Proslava na Okroglem j u b i lej na m eš a niča Ob 31. obletnici borbe v okrog-lanski jami je bila v nedeljo popoldne na Okroglem tradicionalna spominska svečanost, ki se je je udeležilo blizu tisoč občanov. O herojskem boju partizanov, ki so bili izdani in obkoljeni juna- ško umrli, je spregovoril predsednik mladinskega aktiva tovarne Sava Ernest Mikoletič. V kulturnem programu pa so nastopili učenci osnovne šole in moški pevski zbor iz Naklega ter kranjska godba na pihala. A. Ž. Izplačevanje pokojnin za maj z •Republiška skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja je dovolila predčasno izplačevanje pokojnin in invalidnin za mesec maj. Tako lahko pošte na sedežih PTT podjetij začno izplačevati pokojnine 24. aprila, druge pošte pa 25. aprila. Iz PTT podjetja v Kranju so nam sporočili, da včeraj (24. aprila) niso mogli začeti izplačevati pokojnin,' ker so od kranjske podružnice skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja prek Službe družbenega knjigovodstva Kranj pokojninske in invalidske nakaznice, dobili šele v ponedeljek popoldne. Tako so jih šele včeraj lahko začeli razpošiljati po posameznih poštah na Gorenjskem. . Zakaj se je to zgodilo, niso vedeli. Povedali so, da bi pokojninske nakaznice morali dobiti vsaj 19. aprila, da bi včeraj lahko začeli izplačevati pokojnine. Ljubljanska pošta je na primer dobila pokojninske nakaznice že 16. aprila in so tako imeli osem dni časa za pripravo. Po posebnem dogovoru morajo namreč pošte na sedežih gorenjskih občin in pošta na Bledu dobiti nakaznice najmanj tri dni pred izplačilnim dnem, druge pošte na Gorenjskem pa dva dni. Čeprav so nakaz- nice dobili prepozno, so nam povedali, da bodo skušali zamudo, za katero niso oni krivi, nadoknaditi in začeti izplačevati pokojnine in invalidnine jutri, 26. aprila. Tako bodo lahko večino pokojnin in invalidnin za mesec maj izplačali še pred prazniki. Le v večjih krajih, kjer normalno porabijo za taznašanje pokojnin štiri dni, se lahko zgodi, da bodo nekateri pokojnine in invalidnine dobili šele po praznikih. A. Ž. 5Pecen=]a ©O©0 Kranjčani prvaki Na V. republiškem šolskem prometnem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki je bilo v soboto v Celju, se je pomerilo v prometnem znanju 8 ekip, ki so jih sestavljali učenci sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Pomerilo se je 32 učencev, ki so bili najboljši na prejšnjih medobčinskih tekmovanjih. Ekipa šole France Prešeren iz Kranja, ki je zastopala Gorenjsko, je bila na republiškem tekmovanju najboljša. V zmagovalni ekipi so bili Bojan Zakotnik, Zvone Svegelj, Darko Šterbenk in Igor Šiler. Druga je bila ekipa iz Murske Sobote, tret ja pa iz Novega mesta. Na zveznem šolskem prometnem tekmovanju, ki bo 5. in 6. maja v Ljubljani, pa bodo Slovenijo zastopali najboljši posamezniki s pravkar končanega republiškega tekmovanja. Slovensko ekipo sestavljajo: Zvone Švegelj iz Kranja, Igor Šiler iz Kranja, Bojan Malus jz Novega mesta in Peter Cerar iz Ljubljane. Naročnik: nmwi Proslave v počastitev 27. aprila in 1. maja sk ^ delovnih organizacijah, šolah in drugih ustanovah, v krajevnih | n v posameznih krajih in mestih bodo v prihodnjih dneh proslave in prireditve v počastitev 27. aprila — dneva Osvobodilne fron- | e m 1 maja — praznika dela. Družbenopolitične organizacije v vseh i| S senjskih občinah pa so pripravile tudi osrednje proslave. | Na JESENICAH bo osrednja proslava v soboto, 28. aprila, ob 1 niče b° V' 8ledališču Tone Čufar nastopil Slovenski oktet. Vstop- ■ i; menil2'9 pr(?s'avo P° dinarjev, denar od vstopnine pa bodo na-v 1 Za vgradnjo spominskega doma mladine in borcev Jugoslavije nizati"1™^011' ~ ^ nedeljo, 29. aprila, pa vabijo družbenopolitične orga- g l Pri ZirovrT^11^6 Pre^iva^ce na tovariško srečanje v Završnico | knt I ko bo H Sm° Že pisali' bo v KRANJU osrednja proslava danes (sreda), zbora T^' t^ 20' u" v Center nastop Akademskega pevskega < Predsta°re in folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane, il Amerikiw Se k°do s programom, ki so ga izvajali na gostovanju po 3 vania n Vi Pros,avi bodo tudi.podelili letošnja priznanja OF in odliko-I izročili rr ka rePublike' borcem za severno mejo 1918/19 pa bodo 1 26 anril i° 0 domicilu i« pripeli trak na njihovo zastavo. — Jutri, 1 spominek i J7' pa bodo na hiši gostilne Benedik v Stražišču odkrili ! Na sIovp plo^čo- V teJ hiši je bil ustanovljen prvi odbor OF v Kranju. ? žišče ,Irnostl bodo nastopili moški pevski zbor DPD Svoboda Straćena osnovne šole Lucijan Seljak in godba na pihala. 26. anrnAD?VLJICI bo glavna slovesnost v počastitev dneva OF jutri, Ob tei -J 19, uri v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta. 0rgani^aP- nekaterim občanom podelili priznanja krajevne moške-g- i, ^ kulturnem programu pa bodo nastopili člani Pionirii pevske8a zbora društva upokojencev Lipa iz Radovljice, 10- uri b V$G Š°le in orkester glasbene šole. — V torek, 1. maja, ob SodelovaV"^ , xu v Lescah tradicionalno prvomajsko delavsko slavje, kulturnih t • godha na Pihala iz Lesc, recitator ji in pevci — člani dopoldne u pjn ,zve?e kulturno-prosvetnih organizacij Radovljica, slabo K« )0 Prireditvenem prostoru zabava s plesom. Ce bo vreme ^ bo Prireditev odpadla. slava vŠno^el.°Ški občini so se odločili, da bo letošnja osrednja pro-v kulturnem H V 27^aPrda in L maJa v Petek, 27. aprila, ob 20. uri Alpine in os muvv ZIREH. Na proslavi bosta nastopila pevska zbora ciJ pa bo novne v imenu občinskih družbenopolitičnih organiza-zvezeknm,, * Prosiavi govoril sekretar komiteja občinske konference | Občin k ja L°ka Janez Jemc- ' v' TRŽICu Ikonferenca socialistične zveze in občinski sindikalni svet ob 17.30 v no, • f.niz,rata osrednjo proslavo v občini jutri, 26. aprila, občinskih nrizni 08 v Tržiču- 0b tej priliki bodo podelili pet P'li učenci osn^ u * ,Za letos- v kulturnem programu pa bodo nasto-grafik Saše ? , 0b 17- uri Pa bodo v paviljonu odprli razstavo ntela P°d naslovom Veli Jože. A. Ž. —-—~ ............... .......... .............. i,........... ^USTJE iz OLDHAMA V KRANJU — Novi predsednik društva prijateljev Oldhama v Kranju Anton Miklavčič, župan mesta Oldham David Jackson, predsednik kranjske skupščine Slavko t ci lok ar, bivši predsednik kranjskega društva Pavle Zupančič in drugi gostje iz Oldhama v skupščinski dvorani — Foto: F. Perdan Leto XXVI. Številka 32 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka jn Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk a"j* Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI Kranj, sreda, 25. 4. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Dobitniki letošnjih priznanj OF Tudi letos so posebne žirije pri občinskih konferencah socialistične zveze na Gorenjskem razpravljale o kandidatih za priznanja-Osvobodilne fronte. Povsod so občinske konference oziroma njihovi organi predloge že potrdili. V jeseniški, radovljiški in škofjeloški občini so priznanja podelili včeraj, v kranjski jih bodo danes na slovesni proslavi v kinu Center, v tržiški pa na jutrišnji proslavi v paviljonu NOB. Na Jesenicah so letos podelili 10 priznanj. Dobili so jih: Ivan Arih iz Kranjske gore, Jaka Klinar z Javor-nika, Bine Kobentar z Jesenic, Stanko Lakota iz Mojstrane, Maks Mlinar iz Rateč, Jaka Svetina z Javor-nika, Vlasta Vidic iz Žirovnici, Likovna sekcija DOLIK pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice, Planin-društvo Dovje — Mojstrana in krajevna organizacija ZB Javornik — Koroška Bela. Tudi v Kranju bodo danes podelili 10 priznanj. Na podlagi predlo-^ gov se je žirija odločila za Mijo Artač iz Kranja, Pavleta Bajžlja iz Stražišča, Petra Kneta iz Struževa, Slavka Malgaja s Primskovega, Mitjo Rakarja iz Šenčurja, Toneta Rob-leka z Bele, Erazmo Stevanovič z Zlatega polja, Franca Šmuca s Ko-krice, Jožeta Trilerja iz Kokre in za mladinski aktiv Trboje. V Radovljici so na včerajšnji konferenci socialistične zveze podelili priznanja šestim posameznikom: Francu Burji z Rečice, Francu Cvenklju iz Ljubnega, Janezu Koc-jančiču z Zgornjih Gorij, Ferdu Pin-tarju z Lancovega, Ludviku Reklju iz Zasipa in Vinku Triplatu iz Lesc. Tudi v Škofji Loki so včeraj podelili 10 priznanj. Dobili so jih: Ciril Jelovšek iz Škofje Loke, Franc Lo-gonder iz Škofje Loke, Štefan Lan-gus iz Škofje Loke, Franc Križaj z Godešiča, Viko Potočnik iz Bukovice, Franc Demšar s Cešnjice, Jože Demšar iz Rudna, Engelberta Tišler iz Gorenje vasi, Janez Gartner z Leskovice in Milan Gartner z Jarč-jega brda. V Tržiču pa bodo jutri podelili 5 priznanj: Karlu Ahačiču iz Podlju-belja, Rudiju Žagarju iz Leš, Silvi Džordževič iz Tržiča, Štefanu Bre-zavščku (starejšemu) iz Tržiča in Ludviku Aljančiču iz Kovorja. Vsem dobitnikom letošnjih občinskih priznanj OF čestitamo. A. Ž. Odločili so se za samoprispevek V Žabnici in na Šutni je bil v nedeljo referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za asfaltiranje cest v obeh naseljih v krajevni skupnosti. Od vseh vpisanih volivcev (480) se jih je kar 81,66 odstotka odločilo za samoprispevek. Na Šutni bodo asfaltirali 3450 kvadratnih metrov cest, v Žabnici pa 3900 kvadratnih metrov. Celotno asfaltiranje bo veljalo 52 milijonov starih dinarjev, s samoprispevkom pa I bodo prebivalci zbrali 38 milijonov-starih dinarjev. Preostalih 14 starih milijonov bo zagotovila krajevna skupnost. Konec minulega tedna je bilo na obisku v Škofji Loki 40 mladih zadružnikov iz pobratenega srbskega mesta Smede-revska Palanka — Foto: F. Perdan Čez Vršič za 1. maj Republiška skupnost za ceste je zagotovila, da bo cesta čez Vršič v Trento očiščena snega še pred prvomajskimi prazniki. Računajo, da bodo prvi avtomobili zapeljali čez Vršič že 26. aprila. Cesto bodo očistili s težko mehanizacijo podjetja Autocommerce. Kongres preložen Na plenarni seji republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije so sklenili, da bo osmi kongres sindikatov Slovenije prihodnje leto. IS. junija letos pa bo četrta konferenca zveze sindikatov Slovenije, na kateri bodo razpravljali o aktualnih družbenopolitičnih n a loga h sindikatov in o bodoči organiziranosti. s Manjši davek za avtomobile Enotni zbor slovenske skupščine je sprejel spremembo zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov. Tako se posebni republiški davek na osebne avtomobile zniža od 5 na 2 odstotka in znaša ob nespremenjeni stopnji občinskega prometnega davka 6 odstotkov. Za uvožene osebne avtomobile ostane stopnja nespremenjena in znaša še naprej 9 odstotkov. Tudi letos še izguba Na zasedanju delavskega sveta združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana so ugotovili, da bo podjetje tudi leto 1973 končalo z izgubo. Le ta bo znašala 27,1 milijona dinarjev. Pohvala Delu Predsednik komisije za mednarodne odnose in republiško sodelovanje C K Z K Bosne in Hercegovine je na razširjeni seji komisije posebej pohvalil delo sarajevskega dopisništva Dela in rekel, da se je v osrednjem slovenskem časopisu število objektivnih informacij in zapisov o Bosni in Hercegovini, odkar je odprto dopisništvo, bistveno povečalo. Poudaril je, da je Delo lahko vzor nekaterim drugim dnevnikom. Dražji sladkor Z odlokom ZIS o določitvi maksimiranih cen sladkorja, sladkorne pese in melase veljajo od petka prejšnjega tedna nove maloprodajne cene za sladkor. Le ta se je podražil za 1,12 dinarja za kilogram. V obrazložitvi je rečeno, da je do podražitve prišlo zaradi povečane odkupne cene sladkorne pese in da bi pomagali industriji sladkorja, ki je v precejšnjih težavah. Pričakovati je moč tudi podražitev izdelkov, v katerih je sladkor. Avtomobilski sejem V Beogradu so odprli 12. mednarodni avtomobilski sejem. Na sejmu sodeluje 320 razstavljavcev, od tega kar 185 domačih. Sejem bo odpet do 28. aprila. Svečanost v Kidričevem V nedeljo je bila v Kidričevem osrednja slovenska svečanost ob 20. obletnici smrti revolucionarja, borca, politika, državnika in narodnega heroja Borisa Kidriča in ob 20. obletnici poimenovanja naselja in tovarne. Ob tej priliki so odkrili spomenik Borisu Kidriču, govoril pa je predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marine. Poudaril je, da poimenovanje kraja po velikem revolucionarju trajno zavezuje mesto Kidričevo in kolektiv tovarne naj izkoristita vse prednosti za gospodarsko in kulturno povezanost s področjem, ki v razvoju še zaostaja. Zbor federacije V ponedeljek je bil v Beogradu zbor federacije, na katerem je predsednik republike in predsednik zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito spregovoril o jugoslovanski notranji in zunanji politiki in o pomenu ustavne reforme. Zbor federacije je vodil predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič. fesenioe V Peku 18 novih članov ZK V petek, 20. aprila, je bil v tovarni Peko v Tržiču zbor komunistov, ki mu je dal posebno obeležje sprejem 18 članov delovnega kolektiva v ZK. 11 novosprejetih članov ZK je iz Pekovega obrata v Trbovljah, 7 pa iz matičnega podjetja v Tržiču. Sekretar osnovne organizacije ZK Ivan Gregorc je v nagovoru novim članom ZK orisal zgodovinski pomen in vlogo ZK ter njene sedanje naloge, predvsem po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. O liku komunista je nato govoral Polde Kejžar. Dejal je, da ljudje zahtevajo od komunistov poštenost, razgledanost in družbenopolitično aktivnost, razen tega pa morajo biti komunisti po mnenju ljudi dobri delavci. Te vrline je treba pokazati predvsem v najtežjih trenutkih. Delo in sklepe 5. zasedanja konference ZKS Tržič pa je komunistom iz Peka obrazložil vršilec dolžnosti sekretarja občinske konference ZKS Tržič Janez Bedina. Komunisti so na zboru sprejeli več pomembnih sklepov. Zavezali so se, da bodo v obratu v Trbovljah ustanovili osnovno organizacijo ZK, razen nje pa še sindikalno podružnico in mladinski aktiv. Prav tako so podprli stališče, da je treba nadaljevati razprave o ustanavljanju TOZD v Peku, ker odločitev, ali ena ali več TOZD, še ni jasna. Posebna komisija bo izdelala v tem smislu predlog in ga dala v razpravo delavcem. V razpravi o dejavnosti komunistov v tovarni so menili, da morajo komunisti nenehno spremljati dogajanja v tovarni, razen tega pa morajo biti aktivni tudi v drugih organizacijah v tovarni in na terenu. Predvsem pa pričakujejo večjo aktivnost od mladih komunistov, ki jih je v podjetju 25. V podjetju bodo poskrbeli, da se bodo vsi lahko udeležili seminarja, ki ga bo maja za mlade komuniste pripravila občinska konferenca ZKS v Tržiču. J. Košnjek Zagotoviti je treba nedotakljivost grobov padlih borcev Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Škofja Loka je na seji v torek, 17. aprila, razpravljalo in sklepalo o proračunu loškega ZZB za leto 1973, o proslavah in komemoracijah ob velikem jubileju mesta, 1000-letnici Loke in loškega gospostva, ter o letovanju socialno ogroženih članov na morju. Navzočim so posredovali tudi več pomembnih tekočih informacij. sprejemajo do 15. maja. Pri izbiri kandidatov, ki bodo odpotovali na desetdnevne počitnice k morju, bo tokrat kriterij precej strožji kot doslej, saj ne bi želeli, da bi tik pred odhodom prihajalo do neprijetnih odpovedi. Cena penziona v sezoni znaša 53 din, v kasnejših mesecih pa 44 din. Socialno šibki člani naj bi letovali junija in septembra. Zanje so namenili 12 tisoč din. Predsedstvo je ugotovilo, da vse komisije izpolnjujejo zastavljene jim naloge. V prihodnje so sklenili zlasti zavzeto spremljati potek akcije zbiranja sredstev za gradnjo Doma mladine in borcev v Kumrovcu. Ob koncu je nato zbor borcev poudaril, da je treba kar najhitreje sprejeti ustrezni repuljliški zakon oziroma občinski predpis, s katerim bi napravili konec zapletom, ki jih začenjajo povzročati nekateri lastniki zasebnih zemljišč, ter zagotovili nedotakljivost grobov padlih borcev. s. Jesenovec ZZB NOV Škofja Loka ima letos na voljo 145.300 din sredstev, ki jih bo porabila za redno dejavnost, za varstvo spomenikov in spominskih obeležij, za odbor koroških partizanov, za spomenik v Dražgošah in za domicilne partizanske enote. Znatna vsota, katero upravlja socialno skrbstvo občinske skupščine, pa je namenjena podpori gmotno šibkih borcev. Med sejo so poudarili, da se združenje borcev NOV Škofja Loka namerava aktivno vključiti v praznovanje tisočletnice. Osrednja proslava za Selško dolino bo 22. julija v Dražgošah, za škofjeloško območje 24. julija na Osolniku in za Poljansko dolino 26. avgusta v Žireh. Na komemoracijah v Dolenji vasi (8. VII.), v Zirovskem vrhu (29. VII.) in v Škofji Loki (1. XI.) pa mislijo počastiti spomin vseh, ki so žrtvovali življenja v pravičnem boju proti okupatorjem. Tudi letošnje poletje bo 00 ZZB NOV organiziral letovanja v Novigradu in na Vodiški planini. Prijave Sodišča zaostrujejo kazni j C %M JH8* -di Sreda — 25. aprila IS 73 V sredo, 18. aprila, je bilo na okrožnem sodišču v Kranju posvetovanje gorenjskih sodnikov in javnih tožilcev o izvajanju akcijskih programov in o uveljavljanju sprememb kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku, kateremu sta prisostvovala predsednik vrhovnega sodišča SR Slovenije Lojze Piškur in sekretar za pravosodje in občo upravo Bojan Škrk. Na posvetu so ugotovili, da pravosodni organi na Gorenjskem zavzeto izvršujejo akcijske programe in sklepe, sprejete po pismu predsednika ZKJ in .izvršnega biroja, predvsem glede hitrega ukrepanja in ostrejših kazni zoper storilce političnih kaznivih dejanj in gospodarskega kriminala. kranj radovljica V petek, 20. aprila, je bila na Jesenicah redna volilna konferenca sindikata Železarne, na kateri so razpravljali o poročilu o delu osnovne organizacije sindikata in izvolili nov odbor. Za predsednika so ponovno izvolili Franca Kobentarja. Za torek, 24. aprila, so sklicali na Jesenicah VI. sejo občinske konference SZDL Jesenice. Sejo so sklicali ob praznovanju dneva Osvobodilne fronte in v prvi točki dnevnega reda predlagali razpravo o vlogi in nalogah Socialistične zveze v pripravah na ustavne spremembe ter v drugi točki podelitev priznanj OF slovenskega naroda za leto 1973. « D. S. V ponedeljek popoldne je bila v Kranju sedma razširjena seja občinske konference socialistične zveze, ki so se je poleg članov konference udeležili tudi predstavniki vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti. Obravnavali so vlogo in organiziranost družbenopolitičnih skupnosti v bodoči ustavni ureditvi in vsebino priprav na ustavne spremembe. S tem se je v kranjski občini začela širša razprava o bodoči organiziranosti družbenopolitičnih skupnosti. Uvodoma je na konferenci o tem govoril poslanec republiškega zbora slovenske skupščine Martin Košir. V nadaljevanju seje so potem . potrdili predlog žirije, da se v občini letos podeli 10 občinskih priznanj OF. Razpravljali so tudi o ustanovitvi medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko in o ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela Glas. A. Ž. Kranj, 24. aprila — Dopoldne sta se sestala na skupni seji oba zbora kranjske občinske skupščine. Na dnevnem redu je bilo 13 točk. Odborniki so med drugim razpravljali o predlogu srednjeročnega razvoja občine za leto 1971—1975, o programu razvoja telesne kulture, poročilu koordinacijskega odbora o gradnji šol, o statutu solidarnostnega stanovanjskega sklada in ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti. A. Ž. Radovljica, 24. aprila — Popoldne je bila deveta razširjena seja občin- ____ske konference socialistične zveze. Najprej so na seji potrdili predlog žirije, da se v občini za letos podeli šest občinskih priznanj OF. Potem so ocenili delo občinske konference v minulem letu in potrdili predlog o ustanovitvi temeljne organizacije združenega dela Glasa in predlog o formiranju izdajateljskega sveta Glasa v skladu z zakonom o javnem obveščanju. Po sprejetju zaključnega računa finančnega poslovanja za minulo leto in sprejemu letošnjega proračuna pa so podelili priznanja OF in priznanja nekaterim krajevnim skupnostim. Za danes (sreda) popoldne je sklicana skupna seja obeh zborov občinske skupščine. Na dnevnem redu sta med drugim predloga dveh pomembnih odlokov, in sicer: odloka o delni nadomestitvi stanarin in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu in odloka o merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine. A. Ž. Na četrtkovi seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so imenovali komisijo za pripravo in izvedbo referenduma o samoprispevku občanov za gradnjo šol in vrtcev v občini. V komisiji so predstavniki gradbenega odbora, občinske konference SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, temeljne izobraževalne in kulturne skupnosti, osnovnih šol itd. V sredo, 18. aprila, se je sestala v Tržiču komisija za organizacijo in razvoj pri občinski konferenci ZKS. Člani komisije so obravnavali statuta ZKS in ZKJ ter posredovali pripombe statutarni komisiji pri CK ZKS. V petek se je sestal v Tržiču sekretariat aktiva komunistov — neposred-.nih proizvajalcev. Sekretariat je sprejel akcijski program aktiva in sklenil, da se bodo komunisti — neposredni proizvajalci sestali sredi maja. Obravnavali bodo ustavna dopolnila in ustanavljanje TOZD ter vprašanje delavske kontrole. Danes bo v Tržiču seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri bodo razpravljali o družbenem dogovoru o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Tržič, načinu financiranja kandidatov za enoletno politično šolo pri CK ZKS iz Tržiča ter o osnutku programa seminarja za nove člane ZKS, ki bo maja. -jk Omejitve proračuna TIS trzio Opozorili so na nekatere zapreke za hitrejše sojenje, predvsem na potrebo po učinkovitejšem odkrivanju kaznivih dejanj s strani inšpekcijskih služb, Kadrovske težave sodišč in javnih tožilstev naj bi vnaprej reševali s štipendiranjem pravnikov na podlagi samoupravnega sporazuma, kateri je bil na Gorenjskem sprejet med prvimi v Sloveniji. Udeleženci posvetovanja so menili, da se v tisku javnost premalo obvešča o delu pravosodja, čemur utegne biti vzrok prevelika zaprtost samih pravosodnih organov. Zlasti bi kazalo — na kar je opozoril sekretar za pravosodje — prek tiska seznaniti občane z novimi oblikami kaznivih dejanj. Na koncu so udeleženci posveta podprli potrebo po okrepitvi preiskovalne službe. Bš Na skupni seji s svetom za otroško varstvo je skupščina temeljne izobraževalne skupnosti Kranj v petek sprejela program dela in finančni načrt TIS Kranj in pa sklada za otroško varstvo za leto 1973. Če na kratko povzamemo program dela in finančni načrt za letos, ne moremo mimo dveh značilnosti. Leto 1973 je prineslo izjemno širitev dejavnosti temeljne izobraževalne skupnosti, kar je predvsem posledica uresničevanja programa gradnje šol in vrtcev v občini. Zaradi novo odprtih oddelkov se bo seveda poraba sredstev za osnovno šolstvo in varstvo močno dvignila, kriteriji financiranja pa so ostali nespremenjeni. Prav zaradi visoke razvitosti osnovnega šolstva v občini v primerjavi z ostalimi v republiki so republiška merila RIS in pa stabilizacijski programi, ki dopušča le 12,5-odstotno povečanje porabe na lansko potroš* njo, morda najhuje prizadela prav šolstvo v kranjski občini. Seja skupščine TIS je bila zato prav gotovo med najburnejšimi, saj je padel celo predlog, naj bi ne sprejeli finančnega načrta, kar naj bi bilo opozorilo javnosti o finančnem položaju šolstva. Finančni načrt TIS za letošnje leto sicer zagotavlja normalno delo šol. V skladu z republiškimi merili pa TIS Kranj zagotavlja za letos le take osebne dohodke, pri katerih je upoštevana lanskoletna vrednost točke, in sicer 8,74. Na seji skupščine je bilo poudarjeno, da ob takšnem vrednotenju dela prosvetnega kadra, ki je vsekakor destimulativno, kaj hitro dobimo odgovore na vprašanja, zakaj prosvetni delavci odhajajo vse pogosteje v gospodarstvo, zakaj delovna mesta niso strokovno zasedena in končno, zakaj se mladi le izjemoma odločajo za prosvetni Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj je razpisalo dne 21. 4. 1973 javni natečaj za oddajo stavbnega zemljišča za poslovno dejavnost. Pod točko 4 je bila pomotoma objavljena napačna izklicna cena 150,00 din. Pravilna izklicna cena urejenega zemljišča je 110,00 din za 1 kv. meter. Rok za predložitev pismenih ponudb je 21. 5. 