POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto V. — Štev. 5 CENA 8 DIN Ureja aredmiki odboi — Glavni o redni k Štrukelj Karel — Naslov uredništva In uprave: »Posavski tednik«. Krške 56 — Telefon 33 — Čekovni račun pri NB FRU Krško štev 615-T-145 — Tiska Mariborska tiskarna — Celoletne naročnine 350, polletna 180. četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« irbata enkrat tedenske K R S K O, dne 6, februarja 1954 Studijska knjign:lca Mirana Janca p.Novo mesto GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA K R s a O Tito fp sda| osebnost, ki bo nafbolj varno in nalbohj uspešno tudi v prih .dnje vodila naše narode Zn predsednika republike le bil izvoljen Josip Broz Tito Na zasedanju obeh domov Ljudske skupščine FLRJ od 28. do 30. januarja 1.1. je bilo na dnevnem redu poročilo o delu Zveznega izvršnega sveta, o katerem je poročal predsednik FLRJ. »Tito je zdaj osebnost, ki bo najbolj varno in najbolj uspešno tudi v prihodnje vodila naše narode,« je rekel tov. Djuro Pu-car-Stari ob obrazložitvi kandidature tov. Josipa Broza Tita za predsednika republike. Zvezna ljudska skupščina je eno-dušno podprla to kandidaturo. Vseh 535 navzočih poslancev je glasovalo za tov. Tita. V soboto so bili izbrani v skupščinski dvorani poslanci obeh domov. Tedaj je vstopil novoizvoljeni predsednik republike tov. Tito. Vsi ljudski poslanci so vstali in ga sprejeli z več minut trajajočim ploskanjem. Ko se je ploskanje poleglo, je predsednik skupščine Moša Pi-jade začel sejo z izjavo, da je na dnevnem redu zaprisega novoizvoljenega predsednika republike. Potem se je predsednik Pija-de obrnil k predsedniku republike rekoč: »Tovariš predsednik, v posebno čast in srečo si štejem, da Vas obvestim, da ste bili na včerajšnji seji obeh domov, na kateri smo Vas izvolili za predsednika republike, Vi edini predlagani kandidat, in da ste žavne naloge. Toda. to, kar smo FRANCE PREŠEREN DNE 8. FEBRUARJA BO PRE TEKLO 105 LET ODKAR JE UMRL NAS NAJVEČJI PESNIK Dr. FRANCE PREŠEREN France Prešeren po domače »Ribičev France«, se je rodil 3. decembra 1800 v Vrb: pri Breznici kot tretji otrok, a prvi sin Mine Svetinove iz Žirovnice in Simna, imovitega in ponosnega že dosegli, nas navdaja z vero kmečkega veljaka in silo, da z zaupanjem gleda- ; ge kot otrok je mo v naše bodoče življenje, da ; prežjvel dve leti smo prepričani, da bomo vse pri stricu Jožefu težave premagali. Seveda mora- , jokalistu (župniku mo pri tem zmeraj upoštevati, : maie fare) ’ na od česa je odvisno, da bomo Kopanju. vasic1 premagali vse težave, ki nas še pri Grosuplju. Lc-čakajo. To je odvisno od enot- j ta jgjo pa ga jc nesti naših narodov, požrtvo- 1 sfrjc posjaj v šo-valnosti naših delovnih ljudi in v Ribnico, letp spoštovanja zakonov, ki jih , iai2 pa v Ljub-sprejme tu narodno predstav- i ]jano. kjer je leta ništvo. Spoštovanje teh zako- j jgl9 dovršii šest-nov, v čemer moram jaz na razredno gimna-tem. visokem položaju pred vse- zijo in dve leti li mi pokazati vzgled pomeni ceja, tretje lete namreč hoditi po poti. ki sme. liceja pa je kon-si j:> sami izbrali, po poti v socializem. Naše zakone smo uveljavili prav z namenom, da so vsi na- j in leta 1828. opra-ši državljani pred zakonom ena- j vil doktorski iz-: ki. In kakor morajo državljani I pit. Vrnil se je v te zakone v interesu skupnosti L;ubIjano in stopil v državno lije, ki se je poročila z drugim, spoštovati prav tako jih mora- t službo, toda ker ni mogel do- Zgodilo se mu je kot ita.,jan-j jo sooštovati tučh organi, ki