SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 47	ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 29 de noviembre - 29. novembra 2001
g- ■	............—M, mn m. 	 ;	   ,	,	........
JANEZ JUHANT - posebej za Svobodno Slovenijo
Revolucija - november 2001
Lambert Ehrlich je že leta 1924 - torej pred osemdesetimi leti - ob natančni študiji ruskega boljševizma zapisal o delovanju komunistične tajne službe Čeka, da je bila pjena naloga, da ukroti vse elemente, ki se p roti vij o triumfu komunizma, ne da bi ji trebalo biti izbirčen glede sredstev in metod. Njeno delo je obsegalo iztrebljanje v masah brez nadaljnjega sodnega postopanja, načelno iztrebljanje celih slojev, masakri duhovnikov, profesorjev, zdravnikov itd. Samo v štirih letih po revoluciji je padlo skoraj dva milijona žrtev, sledili so naslednji milijoni nedolžnih žrtev v Sovjetski zvezi in po svetu in pri nas. Revolucionarni plaz pa, ki se je vsul, je drvel in ponekod drvi še danes dalje, ker ni več poti nazaj, »kajti množica njihovih somišljenikov, ki živijo kot paraziti od komunizma, stoji za njimi in jih neusmiljeno biča, da delajo tako naprej”, kot pravi Ehrlich.
Včeraj smo doživeli zgodovinski dan v desetletni slovenski državi, kljub temu, da tega dne niso mediji napihnili )<ot uspeha naših nogometašev, ko se je novinarjem zareklo, da je to kar največji dan po osamosvojitvi. Včerajšnji dan, ko je bilo po naši vednosti s strani te vlade prvikrat rečeno, da smo imeli revolucijo, ne bo šel s takim pompom v zgodovino, kot je šel dan nogometne zmage. Ta dan nogometne zmage, da ne bo nesporazuma, tako nogo-meta-šem kot vesoljni Sloveniji zelo privoščimo, saj so v ta namen naročili celo mašo, kar bi bilo vredno in potrebno posebnega komentarja.
Uradna izjava naše vlade, da bo treba napraviti spomenik, posvečen žrtvam vojne in revolucije, je torej pomemben korak na Poti k uradnemu priznanju resničnosti revolucionarnega obdobja in tako uradni potrditvi strahotnih posledic komunističnega terorja. Beseda revolucija pomeni nasilni politični prevrat. Revolucija za razliko od demokratičnih nenasilnih sprememb uvaja novo stanje z nasilnimi sredstvi: morijo, Požiganjem, ropanjem „ne da bi izbirali sredstva in metode”, vse je dovoljeno. V tem smislu je 29. marca leta 1942 Kardelj med drugim napisal Titu tudi: „Naše varnostne službe se vsi bojijo kot hudiča.” Vse kar je bilo na poti revolucionarjem, je namreč padalo pod streli vosovcev: učitelji, duhovniki, župani, premožni kmetje, obrtniki, skratka samostojni, zavedni Slovenci sploh, med njimi tudi Lambert Ehrlich, ki je svaril pred komunistično revolucijo. Zaradi fije so med drugo svetovno vojno in po njej Padale žrtve, ne da bi jim dokazali krivdo, to pa skušnjo zamegliti nasledniki revolucionarjev s krivičnimi in neutemeljenimi označbami kot kolaboracija in podobno.
Zato bo uradno besedilo vlade, ki govori o revoluciji, imelo tudi pravne posledice. Ne gre za problem zgodovinske resnice in sprave, pač pa za legitimnost demokratične države Slovenije, ki mora urediti in enkrat Za vselej dati dogodkom prava imena in ta so revolucija, izvensodni poboji, brezpravno stapje komunistične oblasti. To pomeni tudi zaključek revolucionarne zgodbe in konec tPetod in sredstev, ki so bila značilna za revolucionarno komunistično obdobje.
Slovenija je veliko izgubila z revolucijo. Deset tisoči so izgubili življenja, zapustiti so morali domovino, izgubili so svoje pre-Revolucionarno pustošenje in vojni so uničevale kulturne in
gospodarske pridobitve, predvsem pa pehale ljudi v smrt ali izgnanstvo ter jih duhovno pohabile. Tisti, ki so to počeli, so v glavnem govorili slovensko, kot poročajo preživeli, zato so ponižujoče in zavajajoče besede Janeza Stanovnika, da so to počeli tujci. Predvsem se je to dogajalo pri nas. Tako govorjei\je potrjuje, da posledice revolucije še (rajajo. Laž in zavajanje sta zagospodarila v deželi in ni čudno, da bi se nekateri še kar naprej sprenevedali, kljub temu, da evropske demokratične norme terjajo jasne besede in pravna dejanja. Razumemo, da je v zadregi celo predsednik države, saj je bil nekdaj šef Centralnega komiteja partije. Ne razumemo pa, da noče postati šef demokratične in pravne države.
Seveda če so vladale v komunizmu revolucionarne metode kot laž, prevara, goljufija, predvsem pa ‘virtuozna propaganda’, s katero je mogoče prikriti vse, potem ni čudno, da se nasledniki še vedno poslužujejo teh metod. Zato bo pot od uradno zapisane besede revolucija do pravne države še dolga. Lahko bomo dobili nove spomenike, vendar se ljufije, navajenih revolucionarnih metod, upirajo pravni državi in demokratičnemu redu. Takim jim je tudi vseeno, ali bodo na Primorskem imeli v lasti našo banko Italijani, kakor po vojni ni bilo mar revolucionarjem za slovensko obalo v odnosu do Italije ali Hrvaške, važno je bilo le revolucionarno vladanje. Takih ne skrbfio nacionalni, pač pa le osebni interesi, zato jim je vseeno, kdo bo imel slovenske pivovarne ali druga pofijetja. Seveda to ni le slovenski problem, žal pa imamo Slovenci nesrečo, da del oblastne elite misli revolucionarno, kar pomeni le za svoje interese, ne pa za interese naroda. Zato je tudi ne skrbi, da se država zadolžuje, kot kažejo podatki v zvezi s proračunom in bodo prihodnje generacije obremenjene z dolgovi ter nas bodo gospodarsko še bofi obvladovali tujci, Slovenci pa jim bomo podložniško služili. Da si take elite pravnega reda ne želijo, potrjuje tudi zaplet zaradi vodstva parlamentarne komisije o ozadjih napada na novinarja Petka.
Tudi Slovenci imamo primer kravje bolezni BSF. Težko je danes oceniti njene vsestranske zdravstvene, politične, trgovske in socialno-prestižne razloge. Dejstvo je, da vedno ponavadi najbolj trpi in nosi posledice mali človek. Podobno kot je to v primeru terorističnega napada na center v New Yorku ali pa še bofi ameriških napadov na Afganistan, ali ruskih na Čečenijo. Kljub temu da veliki in močni vedno, celo v demokraciji, kuj šele v revoluciji, radi delajo po interesih moči in pri-sile, se takšna logika dolgoročno maščuje. Za spoznanje, da ne gre sveta urejevati s silo pa je potrebna kultura nenasilja in strpnosti, ki pomeni resnično spoštovanje predvsem malega in nemočnega človeka, še posebej če se bori za resnico in pravičnost. Tako so ob izjavi vlade o revoluciji zduj na potezi sodstvo in tožilstvo, posebno vrhovna tožilka Zdenka Cerar pa tudi predsednik države in varuh človekovih pravic.
Treba bo torej ne le postaviti spomenik žrtvam revolucije pač pa urediti stanje v državi ter končati revolucionarno obdobje in fiudem privoščiti mir. Privoščiti je treba mir tudi tistim, ki imujo slabo vest, in sicer tako, da nam to po demokratičnih in pravnih načelih uradno povedo, kako je s tem,
Vlada obžaluje
Vladaje na seji 22. novembra ob sprejemanju celovitega načrta ureditve grobišč množičnih povojnih pobojev ter ob obravnavi zakona o vojnih grobiščih sprejela posebno izjavo, s katero izraža svoje obžalovanje tragičnih dogodkov iz polpretekle zgodovine, ob razpravi o zakonu o vojnih grobiščih in ob spoznanju razsežnosti tragičnih dogodkov neposredno po koncu druge svetovne vojne pa se zavezuje, da na civiliziran način prispeva k ureditvi temnih strani iz narodove zgodovine. Vladaje pripravila tudi predlog zakona o vojnih grobiščih za drugo obravnavo v DZ, katerega poglavitni namen je celovita in enotna ureditev varstva grobišč vseh med vojno ali zaradi vojne umrlih oseb.
Vlada se ne želi postavljati v vlogo končnega moralnega razsodnika nad zgodovinskimi dogodki, poudarja pa, daje do množičnih povojnih pobojev prišlo ob popolnem zanikapju individualnih človekovih pravic in svoboščin. Namen razprav in razmišljanj o polpretekli zgodovini ni kakorkoli na novo legitimirati ali delegitimirati zgodovinskih dejstev, pač pa jih sprejeti takšna, kot so bila, obsoditi vse zločine, najti in urediti prikrita grobišča in zagotoviti ustrezna obeležja, kot so to storili drugod po Evropi. „Gre torej za dejanje nacionalnega samospoštovanja in nacionalnega ponosa,” je zapisano v izjavi.
