu. Slovenska izseljenska matica. Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Society for Slovene Studies, Slovenska kulturna akcija) ter s posameznimi raziskovalci. Obiski 12.4, — ekonomist in politični voditelj argentinskih Slovencev dr. Marku Kremžar. IS. 4. - mag. Andrej Rot, predsednik Slovenske kulturne akcije iz Argentine. 22. 4 literarni zgodovinar dr. Henry Christian z The Rutgers University, New Ark, New Jersey. 23,4, - zgodovinarka Juliana Puskas z Madžarske akademije znanosti in umetnosti. 29. 4. - geograf in proučevaleč slovenskega ter italijanskega izšeljenstva prof. dr. Jože Veli konj a z University of Washington, Seattle. 20. 5, - izseljenski duhovnik Jože Skerbec iz Buenos A i resa-24. 9. geograliuja Felieita Medved-Kortekaas iz Stockholm a. ti. 12, - zgodovinar mag. Tomaž Pebevec in ekonomist Boštjan Kocmur iz Buenos Airesa. Udeležba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih - Simpozij Jezuiti na Slovenskem. Ljubljana 9.-l0. 4, 1991: A. Vovko, - Priseljenski tisk v priseljenskih deželah. Maribor 18,-20, 4.: M. Lukšič, A. Vovko, J. Žitnik. - Izseljevanje iz Primorske. Kogejevi dnevi. Kanal, 30, 8.: M. Drnovšek, A. Vovko, Konvencija American Association for Advancement of Slavic Studies. Miami, ZDA, 22, - 26.1 L: A. Vovko, J, Žitnik. i isJcovn« konference - Marjan Drnovšek, Andrej Vovko: predstavitev Virov št. 3, Slovenski izseljenci. Cankarjev dom, Ljubljana, 21.5. - Marjan Drnovšek: predstavitev lastne knjige Pot slovenskih izseljencev na tuje, Knjigarna Kazina, Ljubljana, 19. 6.; Cankarjev dom v Ljubljani 27.6.; Narodna in Studijska knjižnica. Trst, 6, 11.; Slovenski knjižni sejem, Cankarjev dom, Ljubljana, 13. 11. — Andrej Vovko: prestavitev zbornika Zgodovina Cerkve na Slovenskem. Teološka fakulteta, Ljubljana, 19. 12. PREDAVANJA, REFERATI. PRISPEVKI NA RTV H reda Čcbulj-Sajko Metodologija raziskovanju migracij v i uči avstralskih zgodovinskih, socioloških, antropoloških študij. — Postdipiomski študij, Oddelek za etnologijo Filozofske fakultete, Ljubljana, 22. 5. Izseljevanje Slovencev V Avstralijo, kot so ga sami doživljali. - Cankarjev dom, serija predavanj o slovenskem izseljenstvu v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in Konference za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa. Ljubljana, 4.6. Marjan Drnovšek Pot slovenskih izseljencev na tuje. - Cankarjev dom, serija predavanj o slovenskem iz.se I j en stvu v organizaciji Inštituta ra slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in Konference za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa. Ljubljana, 26,3, Marina Lukšlč-Hacln Socializacija - njeno mesto in pomen - v konceptu kult tare in kulturne premene pri B. M&linowskem. — Okrogla iniza Funkcionalizem v antropologiji. Sociološka srečanja. Martuljek, 30. 5, Andrej Vovko Knjiga s sedmimi pečar j, Življenje in delo dr. Jote Lovrenčiča. Spominski večer, — Katoliški dom Gorica, 21,2. Tisk slovenskih beguncev v Avstriji po 1945. - Priseljenski tisk v priseljenskih deželah, Maribor, 20. 4. Družba s t-. Rafaela. Cankarjev dom, serija predavanj u slovenskem tzseljen&tvu v organizaciji Instituta /.a slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in Konference za Slovenijo Svetovnega slovenskega kongresa, Ljubljana, 18. 6. Odnos slovenskih izseljencev v ZDA do rojakov v Italiji. - Kogojevi dnevi. Kanal, 30, 8. The Myth of America and the Society of St. Raphael. - Konvencija American Association for Advancement of Slavic Studies, Miami, 24. 11. Janja Žitnik Publicistična dejavnost Louisa Adamiča. - Priseljenski tisk v priseljenskih dežrlah, Maribor, 19. 4. Louis Adamič's image of America as presented to the Slovene reading public. -Konvencija American Association for Advancement of Slavic Studies, Miami, 24, 11. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 334-335. FILOZOFSKI INSTITUT Zgodovina slovenske marksistične misli (Neda Pagon, dr. Oto Luthar). Raziskovanje zgodovine socialne misli, ki poteka v okviru te raziskave, se je osredotočilo predvsem na poeučevanje statusa interpretacije v zgodovinopisju, posebej slovenskem, in na proučevanje socialnih me nt ali tet kot določujočih (nacionalnih) habitusov v konkretnih obdobjih. V prvi smeri smo opravili pregled novejših teorij zgodovinopisja, s primerjavo in vrednotenjem slovenskega deleža (O. Luthar), v drugi smeri pa proučujemo pud /.bi rili m pojmom zgodovine idej (ali tudi zgodovine mentaiilet) na eni strani njen status in njeno vlogo v opisih posebnih družbenih skupin (»margiiialcia: ženske, popotniki in potepuhi) in na drugi strani t?' 291 - kol poskus fiiozofikaeije zgodovini.* - status utopije in fikcije v socialni misli in drži (N- Pagon), Temeljna slovenska izdaja del Marxa in Engelsa - raziskovanje zgodovine nastanka in učinkovanja Marsove in Engelsove teorije (dr. Rado Riha, mag. Je lica Sumič-Ri-ha, dr. Tomaž Mas mak, Alenka Zupančič). Znanstvenoraziskovalno delo v okviru te raziskave je zajelo več problemskih sklopov. Raziskovanje vloge političnega v Kantovi filozofi ji se je osredotočilo na proučevanje vloge, ki jo ima v sistemu treh Kritik zadnja med njimi, Kritika razsodne moči. Raziskovanje je najprej umestilo tretjo Kantovo Kritiko v kontekst različnih inačic »vrnitve h Kantu« v sodobni francoski, anglosaksonski in nemški filozofiji. Drugi korak je bila analiza koncepta razsodne moči, osredotočena predvsem na problematiko eststeske reflektirajoče sodbe. Raziskava je reflektirajočo razsodno moč razumela kot spoznavno zastavitev, ki skuša s pojmom dojeti nepojmovno, estetsko in ideološko razsodno moč pa kot dva načina artikulacije vrzeli nesubjektivnega mu meta, okoli katere se strukturira reflektirajoča spoznavna kritika. Na la način je raziskovanje opredelilo tretjo K ¡'i t i ko kot konceptualno podlago za analizo Kantove teorije historičnega in političnega. - V okviru te raziskave je potekalo tudi delo mlade raziskovalke Alenke Zupančič, ki je raziskovala Kantovo filozofijo S posebnim poudarkom na nekaterih momentih njegove praktične filozofije in estetike: ukvarjala se je s Kantovo tretjo Kritiko, torej s tistim delom njegove filozofije, ki zadeva vprašanje specifičnosti estetske sodbe ter vprašanje lepega in suhi i m nega, V okviru raziskovanja jezikov socialne in politične misli v motierni Evropi sta bila opravljena pn i del študija virov za rekonstrukcijo formiranja »trgovskega humanizma« (commercial humanism) ter obsežno eksceipiranje gradiva, ki ga hrani Bodleian Library' v Oxfordu. Med študiranimi avtorji so bill Josiah Child, Nicholas Barbon, Charles Da ve nan t, Did Icy North in William Petty, ki so pomembni za formiranje politične ekonomije in utemeljevanje družbenih institucij; John Toiand, Mat hew Tindal in drugi, ki so sodelovali v razpravi o nastajanju političnih strank; John Tie neha rd, Daniel Defoe, Andrew Fletcher in drugi udeleženci polemike o oblikovanju poklicne armade; De foe, Bernard Mandeville ter številni anonimni pisci, ki so razpravljali o moralni reformi, in številni drugi spisi v kontekstu teh razprav. Pripravljena je bila analitična sinteza diskusij o civilni družbi, ki so bile ključnega pomena za artikuliranje demokratičnega jezika v vzhodni Srednji Evropi v zadnjem desetletju in pol. Raziskovanje sodobnih teorij argumentacije in njihovih aplikacij na pravno teorijo seje ostediiiilo na analizo koncepta konsenza kot temeija racionalne argumentacije. Pri tem je obdelalo Habermasovo in Aplovo uni verza Inopragmatično koncepcijo konsenza, V drugi fazi je raziskovanje obdelovalo nekonsenzualno teorijo agumen-taeije v jeziku, ki temelji na toposih in topičnih formah, opirajoč se zlasti na dela 0, Duerota in J. C. Anscombra, Ob tem smo poka za ii na bistveno razliko med obema teorijama: filozofska teorija umešča občosi na raven intersubjektivnosti, to je na raven zahteve po utemeljitvi in po pripoznanju argumentov. Lingvistična teorija argumentacije pa pokaže, da je univerzalnost vpisana že v jezikovno strukturo argumentov. Dognanja filozofske in lingvistične teorije argumentacije smo verificirali na Alexyjevi pravni teoriji argumentacije in ob tem pokazali, da popolna aplikacija univerzalne pragmalike na pravo ni mogoča zaradi specifičnosti pravne argumentacije, Po drugi SLtani pa smo pokazali, da tudi lingvistična teorija argumentacije ne ponuja popolnoma zadovoljivega modela za pojasni te v pravne argumentacije. Aktualna vprašanja epistemologijem marksizem (dr. Aleš Erjavec, Vojislav Likar). Raziskava je zajela filozofske osnove polemik o modernizmu in post modernizmu, kopiranju in vizualnosti ter dekonstrukcij), sublimnem in formi v navezavi na formalizem v umetnosti, kulturi in filozofiji. Potekala je v smeri aktualnih razprav ter v smei i re aktualizacije »starih« vprašanj estetike, kol so forma, formalizem in sublimno. Poseben podarek je bil na sedanjih razpravah o modernosti in post modernos ti, saj se je skozi to temo javljala večina omenjenih vprašanj in problemov. Raziskava se je tako gibala hkrati na obče filozofski ravni ter na ravni specifično umetnostnih in kulturnih vprašanj. Raziskava kunslilucije sodobnih epislemologij v post-bachelardovski tradiciji je obravnavala vprašanje razmerja l.i. obče epistemologije do regionalnih epistemo-logij in primerjala koncepcijo G. Bachelarda (ki zanika možnost konstituiranja obče epistemologije kot izvornega filozofskega diskurza v znanosti) s koncepcijami R. Blanchéja, J, T. Desantija in M. Serresa, Medtem ko Blanche ob t.i. interni epistemologiji dopuSča äe t.i, občo epistemologijo, je za Desantija vprašljiva sama možnost epistemologije sploh. Za Serresovo koncepcijo pa je mogoče reči. da je ambivalent na. Na eni strani konstatira zgodovinsko dejstvo, da so sodobni: znanosti interior! z i rale in inkorporirale problematiko, ki je hila ciotedaj predmet filozofske refleksije, na drugi pa meni, da je sodobna epistemología možna, in sicer kot obča epistemologija regionalnih pozitivnih epistemologij. Knjižnica Knjižni fond seje povečal za 84 knjiE in 107 zve/kov periodike Druge dejavnosti Dr. A. Erjavec je član raziskovalne skupine MAIRSK (Vzhodnoevropska poetika in literarna teorija), Budimpešta. Je član sveta Poletne šole za filozofijo in družbeno teorijo - »Budvanski dijalozi«, — Dr, Rado Riha je namestnik koordinatorja za raziskovalno polje Filozofija. Vsi raziskovalci inštituta so opravljali še dinge funkcije (prim. Letopis SAZU, 39/198S. 1989, str. 311). Zunanji sodelavci: mag. Bojan Borstner, Pedagoška Fakulteta Univerze v Mariboru; dr. Lev Kreft, Znanstveno in publicistično središče; akad. prof. dr, Boris Majer; dr. Janez Vrečko, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr, Slavoj Žižek, Inštitut za sociologijo Univerze v Ljubljani, Znan s t veno pos ve rova nje Inštitut je organiziral 12, 9. na ZRC SAZU mednarodni znanstveni kolokvij »Geschichtswissenschaft heute - Bedingung der Möglichkeit der Geschichtsphilosophie«. Z referati so se ga udeležili Vladimir Bili (Zagreb), Reinhard Sieder (Dunaj), Thomas Luc k mann (Konstanz), Valentin Kai an (Ljubljana), Igor G rdi na (Ljubljana) ter sodelavci inšiituta O. Luthar, N. Pagon in R. Riha. Obiski na i ni ti tu tu - Dr. George F. Me Lean, vodja projekta »CuLural Heritage and Contemporary Change«, Katoliška univerze Amerike, Washington D. C., 20. 10, Dr, Fe rene Lendvai s Filozofskega inštituta Madžarske akademije znanosti, 14. 11 Študijski obiski in potovanja A. Erjavec: Univerza v Uppsali, (Oddelek za kulturne študije in Oddelek za estetiko), 2—8. 2,; gostujoči predavatelj na Postgraduate School of Critical Theory, Univerza v Nottinghamu, IS. 2.-13. 3.; v tem časa je predaval tudi na Nottingham Polytechnic; raziskovalna skupina »Cuitara! Heritage and Contemporary Change in Central and Eastern Europe*, sestanek organizira! Council for Research in Values and Philosophy iz Washingtona D. C-. Krakov, 13-16- 9,; udeležil se je Nacionalne fotografske konference (Nationa! Photography Conference) V. Britanije * European Currents«, Durham, 26--28, 9.; obisk na Madžarski akademiji znanosti v okviru niedakademijske izmenjave, 3,-8. 11, T- Mastnak: Študijsko bivanje na Istitulo universitario europeo, Firence, L 4.-10, 7.; Studijsko bivanje na The Hopkins University. Baltimore, od 20. 11-N. Pagon: Istituto Gramsci, Rim, 18.-12. 11. J. Sumič-Riha: Bailiol College Oxford, 7,6.: Department of History and Philosophy of Science, University of Cambridge, 14. 6, R, Riha: simpozij »Universal Culture & Europe«, Strasbourg, 22.-23, 11. REFERATI, PREDAVANJA, PRISPEVKI NA RTV Aleš Erjavec Modernity/Pas t modernity, Identity and Difference. Oddelek za kulturne študije (Kulturvetarlmjen) Univerze v Uppsali Uppsali, 4,2. Oddelek za estetiko iste univerze, 7-2. Interpretations of Kafka. Podiplomski seminar Oddelka za estetiko Univerze v Uppsali, 5.2. Philosophy in Yugoslavia. Filozofsko društvo, Univerza v Uppsali, 7. 2. Tire History tit the Meaning of Ideology Prior to the First World War. Postgraduate School ol Critical Theory na Univerzi v Nottinghamu, 19,2. The Reception of Franz Kaika and Ideology. Postgraduate School of Critical Theoiy na Univerzi v Nottinghamu, 25. 2. Ideology in the Twentieth Century; Althusser and Claude he fort. Postgraduate School of Critical Theory na Univerzi v Nottinghamu, 4. 3. From Modernity to Postmodernitv: Habermas, Derrida. Lyotard and Jencks. Postgraduate School of Critical Theory na Univerzi v Nottinghamu, 11.3-The Idea of Europe - A Yugoslav Perspective, Oddelek za Modern European Studies, Nottingham Polytechnic, 21.2-On Yugoslavia and Slovenia. Seminar International Relations, Nottingham Polytechnic, 21. 2, Neue Slowenische Kunsi. Oddelek za umetnostno zgodovino Univerze St. Andrews, Škotska, 5. 3. La technique, ia science, la creation artistique. II. Colloque International de Poietique, v organizaciji 1..'Association Internationale de Poietique in fondacije Beit al Hikma, Carthage, Tunizija 2.-4. 5. Beyond Marxism? Sola filozofije in družbene teorije 'Dialogues in Budva'. Budva, 1S.-25. 5. National Myths Through Photography. Britanska nacionalna fotografska konferenca 'European CurrentsDurham, 26,-28, 9, An Overview of Slovenian Political Photography. Workshop na isti konferenci, 27.-28. 9. Copying, Copying. Mednarodni kolokvij Kopiranje/ Copying'. Slovensko društvo za estetiko. Ljubljana, 21.-22. 10. The Sowers, Referat na istem kolokviju. Modernism and After. ELTE Es/.tetika, Univerza v Budimpešti. Budimpešta. 6. ! 1. Constitution of National Identity. Oddelek za anglistiko Univerze v Budimpešti. Budimpešta, 7. 11. Nacionalni miti skozi zgodovino. Informativni center Moderne galerije, Z KOS in I CM G. Ljubljana, 28. 11. Razgovor za Independent Radio London, 27. in 28. 6., 2. 7. Razgovor za BBC London, 28, 6, Razgovor za Contemporary Camera, Durham 28. 9 Ragovor za TV Studio Ljubljana. 21 10. »Slovenske Atene*, TV Slovenija, Oddaja 'Oči kritike'. Ljubljana 31. 10. Razgovor o knjigi Ljubljana. Ljubljana. Radio Slovenija, val 202, 18. 11. Tomaž Mas t n a k Political Identity in the Post-Communist Eastern Europe, Seminar na Nuffield College, Oxford. 23. I Daniel Defoe: 0 rabi in zlorabi zakonske postelje. Ciklus Vesela znanost. KUD France Prešeren. Ljubljana, 14 3, TTie Soul of Man After Socialism, Simpozij Figures of Democracy: Individualism, Pluralism, Solidarity, Institute of Contemporary Arts, London. 16. 3, Reflections of Nationalism in Eastern Europe Simpozij Collective Identity and Individual Rights, Islituto Universitario Europeo. Firenze, 21.-22. 3. Revolution vs. Civil Society: Eastern Europe 1989 and After. Simpozij Mitteleuropäische Images. Universität Salzburg, 4. 5. Vprašanje demokracije v Vzhodni Evropi. Univerza v Mariboru, 16. 10. The Crisis in Yugoslavia. Forum Campaign for Peace and Democracy. The New School of Social Reserch, New York, 3, 12. Nedh Pagon Zgodovina, zgodovinopisje, ßkcija. Mednarodni kolokvij »Geschichtswissenschaft heule - Bedingung der Möglichkeit der Geschichtsphilosophie«. Filozofski inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, 12. 9. Status Valvazoijeve vednosti in opisi žensk. Prispevek na mednarodnem workshopu Ženske študije 1991. Ljubljana, 14.-15, 11 Prispevki k novim zgodovinskim temam, Humanistični simpozij FF, 15. 10. Mednarodno delavsko gibanje, - Okrogla miza TV Slovenija, 6, 3, Ženski družbeni trenutek 1991. Okrogla miza Radia Slovenija, ILL program, 7. 3. Rado Riha Inhaltliche Probleme der formalen Demokratie. - Referat, poslan na mednarodni kolokvij »Mythen des Politischen I: Frakturen der Rechts-Links Symbolik«. Wissenschaftliches Zentrum der Gesamthochschule Kassel, 2&.-30. 6. Možnost vrni tre h Kantu v postmoderni. - Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, Maribor, 26. 5. Zur Möglichkeit der Geschichtsphilosophie heute - Mednarodni kolokvij »Geschichtswissenschaft heute - Bedingung der Möglichkeit der Geschieh t sphilo-sophie«. Fl ZRC SAZU, Ljubljana, 12, 9. Jelica Sumič-Riha The Limits ol Enlightenment or Racism in Argumentatio. Mednarodni kolokvij »Borderlines« v organizacji Sussex University. Brighton, 3. 3, The Politics ol Nationalism and Argumentation. Simpozij Collective Identities and Conflicting Rights, Nationalism in Eastern Europe and the USSR. European University Institute. Firence, 21. in 22. 3. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 335-337 GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELI K A Regionalna geografija in regionalni razvoj Geografska monografija Slovenije (dr, Milan Šifrer, dr. Drago Meze, mag. Karel Natek, mag. Milan Orožen Adamič, mag. Drago Ptrko, mag. Matej Gajbirovec, Milan Natek, mag. Maja Topole in zunanji sodelavci dr. Ivan Gams. dr. Avguštin Lah, dr, France Bernot in 27 drugih.) Za splošni del Geografske monografije Slovenije smo do začetka decembra, pred iztekom podaljšanega roka za zamudnike, sprejeli man jkajoče elaborate: pokrajin-sko-e ko loška sestava Slovenije, rastlinstvo, pedološka sestava, naravna dediščina, del prikaza reliefa. M. Sifrer je za splošni del geografske monografije Slovenije sestavil poglavje o tektonskem in paleogeografskem razvoju Slovenije ter o razvoju rečne mreže. V luči nove globalne tektonike oz. tekionike plošč prikazuje nastanek geosinklinale morja Tetis, pa tudi njen kasnejši razvoj, ki je pripeljal do nastanka današnjega kopna. Do tega je prišlo v več tektonskih fazah. Medtem ko se je južni ter jugozahodni del Slovenije že ob nastanku dinarske narivne zgradbe dvignil iz morja (med srednjim in zgornjim eocenom), pa je njeno severno polovico še ob kasnejših transgresijah preplavljalo morje, tako da se je najbrž šele v južnoalpski rodanski fazi (na prehodu iz miocena v pliocen) priključila dinarskemu kopnu, lz centra tedanje tektonske aktivnosti v Karavankah so se narivi širili na sever in jug, Ma območju Karavank ter Kamniško-Savinjskih Alp, pa tudi juino od njih proti Trnovskemu gozdu, je prišlo ob tem do največjega nagrmadenja zemeljskih gmot, v naslednjem obdobju izostazije pa tudi do najbolj izdatnega dviganja površja in s tem do zasnove slovenskih Alp ter alpsko-dinarske pregraje, ki ločuje Jadransko in Panonsko kotlino. Z razvojem kopna se je razvijala tudi rečna mreža. V slovenskem dinarskem svetu se je zasnovala že v eocenu ali oligocenu. Od tedaj pa do danes se je zaradi delovanja eksogenih procesov znižalo površje za več kilometrov, prišlo pa je tudi do velikih sprememb v odnosu med apnencem in flišem. Predvsem je videti, da je bilo tedaj fliša veliko več in da je na območju največjega nagrmadenja ob čelu velikih dinarskih narivov na jugozahodni strani Visokih kraških planot proti Čičariji in Istri tudi orogralsko dominiral. To pa je bila tudi osnova za nastanek zelo pomembnega razvodja. Odtod so tekle vode proti Jadranski kotlini, pa tudi prek Visokih kraških planot med Trnovskim gozdom in Snežnikom proti severovzhodu in vzhodu. Zaradi tedaj še močno humidnega tropskega podnebja in tudi značilne vododržnosti fliša so se takratne reke odlikovale tudi po izredni vodnatosti. Prav to je bilo najbrž tudi odločilno, da je razvodje tu vztrajalo še skozi vsa sledeča sušna in čedalje hladnejša obdobja pliocena in pleistocena. Takrat se je zaradi pospešene selektivne erozije in čedalje intenzivnejšega uveljavljanja mehaničnega razpadanja kamnin ter odnašanja pri tem nastalega drobirja v doline začelo površje v llišu ter v drugih podobno slabo odpornih hribinah pospešeno zniževali in tudi po višini zaostajati za apniškimi področji, ki so se v teh novih podnebnih razmerah izkazala odpornejša proti preperevanju. Ta pojav je spremljalo tudi zelo močno /.a k rase vanje, tako da je kljub sočasni zelo učinkoviti fluvialni eroziji presahnilo veliko rek in potokov, kar kažejo v različnih višinah ohranjeni ostanki suhih dolin. Spomnimo naj samo na globoko v pregrajo Visokih kraških planot zajedena Postojnska vrata, skozi katera so tekle vode s primorske strani proti nekdanji Ljubljanici Še skozi ves srednji pliocen. Pri rekah, ki so presahnile kasneje, kot na pr. Notranjska Reka, pa se je ohranilo po apniškem površju v nadaljevanju njihovega nekdanjega površinskega toka še veliko debelega proda, ki so ga nasule tedanje reke. Do grobe zasnove rečne mreže v osrednji, zahodni in severni Sloveniji pa je prišlo šele po umiku miocenskega morja in nastanku slovenskih Alp, v katerih so vsaj sprva Karavanke, kot središče tedanjega tektonskega dogajanja, tudi orografsko dominirale. S tako nastalega razvodja so se stekale vode na sever proti Dravi, pa tudi na jug proti pliocenski Soči in Jadranski kol lini. Na nasprotni strani alpsko-di-narskega razvodja, ki ločuje Jadransko in Panonsko kotlino, pa so vode s Karavank tekle direktno proti Savi, ki si je skozi geološko zelo zapleten svet križajočih se dinarskih, balatunskih in južnoalpski h prelomov utrla pot proti Panonski kotlini. Zaradi zelo pestre sestave Karavank, predvsem obilice povečini slabo odpornih paleozojskih in vsaj Sprva tudi ustreznih terciarnih hribin so bile te reke tudi izredno vodnate. Morda je prav to vplivalo