1973 do 12. ure. poklic. Širjenje šolske in varstvene dejavnosti lahko v kratkem naleti na silovite kadrovske težave, med vzroki pa ne bo na zadnjem mestu neustrezno materialno vrednotenje dela prosvetnega delavca. Pred šolstvo se postavljajo vedno nove in zahtevnejše naloge, razprave o drugačnem materialnem in moralnem vrednotenju prosvetnega dela, o tem govori tudi republiški program, pa ostajajo na sredi poti. Skupščina TIS je sprejela sklep> da se o teh problemih obvesti vse družbenopolitične organizacije v ob-činij te pa naj se odločijo za koordinirano akcijo. L. M. Delegatski sistem osnova Aktualne naloge SZDL in teze o njeni vlogi je obravnaval tudi izvršni odbor občinske konference SZDL v Tržiču. Ugotovil je, da pomenijo teze nadaljevanje in utrjevanje pred leti sprejetega dokumenta SZDL danes, razen tega pa so pomembne tudi zaradi tega, ker dobiva organizacija SZDL v novi ustavi pomembnejše mesto in seveda naloge, predvsem na področju stalnih kadrovskih priprav na volitve in uvajanja delegatskega sistema. V Tržiču so zato opozorili na pomembnost družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike, ki bi ga morali uresničevati, če želimo usposobiti in dobiti dovolj ljudi za delegate delovnih ljudi v organih družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, občin in interesnih skupnosti. Delegatski sistem bi morali vpeljati tudi na vseh ravneh organiziranja SZDL,. od krajevne skupnosti do zveze. Člani tržiškega izvršnega odbora so razpravljali tudi o povezavi republiške konference SZDL z občinskimi konferencami, o uvajanju problemskih konferenc SZDL, o sodelovanju SZDL z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ter o delovanju sekcij pri organih SZDL, katere nove teze ukinjajo. Omenjajo jih le pri organiziranosti SZDL po krajevnih skupnostih- V razpravi o vlogi SZDL so se dotaknili tudi vprašanja finansiranja SZDL. Menili so, da bi morali biti viri finansiranja organizacije SZDL* stalnejši in takšni, da bo imela organizacija dovolj materialnih sredstev za delovanje in uresničevanje nalog, ki ji jih nalaga nova ustava in družbena skupnost. -jk Prodajalna v tovarni Tovarna Almira v Radovljici se je odločila, da bo v tovarni odprla prodajalno svojih izdelkov. Dela izvaja Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice. Ob tej priliki bodo do 1. maja uredili tudi okolico tovarne. — Foto: F. Perdan LESNA INDUSTRIJA — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 Loški gasilci so prispeli prvi j Priprave za zbor aktivistov v Tržiču stekle mn* if prired,tv-enem prostoru za St P?dljubelJUP Za ta dan Koren iotže na Posvetovanju konfo Predsednikov občinskih roSSJ- •tun? Pa so Potrdili tudi na Čin!lfJ ,ni seji izvršnega odbora ob-SSTi k?"ference SZDL, ki je bila v ) 19, aPrila- 0dbor za Pnpravo ; Ja, senjskih aktivistov se je Oon« in sicer v sredo, 18. aprila, osnovane so bile posebne komisije, konE komisija za propagando, oskrhn 1 za program, komisija za in komislja za promet, varnost kL? ravstveno službo, tehnična £omsija m finančno-gospodarska ^»misija, ki jo sestavlja večina čla-konfo 1Zvr^nega odbora občinske OHKenCe SZDL-skfh PriPravo 5. zbora gorenj- v tnrl oVlst0v se bo sestal ponovno °rek,8- maja. .jk Članek z naslovom »Požari groze«, ki ste ga objavili v Glasu 7. aprila 1973 (sobota) in ki se nanaša na gozdni požar v vasi Zminec pri Škof-ji Loki, je zaradi netočnega opisa prihoda na kraj nesreče povzročil med pripadniki naših gasilskih društev precej negodovanja in tudi malce hude krvi. Ker je hitrost reagiranja na obvestilo o ognjeni stihiji oziroma čas, v katerem določena ekipa prispe do požarišča, ogledalo gasilskega društva in ker kaže, kolikšni sta izvežbanost in pripravljenost njegovih članov, Občinska gasilska zveza Škofja Loka prosi, da objavite popravek prispevka in navedete točen vrstni red prihoda posameznih čet na prizorišče požara. Vrstni red je bil namreč naslednji: Gasilsko društvo Škofja Loka, LTH, lesna industrija Jelovica in GD Stara Loka. Gasilske desetine Gorenjske predilnice, ki jo v pisanju tudi omenjate, pa sploh ni bilo blizu. Hvala za razumevanje. UO OGZ Škofja Loka Proslave in priznanja V radovljiški občini so se letošnje proslave ob obletnici ustanovitve OF začele že včeraj, ko je bila slavnostna seja občinske konference socialistične zveze. Ob tej priliki so podelili šest priznanj OF. Razen tega pa so podelili zvezno spomenico SZDL Jugoslavije krajevni skupnosti Koprivnik — Gorjuše kot naj- Krajevna organizacija SZDL Šenčur čestita ob dnevu OF in prazniku dela vsem prebivalcem Šenčurja in Srednje vasi in jih obenem vabi na proslavo, ki bo v četrtek, 26. 4. 1973, ob 19.30 uri ob velikem kresu na igrišču. uspešnejši krajevni skupnosti v občini. Priznanje zvezne konference SZDL pa sta dobili tudi krajevni skupnosti Lesce in Podnart ter njuna predsednika Matevž Bizjak in Jože Cvenkelj. Glasbena šola Radovljica je v ponedeljek zvečer v počastitev dneva OF pripravila koncert partizanskih pesmi in skladb. Nastopili so člani pevskih zborov, harmonikarska orkestra z Bleda in iz Radovljice in šolske instrumentalne skupine. Na jutrišnji proslavi v osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici bo krajevna konferenca SZDL Radovljica podelila priznanja Jožetu Rebcu, Slavki Meglič in Franju Praprot-niku. Krajevna konferenca SZDL Gorje pa bo pripravila proslavo v petek v dvorani TVD Partizan. JR Svet Za čim vse bolehajo Ločani? koka je * ravst.v- Zdravniki so medtem In porojenih dojenčkov, secih živl££ Je V naslednjih 12 me-taliteta tU ^ Preminilo še 10. Na-soč Prebiv2»nalaT -1'5 ljudi na U-terjale okvaro Najvišji davek so žrtev) 8rca »n ožilja (132 raka (Wi X "aJra*K6nej«e oblike * b°!ezni3tm(2,0) sta sploh Tfix( )--,Kap in mfarkt medtem ko nal^ "aJhujša morilca, ._ Ko nalhitreje narašča števi- lo odkritih novotvorb. Će pa lestvico umrljivosti postavimo poleg seznama obolelih, bomo videli, da prepričljivo vodijo dihala, zaradi katerih se je leta 1971 moralo zateči v ambulante prek 8000 občanov. Paciente ponavadi tarejo lažja vnetja in prehladi, zato so odstotki umrlih v omenjeni skupini zelo nizki. V Sloveniji zadnje čase ugotavljajo konstantno upadanje splavov, ki znaša približno 7 odstotkov letno. No, v loški občini je položaj nekoliko drugačen, saj ni opaziti bistvenih premikov navzgor ali navzdol (leta 1970 — 162 primerov, leta 1971 — 167, leta 1972 — 163). Praksa kaže, da dobro preventivno varstvo žena — vštevši razne oblike kontracepcije — obrodi sadove šele po določenem daljšem ali krajšem obdobju. Strokovnjaki ne dvomijo o skorajšnjem začetku postopnega zniževanja razširjenosti abortusov na območju škofjeloške komune. Zelo spodbudni so podatki o kurativnih in preventivnih pregledih. Prvih je bilo lani 117.552 (leta 1969 le 92.371), drugih pa 19.570 (1969. leta 11.000). Rasti ustrezno se veča tudi medicinski kader, vzrok zanjo pa tiči v večanju prebivalstva in za-« poslenih, v izboljševanju življenjskega standarda ter v dvigu splošne razgledanosti in osveščenosti obča- I. G. Prvomajski popust v Blagovnici M Škofja Loka za prvomajske praznike nudi Blagovnica M Škofja Loka do 30. aprila 1973 10% . popust za nakup moške, ženske in otroške konfekcije, moških pletenin, srajc in pižam,* ženskih pletenin, bluz in jutranjih halj in vsega blaga na dekorativnih oddelkih, s preprogami in oblogami za tla Upravni organi skupščine občine Radovljica obveščajo občane občine Radovljica, da traja delovni čas upravnih organov od 1. maja do 30. septembra 1973 ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 6. do 14. ure, ob sredah pa od 6. do 16. ure. Uradne ure za stranke so ob ponedeljkih in petkih od 7. do 12. ure, ob sredah pa od 12. do 16. ure s tem, da oddelek za narodno obrambo, prijavno—odjavna in matična služba, služba vozniških in prometnih dovoljenj ter potnih listov in krajevni uradi sprejemajo stranke vsak dan v rednem delovnem Času. Širša družbena odgovornost do otroškega varstva Svet za socialno zdravstveno politiko pri RK SZDL Slovenije je v ponedeljek razpravljal o družbenem dogovoru o uresničevanju politike na področju otroškega varstva v Sloveniji v letu 1973. Družbeni dogovor naj bi podpisali: republiška skupnost otroškega varstva, izvršni svet skupščine SR Slovenije, RK SZDL, republiški svet Zveze sindikatov in RK ZMS. Na svetu je bilo rečeno, da je treba podpisati družbeni dogovor kljub temu, da že imamo dva zakona, ki urejata otroško varstvo. S sporazumom naj bi zagotovili pogoje za hitrejši razvoj otroškega varstva, zajetih pa naj bi bilo kar največje število otrok. Letošnji družbeni dogovor je v nekem smislu splošnejši od lanskega. Predvsem se je pokazalo kot neumestno naštevanje številk kot na primer števila otrok, ki bodo upravičeni do otroškega dodatka, saj se to število med letom zelo spreminja. Posebnih novosti letošnji družbeni dogovor ne prinaša in je pravzaprav noveliran lanski družbeni dogovor Novost je le naloga, ki si jo je zadala republiška skupnost otroškega varstva, da bo namreč sprožila postopek za drugačno ureditev delovnega časa staršpv. Zamisel se opira na dejstvo, da zaradi zgodnje ure začetka delovnega časa — nekatere delovne organizacije začenjajo že ob 5 uri zjutraj — starši budijo in vodijo v vrtce otroke ob času ki mlademu organizmu nikakor ne ustreza. Na seji so poudarili, da bo morala republiška skupnost otroškega varstva med drugim vztrajati pri akciji za razvoj otroškega varstva v manj razvitih krajih. Med pomembnejšimi odstavki družbenega dogovora je tudi zahteva, naj bi se podpisniki zavzemali za ohranitev realne vrednosti stalnih denarnih pomoči družinam za vzdrževanje otrok ter da se število otrok, ki te pomoči prejemajo, ne sme zmanjševati. To bo težavna naloga, saj bo po ocenah letos izgubilo otroški dodatek zaradi višjih osebnih dohodkov 15 odstotkov lanskih upravičencev. Zaradi višanja življenjskih stroškov pa bo otroški dodatek že med letom izgubil na realni vrednosti. Pri širjenju upravičencev do otroškega dodatka pa naj bi upoštevali predvsem kmečke otroke iz socialno ogroženih družin. L. M. nagrade kupcem od 10. aprila do 30. junija 1973 KRANJ_ Večje križišče Delavci Cestnega podjetja v Kranju so prejšnji teden začeli razširjati križišče Oldhamske ceste in ulice Moše Pijadeja. Obe cesti bodo nekoliko razširili, tako da bo mogoče lažje zavijati. — Foto: F. Perdan Prihodnost kmečkega turizma v tržiš ki občini Na zasebnih kmetijah 438 turističnih ležišč Tržiška občina ima nedvomno precejšnje možnosti za razvoj turizma, tako letnega kot zimskega. Občina ima izdelan program turističnega razvoja, ki je obenem del projekta Zgornji Jadran. Po tem projektu bi se lahko na področju občine naenkrat zadrževalo 15.000 turistov. Za to' pa bi morali imeti 5000 turističnih ležišč, in sicer 3000 v družbenem in 2000 v zasebnem sektorju. Središča turističnega razvoja bodo mesto Tržič, Podljubelj in Ljubelj z Zelenico, ki je po programu Zgornji Jadran »podaljšana roka« Bleda, Veriga in Plamen k Slovenskim železarnam Delavski svet Združenega podjetja slovenske železarne je na podlagi predhodnih obravnav začel postopek za pripojitev podjetij — predelovalcev žice, in sicer Verige Lesce, Plamena iz Krope, ljubljanskega Tovila in Žične Celje. Postopek se bo začel istočasno tudi v omenjenih podjetjih. Če se bodo delavci podjetij predelave žice in železarn ZPSŽ odločili za integracijo, bo pripojitev opravljena še pred koncem letošnjega polletja. predvsem v zimskem turizmu. Takrat, ko na Zatrniku snega že zmanjkuje, ga je namreč na Zelenici še vedno dovolj. Ko bo urejena še cesta po dolini Završnice, bo od Bleda do Ljubelja, od koder se bodo turisti vzpenjali na Zelenico, le dobrih-20 kilometrov! V razvojnem programu turizma v tržiški občini ima pomembno mesto kmečki turizem na visokogorskih kmetijah, katerih je v tržiški občini 47, od teh pa jih ima 21 možnosti za kmečki turizem, ki je po dosedanjih izkušnjah doma in na tujem lahko pomembna dopolnitev gozdarstva in živinoreje, ki sta najbolj donosni dejavnosti za visokogorske kmetije. Na tem področju je nekaj že narejenega. Omenjene kmetije so se s pomočjo kreditov vsaj za silo opremile in modernizirale ter se preusmerile na živinorejo. Kmetom je v veliko pomoč hranilno-kreditna služba pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, obrat Tržič, ki zbere letno v te namene okrog 400.000 dinarjev. Hranilno-kreditna služba pri gozdnem obratu v Tržiču je podelila leta 1971 239.550 dinarjev kreditov za modernizacijo visokogorskih kmetij, lani 776.000 di-" narjev kreditov, do konca letošnjega marca pa že 317.000 dinarjev kreditov. Skupaj torej 1,332.550 dinarjev. Za večjo živinorejsko proizvodnjo nameravajo v Tržiču oživiti planine in planšarije, ki jih je na območju občine 17 in na katerih je bilo nekdaj pašništvo na višku. Na teh planinah je sedaj precej objektov propadlo. Precej denarja in dela bo potrebno, da bodo planine spet uporabne. Predvsem pa planine niso pomembne le za živinorejo, pašništvo in pridelovanje dragocene travne krme, temveč imajo tudi turistični pomen. Urejena planina s pastirjem in potrebnimi objekti je za turista redka zanimivost, posebno še, če mu na planinah postrežejo z mlekom, sirom itd. Tako nameravajo Tržičani v prihodnosti oživiti nekdaj znane planine in planšarije na Kofcah, na Šiji, na Pungartu, v Tegoščah, v Dolgi njivi, na Zalem potoku, ki ga najbolj cenijo čebelarji, na Konjščici in Ja-vorniku, na Bistriški in Breški planini, na Lešanski planini in na Dobrči ter na Korošici. Visokogorske kmetije v tržiški občini, na katerih naj bi se v prihodnosti razvijal kmečki turizem, ležijo na območju Podljubelja, Doline, Loma, Potarjev in Grahovš. V Podiju bel j u in okolici naj bi se 12 kmetij oprijelo kmečkega turizma. Skupno bo na teh kmetijah 219 turističnih ležišč. Največ jih bo na kmetiji Gašperja Polajnarja iz Ca-dovelj (27), Katarine Meghč iz Podljubelja (25) in Janka Knifica iz Podljubelja (25). V Dolini se bodo oprijeli kmečkega turizma trije kmetje. Franc Meglič bo po predvidevanjih imel 30 ležišč, Miha Meglič 22, Jože Meglič pa 26 turističnih ležišč. Močna območja kmečkega turizma bodo tudi Lom, Potarje in Gra-hovše. 