Vlada se v izjavi zavezuje, da bo dokončno in celovito uredila prikrita grobišča množičnih povojnih pobojev, povrnila dostojanstvo pobitim brez sodnih postopkov in po svojih močeh prispevala k spravi in k spoštovanju skupnih vrednot. Sebe in državne organe obvezuje, da v skladu s pristojnostmi sodelujejo in pomagajo komisiji za evidentiranje in označitev prikritih grobišč. V sodelovanju s komisijo in predstavniki civilne družbe naj se odločijo, katera od množičnih grobišč bodo ohranili in uredili, iz katerih pa bodo posmrtne ostanke prenesli na skupna urejena grobišča.
Vlada bo preko pristojnih organov, ministrstva za notranje zadeve in državnega tožilstva zagotovila izkop posmrtnih ostankov pod nadzorom organov pravosodja. Vsi vladni sklepi o reševanju vprašanj ureditve grobišč množičnih povojnih pobojev se mornjo uresničevati pospešeno. Zagotovila bo, da bodo njeni pristojni organi za vse pobite po vojni izdali mrliške liste, državno tožilstvo pa poziva, da uvede postopke za ugotovitev in vpis smrti po zakonu o matični knjigi v vseh primerih, kjer ni drugega predlagatelja. Pristojnim organom nalaga, da pri ureditvi matične knjige umrlih sodelujejo s predstavniki civilne družbe in svojci
in nas prenehajo vznemirjati s stalnimi revolucionarnimi posegi v naš formalni demokratični red. Le tako si bomo lahko Slovenci o sv. Martinu nalili čistega vina o svoji sedanjosti in preteklosti. Vsi si, upam, tega iskreno želimo, mladim pa bo takšna popotnica tudi najboljša dediščina za prihodnost in seveda tudi za Evropo brez meja, pregrad in predsodkov.
povojne pokole
pobitih. Komisija za evidentiranje in označitev prikritih grobišč nuj v pol leta pripravi idejni načrt za postavitev spomenika žrtvam vojnega in povojnega nasilja, v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pa nuj pripravi idejni načrt za postavitev obeležja sprave med Slovenci, ki bi simboliziral vojno in povojno trpljenje slovenskega naroda.
Vlada si bo prizadevala za vzpostavitev knjige mrtvih, v katero bodo vpisane vse žrtve vojnega in povojnega nasilja, prizadevala si bo za čimprejšnje sprejetje in uresničitev zakona o vojnih grobiščih, izraža pa tudi pripravljenost, da njeni pristojni organi stopijo v stik z državnimi organi drugih držav, katerih državljani so bili žrtve vojnega in povojnega nasilja na ozemlju Slovenije. Zagotovila bo vsa potrebna sredstva za delovanje omenjene komisije, za potrebe pravosodnih organov in za ureditev in vzdrževanje grobišč v celoti iz sprejetega proračuna, po potrebi tudi iz proračunske rezerve.
Tokratni predlog zakona vključuje žrtve v med- in po-vojnih grobiščih ne glede na ideološki predznak in na občutljiv način rešuje vprašanje označevanja grobov in napisa na njih, natančneje so opredeljene pristojnosti posameznih državnih organov, upošteva pa tudi okoljevarstvene predpise. Na predlog vlade se enoten napis na povojnih grobiščih, ki so posledica nepravnega delovanja tedanjih oblasti, glasi: „Žrtve vojne in revolucije,” podpisana pa bi bila vlada RS.
Zakon nuj bi bil sprejet v tretjem branju v DZ v prvi polovici prihodnjega leta. V proračunu za leto 2002 je po predlogu komisije za evidentiranje grobišč prav za povojna grobišča namenjenih 110 milijonov tolarjev, v proračunu za leto 2003 pa 113 milyonov tolarjev.
Varstvo vojnih grobišč v smislu obravnavanega predloga zakona zajema varstvo vojaških grobišč, grobišč umrlih pripadnikov tujih armad na ozemlju Slovenye, grobišč žrtev vojne, grobišč oseb, ki so bile v nasprotju z načeli in pravili pravne države po uradnem koncu 2. svetovne vojne usmrčene ali pobite s strani organov ali predstavnikov oblasti na ozemlju Slovenye, ter varstvo vojnih grobišč v tujini.
Po STA
Po našem mnenju je ta novica važen napredek pri narodni spravi. Važno se nam. zdi tudi to, da oblast prizna, da je pri nas divjala revolucija, ki je do sedaj niso hoteli priznati. A seveda to še ni vse. Manjka priznanje in obžalovanje države za vse zločine, storjene po komunistični partiji, in ograditev od njene ideologije, zatiranja in diktature. Pa tudi sodna obravnava krivde takratnih zločincev (pa čeprav so lahko nato pomiloščeni). Pa neke vrste lustracije, čepra v je že skoraj prepozno. A za začetek je predlagani korak potreben in pameten. Seveda, če bo prešel skozi parlament. A smo mnenja, da je to dobro premišljen korak na najvišjem mestu, kije pač zaradi nuje in zunanjega pritiska bil primoran stopiti na to pot.
STRAN 3:
Zaključek Srednješolskega tečaja
Iz življenja
Nasa skupnos
Tudi rojaki v Bariločah so v mesecu oktobru praznovali materinski dan. Vodstvo programa je prevzela Anica Arnšek Magister.
V nedeljo, 28 oktobra so se naši rojaki v Bariločah pridružili skupnemu romanju k votlini Marije Snežne pod pobočjem Katedrala. Romanje je bilo pod geslom „Tolažite moje ljudstvo”.
30. oktobra je sv. oče Janez Pavel II imenoval kapucinskega patra Andreja Stanovnika iz Slovenske vasi za novega škofa škofije Reconquista v provinci Santa Fe. Novi škof je obiskoval slovenski ljudskošolski tečaj v Slovenski vasi ter srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka v Slovenski hiši.
Od 9. do 18. novembra je bilo v mestu Rosario srečanje tujih narodnosti. Teh srečapj se že več let udeležnjejo tudi Slovenci in njihovi potomci, ki živijo v tem mestu. Letos sta nastopili dve folklorni skupini takmkajšnjega slovenskega društva Triglav. V soboto, 17. novembra pa se jim je pridružila tudi folklorna skupina s Pristave v Castelarju.
V soboto 10. novembra je bila v Slovenski hiši zaključna prireditev Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Po razdelitvi spričeval je bila v cerkvi Marije Pomagaj skupna maša, nato pa v dvorani akademija z bogatim in pestrim pogramom, med katerim je na zbrane naslovila besede ravnateljica pof. Neda Vesel Dolenc.
V nedeijo, 11. novembra je Marjan Grum odprl v svoji galeriji v La Boca retrospektivno razstavo svojih del. Razstava bo odprta do 15. decembra.
Isto nedeljo je otroški zbor „Zarja mladosti” pod vodstvom prof. Marjane
Jelenc imel na Slovenski pristavi koncert ob peti obletnici svojega obstoja.
V petek, 16. novembra je bila v prostorih društva Slovenska pristava v Castelarju zadnja seja Medorganizacijskega sveta v letošpjem letu. Vodil jo je predsednik Zedinjene Slovenije, diplomirani časnikar Tone Mizerit.
V sobotro, 17. novembra in v nedeijo, 18. novembra je bilo v Argentini popisovanje prebivalstva.
Isto nedeijo popoldne je bilo v Slovenski hiši srečanje mlajših zakoncev.
Prav tako isti dan je društvo Slovenska pristava priredilo ponovitev veseloigre ,,Dobro jutro, kaj bo novega”, delo Gregorja Tozona v režiji Dominika Oblaka.
Od 23. do 25. novembra so bile duhovne vaje za dekleta od konca sredpje šole daije. Vodil jih je p. dr. Alojzij Kukoviča.
V petek, 23 novembra je bilo v Slomškovem domu ,,Podjetniško srečanje 2001”, katerega je organizirala Slovenska latinskoameriška trgovska zbornica.
V soboto, 24. novembra je bila na Slovenski pristavi v Castelarju ponovitev otroške spevoigre „Zgodba o izgubljeni sinički”, v rež|ji Mihe Gaserja.
V nedeljo, 25. novembra je bilo v slovenski cerkvi Marije Pomagaj praznovanje nedelje Kristusa Kralja. Po sv. maši je imel govor diplomirani jurist Božidar Fink.
Zedinjena Slovenija in tednik Svobodna Slovenija sta dali na razpolago našim rojakom podporne bone, ki naj služjjo za pridobitev sredstev za vzdrževanje društva in časopisa. Cena bona je deset pesov.
D-ova, za tiskovni referat ZS
asms
Slovenski utripi
RESOLUCIJA O ODNOSIH S SLOVENCI PO SVETU
Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi Franc Pukšič (SDS), je sprejela predlog resolucije o odnosih s Slovenci po svetu. Člani komisije so predlog resolucije soglasno podprli in predlagali, da ga uvrstijo na prvo prihodpjo sejo DZ, ki bo decembra.
Glavni cilj resolucije o odnosih s Slovenci po svetu je opredelitev politike Slovenije do slovenskih izseljencev in zdomcev, ki je bila doslej zelo nedorečena.
V predlogu resolucije med drugim piše, da temeljno politiko sodelovanja Slovenije s Slovenci po svetu določa DZ. Predlog resolucije podrobno določa tudi finančno podporo in glavna področja sodelovanja Slovenije s Slovenci po svetu.