na dejstvo, da so ostale Karavanke še skozi vse dolgotrajno obdobje pliocena in kvartarja pa vse do danes zelo pomembno razvodje- Vse to je še toliko verjetneje, ker so se Karavanke zaradi obilice slabo odpornih hribin v tem času zelo hitro zniževale ter začele zato tudi po višini zaostajati za kamninsko veliko odpornejšimi apniškimi Kamniško-Savinjskimi ter Julijskimi Alpami. K njihovi orografski dominanmosti pa je prav gotovo pomembno prispevalo tudi sočasno ekshu mira nje obrobnih kotlin, iz katerih je bilo odnešenih veliko slabo odpornih terciarnih hribin. Z območja Karavank pritekajoče reke so na svoji poti proti Dravi na severu, pa tudi proti Ljubljanski in Celjski kotlini na jugu. zelo učinkovito kljubovale prikazanemu selektivnemu zniževanju površja in izdolble pri prečkanju tako nastalih orografsko dominantnih apniikib hrbtov številne, še čez 1000 m globoke soteske. Med nje sodita čez 1400 m zajed ena dolina Kokre, ki ločuje Storžičevo skupino od osrednjega masiva Kamniško-Savinjskih Alp, ter dolina Savinje v kanjonu Igle, ki ločuje Rad uho od osredja Savinjskih Alp. Podoben razvoj je doživljalo tudi ostalo površje v porečju Save, kot kažejo doline rek, tekočih s Pohorja proti Savinji, tiste na Kozjanskem, pa tudi Sotla in Krapina. Tudi te se zajedajo v ekshumirane vzpetine iz apnenea, ki se dvigajo pogosto tudi po sto in več metrov nad nižjim površjem v slabše odpornih terciarnih hribinah. Za regionalnogeografsko knjigo Savinjsko-Sotclska ti i Jugovzhodna Slovenija je za mezoregijo Vzhodna Krška kotlina zaključena Mzičnogeografska in večina družbe-nogeografske obdelave. V okvir regionabwjjeografskega prikaza .sodijo tudi raziskave poplavne ujme novembra 1990 v Gornji in Spodnji Savinjski dolini, v dolini Savinje juino ud Celja in ob Savi s pritoki v srednjem in spodnjem Zasavju, Prispevek k regionalnogeografski podobi Jugovzhodne Slovenije so tudi dognanja v magistrskem delu Maje Topole »Fizična geografija Mimske doline s posebnim ozirom na rabo tal«, ki ga je uspešno zagovarjala 12, 4. na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Proučevanje hribovskih kmetij na Slo venskem (dr. Drago Meze, Milan Nareki M. Natek je proučil 126 kmetij na severozahodnem Pohorju, med Mislinjsko dolino in potokom Vuhreščico. S tem je v glavnem končal terensko zbiranje gradiva na Pohorju, kjer je po doslej zbranih podatkih okrog 1025 domačij. - Na novo proučene kmetije, ki merijo v povprečju 30,96 ha, kažejo ugodnejšo gospodarsko, socialno in prebiva ls t v eno strukturo, kakršna je značilna za ostali del severnega Pohorja. Vzroki za to so med drugim v ugodnejših naravnih prilikah (nižja nadmorska višina domov, poloAnej.se obdelovalne površine) in v živahnejšem gospodarskem utripu večjih zaposlitvenih središč v Dravski in Mislinjski dolini. Več kot četrt stoletja je namreč obravnavano območje z gostim omrežjem gozdnih cest povezano z dolinskimi naselji (SI. Gradec, Dravograd, Vuzenica, Radlje idr,) in njihove prepletajoče učinke je čutiti v Številnih oblikah vsakdanjega življenja (vozaštvo delovne sile, oskrba, upravna razdelitev idr,). Kmetijska proizvodnja obravnavanih domačij, ki imajo v povprečju po 9,96 ha kmetijske zemlje, je usmerjena v živinorejo. Kmetije so redile po 9 govedi, od tega 5 krav. Desetina je imela še vole in vsaka sedma domačija tudi konje, ki jih je zadnje čase čedalje več, S tržno proizvodnjo mleka se je ukvarjalo 53% kmetij, ki so prodale letno po 10.650 l mleka. Več kot polovica kmetij je redila goveje pitance; na dve leti so prodali po tri pitance. Žito, predvsem ozimno ali jaro rž in ječmen ter oves prideluje več kot polovica domačij. Na živinorejska usmerjenost območja kažejo silosi, ki jih ima blizu šest desetin gospodarstev. Traktor, ki je skoraj že povsod izpodrinil volovskn ali konjsko vprego, ima 93 % kmetij. Tudi z drugo kmetijsko mehanizacijo je večina kmetij dobro opremljena. Gozdarstvo je panoga, ki daje pohorskim domačijam pomemben vir dohodkov za njihov obstoj in razvoj. Kmetije so imele v povprečju po 21 ha gozdov, v katerih so posekali po 87 m? tehničnega in drugega lesa; brez gozda je bilo 6 domov. Na kmetijah je živelo 573 ljudi, od tega 53 % moških. Od 350 aktivnih prebivalcev je bilo 29 % zaposlenih izven kmetijstva; med 248 ljudmi, ki so delali na kmetijah, je bilo 54 % žensk. Vse to se zrcali v socialni podobi domačij: 40 % je bilo čistih kmetij, po 30 % pa so zavzemala polčista in mešana gospodinjstva, V zadnjih dvajsetih letih se je temeljito spremenila podoba kmečkih domov. Kamen in les kot osnovno gradivo je zamenjala opeka. Skodlaste strehe so se umaknile salonitnim in drugi kritini. Med (trbonjsko) Reko in spodnjo Mislinjsko dolino je predel, kjer so vse do nedavna uporabljali za pokrivanje streh slamo m »šinklne«. Obnova in prenova domov z uporabo novih gradbenih materialov sta prispevali k uničenju oziroma naglemu izginjanju značilne podeželske arhitekture, v kateri je odsevala pokrajinska tipika in njena individualnost. Na tem območju so imeli nekateri kmečki domovi tudi mline na veter, ki so mleli žita še po zadnji vojni, Začeti .smo pripravljalna dela za raziskavo kmetij na Blokah, ki so po naši uveljavljeni metodologiji vse štete med hribovske. V 41 sklenjenih naseljih je tovrstnih kmetij na Blokah 260. V nekaj dneh trajajočem terenskem ogledu smo dobili pregled splošnega gospod arsko-soc i al nega stanja kmetij, podrobna raziskava posamičnih kmetij pa je prestavljena v prihodnje leto, če bosta dopuščata čas in denar, Za naslednji, tj, 32, Geografski zbornik sta v pripravi razpravi o hribovskih kmetijah v Velenjski kotlini in na zahodnem obrobju Slovenjegraške kotline, ki so bile raziskane med leti 1968 in 1988, ter hribovske kmetije na južnem obrobju Celjske kotline. Maravni elementi geografskega okolja Ogroženost slovenske zemlje zaradi naravnih nesreč (mag. M. Orožen Adamič, mag, Matej Gabrovee. mag. Karel Na tek). Nadaljevali smo sistematično zbiranje in urejanje gradiva o naravnih nesrečah, ki so v preteklosti prizadele Slovenijo (knjige, revije, časopise, slike, itd,). Od večjih nesreč, ki so prizadele Slovenijo v letu 1991, smo se lotili proučevanja in posledic izjemno močnega julijskega deževja in neurij. Doslej smo opravili terensko delo in pripravljamo poročilo za 6. številko Ujme. Prav tako smo se lotili tudi proučevanja posledic poplav in zemeljskih plazov, ki so prizadeli Slovenijo v novembru 1991, Za isto revijo pripravljamo še več drugih prispevkov. K. Natek je intenzivno sodeloval pri proučevanju posledic katastrofalnih poplav v porečju Savinje. Posvetil se je predvsem problematiki pojavljanja velikih zemeljskih plazov, ki jih v Sloveniji doslej skoraj nismo poznali. Opravi! je podrobno geo morfološko analizo velikih plazov v kaduhi in Pod veži ter ugotovil, da so se podobni plazovi v precejšnjem številu pojavljali že prej, predvsem na območju andezitnih tufov med Lučami in Ljubnim, Pri plazu v Raduhi je ugotovil celo, da se je pred nekaj stoletji na istem mestu sprožil že podoben plaz, še večji pa v neposredni bližini. Na osnovi teh proučevanj so se tudi v drugih strokah (gozdarstvo. vodno gospodarstvo) in v javnosti ovedli vetike ogroženosti Gornje Savinjske doline zaradi teh velikih plazov, ki jih človek ne more preprečiti, moral pa se jim bo prilagoditi s smotrno rabo prostora. Neposredno po katastrofi je na terenu zbiral podatke tudi o fluvialnih procesih, ki so bili izjemno učinkoviti ob teh poplavah in o njihovih vsestranskih učinkih, kar bo osnova nadaljnjih proučevanj, D. Perko je izdelal kompleksno študijo o ogroženosti Slovenije glede na poplave, usade in potrese ter študijo o primernosti uporabe digitalnega modela reliefa pri proučevanju nekaterih Vrst naravnih nesreč, M. Orožen Adamič je nadaljeval raziskovanje kapacitete potresne ogroženosti Ljubljane, ki je tema njegove doktorske disertacije. D. Perko in M, Orožen sta za 27, svetovni geografski kongres v Washingtonu (1992) prijavila dva prispevka o naravnih nesrečah v Sloveniji, ki sta bila tudi sprejeta in uvrščena v program. Na oddelku za obrainboslovje (FSPN) je imel M. Orožen Adamič v okviru predmeta vojna geografija, v sodelovanju z J. Kunaverjem, serijo predavanj o naravnih nesrečah, V okviru liešičevib dni. ki so posvečeni geografiji v šoli, smo organizirali sklop predavanj o naravnih nesrečah s posebnim poudarkom na izjemni povod nji v novembru 1990, Nadaljevali smo priprave za ustanovitev multidUciplinarno zasnovanega centra za proučevanje naravnih nesreč, ki naj bi delovat v povezavi z inštitutom. Redna letna opazovanja ter merjenja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto (dr, Milan Sifrer, mag, Matej Gabrovee in zunanja sodelavca Mauro Hrvatic in Dušan Košir). V letu 1991 se Triglavski ledenik ni več tako krčil kot v zadnjih nekaj letih. Zaradi obilice snega pozno pomladi in številnih plazov se je v spodnjem delu ledenika nakopičilo ogromno snega, ki je m trii drugim zapolnil prostor nekdanjega ledemške-ga jezika pod Glavo in območje severozahodnega ledeniškega jezika. Zaradi toplega poletja se je razkr il ves zgornji del ledenika nad srednjimi grbinami. Na tem delu je tudi letos prišlo do tanjšanja ledenika. Na zgornjem robu se je ledenik umaknil za ok. I m, pri srednjih grbinah pa se je stanjšal za ok pol metra. Opazovanje in merjenje ledenika pod Skuto, ki se je spel nekoliko skrčil, sta M. Sifrer in D. Košir opravila J. 10. Geomorfološko kartiranje Slovenije (mag, Karel Nalek, mag, Matej Gabrovec), S pomočjo nove raziskovalne opreme je K, Na tek lahko moderniziral pristop k reliefni analizi reliefa na območju, ki ga jmkriva GeomorfoloSka karta list Celje v merilu 1:100 000. Namesto klasične reliefne analize je uvedel računalniško podprto reliefno analizo dolinskega omrežja za celotno območje lista (ok, 1300 km' ozemlja) z uporabo objektivnih metod statistične analize. V tem okviru končuje z izdelavo osnovne datoteke dolinskih odsekov, ki obsega okrog 22 000 enot, vsaka pa je opisana s 13 osnovnimi podatki. Pripravil je postopke za statistično analizo modela dolinskega omrežja, v proučevanje pa bo vključil tudi urejen in operacionaliziran digitalni model reliefa, ki so ga pripravili drugi sodelavci inštituta. V okvira geomorfološkega kart i ran j a Slovenije v posameznih reliefnih lipi h je proučeval troje izbranih območij; Haloze, Spodnjo Savinjsko dolino in dolino ličje. V Halozah je posvetil največjo pozornost proučevanju pomena zemeljskih plazov za geomorfološko preoblikovanje Haloz in učinku plazov, ki so se sprožili ob katastrofi 3-4. 7. 1989, na naravne potenciale te nerazvite, pretežno agrarne pokrajine. Ugotovil je, da pestra raba tal ni zgolj posledica specifičnega zgodovinskega razvoja te vinorodne pokrajine, marveč je tudi specifična oblika prilagoditve kmetijske rabe tal izjemno intenzivnim geomorfnim procesom, predvsem proženju plazov. Poglavitne rezultate dosedanjega proučevanja je predstavil na i, mednarodni regionalni geomorfo loški konferenci v Ankari. V Spodnji Savinjski dolini, ki je bila izbrana kot izrazil primer fluvio-akumuiacij-skega površja Z menjavanjem akumulacije v terasah in vršajih, je dokončal že prej začeto detajlno geomorfološko kartiranje terasastega obrobja doline v merilu 1 : 5000, na osnovi katerega bo izdelal rokopisno karto v merilu 1 : 25 000 in opravil geomorfološko analizo. Zaradi možnosti dodatnega Financiranja je opravil detajlno geomorfološko analizo doline L'čje v zahodni Sloveniji, Na osnovi analize letalskih posnetkov v merilu 1 : 5000 in terenskega dela je izdelal rokopisno karto celotnega slovenskega dela doline v merilu 1 : 25 000, Ta dolina je bila vključena v raziskavo kot primer visokogorskega fluvialnega reliefa z minimalnim vplivom pleistoeenske poledenitve, obenem pa je nastala na tektonsko zelo živahnem območju, saj jo v spodnjem delu prečka idrijski prelom. Geomorfološka analiza je poka/a I a izjemno intenzivnost recentnih geomorfruh procesov, ki se kaže v specifični izoblikovanost i površja (skalni podori, kamniti tokovi v dnu grap idr.). Zaradi političnih in drugih razmer še vedno ni natisnjena Geomorfološka karta Slovenije v merilu 1:500 000, ki je bila pripravljena za Geomorfološko karto Jugoslavije, čeprav je Slovenija v celoti poravnala obveznosti. Geografski informacijski sistem (mag. K are t Na tek, mag. Matej Gabrovec, mag. Drago Perko). Izdelavo geografskega informacijskega sistema (GIS) je M, Gabrovec začel z vnašanjem reliefnih podatkov. Pripravil in preizkusil je računalniške programe za vključitev obstoječega digitalnega modela reliefa (DMR) 100 x 100 m v GIS. Z računalniškim programom IDRIS1 smo na testnem območju izdelali natančnejši DMR (10 X 10, 20 X 20, 50 Ji SOtn) s pomočjo digitalizacije izohips. D. Perko je izdelal študijo o primernosti DMR kot osnovo za regionalna in druga geografska proučevanja v geografskem informacijskem sistemu. Na osnovi DMR 100 m je izdelal DMR 1000 in 500 m, ki sta primerni za raziskovanje večjih geografskih regij. Kartografska zbirka, geografska dokumentacija (mag, Milan Orožen Adamič, Meta Ferjan, Maruša Rupert). Kartografski oddelek je v sodelovanju z avtorji razprav izdelal vrsto tematskih kart in drugih grafičnih prikazov za 31. številko Geografskega zbornika in za Ujmo 5, Nekaj tematskih kart in drugih prikazov je izdelal tudi za potrebe drugih inštitutov ZRC SAZU, Za izdelovanje grafičnih prikazov je v večji meri kot doslej uporabljal računalnik Atari in izpopolnjeval grafično programsko opremo, Nadaljevalo se je zbiranje in dopolnjevanje kartografske zbirke. Mlada raziskovalka Maja Topole je uspešno magistri rala in prijavila doktorski; disertacijo, Knjižnica in tajništvo (Marija Gorenšek), Knjižni fond je narasel za 116 knjig in 342 enot periodike. Drugo de lo M. Gabrovee, M. Q rolen Adamič in D. Perko so bili ok. 10 dni (konec avgusta, začetek septembra) na mladinskem raziskovalnem taboru v Zagraju (Furlanija -Julijska krajina) kot somentorji različnih strokovnih skupin. M. Gabrovee je predsednik Ljubljanskega geografskega društva. M, Gabrovee, K. Na tek in D. Perko so sodelovali pri prevajanju geografskih in drugih imen z zemljevidov za slovensko izdajo Timesovega atlasa sveta. K. Natek je podpredsednik Zveze geografskih društev Slovenije. Je indi predstavnik inštituta v predmetni skupini Geografija na Zavodu RS za šolstvo, ki vodi in usmerja reformo pouka geografije v šoli, D. Perko je za teJetekst TV Slovenija pripravil 36 prispevkov s pudru tj a geografije in geomorfologije, M. Sifrer je član izvršilnega odbora Znanstvene sekcije Zveze geografskih društev Slovenije. Bil je član izpitne komisije pri obramb] magistrske naloge Maje Topole na Geografskem oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. D. Meze, M, Natek in M. Oro Jen Adamič so imeli iste zadolžitve kot v prejšnjem letu, Geografski zbornik Izšla je 31. knjiga: 32. knjiga je v tisku. Obiski 25, 11. je bil na obisku avstrijski giaciolog prof. dr. VJ. Tintor. Dogovorili smo se za nadaljnje sodelovanje. Študijska potovanja M. Gabrovee in D. Perko sta od 30.9 do 4.10. obiskala dunajske geografske in sorodne inšntucije. Udeležba na kongresih, simpozijih in posvetovanjih - Okrogla miza »Ujma novembra 1990 v Sloveniji». Slovenj Gradec, 17. L: K, Natek. - Okrogla miza o posledicah poplav v Gornji Savinjski dolini. Mozirje. 31. L: D. Meze, K. Natek. - Peti Ilesičevi dnevi, Ljubljana, 22.-23, 2,: D. Meze, M. Natek K. Natek, M. Orožen Adamič, D, Perko, - Strokovno posvetovanje Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva z naslovom »Gozd in ravnovesje naravnih sistemov«, Nazaije, 18.4,: K, Natek. - 1. mednarodna regionalna geomorfotoška konferenca. Ankara, 5 11. 5.: K. Natek -Aktualizacija kartografskega gradiva. Ljubljana, 15. 5.; D. Perko. - »Transformacija brdsko-planinskih prostora Jugoslavije*. Kalinovik /BIH/, ¡2,- 14.6,: M. Natek, Intervjuji Drago Perko: O knjigi Države sveta 1991. Radio Slovenija, 1. program, 27, 2. Predstavitev knjige Države sveta 1991. Radio glas Ljubljane, 5.3. Geografski Labor Zagraj 1991. Radio Koper - Capodistria, 29. 8. Geografska skupina na taboru Zagraj 199!, Radio Trst, 30. 3. Tabor Zagraj 1991 TV Slovenija, oddaja Mostovi, 30. 8. O. Meze, K. Natek, M, Orožen Adamič: Predstavitev Geografskega inštituta Antona Melika ZRCSAZU, s posebnim poudarkom na raziskavah naravnih nesreč in hribovskih kmcLij v Sloveniji - za radio Trst. REFERATI. PREDAVANJA Matej Gabrovec Ekspedicija Ljubljanskega geografskega društva v vzhodno Afriko. Ljubljansko geografsko društvo. 17,12, Drago Mew Poplavna ujma in naravne danosti (vreme, geomorfologija, kamninska sestava j Strokovno posveiovanje Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva z naslovom »Gozd in ravnovesje naravnih sistemov«, (Referat prebral K. Na tek j. Nazarje, 18, 4. Karel Na tek Geom arfoJo^ii učinki poplav I. novembra 1990 v Savinjski dolini.5. Ilešičevi dnevi. Ljubljana, 22, 2. Naravni sistem geomorfnih procesov j'ji človek y Gornji Savinjski dolini. Strokovno posvetovanje Zveze d mi lev inženirjev in tehnikov gozdarstva »Gozd in ravnovesje naravnih sistemov«. Nazarje, 18. 4. Landslide hazard and natural potentials of an undeveloped agrarian community in the Haloze Hills, NE Slovenia. I. mednarodna regionalna geomorfološka konlerenca, Ankara, 5,—11. 5, Emperor Francis' cadastre and geographical information system. Javna predstavitev projekta »Slovenska Štajerska pred marčno revolucijo 1848«. Ljubljana, 8.11. Milan Na tek Krajevno prometno omrežje in viri /a njegovo preučevanje. 5. UeŠičevi dnevi. Ljubljana, 22, 2. Struktura prebivalstva na hribovskih kmetijah v porečju Hudinje. Jugoslovanski simpozij »Transformacija brdsko-planinskih prostora Jugoslavije«, Kalinovik, 12. 6. Drago Pcrko Revija Geografski obzornik. Javna predstavitev, Zemljepisni muzej Slovenije. Ljubljana, 29, 1.; Knjigarna Mladinske knjige, Ljubljana, 24, 9. Knjiga Države sveta 1991. Javna predstavitev. Zemljepisni muzej Slovenije. Ljubljana, 26, 2. (Skupaj s K, Nalkom). BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 337-339. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Temeljna krasoslovne raziskave (dr, Peter Habič, Martin Knez, mag. Janja Kogov-sek, dr. Andrej K tanje, Andrej Mšhevc, mag, Tadej Slabe, mag. Stanka Še bet a, dr,Ivo Strucl, mag, Nadja Zupan, tehnični sodelavci Leon Drame, Franjo Drole, Julij Hajna, Maja Kranjc, Samo Morel, Mateja Zadel in zonanji sodelavec dr. Joie Čar). Osnovne raziskave Lega tematskega sklupa sodijo v manjši meri med zaključke raziskav preteklega srednjeročnega obdobja, ki niso bile dokončane oziroma objavljene v lanskem letu, v vetji meri pa so 10 začetna dela na srednjeročnem programu 1991-95. V Lem okviru so sodelavci preučevali vpliv karbonatnih in drugih kamnin (stratigrafija, sedimentologija, tektonika) na za kra se vanje. Delo je pote kili o predvsem v okolici Predjame, kjer je biio tudi zaključeno podrobno geološko kartiranje (1:5000), zbrano gradivo pa uporabljeno v magistrskem delu S, Sebele, S podobno tematiko se je ukvarjal ludl sodelavec, ki je raziskoval kras v Indiji (jame Borra, Andhra Pradesh), Zaradi možnosti specializacije v Kanadi je sodelavka inštituta že opravila prve datacije sig s pomočjo analize U/Th, Obdelanih je bilo 7 vzorcev, za katere se je pokazala starost 35.000-269.000 let. Med proučevanje hidrokemičnih in hidroloških osnov zakrasevanja sodijo opazovanja korozije inllllracijske vode in spremljanje kvalitete padavinske vode. Posebej je pomembna osvojitev metodologije dela z luminiscenčnim spekLrofotometrom, nabavljenim konec 1990. Meritve so opozorile na številne vplive in motnje, ki spreminjajo fluoresceuco voda. V kemijskem laboratoriju je bilo opravljenih preko 2100 analiz lluureseence in 1750 ostalih kemijskih analiz vode ter sedi men tov, Pri raziskovanju geografskih, geo morfološki h in speleoloških pojavov v krasu je bil v ospredju odnos kraškega površja do podzemlja, nastanek di^bnih skalnih oblik v kraškem podzemlju in njihov speleogenetski pomen, podprt z modelnimi preizkusi ter kontaktni kras, To je bila tudi tema magistrske naloge, Regionalne krasoslovne raziskave (dr. Peter Habič, Martin Knez, mag. Janja Kogovšek, dr, Andrej Kranjcr Andivj Mihevc, mag. Tadej Slabe, mag. Stanka Sehela, dr .Ivo Št ruti. mag, Nad j a Zupan, tehnični sodelavci Leon Drame, Fianjo Dnole, Jurij Rajna, Maja Kranje, Samo Morel in Mateja Zadel). Inštiiutski sodelavci so začeli obdelovati več tem tega sklopa, tako na tujem kot na domačem krasu. V okvir primerjalnih krasoslovnih študij krasa po svetu sodi primerjava dinarskega krasa s provansalskim, pri čemer so 3 sodelavci inštituta obiskali francoski kras. Med regionalne študije krasa na Slovenskem sodi poskus ovitdnotenja povezave kraških pojavov i. litostratigrafijo in tektoniko v okolici Škocjanskih jam (nabranih in obdelanih je bilo 350 vzorcev kamnin, sodelavka je ¿ačela kartirati tektonske pojave v Hankejevem kanalu Škocjanskih jam), opravljene so bile hidrogeološke raziskave v porečju Misli nje, proučevana so bila zaledja večjih kraških izvirov v Beli krajini, v okviru proučevanja večjih jamskih sistemov v Sloveniji so bile z novim elektronskim razdaljemerom opravljene osnovne meritve poliguna v spodnjem delu Škocjanskih jam. K tej tematiki lahko štejemo tudi speleološke raziskave, opravljene v Škocjanskih jamah v okviru novega projekta, odohrenega sredi leta, V sklopu proučevanja zgodovine krasoslovnih raziskav in krasoslovja na Slovenskem so bili obdelani nekateri vidiki Valvasorjevih in Kircherjevih teorij o kraških vodah, Med pumembnejšimi dosežki so odkritje treh generacij fosilnih jam v Julijskih Alpah, dokazane povezave med maast rit litijski m i in spodnjepaleoccnski-mj fosilnimi združbami, postavitev kontrolnih točk za neposredno merjenje koro/.ije ter dokumentiranje drobnih skalnih oblik v Škocjanskih jamah. Doiumen ladja V katastru jam (vodi ga inštitut v sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije) je trenutno registriranih 6180 kraških jam s slovenskega ozemlja, od tega jih je bilo leta 1991 registriranih 132. Osnovni podatki so računalniško obdelani, lege pa vnešene na podrobne topografske karte, V risalnici je bilo izdelanih 158 risb in jamskih načrtov ter skopi rani h 1500 tekočih metrov gradiva. Kartografska zbirka je pridobila 1,33 novih enot. Knjižnični fond seje povedal za 477 enot, od tega 410 enot periodike in 67 knjig, Računalniško je obdelanih 12,320 člankov in monografij. Izposoja je obsega I n sktipaj 738 enot, okoli 60 % zunanjim uporabnikom oziroma medbibliotečno, Knjižnica sodeluje pri mednarodnih in domačih bibliografijah ter sestavlja samostojne bibliografije in kazala. Na novo je bila zasnovana inštitutska fototeka m poskusno so bile evidentirane prve enote. Mednarodno sodelovanje InâtJtLitski sodelavci so bili vključeni v Irancosko-jugosiovanski projekt U.A, 903 v okviro C.N.R.S., sodelovali so v širšem mednarodnem projektu IGCP UNESCO it,299 ter se vključili v novi projekt COST 65, Uporabne raziskave za naročnike Pti teh raziskavah so občasno sodelovali vsi člani inštituta. Povezane so bile s problemi kraške bidrologije [sledenje podzemeljskih voda), posebej oskrbe z vodo (Bela krajina, Idrija, Nova Gorica) in lociranja deponij odpadkov na krasu (Postojna, Seiana, Ilirska Bistrica) in sploh onesnaževanja kraškega podzemlja (Soctrb). Za zunanje naročnike smo opravljali tudi laboratorijske analize (Komunala Postojna, Geološki zavod Ljubljana). Organizacijsko in mentorsko Jelo Člani instituta so organizirali Francosko—slovensko okroglo mizo o sredogorskem mediteranskem krasu (Postojna, 24.