6 kmetov bo imelo 141 turističnih ležišč. Največ jih bo imel Jernej Meglič iz Potarjev, in sicer 41, sledita pa Janez Tišler in Miha Meglič prvi iz Potarjev, drugi iz Grahovš, ki bosta imela po 25 turističnih ležišč. Seveda pa bodo morali kmetje za uresničitev tega programa modernizirati kmetije, jih opremiti, dozidati potrebne objekte in se seveda tudi strokovno izobraževati. J. Košnjek Program zbiranja sredstev za kanalizacijo SALON POHIŠTVA DEKORATIVA 5. maja 1973 SUPERMARKET UNION JESENICE murka Sreda ^SS 25. aprila 1973 Že nekaj let je, ko je bil na podlagi urbanističnega načrta Kranja izdelan program razvoja kanalizacijskega omrežja. Takrat je bilo predvideno, da bo izgradnja omrežja, zbiralnikov in drugo veljalo 23 milijonov dinarjev, danes pa se je ta številka povzpela zaradi podražitev na 40 milijonov. Za zdaj je zgrajenih le okrog 1400 metrov glavnih zbiralnikov, kar pomeni približno desetino vseh. Ti so v Gregorčičevi ulici, v komunalni coni na Primskovem in od Tekstil-indusa do Starega Savskega mostu. Vrednost le-teh pa je v primerjavi s celotnim programom manjša od desetine. Trenutno z vsemi močmi v Kranju oziroma ob Savi pod Dru-lovko pripravljajo teren za čistilno napravo. Da bo zavarovana pred poplavami, morajo prestaviti na tem delu strugo Save. Predvideno je, da bi Sava stekla po novi poglobljeni strugi še letos, prihodnje leto pa bi že začeli graditi čistilno napravo. Na zadnji seji občinske skupščine so odborniki sprejeli poseben odlok in z njim določili kar osem virov sredstev za financiranje čistilne na- prave in izgradnje kanalizacijskih zbiralnikov v mestu. 2e prihodnje leto naj bi tako zbrali iz kanalščine, prispevkov delovnih organizacij, prispevka za uporabo mestnega zemljišča, občinskega proračuna in iz sredstev ukinjenih družbenih skladov okrog 4 milijone dinarjev. Prihodnja leta pa se bo znesek povečal še na račun občinskega in republiškega vodnega sklada. Kaže torej, da bo v Kranju v kratkem pospešeno stekla izgradnja kanalizacijskega omrežja. To pa je pravzaprav skrajni čas, kajti ob sedanjih zahtevah po varstvu voda in pkolja in ob tako skromnih sredstvih kot so bila na voljo doslej, tega problema v Kranju še lep čas ne bi rešili. a. ž. V Donitu uspešni V kemični industriji Donit Medvode so v prvih treh mesecih letos povečali obseg proizvodnje za 14 % v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. V tem času so prodali za 54 milijonov dinarjev izdelkov, od tega 11 milijonov na tuja tržišča, -fr Dovolj dela za komuniste Na zadnji konferenci občinske organizacije ZKS Tržič so obravnavali tudi delo organizacije ZKS med 4. in 5. zasedanjem konference. Ugotovili so, da so" pretekla družbeno-politič-na dogajanja v državi in še posebej v občini povzročila večjo politično aktivnost tržiških komunistov, osnovnih organizacij, stalnih aktivov ter razumljivo tudi občinskega komiteja, konference in komisij. Med 4. in 5. konferenco je bilo kar 53 sestankov osnovnih organizacij in stalnih aktivov, na katerih so komunisti obravnavali probleme pri gospodarjenju in stabilizaciji gospodarstva, ocenjevali politični položaj v občini, tehtali priprave na referendum o podaljšanju samoprispevka za gradnjo šol in vrtcev v občini, razpravljali o kadrovski politiki in sprejemanju novih članov ZK. Posebno razveseljivo je, da se je okrepilo sodelovanje organizacije ZK z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami ter s tem dosegla večja enotnost in delovna sposobnost. Komunisti so na sestankih in pogovorih posvetili precej časa uresničevanju ustavnih dopolnil ter ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela v tržiški občini. Člani ZK so menili, da je ta problematika nadvse zahtevna in terja pred odločitvami vsestranske razprave in premisleke, zato tudi.ocena, da v Tržiču na tem področju niso veliko naredili, ni povsem umestna. Tržiški komunisti so pred novimi akcijami. Nameravajo namreč ustanoviti aktiv komunistov -- neposrednih proizvajalcev, aktiv komunistov, družbeno-političnih delavcev v krajevnih skupnostih in aktiv komuni-stov-odbornikov občinske skupščine. Denar za adaptacijo vrtcev Finančni načrt sklada za otroško varstvo občine Kranj predvideva za letošnje leto 5,16 milijona dohodkov. Kar 80 odstotkov od dohodka je namenjeno v sklad za gradnjo šol In vrtcev. Ostali denar, to je 1,16 milijona din pa je namenjeno za adaptacije prostorov predšolskega varstva. Po 500.000 din je namenjenih za adaptacijo prostorov predšolskega varstva v šoli v Voklem in v osnovni šoli v Dupljah, ostalo pa za manjše adaptacije v Naklem in v mestnih vrtcih. Potrebe po adaptacijah vrtcev so velike, sklad pa nima dovolj denarja. Color ena TOZD Na zborih kolektiva v tovarni Color Medvode je bil soglasno potrjen sklep delavskega sveta o ustanovitvi ene TOZD. Med člane kolektiva je bilo razdeljenega dovolj gradiva o poslovanju podjetja, tako da si je lahko vsak sam izoblikoval mnenje o smotrnosti ustanovitve ene ali več TOZD. Clarii kolektiva so tudi podprli zaključke plenuma kemijske in gumarske industrije v zvezi z integracijskimi procesi v predelovalni kemični industriji Slovenije. -fr Zasebne trgovine Osnutek republiškega zakona o delu z zasebnimi sredstvi predvideva, da bo občinska skupščina lahko dovolila tudi zasebne trgovine v odročnih krajih za prodajo blaga dnevne potrošnje. Danilo Cerkvenik, republiški poslanec in direktor trgovskega podjetja Kočna Kamnik je za primer povedal, da je pet trgovin Kočne na podeželju v kamniški občini nerentabilnih. Res je, da so krivi dokaj slabi trgovski lokali, toda večja investicija se trgovcem na splača, ker bi se le težko obrestovala. Po mnenju direktorja Kočne bodo takšne zasebne trgovine dobrodošle za potrošnike v odročnih krajih in ne bodo konkurirale družbenemu sektorju. J. V. Ugodna ocena lanskega gospodarjenja Odborniki tržiške občinske skupščine so na seji, ki je bila v torek, 17. aprila, obravnavali in sprejeli poročilo o lanskem gospodarjenju v tržiški občini. Pripravil ga je oddelek za gospodarstvo in finance pri skupščini občine Tržič. Odborniki so menili, da je bilo lansko gospodarjenje v občini uspešno, čeprav so bile napovedi iz leta 1971 pesimistične, saj so predvidevale ostre stabilizacijske ukrepe in težje pogoje gospodarjenja, ki jih je trži-ško gospodarstvo kar dobro preneslo. Vse organizacije so poslovale rentabilno, razen Mesarskega podjetja, ki se je zaradi boljšega gospodarjenja povezalo s Kmetijskim gospodarstvom Škofja Loka. Se posebno razveseljivo je, da so se skladi tržiških delovnih organizacij obogatili, kar omogoča večja vlaganja v obratna sredstva. Kljub ugodni oceni pa lansko gospodarjenje ni primerljivo z letom 1971, ki je bilo izjemno zaradi izredne konjuk-ture in inflacije, lansko pa bolj umirjeno. -jk ŽIVIUA V Ličnemu kiosku podjetja Tobak na ulici Moše Pijadeja v Kranju se je pridružil še en kiosk za prodajo časopisov na Titovem trgu. Prav'bi bilo, če bi Sčasoma zamenjali vse stare kioske za ličnejše in funkcionalnejše nove. — Foto-F. Perdan Rančerji napadajo Režija: Herschel Daugherty Gl. vloge: Robert Culp, Brian Keith, Judi Meredith nhrJ Klonec državljanske vojne v ZDA je pomenil začetek hudega voaooja za prebivalce južnih držav, ki so se morali kot vojni poraženci P°Prijeti s številnimi sovražniki od banditov do indijancev. Edino, tren° lme jei blla živina- Domaje niso mogli prodati, ker so oderuški govci premalo plačali, če so jo gonili proti severu, so jih stalno napa-a/i Indijanci ali različne razbojniške tolpe, rp&it 8ov°ri ° prebivalcih Teksasa, ki so na vsak način skušali živin SVT, dežel° Pred popolnim propadom. Najprej so poskusili z vino. Med gonjo proti severu so jih nekajkrat napadli in zraven črede ani„ o nekaj' tovarišev. Za rešitev dežele so morali najti dru- Tr JrtiiPuL fP°mnili so se na železnico, ki bi jih, speljana po južnih nnr. tr a pred Propadom. Toda nihče se ni zmenil zanje in šele z ra železnico in njene delavce so dosegli cilj. Sedaj so črede p 2 vlakom in največji problem je bil rešen. Je le v,tem> da film razen zanimivega problema nima prav iooene druge vrednosti. Obstaja na podpovprečnem nivoju. \__M. G. Likovniki iz Radovljice na Jesenicah tnm sob°to' 21. aprila, so s koncer-m^kega pevskega zbora KUD npvci? ag?r iz Kr°Pe i" moškega pevskega zbora DPD Svoboda Pod- st/1 xiPrh kolektivno slikarsko razliko u*?v Iikovne skupine radovljiške občine. S svojimi likovnimi Novi knjigi Male ^ufarjeve knjižnice izšli" M^i1 Cufarjevi knjižnici sta umetnižb knjigi članov kulturno-nSf nI keP k uba To™ Cufar: So-paftizaneL- VaIent^a Cundriča in z naslovn3 Poezija Miha Klinarja imnZ ?/^a^mrtvi straži- Tako Sest knjtg. Čufarjeva knjižnica karBoni & h'E" akademski ^ opremil in n' .1 narJevo poezijo pa kar Jaka Tork^r rira akade™ki/' Mestno gledališče ljubljansko gostuje na Jesenicah V sredo, 25. aprila, bo gostovalo v dvorani gledališča Tone Cufar Mestno gledališče ljubljansko z delom ameriškega pisatelja Tenesseja Wil-liamsa Obdobje prilagajanja. Komedijo Obdobje prilagajanja, s podnaslovom Resna komedija, ocenjujejo kot izjemno dragoceno odrsko besedilo, saj združuje visoko slovstveno raven in komedijsko učinkovitost, lahkotnost in resnobo, humor in tehtnost, aktualnost in splošno veljavnost, človeško in življenjsko pristnost ter komunikativnost, problemskost in vedrino. Komedijo Obdobje prilagajanja je režijsko pripravil Žarko Petan, sceno je zasnoval Niko Matul, igra pa Milena Zupančičeva, Nada Bavde-ževa, Tina Leonova, Vera Tepova, France Markovič, Janez Eržen in Vladimir Skrbinšek. D. S. Svečan uvod v praznične dni v Cerkljah Priredftpv^ifk* 26' aPri,a> ob 20. uri bo v Cerkljah velika pevska Davorin Tv Praznična dneva OF in 1. maja. Moški zbor zbor Jpw *f Cei*elj je za to priliko povabil v goste Pevski dogovoril 8 *aterim 8e je na lanskoletnem festivalu v Stični izvidi«, "za stalno sodelovanje. Zbora bosta ločeno in skupaj zhnV^T 1°.l?seže? program umetnih in narodnih pesmi ter nekaj £lh Jočk 12 Foersterjevega Gorenjskega slavčka in Smetove Prodane neveste. Tenorist Florijan Zavnik jz Ljubljane I eJn* slovenska samospeva, skupaj z basistom Jožetom Katom z Jesenic pa duet Janka in Kecala iz Prodane neveste, ka cm 6 in 8olistične točke s klavirjem bo spremljala pianist-Škob Hrašovec iz Ljubljane. Oba zbora bo vodil prof. Milko Občinska konferenca Zveze mladine Slovenije Tržič razglaša Prosto delovno mesto administratorke pogoji: 4-lef118 a1m!n?strativna šola z nekaj let prakse ali lna administrativna ali ekonomska srednja šola. riol/F0 pomembno je znanje strojepisja, ker se ga na tem InteVnem mestu še najbolj rabL ZMS^re?tke se javijo pismeno na Občinsko konferenco knn* ■» » Trg svobode 18. Prijavi naj priložijo dokumente o do-Han„Cani §oli in kratek življenjepis. pis velJa do zasedbe delovnega mesta. K sodelovanju vabimo večje število po-erJenikov, ki bi bili pripravljeni v domačin kraju širiti dobre knjige vseh slovenjih založb. Pis^ajevan.je po uspehu — dobra možnost zaslužka. U. n® Prijave s^kratkim življenjepisom pošljite najkasneje do 6loooaLJabi973. na naslov: Partizanska knjiga, Vodnikova 43, obil° informacij za vaš oddih karavana o Posebna turistična številka w!,r?ni; 32 barvnih strani, veliki format, cena 10,-din Na IV. festivalu amaterskega filma na Jesenicah je bilo veliko dobrih filmov, žal pa slab obisk. Kvalitetnejša bera IV. festival amaterskega filma na Jesenicah sodi v sam vrh