Sicer 5. člen slovenske ustave določa skrb za avtohtone slovenske manjšine v sosednjih državah ter slovenske zdomce in izseljence. Za Slovence po svetu doslej še ni bilo oblikovanih splošnih usmeritev politike oziroma odnosa Slovenije do pjih.
Kot je dejal dr. Jožef Bernik (NSi), ki je vodil delovno komisijo za pripravo predlo-
UBITI ČASNIKARJI
Trupla štirih časnikarjev, ki sojih ustrelili v Afganistanu, identificirali njihovi kolegi. Umrli so avstralski snemalec Harry Burton, afganistanski fotograf agencije Reuters Azizil Hpjdari, dopisnica italijanskega Co-rriere della Sera Maria Grazia Cutuli in časnikar španskega El Mundo Julio Fuen-tes. Ubili so jih neznanci, ko so se peljali v prvih dveh avtomobilih v konvoju osmih vozil, kakih 90 kilometrov od Kabula.
ga resolucije, je komisija pri pripravi besedila upoštevala komentarje Slovencev po svetu, predvsem iz Avstralije, Argentine in Evrope, organizacij, ki v Sloveniji skrbijo za stike s Slovenci po svetu, in pristojnih ministrstev.
DEKLARACIJA O SPRAVI
Društvo Nova slovenska zaveza je v tem trenutku, ko z vlade skušajo izvesti „spravo" in „raziskavo grobišč” po svoje in bolj deklarativno, ne da bi se jasno izrekli o krivcih, izdelala resolucijo, ki jo predstavila pomladnim strankam, ki so bile z pjo v skladu -vsaj Bajukova Nova Slovenija in Janševa SDS. To ..Politično epistolo” so poslali vsem poslancem državnega zbora in svetnikom državnega sveta, predsedniku države, predsedniku vlade, nekaterim ministrom in številnim drugim javnim osebnostim od rektorjev, škofov in civilnih združepj, seveda tudi vsem javnim občilom, tako v Sloveniji kakor po svetu. Objavili jo bomo v naslednji številki našega lista.
NA LJUBLJANSKI GRAD Z VZPENJAČO
Ljubljanski mestni svetniki so sprejeli predlog o razglasitvi mestnega jedra - stare Ljubljane in grajskega griča - za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost. Omenjeni predlog med drugim predvideva izgradnjo time vzpenjače na grajsko pobočje, ki npj bi začela obratovati junija prihodnje leto. Za zgraditev vzpenjače, ki bo imela spodnjo postajo na Krekovem trgu in zgorpjo v grpjskem poslopju, bo treba podreti nekaj dreves. Tima vzpenjača bo vsako uro v eno smer prepeljala 500 potnikov.
Dva dogodka sta odjeknila in globoko začrtala politično dogajanje v preteklem tednu. Prvi je bil politične narave: ukinitev aresta bivšega predsednika Menema. Drugi gospodarske: predlog podjetnikov za skupni nastop in poznejše povabilo vlade na široko koncertacijo.
SVOBODA, ZLATA SVOBODA
Da bo Carlos Saul Menem izpuščen na svobodo, se je vedelo že nekaj časa. Vprašanje je bilo samo, kdaj. Obtožen v zadevi tihotapljenja orožja v Ekvator in na Hrvaško, je bil v domačem arestu. Razlog za arest je bil določen na podlagi sodnikove domneve, da je v tem primem delovala organizirana skupina (asociacion ilicita), katere namen je bil izrabiti vladni položaj v lastno korist. Ni šlo torej za prodajo orodja kot tako, temveč za denar, ki je ob tej prodaji prišel v privatne žepe.
Pred Menemom je bil v arest poslan njegov svak Emir Yoma, ki je v vsem oral ledino v tem postopku: obtožba, arest, neuspela pritožba na sodno zbornico in končna odločitev na vrhovnem sodišču. Pred dnevi je bil Emir Yoma izpuščen in takoj za njim še bivši predsednik. Vrhovno sodišče je ostalo zvesto tradicionalni naklonjenosti menemizmu, a to pot še v večjem sorazmerju: 6-3.
Čeprav je bilo stvarno dokazano, da velik del izkupička za prodajo orodja ni nikdar prišel v državno blagajno in čeprav so omenjenemu denarju prišli na sled, je najvišji sodni organ smatral, da ni šlo za organizirano zaroto in torej ni vzroka za zapor, dokler zločin ni dokazan in obtožba izrečena. Gre torej za juridično fineso, ki ne govori o nedolžnosti, temveč trdi le, da za sedanji pripor ni razlogov. Sodni postopek se nada(jnje, čeprav je končni izid v megli.
Da so v tej odločitvi vplivali politični dejavniki, ni dvoma. Vlada sicer zanika, da bi imela na kakršenkoli način prste vmes, a jasno je, da državno tožilstvo ni storilo vsega, da bi odlok preprečilo ali vspj razsodbo zavleklo. Tudi je težko verjetna tako hitra razsodba, ne da bi iz vladnih uradov pomežiknili v smeri sodne palače, v katere četrtem nadstropju ima sedež vrhovno sodišče. Prav tako pa nima smisla odloka preučevati s povečevalnim steklom, ker bi lahko zasledili marsikateri juridični spodrs-Ij£U
Mimogrede je prilično, da zapišemo, kako je ta odločitev odjeknila med narodom. Čeprav je menemizem doživljal neke vrste evforijo, je večina gledala na dogodek z mešanimi čustvi zaprepaščenosti in razočaranja. Še bo|j se je zakoreninil občutek, da v Argentini sodne ustanove niso zanesljive. Posebna anketa, izvedena v prestolnici in okolišu (tretjina argentinskega prebivalstva) je pokazala, da kar 76,1% ne soglaša z odločbo, 81% smatra, daje ta posledica politične odločitve, in 44% po tem dogodku še mai\j zaupa sodiščem.
Odstotki bi se verjetno nekoliko omilili, če bi bila vključena tudi notranjost države in bi se gotovo obrnili, če bi vzeli izključno Menemovo rodno provinco La Rioja, kjer je bil bivši predsednik sprejet kot narodni heroj.	-
IN SEDAJ, KANDIDATURE
V tistem vzdušju zmagovitega sprejema je Menem izjavil: ,,Prihajam na svojo zemljo, da sprožim svojo kandidaturo za leto 2003“. Tako je javno izpovedal svoje sanje, o katerih v zaporu ni govoril, ki jih pa pestqje, odkar mu je ustava preprečila tretjo kandidaturo leta 1999.
Prav v tem pojavu pa lahko zasledimo vzroke, da če vlada ni pospešila Menemove svobode, je vspj z pjo zelo zadovoljna.
Tone Mizerit
Peronizem je izkazal močno povezanost ob priložnosti pogajanj med vlado in guvernerji. Ta enotnost bi po notrar\jih volitvah tudi potem prišla do izraza in bistveno ogrožala možnosti sedanje vladne stranke (čeprav bi se lahko vprašali, katere stranke).
Prostost bivšega predsednika pomeni pravi potres v sedanji peronistični strukturi. Medtem, ko je bil v arestu, dejansko ni mogel politično delovati. Tudi strankin kongres, ki ga je mdtem Duhalde izvedel, je bil zapj hud udarec. Sedaj se vrača z obnovljeno silo in močno voljo, da dohiti zamujene trenutke in doseže kandidaturo, o kateri sanjajo tudi drugi peronistični ve|jaki.
Ob tem se pojavi vprašanje, koliko možnosti ima, da si kandidaturo pribori, in kolikšne so njegove šanse, da se zmagovito povrne na čelo države. Vprašanja si skoraj ne upamo glasno staviti, ker takoj zagorijo hude polemike. Nekateri smatrajo, da bi v primeru kandidature dejansko pogazil svoje nasprotnike. Drugi pa menijo, da je njegova ura že prešla. To kaže tudi prej omenjena anketa nezadov|jstva ljudi z njegovo osvoboditvijo.
A je treba upoštevati še druge dejavnike. Med njimi ni zadnji, da je prav te dni potrdil svojo kandidaturo tudi buenosai-reški guverner Ruckauf, na čelu devetih neperonističnih provinc in izrazil pripravljenost na spopad z Menemom. Isto namerava tudi Reutemann in seveda De la Sota. A je še drug, celo bolj važen vzrok našemu pesimizmu glede Menemovega uspeha. Eden glavnih peronističnih voditeljev, bivši guverner in sedanji senator Eduardo Duhalde še ni pozabil, da mu Menem ni bil naklonjen in gaje dejansko bojkotiral, ko je on kandidiral. In te zadeve se ne pozabijo tako hitro.
SAMO ZA FOTOGRAFIJO?
Poziv skupine argentinskih podjetnikov k skupnemu nastopu proti gospodarski krizi in za produktivni razmah je odjeknil tudi v vladi. Ta predlog neke vrste socialnega pakta bi lahko postal rešilna deska ne le za družbo temveč tudi za vlado. Predsednik države je pred svojim potovanjem na zasedanje iberoameriške konference predsednikov sklical široko srečanje vseh družbenih dejavnikov, kjer naj bi postavili temelje za koncertacijo, to je družbeno soglasje.