-29, 6.) in Posvet o varovanju pitne vode na krasu (Postojna, 25. 4.) ter sodelovati pri organiziranju mednarodnega srečanja za IGCP UNESCO projekt št. 286 (Postojna, 19,-27. 10.) in sestanka^lnternational Association of Tracer Hydrology (Nova Gorica, 8.-9. II.). Pripravili in vodili so strokovne ekskurzije z.a inštitulske tuje in domače goste, študente, dijake in učenee ter za strokovna in ljubiteljska društva. Dr. P, Habič je bil tudi mentor novemu razi sko va I eu- doktora n t u. Druga dejavnost P. Habič je član Znanstvenega komiteja 6. mednarodnega simpozija o sledenju voda (Nemčija), strokovnih in ocenjevalnih komisij ter podkomisij v zvezi s kakovostjo, onesnaževanjem in varstvom voda, Sveta za varstvo okolja pri Predsedstvu SAZU, predsednik Podkomisije za geomorlologijo ZGDJ, namestnik predsednika ZGD.f in član njene Znanstvene komisije ter poveljnik OS CZ Postojna. A. Kranjc je redni član 1NQUA, Komisije za kvartarne obale, Podkomisije za sredozemske in Črno morske obale in Komisije za informacije pri Mednarodni spe leo loški zvezi. A. Mihevc sodeiuje pri Prlrodoslovnem društvu Slovenije, Jamarski zvezi Slovenije, jamarskih društvih (Anthron, Logatec) in v Ekoloških komisijah SO Logatec in Vrhnika. Zunanja sodelavca: dr, Jože Čar. Rudnik živega srebra Idrija, Idrija; dr. Ivo Strucl (od 1.7.), Sodelovanje z raziskovalnimi in drugim/ organizacijami Pri naSem programu raziskovanja krasa sodelujejo - pri kraški hidrologiji: Hidrometeorološki zavod RS, Inštitut Za biologijo Univerze v Ljubljani in Vodogradbeni inštitut, Ljubljana; - pri speleologiji: Oddelek za geologijo. Montants tika, Univerza v Ljubljani, in Raziskovalna enota Rudnika živega srebra Idrija. Inštitut sodeluje pri programih naslednjih institucij: Območne vodne skupnosti Dolenjske, Ljubi j anica-S* va. Primorske, Soče, kraška hidrologija: - Škocjanske jame - varstvo naravnega spomenika- Obiski - Sun Hong in Gong Chenghua s spremljevalcema (funkcionarja za turizem province Guizhou), Guiyang (Kitajska), 4. 2. - Drago Male, Janez. Stupica in Tine Prajnik (RSZO, sektor za CZ), Ljubljana, 11.4. - Prof, Karl Heinz Pfeffer z 8 študenti geografije. Univerza v Tüb ingénu, 7,-13.5. Dr, Irina Aleksandrova Dubrovo s Palcontolo&kega inštituta v Moskvi, 17, 5, Udeleženci francosko—slovenske okrogle mize Le Karst des Moyennes Montagnes Méditerranéennes (Î2 Francozov, 2 Spanca, 2 Poljaka, 1 Italijan), Postojna, 24,-29, 6. - Frédéric Bernard m Claude Touloumdjian s spremljevalcema. Commission Nationale de Plongée Souterraine de la FFESSM, Marseille, 26. 7. Marc Pauerjon in Christian Bagarre s 3 i la ni Société Cévennole de Spéléologie et de Préhistoire, A lès (Francija), 30. 8. Dr, Tre vor R, in Jean Shaw, Shoscombe, Bat h {Velika Britanija), 16.-20. 9. - Joachim Kühle mann, Universität Heidelberg, Geol./Pal. Institut, Heidelberg, 27. 9. študijska potovanja N. Zupan: študijsko bivanje na McMaster Uni versity (Hamilton, Kanada), 2, 2.-3, 5, P. Habič, J, Kogovšek, N. Zupan: Kras Frankovske Albe (Königstein) in Inštitut za radiohidrometrijo (München), 9.-17. 6. I, 5 trud : Ogkd predvidene cksploatacije kalcita, jame Borra, Nimmalapad in Umpavalla (Andhra Pradesh in Orissa, Indija), 25, 6,-12. 7, J, Kogovšek, A. Kranj c. A, Mibevc: Jui.nofrancoski kras (Aix-en-Provence, Mou I is), 1,-11. 9, A, Kranjc: Pregled gradiva o Škocjanskih jamah in Postojnski jami v avstrijskih arhivih (Salzburg, Dunaj); medakademijska izmenjava, 14.-18. 10. Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih Ilešičevi dnevi na FF, Ljubljana, 22. 2.; P. Habič. Mednarodna okrogla miza Ekološki problemi kras a od izvirov Ljubljanice do izvirov Tirna va, Postojna, I. 3.: P, Habič, A, Kranjc 10. Goljevščkov dan na FAGG, Ljubljana, 13. 3.: P Habič, - Pos ve/ o varovanju pitne vode na krasu, Postojna, 25. 4.: P, Habič, J. Kogovšek, A. Kranjc, S. Sebela. - Sestanek International Association of Tracer Hydrologe. Graz. 26.-28. J.: P. Habič. - La Table Ronde Franco-Slovène: Le Karst des Moyennes Montagnes Mediterranéennes, Postojna, 24.-29. 6.: P. Habič, M. Knez, J. Kogovšek. A. Kranjc, A. Mi he vc, S. Sebe la. N. Zupan. Konferenca ICECKA, Padova, 15.-20. 9.: P. Habič. Okrogla miza «Kras, kdo bo tebe ljubil?« , Rakov Skocjan, 12. 10.: A. Kranjc. - Second Meeting UNESCO Project IGCP 286 »Early Pale ogene Ben t hon«. Postojna, 19.-27.10.: M. Knez, 5. Se bela, N. Zupan, - Sesianek International Association of Tracer Hydrvlogy, Nova Gorica, 8.-9. 11.: P. Habič, J. Kogovšek, A, Kranjc. 2. posvetovanje Onesnaževanje in varstvo okolja v okviru Zavoda za tehnično izobraževanje, Ljubljana, 18- 11.: P Habič, Javna tribuna o varsivu i:rasa, Postojna, 27. II.; A, Kranjc, P RE D A V A N JA r R EFE R ATI Peter Habič Pediments in Dmaric Karst. Konigstein, 12-5- Geomoiphological Classification of NW Oinaric Karst La Table Ronde Franco-Slovène: Le Karst des Moyennes Montagnes Méditerranéennes. Postojna, 24. 6, Podtalnica v krasu. 2. posvetovanje Onesnaževanje in varstvo okolja. Ljubljana. 18. 11. Janja Kogovšek Vertikalno ptenikanje vode V krasu. Posvet o varovanju pitne vode na krasu. Postojna, 25, 4. 1991 La qualité de l'eau de Pivka (1984—1990), La Table Ronde Franco-Slovène: Le Karst des Moyennes Montagnes Méditerranéennes, Postojna, 24, 6. Voda v krasu. OS Postojna. 28, 10. Andrej Kranjc La coopération franco-slovène en karstologie, l'accent sur le programme de ZAMTKS et C.N.R.S.. La Table Ronde Franco-Slovène: Le Karst des Moyennes Montagnes Méditerranéennes. Postojna, 24. 6 O vprašanjih raziskovanja, varovanja in izkoriščanja slovenskega krasa. Okrogla miza »Kras, kdo ho tebe ljubil?«. Rakov Skocjan, 12. 10. Varovanje kraškega površja - uspešna '¿ščita podzemlja. Javna tribuna. Postojna, 27. 11. Andrej Mlhevc The Contact Karst in Slovenia. La Table Ronde Franco-Slovène: Le Karst des Moyennes Montagnes Méditerranéennes Postojna, 24 6 Stanku Še bel a Geologija na krasu. OS Milan Mravlje, Postojna, 17. 4. Ivo Štnicl The Metallogenetic Problem* of the Ore Deposits in the »AiTkrisiaHin« and O!d Paleozoic Metamorphic Roti of Northern Slovenia, Easrem AJps. Posvetovanje o metamorfnih kamninah. Slrassbourg, 1.3. \a dja Zupan F/owslone Os ta lions in Slovenia. La Table Ronde Franco-Slovène: Le Karst des Moyennes Montagnes Méditerranéennes. Postojna, 24, 6, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 340-344. l'A LEON Tt) LOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA Sistematske paleontološke raziskave Velike toraminifere (dr. Katica Drobne). Na Jadranski karbonatni platformi smo raziskovali 3 profile na meji kreda'terciar. (Dolenja vas, Brač in MeLkovič). Zgornjemaastrichtijske plasti karakterizira zdru-i.ba (1) Rhapydionina lihumica, Dicyelina schlumbergeri, Cuncolina sp„ Munchar-moni/a sp. in (2) Bolivinopsis Sp., Laffiteina sp„ Moncharmontia sp., redkeje Cuvillierinella sp. (= Raadshovenia). Ob njih nastopajo rudistl, v glavnem Bournv-nia sp. Spodnje danijske plasti so prepoznavne z rodovi Protelphidium sp., Glandulina sp., Laffitteina sp., "Pseudochrvsalidina" sp,, še Ciypeina sp. in Paroni-pora sp. Microcodium). Pod mejo K/T in nad njo so črne in oranžne goethitne sferule, Te dose žeji) premer do 70 /¿xni, najmanjše med 6 in 10 /um. Njihov nastanek je vezan na 2gudnjo diagenezo v zali Snem okolju ob povečani vsebnosti organske materije. Na meji K/T je bila v Dolenji vasi ugotovljena povečana prisotnost redkih elementov. Analize raziskavbiotskih liiabiotskih elementov iz profilov na Jadranski karbonatni platformi je mogoče direktno primerjati s tistimi iz obrobja platforme. Ti so profil Gosau na severu in profili Gubbio na jugu, kjer so ¡udi ugotovljene sferule in predvsem povišana vsebnost redkih elementov. To kaže, da so se abiotske spremembe iz kriznega obdobja K/T odiažale tudi v sedimentih plitve karbonatne platforme. Opravljen je bil tudi pretežni del terenskih raziskav na profilu Sopada v jugozahodni Sloveniji. Po primerjavi losilnib združb iz doslej znanih profilov smo v prvi lazi raziskav razčlenili plasli po starosti v zgornji maastriehlij, danij, 1 liane t ij in spodnji ilerdij. Poleg foraminifer, alg in koral iz celotne skladovnice kamnin so v obdelavi tudi vzorci za paleomagnetizem iz meje K/T. Organizirali smo 2. sestanek v UNESCO projektu JGCP 286 »Early Paleogenc Benthos« 19.-27. 10. Zbralo se je 30 strokovnjakov iz 7 drtav. Na terenu so si ogledali v 10 proFdih paleogenske sklade od zgornjega maastriehtija, meje K/T, da ni j a, thanetija, ilerdija, cuisija do srednjega lutecija. Udeleženci so si zbrali vzorce različnih faciesov in spremljajoče združbe velikih foraminifer - predvsem koničnih, mi I io I id. alveoiin, numulitid, diskociklinid. Posebno zanimivi so bili ogledi prehodov iz platforme v njeno obrobje ob koncu ilerdija, sredi cuisija in sredi lutecija. Na teh mestih smo dobili in dali v presojo drugim uporabne podatke za korelacijo con med velikimi fbraminiferami in nanoplanktonom. Predavanja in diskusijo, kije potekala v prostorih Inštituta za raziskovanje krasa'ZRC SAZU v Postojni, je vodil predsednik projekta Lukas Hottinger. V dveh dneh se je zvrstilo 17 predavanj, predstavitve 10 posterjev in 1 film. Obravnavali smo teme iz biostratigrafije karbonatnih plasti na Jadranski karbonatni platformi v njenem kopnem in podmorskem delu, v severni Španiji, Malih Karpatih in v Somaliji, in teme iz biomelrije velikih foraminifer. Sledila je koreiaeija paleogenskih biocon med različnimi fosilnimi skupinami kol ena najbolj aktualnih tem med sedanjimi raziskovalci, Pri delu in sestavi simpozijske publikacije je sodelovalo 11 avtorjev iz Zagreba in Ljubljane. Ti so v zelo kratkem času izdelali strokovno gradivo za jugozahodni; Slovenijo in Istro namesto prvotno planirane Hercegovine in otoka Brata, ki sta odpadla zaradi vojnih razmer, Na drugem mednarodnem simpoziju o Jadranski karbonatni platlormi z naslovom "Some Aspects of the shallow water sedimentation on the Adriatic carbonate platform (Permian to RuCene)" maja 1991 V Zadru smo predstavili paleogenske karbonatne in del klastičnih sedimentov severne Dalmacije, Za terensko predstavitev smo izbrali profile Kruševo, Benkovac-Nadin, Skradinske Dubravice in S k radi ns k i Buk. Starost karbonatnih kamnin obsega čas od srednjega cuisija do zgornjega luleeija. Klastični sedimenti, sodeč po nsDoflori in malih fOram i tli ferah pa pripadajo bianitziju. Ker si zaradi vojnih razmer nismo mogli ogledati omenjenih profilov, tiskanih tudi v vodniku, je K Drobne pripravila poster in kratek opis profila na otoku Ugljanu, Na tem profilu je bila razgaljena iransgresivna meja krednih in terciarnih plasti z boksitom in piezoliti ter alveolinsko numulitni apnenec od srednjega cuisija do spodnjega luleeija. Pri sestavi vodnika je sodelovala ekipa geologov iz Zagreba: Igor Vlahovič, Mladen Trutin, V las ta Čosovič, Darinka Babac, Dubravkd Lučič, ter i/, Ljubljane; Rajko Pavlovec, Franc Cimerman in Jernej Pavšič. Muh foraminifere {mag. Franc Cimerman). Za drugi mednarodni simpozij o Jadranski karbonatni platformi so bile iz profila Skradin-Dubravice določene bentične male foraminifere lutecijske starosti. Iz profila ŠTANKAR-1, na južnem pobočju Konjiške gore, v katerem je bila vzeta serija vzorcev, smo pripravili za obdelavo iri vzorce meljastega laporja. Vsak vzorec je bil vzet približno 7, intervala tie be I i ne enega melra. Uporabljena je bila nova metoda razkiopa z aminom AO (po francoski literaturi). Laboratorijska delo je bilo opravljeno na Geološkem zavodu. S temi tremi vzorci smo preiskusili metodo. Razmeroma bogat je bil vzorec iz intervala 53—54 m, nekoliko manj iz intervalov 17-18 m in 55,3-56 m, inteival 59-60 m pa je skoraj prazen, Vse hišice so slabo ohranjene. Nastopajo oblike z aglminirano (rodovi Textularia, Spirnplec-tammina) in perforirano hišic« (rodovi Lenticulina, Uvigerina, Cibicidcs, Gyroidi-noides, Elphidium) porcelanskih je zelo malo (rod Sigrr>oik>psis ali soroden rod). Po vrstah Uvigerina graciiiformia in Uvigerina bononiensisprimiformis uvrščamo plasti v karpatij, to je srednji miocen. Na geološki karti so te plati označene kot oligocenske. Poleg foraminifer so v vzorcih še ostanki ostra kodov, morskih ježkov in 5e drugi neidentificirani ostanki. Opravljene so bile še zadnje dopolnitve monografije Mediterranean Foraminifera in nato korekture za dokončno pripravo za liskanje. Izdelana sta bila abecedna indeksa vseh vrstnih imen, naslovnih vrsl in vrst iz sinonimike, po rodovih in po vrstah, tako da obsegata okoli 1500 enot. Radio/ariji {mag, Špela Goričan, dr, Katica Drobne). Vzorčevali smo v pe laški h jurskih sedi men Lih na BegunjŠčtci- Dokaza i i smo bathonijsko starost gomolj as tih kremenastih apnencev, ki leže stra L igralsko med plastmi z manganovim orudenjem in rad ioi ar i torn, Sodeluje S Buser. Nadaljevati smo raziskave jurskih in krednih radiolarijev cone Budva iz vzorcev prejšnjih lei in iz Štirih dodatnih profilov, vzorčevanih v letu 1990, V najnovejšem osnutku conacije srednje in zgornje jure je upoštevana razširjenost 1 SO vrst na šestih profilih. Podatki so obdelani s programom Biograph (Savary & Guex, 1991). Rezultati kažejo 43 zaporednih unitamih asociacij, ki jih lahko združimo v devet ton. Priprava conacije za obdobje od berriasija do cenomanija je v teku, Z radio! arij i je določena starost mej med radiolaritnimi in karbonatnimi nivoji. Ugotovili smo, da se i i to loške meje časovno ne ujemajo, kar kaže na neenotnost bazena cone Budva v času sedi m en tac i je. Rezultati kažejo, daje bila sedi men taeija predvsem odvisna od bližine karbonatne platforme Visokega krasa. V smeri proti severozahodu se postopno veča debelina karbonatnih turbidilov, ki nadomeščajo radiolarite in pelaške apnence. Sklepamo lahko, da se je bazen cone Budva v tej smeri ožil. Pri raziskavah sodelujeta P. Baumgartner in .M, Mirkovič, S skupino radio! ari s tov, k t jo vodi prof, P- Baumgartner, pripravljamo katalog mezozojskih radiolarijev, 600 srednje jurskih do spodnjekrednih taksonov je bilo izbranih za osnovo conacije celotne Tetide v tem obdobju. V letošnjem letu je bil izdelan prvi osnutek conacije, Upoštevali smo približno 100 profilov iz različnih delov Tetide, med njimi tudi profile v coni Budva. Ti imajo poseben mednarodni pomen za conacijo aaienija in bajocija, ker je eona Budva eno redkih območij, kjer najdemo radiolarije že v spodnjem delu srednje jure. Rezultate smo predstavili na kongresu Interrad V L S finančno podporo Univerze v Lausanni je S. Goričan sodelovala pri raziskavah V Omanu, Te potekajo v okviru projekta Paleogeografske študije bazenov vzhodne Tetide, ki ga vodi A. Pillevuit, S pomočjo radiolarijev je determinirala starost različnih stopenj od srednjega tri asa do zgornje krede, Knidanji (dr. Dragica Turnšek). Začeli smo revizijo mezozojskih koral Slovenije. Izdelana je baza podatkov za 70 koralnih vrst, opisanih leta 1972. Datoteka je zajeta v zbirki, ki obsega 20 polj. Ze znane podatke smo dopolnili z novimi najdbami doma in v tujini, novimi strukturnimi ugotovitvami in revizijo sistematike. Delo bomo nadaljevali. Končane so raziskave dogerskih koral Djerdapa. Sistematsko je obdelanih 6 vrst koral (I:vas i raea berrtardiana, Cvnfusastraea kubyi, ThamnOseris rtkkamensi9, Thamna-steria dumunti, Kobyastraea mumbasensis in Periserrs eieganiu/a.) Ugotovljeno je, da so vse vrste monolitne masivne lamelarne kolonije, ki označujejo bajoeijsko starost skladov, Pojavljajo se kot leče v klastičnih sedimentih, Nastajale so v kratkih ugodnih obdobjih transgresije ali regres i je morja. Podobni primeri so najdeni v Franciji, Luksemburgu, Španiji, Romuniji. Tuniziji in Maroku, V Srbiji je to prva taka najdba. Rokopis je bil poslan v v Beograd. Sodeluje dr Milena Mihajlovič-Pavlovič, V okviru mednarodnega UNESCOvega projekta IGCP 262 smo raziskovali k red ne korale Madžarske. Iz pogorja Mecsek je določenih 26 vrst in 5 rodovnih de term in a-cij. Najpogostnejše so vrste rodov Sivima, HeHocoenia, Culumnocoenia, Thamna-steria, Microsoleoa, Synastraca in Aerinasrraea. Po stra t igralski pripadnosti so razporejene od valanginija do al bij a Največ jih spada v obdobje barremij—aptij. S Slovenijo so skupne 4 vrste, s Srbijo pa 10 vrst. Po paleoekologiji so vse brez izjeme grebe not vorne. hernial ipne. Masivne kolonije prevladujejo, jih je 25 vrst, medtem ko sta razvejani 2 in so I i tarn i 2 vrsti. Rokopis je bil poslan v Budimpešto. Projekt vodi dr. Gčza Csisziir. Poleg načrtovanih raziskav je bilo za 6. simpozij o fosilnih kn id arij i h v Munstru pripravljeno vabljeno predavanje o zgodovini raziskav mezozojskih koral po letu 1940. Analiziranih je 270 razprav z vsega sveta. Prikazane so spremembe v si S tematiki ter njihova odvisnost od strukturnih elementov in ekologije, [/.delanje celoten pregled vseh višjih sistematskih kategorij mezozojskih koral iz omenjene literature. Sodeloval je Hannes Lčteer, Kvartarni sesalci (Lrena Debeljak, dr, Katica Drobne). Nadaljevali smo raziskave jamskega medveda iz Divjih bab- Zlasti smo merili in statistično računali zobne oblike in njihovo spreminjanje glede na starost, spol in okolje. Sodelovali smo tudi pri letošnjem izkopavanj ti v Divjih babah, ki ga vodi I, Turk. Katalog FOSILI SLOVENIJE (K- Drobne in D- Turn Se k) Obdelali smo 20 novih taksonov iz skupin Foraminifera tn Anthozoa, Dokumentacija in knjižnica (Iztok Saj ko). Izdelati smo računalniško grafično dokumentacijo za objave, predavanja in posterje. Zaradi obnove inštitutskih prostorov smo na novo uredili celotno knjižnico in prenesli del kataloga revij v računalnik- Izposoja knjig je potekala nemoteno ludi med selitvijo. Laboratorij (Kata Cvetko-Barič). Narejenih je bilo 85 zbruskov in 50 obrusov za grebenske fosile spodnje krede ter 650 preparatov in 650 obrusov za velike (oramlnifere iz paleogenskih apnencev. Urejali smo zbirke in kartoteko koral iz novih nahajališč Slovenije in recentnih foraminifer Jadranskega morja. Elektronski mikroskop (mag. Franc Ci me rman). Elektronski mikroskop je hi I zaradi preureditve inštituta preseljen v nov piostor, Ma njem smo lahko začeli delati konec julija. 19. S. je bil montiran tudi naparjeval-nik JEOL JEE-^Di. Posneta sta bila dva filma, tj 72 posnetkov raznih fosilnih mikrostruktur. Terensko delo: opraviti smo 216 terenskih dni. AienlorsAro delo in druga dejavnost. Dr K Drobne je bila mentorica dvema mladima raziskovalkama v domačem inštitutu in mentorica doktorantki mag, Vlasti Čosovič iz Zagreba, Poleg tega je na Pnrodo5lovno matematični fakulteti v Zagrebu od 11- do 16, 2. na III. stopnji predavala in vodila vaje »Paleogenske foraminifere«, Za izbrana poglavja je povabila k sodelovanju Rajka Pavlove a, Lidijo Sikič, Vlasto Čosovič in Dubravka Lučiča. Sodelovala je pri organizaciji mednarodnega posvetovanja o pleistocenksih sesalcih in najdbah Šaleške doline, ki ga je priredil Rudnik lignita Velenje ob 19. mednarodni razstavi mineralov in fosilov v Velenju od S. do 10. 5. in so se ga udeležili raziskovalci iz ZSSR in Madžarske. Namen simpOJ.ija je bil (1) predstaviti stanopleistocenske najdbe Bunolopbodon ar\-emensis in Zygolophodon borsoni, izkopane 1964, razstavljene v muzejski zbirki na Velenjskem gradu in delno obdelane v razpravah I. Rakovca, in (2) osvetliti poznavanje sorodnih vrst in rodov po svetu. Sodelujoči so predlagali revizijo teh rodov in uskladitev biostratigrafske razčlenitve vsaj glede najdb v Evropi in Aziji. Ob tej priliki sta K. Drobne in V, Pohar pripravili razstavo na 4 panojih, ki bo imela stalno mesto ob fosilnih ostankih mastodontov na Gradu, Dr, D Turnšek je rečenzirala gradivo o mezozoj-skih stromatoporoidih, ki sta ga pripravila dr, Rachel Wood iz Anglije in dr. Carl Stock iz Alabamc za Treatise on Invertebrate Paleontology. Pregledala in dopolnila je gradivo za katalog triasnih koralnih vrst, ki jih je pripravit Denis Marchal iz Francije. Sodelovala je pri preliminarni izdaji kataloga »Cretaceous Corals Citations 1914—1990«. Na Zagrebški univerzi je predavala na tretji stopnji predmet "Izbrana poglavja iz makropaleontoloških raziskav«, Mednarodno sodelovanje Naše delo je bilo vključeno v mednarodni projeki IGCP 262 (Tethyan Cretaceous Correlation) 7. raziskavami zgornjekrednih foraminifer Jadranske karbonatne plat- forme in krednih koral Madžarske, Pri projektu IGCP 286 {Early Paleogene Benthos) pa je K- Drobne vodila organiziranje mednarodnega srečanja o paleogenu v jugozahodni Sloveniji in Istri. Sodelujemo v mednarodnih asociacijah BENTHOS, INTER RAD in FOSSIL CN ID ARI A Pri posameznih nalogah smo sodelovali z geološkimi inštituti v Basin, Budimpešti, Dresdenu, Lausanni, Parizu, v Trstu in Ziirichu, Zunanji soiielavci: dr. Peter Baumgartner, Univerza, Lausanne; dr, Stanko Buser, Geološki zavod Ljubljana; dr, Geza Csisz^r, Geološki zavod, Budimpešta; mag. Vlasta Cosovič, Univerza v Zagrebu; dr. Ivan Gušič, Univerza v Zagrebu; dr, Lukas Hottinger, Univerza, Basel; dr. Mirko Jelen, Geološki zavod Ljubljana; dr. Martin Langer, Univerza, Basel; dr. William Lowrie, ETH, Zurich; Hannes L^er, Dresden; dr. Milena M i haj lovi ¿-Pav lovi d, Prirodnjački muzej, Beograd; dr, G, S. Odin, Gčosedoce UPMC, Paris; dr. Bojan Ogoreiee, Geološki zavod Ljubljana; dr. Raj ko Pavlovec, Univerza v Ljubljani; dr. C. Radrizzani-Pirini, Univerza, Trst. Obiski Dr. Lucas Hottinger. 