po kvaliteti izbranih filmov — Dobra mednarodna udeležba Od 20. do 22. aprila je bil v veliki dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah že šesti festival amaterskega filma, ki ga je pod pokroviteljstvom Občinskega sveta Ljudske tehnike Jesenice organizirala prizadevna skupina Odeon z Jesenic. Od 131 prijavljenih filmov se je žirija, ki so jo sestavljali igralec Miha Baloh, študent Miha Brun in filmski režiser Pavle Grzinčič, odločila, da izbira in nagrajuje med 43 filmi. V treh dneh so filme predvajali občinstvu in podelili nagrade. Med dokumentarnimi filmi prve nagrade niso podelili, drugo nagrado — srebrno plaketo Zelezar — pa je prejel film Petara Trinajstiča iz FKK Jadran Rijeka pod naslovom Ho — ruk. Tretjo nagrado je med dokumentarnimi filmi prejel Velenj-čan Stane Hafner za film Rekord. Med igranimi filmi je imel največ uspeha Italijan Rolf Mandolesi s filmom La calunnia, tudi drugo nagrado je prejel Italijan Giorgio Mar-tinelli za film La cupola, tretje nagrade pa niso podelili. Prva nagrada med žanrskimi filmi je pripadla Renatu Padovanu iz Trsta za film II verme, druga nagrada Franzu Senčnjaku iz Gradca za film Regen, tretja pa Zagrebčanu Marjanu Hodaku za film Ruke. Film Sfinga Natalije Lazovič iz KK Rudnik je imel največ uspeha med animiranimi filmi, film Nogi Jaka Bregarja iz Ljubljane je v tej zvrsti prejel drugo nagrado, tretjo nagrado pa film z naslovom Super-man Koprčanov Štajnbaherja, Ma-rinška in Zonte. Poleg posebnih nagrad je ZKPO občine Jesenice za najboljšo klubsko selekcijo podelila svojo nagrado, in sicer umetniško sliko kino klubu Club Cinematografico Triestino. Vsi, ki so si ogledali festival amaterskega filma na Jesenicah, so si bili edini v oceni, da ta festival ni le spontano prerasel v mednarodnega, temveč da postaja po svoji kvaliteti eden najboljših tovrstnih festivalov pri nas. Zares številna udeležba kinoklubov omogoča večjo selekcijo med filmi. Filmi so bili tako po idejnih zamislih kot tudi po tehnični strani na zadovoljivi amaterski višini. Poleg vsega pa je bila tudi letos organizacija odlična. D. Sedej „Gledališče je izraznost časa" Pogovor z Bojanom Čebuliem, upravnikom amaterskega gledališča »Tone Cufar« z Jesenic Amaterizem je pravzaprav »uveljavljanje posameznikov, z njimi pa tudi slovenstva«. Definicija Bojana Cebulja se mije zdela dovolj pravilna in jo dajem za začetek najinih razmišljanj o gledališču, ki mu je, namreč pogovoru, prisostvoval tudi dramatik in pisatelj Marko Hudnik, sicer knjižničar na Jesenicah. Poleg tega je amaterizem tudi idealizem, tradicija in zgodovinsko dejstvo — čitalnice, besede —, je pa tudi ekshi-bicionizem posameznikov, patološka zadeva, je sklop ljudi, strokovno osveščenih, ljudi, ki naj bi in bi morali iskati nova sredstva gledališkega izraza. Zal pa se dogaja, da je amaterstvo krivo tudi za krnitve resničnih talentov, ker se pač morajo podrediti večini. Včasih neudomeva-■ mo majhnosti našega početja, preveč je melagomanstva, preveč je hlastanja za »modernostjo«, tako da postajajo nekatere stvaritve že stripi, podobni Zvitorepcu. Vendar, gledališče je še vedno tudi ekshibicija. Gledališče je v krizi. Repertoar je nedomišljen in neorganiziran, če gledamo na ves slovenski prostor. Iskanje izraza ni formalizem, ampak že gledališki izraz. Režiser bi moral biti praktik, ki bi razumel vseobsežnost. Je pa še sociološko vprašanje amaterizma. Pomisliti moramo na želje občinstva, piscev, režiserja. Režiser bi moral biti navsezadnje pristna vez med delom, ki ga z igralci predstavlja, in z občinstvom. Gledališče mora postati mit povezanosti. Doživljanje sočloveka, duhovna rast in družbena uveljavitev. Vsako avtorstvo pa je kljub vsemu še vedno odvisno od celotnega kolektiva, kamor spada tudi občinstvo v dvorani ali v tovarni, na prostem, pod cirkuško streho. Gledališče je potrebno aktualizirati. Romeo in Julija je tragedija, razpeta v mit ljubezni in smrti. Afekti, razna odkrivanja so možni, toda povzročitelj tragedije je vendarle Capuletti. Ena od režiserjevih možnosti je, da gradi svoj koncept prav na tej osebi. S spontano in ho-teno improvizacijo. Vsebinsko je potrebno graditi predstavo od predstave do predstave. Pri tem je mogoč tudi problem s poslušalstvom, oziroma z gledalci. Toda, to ne sme biti ovira in tudi ni, če gledamo gledališče tudi zgodovinsko. Govorili smo, iskali smo praktične rešitve. Vpraševal sem po možnostih jeseniškega ansambla za uresničitev želja, teženj in poznavanja gledališča. Letno je na sporedu šest premier. Včasih so bili Jeseničani še posebno znani kot odličen in uigran ansambel. Spomnimo se nagrad s Hvara in drugih tekmovanj amaterskih gledališč. Bojan Čebulj je sicer še vedno upravnik gledališča, vendar je bil včasih tudi uslužbenec gledališča. Sedaj je zaposlen na Radiu Jesenice. Vma pa zato toliko več možnosti za uveljavitev svojih konceptov. S sugestijo, z zahtevo in ved- nostjo' Janez Poštrak Zeleno, modro, pa spet zeleno Na loškem gradu so odprli razstavo del akadem skega slikarja Evgena Sajovica Prvi hip se človeku zazdi, da o ciklusu štiriinštiridesetih platen, ki jih je po stenah galerije Loškega muzeja razobesil slikar Evgen Sajovic in ki predstavljajo avtorjev likovni obračun s samim seboj, s 60 let dolgim življenjem, ne bi mogli reči ničesar posebnega, da v podobah ni nikakršne globlje vsebine, nikakršnega sporočila obiskovalcem. Tako jasne, preproste in lahko razumljive so namreč, tako zelo nedvoumne! V realistično prikazanih stavbah, drevesih in poljih, v raznih drobnih detajlih in v tihožitjih površen opazovalec n^ najde nobenega skritega »jaza«. A videz vara. Avtor pač skuša stvarem ohraniti njihovo praktično vsebino, ki jo imajo v vsakdanjosti, osebno noto pa vnaša vanje prek barv. Gre za redko dvojnost, saj smo pri modernih umetnikih (razen pri naivcih) vajeni čisto drugačnega lotevanja obravnave sveta; bodisi da svoja notranja gledanja izpričujejo z ustreznim preoblikovanjem zunanjih obrisov, pri čemer je kolorit le pomožno izrazno sredstvo, bodisi da dajejo absolutno prednost govorici barvne skale ter docela zanemarijo pred-metnost. Sajovic je oboje združil in hkrati ostal zvest klasičnim risarskim zakonitostim (plastičnost, trodimenzionalnog). Najbolj značilne zanj so nemara številne krajine, na katerih brez izjeme prevladujeta zelenilo in modrina visokega poletja, bohotni plašč razcvetele narave in razprtega neba v tistih kratkotrajnih dveh, treh tednih, ko krivulja življenja doseže zenit, da bi nato začela drseti jesenskemu umiranju nasproti. Iz podob seva nekakšno umirjeno veselje do bivanja, dihanja, pre-sn a vijanja, do obstajanja nasploh. Likovniku je dobrodošla in draga sleherna malenkost. Mesto in grad nad njim nista nič pomembnejša kot obtolčena smetarska kanta poleg ceste: prav vse je vredno obdelave... Evgen Sajovic, do lani redni profesor likovne akademije v Ljubljani, stalni sodelavec-ilustrator pri časo- pisu TV-15 in član Društva slovenskih likovnih umetnikov, sodi v starejši rod naših kulturnikov. Prvič je opozoril nase leta 1939 s serijo slik in kipov, posvečenih dogodkom iz slovenske zgodovine. V naslednjih treh desetletjih je potem razstavljal še sedemintridesetkrat — sedemkrat samostojno in tridesetkrat v družbi kolegov. Leta 1970 so njegove mojstrovine občudovali tudi Švedi, in sicer v stockholmskem paviljonu, ki je prikazoval' zbirko plastik in podob s skupnim naslovom »Slovenska sodobna umetnost«. Sedanjo razstavo (odprta bo do 15. maja) sta pripravila Loški muzej in — kot pokrovitelj — Gorenjska predilnica Škofja Loka. Okusen katalog z biografskimi podatki, dvema črnobelima reprodukcijama in uvodnim recenzorskim zapisom izpod peresa prof. Andreja Pa v lovca pa je natisnila tiskarna 1 oneta Tomšiča v Ljubljani. I. Guzelj X 3 Sreda — 25. aprila 1973 vic do vica brunarica brunarica Dom upokojencev Kranj v ustanovitvi razpisuje delovna mesta za: 1. računovodjo zavoda 2. višjo medicinsko sestro 3. 2 medicinski sestri 4. ekonoma 5. glavnega kuharja-ico 6. 2 kuharici 7. gospodinjo 8. šiviljo 9. več sobaric 10. več snažilk 11. perico Za razpisana delovna mesta se zahteva: pod 1.: višja šolska izobrazba finančne smeri, 4 leta delovnih izkušenj ali srednja izobrazba in 8 let delovnih izkušenj, pod 2.: višja izobrazba, praksa zaželena, pod 3.: srednja izobrazba, praksa zaželena, pod 4. in 7.: srednja izobrazba ali VK delavec in 3 leta delovnih izkušenj ali KV delavec in 5 let delovnih izkušenj, pod 5.: VK ali K V delavec in 5 let delovnih izkušenj, pod 6. in 8.: K V kuhar-ica oziroma K V šivilja — krojačica, praksa zaželena, pod 9.: osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj, pod 10. in 11.: osnovna šola, praksa zaželena. Za vsa delovna mesta je poskusno delo, ki traja od 3 do 6 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom se vložijo na naslov: Skupščina občine Kranj — Dom upokojencev Kranj v ustanovitvi. Nastop dela 1. julija 1973 ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest; kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili. Reklamna prodaja od 16. do 30. aprila 1973 v mnogih naših prodajalnah: pelinkovec grenki Dana — steklenica 11, 20,90 din oranžada Frutella Belsad — steklenica 11,12,00 din rdeča pesa Belsad — kozarec 800 g, 4,90 din kumarična solata ETA — kozarec 370 g, 3,70 din skuše fileti Delamaris — 125 g, 3,85 din skuše z zelenjavo Istra Mirna — 125 g, 3,10 DIN Čestitamo za praznik dela in želimo veselo praznovanje Mercator Na glasbeni prireditvi Prvi glas Gorenjske je nastopilo šestnajst mladih pevcev in pevk.—Foto: F. Perdan Prvi glas Gorenjske Za prvi glas Gorenjske izbrali glas Sergeja Dobo-viška z Javornika — D. Žbontar iz Krope dobil stavo 5MREKH GORNJI GRAD in vsak teden 10 N AGRAD v PAVLIHI Minuli petek so v dvorani gledališča Tone Ću far na Jesenicah ob številnem občinstvu, med mladimi in manj mladimi pevci z vse Gorenjske izbirali najboljši glas. Prireditev je že tretje leto organiziral Stereo klub iz Žirovnice v sodelovanju z Radiom Jesenice, nastopili pa so izven konkurence tudi gostje: Jože Koblpr iz Maribora, lanska zmagovalka Lidija Turnšek in predlanski zmagovalec Franci Rebernik. Ob spremljavi ansambla Črne vrane je v finalu nastopilo kar šestnajst pevcev in pevk iz Črnuč, Kranja, z Jesenic, iz Radovljice, Kamne gorice, Žirovnice, Križev, . Kamnika, Krope in Kranjske gore. Med njimi je bilo kar enajst pevcev in le pet pevk, različnih starosti in različnih pevskih izkušenj. Bilo jih je nekaj, ki bolj ali manj stalno že nastopajo: bodisi kot Člani ansamblov, solisti ansamblov zabavne in narodne glasbe bodisi tudi kot člani raznih pevskih zborov. Da, pevskih zborov! Damjan Žbontar iz Krope na primer, že dolgo lepo prepeva v moškem komornem zboru v Kropi in je po vsej verjetnosti najbolj »doma« v prepevanju narodnih, ponarodelih in drugih pesmi, a se je na petkovi prireditvi imenitno izkazal v znani zabavni melodiji. Za stavo, seveda, se je bil prijavil in njegovi kolegi so zdaj dolgih nosov lahko tudi zaradi tega, ker je popevko izvrstno zapel in se dobro uvrstil. Pevke in pevci so pred mikrofonom z več ali manj treme dokazovali, kaj znajo in kaj zmorejo. Za prvi nastop pred mikrofonom se razne male nerodnosti, čeprav hudo Kruh in sol za brhke neveste Škofji Loki, Preddvoru, Kranju in Ribnici na Dolenjskem se konec meseca maja spet enkrat obetajo pestri, veselja, pesmi in plesov polni dnevi; organizacijski odbor Kmečke ohceti v Ljubljani jih je namreč — kot vemo — izbral za »sotrudnike« pri izvedbi največje turistično-folklorne prireditve v Sloveniji, ki spričo svoje originalnosti in atraktivnosti prerašča v dogodek mednarodnih razsežnosti, popularen tudi onkraj »velike luže«. Da pridevnik »mednarodni« ni za lase privlečen, priča dolg seznam tujih agencij in listov, ki sodelujejo v iskanju poročnih parov. Le-teh bo letos 16. Slovenskega izbira' Dnevnik, hrvatskega Karlovški vestnik (bodoča zakonca sta že znana: nevesti Jelici Kralj, medicinski sestri, je 19 let, ženinu Tomislavu Gregorju, absolventu višje kmetijske šole, pa 24), srbskega radio Beograd in časopis Politika ekspres, bosanskega Večernije novosti, makedonskega turistična zveza mesta Skopje in črnogorskega turistična zveza ter gospodarska zbornica Črne gore. Iz Avstralije prihajajo v Ljubljano izreči usodni »da« Dušica Beguš (24 let), rojena v Tolminu, in Ivan Debenjak (28 let), Hrastničan po rodu, ter študenta Susan Helen Clarke (21) in Kim Lyle (20). Glasovanje