Medtem je tudi že prišlo do zbližapja industrialcev, povezanih v Argentinski industrijski un|ji (UIA), in društvom argentinskih bank. Eni in drugi se zavedajo težkega položaja države in vedo, da je le v tesnem sodelovanju in soglasju ciljev možen izhod iz sedanje krize. Njihovemu iskanju soglasja pa so pritegnili tudi sindikalisti, ki so bili prisotni na posebnem zasedanju v Parque Norte.
Vendar se eni in drugi bojijo, da ne bi vlada stvari vzela resno. V argentinski politiki je znan izraz „le za fotografijo". Mnogokrat so namreč civilne in vojaške vlade sklicale predstavnike družbenih dejavnikov na razgovore, na katerih npj bi iskali stičnih točk za rešitev določenih problemov. Običajno je bil edini konkreten rezultat tek sklicev fotografija v dnevnikih in revijah, s katero je vlada dokazala (?), kako je pluralistična, ker posluša (?) in upošteva (?) opozicijo in druge dejavnike. Seveda so vsakokratne vlade tudi to „fotograf|jo“ uporabljale za propagandne namene kot izraz zaslombe vseh, ki so ta srečapja sprejeli in se jih udeležili.
Dvom je torej na mestu, vendar to tudi še ni vzrok, da ne bi skušali izpeljati iskanja skupnih točk in zlasti graditev nekega skupnega narodnega programa. Obstaja upapje, da smo se iz preteklosti vsi nekaj naučili in bomo sedpj zmožni korakov, ki jih v preteklosti nismo podvzeli.
Slovenci	v
Buenos Aires, 29. novembra 2001	„	SVOBODNA	SLOVENIJA	Stran	3
 .
Sklep Slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka
PRISTAVA
PET LET ZARJE MLADOSTI
V nedelo, 11. novembra smo z velikim navdušenjem poslušali koncert otroškega pevskega zbora Zarja mladosti, ki je praznoval pet let uspešnega obstoja pod vodstvom mlade pevovodkinje prof. Marjane Jelenc. Okoli trideset otrok, od štirih do trinajstih let je zapelo izbor slovenskih, argentinskih in tudi špansko. Program se je pričel s Pregljevo Trije petelinčki in narodno Kukav’ca. Sledila je stara španska romanca Romance del Conde Olinos. Nato štiri slovenske: Šmentana muha (prir. B. Glavina), Po vodi plava - prekmurska (prir. P. Šivic), Angelček varuh moj in Prišla je miška k miški v vas (R. Simoniti), ki so pritegnile pozornost in vzbudile navdušenje, ki se je nadaljevalo s prvo chacarero iz argentinske folklore.
Zopet na sporedu slovenske melodije: Žalost (M. Vilhar), Ura (R. Simoniti), Potrkan ples (prir. S. Premrl), Kje so tiste stezice, ob spremljavi flavt (Romina Hren, Tomaž Klemenčič), Moja mamica (M. Tozon - S. Premrl), ta zadrga za soprane in končno izvedba Dajte mi zlatih strun, kjer je zbor zbrano spremljal solo Nevenke Vidmar Golob in Maruške Batagelj Klemenčič.
Posebno prisrčen je bil zadnji del programa, ko se je zboru pridružilo nekaj bivših pevcev in nam veselo podali Moj
očka ima (v'priredbi D. Švara), chacarero Entre a mi pago sin golpear ter Iz zemlje gre trsek (R. Gobec). Zanimiv doprinos argentinske folklore je lepo učinkoval s kitarama (Maruška in Pavel Klemenčič) ter bobnom (Tomaž Klemenčič).
Nastopajoči so želi močan aplavz in zato tudi nagradili poslušalce s ponovitvijo dveh pesmi. Zbor je dokazal, da pet let ni šlo kar tako mimo, da se leto za letom izpo-polnjuje in da je kos tudi zahtevnim priredbam sodobnih slovenskih skladateljev.
Pesmi so lepo odjeknile med domačo pristavsko publiko, ki ljubi slovensko pesem. Ni lahko disciplinirati mlada grla, še posebno pri zahtevnih priredbah. In tu se izkaže žilica dirigentke, kateri čestitamo za uspešen nastop. K temu sta tudi pripomogla vzorna spremljava na klavirju Anke Savelli Gaser in delo, ki neutrudno izvršuje asistentka Mojca Prešern Jelenc. Za povezavo je poskrbela Nadi Kopač Grohar; tajniško delo je prevzela Tatjana Gričar.
Ob koncu koncerta so bili deležni priznanj in zahvale vsi, ki so skozi vsa leta zborovega obstoja s svojo prisotnostjo in aktivnim sodelovanjem pripomogli, daje ta pevska skupina dosegla to, kar je ob tem nastopu tudi dokazala.
A.M.H.
Predstavitev slovenskih pokrajin
Markež, Nevenka Pavlovčič, Damijan Petelin, Veronika Pograjc, Andrejka Puntar, Erika Ribnikar, Martin Rozina, Luka Somo-za Osterc, Monika Štefe, Matjaž Štrubelj, Martin Urbančič, Gabrijel Šenk, Tomaž Vombergar in Andrej Žnidar.
V imenu dijakov, ki so se ta dan poslovili od tečaja, je spregovoril Martin Urbančič.
Petošolci so letos pripravili almanah z naslovom Njih dela gredo z nami, katerega so nesli s seboj v Slovenijo in ga razdeljevali na svojem abiturientskem potovanju RAST 30. Almanah je predstavila prof. Metka Mizerit.. Nato so ga razdelili med profesorje.
Napovedovalec je prebral zahvalo Marije Mele Kocmur v imenu Odbora staršev materam dgakov, ki so med letom sodelovale z odborom s pripravo malice in raznimi pogostitvami.
Navzoči so stoje in v tišini pozdravili odhod zastavonoš. Sledil je nastop dijakov z recitacijami poezij, petjem in plesi. Pod vodstvom Lojzeta Rezlja, profesorja žive besede, so dijaki petega letnika recitirali nekjg poezg Franceta Papeža, dijaki prvega letnika pa poezije Janeza Kačarja in Ludo-vika Ceglarja. Dijaki prvega, drugega in tretjega letnika so v pripravi prof. Mirijam Oblak predstavili v besedi (Štefan Godec), pesmi (Anica Mehle, Janez Žnidar na harmoniko) in plesih (Ani Senovršnik Resnik ter Emi Urbančič Marušič) slovenski pokrajini Gorenjsko in Dolenjsko. Program je zaključila skupina abiturientov, ki je pokazala nektg argentinskih folklornih plesov, s katerimi so večkrat nastopili na letošnjem po-
tovanju po Sloveniji.
Da se ohrani stara in že tradicionalna študentovska navada, so odhajajoči abiturienti predali ‘ključ modrosti’ kolegom četrtošolcem. V imenu odhajajočih je opravila prednjo ključa Andrejka Puntar, v imenu naslednikov pa se je zanj zahvalil Aleš Kogovšek. Ni treba posebej omeniti, da ni manjkalo hudomušnih opazk na račun enih in drugih.
Napovedovalec je zatem sporočil, daje bila na zadnji seji profesorskega zbora izvoljena za ravnateljico tečaja za leto 2002 letošnja ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc.
Na koncu je arh. Vombergar napovedal počitniško nalogo. Za vpis v Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka marca prihodnjega leta bodo dijaki od letošnjega prvega do vključno tretjega letnika opisali svoje poletne počitnice. Naloga z naslovom Moje počitnice mora obsegati vsaj 4 strani normalnega formata in lastnoročne pisave (ne na računalnik!). Dgaki četrtega letnika, ki se bodo vpisali v peti, pa bodo prinesli za počitniško nalogo prispevek za almanah, o čemer so se že razgovar-jali s prof. Metko Mizerit.
Napovedovalec seje vsem skupaj zahvalil za udeležbo in sodelovanje. Povabil jih je, da za sklep zapojejo Kremžarjevo-Osanovo himno Slovenija v svetu in s tem zaključijo slavje; goste in profesorje pa je še povabil v jedilnico na pogostitev.
J.V.
Izročitev nagrade najboljšemu petošolcu Tomažu Vombergarju
Dne 11. novembra 2001 je bila zaključna prireditev tečaja ob koncu šolskega leta. Razredniki so dijakom razdelili spričevala, nakar je bila v cerkvi Marge Pomagaj zahvalna sveta maša, ki jo je daroval dušni pastir in katehet Franci Cukjati. Mašo so darovali za vse žive in rajne dijake, profesorje, starše in za letos umrlega kateheta prelata Jožeta Škerbca ter ob 40-letnici smrti ravn. Marka Bajuka.
Po maši je bil v dvorani škofa Rožmana uradni zaključek tečnja z daljšo prireditvijo. Poleg dijakov so bili prisotni tudi starši, sorodniki in predstavniki slovenskih šol, ustanov in organizacij. Najprej so se prisotni poklonili argentinski, slovenski in papeški zastavi ter zapeli argentinsko in slovensko državno himno. Napovedovalec prireditve in profesor zgodovine v 3. letniku arh. Jure Vombergar je v imenu profesorskega zbora SSTRMB pozdravil predsednika krovnega društva Zedinjena Slovenija (ZS) v katerega okviru deluje Srednješolski tečaj, dipl. časnikarja Toneta Mizerita; Francija Cukjatga, kije nadomeščal odsotnega delegata za slovensko dušno pastirstvo v Argentini prelata dr. Jureta Rodeta; ustanovitelja tečaja dr. Marka Kremžarja; ravnateljico tečaja prof. Nedo Vesel Dolenc ter vse sedarge in nekdanje profesorice in profesorje; referentko ZS za šolstvo Angelco Klanšek ter navzoče voditeljice in učiteljice naših osnovnošolskih tečajev; starše dgakov, posebno člane Odbora staršev, ter vse di-jakiige in dijake. Pozdravil je tudi gosta iz Slovenije, dr. Jureta Zupana.