26. 10., in Hannes Lčser, 22,-25. 5. Študijska potovanja F. C i merman je obiskal Geološko paleontološki inštitut Univerze v Baslu zaradi dopolnitve monografije o Mediteranskih foraminiferah. 18.-24. 2.. S, Goričan se s štipendijo SRDT izpopolnjuje na Univerzi v Lausanni, kjer bo delala doktorat. Od 1, 1. D, Turnšek je bila na Geološkem zavodu v Budimpešti zaradi sodelovanja v projektu IGCP 262 o spodnjekrednih koralah. Med akademij ska zamenjava, 23.-30. 6. Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih UNESCO Project IGCP 262 (Tethvan Cretaceous Correlation), Meeting of working group. Basel, Švica, 19.-21, 4.; K. Drobne. Third workshop on Middle Jurassic-Lower Cretaceous Radiolarians. Etampes, Francija, 21.-27. 4.: S. Goričan. — Mednarodno posvetovanje o Pleistocenskih sesalcih in najdbah šaleške doline. Velenje, 8.-10, 5.: K Drobne, — 100. obletnica Srbskega geološkega društva. Beograd, 11 5., K. Drobne, VI. International Symposium on Fossil Cnidaria including Aivhaeucyatha and Porilera Munster, Nemčija, 9,-14, 9„ D, Turnšek-S t rokov na ekskurzija v Luksemburg in Loreno, 4.-S, 9,: D. Tumšek- — Sixth meeting ol the International association of Radiolarian Paleontologists (INTERRAD VI), Ftrenze, Italija. 27.9.-6.10.: S. Goričan. UNESCO project IGCP 286 »Early Paleogene Benthos«, Second Meeting. Postojna, 19,-27, 10.; K. Drobne, F, Clmerman. Razstava K, Drobne: Mastodonfi Šaleške doline. Mednarodno posvetovanje o pleistocenskih sesalcih in najdbah Šaleške doline. Velenje, 9,-10. 5. (Soavtorica Vida Pohar)' PREDAVANJA, REFERATI Katica Drobne inner structure of Keramosphaerina. Meeting of working group ol IGCP 262 (Tethyan Cretaceous Correlation). Basel, 19-21. 4. Mastodons from the Velenje basin. Mednarodno posvetovanje o pleistocenskih sesalcih in najdbah Šaleške doline, Velenje. 9. S. S pel a Corlfan Lower Jurassic 10 Middle Cretaceous Radiüiarian Biustratigraphy and Sedintent o-logv ol the Budva Zone (South Yugoslavia), Sixth meeting of the International Association ol Radiolarian Paleontologists, Firenze, 30.9,-3,10, Soavtor Peter Baumgartner. Atlas and Bioehronology of Middle Jurassic to Lower Cretaceous Radiolnriu of Tethys. Sixth meeting of the international Association oi Radiolarian Paleontologists. Firenze, 30, 9,-3. 10, Soavtorji: P. Baumgartner, R, Jud, L. O1 Dogerthy. Dragxea Turnsek History of Mesozoic Coral Research since 1940, Sixth International Symposium on Fossil Cnidaria including Archaeocyatha and Forifera, Münster, 9-14, 9. Soavtor Hannes Loser. BIBLIOGRAFUA RAZ1SKOVALCEV JE NA S TRAN EH 345. BIOIOSKI INSTITUT JO VAN A HADZlJA Florislične, vegetacijske in ekološke raziskave Endemiz.em in poiimorfizem v flori osrednjega Balkanskega polotoka (dr. Ernest Mayer, dr. Darinka Tipin, mag. Branko Vreš). Raziskave so bile usmerjene v nadaljevanje revizij polimorfnih, večinoma en de mi č-nib taksonov pri rodovih Dianthus, Cerastiutn, Stellaria, Silene s.lat. Rumex, Alyssum, Centianella, Centaurea, Potamogcton, Schoenopkctus in drugih. Ustrezni herbarijski material je bil nabran na večjih in manjših ekskurzijah v preteklih letih od Kvarne rja prek Dalmacije in njenega Otočja do Hercegovine in Črne gore. Nadalje je bilo več ekskurzij po Sloveniji, predvsem v njene flori stično manj raziskane severne in severovzhodne obrobne predele. V okviru raziskav taksonomsko-horoloških odnosov v genusu Alyssum so bili v glavnem obdelani in pojasnjeni taksoni Alyssum molliusculum in A.pagense (incl. A.litorale), revizija kompleksa Stellaria nemorum je bila od jugovzhodnega obrobja Alp razširjena na srednjo in zahodno Evropo, revidiran je bil ustrezni herbarijski material v Botaničnem institutu Univerze v Zurichu, V okviru florističnih raziskav S lov en i je je bil nabran zanimiv material predvsem na ustreznih močvirnih, vodnih in ruderalnih biotopih. Za mednarodni projekt Atlas Florae Europaeae (Helsinki) so bile dokončno izdelane a realne kane za območje Jugoslavije za druiino Papaveraceae, ki so sedaj v tisku v njegovem 9, zvezku, Smrekovi gozdovi (dr. Mitja Zupančič). Izdelano je 25 analitičnih fitocenoloških tabel smrekovih fitocenoz Slovenije. Na osnovi le-teh izdelujemo sintezo in ugotavljamo primernost samostojnosti posameznih smrekovih fitocenoz in njihovo sintaksonomsko vrednost. Končali smo raziskavo zveze Brucke nt hal ion spiculifoliae Ht. 1949 (n. nud) emend. Zupančič in asociacije Brueken t hal io—J uni pere t u m sibiricae Ht. 1938 (n.nud.) emend. Zupančič. Ugotovili smo, da se po poseku smrekovih gozdov na tem območju Balkanskega polotoka pojavlja združba Bruckenthalio—Juniperetum kot dolgotrajna sekundarna fi toče noža. Ruševja (mag. Igor Dakskobler,dr. Mitja Zupančič, Vinko Žagar). Terenska raziskovanja ruševja SO bila v Julijskih Alpah in sicer na naslednjih območjih: Planina pri Jezeru, Pršivec, Planina Viševnik, Planina Dedno polje proti Hribarcam, Vršič, Mojstrovka, Sleme, Velika Pišnica, Krnica, Zgornja Krma, Planica in Tamar. Posnetih je bilo 25 fitocenoloških popisov, tako da imamo zdaj prek 75 fitocenoloških popisov te fi toče nože. Začeli smo jih računalniško obdelovati. Na Tolminskem smo proučevali nove oblike ¿družbe Rhodothamno-Rhododendre-tum S- lat. Bukovi gozdovi (dr. Lojze Marinček, dr, Marko Accetto, mag. Igor Dakskobler, Ni ko OtaŠevič). V Srednjem Posočju smo nadal jevali proučevanje submediteranske oblike asociacije Lani i o orvalae—Fagetum. Ta združba v pogojih tople iti dokaj bumidne klime uspeva na izrazito osojnih pobočjih V nadmorski višini 200-S00 m. Za njeno si ns i s tematsko oznako so pomembne vrste Anemone trifolia, Galeobdolon flavidum, Sesleria autumnalis, Lathvrus venetus, Ruscus aetileatus in Veratrom nigrum, ki jo označujejo tako horološko kot ekološko in jo razlikujejo od drugih doslej opisanih oblik. Na Tolminskem smo proučevali različne oblike Fagetum altimontanum slat. in Fagetum subalpinum s,lat, — Raziskavo o asociaciji Seslerio-Fagetum na Tolminskem smo zaključili, proučevanje te združbe nadaljujemo v drugih predelih zahodne in jugozahodne Slovenije: v Srednjem Posočju, na Trnovskem gozdu, O t lici, Nanosu, Vremičici, v Čičariji in Istri v povirju Dragonje in v okolici Abitantov, Tu se je asociacija Seslerio-Fagetum ohranila samo na izrazito osojnih pobočjih. Po zgradbi in floristični sestavi je do neke mere podobna obliki Iz Hišnih območij Srednjega Posočja, Gozdovi Cmegii gabra (mag. Igor Dakskobler). Termofiine gozdove Seslerio variae-Ostryelum in nekatere njegove subasociaeije smo proučevali na Tolminskem. Gozdovi plemenitih listavcev (dr. Marko Accetto, dr. Lojze Marinček, mag- Igor Dakskobler), Pri zaključni anali/i primorskih gozdov plemenitih listavcev v južni polovici našega suhmediteranskega prostora smo determinirali herbarizirane vrste in izdelali tabele, V Čičariji in na Vremščici smo dopolnili popise z pomladanskimi vrstami in opisali novo združbo Corydalido ochroleucae-Aceretum, Proučevanje smo nadajevali v osrednji Sloveniji in ugotovili, da je asociacija [Iacquetio-Fraxi-netum tu dokaj razširjena. Iz popisnega gradiva, ki smo ga zbrali na ne karbonat ni podlagi, sklepamo na novo združbo - Drvopterido tavclll-Fraxiiietum. - Na zelo majhnih površinah, predvsem v dolini Avščka in nad dolino Idrije, smo našli na brečah in blokih krednega apnenca mešane gozdove lipe. velikega jesena, ostroiis-tnega javorja, gorskega bresta, črnega gabra, malega jesena in mokovea. V Sloveniji sta doslej poznani dve podobni zdmžbi Z na dalj no raziskavo in obdelavo popisnega gradiva bomo lahko to azonalno, reliefno in pred vse m edafsko pogojeno združbo ustrezno sinslstematsko ovrednotili. Njeno relativno posebnost v primerjavi /. omenjenima združbama nakazujejo naslednje vrste: Sanira ga petraea, Polvpodium interjeetum, Galeobdolon flavidum, Anemone trifolia, Ruscus aculeatus, Poivstic-hum setiferum, Ceterach javorkeanum in Veratrum nigrum. Gozdovi belega gabra (dr. Lojze Marinček, mag, Igor Dakskobler) Gradivo iz temeljitih fitocenoloAkih raziskav preddinarskih gozdov belega gabra nam je omogočilo revizijo asociacije Carpi ne t um praedinaricum, Zanjo predlagamo novo ime Abio-Carpinetum, Izločili smo dve geografski rasi: osnovno v osrednjem delu p red dinarskega območja (osrednja Slovenija) in geografsko raso z vrsto Epimedium alpinum v vzhodnem delu preddinarskega območja. Znotraj te geografske rase je bila opisana subasoeiaci j a - ery|hronietosum. Poplavni in obrežni gozdovi (dr. Marko Accetto). Pri terenskem delu v Pomurju smo proučili le poznopoletni in jesenski a s pek t združbe Ouereo roboris-Carpinetum. Na osnovi vseh doslej izbranih popisov smo ugotovili, da to združbo, ki doslej Se ni bila razčlenjena v niije sintakso™imske enote, členimo v dve novi subasoeiaci ji -omphalodetosum scoipioidis in -gageeto-sum spathaceae z variantama Care* pilosa in Dcntaria trifulia. Primerjava naše asociacije z doslej opisanimi podobnimi fiiocenozami v ilirskem in vzhodnoevropskem florae m prostoru nam je narekovala, da smo e men dira 1 i združbo Quere o roboris-Caipinetum, ki jo je opisal M.WRABE.R{1969). Med znati! nice in razi i kova I nice smo uvrstili vrste Queren s robur, Ca rex brizoides, Alnus glutinosa, Fraxinus oxycarpa, ki so splošneje razširjene v ilirskem Hamern območju ter Prunus padus, Gagea lutea in O m p ha I odes scorpioides, pogostejše v gozdovih doba in belega gabra v severovzhodni Sloveniji. Fitogeogralska razdelitev ilirske Hurne province (dr. Lojze Marin ček). Na osnovi poznavanja potencialno naravne zonalne in deloma tudi azonalne vegetacijo zvez Fagion illyricum in Carpinion illyricum ter vodilnih ilirsko-jugov-z.hodnoevropskih vrst, ki uspevajo v združbah navedenih zvez, smo spremenili meje areaia ilirske M orne province, predvsem v njenem severozahodnem in severnem delu. Izdelali smo novo fitogeogralsko členitev ilirske florae province. Razdelil smo jo na Štiri fitogeografske enote: predalpsko-alpsko, subpanonsko, dinarsko in preddi-natsko. S tem bo dopolnjena členitev P. Fukareka (1975, 1978, 1979), ki loči le dve taki enoLi, TraviSčna, močvirna in vodna vegetacija (mag. Andrej Seliškar). Raziskave travišč smo opravili v Zasavju, ob Kolpi, v okolici Ljubljane, na Planinskem polju, Cerkniškem jezeru, Bloški planoti, močvirno in vodno vegetacijo smo raziskovali v Prekmurju, na Štajerskem, v okolici Ljubljane. Podrobneje smo proufevali združbe Bromo-Barchypodietum p in at i, Seslerio-Caricetum h umi lis, Carice t um gracili, Cirsietum rivularis, Mu I i nie t um caeruleae, Veronico-Filipeudu-letum, Molinio-Schoenetum, Deschampsio-Plantaginetum altissimae, Selino-Moli-nietum in vrsto združb iz razredov Lemnetea, Po t a möge tone tea, Isoe to-Nanoju nee-tea, Li t tore I let ea, V teh združbah smo odkrili nekaj novih subasociacij, ki jih bo treba še podrobneje raziskati. Zaključili smo petletno opazovanje vpliva vodnih črpališč na vegetacijo Mariborskega otoka. Direktnih vplivov z uporabljeno metodologijo v razmeroma kratkem obdobju opazovanja nismo mogli dokazati, primeri sušenja posameznh dreves pa posredno kažejo na možno korelacijo. Gozdni obronki, zaraščanje pašnikov (mag. Andraž Čami). Začeli smo raziskave robnih in zastomih združb v pred dinarskem in dinarskem območju Slovenije in nadaljevali z raziskavami rastlinske dinamike Ugotovili smo nekatere podobnosti med procesom zaraščanja suhih travnikom na kraškem območju Slovenije in v zahodni Madžarski, Verjetno gre za isti proces, ki je na Madžarskem nekoliko počasnejši, zaradi manj ugodnih ekoloških pogojev. Opazovali smo tudi pojavljanje nekaterih vikariantuih vrst, Vegetacijska karta S loven i je (dr, Mitja Zupančič, dr. Ivo Puncer, Milan Prešeren), Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev raziskave niso bile opravljene. Sodelu.jemo pri izdelavi evropske vegetacijske karte, kjer je dokončno sprejeta naša verzija vegetacijske karte za območje Jugoslavije v merilu 1:2,500,000, M, Zupančič je oddal rokopis za 20 kartografskih vegetacijskih enot za območje osrednjega Balkanskega polotoka. Paleavegetacijske, karpološke in ksiiotamske raziskave (dr, Metka Culiberg, zunanji sodelavec dr. Alojzij Šercelj), Nadaljevali smo palinološke raziskave gozdnih tal, ročnih vrtin in odprtih profilov v vsej Sloveniji. V sodelovanju z Gozdarskim inštitutom smo za skupno delo Novi gozdni rezervati preiskali nekaj novih gozdnih profilov: Hrastovec - Črni log (Štajerska), Draga - Tri luže, Ribniško Brezje (Kočevsko), Krašna planina (na Menini planini). Pri vseh se opaža vpliv človeka na gozdove. Z Geološkim inštitutom iz Zagreba smo s pelodnimi analizami sodelovali pri interdisciplinarnih raziskavah 15 m globoke vrtine puh ličnega sedimenta z Mljeta. V vzorcih smo našli pel od rodov Pinus in A In us (močvirja'), Cuiylus, Ostrya, Ouercus in celo Fagus (transport S kontinenta!) ler Juglans. Množično se pojavlja pelod vrsle Erica arborea, sicer »mediteranski element*, vendar gre bolj verjetno za postglacialno kontaminacijo kot pa za element pleistocenske vegetacije. Za zgodovino vegetacije so prav tako pomembni makroskopski rastlinski ostanki, zogleneli koščki oglja ali semenja, ki so pogosto zanesljivejši dokaz lokalne vegetacije. V paleolitski postaji Divje babe sestava oglja površinskih vzorcev iz notranjosti jame kaže elemente vseh razvojnih gozdnih faz: od pionirskega heliofiU nega (Pinus, Ostrya, Junipcrus), prek mezičnega (Tilia, Frasdnus, Quercus) do klimaksnega gozda (Fagus, Abies). To pomeni holoccnsko starost. V Acijevem spod molu in Ajdovski jami pa sestava oglja kaže na anlropogeno vplivano vegetacijo. Ekologija morsloTi benloških alg (dr, Ivka Marija Munda), Raziskovali smo vsebnosti met a lov v jadranskih algah različnih eulitoralnih nivojev, različnih sistematskih grup in ekoloških karakteristik. Raziskave so pokazale, da so glavne razlike med sistematskimi grupami v vsebnosti Mn in Zn, v nekaterih primerih tudi toksičnih me ta lov Pb in Cu, Visoka akumulacija toksičnih me Ulov je bila opažena v nekaterih sezonskih vrstah (Scytosiphon lomentaria, Enteromorpha spp.). Opažene so bile razlike med istimi vrstami iz različnih loka i i tet (Piran, Rovinj) ter razlike med sistematskimi grupami. Delo daje vpogled o zmožnosti akumulacije metalnih polutantov pri morskih algah, ki so zanesljiv indikator za dolgotrajno polucijo, ker SO sesilne in perenirajo več let, Proučevane so bile morske alge kot indikatorji polucije v severnem Jadranu, Ugotovljene so spremembe, ki so nastale v benloški vegetaciji pod vplivom naraščajoče polucije v terminih biomase, proteinskih komponent posameznih vrst, floristične sestave in zonacije ter vodilnih asociacij. V materialu iz Izole, Strunjana in Pirana so se nadaljevali laboratorijski poskusi akumulacije Zn pri različnih pogojih salinitete in temperature v vrste Fueus virsoides, Ulva rigida in Enteromorpha intestinal is. Enako so se proučevale vrste rodov Ectocarpus, Cladophora in Ceramium pod različnimi pogoji rasti in dodatku nutrientov. Zbiral seje material /a analize vitamina B v vrsti Fucus virsoides. Aminokislinske analize, ki so bile predvidene, se zaradi pokvarjene aparature na Institutu Jože I Stefan niso opravile, Tekla je obsežna taksonomska obdelava materiala iz severnega Jadrana in severnega Atlantika, nabranega prejšnja leta. Favnlstlčne raziskave Mehkužci - Mollusca (dr. Jože Bole, mag. Raj ko Slapnik, Olga Dežman-Jokič). Malakološkc raziskave so bile usmerjene zlasti na območja osamljenega krasa vzhodne Slovenije, kjer smo proučevali podzemeljske polže, sočasno pa tudi kopenske in izvirske vrste Dupolnili smo raziskave na območju K uma s posebnim ozirom na vodne mehkužce in podrobno na rod Belgrandiella, Začeli smo obdelavo podzemeljskega rodu Hauffenia in njemu sorodnih rodov. Dokončali smo taksonom-sko raziskavo rodu Val Ioni a. ki bazira na biometrijskih meritvah in računalniški obdelavi. Dopolnjevali smo bazo podatkov, urejali zbirke in zbirali literaturo. Deževniki - Lumbricidae; dvojnonoge - Diplopoda (dr. Narcis Mršič). Raziskovali smo deževnike in njihovo ekologijo, ter ugotavljali pomen v zooceno-zah. Posebno nas je zanimala vloga deževnikov kot indikatorjev edafskih dejavnikov, procesov humifikacije in mineralizacije in stopnje razvoja tal, Dvojnonoge in deževnike smo proučevali na območju Škofje Loke, Cerkniškega jezera in Mute, Dokončali smo obsežno monografi jo o deževnikih Balkana, V njej je predstavljena celotna favna (222 vrst in podvrst) opisanih je tudi 21 novih, znanstveno še neobdelanih vrst. Tardigrada (Marij Čuček). Raziskave smo nadaljevali po Sloveniji in so imele predvsem ekološki značaj, Hrošči - Coleoptera (dr, Božidar Provemk , Marij Cuček), Koleopterološke raziskave smo letos nadaljevali le v Sloveniji- Pretežno so bile usmerjene v subalpinsko in alpinsko favno hrožčev v Julijskih in Kamniško-Savinj-skih Alpah, V predalpskem svetu smo raziskovali favno hrošče v Mrzlice. Študirali smo favno fitofagnih hrošče v iz rodu Chrysochloa v Sloveniji. Vse vrste živijo alpinsko i o subalpinsko. Nadaljevali smo raziskave nekaterih jamskih skupin. Dokončali smo favn is lični pregled roda Bembidion Balkana. Kljub terenskim omejitvam smo letos našli nekatere zelo zanimive vrste hrošče v v Sloveniji, Dokončali smo favni st i če raziskave Kama in ugotovili 120 novih vrst za to območje. Nadaljevali smo tudi raziskave o dinamiki jamskih hrošče v v nekaterih jamah na Stoj ni pri Kočevju, na Nanosu in na Trnovskem gozdu, Metulj i — Lepidoptera (dr, Jan Carnelutti, Peter Ton ki i). Lepidoterološke raziskave smo nadaljevali le v Sloveniji in deloma v obmejnem območju v Avstriji in Italiji. Pripravili smo obsežen katalog makrolepidopterov slovenskega ozemlja in opredelili stopnjo ogroženosti posameznih vrst. V zvezi s tem smo opravili še nekaj dodatnih raziskav (favni stični h, ekoloških itn,) za problematične vrste. Raziskovali smo nekatere h i grofi 1 ne biotope in njihove vrste, Plazilci - Reptilia (dr. Narcis Mršič, Staša Tome). Nadaljevali smo proučevanje specijacijskih procesov v okviru vrsl Laeerla melisel-lensis in Lacerla sicuia. Material smo nabirali na otokih severnega in srednjega Jadrana (skupina otokov okoli Zirja in Rovinja). Pregledovali smo tudi material v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Mentorsko delo J. Carnelutti je mentor Predraga Jakšiča iz Prištine (doktorat) in Mladena Kučiniča (magisterij); B. Drovenik Mare Tabakovič-Tošič iz Sarajeva (doktorat); N. Mršič S ta še Tome (magisterij); J, Bole Rajka Slapnika (doktorat) in Nikolaja Pečenka (magisterij); E. Maver Branka Vreša (doktorat) in Olje Vasic (doktorat); L Marinček [gorja Dakskoblcrja (doktorat). M. Accetto je bil mentor specializanta Nika Otaše-viča. Druge dejavnosti M, Accetto je bil član komisije pri zagovoru magistrske naloge A. Čarnija in neformalnega specialističnega izpita N. Otaševiča, - J. Carnelutti je i lan mednarodne komisije (SI EEC) za entomofavno Srednje Evrope s sedežem v Bud i m peSti. Sodeluje v evropskem projektu Fauna Noe tu i de Europe - E. Mayer in D. Trpin sta regionalna svetovalca v komiteju za kartiranje flore Evrope s sedežem v Helsinkih, - L. Marinček je bil član komisije magistrskega izpita Igorja Dakskoblerja. - N, Mršič sodeluje v projektu kartiranja Favna Evertebrata in Vertebra ta Evrope za dvojnonoge in plazilce. - A. Seliškar je podpredsednik Pri rodoslovnega društva Slovenije; M. Zupančič je podpredsednik Društva ekologov Slovenije; podpredsednik Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije; predsednik izdajateljskega Sveta revije Scopoiia; član odbora za izgradnjo Biološkega središča in Pri rodos lov nega muzeja; je bil član komisije magistrskega izpila Andraža Čarnija in Igorja Dakskoblerja in neformalnega specialističnega izpita Nika Otaševiča. Sodelovanje z raziskovalnimi in drugimi organizacijami Prim. Letopis SAZU 41/1990, 1991, str, 275. Dodatno sodelovanje: Floristična, vegetacijska, favnistična in zoocenotska raziskovanja: Elektroin4ti- tu: Milan Vidmar, Ljubljana: Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor, Novo Mesto. Pa Ieovegetacijske raziskave: Pokrajinski muzej Koper; Oddelek za gozdarstvo BTF; Department of Quaternary Geology, Lund; Biologisch Archaeologisch Institut, G roil in gen, Geoinstitut, Beograd. Obiski Inštitut je obiskalo več tujih in domačih znanstvenikov, predvsem za krajši čas zaradi izmenjave mnenj, materiala in udeležbe na sestankih raznih delovnih skupin. Na izpopolnjevanju na inštitutu je bila od 13. do 25. 5. Nevenka Bogataj z Ministrstva za gozdarstvo in kmetijstvo. - Na krajših izpopolnjevanjih je bilo nekaj diplomantov visrjkih Šol ljubljanske in mariborske univerze. Studijska potovanja, obiski tujih inštitucij B, Drovenik: Prirodoslovni mtizej, Dunaj, 22.-24. 2.; zasebne entomološke zbirke v Nemčiji 30. 10.-6. 11. in Češkoslovaški 6.-7. 10. A. Carni: Station internationale de Phytosociologie, Bailleul, izpopolnjevanje pri prof. dr. Géhu-ju, 1. 3.-31. 8. L Munda: Biological Institute in Océanographie Station, Duke University, Durham, USA. 4.-10. 8. N. Pečenko: živalski vrt Brioni, 24.-25, 6.. - Poletna šola »Breeding and Conservation of Endangered Species« Wildlife Preservation Trust, Jersey. 27, 7. -17, 8. -London Zoo, Whipsnade Zoo, How le It's Zoo, Glasgow Zoo, 17. 8.