jih ! biti stalnega mesta, je izV-nil skemu pesniku Petrarki, ki je le ljudstvo izvolilo da ga ve- S k. državne službe, napravil leta vse svoje življenje opeval svojo diio Obl tubi lam da bom tudi 1832 odvetniški izpit ter na:.o- Lauro; tudi Prešernova duša v prihodnje zmeraj buden v pil pri prijatelju dr. Crobathu, je vzplamtela v mladostni Iju-'vprašanju spoštovanja naših odvetniku v Kranju . | bežni, ime »Julija« pa mu je zakonov in niše zakonitosti. | Prešeren je zače, pesniti ze v ; ostalo simbol s katerim je iz- ■= ■rsni I tike, videli smo tudi. da čakajo bezTO do Dolenčeve Žalike. čal na Dunaju. T j se je vpisal ns pravno fakultet - naroda. Morda se je Prešernovo nemirno srce umirilo, ko je iz- novi Izvršni svet, ki ga boste Vznik ^vig njegove pesniške j lil vso srčno bolečino in ves in pri vseh državljanih naše vije in da bom posvetil vse svo- izvolili. *e ve, ni, e'. K tvornosti pa je bilo srečanje s j življenjski obup v to naj večjo socialistične domovine, Vas pro- je sile nadaljnjemu napredku in .‘J® moral izpolniti. Teda to- prim;čevo Julijo v trnovski j pesnitev trde. toda svete odpo- sim, da prisežete po besedilu, razcvetu ljudske republike ena- varigi in tovarišice, \ na j ue- cerkvii ko §e ni bila zaročena,: vedi ljubezni, morda se je umi-bili z glasovi vseh navzočih po- k; yam ga izročam.« j Popravnih narodov Jugoslavi- . zr,I: v naši socialis.icni deželi s ter mentorstvo Matije Čopa, : rilo samo za hip. toda umirila elancev ponovno izvoljeni za. Tovariš Tito je stopil h go- je.« j takšnimi predstavniki, kakor jih pryateija Še iz mladosti. i se je njegova duša. pomiril se predsednika republike, ter da , vomiškemu odru, predsedniki Po skupščinski dvorani je »vohta nas' delovni ljudje. Ki K?ko ,enQ (ypeva svoio rojst- ie z usodo kakor Črtomir, po- sem Vas po dolžnosti, ki mi je ; Moša Pijade je stopil z odra in ' znova zadonelo dolgotrajno plo- izvolijo ljudi ki poznajo svoj nQ yas -n trnkost svoje življenj- j®č slovnikom, razglasil za izvoljenega predsednika republike. predsednik J* ° ZS? 11,,*,!,« i to. Verujem v to oporo, globo- , . ’ Po i,h b,«d=h so v« ljudski pggf0 naSl0tlnJe i E°,T£U„« tovarišice liud- 1 K i 5^5&T=5 ^SUTŽSL ZL*2& noslanci vstali in dolgo ploskali. Predsednik Pijade je nadaljeval: »Ko Vam čestitam k visokemu zvanju, pridobljenem s ta- lin ustvarjalne sposobnosti na- uka žeja me iz tvojga sveta . »Pokopal misli visoko leteče, želja nespolnjenih sem bolečine, ko Črtomir ves up na zemlji sreče; »Svečano izjavljam pred Zvez- ski poslanci! ! ’-'u i speljala ne bila goljfiva kača! dan jasni, dan oblačni v noči no ljudsko skupščino in pred ! Najtopleje se vam zahvalju- ! ^»mjsepi na-1 5 I mine) ljudstvom, da bom posle pred- 1 jeni za veliko zaupanje, ki ste s,m delovnim ljudem mnogo sednika republike opravljal mi ga izkazali, ko ste me znova uspeha v njihovem bodočem de-vestno in zvesto, da se bom dr- izvolili za predsednika naše so- 'u- žal ustave in zakonov ter dru- ■ cialistične skupnosti Federativ- ko enodušnim zaupanjem skup- gib odlokov Ljudske skupščine, ne Ljudske republike Jugosla-ščine, ki je samo izraz globoke- da boni čuval in branil suvere- vije. ga in splošnega zaupanja, ki ga nost, za lepše živlienje. za raz- j Tu pred vami in pred vsemi izvolitev novega Izvršnega sve-uživate pri delovnem ljudstvu ne Ljudske republike Jugosla- ; našimi narodi lahko rečem, da ta. Naj živi Federativna Ljudska republika Jugoslavija!« Po njegovem govoru je bila Ne vedel bi, kako se v strup ' srce veselo in bolno trpeče prebrača vpokoj’le bodo groba globočine.