Zatem je nagovorila udeležence prireditve ravnateljica tečaja prof. Neda Vesel Dolenc. Pozdravila je in nagovorila letošnje abi-turiente, posebej pa se je spomnila 40-letnice smrti ravn. Marka Bajuka, po katerem ima tečaj ime:
,, Danes pa se spoštljivo klanjamo spominu ravnatelja Marka Bajuka ob štiride-seteletnici njegove smrti, saj je ustanovitelj dr. Marko Kremžar poimenoval tečaj po njem, po velikem Slovencu - narodnjaku.
In kdo je bil Marko Bajuk?
Slovenec, ka terem u je tekla zibel v Beli Krajini na južnem predelu nam drage Slovenije. Zdomec, ki je legel k večnemu počitku pod mogočnimi Andi v Mendozi.
Bil je velik glasbenik a tudi velik šolnik - vzgojitelj!
Na vetrinskem polju je pomladi leta 1945 postavljal pedagoške temelje bodoči slovenski begunski gimnaziji in nakazal smer vsem u begunskemu in kasneje izseljenskemu šolstvu do današnjih dni. Zbral je iz množice beguncov razkopljene študente in profesorje in kljub pomanjkanju
Argentinski narodni plesi
in tragediji, ki jih je obdajala pričel s študijem! Pridigal je z zgledom in mladi so se odzivali.
Z neuklonjivo voljo je ravnatelj Marko Bajuk dosegel za begunsko gimnazijo v Lienzu in kasneje v Spittalu priznanje angleških oblasti in avstrijskih univerz. Šola, ki je pričela delovati brez knjig in celo brez zvezkov, je pod njegovim vod-svom kmalu zbrala potrebna učila s pomočjo požrtvovalnih profesorjev pa pripravila tudi vrsto originalnih učbenikov. Pomagal je celemu rodu slovenskih dijakov v begunstvu do boljše izobrazbe in celo do univerzitetnih diplom. S tem je svojim dijakom odprl vrata v boljši in širši svet, izseljensko skupnost pa je obogatil z močnim pritokom izobražencev iz njegove šole.
Ravnatelj Marko Bajuk je bil pogumen, nadarjen in samozavesten človek, ki pa ni iskal javne hvale in priznanj. Delal je, kar je mislil in vedel, da je prav.
Vse njegovo delo je bilo zavestna služba Bogu in svojemu narodu, katerega je imel neizmerno rad.
Ko se ga danes haležno spominjamo, obudimo - obnovimo našo vero v bodočnost! Sledimo liku tega velikega Slovenca,-
Recitacije Živa beseda
ki se je pridružil očetu slovenskega šolstva blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku! Ob zgledu velikanov nam bo lažja pot!"
Kot običajno so profesorji tudi letos izbrali najboljšega dijaka vsakega letnika. Razredniki so jim izročili priznanja in sicer knjige, ki jih je za prve tri letnike darovalo društvo Slovenija v svetu, za zadnja dva letnika pa dr. Marko Kremžar svojo knjigo Sivi dnevi z avtorjevim podpisom. Priznanja so dobili: v prvem letniku, oddelek A, Vanči Štrubelj in oddelek B, Sašika Podržaj; v drugem letniku, oddelek A, Sonja Poglajen in oddelek B, Marijana Jakoš; v tretjem letniku Gabrijela Vasle, v četrtem letniku Lučka Kinkel, v petem letniku pa Tomaž Vombergar, ki je prejel tudi srebrnik, dar dr. Petra Urbanca iz Kanade.
Sledil je obred prednje zastav. Dijakinji 2. letnika Sonja Poginjen in Marijana Jakoš sta sprejeli papeško zastavo, dijakinja 3. letnika Gabrijela Vasle argentinsko, dijakirga 4. letnika Lučka Kinkel pa slovensko zastavo. Nato so se prisotni poslovili od dgakov zadrgega letnika. Ravnateljica in profesorji so jim razdelili spričevala in diplome. Dijaki letošnjega zadnjega letnika so: Tomaž Ahlin, Andrej Belec, Erika Bohinc, Andreja Boltežar, Damijan Črnak, Franci Dolinar, Martina Golob, Damijan Kovačič, Nikolaj Luna Praprotnik, Martin
Gospodarski
Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice
Podjetniško srečanje 2001
Jezikovni
sem dvojno odgovarjai\je dr. Busacca in lic. Rebozova na vprašanja, ki so se nanašala na argentinski položaj, Kjer so očividno politični in ekonomski dejavniki tesno povezani. Kljub težkemu položaju in pod določenimi pogoji je bil zaključek optimističen.
Kot je že navada na srečai\jih Zbornice, je sledil bogato postrežen prigrizek, med katerim se je debata nadaljevala. Govorniki so morali še pojasnjevati razne točke svojih izvajanj. Za konec je še predsednik Herman Zupan s čašo v roki nazdravil navzočim in želel, da bi prihodnje leto bilo za vse bolj srečno in uspešno.
V mesecu decembru bodo člani prejeli še zadnji letošnji izvod notranje revije „Gospodarski vestnik'1, z zanimivimi novicami in komentarji o delovanju ustanove, slovenskem in argentinskem gospodarstvu in o medsebojni trgovski izmenjavi med obema državama, katere pospešitev je glavni cilj Slovenske latinskoameriške trgovske zbornice.
-e -t
Argentinska Slovenka med nami
V oktobrski številki revije Kažipot, ki jo izdaja Slovenska klasična gimnazija (Škofovi zavodi) je priobčen članek s tem naslovom. Napisala ga je prof. Mateja Gomboc.
»Maturitetno snov je pač treba naštudirati. Tudi sociolingvistiko za izpit pri slovenskem jeziku. Tiste pojme: bilingvi-zem, asimilacija, diglosfja...
Sredi septembra pa so četrti letniki bili deležni nevsakdanjega predavanja. Obiskala nas je prof. Miriam Jereb Batagelj iz Buenos Airesa, profesorica španskega jezika in književnosti, Slovenka. Učna ura mrtvih pojmov iz sociolingvistike je oživela in nas prebudila.
Prof. Jereb Batageljeva nas je s svojo iskreno pripadnostjo slovenstvu očarala, njena beseda je segla do srca.” Slede misli iz njenega predavanja. Članek je opremljen s fotografijo, kjer sta poleg predavateljice še profesorja slovenščine Jože Kurinčič in Mateja Gomboc.
Kot, je že običajno vsako leto proti koncu meseca novembra je tudi letos naša gospodarska ustanova Slovenska-la-tinskoameriška trgovska zbornica organizirala srečanje za svoje člane in tudi prijatelje in sploh za vse, ki se zanimajo za gospodarsko dejavnost. Tako se je v petek, 23. novembra v prostorih Slomškovega doma v mestu Ramos Mejia zbralo izredno število rojakov, da poslušajo zanimiva predavanja in se razgovorijo o sedanjih žgočih ekonomskih problemih.
Srečanje je povezoval podpredsednik Zbornice Marjan Loboda, ki je po pozdravih in uvodnih besedah povabil k mikrofonu veleposlanika republike Slovenije v Argentini, mag. Bojana Grobovška. Predavatelj je razvil napovedano snov: Pot Slovenije v »Evropo". Mag. Grobovšek je nniprej zgodovinsko obrazložil pojem »Evropa", se ustavil ob začetkih Evropske skupnosti, usklajevanja interesov znotraj nje in omenjal kot uvod var\jo dogovor o jeklu in premogu med Francijo in Nermčijo. Glede Slovenije je pokazal njeno dosedanjo dru-gorazrednost; pot, v Evropsko unijo je označil kot »najpomembnejši projekt,", s katerim bo Slovenija prvič del središča Evrope. Priznaval je, da stanje naše države v skupnosti ne bo idealno, a bo najbolje, kar moremo doseči. »Predolgo smo bili na Balkanu" je še menil in primerjal vstop v Evropo z vlakom, katerega Slovenija ne sme zamuditi.
Za tem je povzel besedo predsednik Zbornice Herman
Zupan, kije najprej opisal delovanje ustanove v letošnjem letu. Nato pa je v jasnih in jedrnatih besedah orisal podjetniški položni v svetu v sedanji dobi globalizacije, v tej novi dobi človeške zgodovine, ki ni lahka in ki nam nalaga posebne dolžnosti, da naši mladini in novim rodovom zagotovimo lepšo bodočnost. Njegove misli bomo objavili prihodnjič.
Lic. Marko Rebozov je že znana osebnost teh srečanj. Čeprav ni bil napovedan v programu, je povzel besedo in z njemu lastno prodornostjo nakazal sedanji makroekonomski položaj v Argentini, s posebnim prizvokom s političnega zornega kota.