-5, 9, R, Slapnik: National Museum of Natural Historv, Smithsonian institute, Zoology, 2. II -30. 11. B. Vreš: Inštitut za sistematsko botaniko Univerze v Ztirichu. 20.-23. 8. Udeležba na kongresih in delovnih sestankih Letno zborovanje avstrijskih entomulogov. Dunaj, 23, -24. 2.: I Carnelulti, B. Drovenik in P, TonkJi- Sestanek SlEEC v Budimpešti, 22,-23. 4 in 5. 9.: J. Carnelutti, - Quatrième journées scientifiques, Association des enseignants chercheur de botanique, biologie végétale et mycologie des facultés de pharmacie de langue française. Montpellier, 16.-17. 5,: A. Carm. - Ecologie et phytosociologie de Cochlearia aestuaria, L Les estuaires bretons, Amicale internationale de phytosociologie. 29. 4—1, 5: A. Garni. Sixiùme journées phytosociologiques. Les marais de i a Seudre, La société botanique du centre-ouest. 18-20. 5.: A. Garni. - Letno srečanje enLomologov sosednjih dežel v Kozini. 22.-23. 6.: J. Carnelutti, B. Drovenik, P, Tonkli, R. Slapnik in V, Žagar. - 4. evropski entomološki kongres v Budimpešti, 2 —6. 9.; J. Carnelutti. - Mechanisms in Vegetation Dynamics, International Association for Vegetation Science, Eger 26, 8.-2, 9,: A. Čarni, A. Seliškar - Letno zborovanje čeških entomologov. Praga, 5.-6, 10,: B. Drovenik. 18. srečanje entomologov sosednjih dežel. Ljubljana, 19.-20, 10.: J. Carnelutti, B. Drovenik in P. Tonkli. Letno srečanje entomologov Hessna, Franklurt, 2.-3, 11.: B. Drovenik, - Letno zborovanje koroških entomologov, Celovec, 16.-17. 11.: J. Carnelutti, B. Drovenik in P. Tonkli, - IV1'1 International Phycological congress. Durham, North Carolina, USA, 4.-10. 8: L M- Munda. Clean Seas conference, Malta, 19,-22. 11.: I. M. Munda. PREDAVANJA, REFERATI Andraž Carni Siutiy of spontaneous Reforestation of dry grasslands in similar ecological conditions in submediterranean (SW Slovenia) and Pannonian (NW Balaton, W Hungary) regions Mechanisms in Vegetation dynamics. (Soavtor M. Kaligarič.) Kongres Mechanisms in Vegetation Dynamics. Eger, 2. 9. Božidar Drove ni k Rod Chrysochloa v Sloveniji. Srečanje enlomologov sosednjih dežel. Ljubljana, 19. JO. Ivka Marija Munda Hornstrandir - a cunspicous area of vegetation shift in the extreme northwest of Iceland. iV.th International Phycological Congress. Durham, USA, 10. 8, Influence of pollution impact on benthic marine algae from the Northern Adriatic. Clean Seas conference. Malta, 22. 11. \lkolaj Pečenko Vloga živalskih vrtov pri varstvu narave. - Biološki večeri. Ljubljana, 12, 10, Andrej Seliškar Biološko-ekološki pogled na pomen gozdov. Posvetovanje *Gozd in ravnovesje naravnih sistemov. (SoavLor M. Zupančič). Nazarje, 18,4. Vegetation dynamics in artificial changed bio fops. Mechanisms in Vegetation dynamics. Egger, 26, 8. Branko Vreè Sie//aria ne mom m agregal v Slo ven i ji. Šesto srečanje slovenskih botanikov. Ljubljana, 2.1, 11. Mitja Zupančič Bjo/oiio-eiro/oiki pogled na pomen gozdov Posvetovanje »Gozd in ravnovesje naravnih sistemov, {Soavtor A. Seliškar). Nazarje, 18. 4. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 346-347. INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Za tisk je pripravljena knjiga iz varstva pred ionizirajočim Sevanjem v Sloveniji. AVDIOV1ZUALN1 LABORATORIJ V maju se je AVL vselil v nove in prenovljene prostore. Z nakupom kamkorderja in »player)a« je AVL prešel na tehniko High band 8, medtem ko elektronska montaža ostaja na formatu U-matic. Nadaljevala seje večletna raziskava Predpostavke vizualnih raziskav v etnologiji. izdelava videodokumentacije za SAZU in inštitute ZRC SAZU: - SAZU in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša: predstavitev 5. knjige SSKJ (i i. 11 - Inštitut za arheologijo: Sondiranje (19, 9,), Determinacija kosti (13. 11, in 25, li.). - SAZU in Inštitut za slovensko literatura in literarne vede: predstavitev projekta Brižinski spomeniki (24. 4.): predstavitev Slovenskega biografskega leksikona (19. 6,). - Inštitut za slovensko narodopisje: Blagoslov zvonov v Volčjem gradu (14. 4.); Pritrkavanje (14. 4. in 31. 3.); Slovenska ljudska glasbila in godei (montaža 4 video filmov za razstavo); Igre z lutkami (12. 4,). Geografski inštitut Antona Me lika: Posvetovanje o ukrepih za varovanje pil ne vode na Krasu (25. 4.). - Z b i rka v i deodok u men ladje; Rudolf Trofeni k (2 2. 4.); Bogo G ra fen auer (15. 5.); Otvoritev solinarske hiše (II, 9,); Primož Ramovš (19. 3.); Martinovanje v Beli krajini (11. 11. in 18. 11.); Prodajalci deviz nu Tromostovju (24, 10.), Delo za zunanje naročnike: - Za Triglavski narodni park so bili zmontirani trije video filmi iz serije Trentarski obrazi. Za Tržaški muzej je bil dokončen video film Tekčeve jaslice. V celoti se je Zbirka dokumentacije povečala za 65 enol (od tega 47 domače proizvodnje) in ima skupaj 305 enot, lz pridobjenega gradiva je bilo izdelanih 14 video filmov. (Prim, videografijo AVL), Fotola bora torij: Izdelanih je bilo 15.296 črno belih fotografij in 5400 posnetkov. Sodelovanj v mednarodnih združenjih M. Križnar je član Komisije za vizualno antropologijo pri Mednarodni uniji antropoloških in etnoloških ?,nanosti {JUAtiS) s sedei-em v Montrealu. PREDAVANJA Naško Križnar Metod Badjura, pionir in mojster. Kinoteka, Ljubljana, 24. 10. Božične in novoletne šege na Slovenskem. Muzejski večeri. Idrija, 17.12. BIBLIOGRAFIJA JE NA STRANI 348. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1991 Kratice za omake bibliografskih enot: B — bibliografija (bibliography) čp = članek, poljudnoznanstveni (article, popular) čs = članek, strokovni (article, professional) Cz = članek. znanstveni (article, scientific) E = elaborai (mimeo copy) Kb = knjiga, bibliografska (volume, bibliographic) Kb-u = ureditev bibliografske knjige (editor of a bibliographic volume) K p = knjiga, poljudnoznanstvena (volume, popular) K p-o = ureditev poljudnoznanstvene knjige (editor of a popular volume) Ks — knjiga, strokovna (volume, professional) Ks-u — ureditev strokovne knjige (editor of a professional volume) K z — knjiga, znanstvena (volume, scientific.) Kz-u = ureditev znanstvene knjige (editor of a scientific volume) O = ocena (review) P = poroiilo (report) R = razprava (treatise, dissertation) Redkejše, specifične zvrsti, npr, Intervju, nekrolog, polemika, so označene neokraj-šano. INSTITUT 7. A SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA Merlin Ahlln Slovar slovenskega knjižnega jezika V. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1991, 1056 str. (Soavtor.) Kz Frančiška Bcnedlk Obščeslavjanskij lingvističeskij atlas. Serija fonetiko—gramatičeskaja. Refleksi - Moskva, Nauka. 1991. (Soavtorica.) Kz Redukcija v škofjeloškem narečju. — Jezikoslovni zapiski, 1,1991, str.l 41 -146, Čz Ljudmila Bokal Slovar slovenskega ¡crt/i-žnega jezika. V. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU Državna /aložba Slovenije. 1991, 1056 sir. (Soavtorica.) Kz Starinske besede v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. - Jezikoslovni zapiski, 1, 1991, str.l 13-120, Čz Ivana Černelič Slovar slovenskega knjižnega jezika. V. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU fit Državna založba Slovenije. 1991, 1056 str. (Soavtorica.) Kz Členek kot besedna vrsta v slovenskem knjižnem jeziku. - Jezikoslovni zapiski, 1, 1991, str, 73-85. Čz Metka Furl an Etimologija in besedotvorje, - Slavistična revija, 38. 1990, str.363-369. Čz Od izvora do etimologije besed - Slavistična revija, 39, 1991, str.253-258, Čz SJovens/io si ima fialiua, plouagne' (Alasia) in srbohrvaško sitim (Zumberek) - novo gradivo za slovansko-germansko izogloso *slimh: *slima~. - Jezikoslovni zapiski, 1, 1991, str.25-30. Čz Koiak S11 v in. - Enciklopedija Slovenije, 5, 1991. Čs Alenka Gložallčev SJtJvar slovenskega knjižnega jezika V. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije 1991, 1056 str. (Soavtorica.) Kz Envbescdfz imena slovenskih podjetij- - Ljubljana, Initiiui za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1991, 112 sir Ks Enobesedna imena zasebnih podjetij v naselju Nove Fužine v Ljubljani. - jezikoslovni zapiski, 1, 1991, str.87-9S. Čz Ivana Hafner Bibliografija Franca Jakopina. Ob sedemdesetletnici. - Slavistična revija, 39, 1991, str.355-369. B Milena Hajnšek-Hiilz Slovar slovenskega knjižnega jezika. V. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1991, 1056 str. (Soavtorica,) Kz Nemško-slovenski slikovni slovar. 2. izdaja. - Oxford & Ljubljana, Duden Cankarjeva založba. 1991, S53 str. (Uredništvo.) Ks-u Sonja Horvat Mikrotopunimi na VrljcA in v dolini Rase. - Jezikoslovni zapiski, 1, 1991, str. 147154. ČS O slovenski narečni' leksikografiji. - Celovški zvon (Celovec) 9, 1991, str.84—87. Čp Marjeta Hnniar Slovar slovenskega knjižnega jezika. V. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1991, 1056 sir. (Soavtorica,) Kz Marjeta Kalin Terminološki priročnik {Helmut Felber, Termi no logy Manual, Pariz 1984). Jey-iküslovni zapiski, 1, 1991. str.181-190. P Janez Keber S/ovar sibverafcegH knjižnega jcy.ika V. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 199L 1056 str, (Soavtor,) Kz (O)pehariti '(ojgoljufati, (prej vara! j (s pomočjo peharja)' in sinonimi. — Jezikoslovni zapiski, 1, 1991. str,99-l I I. Čz Imena v Številkah. - Družinska pratika 1992, 1991, str. 130-133. Cs Štorklja - Ali res prinaša otroke ali samo Štorklja?— Glasnik slovenskega etnološkega društva, 30, 1990, str.74-79. Cs April. - Glasnik slovenskega etnološkega društva, 30, 1990, str. 80-82, Čs Živali v prispodobah - slon. - Koledar Družbe sv. Mohorja 1992 (Celovec) 1991, str,65—68, Čs Bi i i pijan, imeti opico, imeti mačka, piti kot krava, žaba itd. - Mohorjev koledar 1992. 1991 „ str. 107-110 . Cs Jedrno besedišče za RB$J. - Računalniška besedišča, 199!, str.55-59, Čs Polona Kiialanjevec Slovar slovenskega knjižnega jezika. V, - Ljubljana. SAZU. ZRC SAZL! & Državna založba Slovenije, 1991, 1056 str, (Soavtorica.) Kz B uri s lav a Košmrl J-Levačfč Slovar slovenskega knjižnega jezika. V, - Ljubljana, SAZL1, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije, 1991, 1056 str (Soavtorica.) Kz Branka Lazar Slovar slovenskega knjižnega jezika. V, - Ljubljana, SAZU. ZRC SAZU it Državna založba Slovenije. 1991, 1056 str. (Soavtorica.) Kz Zvonka Ledur-Manetnl Terminološka prizadevanja na Slovenskem. - Jezikoslovni zapiski, 1, 1991, str. 155171. Cz Jakob Mtiller SJovar slovenskega knjižnega jezika. V, - Ljubljana. SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1991, 1056 str. (Soavtor.) Kz Novo slovensko pravopisje (Slovenski pravopis: 1. Pravila 1990). - Jezikoslovni zapiski, 1, 1991, str. 191-199. P Jožica Mara t-S reki Samostalnike besedpos.veznc sopomenke v Dalmatinovi Bibliji. - Jezikoslovni zapiski, i. 1991, str.63-72. Cz Tehten prispevek k poznavanju slovenske reformacije. - Jezik in slovstvo, 36, 1990/91, str.163-167. Čs Vladimir Nartnfk Slovar slovenskega knjižnega jezika. V, - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU Si Državna založba Slovenije. 1991, 1056 str. (Soavtor.) Kz Zvezdne poti, Poskusi novega branja slovenskih ljudskih pesmi. — Kranj, Samozaložba. 1991, 68 str. (Zbirka Fondi Otyja Pala,) Ks Da ta tri imena edin Bog. - Jezikoslovni zapiski, 1, 1991, str. 4J -45, Cz Ivan Cankar in Ilirija. - Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura, 1991, str.285-290. Čz Zemeljska leta Jezusa Kristusa. - Literatura, 6, 1990. št. 10. str, 116-123. (Soavtor.) Čs K izvoru in razvoju povedke Ziatoiog. — Nova revija, 10, SI, 105/106, str. 151-158. Cs Kje so začetki slovenskega Korotana? - Slava, 5, 1990/91, str.41 —45. Cs Koledarsko zaledje nekdanje lipe v Ljubljani. - Slava, 5, 1990/91, str.46-51. Čs Glagol biti v Brižinskih besedilih. - Slava. 5. 1990/91, str,52-57. Cs JleptlMüa zavrnila pritožbo, - Delo i 5,6, 1991, (Sobotna pri loga J Čp Dvolična Evropa. - Delo 23, 11, 1991. (Sobotna priloga.) Čp Z von k a Praznik Slovar slovenskega knjižnega jezika. V. - Ljubljana, S AZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije, 1991, 1056 str. (Soavtorica.) Kz Francka Prem k Eksotična poimenovanja dišav in dragocenih oblači! v najstarejših slovenskih psalmskih prevod/Ti (Ps 45), - Jezikoslovni zapiski, 1, 1991, str.47-62. Cz Zemeljska leta Jezusa Kristusa. - Literatura, 6, 1990. št. 10, str.116-123. (Soavto-rica.) Cs Jerica Snoj Slovar slovenskega knjižnega jezika. V. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije, 1991. 1056 str. (Soavtorica.) Kz Marko Snoj Kratka albanska slovnica, - Ljubljana, Filozofska fakulteta. 1991, 127 str. Kz Nekaj pripomb i iz voru slova nskih glagolo v skočiti, skaka ti in kači ti. Jezikoslovni zapiski. 1, 1991, str.31^10. Cz Dve slovansko-germanski i zog los i za pojem favus melis. - Slavistična revija, 38, 1990, str.371-374. Cz Oh osemdesetletnici profesorja Franceta Bes.laja. - Slavistična revija 38, 1990, str.317-319. P Ivanka šircelj-Znidarsič Slovar slovenskega knjižnega jezika. V. - Ljubljana, SAZU. ZRC SAZU & Državna založba Slovenije, 1991, 1056 str. (Soavtorica.) Kz Cvetan» TavieS Uporabljeni izrazi. - Računalniška besedišča, 1991, str. 85-87. Čs Silvo Torkar Nekaj opazk k osvetlitvi cerkljansko-tolminskega besedišča v SSO. - Jezikoslovni zapiski. I, 1991. str. 173-i79, Cz, K zgodovini tolminske vasi Porozen. - Kronika, 39. 1991, str, 5-8, čs Nastjn Vojno vič Slovar slovenskega knjižnega jezika. V. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1991, 1056 str. (Soavtorica.) Kz Peter Weiss Zasnova novega odzadnjega slovarja slovenskega jezika. - Jezikoslovni zapiski, I. 1991, str,l21-139, Čz Pravopisnik. - Računalniška besedišča. 1991, str,77. (Soavtor.) Čs Raus (IL del). Pismo št, 5. - Mladina, 1991, št.49, str.40. Čp Ignac Orožen o Ljubi ji (3, del). — Savinjske novice, 1990, št, 12, str, 8, Čp Ignac Orožen o Brezju. - Savinjske novice, 1991, St.l, str,8, Čp Ignac Orožen o Lepi Njivi in o Oljniku. - Savinjske novice, 1991, Št.2, str.8, Čp Ignac Orožen o Radegund!. - Savinjske novice, 1991, št.3, sLr.S. Čp Ignac Orožen o Okonini. - Savinjske novice, 1991, št.4, str.8. Čp Ignac Orožen o Cerkvi sv, Mihaela v Radmirju. — Savinjske novice, 1991, št,5. str.8, Čp 21 LelüßiK 121 Ignac Orožen o Rasuljah. - Savinjske novice, 1991, it.6, Str.8. Cp Ignac Orožen o Šemprimožu in Rastkah. - Savinjske novice, 1991, it,7, str,8, Cp Ignac Orožen o Podvolovljeku. - Savinjske novice, 1991, it,8, striL Čp Ignac Orožen o Solčavi in Pudolievi, - Savinjske novice, 1991, it,9, str.8. Čp Ignac Orožen o šmiklavtu in Dolu, - Savinjske novice, 1991, št.10. str.8. Čp Ignac Orožen o Lenartu. - Savinjske novice, 1991, št.11, str.8. Čp Pomei7i6ne osefjnosr/, - Zgornja Savinjska dolina. Vodnik, 1991, str.130, 135-137. Čp INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Dragan Rožič / Taurisci. - I Celti (Milano) 1991, str.471-477. Cz Mitja Pi'odar Paleolitik Ciganske jame pri Željnah. - Arheološki vesvnik, 42.1991, str.23-64, čz Slavko Ctgkncčki Le fortifieazioni di alt ura deli' ep oca tardo—antiea in Slo ven ia. - Archeologia Medievale, 17, 1990, str.17-19, Cz Poznorimski depo iz Rudne pri Rudnic.i. - Arheološki vest ni k, 42, 1991, str, 22 5—232. Cz Vodenovo; Vače. - Varstvo spomenikov, 33. 1991, str. 199, 209, 2 Cs Janez Dirjec Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih živalskih ostankov V paleolitski arheologiji. III. Kostni fragmenti. - Arheološki vestni k, 42, 1991, str.5-22. (Soavtor Ivan Turk.) Čs Reka pri Cerkenm, Divje babe I; Petri nje, Acijcv spodmol; Blatna Brezovica, Post rane: Golo bido pri Medvodah, - Varstvo spomenikov, 33, 1991, str. 191192 (soavtor Ivan Turk); Str J 94 (soavtorja Ivan Turk in Viktor Saks i da), str,230 (soavtor Ivan Turk); str. 230 (soavtor [van Turk.) 4 Čs Janez Dular Utrjena perazgodovinska naselja v Mirenski in Tetneniški dolini. - Arheološki vestnik, 42, 1992, str.65—198, (Soavtorji Borut Križ, Drago Svoljšak, Snežu Tecco-Hvala.) Cz Topografija in viri. - Anja Dular: Prazgodovinska grobišča v okolici Vi njega viha nad Belo Cerkvijo, 1991, str. 19-63. (Katalogi in monografije, 26; soavtoriea: Anja Dular.) Cz France Le hen Stan/slav Jesse (1919-1991). — Arheološki vestnik, 42, 1991, str.235. Nekrobg Andrej PJeterski Etnogeneza Slovanov.- Ljubljana, Arheološko društvo Slovenije. 1990,97 str K/ Pramene k dejinam osildenia Slovenska z konca 5. až z 13. storočia I. 1989, -Arheološki vestnik, 42, 1991, str. 252, O Marjeta Saše I Kos G. C. Susini, Epigrafia romana - Arheološki vestnik, 41, 1990, str,761-763. O D Rendič-MiočeviC, Carmina epigraphica. - Arheološki vestnik, 41. 1990, str.761-764 0 /, di Štefanu Manzelia, Mestiere di epigrafista. Guida alia schedatura del materiale epigiafico lapideo. - Arheološki vestnik, 41, 1990, str.764-766. O Sabbat im Tumolesi, Epigrafía anßteatrale del!'Occidente Rumano I. - Arheološki vestnik. 41, 1990, sir.766-767. O R. Bratož, Severinus von Noriccm und seine Zeit. — Arheološki vestnik, 41, 1990, str.770-772. O J. Fritz, Honorific Tillen of Roman Military Units in the 3"1 Century, - Arheološki vesmik, 42, 5 991, sir. 248-249. 0 A. Sz. Burger, F. Fülep, Die njlischen Inschriften Ungarns 4, 1984. - Arheološki vestnik, 42, 1991, str.249-250. 0 !.. Moretti, Tra epigrafía e storia, 1990. - Arheološki vestnik, 42, 1991, str.250. O Supplementa Itaüca, Nuova serie 4, i 9B8. — Arheološki vestnik, 42, 1991, str.2 50— 251. O Sapplemen ta Italica, Nociva serie 5, 1989. - Arheološki vestnik, 42, 1991, str. 251252. O Ivan Türk Cuon alpinas europaeus Bourguignac (Carnivora, Mammalia) iz mlajšega pleistoce-na Apna rje ve jame pri Celju. - Geologija, 33, 1991, str .215-232. (Soavtor Mirko Male/,.) Cz Divje babe I - poskus uporabe statistične analize množičnih Živalskih ostankov v paleolitski arheologiji. III. Kostni fragmenti. — Arheološki vestnik, 42, 1991, str.5—22. (Soavtor Janez Dirjec.) Čs Divje fíate, Novo paleolitsko najdišč v Sloveniji. - Iskra, Glasilo Iskre, 3, 1991, str.14. Čs Reka pri Cerknem, Divje babe I; Lohke (Banjščice); Petri nje, Acijev spod mol. Blatna Brezovica; Postrarte: Golo brdo pri Medvodah. — Varstvo spomenikov, 33, 1991, str. 191-192 (soavtor Janez Dirjec); 191 (soavtor Rado Jelinčič); str. 194 (soavtorja Janez Dirjec in Viktor Saksida); str,230 (soavtor Janez Dirjec); str,230 (soavtor Janez Dirjee.) 7 Čs Mirko Malez (1924-1990). - Arheološki vestnik, 42, 1991, str,236-239. B Vertesszölös. sire, man and culture.- Arheološki vestnik, 42, 1991, str,24l-243.0 Odgovor na ocena Ivan Türk. Metka Culiberg, Janez Dirjec, Paleolitsko najdišče Divje babe [ v dolini Idrijce - zatočišče neandertalcer. - Zgodovinski časopis, 45, 1991, str.147-149. O ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Stane Granda Jeglič in slovenski katoliški shodi,- Jegličev simpozij v Rimu, 1991 str.333-355, R Organiziranje slovenskih taborov v letih 1868/69 (analiza vabil). - Kronika, 39, 1991, str.28-31. R Fran Miklošič v revolucionarnem letu 1848/49. - Miklošičev zbornik, 1991, str,87-97, R Katoliški shodi; Koli man n (družina); Kozler (družina); Kozler Peter (soavtor); Kranjska deželna banka; Kranjska hranilnica; Kranjska industrijska družba. - Enciklopedija Slovenije, 5. 1991, 7 Cs Spremna beseda. - Katja Sturm-Schnabl: Per Brielwechsel Franz Mi k I os i ch's mil den Sudslavven (Maribor) 1991, str. XV-XVL Čs Terezija Traven, Mokronoška partizanska četa, Novo mesto ¡985. Terezija Traven, Novomeška partizanska četa, Novo mesto 1988. - Kronika, 38. 1990, str.95-96. O Doiumenri ljudske revolucije, knjiga 7, maj-junij 1943. Pripravili Marjeta Adamič in Marija Oblak Carni. Ljubljana, 1989. - Kronika, 3&, 1990, str.96. O Vaško Simoniti, Turki so v deželi že. Turški vpadi na slo vensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. - Zgodovinski časopis ,45, 1991, str. 156-157. O Evtl Holz Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem v 19. stoletju. Disertacija, - 1991, 376 str. + 17 ilustracij s komentarjem, (Filozofska fakulteta, Ljubljana). Vilfan Sergij. Winkler Andrej. — Primorski slovenski biografski leksikon, 7,v. 17, 1991.2 Čs Dušan Kos Urbarji za Belo krajino j« Žumberk (15.-1 S. stoletje).-Viri za zgodovino Slovencev: novejši urbarji za Slovenijo 1„ 0, Ljubljana, SAZU, 1991, 657 str Kz Branko MaruitČ Prispevek k istrski toponornastiki - Anna les (Koper) 1,1991. str, 2 2 5—226. R Čitalnice v Slovenskem Pri morju. - Čitaonički pokrei u jugoslovanskim zemljama u XIX stolječu povodom stote obljetnice Hrvatske čitaonice u Malom Lošinju (Mali Lošinj— Rijeka) 1990, str,II3-122. R Casare Balbo v Ljubljani, - Zgodovinski časopis, 45, 1991, str, 211-215. R Ponovno o izgonu dr. Franca Močnika. - Dmžina. 17,3,1991. Čs Vilfan (Wilfan) Josip; Vi van te Angelo; Vodopivec Fran; Klavora Ferruccio: Klavžar Ernest: Klinet. Rudolf; Kmetijska d tu ¿ha za Trst In okolico; Kobal Gregor: Kobarid (soavtor); Kociančič Štefan; Kostanjevica na Krasu (soavtor), -Enciklopedija Slovenije, 5, 1991. 8 Čs Pogovori na fronti. Ca era no 1917: ob 75—letnici. — Jadranski koledar (Trst) 1992, str.93-98, Čs Vilfan (Wilfan) Josip; Vi van te Angelo; Vodopivec Fran; Vodušek Matej; Volčič (Wolschitz) Vincenc; Vratuša Anton; Vrtovcc Vekoslav; Vuga Lucij an: Vuk Janez; Wal t ritsch Marko; Zavratnik Peter; Zdešar Andrej; Zcga Miha Primorski slovenski biografski leksikon, zv, 17. 1991, 13 Čs Trije nagovori o preteklosti za današnjo rabo. - Primorska srečanja, 1991, str .478481. Čs O narodni zavesti primorskih Slovencev. - Primorska srečanja, 1991, str.787-789. Čs Darja M i belič Mestni vsakdan v obdobju baroka v luči različnih pisanih virov (Piran 1600-1602). - Anuales (Koper) 1991, str.91-102. R R udolf Trofenik - osemdese tie tnik. Delo, 15.4.1991, Čs Koper; Komercialne obni. — Enciklopedija Slovenije, 5, 1991. 2 Čs Resnica v zrcalu preteklosti, problematika novih vsebin pouka zgodovine v šolah v Sloveniji. - Prosvetni delavec 11. 11. 1991. Čs L'vodna beseda v razgovor o novih vsebinah pouka zgodovine. - Zgodovinski časopis. 45. 