« vse. kar srce si sladkega obeta; j mi ne bila bi vera v sebe vzeta, j Dr. France Prešeren naš naj-ne bil viharjev notranjih b’ veCj{ slovenski pesnik, katere-igrača!...« ! ga pesmi so prevedene v sko- ! raj vse svetovne jezike, ie umrl Mnogo njegovih pesmi je po- g ' februarja 1849. v Kranju, ZADNJE VESTI Baaprava o združitvi Nema e BERLIN. Vprašanje bodoče za mirovno pogodbo ali za združitve Nemčije prevladuje bonnske in pariške pogodbe, ki te dni na berlinski konferenci jih je zahodnonemški kancler štirih zunanjih ministrov. Si- j Adenauer sklenil s tremi za-noči je sovjetski predstavnik i hodnimi državami in ki zago- bom tudi v prihodnje kakor do- K _ Izvolitvi za predsednika narddelo in jih pojo tako po kjer je tudi pokopan. Ljublja- slej uporabil vse svoje sile za FLRJ je tovariš Tito sprejel iz mestih kot po vaseh, tako »Pod na se mu je oddolžila s spome- uresničitev tistega, za kar sem vseh krajev naše države šte- oknom«. »Kam?« itd. Njegovo n,-kom me=to Kranj pa nred lese vse življenje boril, za kar ste Vilne čestitke — prav tako mu največje. najveličastnejše delo tom jn je eri»n nadepših spo- se borili vi, za kar so se boriU prisrčno čestitajo vsi volivci pa je »Krst nri Saviči«, ki ga je menikov v S'oveniji naši narodi — za srečno prihod- okraja Krško ter mu želijo v njost, za lepše življenje, za raz- njegovem delu in v prizadeva-cvet naše skupnosti. i nju za blaginjo delovnega ljud- Čakajo nas še velike in te- stva Jugoslavije obilo uspeha! ELs§>i>ze iovaif’sa Ti'a spesnil v spomin prijatelja in i mentorja' Čopa in v pozabo Ju- > Damjan Vahen !%7e p n de e Bi u§mo Značilna je izjava nekega sta ,\mlad*h Hudi! Pred izvolitvijo novega izvrš- večji meri pogojujejo počasnej- rejšega človeka iz Bučke: »Če; Molotov malce dopolnil svoj j ta vij a jo bodoči Nemčiji vstop nega sveta je tov. Tito podal šo ali hitrejšo razvojnost spre- bi bil jaz na sestanku, bi vso I Mladim ljudem moramo posre-prvotni načrt, četudi ga ni na- j v zahodnoevropsko obrambno skupščini poročilo o dosedanjem memb in izpolnitev v razvoju mladino pometal ven...« Mislil dovati tudi veselje in razvedrilo čelno spremenil. Tako svetuje, j skupnost Sicer pa Zahod še enoletnem delu Izvršnega sveta, naj bi iz predstavnikov obeh ■ vedno meni, da je treba najprej j Med drugim je dejal: sedanjih nemških vlad — vzhod-: izvesti splošne volitve po vsej »Resnično nov družben in po- novega sistema. j je na tiste mlade ljudi iz Bučke, Seveda ni vseeno, kakšno naj bo Na osnovi družbene lastnine 60 si na sestanku upali pove- to veselje doraščajočega čiove- - , , , ,, , _T .... , , . . . r , , —------------ —------- — -r- i proizvajalnih sredstev in nače- , dati določeno mnenje o nekem ka. Dejstvo pa je, da je ponekod nonemske in zahodnonemške — | Nemčiji. Sele vlada, ki bo izšla : jjtičen sistem se ne poraja nov | ja samoupravljanja je dosežj- i kandidatu iz Podbočja, To pa m razvedrilo naše mladine zelo sestavili vseaemško vlado, ki J iz vsenemškega parlamenta bo j jn dovršen, niti ne izhaja samo na največja zmaga nad silami osamljen primer. Se vedno ima- klavrno. Vzemimo filme, ki so bi prevzela posle za celotno lahko imela polnomočja _ kot ^ znanstvene teorije, čeprav bi kapitalizma in birokratizma. To- mo ljudi, ki odrekajo mladini lahko sredstvo za vzgojo mlade- Nemčijo. Nova vlada naj bi resnični predstavnik nemškega . kila ta še tako blizu resnice, j vari§ Tito je dejal, da je naš , pravico, da tudi ona razpravlja