sta opravili slovenski društvi »Triglav« in »Planica« iz Sydneya. O avstrijski dvojici bodo odločali bralci Koroškega vestnika, o nizozemski pa naročniki ženske revije Eva. Predstavnika Madžarske so določili turistični delavci potovalne agencije Ibus, medtem ko je v Švici to nalogo prevzela nase izletniška družba Popularis. Zahodnonemški par bo najbrž z Bavarske, kajti izbor vodita reviji Gong in Bayerische Rundfunk. Kandidata iz ZDA je »odkril« Slovenian Ballroom ob pomoči Franka Serra, ki je lani pripeljal v Ljubljano na ohcet 180 gostov. Fant in dekle sta Pittsburčana: ona, Wanda M. Wolowski, tajnica, ima 21 let, on, Gregory Meier, študent, pa 22 let. Ker smo o fantovščini v Preddvoru že pisali, si zdaj oglejmo še program dekliščine, ki jo pripravljajo turistična društva Škofja Loka, Stari vrh, Javorje in Stara Loka ter pokrovitelj, kmetijska zadruga Škofja Loka. Neveste bodo 23. maja dopoldan, po sprejemu pred hotelom Trans- turist, krenile v Jarčje brdo pod Sv. Valentinom, na Mežnarjevo domačijo. Pred hišo jim gospodar namerava ponuditi kruh in sol, staroslovanski simbol dobrodošlice. Vaške gospodinje so izdelale poseben jedilnik, sestavljen iz pristne kmečke hrane in pijače. Ničesar ne sme manjkati, pravijo Ločani in rade volje povedo, s čim vse kanijo postreči dekličem: s češnjevim žganjem, s klobasami v zaseki, z ajdovimi štruklji, s češpljevim kompotom, z jabolčnikom ... Zbor zaročenk naj bi potlej lastnoročno zamesil kruh, ga spekel in si bratsko razdelil hlebce. Radovedneži, ki se mislijo obesiti brhkim puncam za pete, bodo ob poti proti Jarč-jemu brdu lahko opazovali demonstracijo ' različnih kmečkih opravil kot so, denimo, košnja, suše ji je sena, tesanje, cepljenje drv itd. Organizator je naročil tudi skupino godcev, saj brez poskočnih viž pač ni pravega prazničnega vzdušja. Seveda bo vse, kar leze in gre, oblečeno v gorenjske narodne noše. Načrtovani pojedini sledi odhod v dolino, do Stare Loke, do Mruščeve kmetije, od koder bodo internacionalno druščino gospodičen domači fantje z okrancljanimi vozovi »potegnili« v mesto, pred stavbo občinske skupščine. Tam naj bi jih pozdravil župan Tone Polajnar. Popoldanski del sporeda predvideva še obisk gradu, nadalje nagovor pokroviteljev, nastop folklorne skupine Javorje, dve preizkušnji spretnosti bodočih soprog, več kulturnih točk in končno splošno zabavo. Ženini bodo medtem gostje TD Kranj, ki pripravlja ogled kranjskih tovarn in veleblagovnice Globus, nagradno tekmovanje v kegljanju, promenadni koncert ter — zvečer — modno revijo v hotelu Creina. I. G. smešne za gledalce, velikodušno odpuščajo. Važen in pomemben je bil predvsem sam glas, četudi ne šolan, a vabljiv in prijeten. Mnogi mladi pevci so ga predstavljali v zelo znanih in priljubljenih popevčicah, za Silvestrski poljub sta se odločila kar dva pevca. Mlade, neizkušene je zalivala rdečica, sam nastop je bil precej okoren, rutiniranim pevcem pa ni bilo kaj očitati. »Zavedam se, da bi bil zmagovalec lahko tudi kdo drug,« pravi skromno Sergej Dobovišek, sicer član ansambla Kivado, »prvih pet nas je bilo precej izenačenih« Zmaga mi prav gotovo ne bo stopila v glavo, čeprav sem razumljivo vesel in zadovoljen. Sodeloval sem že lani na Prvem glasu Gorenjske, letos se mi je nasmehnila sreča.« Kaj naj še napišemo? Morda to, da je bila prireditev kar prijetna, da so morali biti člani ansambla Crne1 vrane po njej pošteno utrujeni, saj je naporno spremljati nepretrgoma kar šestnajst, večinoma še neizkušenih pevcev. In seveda tudi to, da je spodbudno in pohvale vredno, da imamo tudi na Gorenjskem prireditev, ki omogoča, da se mladi pevci predstavijo in če so uspešni, tudi uveljavljajo in uveljavijo v slovenskem merilu. D. Sedej Mlada Fanči Tarman je že lani nastopila na jeseniški prireditvi, sicer pa stalno nastopa večinoma v kranjskogorskih hotelih. — Foto: Perdan m Združeno podjetje Iranslurisl Hoteli, Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta v svojih gostinskih obratih v Škofji Loki: 1. 2 KV natakarja 2. 1 PK natakarja 3. 1 PK točaja 4. 2 blagajnika 5. 1 PK kuharja 6. 1 PK natakarja (določen čas) 7. 1 knjigovodje — obolist 8. več vajencev — kuharjev, natakarjev Pogoj: podi.: K V natakar, pod 2. in 3.: priučen natakar ali toča j pod 4.: 2-letna praksa v blagajniškem poslovanju (trgovina ali gostinstvo), pod 5. in ().: pomožni gostinski delavec — kuhar, natakar, pod 7.: ekonomski tehnik z nekaj let prakse v gosp. rač. sektorju, pod 8.: uspešno končana osemletka. Nastop dela 1. 6. 1973. Poskusna doba pod 1., 4. in 7. dva meseca, na ostalih delovnih mestih en mesec. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 15 dni po objavi. POGOVORI O STRAZISČU <1aiatl k'1 s,'*a,i tisti ric ° ■ ■■ Z Užitkom ga je pove-en, L Ar 1"l° ,sc ,rotc/l Posloviti, se je spet spomnila ,Htla- Ni bilo konca! hii l' 1)1 to v kavarni, na sindikalnem izletu, bi in, r°,n,nalno- Zgodilo se je ob obiskih pri najtežjih ' jih je nesreča ali bolezen priklenila na posteljo, jih prisilila na življenje v horizontu. Podruž-1 ° ("aštva telesnih invalidov Kranj že več let stalno Življenje v horizontu nf\lS~7n',?a/tcž/(' Prizadete ?lane, ki jih je 30 od skup-dn, , °b ^'j priliki so jim dali še skromna 7;,•#•• ™tera s<> prispevala kranjska Delikatesa, ,VlLa "> kmetijsko živilski korhbinat. nih in? 2 ■VlCl Je sred,Vih let, znana v Cerkljah. Pol-ske sileJe Že na P°stelji>toda polna duha in življenj- v Zgornje m Brniku se je pridružil še organizator J~*r c' bvahen možak. Padel je bil z drevesa pred ob,°bn-21 hrbtenico. Toda s palicami, z vozičkom is Nuje in organizira vse članstvo okolice, vse mu je Poznano. J , , Y Stiški vasi pod Krvavcem že polnih 21 let leži vente. Ko je imela komaj 12 let, je zbolela. Toplice lso pomagale. Niti muhe si ne more prepoditi z obrazu- In vendar pozna razmere in okolje kot vsakdo. Posluša radio. Dolgčas je spomladi, poleti, ko gredo vsi domači na njive. Se in še smo obiskovali po Senčurskem, Cerkljanskem, v Lahovčah, na Primskovem. .. Kopičili so se vtisi, misli na te ljudi. Ob tem se nehote javlja delno tolažilna ugotovitev. Izmed 8 najtežje prizadetih ni bilo malodušja, pritoževanj in negodovanj. Celo zdravi imamo včasih toliko povedati o cenah, o plačah in dohodkih, o zdravnikih in še in še. Oni pa so se nekako sprijaznili z usodo, hvaležni so za vsako malenkost. Ne omenjajo svojega stanja, marveč se ukvarjajo z vsem drugim; berejo, poslušajo radio in premagujejo sami sebe. Drugo, kar je prijetno presenetilo, je odnos, nega teh ljudi in čistoča. Večina je odvisna od popolne nege — kot dojen čki. Le nekaj jih ima ob sebi svoje hčere, sinove, zakonskega tovariša. Največ jih je prepuščenih daljnemu sorodstvu. In vendar nikjer ni bilo čuti nerazumevanja. Prav tako je po vseh kmečkih in drugih hišah opaziti red, čistočo. Znamenje, da se tudi z malo denarja lahko veliko naredi. Nismo ugotavljali socialnih problemov. Nikjer jih niso omenjali niti niso bili navzven očitni. Toda human odnos do teh ljudi in skrb za njihovo počutje se morda lahko utemeljuje kot splošni napredek našega ekonomskega in kulturnega razvoja in ne nazadnje v uveljavljanju človeškega, humanega odnosa med ljudmi sploh. K. Makuc Mehanik na cesti Se vam je že kdaj zgodilo, da se vam je avtomobil muhasto ustavil na cesti m da vam kljub vašemu po-in sposobnostim ni uspelo »preklemensko škatlo«, »idiotski iz-aeiek norih izdelovalcev« in podob-mn sinonimov za pokvarjeno vozilo spraviti v običajen tek? Če ste tedaj vzdigovali prst ali odšli na najbližji avtobus, tedaj verjetno ne veste, da je stalno službo prve pomo-H^f- T - , P°kvarjeno vozilo moč vLii1 xkajx,kmalu- In če ste povrh tiiH 1 an AMZS, potem vam tudi uslug ne bo treba plačevati. Pd!n P L?kan iz Radovljice je nu .»Potujočih« mehanikov Avto L3? °d Rateč do Kranja. Pri 2Ve,zi Slovenije je kot SSnhM /ap°S en že deset let ^ zadnja leta vsak drugi dan čaka na radovljiški črpalki pozive nesrečnih voznikov, ki so ostali na cesti. »Kot mehanik, ki stalno dežura po gorenjskih cestah, sem pri AMZS zaposlen že deset let. V prvih letih smo delali tako, da smo stalno krožili po cestah, zadnja leta pa smo se odločili za tak način dela, da na radovljiški črpalki sprejemamo vse pozive. Tudi tedaj, ko nas nekje čaka delo in se odpeljemo tja, sprejemajo pozive za nas uslužbenci Petrola. Največ dela je poleti, ko je na cestah več avtomobilov, še posebno ob nedeljah. Spominjam se dneva, ko je bilo kar dvanajst takih nujnih popravil. Skoraj v osemdesetih odstotkih primerov nujnih popravil nastopajo flati 750, vseh letnikov. Za fičke imamo v avtomobilu stalne pomoči tudi skoraj, vse rezervne dele. Največkrat so težave s kontakti, ležaji, vplinjači itd. Če so lastniki člani AMZS, za usluge ne plačajo ničesar, le material jim seveda zaračunamo. Ljudje, lastniki avtomobilov, reagirajo različno. So čemerni, sitni in tudi zadovoljni, ko jim popravimo. Napitnino dajejo zelo zelo redki. Poklic, čeprav ga opravljam z zadovoljstvom, pa je včasih precej naporen. Posebno tedaj, ko je slabo vreme, ko dežuje ali sneži. V vsakem vremenu stati na cesti in poleg vsega tudi popravljati stroj, podvozje ali kaj drugega, ni ravno prijetno.« D. Sedej Pačenje gorenjske narodne noše Kot atov n----• . u Kot Star Gorenjec se vedno razburim če vidim, kako se danes pači moško gorenjsko narodno nošo Na mesto ruševčevih krivcev noSo za klobukom perje domačega ^eLa* veste, kdo je nosil včasih ali na šp kT Za klobukom petelinje perje" UvosH ^Ček' ki 80 mu iz naga! u £ . aH klobuk, da se je potem bahal po vasi. Pri moški gorenj- DefpHnr0dri noši 80 krivci malega petelina ali ruševca ravno tako važ- la;k-x 0r }rhaste hlače ali žametni lajbič s srebrnimi knofi. krivrf mars.ikdo še ne ve, od kod ravoslm/1 miJd,i P°trebno nekaj naravoslovja. Mali petelin ali ruševec gozdni Lnas Tvisoko v Planinah ob planinskem1 l™ ruševec Je dobil P° ševiP tv? boru' imenovanem ru- dela debla Mi0' b°lje reČen0 &rm' ne po t\»h ; Je8°ve veje se raztezajo ševec Jn P.od temi vejami najde ru- smel zatakniti za klobuk šele tisto leto, ko je šel na nabor. Če ni bil sposoben za vojsko, jih je moral takoj sneti s klobuka in dati tovarišu, ki je bil sposoben. Če je fant nosil krivce za klobukom obrnjene navzgor, je bil poziv na korajžo, moral je biti vedno pripravljen na boj, da brani krivce (tudi moji krivci so bili pred skoraj 70 leti žrtev takega boja). Ta običaj mi je postal razumljiv šele potem, ko sem kot lovec opazoval boj ruševcev. Petelina se našopirita, rep s krivci privzdigneta in začne se boj, da perje frči na vse strani. Danes je krivce le težko dobiti. Naši lovci jih kot redek plen dajo nagačiti. Svojčas so jih klobučarji dobivali iz severnih dežel Švedske, Norveške. Tudi sedaj bi naši uvozniki, ki uvažajo toliko potrebnih in nepotrebnih stvari, lahko uvozili nekaj sto krivcev in s tem rešili gorenjsko narodno nošo kurjega perja. Prijatelji gorenjske moške narodne noše, če nimate krivcev, vršiček roŽ-klobuk — samo kurjega marina za perja ne! Kovač Alojzij pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi (32. zapis) Šola in čebelarstvo sta bila straži-škemu šolskemu upravitelju Francu Rojini nekaka življenjska nuja, v prešerno razvedrilo pa mu je bila glasba, pesem in lov. ROJINA — GLASBENIK Kdor ljubi petje in glasbo, prav gotovo ne nosi zle misli v svojem srcu. In kdo je oboje ljubil bolj kot naš Šolov France, ki je bil sam dober pevec in muzik? Učil je petje v šoli in v društvih. Saj je Rojina prepeval že v mladih letih, kot zrel mož pa v družbi, najraje seveda v veseli lovski bratovščini. Ob lepem petju se je ves raznežil. Po dolge ure je presedel na šolskem vrtu pri svojih čebelicah in poslušal njihovo šumečo pesem. Hkrati pa je večkrat iz učilnice zvenela tudi pesem Stražiškega kvarteta, ki ga je v šolskih prostorih vodil njegov sin Mirko. Ničkolikokrat je po vaji pogostil fante-pevce s kozarčkom dobrega vinca v kamrici na Gašteju. Do solz je postal gin jen ob svoji najljubši pesmi »Slabo sveča je brlela ...« Tako smo zapisali v zborniku lovske družine Besnica (zdaj Jošt) ob zlatem jubileju slovenskega lovstva 1. 1958. Kajti. Franc Rojina je bil tudi eden najbolj aktivnih članov naše lovske organizacije. Kot glasbenik s šolanim in tankim posluhom pa prav nič nervozen kot so navadno razni dirigenti, je vodil najrazličnejše pevske zbore. Udej-stvoval pa se je tudi celih dvanajst let kot član »Salonskega godalnega orkestra« v Kranju._ Ne bo napak, če ob pripoved o Rojini, iskrenem ljubitelju glasbe, pri-denem še misel svetovno slavnega glasbenika Ludwiga van Beethovna (1770—1827), ki je nekoč rekel: »Kdor ne ljubi glasbe, ni človek!