1991, str.l 13-114. Čs Božo Otorepec Viteška diploma Frana Miklošiča. - Miklošičev zbornik, 1991. str.l33-135. R Srednjeveški pečati na Slovenskem. — Koledar za 1992. Ljubljana Arhiv RS & Založba Mladika. Čs Adelslexikon des s i err, Kaisertums 1804-1918. - Zgodovinski Časopis, 45, 1991, str.502-504. Čs Vincenc Kajip Imenovanje Dr. Antona Bonaventure Jegliča za ljubljanskega knezoškofa, - Jegličev simpozij v Rimu. 1991, str.63-72. R Nekatere karakteristike profesorjev Visoke bogoslovne šole v Mariboru od ustanovitve do konca prve svetovne vojne. - 130 let visokega šolstva v Mariboru. Zbornik simpozija (Maribor-Celje) 1991, str.99-110. R Kavčič Matija; Klombner, Matija. - Enciklopedija Slovenije, 5, 1991. 2 Čs Andrea!, Blauert, Frühe Hexen Verfolgungen, Ketzer-, Zauberei- und Hexenprozesse des 15. Jahrhunderts (Hamburg 1989). - Glasnik slovenskega etnološkega društva, 30, 1990, str. L12-116. P Adel im Wandel. Politik-Kultur-Konfession 1500- f 700, Niedernstertvichiscbe Landesaussteilung. - Zgodovonski časopis, 45, 1991, str. 158. P Weinkultur. Steierische Landesausstellung 1990. - Zgodovinski časopis, 45, 1991, str.145. P Simpozij Jezuiti na Slovenskem. Ljubljana 9.-10. 4. 1991. - Zgodovinski časopis, 45, 1991, str.491-492. P Petra Svoljšak Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. - Ljubljana, Zveza zgodovinskih društev Slovenije & Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. 1991, Š50Čstr. (Zbirka Zgodovinskega časopisa, 9). Kz Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. - Zgodovinski časopis, 45, 1991, str.429—444. R O življenju tržaške družine. Marta Verginella, Družina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju. Zbirka Zgodovinskega časopisa 7, 1990. - Primorska srečanja, 1991, str. 447—448. Čs Bovško-kobariški begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. - Primorska srečanja, 1991, str.482-484. Cs Raznovrstnost prispevkov v Zgodovinskem časopis«. - Primorski dnevnik 13 ,10 ,1991, Cs Zgodovinski časopis. - Primorski dnevnik 5.6, 1991, P Zgodovinski časopis, - Primorski dnevnik 2. S 1991, P Seminar o prvi svetovni vojni. Redipuglia, 13.-15, 12, 1990, - Zgodovinski časopis, 45. 1991, str,326-327. P Mahničev simpozij v Rimu. Simpoziji v Rimu 7. - Zgodovinski časopis, 45, 1991, str.345-347. P Janez Šum rad a Kočevarji; Kočevje (zgodovina). — Enciklopedija Slovenije, 5, 1991, 2 Čs Spremna beseda ob ponatisu. — Nada Klaič: Zadnji knezi Celjski v deželah sv. krone, 1991, str.5-8. Čs Korigius in slovenska zgodovina. - Slovenski svet, 1, 1991, str, 13- čs Jožef Žirvonik: Cerkniško jezero Ljubljana 1893, Faksimilirani ponatis, Cerknica 1991. (Prispeva! besedilo na str.3-13, 14-20, 47-49, 65-66, 74-75, 80). Čs UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA S TELE TA Emilijan Ceve Die Marienkrönung aus dem Bozener Altar des Hans von Judenburg - Fragen zur Rekonstruktion. - Internationale Gotik in Mitteleuropa = Kunst historisch es Jahrbuch Graz (Graz) 24. 1990, str.210-220, R Zeil Anton; Ziegler (ZiegUer) Johannes; Zupančič Janez. - Slovenski biografski leksikon, zv. 15. 1991, 3 Cz Kiparstvo (soavtor); Koch Janez; Kojsko (umetnostni spomeniki); Kvn love/ (umetnostni spomeniki); Koseč (umetnostni spomeniki); Kozjak (umetnostni spomeniki); Kranjski oltar; Kranjski prezbiterij; Kravar (umetnostni spomeniki); Kregar Jože. - Enciklopedija Slovenije, 5, 1991. 10 Čs Damjan Preloviek Ljubljansko kiparstvo na prostem. - Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1991, 188 str. (Soavtorici Špelca Čopič in Sonja Zitko. Knjiga je izšla tudi v angleščini: Outdoor sculpture in Ljubljana ) Ks Zuliiani (Suliani) C and i/Jo Danieiie Silvestra. — Slovenski biografski leksikon, z v. 15, ¡991. Čz Kitasti slog; Klasicizem (soavtor); Koeh Ciril Metod; Kranjska s turbinska družba. - Enciklopedija Slovenije, 5, 1991. 4 Cs Plečnikovi kelibi (2. 10,); Spomeniško varstvo na razpotju (19, 12.). — Slovenec, 1991. 2 Čs Plečnikovi kclihi. — [Katalog ob razstavi], Celje 1991. (Vsebuje tudi angleški in nemški prevod.) [Ponatis: Cerkev v sodobnem svetu, 25, 1991, sir.l 1-12J Čs Slovenija - umetnostni vodnik. - Slovenec, 18-9.1991. O Blaž Rcsman Enciklopedija Slovenije. S. knjiga. — Ljubljana, Mladinska knjiga. 1991, XV + 416 str. (Urednik za likovno umetnost). Ks-u Žigon Andreja; Zitko Durjava Sonja, - Slovenski biografski leksikon, zv.15, 1991, 2 Cz Komenda (umetnostni spomeniki); Koren o (umetnostni spomeniki); Kovor (umetnostni spomeniki); Kozarisče (umetnostni spomeniki), - Enciklopedija Slovenije, 5, 1991. 4 Čs MUZIKOLOSKI INSTITUT Tomaž Faganel Glasba Mozartovega časa v naših arhivih. - Mozart - kdo je to, 1991, str.46-54. Čz 150 let rojstva Antona Hajdriha. - Mohorjev koledar 1992, str. 123-5. Čs Koncert Mozartovega ciklusa 7.4. - [Koncertni list] Ljubljana, Festival, [3 str.j Čs Koncert The Tail is Schollais 22,10, — [Koncertni list] Ljubljana, Cankarjev dom, [3 str.j Čs Moji spomini na (predvojni) APZ in APZ-jevce. [Uvod v ¿lane k A, Savellijaj. - Na Si zbori, 43, 1991, št,3-4. str.66. Čp Gallusov zbornik - Cerkveni glasbenik, 34, 1991, it 4, sir. 150-154. O Nova tehtna monografija, Dragotin Cvetko: Slovenska glasba v evropskem prostoru - Naši razgledi, 40. 1991, št. 20. str. 582-583- O Gallusov zbornik. - Naši zbori, 43, 1991, št,3/4, str,74-75. O Pesem - drugič. - Naši zbori, 43, 1991. S t.3/4, str .76. O Drugi svetovni simpozij za zborovsko glasbo. - Naši zbori, 42, 1990, Št. 3/5, str. 67. P Zborovski" koncerti v Ljubljani. - Naši zbori, 42, 1990, št. 3/5, str. 70-72. P APZ France Prešeren na evropskem severu,- Naši zbori, 42, 1990, št. 3'5, str. 70, P Zborovski koncerti (januar-april 1991) v Ljubljani. — Naši zbori, 43, 1991, št. 1/2, str, 9, P Zborovski koncerti (maj—september 1991) v Ljubljani. - Naši zbori, 43, 1991, št. 3/4, str.73-74. P Ivan Klemenčič Zepič Ludvik. - Slovenski biografski leksikon, zv.15, 1991. Čz Kogoj Alary; Kozina Pavel - Enciklopedija Slovenije, 5. 1991. 2 Čs Slovar slovenskega knjižnega jezika, V, 1991. Glasbena terminologija Danilo Pokom iacobus Gallus; Selectiores quaedam missae. Liber I. Transkripcija in revizija Edo Škulj. - Ljubljana, SAZU. 1991, XXII + 218 str. (Monuments ar tis musicae Sloveniae, 18; sourednik), Kz-u lacobus Gallus: Selectiores quaedam missae, Liber H. Transkripcija in revizija Edo Škulj. - Ljubljana, SAZU. 1991. XIV + 229 str. (Monuments artis musicae Sloveniae, 19; sourednik), Kz-u Jacob lts Gallus: Selectiores quaedam missae, Líber III Transkripcija in revizija Edo Škulj. - Ljubljana, SAZU. 1991.XVI + 135 str. (Monnmenta artis musieae Sloveniae, 20; sourednik.) Kz-u laeubus Callus: Selectiores quaedam missae. Liber ¡V. Transkripcija in revizija Edo škulj. - Ljubljana, SAZU 1991. XVII + 143 str. (Monumenta artis musieae Sloveniae, 21; sourednik.) Kz-u Gallus Carnioius in evropska renesansa = Ga/Jui' Carniolus und die europäische Renaissance. Mednarodni simpozij = Internationale Tagung, 1, - Ljubljana, SAZU. (991. 167 str. Sourednik. Kz-u Zupan Jakob Frančišek. — Sl(-venski biografski leksikon, zv. 15, 1991, Cz Khisl. - Enciklopedija Slovenije, 5, 1991. Čs Radenci '91 - 29 festival komorne glasbe 20. stoletja 21.-22. 9. - [Koncertna knjižica] Radenci. [12 str J 3 Čs Koncert I Solisti del Madrigale 23. 10. (Ga/Jus, Orologio, Monteverdi). - [Koncertni Iísl] Ljubljana, Cankarjev dom, [3 str.] Cs Koncert Consortium musicum 24. 10. (Gallus). - [Kuncerini list] Ljubljana dom, Cankarjev dom, [3 str.] Čs Jurij Snoj Ji ora J. - Enciklopedija Slovenije, 5, 1991. Čs INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO JN LITERARNE VEDE France Bern i k Glej str. 114 Metka Btigel-Dodlč Ziegler Frane Andrej; Zupančič Mitja; Zajdela Anton: Žajdela France; Zakelj Vladimir; Zargi Rado: Žumer Milan: Župančič Andrej O. - Slovenski biografski leksikon, zv. 15, 1991, 8 Čz Franca Bo t tolo Notranja zgradba Aiierčeve baJade Mejnik. - Celovški zvon (Celovec) 8, 1990, št. 29, str.51-55, Čz Samouničenje kot resnica transcendentalnega ateizma v romanu »V metežu« Marije Kmetove, - Ce lovi ki zvon (Celovec) 9, 1991, št. 31, str. 62-64. Čz Ziberl Ana; Zlatnar Fe ter; Znidarčič Asta (soavtor 1J Krečič); Zeljeznov-Kokalj Marijana: tun Anion. - Slovenski biografski leksikon, zv, 15. 1991, 5 Čz Nezmotljivo dojemanje problematike v zvezi z moderno zavestjo. Ob 90-letnici pozabljenega pesnika Jožeta Tomaži na .-Delo, 9. 5, 1991, (Književni lis l i) Čs Zanka Narreja Velikonje. Ob pripovednikov! stoletnici rojstva. - Dnevnik IL II. 1991.(Podmornica, 9.) Cs Kmet Marija; Knobl Pavel; Koman Mantea. - Enciklopedija Slovenije, 5,1991.3 Čs Slovenski biografski leksikon končan. - Knjiga, 39, 1991, ät. 7, str. 208-209. Čs Kontrapunkt vrednot v povesti Moloh Janka Kača. Ob stoletnici pisateljevega rojstva, — Naši razgledi, 40, 1991, str. 710. Čs Odgovor poezije. Janez Premk: Masada. - NaSi razgledi, 40, 1991, str. 165. O Marjan Dolgan Miran Jare: Čudež nad Bistro, Ljudje na razpoku, Pokrajine v somračju. — Borec, 42. 1990, str. 737-749. Uredništvo in opombe Kavčič Vladimir. - Enciklopedija Slovenije, 5, 1991, Čs O Prešernovih nagradah in slovenskem kulturnem prazniku. - Delo 9. 3., 30. 3 , in 6. 4. 1991. (Sobotna priloga.) Polemika Parku Doli na r Hermenevtika in lilci Ulita veda. — Ljubljana, ZRC S AZU & Državna založba Slovenije. 1991, 206 str, (Literarni leksikon, 37,) Kz Primerjalna književnost, 13, 1990, it. J, 2. (Glavni in odgovorni urednik.) Kz-u Vprašanje o hermenevtiki v sodobni literarni vedi, - Godišnjak (Beograd) 23, Serija C: Teorijska istraiivanja, 7, ¡990, str. 313-325. R O literamoznanstvenih in literarnoz.godovinskih metoda/i, - Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 1991, str. 142-155. R Zigon Avgust, - Slovenski biografski leksikon, zv 15, 1991, Cz Temeljne za m is!i literarne znanosti pri Dušanu Pirjevcu. — Delo 21. 3. 1991. (Književni listi.) Čs Hermenevtika in literarna veda; Beseda avtorja- - Delo 23. 5. 1991. {Književni listi.) Čs Kidrič France; Kleinmayr Julij; Kocijan Gregor; Kollär Jan; Koren Bvald; Kos Janko; Kral] Lado - Enciklopedija Slovenije, S, 1991, 7 Čs Dušan Pirjevec in slovenska literarna veda. - Primerjalna književnost, 14. 1991, št. I, str. 1-61. Redakcija gradiva Vprašanje o zrtansivenosi/ literarne znanosti. - Primerjalna književnost, 14, 1991, it. ], str. 11-14. Diskusijski prispevek Nada Gspan-PrašelJ Zergoll pl. Zergollem Franz Wilhelm, Zois Žiga (soavtorica); Zorman Leon; Zupančič Jakob (soavtorica); Zusner Vincenc; Žerjav Borut; Žnidarčič Ivan. -Slovenski biografski leksikon, zv. 15, 1991. 7 Čz Jože Faganel Besedni slog v Romualdovem Škofjeloškem pasijonu. - Razprave SAZU, II. razred, 14, 1991, str. 261-270, R Ojdip na slovenskih odrih. - Gledališki list Stalnega slovenskega gledališča Trst, 1991/92, [št.l, str. 9-10.] Čs Ustrezno branje Glavarjevih retoričnih besedil. Viktorijan Demšar: Slovenske pridige Petra Pavla Glavarja, 1991, str, 72-77. Čs Celostna oskrba hemofilikov kot pogoj za uspešno reševanje urgentnib situacij. -Zdravstveni obzornik, 25, 1991, str. 147-154. Čs Jože Minula S/ovensJti biografski leksikon, 15. zvezek (Zdolšek-Zvanut), Uredil Jože Munda s sodelovanjem Liredniškega odbora: Metka Bogel-Dodič, Franca Btittolo, Nada Gspan-PraSelj. - Ljubljana, SAZU fit ZRC SAZU, 1991, 268 str. Kz-u SJove/JsJd biografski leksikon. Osebno kazalo. Uredil Jože Munda s sodelovanjem uredniškega odbora; Metka Bogel-Dodič, Franca Bottolo, Nada Gspan-Prašelj, Sandi Sitar. - Ljubljana, SAZU Si ZRC SAZU, 1991, 245 Str. Ks-u Juš Kozak: Zbrano delo. Četrta knjiga. - Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1991, 293 str, (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 168; ureditev in opombe Str. 215-291.) Ks-u Bibliografija izdaj Državne založbe Slovenije, V. 1985-1989. - Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1991, 221 str. Kb Zoreč Franc; Zorman Ivan iti Vinko; Zupančič Jože; Zupanec Jernej; Župančič Jože; Žužek Jože. - Slovenski biografski leksikon, zv, 15, 1991, 6 Čz Bibliografija Dušana Moravca. Ob sedemdesetletnici. - Slavistična revija, 38, 1990, slr.469—489. B Bibliografija Janka Kosa. Ob šestdesetletnici. - Slavistična revija, 39, 1991, Str. 473-496. B Ob zadnjem, petnajstem zvezku Slovenskega biografskega leksikona. - Delo 27, 6. 1991. (Književni listi.) Čs Sklepna beseda k četrti ¿migi. - Slovenski biografski leksikon, zv. 15, 1991, str. V-VII. Čs Jus Kozak: Akvariji. - Pi-eSernov koledar, 1992, str. 161-170. Priredba besedila in spremna beseda Tatjana Hoj an: Učiteljski list. 1920-1926. - Zbornik za zgodovino Šolstva in prosvete, 24. 1991, str. 176-177. O Vlasta Pacheiner-Klander Ritmična zgradba doke. - Razprave SAZ (J. U. razred. 14, Í991, str. 221-240, R The Search for Brahman in the Atharvaveda,- Se If-Knowledge (London), 42, i 991 St, 3. str, 88-94. Cz Sri Aurobindova integralna vizija bivanja in človeka. (Pogovor z Janezom Svetinom.) - Celovški zvon (Celovec) 9. 1991, št. 32, str, 61-69. Intervju in uvodna opomba Janez Svetina (1941-1991). - Revija 2000, it, 56/57/58, str. 160-162. Čs Kal ida sa: Poletje; Bhartrihari: Ta ljubezen; Amaru: Na skrivni poti: Bilhana: Elegija o skrivni ljubezni. — Oko in roža. Antologija svetovne ljubezenske iirike, 1991, str. 28-32, 33, 34, 47-50. Prevodi iz sanskrta Himna Zemlji; Himna o bivanju in Niču; Bhagavadgita - Gospodova pesem (2 odlomka); Kalidasa: Letni časi (odlomek); Amaru: Na skrivni poti, Snidenje, Pogovor, Zavrnjeno svarilo. - Stara orientalska lirika, 1991, str. 57-65. Prevodi iz sanskrta Sandi Sitar Zupan Jure: Zupančič Franc; Zeleznikar Anton P.; Živic Valentin Matija; Žnideršič Martin. - Slovenski biografski leksikon, zv. 15, 1991, 5 Cz Izseljenstvo. Predstavitev Inštituta za siovensko izseljenstvo pri ZRC SAZU. - Dnevnik 15. 1. 1991. (Podmornica.) Čs Scientific endeavour in Slovenia, a historical overview. - Raziskovalec = Researcher, 21, 1991, St, 2 (Science in Slovenia), str. 1-6. Cs A Hyperbaric Laburatory for Ljubljana (Dr. Igor Mekjavič). - Slovenija, 5, 1991, St. 1, Str. 17-19, Cs The Institute for Slovene Emigration Research. — Slovenija, 5, 1991, St. 1, str. 23-24. Cs Industrial Design in Slovenia, — Slovenija, 5, 1991, št. 3. str. 15-17, Cs Herman of Carinthia. - Slovenija, 5, 1991, št. 3, str. 55-56. Cs Poseg Jurija Vege v industrijsko revolucijo - Srce in oko, 1991, str. 48-51. Cs Hiša na soncu. (O Jakobu Lorberju). — Srce in oko, 1991, str. 111-115. čs Naravnost navzgor (Zakaj ni poletel nobeden od 11 slovenskih helikopterjev?) - Srce in oko, 1991, str. 167-172. Čs "Projekt Noordung« ali kako sta Hern]an Potočnik in Dragan Živadinov doživela izkustvo breztežnosti v zemeljskem gravitacijskem prostoru, - Srce in oko. 1991, str. 220-224. Cs ¡Mladostne ljubezni Jožefa Štefana. — Srce in oko, 1991, str. 366—370, Čs Prvi parni k na slovenskih vodah, — Srce in oko, 1991. str, 433-435. Čs H koreninam dobrega oblikovanja. - Srce in oko, 1991, Str. 563-566 Čs Le ta la kot orožje. - Srce in oko. 1991, str 636-641, Čs Kipar-samouk Drago Košir. - Srce in oko, 1991, str, 650, Čs Tadej Brute: Ljubljanski tramvaj ¡901-1958, - Zgodovinski časopis, 45, 1991, str. 167-168 O Gustav Ajdič in Zoran Jerin, Slovenci in letalstvo 2. - Zgodovinski časopis. 45, 1991, str. 350-351 O Maria Luisa Rizzatti: Leonardo. - Zgodovinski časopis, 45, 1991, str, 497, O Majda Stanovnik-Rlinc Oscar Wilde: Subma. - Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1991, 67 str. (Klasje. 1. letnik: spremna besedila, opombe in izbor slik,) Ks Siovenački prevodi Bajrami iz medu Purizine i M a žepe. - Bajron i bajron l/.am u jugoslovensklm književnost ima (Beograd) 1991, str, 201-221. R Hamlet in grobarja: kraljevič, klovn in kmet. — Zbornik DruStva slovenskih književnih prevajalcev, 15, 1991, str. 7—19. Cz Estciskost besednega posnetka. - Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 15, 199!, str 43-49, Cz M lian Jesih o svojem prevodu Romea in Julije. - Zbornik Društva književnih prevajalcev. 15, 1991. str. 95—104. Intervju Milnov medvedji pesnik Pu. - A. A, Milne: Medved Pu in Hiša na Pujevem oglu. 1991. str. 257-260, Spremna beseda Jola Skulj Paul de Man in pojem modernizem. Koncepcija odprtosti, ki je hkrati celovitost. - Primerjalna književnost, 14, 1991, št. 2, str. 41^19. R Formiranje pojma modernizem kot periodizacijske oznake. — Razprave SAZU, II. razred, 14, 1991, str. 245-260. R Vprašanje zgodovinskosti in stičišča z Bahtinom. - Primerjalna književnost, 14. 1991, št, 1, str. 26-28. Diskunijski prispevek INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Ange I os Bas Etnološki pregled. Glasilo Zveze etnoloških društev Jugoslavije (Beograd) 26, 1991, 198 str, (Glavni in odgovorni urednik.) Kz-u Oblačilni materiali mestnega prebivalstva na Slovenskem v 17, in IS. stoletju, — časopis za zgodovino in narodopisje, 27, 1991, Str. 9-14. k identiteta oblačilnega videza na slovenskem ozemlju v fevdalni dobi. - Simboli identiteta (Zagreb) 1991, str, 121-131. R Sege in navade v oblačilnem videzu na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. - Traditiones, 20, 1991, str, 53-65, R Nekdanja oblačilna kultura na Slovenskem. - Dnevnik 5. 9,;6. 9.; 7, 9; 9. 9; 10. 9; 11.9. 1991. 6 Čp 'l'ont Cevc Kmečke hiše v Karavankah. - Radovljica, Didakta. 1991, 25Z str.. 342 i lus t r, (Soavtor Ignac Primožič,) Ponatis. Kz Das Bauernhaus in den Karawanken. Prevod Alois Angerer. — Radovljica. Didakta. 1991, 238 str., 342 ilustracij. (Soavtor Ignac Primožič) K z Muzeji na prostem. - Družina in dom (Celovec) 42, 1991, str. 15. Čs Prispevek dr. Antona Mehka slovenski etnologiji. - Geografski .vestnik, 62. 1991, str. 61-65. Čs Igor Cvetko Med godci in glasbili na Slovenskem = Among Folk Musicians and Instruments in Slovenia Razgledi = Views, Ljubljana, Slovenski etnografski mu/ej & Sekcija za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU, 1991, 145 str, Kz-u Otroška glasbila in zvočne igrače kot del glasbene (zvočne) tradicije otrok na Slovenskem. - Med godci in glasbili na Slovenskem = Among Folk Mus ici ans and Instruments in Slovenia. Razgledi = Wievs, 1991, str. 51-90. R «13. prase*. Spremno besedilo h kaseti Glasbene mladine Slovenije, Druga godba. Ljubljana, 1991, DC.010. Čs Jurij Fikfak Seminar Kieio v Radovljici. - Intertrade-ITS-Prvgled. 10, 1991, št. 112, str. 31-32, (Soavtor Tomaž Pelko). Čs Računalnik - humanistika - zgodovinske vede. Pogovor z dr. Manfredom Thaller- jem. - Naši razgledi, 40, 1991, str. 153-154. Cs Herfa Lauscgger, Marijin Pasjon, Zbrana bukovniška besedila Andreja Sus terja Dmbosnjaka, I. del, - Traditiones, 20, 199!, str, 227-228, O Marjetka Golež Glasbeni inštrumenti v slovenski književnosti. Med godci in glasbili na Slovenskem = Among Folk Musicians and Instruments in Slovenia, Razgledi = Views, 1991, str. 103-134. R Woga ljudske pesmi v romanu Jožeta Snoja Fuga v križu. - Traditiones, 20, 1991, str. 115-126. R Monika Kropej Niko K ure t, Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Gradivo za narodopisje Slovencev, SAZÜ, Razred II, 1/1985,2/19S7, 3/19S9.-Glasnik slovenskega etnološkega društva, 29, 1989, št. 3/4, str. 213-215. O Baudouin de Courtenav, Jan, Materiali per la dialettologia e 1' etnografia slava méridionale. 4; Testi popoiari in prosa e in versi raccolti in Val N a t i sont' 1873-Pripravila za prvo objavo Lil i ana Spinozzi Mon a i in Milko Ma tiče tov. Trst 1988. - Fabula (Berlin & New York) 32, 1991, št. 4. str, 289-291. O Märchen in unserer Zeit. Hgg. Hans-Jörg Utner, Mönchen 1990 - Traditiones, 20. 1991. str, 240-243. O Zmaga Kumer SJom.ve.fr in slovenska ljudska pesem, - 130 let visokega šolstva v Mariboru, Zbornik simpozija (Maribor. Celje) 1991, str. 387-396. R Odsev verovanja v ljudski duhovni kulturi na Slovenskem. - Zgodovina cerkve na Slovenskem. 1991. str 335-355. R Ob stoletnici rojstva etnomuzikologa Franceta Marolta. - Traditiones, 20, 1991, str. 9-28. Čz Ni ko K ure t Glej str. 126, Helena Ložar-Podlogar Cas veselega pričakovanja. Praznovanje Božič a na Slovenskem. - Romar, december 1990, str. 4. Čz Smrt v ljudskem izročilu. - Tretji dan, 21, 1991, št. 2, str. 4—5, Čs /tngelos BaŠ, Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času (i. polovica 19 stoletja). /Die Kleidungskultur im slowenischen Gebiet in der Prešeren-Zeit (1. Hällie des 19. Jh.) Ljubljana. DZS, 1987. - DEMOS (Berlin) 3, 1990. ät. 30, Str. 179-181. 0 Niko Kure t, Slovenska koledniška dramatika /Slowenische Weihnachts- und Neujahrsumzüge. Ljubljana, Slovenska matica, ¡986. - DEMOS (Berlin) J, 1990, .■it. 30. str. 204-205. O Iz dolenjske preteklosti. Ob knjigi Karla Bačarja. - Rast. 2, 1991, št,3. str, 330-331, O Karel Bačer. /z dolenjske preteklosti. Literarnozgodovinski in etnološki zapiski. Novo mes t o, Dol en j ska založba, 1991, - T radi tion es, 20.1991. str. 230-2 31.0 Poglavja iz metodike etnološkega raziskovanja I /Kap ¿tel zur Ml-t hodi k der ethnologischen Forschung 1. Hrsg. von Slavko Kremenšek und Janez Bogataj. Ljubljana 1980 (Knižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva 4) -DEMOS (Berlin) 3, 1990, št. 30, str. 150-151 P Milko Matltetov Ivan Koštia! e Raffaele Corso. Da Ha storia det eontatti tdk lorist iei italo-sloveni, — Etnostoria (Palermo) 1991, Str. Čz Čudna ugibanja, kdo je bil Kralj Mat jat, - Sodobnost, 39. 1991. str. 210-2 20, Cz Zakaj m vati Matijo Korvina iz našega ustnega izročila? - Traditiones, 20, 1991. str.199-207, Cz Pismo avtorju Erazma Predjamskega. — Sodobnost, 39, 1991, str. 707-709. Čs Kralj Matjaž nad ideologijo. - Sodobnost, 39, 1991, str. 709-711 Cs Venetska pepelniČna razglednica. — Delo, 13, 2. 1991. čp Izziv slovenski znanosti. - Delo 2, 4. 1991. Čp Izziv slovenski znanosti. — Delo 18. 5. 1991. Cp Traditiones dvajset ič. — Traditiones, 20, 1991, str. 8, C p Uroš Krek, Canticum resianum. - ed. DSS 1224, Ljubljana 1990. Besedila ■ Testi. (Red akcij a, opombe, prevod v italijanščino-) Mirko Ramovš Otroške igre z odvzemanjem in privzema njem na Slovenskem. - Traditiones, 20, 1991, str. 127-142. R Slike ljudskega plesa. Referat s posvetovanja »Vizualna dokumentacija in komentar«, Ljubljana, 5. 10. 