o ga človeka, hkrati pa tudi prijet- pripravila parlamentarne vo-1 naroda. _ I Nova družba se rodi iz starega, j namen socializem, v katerem : važnih političnih in gospodar- no razvedrdo. Če bi izvedli an- litve, pri čemer bi zajamčila j Četudi sta obe stranki na j k; se polagoma menjava v svo- ima demokracija polno mate- ! sk'b problemih. Kakor da le-ti keto o tem, koliko mladih ljudi svobodno propagando vsem de- berlinski konferenci dokaj trdni j jik osnovnih, družbenih in prav- rialno vsebino nimajo po zakonu volilne pravi- je ni videlo filma, bi ugotovili, mokratičnim organizacijam in pri svojih zahtevah, pa politični j njh odnosih. Toda ne moremo ' 1 ---- -..................... strankam, prepovedala pa faši- opazovalci še vedno vidijo pota,1 • ■ • ............. stične in nacistične skupine i ki bodo le privedla do kompro-Nadalje naj bi pripravila mi- j misnih rešitev, rovno pogodbo ter obljubila, daj * se ne bo novezovala s kakršnim ! koli voiaškim blokom, ki bi bil RIM- Namesto rešitve vladne naperjen proti državi ali drža- knzc v Italiji,se obeta še večji vam, ki so se borile proti na- j razcep v vodstvu demokrščan-cizmu. i ske stranke, ki ima pri sestav- ljanju vlade zaradi pretežnega logNuek2=I1e?0JaTabiVsnt- mest v nasp^ Nato ie Dodal snlošno oceno ce in Pravice- da Jih izvolijo za da je take mladine še vedno ve-takoj spremeniti določenih ma- « ; . f „»vnia radniih odbom.ke ali poslance, da oprav- liko. Nedavno sem prisostvoval terialnih pogojev in odnosov, F , ^ deialSda bo iznotoolnitev !iai° vse družbene in politične mladinskemu sestanku na Bučki odrejenih z zgodovinskim raz- j ^podarskega ristemf letol | funkciie' j Vsi. do zadnjega so m, izraz ij vojem materia.mh m duhovnih omogoyia večjo svobodo gospo- ! Mladih ljudi ne smemo podce- sv°j° gorečo željo, da b; radi polnjevanja v našem social,suč- ^anje kmetijske proizvodnje, dočnosti naproti. In komu pripa- starejši se še spominjajo flmov. rcc'imc)3 Z dote d an j ih* ‘za b 10^ ^ vr- 1 P°ve^anie prometa in uravno- , pada ta bodočnost? Mladim 1 ju- ki 50 gledali pred leti. Ti daste subjektivnih napak, itd., kot vešenje trga. dem, k: jih moramo navajati po- nes z navdušenjem pripoveduje-stopoma na to bodočnost. Kal ti J° 0 fdmih »Die goldene Stadt Tnv Tifn ie nnurtaril rli ie ' Stopoma na to bodočnost. Kajti - - -------- ----- ■ h°oSdneV1 zasedbene’ dle “V^ed lan\entu glavno besedo Spor j miki naše stvarnosti in naših : osnovna smer naše državne po- c^zma^isltao Vd^na'izorad- mo'Te svojih 'in'to prav fepih^fil- parlamenfarnim volitvami ™ed voddcIjl levefa krila, sre- j smotrov, marveč posledica da- litike v zaščiti državne varnosti „fo^ sodahstično mislečV liudi mov. Seveda niso ti mladi ljudje iSEeSIl I viti vlado iz tako imenovanih j trejša, včasih počasnejša stop- j da je naša Ljudska armada mo- mo, kako vključiti mlade ljudi v v Bosni, tudi še marsikje pri nas Zahodni predstavniki so ta! strank sredine, t j. demokršča- j njevalnost v spremembah in 1 čsn steber naše socialistične resno družbeno življenje. To živ- v D0$jev potujoči kine- načrt odklonili, prav tako ka- : nov, socialdemokratov, liberal- ! izpopolnjevanju. Drugače mi- j varnosti. Končno je še predsed- ljenje ni lahko. In če jih ne bi matoqrafi kor so dan poprej odklonili so- cev in republikancev, za kar se ' slijo tudi oni ljudje v naši dr- | nik republike izjavil, da Jugo- j navajali na to življenje (njegova . . , , . ,, . vietski predlog, naj bi po vsej zavzema predvsem uradna žavi, ki ne poznajo bistva in i slavija pozdravlja napore za! vsebina je borba za socializem) LJUQ Ka ™ .