Ob koncu je povzel besedo še dr. Ricardo O. Busacca, ki je poslanec v parlamentu avtonomnega mesta Buenos Aires. V svojem predavanju je obdelal sedanji politični trenutek in perspektive, ki se odpirajo na političnem obzorju. Dr. Busacca je nakazal težave, s katerimi se srečnje država. Priznaval je nizko pripravljenost argentins,-kih političnih kadrov in potrebo izpopolnitve in močnejšega stika z narodom in z realnostjo. Omenjal je še vlogo Cerkve v iskanju izhodiščne poti in izrazil upanje, da bo država v slogi in s skupnim naporom mogla zagotoviti prebivalcem boljše življenje.
Prisotni so vsakega in vse govornike nagradili z močnim aplavzom. Živahno je bilo tudi poseganje v debato, ki se je razvila. Na številna vprašanja so preedavatelji prijazno odgovarjali. Zanimivo je bilo predv-
Dežnik
Zgoraj: H. Zupan Spodaj: B. Grobovšek
Zgoraj: M. Rebozov Spodaj: R. Busacca
FRANC LOBNIK: OJ, T| SPOMINI »
Ko sem se obrnil proti stopnicam, so se odprla vrata in mi je nekdo rekel, nnj denem škornje v sobo. V sobi mi je ta oseba, ki sem jo gledal s strahom, rekla, naj sedem za mizo, on pa je sedel na dnigo stran. Tedaj sem spoznal v tistem čudovitem človeku Rommela. Vprašal me je, od kod sem doma, in ko sem mu povedal, da sem iz Spodnje Štajerske, torej iz Jugoslavije, mi je rekel, da sem Avstrijec, sni da so starši živeli v Avstro-Ogrski. Odgovoril sem mu, da starši tega niso nikoli rekli, več pa se nisem upal govoriti. Maršal Rommel je vstal, mi podal roko in me odslovil. Stražarji kar niso mogli verjeti, da sem doživel povabilo Rommela v njegovo sobo.
Feldmaršal Rommel naj bi po prihodu v Francfio kot najsposobnejši general postal vrhovni poveljnik nemških sil na zahodu, kjer se je začelo izkrcavanje anglo-ameri-ške vojske. Kakor je znano, je Rommel opozoril glavno nemško poveljstvo in celo Hitlerja, da je vse zaman in da Nemčija ne more več zadrževati zavezniških sil, zato da bo treba misliti na premirje. Feldmaršal ni dobil samo ukor, ampak je moral s površja zaradi višjih interesov. Poklican je bil v Berlin in umrl nasilne smrti.
Spet me je doletela sreča, da sem dobil dva tedna dopusta, in to na Štajerskem.
Ponovno sem bil doma, eden od redkih, ki so mogli na tak dopust. Neki večer pa mi prinese znano dekle naročilo partizanov, naj odidem z njimi na Pohorje. Nisem se odločil za to, čeprav je bilo tvegano. Zavedal sem se namreč, da je pravi namen partizanov polastiti se oblasti na boljše-viški način. Ker mi v Franciji ni bilo slabo, sem sklenil, da se vrnem, in tako so mi tudi domači svetovali.
Preko Pariza sem prišel spet v Albevi-lle, a moj štab že ni bil več tam. Odšel je v južno Francyo v mesto Toulouse. Tja sem prišel z veliko zamudo in so že mislili, da sem pobegnil, kot jih je do tedifi že mnogo. Doživel sem bombni napad na šolo, v kateri smo stanovali. Na srečo bomba, ki je bila težka 500 kg, ni eksplodirala, vendar je bila šola tako poškodovana, da smo se morali odseliti. Junija 1944 je bila invazija v Normandijo in je nastal velik nemir in strah ter jih je mnogo zbežalo. Neki vojak nemškega rodu se je zaljubil v tamkajšnje dekle in je dezertiral. Ujeli so ga in obsodili na smrt z ustrelitvijo. Pri večernem apelu so razglasili sodbo in določili pet vojakov, ki nnj bi izvršili sodbo. Med r\jimi sem bil tudi jaz. Otrpnil sem in zaklical: Jaz ne grem! Vsi so me pogledovali in nihče ni tisti večer govoril z menoj. Bilo me je strah in sem se
kakor vedno, kadar sem bil v zadregi in stiski, zatekel k angelu varuhu in čakal, knj se bo zgodilo. Vso noč nisem spal. Ob petih zjutny je bila ustrelitev, čez nekaj časa pa slišim ob postelji kričeč glas: »Zaradi tebe sem moral jaz streljati!” Po zajtrku sem hotel v pisarno generala, ki me je poznal, toda izpred vrat me je odvedel vojaški policist - mislil sem že, da v zapor - na rob mesta, kjer je bila prazna kasarna, ker so vojaki odšli proti Normandiji. Tam sem drugi dan z dvema znanima, ki sta imela čine, na cesti ob vhodu v mesto kont roliral in preiskoval osebe in ves promet. Bili pa smo zelo površni in nismo nikogar prijeli, tudi če je bil Jud. Na take bi morali biti zelo pozorni. Po nekaj dneh nas je nadomestila vojaška policija, ki je vsak dan’pridrževala civiliste in predvsem Jude. V bližini je bil hotel, katerega smo tudi nadzorovali. Lastnici sem povedal, da sem Slovenec iz Jugoslavije, po sili nemški vojak. Pripovedovala je, da je njen mož komunist in da se skriva. Povedala je tudi, da so se v njenem hotelu zadrževali španski borci iz Jugoslavije, ko so po revoluciji bežali iz Španije. V hotelu so čakali na dokumente za vrnitev v domovino in jih je spremljal Tito.
Čez nekaj dni sem dobil ukaz, da moram spremljati kurirja v mesto Grenoble blizu švicarske meje. Močno oborožena sva se odpravila na pot. Ker je bilo po 24. avgustu 1944 izkrcanje zavezniške vojske
tudi v južni Franciji, so se povsod pojavljali odporniki in partizani. V Grenoblu sem iskal zveze, da bi našel kakega Slovenca ali zaupnega človeka, ki bi mi pomagal zbežati v, Švico. Neka Francozinja mi je svetovala, naj čakam na določeno priliko v hotelu. Tam pa me je presenetila vojaška policija in me odpeljala v zapor. Tako sem bil zaprt že tretjič. Tukaj pa je bilo obupno, slišali so se klici, jok, molitve, policija je mučila francoske civiliste in pobegle iz nemške vojske. Neprestano so me zasliševali, češ da sem nameraval pobegniti. Ker nisem priznal, so me po treh dneh izpustili in mi vrnili orožje. S kurirjem, ki me je čakal, sva se napotila v mesto Lion, za kamor sva imela povelje, da se javiva. Ker moja enota že ni bila več v tem mestu, sva bila dodeljena k straži na glavni železniški postaji. Zaradi pritiska zavezniških sil smo se morali umikati proti Besangonu, Kjer so hoteli Nemci ustaviti umik in organizirati obrambo.
Na cesti je bilo polno tankov in avtov ter nereda. Iztaknil sem kolo in v družbi še treh drugih smo se umikali proti meji z Nemčijo. Od vseh strani so napadali partizani. Ob strelih strojnice smo popadali na zemljo, a dvignil sem se samo jaz, drugi trije so obležali mrtvi. Ko so se približali partizani, sem dvignil roke in kričal, da sem Jugoslovan.
Nadaljevanje prihodnjič
žac Novice
Pisali smo pr
NA CESTE ŽE PO ZIMSKO
Po odredbi o omejitvi prometa na cestah v Sloveniji morajo biti od 15. novembra do 15. marca motoma vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo, to pa so pnevmatike za zimsko rabo na vseh štirih kolesih ali poletne pnevmatike na vseh štirih kolesih s snežnimi verigami, ki morajo biti v zimskih razmerah nameščene na pogonskih kolesih.
LE NEKAJ PROMETA
Z mariborskega letališča je od njegovega ponovnega odprtja 19. julija letos doslej poletelo že prek 320 letal in drugih zračnih plovil. Letališče ima tedensko eno redno tovorno čartersko letalsko linijo, občasno pa z letališča poleti tudi več tovornih letal. Letališče ima precej prometa s splošno lahko aviacyo, zlasti v zadnjem času pa so zabeležili tudi več ambulantnih letov z organi za transplantacijo. Mariborsko letališče so za ves promet zaprli 23. decembra lani, 19. aprila letos pa je okrožno sodišče uvedlo stečajni postopek za Aerodom Maribor.
PEŠ Z LEVSTIKOM
Tradicionalnega popotovanja po Levstikovi poti od Litije do Čateža s startom na Levstikovi ulici v Litiji seje udeležilo okrog 7000 pohodnikov. Ti so poleg običajne 22-kilometrske poti lahko izbrali tudi pet kilometrov krajšo različico popotovanja, ki se je končala ob tretji kontrolni točki v Moravčah. Sklepna prireditev Razhodnja je bila
tako kot vsako leto na cilju v Čatežu, popotovanje pa je pohodnike vodilo od Litije mimo Šmartnega, Slatne, Jelše, Liber-ge, Grmade in Gobnika z vmesnimi cilji v Moravčah in Čatežu pri Trebnjem.