« ROJINA — LOVEC Res, le redki lovski drugi pokojnega Šolovega Franceta še žive, večina je že odšla v večna lovišča. A spomin na Rojino še živi tudi med sedanjimi lovci, saj je bil mož zares prava duša nekdanjega »Stražiškega lovskega kluba«. Kje so časi, ko je stara lovska garda uganila to ali ono šegavo, vedno pa brez zle misli in brez hude škode? Stari Stra-šani se gotovo še spominjajo »ja-grov«, kakršni so bili Čednikov Jaka, Matajčev Lev, Gaštejski Pavle, Hlebcetov Vencelj, Tmincovški Francelj, Faktorjev Tone, Lebarjev Jernej, Benedkov Francelj, Vampek, Mamel, Glažovna in Puklov Joža. Naš Rojina pa je bil kot šegav lovski drug znan ne le po vsej Gorenjski, ampak po vsem Slovenskem! Pisal je namreč tudi v »Lovca«, ki ga je že tačas, kot ga še danes, obvezno dobi vsak slovenski organiziran lovec. In naš Rojina je res znal pisati vedro, duhovito, a tudi poučno. Pisal je sočen jezik, živo in nazorno pripovedno. Lovske doživljaje je opisoval v »Lovcu« od 1. 1919 do 1. 1935. ROJINA — PISATELJ Stara stvar je, da skoro vsi strokovnjaki, ki sicer pišejo, jezika in sloga ne obvladajo. Časopisni in knjižni lektorji hudo trpe, ko njihovo »slovensko« pisanje prevajajo v korektno slovenščino. No, so pa izjeme. Taka izjema je bil tudi Franc Rojina. Svoje čebelarske članke pa tudi lovske, je pisal prav v vzornem jeziku. Posebno opisi lovskih prigod so že bliže umetniški noveli kot strokovnemu sporočilu. Tako je npr. popisal resnično epizodo iz svojih prvih lovskih dni, ko mu je tik pri očeh razneslo puškino cev. »In ko sem se vračal po tem dogodku ves pretresen domov, sem ob misli na pretečo večno temo, kar obstal sredi poti. Prvič v življenju sem pohlepno pil lepoto jesenske narave. — Ko sem hodil malo prej tod mimo, nisem videl nobene zapoznele cvetke, nisem opazil nobene izmed tolikih barv odsihajočega listja. Skratka, prej, z odprtimi očmi sploh nisem ničesar videl. Zdaj pa, z zavestjo, da bi skoraj vid izgubil, pričenjam luč oči šele prav ceniti. Saj sem takorekoč drugič izpre-gledal.« SPOMIN NA KOLOVRAT ,rva učiteljska služba Franca Rojine je bila na Kolovratu pri Litiji. Mlad idealist, kakršen je bil mladi učitelj Rojina, se je brž zaljubil v lepoto narave in v dobre ljudi. Tu je doživel tudi svojo prvo ljubezen, ki prede kot kap. Četudi ji je bilo ime Meta, to ni bilo »cvetje v jeseni«, pač pa cvetje prve pomladi! V enem od svojih lovskih spisov (»Čar zimskih noči«) je s prisrčnimi besedami ovekovečil spomin na ne-usojeno ljubico: »Letos, v januarju je minilo že štirideset let, odkar je bila Metka pokopana na kolovraškem pokopališču. Spominjam se je še po tolikih letih z bolestjo v srcu, saj sva se trdno dogovorila, da se poročiva na moj štiriindvajseti god; tudi njeni materi sva razodela to sladko skrivnost. Da mi Metka ni umrla, bi bržčas nikdar ne zapustil priljubljenega mi Kolovrata ter se ne bi potikal po svetu kot nemirni Ahasver.« Nenavadno naključje, skoro paralela: kot v Tavčarjevem »Cvetju v jeseni« je tudi v Rojinovem »pomladnem cvetj-u« izvoljenkino ime Meta; in obakrat deklici še mladi, neporočeni, umreta ... Sin Franca Rojine Vladimir je bil prav tako učitelj v Kranju in je tudi že odšel na pot v neznano. Vnukinji pa še živita v našem mestu. Črtomir Zoreč 'VO ZORMAN 5 £>raga moja Iza imamhihitala se je' in to bi bil° mogoče razumeti... jaz ga S Dr t SV0Je?a • • • čeprav najbrž ni komisar ... rfi. stom mi je potegnila po rokavu in nagajivo vprašala: ItJŽ ?1S1 ^služil... zlate zvezdice?« Ie dele v vojski...« »Saj si bil.« gjj ' -laz pa delam na okraju.« rdečo ° JG v^een?> zlate zvezdice ali brez njih. Nosil sem kapo z naramak ° rde^o ovratno ruto in vojaški pas z ca ip ir^ j T m na Pasu tok s težkim italijanskim gaserjem, ki obut % šk • lga- 0blečen sem bil v široke jahalne hlače in Ana lahk °rnje 12 kravjega usnja, to pa je bilo dovolj, da bi me zala nrii ? Pozdravila na sredi mesta, na ulici, in da bi me poka- »$ak l Cam •" *tudi m°J brat tuji « Sem te,<< Je rekla. »2e zjutraj. A so prihajali samo »S^lesala?! dekleta pri vodnjaku in sem vprašal: Grigori^»,m°\l0^e bi bilo> da hi ženske planije nanjo, kakor so na zaznam^0 era Zaradi Staneta, ki je bežal z belimi. Bila je »pu!an,a' VS1 smo bili zaznamovani, tudi jaz. Pa ni , 6 je zasmejala. »Saj mi ni za ples.« kdove s kn gia 8kriti' da rada pleše, kdove kolikokrat je že ... Kom. baj dekleta rade plešejo, nobene ne poznam, da ne »Vem1"1SV/ zabavajo,« sem rekel. »Čigava?« ^arjano sva čakali... Marjana ima fanta v hribih.« pravfdaTares Se ^ spominja§ več? S Cenetom sta hodila, »Že^Na! ^re,ba,<< se je oglasil oče. In gpet i n^al° P°trPl!« je zaprosila Ana. orehe nrenl te!a z novicami. Govorila je, kakor bi stresala pozabi i al i aIa Je besedo z nagajivim smehom in kar zavedela t;; m! ni bll° doma' da mi je toliko novega. Ko se je »Sai rpc fG- Fltlsnila prst na nos in dejala: °dJ res, ti še ne veš.« In mi je razložila podrobnosti. »Cene je odšel spomladi v hribe,« je rekla. »Pred dvema mesecema. Še navaditi se ni utegnil, na Marjano pa je medtem lahko pozabil, mar ne?« »Kaj vem.« »Ko ste imeli pa taka dekleta v hribih. Eno sva gledali. Črna ... v škornjih ... zares je bila čedna.« »Misliš, da smo tekali za dekleti?« »Žival je prva,« je nejevoljno rekel oče. Očetu se je zdelo greh, zapravljati čas s praznimi pogovori. Delavnik ni za klepet. Pri nas živina nikoli ni čakala na ljudi. Toda tistikrat je bil tak dan, da se je življenje kar samo otresalo ustaljenih navad... da Ana ni stekla na prvo očetovo besedo... in da oče ni udaril po mizi, da je samo zamomljal in odšel v hlev in naju pustil sama. Njegova palica je v presledkih udarjala po tlaku v veži, Anin smeh pa se je vpletel med tope udarce, dohitel jih je in prehitel in se odtrklal v svetlobo opoldneva. »Saj vem, kakšni ste.« »Kakšni?« »Dekletom mešate glave... če vam le verjamemo. Kdove koliko se jih je zagledalo vate.« »Za nobeno ne vem.« »Tako vsi pravite.« »Koliko si jih pa že slišala?« »Nekateri...« Ana se je še zmeraj smejala. »... Jurij...« Tu se je smeh pretrgal. Zavedela se je, da je omenila nekaj, kar bi bilo bolje zamolčati, vsaj to uro, vsaj ta hip. »Kateri Jurij?« »Pipanov.« Misel nanj mi je bila zoprna, kakor spomin na nekaj spolzkega, na nekaj slinastfega, na nekaj lepljivega, na nekaj, kar se ti oprime rok, da tedne in mesece in leta ne moreš izmiti z njih. »Kaj si imela z njim?« »Nič. Prihajal je k Stanetu.« »Ti si se mu pa nastavljala.« »Nikoli se nisem nikomur nastavljala.« »Stregla si mu z žganjem ... si že kaj jedel... jabolčnik imamo, domač.« »Zakaj si grd?« V Aninih očeh so se začele nabirati solze, kakor so se prej v Verinih, meni pa je bilo hudo za smehom, ki se je pretrgal, za sestrinim klepetom, ki je prinašal zlagano občutje domačnosti, za zaupanjem, ki sem ga izgubil. »Zate nisem mislil...« sem rekel Ani. »Kaj?« »... da si bila z njimi.« »Naj bi bila zbežala z doma, kadar so se oglasili Stanetovi prijatelji?« »Bolje bi bilo, če bi se jim ognila. Pipanovi imajo umazane roke.« Ana me je molče gledala. »Zaradi takih danes marsikoga ni nazaj...« Ana me je še zmeraj samo gledala. »... tudi Miloša.« Sedaj si je Ana z lahtjo obrisala solze in tiho rekla: »Zaradi vseh.« Nisem je spraševal, koga je mislila. Misel na Miloša mi je prihajala v zavest kakor opomin. Nisem se še oglasil pri njegovi materi, kasneje, sem si rekel, in ko sem šel rhimo Trpinove hiše, se niti v okna nisem ozrl. V.šolo sta hodila, prijatelja sta bila, je rekel Gašper. Jaz pa nisem maral priznati, da v šoli nikoli nisva bila prijatelja, in sem obljubil, da bom šel. Po kosilu sem se odločil. Morebiti bi bil še^ odlašal, toda molk, ki nas je uklenil v izbi, ni bil nič bolj prijeten kakor.obisk pri Trpinovih. Samo ropot posode v kuhinji, kjer je Polona pomivala, in udarjanje očetove palice ob tlak in skope Anine besede, ki jih ni več spremljal smeh. Vznemirjenje ob prvem srečanju se je osulo v sivi vsakdan. Dotlej še nisem prestopil praga Trpinove hiše. Kar pomnim, so bila temna vrata pod obokom iz peščenca zapahnjena. Včasih smo na poti iz šole sledili Milošu, videli smo, kako je pozvonil, kako je počakal, da je zarožljal zapah, in kako ga je požrla tema pod obokom. Potlej smo ugibali, kaj je za vrati. Nekateri so bili prepričani, da vodijo stopnice navzdol, kako naj bi drugače človek kar utonil v temo, ko je stopil skozi obok. France, ki je tvegal pogledati od blizu, pa je trdil, da vodijo stopnice gor, a da jih straži vitez v železnem oklepu. Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza, ki ga ie izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado. Kaju Sreda ligi. Jesenice, Kamnik in Plamen so tekme izgubili v gosteh, v ženski ligi pa je bilo nedeljsko kolo prestavljeno na 13. maj. Kezulteti: Interplet: Jesenice3:l, Spačva : Kamnik, Novo mesto : Plamen 3:1. Pari prihodnjega kola: Jesenice : Karlovac, Kamnik : Metalac, Plamen : Mežica, Bovec : Bled. ROKOMET — Tržičani so v moški republiški ligi spet razočarali svoje navijače, a domačem igrišču so komaj rešili točko s povprečnimi gosti iz Radeč. Igralke '"Plesa še naprej zmagujejo. V tem kolu so odpravile ljubljanskega Slovana in si že P0«vailZag0t0VUe na^viSii slovenski naslov. Rokometašice Save pa so v tem kolu Rezultati: Tržič : Radeče 11:11 (7:4), Alples : Slovan 16:13 (12:6). ari Prihodnjega kola: Borec : Alples, Usnjar : Sava, Rudar : Tržič. Jes K£)ŠARka — V moški I SKL A so igralci Triglava doma obračunali z Lesonitom, na j 3™ pa 30 kl°n«l> v Novem mestu proti domačemu Novoteksu. V ženski ligi so Ločanke loSke-"icah katastrofalno porazile pomlajene in še neizkušene domačinke. V I-SKL B je. 1 Kroj na domačem terenu po nepotrebnem oddal točki Savskemu naselju. Sa fezu,tati: Triglav : Lesonit 67:50 (32:26), Novoteks : Jesenice 107:85 (49:47), Kroj : p n.aselje65:66 (29:32), ženske: Jesenice : Kroj 26:96 (18:47). V-k V1"1 Pr'hodnjega kola: Jesenice : Lesonit, Maribor : Triglav, Zarja : Kroj, ženske: »rnnika : Kroj, Litija : Jesenice. doži^CiLJANJE ~ V Predzadnjem kolu moške slovenske lige je kranjski Triglav dom l letoSni' drugi poraz. V Ljubljani ga je premagal Gradiš. Jeseničani so na 8kima^Jaa?faltu v boju za obstanek prikegljali pomembni točki y igri s trbovelj- 104«\eZ.U,tati: Gradi» : Triglav 7937:7901 — Gradiš (Česen 1112), Triglav (Turk '' "esenice : Rudar 7282:7115 — Jesenice (Oblak 963), Rudar (Tomše II. 922). zmay,nTOKROS ~ V prvi (,irki za državno prvenstvo v motokrosu je v Savskem Marofu M.It,,, f,nskoletni državni prvak član AMD Tržič Jože Zupin pred Soštaričem (Karlovac) in Vesenjakom (Orehova vas). 57 tekIm,fvAf'JE ~~ Za FIS točke 8e Je na Golteh v veleslalomu in slalomu potegovalo "ajhitrejš ?CeV Japonske> Avstrije, Belgije in Jugoslavije. V veleslalomu je bil Pesjak, ki'-' aponec Tomi, od Jugoslovanov pa se je najbolje uvrstil Jeseničan "ajboljfii J 6 Za*edel sedmo mesto. Zmago v slalomu je dobil Avstrijec Morgenstern, mesto TV* a8 °Van ie bil 8pet Jeseničan Gašperšič, saj je zasedel odlično tretje • ",ean Križaj pa je bil sedmi. v Ljubljani o EN,SNamiznoteniška kluba Triglav in Ilirija sta bila v Kranju oziroma Vrstni0rKanizatorja drugega republiškega turnirja članic prve in druge skupine. 