®‘.na I*°.raJ. Nemčiji najprej izvedli splošen I Amerika v prizadevanjih, da osnovnih elementov, iz katerih zmanjšanje mednarodne nape- b bilo mlademu človeku kasneje »Kupno, z osta 1 1 orgamzac.jami referendum. Po njem naj bi onemogoči položai parlamen- in na osnovi katerih se gradi tosti za krep'tev miru in sode- j živPnnje tuje, neizprosno in pre- °Pozar' n rnzDO “ ! no se Nemci odločili o tem, ali so tarne levice (kominformistov). < socializem odnosno manjši ali lovanje narodov. I težko I (Nadaljevanje na 2 strani) KULTURNI PREGLED V dem-Kriko ustanavlja „Svobode" Po manjših in večjih delav- članom vsako obliko kulturno- i katere naj bi ee vključevalo čeških središčih se v zadnjem ča- j prosvetne dejavnosti, ki bi uteg- ! dalje več aktivne množice de- v letu 1954 su pridno ustanavljajo delav-J nila obogatiti in poglobiti nje-ska kulturno-prosvetna dru- govo znanje in pomagati naše-štva »Svobode« in tudi v našem mu delovnemu človeku na še okrajnem središču Videm-Krško i neshojeni poti v socializem, se je sestal iniciativni odbor! »Svobode« imajo svoje knjiž-predvsem na pobudo Celuloze, i niče, nekatere tudi čitalnice; prirejajo predavanja, predstave, koncerte; organizirajo tečaje (ideološke, znanstvene, umetnostne), omislile so si šahovske ki sc je resno or>rijel dela za ustanovitev »Svobode« Videm-Krško. Te dni pričenjajo zbirati člane in v prihodnjem mesecu bi že imeli svoj občni zbor. Kakor navaja tov. Ivan Regent, predsednik Zveze »Svobod«, ki je te dni ob visokem odlikovanju svečano slavil svo- sti, vzdržujejo svoje godbe, or-jo 70-letnico. je v Sloveniji že kestre, tamburaške zbore, har-127 »Svobod s 45.000 člani, pro- i monikarje, pevske zbore igral-stovoljnimi aktivisti na kultur-1 ske družine, likovna, literarne no-nrosvetnem poprišču »Svo- pa tudi športne odseke. To bo-bode« si prizadevajo zaposliti g gato in pestro kulturno-prosvet-vse svoje člane in vse svoje ob- ' no dejavnost »Svobod« in vseh činstvo in priporočajo svojim ostalih prosvetnih društev, v lovnega ljudstva, je treba zelo resno upoštevati, pravilno ceniti in jim nuditi vsestransko pomoč. Tako bomo utegnili raven kuitumo-prosvetne dejavnosti tako dvigniti, da bi povsem ustrezala namenu »Svobod« in bi te lahko v najvišji meri po- Marsikateri davkoplačevalec se v teh dneh, ko se vrši razpis prve letošnje akontacije davkov sprašuje, zakaj še ni izvršena odmera davkov po katastru, o kateri se govori že dve leti in zakaj se še razpisujejo akontacije po več ali manj starem dosedanjem načinu. Ker je odmera davkov nadvse važna zadeva tako za celotno narodno gospodarstvo kot za gospodarstvo posameznega davčnega za- magale spreminjati ter izpopol- vezanea, je potrebno o njej ne-njevat: ves življenjski milje koliko več spregovoriti, krožke, pionirske kotičke, lut- g našega človeka. Predvsem je treba poudari- kovne odre, šole družabnih ple- j Dalje pravi tov. Ivan Regent: ti, da bo letna odmera kmečke sov, ponekod vzdržujejo glas- g Ko govorimo o kulturno-pro- ■ dohodnine za leto 19o4 na vsak bene šole, šole igralske umetno- svetnem delu. ki naj b» usmer- način izvršena po katastru ozi- Naše Dlan nslvo Planinska ideja se zadnj čas tuui v nižinskih predalih naše domovine hitro razširja V najširše plasti našega delovnega ljudstva je že prodrla, medtem ko so jo gojili v prejšnjem času le študentje in intelektualci. Redko so obiskali naše gore delavci ali kmetje, in še ti so bili le njih najbližji