1989. - Kuiturni poročevalec, 22, 1991, ŠL. 99/100, str. 6-7. Cs Ljudska instrumentalna glasba in ples. - Med godci in glasbili na Slovenskem = Among Folk Musieians and Instruments in Slovenia. Razgledi — Views, 1991, Str, 91-102. Cs Marija Vogelnik (ur,), Ura je ena, medved še spi, Slovenske ljudske naštevanke, odštevanke in izštevanke, igre in poigra nke, nagajivke in posmehu Ije, 1990.-Traditiones, 20. 1991, str. 228-229, O Mojca Ravnik Traditiones. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. 20, 1991, 243 str. (Glavna urednica.) Ks-u Družina in sorodstvo (sondsina raziskava na Kobil)U, v Gornji BIsLrici, Kamoveih in Petiševcih). - Vzporednice slovenske in hrvaške etnologije ,7, 1991, str. 35-52. R Diskusija. - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 31, 1991, št, 1/2, str, 35—36, Cs Od zamisli do pričetka obnovitvenih del. - Muzej solinarstva, pomorski muzej »Sergej mašera« Piran, 1991, str. 8-12. Čs Siavio Kremenšek - šestdesetietnik. - Traditiones, 20, 1991, str. 211-214, Cs Carlo Ginzburg, Siri črvi. Kozmos jednog mlinara iz 16. stolječa. Zagreb, 1989 - Traditiones, 20. 1991. str. 233-234. O Marcin Pietrowski, Zaspol folklorystyczny iv zyciu kuituralnvm ivsi tvspdlczesnej. Warszawa 1968. - Traditiones. 20, 1991, str 234-235. d Marija stantmik O Folklori zmu na splošno. - Glasnik slovenskega etnološkega društva, 30, 1990, str. 20-42. R Tradicijski vidik slovstvene folklore. - Nova revija, 9, 1990, št. 104, str. 1709-1720. R Janez Vajkard Valvasor in slovstvena folklora v njegovem duhovnem obzorju. - Valvasorjev zbornik, 1990, str. 287-310. R O nabiralništvu na Žirovskem. - ¡Eirovski občasni k, 11, 1990, št. 17, str, 35-72, R O sJovstvenj folklori v obdobju slovenske romantike. - Miklošičev zbornik, 1991, sir. 233-277. R Slovstvena folklora v zavesti slovenskega razsvetljenstva. Obdobje slovenskega narodnega preporoda, — Obdobja, II, 1991, str, 113—139. R Terminološke vzporednice slovstveni folklori. - Traditiones, 20, 1991, str. 79-94, R Pogovor z dr. Milkom Matičetovim. - Glasnik Slovenskega etnološkega dmšLva, 29, 1989, str. 113-120; 30, 1990, str. 3-19. (Avtorja Marija Stanonik, Naško Križnar.) Čs Vid AmbroZič: Pravljice za odrasle, 1991. (Uredništvo in spremna beseda str. 9-1!.) Ks-u + Čs Pesem v spomin Bosne. - Boree, 43, 1991, str. 379-381, Čs Na rdečem oblaku vinograd rase. Pravee n štorije od Matajurja do Korade, zbral, zapisal in ilustriral Pavel MedveSČek, 1991. (Ovitek knjige.) Čs Koda bi se pod noge skotalih zlato jabolko ..- Delo 30. 5.1991 .(Književni listi.) P Prizadevanje v prazno? /Ob varšavskem simpoziju »Folklora v letih druge svetovne vojne«. - Naši razgledi. 39, 1990, str. 710-^711. P Slomšek o jezuitih - Slovenski jezuiti, 1991, št, 143, str, 124-126, P Julljan St rajna r Odsev pritrkavanja v Gallusovih delih — Spuren des G lockenschlagen s in Gallus Werken. Gallus in mi = Gallus und wir, 1991, sir. 96-103. (Slovenski glasbeni dnevi,) Cz Uporabnost računalnika v etnomuzikologiji. - Narodna umjetnost, Posebno izdanjc 3 (Zagreb) 1991, Str. 233-241, Čs Engelher! Logar, Vsaka vas ima svoj g/as. Slovenske ljudske in ponarodeie pesmi iz Podjune 1/Jeder Dorf hat seine Stimme. Die slowenischen Volks- und volkstümlichen Lieder Jauntal.' I, Celovec, Krščanska kulturna zveza, Mohorjeva založba, 1988-1990. str. 141; 136 S,, 1 Abb., mus., 1 Kie. - Jahrbuch für Volks!iedforsehung (Berlin) 1991, str 194, 0 Engelbert Logar, Vsaka vas ima svoj glas. Slovenske ljudske in ponarodele pesmi iz Podjune l/Jeder Dorf hat seine Stimme, Die slowenischen Volks- und volkstümlichen Lieder Jauntal/ 1, Celovec, Krščanska kulturna zveza. Mohorjeva založba, 1988-1990. str. 141; 136 5., 1 Abb., mus,, 1 Kte, - Traditiones, 20, 1991, str,229—230, O Marko Tcrseglav Socialno - regionalno - nacionalna, - Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 31, 1991, str. 131-134. Čz + Diskusija Prispevek, - Glasnik Slovenskega etnoluškega društva, 3], 1991, str. 28-34, Čs Prazniki v decembru. - Slovenec 2. 12, 1991, Čp Robert Vrčon Bibliografija o ljudskih glasbilih in ljudski instrumentalni glasbi na Sioven&feem. - Med godci in glasbili na Slovenskem = Among Folk Musicians and Instruments in Slovenia, 1991, str, i 35-141. Čs Izrazi ljudske glasbene teorije na Slovenskem. - Traditiones, 20, 199], str, 107-114. Čs Spaka je razkrila svoj obraz. - Nedeljski dnevnik 6, 10. ¡991. Čp Sinja Zcmljic-Golob Skedenjska krušarca - Servola: La portalrice di pane, Ilustriral - /lliistraziuni Mario Sancin. Izdal in založil Dom J, Ukmarja (Trst). 2- izdaja. 1989, 168 strani, risbe in fotografije. - Traditiones, 20. 1991, str. 223-224. O INSTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO Breda Čebulj-Sajko Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SA7.U. — Glasnik Slovenskega etnološkega društva, 31, 1991, str. 83-84. Čs Način življenja Slovencev v Avstraliji, Proces njihovega izseljevanja iz Slovenije do priselitve v avstralsko družbo. - Magistrska naloga. - 1991, 138 str. (Filozofska fakulteta, Oddelek /ju etnologijo, Ljubljana.) E Marjan D min it-k Pot slovenskih izseljencev na tuje. Od Ljubljane do Ellis Island.7! — Otoka solza v New Yorku 1880-1924. - Ljubljana, Založba Mladika 1991, 245 str, Kz Izseljevanje iz Poljanske doline do prve iverovne vojne, — Loški razgledi, 37, 1990, str, 51-60. F. Prof. dr. Vasilij Melik - sedemdesetletnik. - Kronika, 39, 1991, str. 83-84. Čs Aznerikanec je prišel. - Delo 27.6. 1991. Čp Izse/jetnike razglednice (Obujamo spomine). - Dnevnik 23. 3. 1991. Čp Palače na vodi (Obujamo spomine). - Dnevnik 25. 6.1991. Čp Pota na tuje. - Rodna gruda, 38, 1991, št.7, str. 45. Čp Vesela šola. — Pisani list, 44, 1991. Poglavje iz zgodovine: Ljubljanski Sherlock Holmes, (št. 10, str. 14, 19.) Čp Marinka Lukšič-Haein Nekaj (političnih) izpeljav spolnega diformizma. - Antropološki zvezki. Zbornik socialnoantropološkifi besedil, 1, 1991, str. 143-166. R Andrej Vovko Dober dan, Zemlja. Delovni učbenik Z.a Spoznavanje narave in družbe v 3. razredu osnovne šole, - Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1991, 117 str. (Soavtorji Darja Dimec-Skribe in drugi.) Ks Oris šolske dejavnosti slovenskih katoličanov v dobi dozorevanja slovenskega naroda. - Zgodovina Cerkve na Slovenskem, 1991, str, 357-365. R časopis "Istra' o izseljevanju iz Primorske - Primorska srečanja, 26, 1991, str. 22-24. Čz Nekaj utrinkov o Družbi sv. Rafaela in Ameriki. — Mohorjev koledar 1992, str, 42—44. Čz Izseljenstvo, »Zmanjšujmu dolg do naših ljudi po svetu... - Dnevnik, 15, 1. 1991. Čs Prvi slovenski izseljenski kongres. - Družinska pratika za prestopno leto 1992, 1991, str. 56-50, Čs Dr. Joža Lovrenčič in njegov rodni Kied. - Primorska srečanja, 16, 1991, št. 115, str. 110-111. Čs Povest o dveh stoletnicah, Prispevek k iskanju izgubljenega spomina na dr. Joža Lovrenčiča. - Primorske novice, 45, 1991, i t.5, str. 27-30, (Priloga Erazem) Čs Ameriški univerzitetni profesorji za neodvisno republiko Slovenijo, Znanstveniki zahtevajo priznanje. - Slovenec 9, 9, 1991. Čs Praznik vseh Slovencev, - Slovenec 8- 10, 1991. Čs Spomenike ubijajo, mar ne. — Slovenec 12, 10, 1991. Čs Slovenska katoliška obzorja Franceta Dolinarja, Liki iz galerije zamolčanih. - Sloven«; 9. 11. 1991, Čs Slovenski Božič na vseh celinah. Popotovanje k našim izseljencem. - Slovenec 24. 12. 1991. Čs Tie Institute for Slovene Emigration Research, The Institute is repaying its Debt to our People around the World. - Slovenija, 5, 1991, št. 1, str. 23-24. Čs Tisk v .-.ene/ barak, O slovenskih taboriščnih dnevnikih v Avstriji,- Slovenski svet. 1, 1991, it. 2, str. 18-19. Čs Vesela Sala - Pisani lisi, 44, 1990, Poglavja iz zgodovine: »Ukrasti«: letalo in srečno ¿i ve t i (št, 6, str. 21}; V /Composielo.' (št, 8, str. 19-20); Slovenci po svetu, Uvod (št, 10. str. II); Kdaj se je začelo, Slovenci po svetu {št. 10, str, 12); Slovenca najdeš povsod, Slovenci po svetu (št, 10, str. 12); Zakaj z doma? Slovenci pa svetu (it. 10. str. 12-13); Veselošolska pešpot, Lepo vedenje. Modna imena (št. 22-23 str, 20-21. Soavtorja Darja Butina, Branko Vesel): Njegovo veličanstvo učitelj (št, 29, str. 19); Zvenket tolarjev (št. 33, Str. 12); Zaradi vina med izseljence (št, 35, str. 20); "Dedek" vesoljskega čolnička Herman Potočnik (št. 39, str. 19). 10 Čp Koliko je bil srednji vet v resnici mračen? Zgodovina Cerkve, drugi del - Delo 15. 8.1991. (Književni listi.) O Turistični vodnik s častitljivo patino Cerkniško jezero. - Delo 10. 10. 1991, (Književni listi.) O Kukalnice v preteklost, Ob knjigi Vrhnika, prečuden kraj. Kraji v občini Vrhnika na starih razglednicah. - Moč, Notranjski časopis, 16. 3, 1991. - Ponatis. Kukalnica v preteklost, Ob izidu knjige Vrhnika, prečuden kraj, — Maš časopis, Glasilo občine Vrhnika, 18, 1991, št. 171, str. 6. O Marjan Drnovšek, Pot slovenskih izseljencev na tuje. Založba Mladika, Ljubljana 1991. - Slovenec 16. 7, 1991. (Nove knjige.) O Josip Žirovnik, Cerkniško jezero, Ferdo Cesirin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Vaško Simoni ti, VojasJca organizacija na Slovenskem v 16. Stoletju. - Slovenec 20, 8. 1991, (Nove knjige.) O Dorica Makuc, In gnojili boste nemško zemljo, Thomas M, flafcer, Socialni revolucionarji in tajni agenti. Koroški slovenski partizani in britanska tajna služba. - Slovenec 10, 9. 1991. (Nove knjige.) O Anton Slomšek Blaže in Nežica v nedeljski šoli. - Slovenec I. 10, 1991, (Nove knjige.) O Prispevki za novejšo zgodovino, Ljubljana, XXXV1991, št. 1. - Slovenec 30. 10, 1991. (Iz revij.) O Varstvo spomenikov 32. - Delo 28. 2. 1991. (Književni listi.) P Varstvo spomenikov 33. - Delo 10, 10. 1991. (Književni listi.) P FILOZOFSKI INŠTITUT Aleš Erjavec ideologija i umjetnost modernizma. - Sarajevo, Svjetlost. 1991, 215 str, Kz Ljubljana, Ljubljana, Osemdeseta leta v umetnosti jo kulturi. - Ljubljana, Mladinska knjiga. 1991, 160 str. (Soavtorica Marina Oržinič, Knjiga je izšla tudi v angleščini.) Ks Zašlo arhitektura u post moderna vremena?. - Tekst (Novi Sad) 1990, št. 1 (Polja št. 381), str. 394-396. Čz Why Form?. - Filozofski vestnik, 12, 1991, št. 1, str. 41-48. Čz Od tu do tja - toda kdaj in če? (O postmodernizmu in podobnih zadevah). -Filozofski vestnik, 12, 1991, št. 2, str, 107-118. Čz Why Aesthetidans? (The Role of Aesthetics as Philosophy of Art in Postmodernist Ají and Culture). - The Future of Art -Proceedings (Pa i j at-Harneen Koikeakou-luyhdistys. Lahti) 1991, str. 35-39. Cz Création idéologique et créa t ion artistique - les liens et les lieux communs. -Foi etique Actes du premier colloque de philosophie de la création, Edition Poiesis (Parit) 1991, str. 188-192. Cz Sejalci — The Sowers. - Slovenske Atene — Slovenian Athens, 1991. str. 19-24. Cr. Kopiranje, kopiranje - Dnevnik 26, 10- 1991, (Podmornica,) Čs Gledališče, filozofija, politika. - Maske. S. 1991, št, 18. str. 31-34 Čs Publikacija za dekorativne in propagandne ume/nos ti. (Ob jugoslovanski številki ameriške revije The Journal of Decorative and Propaganda Arts). -- Delo 23. 5. 1991. (Književni listi.} O Slovenske Atene 1991-1907. - Delo 15. II. 1991. O Vojislav Likar Deformation of form. - Filozofski vestnik, 12. 1991, št. 1, str. 225-232. Ct. Tomaž Mastnak Civilno društvo o Sloveniji: od opozicije do v/as t i. - Sociologija (Beograd) 32. 1990, št. 4. str. 439-451. Čz Civil socj'ery in Slovenia; From Opposition to Power. - Studies in Comparative Communism (Berkeley) 23, 1990, St. 3/4. str. 305-317. Cz Vzhodna Evropa po komunizmu: revolucija in demokracija. - Filozofski vestnik, 12, 1991, št. 2, str. 151-162. Cz Društveno u ljudskim pravima. - Francuska revolucija i savremenost (Beograd) 1991, str, 191-200. Čz The powerless in power: political identity in post—communist Eastern Europe. — Media, Culture and Societv (London, Newberry Park & New Delhi) 13, 1991, št. 3, Str. 399-405. Cz Človekova duša po socializmu. - Pruble mi - Eseji, 19,1991, št. 7/8, str, 78-86. Čz Vér folvik Europa peremén. - Beszélo (Budimpešta) 13. 7. 1991 Čs The Gare of Fascism. - HCA Newsletter. 1991, št. 2. str, 10-11. Čs BeAind the ethnic rivalry. Slovene democrats and Serbian communists in the Yugoslav conflict, - Times Literary Supplement (London) 19, 7. 1991. (Soavto-riea Lynne Jones.) Cs Neda Pagon Družbena gibanja in ženske - Časopis za kritiko znanosti, 1991, št, 136/137, str, 77-91, Cr Zgodovina, zgodovinopisje, fikcija. - Filozofski vestnik. 12. 1991. št, 2, str, 97—104, Čz Stari in novi - stalnost nelagodja. - Večer 7.3. 1991. Čs Z roba revolucije 1789. - Vesela znanost, 1991, str, 115-126. Čs Akademska založba - Didakta, 1991, št. 2, str. 51-52, O Rado Riha Misliti Francusku revolucijit - misliti poiitičko*- Francoska revolucija i savremenost (Beograd) 1990, str. 152-159. Čz Return ro form-return to Kant/ - Filozofski vestnik, 12, 1991. št. I, str. 1 17-127. Čz Zur Möglichkeit der Geschichtsphilosophie Heute. - Filozofski vestnik, 12, 1991, št, 2, str. 85-96. Čz Der Terror der demokratischen Revolution. - Gestalten der Autorität (Wien) 1991, str, 37-45. Čz Reflektirajoéa dovršitev razsodne moči. — Problemi - Eseji, 19, 1991, št. 7/8, str, 125-138, Čz Kant kot poheglovski filozof - Problemi - Razprave. 19, 1991. št. I, str. 135-146. Čz Zlo v evropskem pogledu. - Delo 30. 11 1991 (Sobotna priloga.) Cp Das Bone im europäischen Blick. - Die Tageszeitung (Berlin) 29. II 1991 . Čp Jetlca Sumlč-Rlha The Function ol'Judge ort he Postmodemist Chat ¡enge in Contemporary Philosophy; Kelsen-Hart-Dworkin. - Filozofski vestnik, 12, 1991, št. 1, str. 139-148, Cz »Protestanska« interpretacija prava. - Filozofski vestnik. 12, 1991, št . 2, str. 83-95. Cz Der Sadismus des Skeptikers. Gestalten der Autorität (Wien) 1991, str. 75-86, Cz ^Mit« o gotovosti in vloga sodnika, - Problemi - Eseji. 19, 1991, št. 7/8. str. 113—! 24. Cz The Concept of the Per forma ti ve and Iis Reality. - Speech Acts: Fiction or Reality?, Proeeedings of the International Conference, Ljubljana 1991, str. 17—27, Cz Alenka Zupančič Beautyasa fbur-fold paradox.- Filozofski vestnik, 12, 1991, št. 1, str. 127-138. ti Kantov keplerjevski obrat. - Filozofski vestnik, 12, 1991, št, 2, str, IS3—194. Čz Tea ter pri Hitchcocku. - Hitchcock 11, 1991, str. 28^13. Cz Sublimno. - Problemi - Eseji, 19, 1991, št. 2, str. 97-110, čz O lepem pri Kantu. - Problemi - Razprave, 19, 1991, §1,1, str. 147- 160. Cz Uživati politično. - Problemi - Eseji, 19, 1991, št. 1. Str. 77-84 Cs GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MF.LIKA Matej Gabrovec Pomen reliefa za geografsko podobo Polhograjskega hribovja. - Geografski zbornik, 30. 1991. str. 5-69, R influence of šolar radiation on land use, - Geographica [ugoslaviea, 12, 1991, str. 215-220. R Poplave Save med Do/skim in Zidanim Mostom. - Ujma, 5, 199!, str. 80- R Jemen. - Geografski obzornik, 38, 1991, št. 2, str. 17-21. Cs Drago Meze Ujma 1990 v Gornji Savinjski dolini, med Lučami in Mozirsko kotlinico. - Ujma, 5, 1991, str. 39—51. R Jvančna Gorica. — Enciklopedija Slovenije, 4, 1990, Čs Geografski inštitut Aniona Mehka ZRC SAZU. - Geografski obzornik, 38. 1991, št. 4, str.31-33 P Karel Natek Države sveta 1991, - Ljubljana, Zveza geografskih društev Sloveniji;. 1991, 345 str. (Soavtorja Drago Perko, Milojka Žal ¡k Huzjan.) Ks The Times ,4sveta, Slovenska izdaja. - Ljubljana, Cankarjeva založba, 1991, 191 str, (Strokovni urednik.) Ks-u Geomorfološki učinki poplav 1. novembra 1990 v Savinjski dolini, — Geografija v šoli, 1, 1991, str. 72-75. R Plazovi v Gornji Savinjski dolini. - Ujma, 5, 1991, str. 62—65, R Kurdi - narod brez prijateljev. - Geografski obzornik, 38,199), S t. 4, str. 17-21. C s Razgled po pokrajini. - Pozdravljena Slovenija, 1991, Str. 4-7. (IzSlo tudi v angleščini in nemščini; soavtor Drago Perko.) Čs Geografski slovarček. - The Times Atlas sveta, 1991, str, 117—122. Čs Milan Natelc Krajevno prometno omrežje in viri za njegovo preučevanje. — Geografija v šoli, l, 1991, str. 55—62, R Prebivalstvene značilnosti hribovskih kmetij v zgornjem Pohudinju. — Geografski vestnik, 63, 1991, str. 51-68. R Nekateri geografski vidiki in učinki povodnji v Spodnji Savinjski dolini 1, novembra 1990. - Ujma. S, 1991. str. 66-76. R Knafeljc Alojzij: Konjiška gora: Kotlje; Kozjansko: Kozje. - Enciklopedija Slovenije, 5, 1991. 5 Cs Dela 7. - Delu 31.1.1991. (Književni listi.) O Geographica Slovenica 21. — Delo 28. 2. 1991. (Književni listi,) O Geografski vestnik 61. - Delu 14. 3 1991, (Književni listi.) Ponatis v: Geografski obzornik, 38. št. 4. 1991, str. 37-38. O Geographica lugosla vies 12. - Delo 4.4. 1991. (Knj iževni listi.) Ponatis v: Geografski obzornik, 38, št. 4, str. 36-37. O Znanstvena revija 2. Delo 11.7. 1991. {Književni listi.) O Geografski zbornik 30. Delo IS. 7. 1991. (Književni listi.) O Geografija v 5oJ/. - Delo 5. 9. 1991. (Književni listi.) O Globalna predstavitev; Nova srednjeevropska država - Republika Slovenija. Delo 22. S. 1991. (Književni listi.) O Geografski vestnik 62. - Delo 21. 11. 1991. (Književni listi.) O Igor Vrišer, Ekonomskogeografska regionalizacij a Republike Slovenije - Informativni bilten, 25, 1991. str. 3-4, 60-62. O Nekateri vidiki proučevanja podeželja v Sloveniji in na Poljskem. Geographica Slovenica 21, Lj. 1990,432 str.-Geografski vestnik, 63, 1991. str, 151-153.0 Ujma. Revija za vprašanja vars'lva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 5. - Geografski vestnik, 63. 1991. str. 158-160. 0 Pn moije. Zbornik 15. zborovanja slovenskih geografov, Portorož, 24.-27. oktobra 1990. - Geografski vestnik, 63. 1991, str. 160-161 O Bela Sever, Pomurje A-Ž. Priročnik za popotnika in poslovnega človeka. - Geografski vestnik, 63, 1991. str. 162-163. O Timesov Atlas svetu. Lj. 1991- Geografski vestnik, 63, J991, str, 164-169. O Rudolf Fajgelj [1897-1991j. - Geografski vestnik, 63, 1991, str. 178-179. Nekrolog Timesov (družinski) Atlas v slovenski izdaji, - Delo 5. 12.1991. (Književni listi,) P Plut. dr. Julij Titi - zaslužni Član Evropske akademije. - Geografski obzornik, 38, 1991, št 1, str. 44-45. P 15. zborovanje slovenskih geografov v Koprskem pri morju, Portorož, 24,-27- o*t- 1990- - Geografski vestnik, 62, 1990, str. 186-190. P Argus/ovansiri simpozij "Transformacija hribovsko-gorskih predelov Jugoslavije.« Kalinovik, 12.-14, junij i991,- Geografski vestnik, 63, 199L, str. 192-195. P Milan Orožen Adamič Ujma 1990 v Škofjeloškem hribovju. - Ujma, 5, i991. str. 19-24, R Škoda ujme 1990 v Sloveniji. Ujma, 5, 1991, str. 124-125, R Meteorološka situacija 1.11,1990 in učinki poplav v Sloveniji. - Geografija v šoli. I, 1991, str. 65-71. Cs Piranska punta - slovenski podvodni park. - Podmorski svet in mi, 1991, str. 221. Čs Piranski akvarij. - Podmorski svet in mi, 1991, str. 237. Cs Večje naravne in druge nesreče v letu 100. - Ujma, 5, 1991, str. 282-283. Cs Učiteljski tovari(St,24, leto 1872).- Geografski obzornik, 38, 1991, str. 41-42. Cp Ujma 5. - Geografski obzornik, 38, 1991, str. 39, O Države svefa 1991- Geografski obzornik, 38, str, 44-45, O 15. zborovanje slovenskih geografov. - Geografski obzornik, 38, str. 37-38. P Evropski center za multidisciplinamo raziskovanje naravnih nesreč - Ujma, 5, 1991, str. 272. P Razstava vodna ujma, Slovenija - november 1990. - Ujma, 5, 1991, str. 273, P Pregled sodelavcev v Ujmah od številke 1 do 5. - Ujma, 5, 1991, str. 282-283. P Drago Perko Države sveta ¡991, - Ljubljana. Z.veza geografskih drušlev Slovenije. 1991, 345 str. (Soavtorja Karel Narek, Milojka Zalik Huzjan.) Ks Uporabnost digitalnega modela reliefa za določanje morfoloških enot. - Geodetski vestnik. 35, 1991, St. 2. str. 66-71. Cz Digitalni model reliefa Slovenije. - Geografski obzornik, 38, št. 1, str.19-23. Čs Slovenske občil» - gozdne površine. - Geografski obzornik, 38, 1991, št. 2, str.4—5. Čs Slovenske občine - pa.irriike povrSine. - Geografski obzornik, 38, 1991, št. 3, str. 6-7. Cs Slovenske občine — obdelovalne površine. - Geografski obzornik, 38, 1991, št. 3, str. 6-7. Čs Raba slovenskega jezika v Župnijah in šolah na avstrijskem Koroškem. - Geografski obzornik, 38, 1991, št, 1, str. 30-32. Čs Razgled po pokrajini. - Pozdravljena Slovenija, 1991, str, str, 4-7. (TzSlo tudi v angleščini in nemSčini; soavtor Karel Nalek.) Čs O barvnih straneh Geografskega obzornika. - Geografski obzornik, 38, 1991, št, 2, str, 1, Čp Geografski obzornik in mladi raziskovalci. - Geografski obzornik, 38, 1991, št. 3, str. 3. Čp O naročnikih Geografskega obzornika. - Geografski obzornik, 38, 1991, St. 1, str. 1-2. Čp Jurij Kunaver, Ob bregovih Soče. — Geografski obzornik, 38, 1991, 51. 3, str. 37-38. O Tatjana Sifrer. Svet ob Savi. - Geografski obzornik, 38, 1991, št, 3, str. 39. O Vodnik za terensko delu. - Geografski obzornik, 38, 1991, št, 2, str 44. P Geomorfoiogija in geoekologija. — Geografski obzornik, 38,1991, it. 2, str. 43—44, P Pri morje. - Geografski obzornik, 38, 1991, št. 2, str, 43. P Nekatere novejše geografske publikacije. - Geodetski vestnik. 35, 1991, št. 2, str. 105-108. P Okrogla miza o optimizaciji in vertikalni strukturiranosti pouka geografije. — Geografski obzornik, 3Š. 1991. št, 1, str. 33. P Okrogla miza o optimizaciji in vertikalni strvkturiranosti pouka geografije 2. - Geografski obzornik, 38. 1991, št, 2, str, 32. P Nagrajeni diapozitivi. - Geografski obzornik, 38, 1991, Ji- 2, str, 38- P Gradivo za ekskurzijo Primorje. - Geografski obzornik. 38, 1991, št, 2, str, 43 P Okrogla miza o optimizaciji in vertikalni strvkturiranosti pouka geografije 3. - Geografski obzornik, 38, 1991, St, 3, str, 33, P Tcletekst. - Geografski obzornik, 38, 1991, št. 3, str. 36-37. P 2, natečaj za geografsko fotografijo in videoposnetek. - Geografski obzornik, 38. 1991, št. 3, str. 37. P Prvi barvni letnik je pod streho. - Geografski obzornik, 38, št. 4, str, 3. P Okrogla miza o optimizaciji in vertikalni strukturiranosti pouka geografije 4. - Geografski obzornik, 38, 1991, St, 4, str, 28. P 25. republiško srečanje mladih raziskovalcev in inovatorjev Slovenije. - Geografski obzornik, 38, 1991, Si. 4, str. 29-31, P Program ekskurzij in odprav Ljubljanskega geografskega društva i drugi polovici leta 1991- Geografski obzornik, 38. 