MARTINOVO
Tudi Slovenci so praznovali Martinovo ali po ljudskem reku Jesenski pust“, ko se mošt spremeni v vino. Martinovo kot eden najbolj priljubljenih slovenskih praznikov je tudi letos veselo, saj je bila slovenska vinska letina kljub suši približno enaka lanski. Vinogradniki so pridelali dobrih 90 milijonov litrov vina, dobra pa je tudi kakovost letošnjega pridelka. Vendar pa slovenski vinogradniki ne prodnjo vsega pridelanega vina, sni je zaradi izredno dobre lanske letine in upadanja prodaje vina na slovenskem trgu zaloga lanskega letnika v kleteh slovenskih vinogradnikov za dobrih 30 odstotkov večja, kot je bila pred lansko trgatvijo.
\
PALOMA DOBRO LETI
Svetovna gospodarska recesija se po besedah direktorja Palome Aleša Mikelna v njihovem podjetju še ne pozna. Paloma je tako prodnjo v prvih devetih mesecih povečala za približno 10 odstotkov, samo prodaja na trgu Hrvaške in BiH pa se je v omenjenem obdobju povečala za 15 odstotkov. Palomine papirnate robčke je bilo najti celo na gondolah argentinskih veleblagovnic.
Slovenija
DOSEDAJ NAJVEČJA ZMAGA
.Slovenske košarkarice so v 1. krogu kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu premagale izbrano vrsto Rusije s 66:61 in s tem dosegle največjo zmago v zgodovini ženske košarke. Premagale so Rusinje, aktualne podprvakinje Evrope in eno najboljših reprezenatanc na svetu. Odkar je na krmilo prišel Dragomir Bukvič, Slovenke igrajo iz tekme v tekmo boljše in krona vsega je bila prav gotovo ta zmaga, v katero niso verjeli niti največji optimisti. Precej nižje Slovenke so z veliko borbenostjo in požrtvovalnostjo zbrale le šest skokov manj od nasprotnic. Met za tri točke (5:7), predvsem pa borba za vsako žogo je Rusinje povsem razorožila. Začetek je bil navdušujoč, v drugem delu pa so nasprotnice dokazale, zakaj so med najboljšimi na svetu. Nekaj minut nezbranosti domačih igralk in na odmor so Rusinje odšle s prednostjo treh točk. Nato je ponovno sledila uigranost slovenske ekipe, ki jih je pripeljala do zmage.
ZMAGE V PLAVANJU
Plavalec ljubljanske Ilirije, Matic Lipovž, je na mednarodnem mitingu v italijanskem Viareggiu postavil nov državni rekord na 200 m prsno. Razdaljo je preplaval v 2:12,36 minute, si priboril drugo mesto in izpolnil normo za nastop na decembrskem evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v
Antwerpnu ter aprilskem svetovnem prvenstvu aprila v Moskvi. - Plavalec ljubljanske Ilirije, Peter Mankoč, pa je na zadnji tekmi plavalne serije Arena Grand Prix v Firencah z izidom 1:59,68 osvojil prvo mesto na 200 m mešano. V boju za prvo mesto je ugnal tudi svetovnega prvaka Italijana Alessia Boggiata. Slovenski uspeh je z drugim mestom na 200 m hrbtno dopolnil njegov klubski sotekmovalec Blaž Medvešek (1:57,34). Oba sta v svojih disciplinah osvojila tudi drugo mesto v skupnem seštevku tekmovanja.
V
PLEZALNI POKAL ZA ČUFARJEVO
Zadnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju v Kranju se je končala z zmago domačinke Martine Čufar, ki je v superfinalu ugnala zmagovalko skupnega seštevka, Belgijko Muriel Sarkany. Obe su-perfinalistki sta v finalu edini zmogli smer do vrha, na koncu pa je to skoraj uspelo Čufarjevi, ki se je vrha dotaknila, se pa tam ni zadržala. S tem je Martina dosegla drugo zmago v svetovnem pokalu, v skupnem seštevku pa je zasedla drugo mesto.
DESKANJE NA SNEGU
Slovenski deskar na snegu, Dejan Košir, je na tekmi svetovnega pokala v paralelnem veleslalomu v francoskem Tignesu osvojil 2. mesto. V finalu je bil od našega tekmovalca boljši le Avstrijec Kaltschuetz.
ZLATE HRANILNE KNJIŽICE SLOGE! O
so dvakrat zlate: 1. ker so lično tiskane z zlatem znakom SLOGE; 2. za tiste srečnike, ki jih bodo prejeli v dar (z vpisano vsoto)...
Kadar si v zadregi in ne veš, kty bi daroval, te iz stiske rešijo zlate hranilne knjižice SLOGE, primerne za vse priložnosti: ob krstih, obhajilih, godovih, rojstnih dnevih, porokah...
SE()(i A DA V EC! V SL()(iI JE MOČ!
Tel.
DARUJMO ZLATE HRANILNE KNJIŽICE SLOGE!
: 4656-6565 - Brne, Mitre 97 - Ramos Mejia
NOVA MAŠA ALOJZIJA LEGANA
Z isto prisrčnostjo, s katero smo praznovali nove maše doma in pozneje v taboriščih, smo pripravili 25. novembra novo mašo Alojzija Legana, trebanjskega rojaka.
Cerkvena pobožnost je bila v spodnji cerkvi sv. Carlosa. Novomašniku je križ izročila Pavla Hribovškova, nato pa sta mu v imenu staršev podelila blagoslov zakonca Mehle iz Lanusa.
Med mašo je pel zbor Gallus, dr. Gogala pa je bil novomašni pridigar. Hišna slovesnost je nato bila v Floridi. Zvečer pa se je zaključila z litanijami.
Vso slovesnost je pripravil Peter Klo-bovs.
JUBILEJ SLOVENSKIH SALEZIJANCEV
V nedeljo, 2. decembra smo se zbrali v zavodu Don Bosco v Ramos Mejlji. Najprej smo bili pri novi maši salezijanca Janeza Zupana iz Čemšenika pri Kamniku, popoldne pa smo proslavili 50 let prihoda reda na Rakovnik pri Ljubljani. Novomašniku je izročil novomašni križ njegov prijatelj Jože Šeme, pel je zbor Gallus, pridigal pa je Janko Mernik. Povedal je, da je zbranim v Don Boskovem zavodu poslal svoj blagos-
lov v papeževem imenu Montini (poznejši papež Pavel VI).
Popoldne sta prišla na slavnost tudi redovni vizitator iz Turina Bellido in inšpektor družbe iz Buenos Airesa Raspanti.
V cerkvi je imel nagovor dr. Alojzij Odar o vsej milosti božji, ki smo jo dobili Slovenci po salezijanskem delu.
Slovenski šolski otroci so se pod vodstvom Mizerita, Majhna, Šemrovove, Miklavčičeve, Homanove, Kovačeve in Klanj-škove udeležili obeh slavnosti, drugače so se igrali, obiskal jih je sv. Miklavž, končno je bil telovadni nastop naših fantov. Pod vodstvom znanega jeseniškega tekmovalca Avgusta Čopa so nastopili na krogu, bradlji in krogih.
PONOVNA PROŠNJA
Na Silvestrovai\ju Društva Slovencev na Pristavi bomo točili pristno vino, ki smo ga kupili naravnost od vinogradnika. Vino je v sodu. Za točenje vina potrebujemo nekaj stotin steklenic. Prosimo vse rojake, ki imajo odvišne vinske steklenice, da jih darujejo ali posodijo DS. Steklenice sprejema oskrbnik Pristave in pisarna DS.
Svobodna Slovenija, št. 48;
6. decembra 1951
Slovenija	mo
Reforme Jožefa II
Sin Marije Terezije Jožef II je nadaljeval reforme svoje matere. Do leta 1770 so imele reforme Marije Terezije le praktičen namen povečati vojsko in zai\jo zagotoviti državne dohodke. A vplivi fiziokratiznia (vir bogastva je v zemlji), prosvetljenstva, jan-zenizma (verska strogost, več prihodnjič) in zahteve po večjem vplivu države na Cerkev so prevladovale pri obnovi Jožefa II.
V reformi državne organizacije so bile Štajerska, Kranjska in Koroška združene v Guberniji v Gradcu (Graz), Trst in Goriška pa v tržaški guberniji. Stanovski odbori so bili odpravljeni, pravice deželnega glavarja (voljenega po stanovih) je prevzel od cesarja določeni guverner, druge funkcije pa so prevzeli državni uradniki. Stanovi so lahko samo še posredovali svoje mnenje, ki ga pa vlada večinoma ni upoštevala.
Jožefinska davčna reforma je začela veljati 1789. Zemljiški davek je postal skoro edini neposredni davek, izmerili so vso zemljo in določili davek na novo med vse lastnike in enakomerno na vse dežele.
Leta 1782 so bili za vse slovenske dežele izdani patenti o odpravi osebne odvisnosti podložnikov. Podložniki so bili sicer še nadalje dolžni pokorščino zemljiškemu gospodu, in opravljati tlako in dajatve. A r\jih otroci so se odslej lahko svobodno učili obrti, odšli v šole, tudi za ženitev kmet ni več potreboval graščakovega dovoljet\ja. Tudi podložniki so se lahko svobodno preselili drugam, če so le našli nadomestnika na prejšnjem zemljišču. Kmetje so dobili tudi pravico, da se zadolžijo do dveh tretjin vrednosti posestva.
Leta 1783 je celo nastal načrt o odpravi tlake, ki pa ni bil izveden.