9. Jakopin rvr tV Kranju: 1 Verstovšek (Olimpija), 3. Zerovnik, 4. Zakojč, 8. Ljuba Novak, s__seriglav); v Ljubljani: 1. Krmelj (Triglav), 4. Ušeničnik (Jesenice). -dh Naš komentar Nogomet gorenjski - slabo Sezona tekmovanj na prostem je v polnem teku. Nogometašem, rokometašem in odbojkarjem so se v soboto pridružili še košarkarji. Z dosedanjimi uspehi gorenjskih ekip v raznih ligaških tekmovanjih smo lahko le delno zadovoljni. Najbolj neraz-veseljivo je stanje v nogometu. Kranjski Triglav, kot edini predstavnik v SNL, je katastrofalno izgubil v Mariboru. Igralci, ki letos sestavljajo ekipo Triglava, vsekakor ne sodijo v moštvo, ki igra v republiški ligi. Njihovo znanje je preskromno, poleg tega pa ne pokažejo na tekmah prave borbenosti, kot bi pričakovali. Njihova usoda je že zapečatena. S takšno igro, kot so jo doslej pokazali, ne zaslužijo drugega kot zadnje mesto in s tem izpad iz lige. Kdo je kriv za to? V to se tokrat ne bi spuščali. Trdimo pa le, da krizno stanje v NK Triglav traja že predolgo in ni nič kaj razveseljivega na vidiku, da bi se premaknilo na bolje. Tudi ligaša v ZCNL kranjska Sava in LTH iz Škofje Loke ne igrata dobro. Drugo sezono torej ne bo z Gorenjske po vseh dosedanjih razpletih sodeč nobenega predstavnika v SNL. V republiški rokometni moški ligi se Tržičani dobro držijo, vendar je treba povedati, da so jeseni igrali precej bolje kot spomladi. Rokometašice Alplesa iz Železnikov pa so kot novinke presenetljivo že osvojile naslov republiških prvakinj. To je izreden podvig prizadevne ekipe iz Selške doline. Nekdaj odlična kranjska ženska rokometna ekipa pa že več kot osem let predstavlja za republiški nivo slabo ekipo. Od gorenjskih odbojkarskih ekip igrata v najvišjem tekmovanju Jesenice in Kamnik. Prvenstvo v II. zvezni moški ligi gre h kraju. Jeseničani so to nedeljo spet izgubili in so v nevarni coni za izpad. Kamnik je sicer v sredini lestvice, vendar je med njim in Jesenicami le dve točki razlike. V republiški moški ligi pa je spomladi že pripravil nekaj presenečenj Bled, saj je doslej premagal ekipe, ki imajo mnogo več rutine. Trenutno so Blejčani s tekmo manj na tretjem mestu in bodo ob koncu po vsej verjetnosti osvojili naslov vicešampiona. Mnogo slabše se godi Plamenu iz Krope, ki je na zadnjem mestu in se kot kaže ne bo lahko odlepil z dna. Minula nedelja v ženski republiški odbojkarski ligi je bila brez tekem. Edini gorenjski predstavnik Jesenice je na petem mestu, vendar bo v najboljšem primeru ob koncu osvojil četrto mesto, če bo premagal v zaostali tekmi Novo mesto. Košarkarji so v soboto šele prvič letos startali za točke. V moški I-A ligi so Kranjčani odlično začeli in potrdili vlogo favorita. Jeseničani kot drugi predstavnik omenjene lige pa so doživeli v uvodni tekmi hud poraz, v I. B ligi pa so Škofjeločani že v prvem kolu doživeli poraz doma, kar pomeni slabo spričevalo ob startu. V ženski košarkarski republiški ligi, ki je letos deljena na zahodno in vzhodno, imamo tri predstavnike. Po rezultatih sodeč bo v prvenstvu dobro igral Kroj, Jesenice in Etiketa iz Žirov pa bosta pristala v drugi polovici. To je nekaj naših mnenj o trenutnem stanju gorenjskih liga-šev v republiških ligah. Kaže, da so bile nekatere ekipe slabo pripravljene na prvenstvo, nekatere pa so precej pomladile svoje vrste. J. Javornik nekaj le-teh kajpak treba črtati iz programa. V izredno živahni debati so se navzoči nazadnje le sporazumeli o višini zneskov, namenjenih izvedbi posameznih manifestacij. Vendar brez posega v lastne blagajne in brez precejšnje mere iznajdljivosti gotovo noben klub ne bo uspel organizirati predvidenih tekmovanj. (Predvsem velja izreči zahvalo avto-moto društvu Škofja Loka, ki je vsoto, določeno kot pomoč pri pripravi mednarodnih cestno hitrostnih dirk za Nagrado Loke 73, prostovoljno odstopil drugim društvom). Ob koncu so udeleženci posveta napravili okvirni načrt nastopa vseh športnih organizacij, ki naj bi bil 29. novembra v novi telovadnici osnovne šole v Stari Loki. Osnovni cilj prireditve je prikazati celotno športno aktivnost v škofjeloški komuni. Lahko zapišemo, da je spričo tako skopo odmerjenih dotacij občinske skupščine naravnost neverjetno, kako so športne organizacije sploh še sposobne delovati. Očitno jim samo izredna prizadevnost članov omogoča držati se vnaprej pripravljenih načrtov. J. Starman Dvojna zmaga strelcev Iskre V nedeljo, 22. aprila, se je v Kranju končalo občinska prvenstvo v streljanju z zračno puško za člane in članice. Udeležilo se ga je 56 članov in 6 članic. Ob tem je treba omeniti, da je vse članice poslala na tekmovanje SD »Franc Mrak« iz Predo-selj. Ekipi članov iz Iskre je uspel dvojni podvig. Zmagali so v ekipni in posamični konkurenci, ob tem pa so se vsi člani ekipe uvrstili med sedem najboljših strelcev prvenstva. Rezultati — člani: ekipno: 1. Iskra 1412 krogov, 2. SD »Stane Ko-vačič« 1384, 3. SD »Tone Nadižar« I. 1334, 4. SD »Tone Nadižar« II. 1290; posamezno: 1. Malovrh 357 krogov, 2. Rozman (oba Iskra) 353, 3. Lom-bar 353, 4. Žagar 353, 5. Naglič (vsi S. Kovačič) 352; članice — ekipno: 1. »Franc Mrak« Predoslje I. 745 krogov, 2. »Franc Mrak« II. Predoslje 592 krogov; posamezno: 1. Plešec 256, 2. Francelj 252, 3. Kovač 237, 4. Globočnik 227, 5. Sajovic (vse F. Mrak) 218 krogov itd. B. Malovrh Obisk pri telesnovzgojnih organizacijah Po sedmih letih spet nogomet na Bledu Minuli petek jebil na Bledu po dolgih letih spet občni zbor tamkajšnjega nogometnega kluba. Ta je namreč prenehal z aktivnim delom leta 1966, ker za nadaljnje delovanje ni bilo na Bledu igralskega kadra, pa tudi delovnih funkcionarjev, skromna finančna sredstva pa so bila potrošena v glavnem za vzdrževalna dela na stadionu. Klub se je znašel v težkem položaju in je moral prekiniti z nadaljnjim delom. To mirovanje pa je trajalo skoraj sedem let, ko so se na Bledu končno spet zdramili mladi, željni nogometa in ustanovili nogometni klub, ki naj bi že v jesenski sezoni tekmoval vsaj z eno ekipo v gorenjski ligi. Ustanovni občni zbor je bil zelo dobro pripravljen, kar kaže, da bo prišlo končno spet do aktivnega dela pri razvoju nogometa v našem turističnem kraju. Na dobro obiskanem občnem zboru so sprejeli statut kluba, v živahni razpravi pa so posamezniki podali koristne predloge za nadaljnje delo nogometnega kluba na Bledu. Najprej bodo uredili garderobe na stadionu, primerno uredili igrišče ter s turističnim društvom izvedli propagando, da bi na Bledu tudi v prihodnje treniralo čimveč zveznih ligašev, kot je bilo v praksi v preteklih letih. Z raznimi kvalitetnimi tekmami pa bi nudili razvedrilo v poletnih mesecih številnim tujim in domačim turistom. Na občnem zboru pa je bilo tudi govora o ustanovitvi enotnega športnega društva, v katerem bi bili vključeni kegljači, kolesarji, kegljači na ledu, odbojkarji, TVD Partizan in še nekatere sekcije, ki sedaj le životarijo. Izvolili so 11-članski upravni odbor, ki ga bo vodil Božo Jemc. Vsi funkcionarji so izrazili dobro voljo, da bodo prizadevno delali v klubu, kar je porok, da bo na Bledu nogomet spet zaživel, mladina pa bo spet 'našla veselje in razvedrilo na lepem blejskem stadionu, ki je bil sedaj dalj časa skoraj popolnoma zapuščen. P. Novak Gorenjska nogometna liga Tržič : Jesenice 2:2 V četrtem spomladanskem kolu gorenjske članske nogometne lige se je derbi srečanje tekmecev za prvo mesto Tržič : Jesenice končalo neodločeno. Prvi gol na tej tekmi so dosegli gostje, pa tudi zadnjega, ko so pet minut pred koncem tekme izenačili in tako odnesli dragoceno točko iz Tržiča. Rezultati: Šenčur : Bohinj 2:2, Tržič : Jesenice 2:2, Britof : Naklo 3:1, Alples : Lesce 3:1. Lestvica: Tržič Jesenice Britof Šenčur Alples Lesce Korotan Bohinj Naklo V pionirski A skupini so bili v tret-iem kolu doseženi naslednji izidi: 12 7 4 1 37:12 18 12 H 2 2 37:18 18 12 6 1 5 35:29 13 11 5 3 3 24:19 13 12 5 2 5 28:26 12 11 3 2 6 20:29 8 11 3 2 6 16:26 8 12 3 2 7 17:45 8 11 2 2 7 17:23 6 Uspeh tabornikov iz Križev in Trate Komisija za delo s taborniki in tabornicami pri Zvezi tabornikov Slovenije je razpisala tudi letos tekmovanje slovenskih taborniških odredov. Tekmovanje, ki traja vse leto, obsega 12 področij taborniške dejavnosti. Na prvem točkovanju taborniških odredov, ki je bilo sredi aprila v Škofji Loki, so dosegli gorenjski taborniki lep uspeh. Taborniška odreda iz Križev in Trate sta z 18 osvojenimi točkami pristala na 4. mestu. Vodijo taborniki iz Ljubljane. K. Šenčur : Bohinj 0:2, Tržič : Jesenice 1:3, Britof : Naklo 2:2, Alples : Lesce 2:0. To je bil prvi poraz ekipe Lesc v letošnji tekmovalni sezoni. V vodstvu so še vedno Lesce s 17 točkami pred Bohinjem in Alplesom, ki imata po 13 točk. V pionirski B skupini so bili poseženi naslednji rezultati: Primskovo : Preddvor 6:1, OŠ L. Seljak : LTH 0:2, Sava : Triglav 6:0. V vodstvu je Sava z 12 točkami pred Primskovim z 10 in Triglavom, ki ima prav tako 10 točk. V mladinski ligi so se posamezne tekme končale takole: Triglav : Jesenice 4:0, Sava : Alples 3:0, Bohinj : Lesce 3:5. V vodstvu je Triglav s 16 točkami pred Savo 12 in Lescami 11 točk. Pri članih v I. razredu je bilo odigrano prvo spomladansko kolo. Rezultati: Preddvor : Koteče 3:1, Pod-brezje : Plamen 1:2, Kondor : Primskovo 1:0. Še vedno je v vodstvu Plamen z K) točkami pred Kondorjem 8 in Preddvorom 7 točk. P. Novak A «f MLđ A ilJSl I I Sreda — 25. aprila 1973 : . k ms&i i- H* Hf * * mi „ fe ««1 ... ftfSSJS««; f iiillllfl! i m® Goste iz Oldhama je v ponedeljek sprejel predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar Welcome our friends from Oldhaml Skupina okrog 90 prebivalcev Oldhama — članov sedmih kulturniških skupin — s katerim ima Kranj že od 1959. leta prijateljske stike, je v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah prispela v Kranj, kjer bodo na obisku do sobote. S skupino je' prišel na obisk tudi župan mesta Oldham gospod David Jackson z ženo in drugi predstavniki Oldhama. V ponedeljek opoldne jih je v dvorani občinske skupščine najprej pozdravil predsednik skupščine Slavko Zalokar in jim zaželel prijetno bivanje. V imenu društva prijateljev Oldhama pa jih je pozdravil bivši predsednik društva Pavle Zupančič. Popoldne so imele nekatere kulturniške skupine že prve na- stope. Nastopili so v osnovni šoli France Prešeren in Stane Žagar. Zvečer pa je bil v Prešernovem gledališču v Kranju nastop obeh folklornih skupin. Včeraj popoldne je bil najprej koncert v dvorani občinske skupščine, zvečer pa je bila v Prešernovem gledališču predstava poklicnega gledališča iz Oldhama. A. Ž. Minulo nedeljo je bil na Jesenicah zaključek mednarodnega festivala amaterskega filma, ki se ga že po tradiciji udeležujejo kinoklubi i/, vse države, v zadnjih nekaj letih pa tudi kinoklubi sosednje Italije in Avstrije. Festival je po kvaliteti filmov med našimi festivali amaterskega filma v samem vrhu, zadnji pa še posebej. O njegovi kvaliteti govore številni kinoamaterji in kritiki. Pri tem velja še posebej omeniti prizadevne člane filmske skupine Odeon z Jesenic, ki vsako leto pripravijo festival ob skromnih finančnih sredstvih zares odlično. Žal pa je med mladimi za festival premalo zanimanja, saj je bil obisk v treh dneh festivala dokaj boren. Za mnenje o kvaliteti festivala in o organizaciji smo prosili tri udeležence festivala, tiste tri, ki njegov razvoj spremljajo že nekaj let in na njem tudi vsa leta sodelujejo. on. Mislim, da je jeseniški festival amaterskega filma med najboljšimi pri nas in obenem menim, da se kvaliteta naših filmov in filmov, ki so jih iz Italije in Avstrije poslali tuji kinoamaterji, ne more primerjati. Pri nas imamo kljub posluhu za našo dejavnost še vedno premalo materialnih sredstev, kajti filmi so dragi, dotacije pa bolj borne. Naša skupina ima na primer v svojem programu načrt za tri filme in samo zanje bi potrebovali — za materialne stroške — 20.000 dinarjev.« Viktor Ačimovič, član KK Kamera 300 — Skopje: »S fotografijo se ukvarjam že polnih 40 let, 20 let tudi z amaterskim filmom. Zadnjih nekaj let sem se udeleževal tudi festivalov amaterskega filma in prejel za svoje filme tudi nekaj priznanj. Sodeloval sem tudi že na tujih festivalih, zadnji dve leti pa imam na televiziji dovolj dela in se s filmom ukvarjam manj intenzivno, a zato z nič manj volje kot poprej. Za jeseniški festival menim, da ima zelo lepo tradicijo in da se ga vedno splača obiskati, ker je kvaliteta na zadovoljivi ravni. Letošnji mi je bil všeč, na Jesenicah sem ostal vse tri dni.« Nejč Slapar, član filmske skupine IME iz Kranja: »V I .ranju smo v okviru ZKPO, centra za estetsko vzgojo, pred letom ustanovili svojo skupino, ki tesno sodeluje z jeseniško skupino Ode- Janez Hrovat, član Ode-ona in direktor festivala: »Letos je žirija zavzela strožji kriterij pri ocenjevanju in kvaliteta predvajanih filmov je bila zares dobra. Filmi so bili boljši po tehnični in idejni plati in smo zadovoljni, da je festival tako uspel. Zal je bil obisk zelo slab, saj je bila le v soboto zvečer dvorana polna. Na Jesenice je prispelo na ogled festivala več gostov iz Avstrije in Italije kot pa je bilo samih Jeseničanov. Za letos smo računali, da bi za festival dobili stalne vire financiranja, a nam žal ni uspelo. Mislim pa, da jeseniški festival v jugoslovanskem merilu precej pomeni in je poleg Male Pule eden najboljših festivalov amaterskega filma v državi.« D. Sedej Zvečer je bil v Prešernovem gledališču v Kranju nastop folklornih skupin iz Oldhama — Foto: F. Perdan Popoldne so člani kulturniških skupin iz Oldhama nastopili v šoli France Prešeren