1991. št. 4, sir. 36. P Milan Sifrer Poplave 1990 ob Sa vi med Zidanim Mostom in Bregano. - Ujma, S, 1991. str. 81—88. R INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Leon Drame Raziskovanje Dobličice in Krupe, S. dei, poročilo za ielo ¡990. - 1991, 82 str, + 22 slik. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Andrej K ran je, Janja Kogovšek, M. Bricelj, Nadja Zupan, Franjo Drole, Leon Drame, Mateja Zadel.) E Sledenje onesnažene kraške votle po razlitju olja v tovarni kemičnih kondenzatorje v Žužemberk. — 1991, 12 str. + 6 tabel + 9 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter H a bič, Janja Kogovšek, Franjo Drole, Leon Drame, Mateja Zadel ) E Franjo Drole Sledenje podzemeljskih vodnih tokov z minerali, - Naš krš (Sarajevo) 16, 1990, str. 105-111, (Avtorja Nadja Zupan, Franjo Drole.) Čs Odprava »Ukrajina 90«. - Naše jame, 33, 1991, str. 124-129 (Avtorja B. Urbar, Franjo Drole,) P Objestnost ne pozna meja. - Naše jame, 33, 199Î, str, ¡54—155. P Osnovni podatki o kraških objektih za občine Postojna, Cerknica in Sežana (za poireiïe ./RS Slovenije). - 1991, 56 str. + 50 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E Raziskovanje Dobličice in Krupe, 5. del, poročilo za leto 1990, - 1991, 82 str. + 22 slik. {Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Andrej Kranje, Janja Kogovšek, M. Bricelj, Nadja Zupan. Franjo Drole. Leon Drame, Maieju Zadel.) E Sledenje onesnažene kraške vode po razlitju olja v tovarni kemičnih kondenzatorjev Žužemberk, - 1991, 12 str. + 6 tabel + 9 pril, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Janja Kogovšek, Franjo Drole, Leon Drame, Mateja Zadel.) E Peter Habič Izviri Dobličice in njihovo širše kraško zaledje. - Acta carsologica, 19, 1990, str. 7—100. (Avtorji Peter Habič, Janja Kogovšek, M. Bricelj, Martina Zupan.). R Pomen Antona Mehka za jugoslovansko geomorfoiogijo. - Geomorfologija in geoekologija, Zbornik referatov, 5. znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije, 1990, str, 9-16. Čs Valvasorjev in današnji pogled na presihanje Cerkniškega jezera. - Valvasorjev zbornik, 1990, str. 226-231, Čs Karlovica; Kwte/ista dolina; Kraška ponikalnica; Kraška voda; Kraški izvir; karti Kras v Sloveniji in Kraške vode e Sloveniji. - Enciklopedija Slovenije, 5. 1991. 5 Čs + 2 karti Melikov prispevek h geomorfologiji in krasoslovju Geografski vestnik, 62, 1991, str. 43-50, Čs Ognjen Bonacci: K a rs T liydroiogy. With Special Reference to the D inaric Karst, — Geografski vestnik, 62, 1991, str. 167-169. O Le Haut Karst Dinarique. Le guide de l'excursion. La Table ronde franco-slovène. ■ 1991, 45 str. + 34 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Postojna; avtorji Andrej M i he ve, Peter Habič, Andrej Kranje, Stanka Sebela.) E Posvet o varovanju pitne vode na kiasu. Primer Malnov, - 1991, 9 sir. + 16 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorja Peter Habič, Janja Kogovšek,) E Raziskovanje Dobličice in Krupe, 5. del, poročilo za leto 1990, - 1991, 82 str. + 22 slik. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji: Peter Habič, Andrej Kranje, Janja Kogovšek, M Bricelj. Nadja Zupan, Franjo Drole, Leon Drame, Mateja Zadel,) E Sledenje onesnažene kraške vode po razlitju olja v tovarni kemičnih kondenzatorjev Žužemberk. - 1991, 12 str, +■ 6 tabel +9 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Ha bič, Janja Kogovšek, Franjo Drole, Leon Drame, Mateja Zadel.) L Martin Knez Paieokras v starejšem paleogenu Zunanjih Dinaridov. - Rudarsko-meta I uri k i zbornik, 37, 1990, str. 360-365. (Avtorja Martin Knez. Raj ko Pav lovec.) Čs The Postajna Cave. - Introduction to the Paleogene SW Slovenia and fstria Field-Trip Guidebook, IGCP Project 286 (Ljubljana) 1991, str, 35-41, Čs Profiles: Koša na. Sv, Trojica and Leskovec; the Disintegration of the Carbona re Platform. — Introduction to the Paleogene SW Slovenia and I stri a Field-Trip Guidebook, IGCP Project 286 (Ljubljana) 1991, str, 69-72. (Avtorji Raj ko Pa v lovec, Martin Knez, Katica Diobne, J. Pa vi i i.) Čs Sedimentclogical and stratigraphical properties of limestones from the Škocjanske jame area (Outer Dinarids). - The Second International Symposium on the Adriatic Carbonate Platform, Abstracts (Zagreb) 1991, Str. 105. Čs Ocena možnih lokacij odlagališča komunalnih odpadkov v občini Ilirska Bistrica. - 1991, str, 2-12 + 3 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Andrej Kranjc, Stanka Sebela.) E Predlog možnih lokacij odlagališča odpadkov v občini Postojna. — 1991, 9 str, 4- 3 pril. (SO Postojna, In it i tut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Andrej Kranjc, Stanka Sebela.) E Pregled možnih lokacij odlagališča komunalnih odpadkov na ozemiju občine Sežana - 1991, 17 str, + 7 pril. (Inititut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Andrej Kranjc, Stanka Sebela ) E Janja Kogovšek Izviri Dobhčice in njihovo širše kraško zaledje. - Acta carsologica. 19, 1990, str. 7-100, (Avtorji Peter HabiO Janja Kogovšek. M, Bricelj. Martina Zupan.) R Značilnosti pretakanja padavin skozi strop Taborske jame. - Acta carsologica, 19, 1990, str, 141-156, R Ir.otopska sestava kisika in ogljika v vodi iz Taborske jame, - Acta carsologica, 19, 1990, str, 159-163, (Avtorji J. Urbane, Janja Kflgovšek, J. Pezdič.) R The influence of population ro water quality in karst - I he example from Pi via basin. - Studia carsologica (Brno) 5, 1991, str, 61-67, Cz Vertikalno prenikanje kot pomoč pri ugotavljanju kraške prepustnosti. Nai kri (Sarajevo) 16, 1990, str. 99-104. Čs The Influence of the Acid Precipitations to Processes in Postojnska jama. -Newsletter, Geology, Climate, Hydrology and Karst Formation, IGCP 299 (Guilin) 1990, sir. 66—67, (Avtorja Janja Kogovšek, Andrej Kranjc.) Čs Posvet o varovanju pitne vode na krasu. Primer Malnov. - 1991, 9 str. + 16 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorja Peter Habič, Janja Kogovšek). E Raziskovanje Dobličicc in Krope, 5. del, poročilo za leto 1990. - 1991, 82 str. + 22 slik. (Inititut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Andrej Kranjc. Janja Kogovšek, M- Bricelj, Nadja Zupan, Franjo Drole, Leon Drame, Mateja Zadel.) E ■Sledenje onesnažene iraške vode po razlitju olja v tovarni kemičnih kondenzatorje v Žužemberk — 1991, 12 str, + 6 tabel + 9 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič. Janja Kogovšek, Franjo Drole, Leon Drame, Mateja Zadel.) E Andrej Kranjc Contribution to the problema lies of communications on karst and their impact on environment. New Motorway across karat, -Studia car so logics (Brno) 5 1991, str. 69-S3. (Avtorji Andrej Kranjc, Stanka Sebela, Nadja Zupan) Čz Ob osemdesetletnici dr. Franchi a Habeta. — Geografski vestnik, 61, 1990, str. 197-198, Čs Geomorfoioški elementi v ValvasorjeW »Slavi vojvodine Kranjske« (1689). - Geo-morlologija in geoekolugija. Zbornik referatov, 5. znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije, 1990, str, 55—59. Čs Recent ni fluvialni jamski sedimenti kot odraz dogajanj v podzemlju. - Geomorfo-logija in geoekologija. Zbornik referatov, 5. znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije, 1990, Str. (27-130. Čs Flu vi a i Cave St-'diments as Na t uial Tracer. - Newsletter, Geology, Climate, Hydrology and Karst Formation, TGCP 299 (Guilin) 1990, str. 53-55. Čs Fluvial Cave Sediments as SpeleogeneticaJ Indicator. - Newsletter, Geology, Climate, Hydrology and Karst Formation, 1GCP 299 (Guilin) 1990, str. 55-56. Čs The Influence of the Acid Precipitations to Processes in Postojnska jama. — Newsletter, Geology, Climate, Hydrology and Karst Formation, IGCP 299 (Guilin) 1990, str 66-67, (Avtorja Janja Kogovšek. Andrej Kranjc.) Čs Fluvial Cave Sediments Reflecting Human Impact on Na t ure, - Newsletter, Geologv, Climate, Hvdrology and Karst Formation, [GCP 299 (Guilin) 1990, str. 69^73. Čs Poplave na Pivki. - Proteus anguimis, 19. 1990, str. 7. Čs Piedlog projekta Speleološke raziskave Škocjanskih jam. - 3, jugoslovanski simpozij O zaščiti krasa in o turističnih jamah pri komisiji UIS. 1990, str. 37^2. Čs VaJvasor in kraško podzemlje. - Valvasorjev zbornik, 1990, str. 211-219. Čs Kočevska ReJta, Kočevski Rog; Kočevsko polje; Kolpa; Kostelsko. - Enciklopedi ja Slovenije, 5, 1991. 5 čs Ppmen raziskovanja pri varstvu turističnih jam. - Naše jame, 33, 1991, str. 42—44. Čs Poplave decembra !990 ab Notranjski Reki. Ujma, 5. 1991, str. 142-144, (Avtorja Andrej Kranjc, Andrej M i be ve.) Čs Alpine Karst in Slovenia - its Pollution and Conservation. - Wissenschaftliche Beihefte zur Zeitschrift Die Höhle (Wien) 39, 1991, str. 75-77. Čs Žirovnik Jožef, Cerkniško jezero (Faksimiliran ponatis). - Cerknica, Društvo notranjskih kulturnikov »Krpanu, 199i (Opombe krasoslovne vsebine str, 8-82,) Strokovne opombe. Selected Bibliography. - Newsletter, Project 299 (Guilin) 1991. str. 119-120. K Norbert Casteret (1897-1987). - Naše jame, 33, 1991, str. 141-143, Nekrolog Karstologiu 8 in 9. - Geografski vestiiik, 61, 1990, str. 134-166. O Karstologia 10. - Geografski vestnik, 6ä. 1990, str, 186-187. O Karstologia št. 13. - Geografski vestnik, 61, 1990. str. 187-189 O Ford D. C. in Williams P. W.: Karst Geomorphology and Hvdrologv, - Geografski vestnik. 61. 1990, str. 189-190. O Hydrology of Limestone Terranes - Annotated Bibliography of Carbonate Rocks. - Geografski vestnik, 61, 1990, str. 191-192. O Tu fis Jan 6c Ladislav Novotnv: Jaskynny system Stratenskej jaskyne.— Naše jame, 33, 1991, str, 163-164. Ö Težave upravljalcev turističnih jam v CSFR,- Proteus anguinus, 19, 1990, str, S. P Mednarodna konferenca o človekovem vplivu na kraško okolje (Blansko-Čeikovice, CSFR - Aggtelek, Madžarska, 16.-23. 9. 1990.) - Naše jame, 33. 1991. str 119-120. P Kras, Le Guide d'excursion sur le Karst Classique La Table ronde franco-slovène. - 1991,7 str. + 5 slik (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.} E Le fiaut Kanit Dinarique, Le guide de !'excursion. La Table mode franco-slovine. - 1991, 45 str. + 34 prit, (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Mihevc, Peter Ha bit, Andrej Kranjc, Stanka Šebela.) E Ocena možnih lokacij odlagališča komunalnih odpadkov v občini Ilirska Bistrica. - 1991, str. 2-12 + 3 prii. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji MarUn Knez, Andrej Kranjc, Stanka Se bel a.) E Predlog možnih bkacij ixilagališča odpadkov v občini Postojna. - 1991, 9 str. + 3 prii. (SO Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Andrej Kranjc. Stanka šebela.) F. Pregled kraških jam V občin i Postojna. Raziskovalna naloga. - 1991, i 7 str. (Krasoslovno društvo An t bron, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Mihevc, Andrej Kranjc. Nadja Zupan, Samo Morel.) E Predjed možnih lokacij odlagališča komunalnih odpadkov na ozemlju občine Sežana. - 1991, 17 str. + 7 prii. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Andrej Kranjc, Stanka Sebe I a,) E Raziskovanje Dobličice in Krupe, 5, del, poročilo za leto 1990 - 1991, S2 str. + 22 slik. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič. Andrej Kranjc, Janja Kogoviek, M. Bricelj, Nadja Zupan. Fran jo Drole, Leon Drame. Mateja Zadel.) E Maja Kranjc Yougoslavie. — Bul let in Bibliographique Spelčologique. Speleological Abstracts (Miinehenbuchsee) 21, 1990, str. 1-259 (128-1341. B Valvasorjeva bibliografija - krasoslovje. - Naš krš (Sarajevo) 16, 1990, str. 119-124. Cs Valvasorjevi krasoslovni viri. - Valvasorjev zbornik, 1990, str, 220-225. Cs Andrej Mihevc Nekatere morfo Jaške Značilnosti kontaktnega krasa Pivške kotline. — GeOnlorfologL-ja in geoekologija. Zbornik referatov, 5. znanstveno posvetovanje geomorfolo-gov Jugoslavije, 1990, str. 253-258. Cs Ravni stropi, inicialni in stropni kanali ter stropne anastomoze na primerih jam Piskovica in Brlog na Rimskem. — Naše jame, 33, 1991, str. 19-27. Cs Jama pri Sv. treh kraljih. - Naše jame, 33, 1991, str. 28-36. Cs Poplave decembra 1990 ob Notranjski Reki. - Ujma, 5, 1991, str. 142-144. (Avtorja Andrej Kranjc, Andrej Mihevc.) Čs Načrt Matjaževih kamr. itai, šf 672. - Naše jame, 33, 1991, str. 159. P Le Haut Karst Dinariquc, Le guide de I'excursitm. La Table ronde franco-slovene. - ¡991, 45 slr.+ 34 prii. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej Mihevc (tudi urednik), Peter hlabič, Andrej Kranjc, Stanka Sebe i a,) E + Ks-u Morfološke značilnosti ponomega kontaktnega krasa. Izbrani primeri s slovenskega krasa. Magistrska naloga. - 1991, 206 str + 77 slik. E Poročilo o obisku Socerbske jame za Vrhom. - 1991, 5 str. + 3 skice + I I slik (s (Umom). (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna.) E Pregled kraških jam v občim Postojna. Raziskovalna naloga. - 1991. 17str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna, Krasoslovno društvo Anthron; avtorji Andrej Mihevc, Andrej Kranjc, Nadja Zupan, Samo Morel.) E Saino More) Pregled kraških jam v občini Postojna„ Raziskovalna naloga. 1991, 17 str. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna, Krasoslovno društvo Anthron; avtorji Andrej Mihevc, Andrej Kranjc, Nadja Zupan, Samo Morel.) E Tadej Štabe Skalne oblik v dveh poligenetskih jamah visokega krasa. - Acta carsologica, 19. 1990. str. 167-196. R Stanka Sebe la Contribution to the problematics of communications on karst and their impact on envinmrnent. New Motorway across karst, - Studia carsologiea (Brno) 5. 1991, sir. (Avtorji Andrej Kranjc, Stanka Sebela, Nadja Zupan,) Cz Razpadne faze roiencev na Dolenjskem. - Geomorfologija in geoekologija. Zbornik referatov, 5, znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije, 1990, str. 229-234, Cs Zgodovina speleoloških raziskav Pred jame (Jame pod gradom), — NaS krš (Sarajevo) 16, 1990, str. 125-131. Cs Simpozij »Čovjek i krš '90« v Jajcu. - Naše jame, 33, 1991, str. i 17-1 ¡8, P Le Haut Karst Dlnarique, Le guide de l'excursion. La Table ronde franco-slovène. - 1991. 45 Str. + 34 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej M i heve, Peter Habič, Andrej Kranjc. Stanka še be I a .) E Ocen,a možnih lokacij odlagališča komunalnih odpadkov v občini ilirska Bistrica. - 1991, 12 str, + 3 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Fostojna; avtorji Martin Knez, Andrej Kranjc, S Lanka Sebela,) E Površinske geološke strukture it) njihov vpliv na oblikovanje Pred jame. Magistrsko delo - 1991, 115 str. + 16 pril., FNT, Odsek za geologijo, Ljubljana.) E Predlog možnih lokacij odlagališča odpadkov v občini Postojna. - 1991, 9 str. + 3 pril, (SO Postojna, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez Andrej Kranjc, Stanka Sebela,) E Pregled možnih lokacij odlagališča komunalnih odpadkov na ozemlju občine Sežana. - 1991, 17slr. + 7 pril (Institut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Martin Knez, Andrej Kranjc, Stanka Šebela.) E Ivo S ! rue I Met&logenetska problematika železovih nahajališč v staropaleozojskib metamor-fnih kameninah. - Geologija, 34, 1991, str. 305-335. (Avtorja Ivo Štruel, R. Kluge.) R Koroška. — Enciklopedija Slovenije, 5, 1991- Os Mateja Za del Raziskovanje Dobličice in Krupe, 5. del, poročilo za leto 1990. - 1991, 82 sir. + 22 slik. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter H a bič, Andrej Kranj e, Janja Kogovšek, M Brieelj, Nadja Zupan, Franjo DroJe, Leo Drame, M a leja Zadel) E Sledenje onesnažene kraške vode po razlitju olja v tovarni kemičnih kondenzatorjev Žužemberk, - 1991, 12 str. + 6 tabel + 9 pril. (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Elabič, Janja Kogovšek, Franjo Drole, Leon Drame, Mateja Zadel.) E Nadja Zupan Contribution to the problematics of communications on karst and their impact on environment. New Motorway across karst. - Studia carsologica (Brno) 5, 1991, str. 69—S3. (Avtorji Andrej Kranjc, Stanka Šebela, Nadja Zupan.) Čz Sediment i dolenjskega pokritega krasa. - Geomorfologija in geoekologija. Zbornik referatov, 5, znanstveno posvetovanje geomorfologov Jugoslavije, 1990, str. 225-228. Cs Sledenje podzemeljskih vodnih tokov z minerali. — Naš krš (Sarajevo) 16, 1990, str, 105—111, (Avtorja Nadja Zupan, Franjo Drole.) Cs Pregled kraških jam v občini Postojna, Raziskovalna naloga. — 1991, 17 str, (Kra sos lovno društvo Antbron, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Andrej M i heve, Andrej Kranjc, Nadja Zupan, Samo Morel,) E Raziskovanje Dobličice in Krupe. 5. del, poročilo za leto 1990. - 1991, 82 str, + 22 slik. (InšEilui za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Postojna; avtorji Peter Habič, Andrej Kranjc, Janja Kogovšek, M. Brieelj, Nadja Zupan, Franjo Drole. Leon Drame. Mateja Zadel.) ti FA [.KONTO LOŠKI INSTITUT IVANA RAK OVC A Franc C ■ merman Mediterranean Foraminifera. - Ljubljana, SAZU, 1991, 11S str.. 9 J pri I, (Dela. Razred za naravoslovne vede, 30 = Paleonto loški inštitut Ivana Rakovca, 2. Avtorja Franc C i me rman, Martin R. Langer.) Kz Excursion B - Ravni Kot ari. Paleogene, - The Second International Symposium on the Adriatic Carbonate Platform in Zadar (Zagreb) 1991, str.53-105, 7 pri J. (Avtorji Katica Drobne Igor Vlahovič, M laden Trutin. Rajko Pavlovec, Vlasta Čosovič, Darinka Babac, Frane Ci me rman, Du bra v ko Lučič, Je mej Pavšič.) C s Katica Diobnc Paleocene and Eocene Beda in Slovenia and Is tria. IGCP 286. - Early Paleogene Benthos, Second Meeting (Ljubljana) 1991, str. 7-18-(Avtorja Katica Dnobne, Rajko Pavlovec), Cz Clastic Carhonate Deposits in SIV Slovenia and 1st rta. IGCP - Early Paleogene Ben I hos. Second Meeting (Ljubljana) 1991, sir. 19-21. (Avtorja Katica Drobne, Jernej Pavšič.) Čz The Vremski Britof Profile Upper Maastrichtian. IGCP 286. - Early Paleogene Benthos, Second Meeting (Ljubljana) 1991, str. 43-45. (Avtorja Rajko Pavlovec, Katica Drobne.) Čs The section Dolenja Vas. Upper Maastrichtian, Lower and Upper Danian, Thane-tian. IGCP 286. — Early Paleogene Benthos, Second Meeting [Ljubljana) 1991, str, 47-53, (Avtorja Katica Drobne, Bojan Ogorelec.) Čs Section Velika Gradišče. Thanetian, Ilerdian. IGCP 286 . - Early Paleogene Benthos, Second Meeting (Ljubljana) 1991, str, 55—60. (Avtorji Katica Drobne, Rajko Pavlovec, Jernej Pavšič.) Čs Golež. Danian - Cuisian. IGCP 286, - Early Paleogene Benthos, Second Meeting (Ljubljana) 1991, str, 61-68. (Avtorji Katica Drobne, Bojan Ogoreiec, Rajko Pavlovec, Jernej Pavšič.) Čs Profiles: Košana, Sv. Trojica an d Leskovec: The Disintegration o! the Carbonate Platform. IGCP 286. - Early Paleogene Benthos, Second Meeting (Ljubljana) 1991, str, 69-72, (Avtorji Rajko Pavlovec, Martin Knez, Katica Drobne, Jernej Pavšič.) Čs The Pičan Profile. Middle and Upper Cuisian, Lower and Middle Lutetian, IGCP 286. - Early Paleogene Benthos, Second Meeting (Ljubljana) 1991, str, 73-82. (Avtorji Rajko Pavlovec, Katica Drobne, Vlasta Čosovič. Lidija Sikič, Josip Be nič.) Čs Section Ragancini - Lišani, Lower and Middle Lutetian. IGCP 286. Early Paleogene Benthos, Second Meeting (Ljubljana) 1991, str. 83-85. (Avtorji Katica Drobne, Rajko Pavlovec, Vlasta Čosovič.) čs Excursion B - Ravni Kot ari. Paleogene. — The Second International Symposium on the Adriatic Carbonate Platform in Zadar (Zagreb) 1991, str. 53-105 + 7 pri I, (Avtorji Katica Drobne, Igor Vlahovič, M laden Trutin, Rajko Pavlovec, Vlasta Čosovič, Darinka Babac, Franc C i merman, Dubravka Lučic, Jernej Pavšič,) Čs Dragica TurnSek Tije Lower Norian (Latian) Development with Coral Fauna on Razor and Plunja in the Northern Julian Alps. - Razprave SAZU, IV. razred, 32, 1991, str. 175-213, S p ril. (Avtorja Anton Ramovš, Dragica Turn Se k.) R Nonao-Rhaetian Coral Reef Buildups in Bohinj and Rdeči Rob in Southern Julian Alps. - Razprave SAZU, IV. razred, 32, 1991, str. 215-257, 7 pri I. (Avtorja Dragica Tumšek, Stanko Buser.) R Z3 Utopit 345 BIOLOŠKI INS TI TV T JO V ANA HADŽIJA Marko Accel [o Corvdalido ochroleiicae-Aceretum ass. nova v Sloveniji. - Razprave SAZU, TV. razred, 32 (3), 1991, str. 89-123. Cz lože Bole Simpalričnost taksonov Cocblodina costata (C. Pfeiffer 1828 in C. commutata (Rossmassler 1836) (Gastroupoda, Clamiliidae) in njun taksunomski položaj. - Razprave SAZU, [V. razred, 32 (2). 1991, str. 75-88. Cz Akademik Janezu MatjaŠič - sedemdesetletnik, - Biološki vestnik, 39, 1991, 51.1/2, str. 1-2. Cs Krauichwil Josef. - Enciklopedija Slovenije, 5, 1991, Cs Prof. dr, Anton Polenec - ose tridesetletni k, - Loški razgledi, 33, 1991, str. I3S-139. Cs Akademik Janez Matjašič — sedemdesetletnik, - Naše jame, 33. 1991, str, 138-139-Čs Akademik Janez Matjašič - sedemdesetletnik. - Proteus, 54, 1991 št, 1, str, 38—40. Intervju Metka Cullbcrg Late Glacial Vegetation in Slovenia = Kasnoglaeialna vegetacija v Sloveniji, -Ljubljana, SAZU. 52 str.. 7 pril. (Dela SAZU IV razred, 29 = Biološki inštitut Jovana Hadžija, 10.1 Kz Palinok>Ske in antrakotomske raziskave sedi men ¿ov iz paJecdifcske postaje Divje Babe L- Razprave SAZU, IV. razred, 32 (4), 1991, str. 129-152. (Avtorja Alojzij Sercelj, Metka Culiberg.) Cz Andraž čarni Travniki na Krasu in v Istri se zaraščajo. - An na les (Koper) 1, 1991, str. 41—46, (Avtorja Andraž Čarni, Mitja Kaligarič.) Cz Prispevek k flori Prekmurja. - Varstvo narave, 16, 1991, str. 5-16. (Avtorja Tone Wraber, Andraž Čarni.) Cz Vegetacija gozdnih obronkov v Prekmurju. — Ljubljana, Biotehniška fakulteta, VTOZD biologija, 145 str. Magistrsko delo. Igor Dakskobler Gozd bukve in jesenske vilovine - Sesierio autunmalis-Fagetum (Ht. 1950) ,'Vi. Wraber (1957) 1960 v submediteransko-predalpskem območju Slovenije. Scopolia, 24, 1991, str. 1-53. R Novi nahajališči širokolistne iobodike in navadne bodike v Sloveniji. - Proteus, 53, 1991, št, 5, str, 176-178. Cs Kratkodtakava popkoresa na pobočjih M 349 LETOPIS Sl.OVGNSKF. AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 42. KNJIGA 1991 GliivTii ¡11 [jdguvurni untJnik akfid, pnut. dr, Jane/ BiH i s Jezikovni pregled in kuinfktura /a SAZU Zvunka Ltder-Majlcini Zfl ZRC SAZU uredila Majda Slanuvnik Ulitic lidata Slovenska akademija ¿nanc&li in umetnosti v Ljubljani N ali sni ta Tiskarna -Juit Miiiltrif* v Ljubljani Naklada 2(300 ¡«vodov Ljubljana IW2