Važna je bila šolska reforma, ki se je začela že pod Marijo Terezijo. Prej je npr. v Celju obiskovalo šole mai\j kot 1% otrok, čez nekj let pa že kakih 3% slovenskega prebivalstva. Jožef II je ustanovil tim. tri-vialke v vsaki župniji in po mestih, ki so jih morali obvezno obiskovati vsi otroci. Ker je bila šola zamišljena zelo praktično, so zahtevali nemščino kot učni jezik, a v Slove-
niji to ni šlo. Otroci niso znali nemškega jezika in je bila tako dopuščena slovenščina vsaj v prvih letih. Tudi so začeli izdajati za prvi in drugi razred slovensko-nemške ali samo slovenske knjige. Nemščina je bila le v začetku le učni predmet. Verouk se je poučeval v slovenščini in s pomočjo slovensko tiskanega katekizma in pesmaric.
Ravno raba slovenskega jezika v šolah in šolskih knjigah je poudarila potrebo, da se slovenski ki\jižni jezik utrdi po vsem slovenskem ozemlju. In končno je bilo tako doseženo, da se je znaten del slovenske mladine naučil slovensko brati in pisati. Tako je osnovna šola veliko doprinesla pri utrjevanju slovenske narodne zavesti.
Osebne novice I
Družinska sreča: Hčerka Valerija je
razveselila 12. novembra s svojim prihodom srečnega očeta Rubena Santoria in mamico Danico Petkovšek, kakor tudi njune starše, brata, sestro in sestrično.
Srečni družini naše čestitke!
Krst. V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil v nedeljo 25. novembra krščen Matej Aleksander Kavčič, sin Orlanda Danijela in Marije Antonije Miklavc. Botrovala sta Leandro Nikolaj Cepeda in Andreja Virginija Kavčič; krstil pa je župnik Franci Cukjati.
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
Smrti: V Bariločah je umrl Blaž Razinger (79) in v Laferrere Matilda Furlan (90). Naj počivata v miru!
Nova doktorica: 22. novembra je na naravoslovni fakulteti buenosaireške državne univerze postala doktor fizike Alejan-dra Kandus.
Z uspehom je predstavila svojo doktorsko dizertacijo iz kozmologlje: Nastanek in razvoj magnetskih pfilj, povezanih z velikimi kozmološkimi strukturami.
Mali oglasi
PSIHOLOGI Veronika Fajfar, psihološka svetovalka (counselor). Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini. - Tel. 4865-9342; 15-4493-0369. e-mail: veronikaf@elsitio.net TURIZEM
Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail:ilirska@bariloche.com.ar
Tel. 4441-1264/ 1265 Letalske karte, rezerva (i ataJ hotelov, ngjem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Provincia. Sarandi 148, Capital. Tel./Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
DOBOVŠEK & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/ Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel: 4382-9216
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Brne. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Brne. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Ilernandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20, ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga. Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— .$ 12.-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
27. novembra 2001
1 dolar	250,19	SIT tolarjev
1 marka	112,81	SIT tolarjev
100 lir	11,40	SIT tolarjev
„Slovenski dan, naš dobri danu
V nedeljo, 16. decembra v Hladnikovem domu v Slovenski vasi
46. SLOVENSKI DAN
11.15: zbirai\je gostov 11.30: pozdrav in dviganje zastav 12.00: koncelebrirana sv. maša 13.30: kosilo
Ves popoldan: športne tekme mladcev in mladenk 18.00: kulturni program: slovenske pokrajine v glasbi in plesu
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
Če jastrebi krožijo nad nami, je potrebno, da jih sestrelimo. Najboljše orožje za to pa je
podporni bon ,,rifa”
Zedinjene Slovenije
Kupite ga takoj! Samo za deset pesov lahko postanete srečni lastnik katerega izmed sledečih dobitkov:
1. Računalnik s tiskalnikom
2. Deset dni bivanja v Počitniškem domu dr. Hanželiča v kordobskih planinah
3. Barvni TV sprejemnik
4. Mikrovalovna pečica „Philco”
5. Čistilec za zrak „Spar”
Bone lahko kupite v društveni pisarni, pri poverjenikih Svobodne Slovenije v Slogi in pri odbornikih vseh slovenskih domov.
Pohitite z nakupom! Igra na božično žrebai\je Loteria Nacional.
PODPRITE NAŠE DRUŠTVO IN NAŠ LIST!
ZAHVALA in PROŠNJA
V imenu odbora Zedinjene Slovenije in v mojem osebnem imenu se prisrčno zahvaljujem uradnikom ter odboru društva in Svobodne Slovenije, ki so me podprli od začetku mojega delovanja kot blagajnik društva.
Kot ste že prebrali v zadnjih številk našega lista, društvo Zedinjena Slovenija in Svobodna Slovenija doživljata zelo težke čase, kot jih verjetno doživljate tudi vi in naša preljuba Argentina.
Zato smo sklenili, da moramo v čimkrajšem času preurediti finančno st,ai\je s sledečim točkam:
• vpeljali smo srečko - ,,rifa“, za katero vem, da ni zelo priljubljena (prodajati in kupiti);
• začeli smo ustavljati pošiljko našega lista tistim naročnikom, od katerih, po mnogih klicih in pisnih terjatvah, nismo dobili odziva;
• nadaljujemo s terjatvami za članarino našega društva. Čeprav je zelo mala vsota, se tudi mnogi ne odzovejo našim prošpjam;
• morali smo zmanjšati honorarje (plače) vsem zaposlenim društva in našega tednika za 10 %, za kar se jim še enkrat javno zahvalim.
Hočem poudariti, da vse te točke niso prijazne ne odboru ne meni, ampak mislim, da so nujno potrebne za nadaljuje delovapje našega osredpjega društva in časopisa.
Hvala lepa tudi vam in se priporočam za prodajo srečk ter sem vam na razpolago za katerokoli pojasnitev, vprašar\je ali nasvet.
Matjaž Čeč, blagajnik ZS
Za sm
Tomažek prinese domov od mesarja salamo, mama jo takoj stehta in teče jezna k mesarju: „Salame je deset dek manj, kot ste računali.’’
SLOGA OPOZARJA IN PRIPOROČA:
Januarja 2002 bo EVRO zameujal dosedanje valute 12 držav članic EMU (Evropske monetarne unije). Predvsem pridejo v poštev nemške marke, italijanske lire, francoski frank in španske pesete. Ves ta denar je treba pred 31. decembra t.l. zamenjati. SLOGA nudi svojim članom možnost zamenjave do 20. decembra t.l. Po tem datumom bo zamenjava zelo otežkočena in združena s precejšnimi stroški. Za več informacij kličite v uradnih urah na tel.: 4656-6565.
SLOGA DA V EC! V SLOGI JE MOČ!
Mesar se namuzne: „Pa ste stehtali tudi Tomažka?”
“Ugotovili smo torej,” pravi učitelj, „da so moški možgani večji od ženskih. Kaj sledi iz tega?”
Neka učenka: „Da torej pamet ni odvisna od možganov.”
FRANQUEO PAGADO Cuerjta N" 7211
Registra Nac. de la Propiedad Intelectual N" 881153
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 4674-5125 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak mi.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še:
Gregor Batagelj, Janez Juhant, Pavlina Dobovšek, Jure Vombergar, Ivan Žnidar, Franc Lobnik, AMH, Radio Ognjišče, STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
Čeke:	^
v Argentini na ime „Eslovenia Libre“ yv inozemstvu na ime ,,Antonio Mizerit**^
Oblikovanje in tisk:
TALLERES GRAfICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidoš 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila
Naročniki in bralci,
ali veste, kaj vas O čaka v letu 2002 •
Svobodna Slovenija
SOBOTA, 1. decembra:
V Slovenski hiši ob 9.30 uri zaključek Jegličeve šole ABC po slovensko.
Zaključek Prešernove šole in prihod sv. Miklavža ob 20.30 na Pristavi.
NEDELJA, 2. decembra:
V župniji Marije Kraljice, v Slovenski vasi, slavnosten sprejem novega slovenskega škofa v Argentini patra Andreja Stanovnika in nato maša ob 9. uri.
V Slomškovem domu ob 19. otroška igra Grdi raček, v izvedbi Slomškove šole.
V Našem domu, ob 18. zaključna šolska prireditev Balantičeve šole v San Justo, nato prihod sv. Miklavža.
V Carapačajuob 19. zaključek Jurčičeve šole, nato prihod sv. Miklavža.
SOBOTA, 8. decembra:
V Slovenski cerkvi Marije Pomagaj, ob 10. uri prvo sveto obhajilo.
NEDELJA, 9. decembra:
V Slovenski hiši ob 9.30. maša, nato občni zbor mladinskih organizacij.
SOBOTA, 15. decembra:
Na Slovenski pristavi festival folklornih plesov.
NEDELJA, 16. decembra:
46. Slovenski dan s celodnevno prireditvijo v Hladnikovem domu v Slovenski vasi.
SOBOTA, 22. decembra:
Božičnica ZSMŽ.
Koncert ob 30-letnici MPZ San Justo ob 20.30 v Našem domu v San Justu.
V najem oddam za mesec januar stanovanje v Miramaru 8. nadstropje ob morju s parkiriščem.
Tel. 4762-4750 po 19. uri.