sosedje — Gorenjci in Pohorci. Kakšen razmah je dob la planinska ideja v letih po osvoboditvi. pove poleg statistik tudi mnogoteri primer V Posavju in v srednji Sloveni): drugo za drugim ustanavljajo Planinska društva, mnoge organizacije prirejajo izlet- v hribe, mnogo izletov z avtobusi organizirajo tako, da izletnike vodi pot preko Vršiča v prelepo Soško dolino in potem k morju. V enem izletu jih objame čudoviti zanos planin in jih takoj nato boža miloba morskega podnebja. In ob vsc-ra tem morajo vzklikniti: »Vse to je naše, naša domovina je prekrasna!« in učiteljstvo v šoli, ki se vse leto ukvarja z ukaželjni- j mi glavicami :n sc naveže nanja, ! kot da so njihovi, četudi jim de- lajo dosti preglavic, kako bi jih mogli bolje nagraditi, koi da jih popeljejo na majski izlet na Kum, na Lisco, v Gorjance ali celo na Golico po- narcise! Mnogo lepih doživljajev, mnogo čudes planinskega sveta nam odkriva mesečnik »Planinski 1 društva. vestnik«, ki stane letno le 400 Na občni zbor vabimo tud; vse rečju planinstva povezano čtivo, mu priporočamo, da se na ta mesečnik naroči. Tudi v Krškem se je leta 1947 ustanovilo PD. Prav kmalu je pričelo z resnim delom in danes ja sad truda in žrtev že od daleč viden — Tončkov dom na Lisci. Tg dom pa ne bi mogel stati, čo ne bi odborniki PD Krško našli potrebnih mecenov, lo je uvidevnih tovarišev pri podjetjih in tovarišev na vodilnih mestih upravne oblasti, ki so s polnim razumevanjem poskrbeli, da je bila za gradnjo doma izdana potrebna finančna pomoč. In ko nas je trio še nekaj težkih dolgov, je bil tovariš predsednik OLO tisti, ki je pomoč obljubil :n tudi izposloval znatno vsoto. Tako smo iznova prepričani, da naša ljudska oblast skrbi za blaginjo delovnega človeka pri delu; pri nedeljskem odmoru ali pri oddihu na letnem dopustu. Odbot PD Krško se vsem ki so uvideli naše težave in nam prišli na pomoč, iskreno zahvaljuje. * Obenem pa sporočamo vsem članom, da bo letni občni zbor v nedeljo, dne 7 februarja 1954, ob 9. uri v mali kino dvorani v Krškem. Dosedanji odbor bo podal obračun svojega dela in izvolili bomo nov, marljiv, delaven odbor, ki bo tudi v bodoče obdržal delovni polet našega jeno v socialistični humanizem, ne mislimo, da bi moralo biti; to delo kričav, rdeč plakat, da ' bi morala biti vsa kulturno-prosvetna dejavnost »Svobod« . ena sama socialistična, komu- , nistična ali marksistična agita- j cija. Kaj še. Socialistični hruma- ! nizem je rezultat vsega, kar je ' človeštvo ustvarilo naprednega, in rezultat socialističnih odnosov, Posredovati ljudem znanje o tern kar je človeštvo ustvarim n norec'-»ega v svo 4 dolgi zz-do-vinl; seznanit; ljudi s pogoji v katerih so množice in posim-z-. triki proizvajali ter ustvari?’! in v katerih Še hanrei rri>izvr k>jo in ustvarjajo: sezomvti jih z zakoni tega ustvarjanja in razvoja ter z zakoni prirodo«*#;? razvoja: propagirati v obliki umetniške d e'"a v-m til •d'in o rbrižni solidarnost; m«vt delov* nirirri ljudmi ršoh d žel in o bratstvu mod naredi, t-mv se . nr?vi wmiati človeka, lir,d! v , d"k’i »odal’rttčnega bumtm’zm? Uprimo da bo tudi »Svoboda- Videm-Krš'-o 5fa m tet zavrteni nori in da ho imela veliko aktivnih pa Htj podpornih '■lanov, unaimo do nem bo s s«.«o-*’m ri"'nm lajšala in lepšala življenje. roma po katastrskem dohodku. Takšen način odmere za leto 1954 predpisuje tudi zvezna Uredba o dohodnini. Katastrski j podatki za takšno odmero so v ; glavnem pripravljeni, to je, iz- g računan je katastrski dohodek i za posamezne vrste kultur za j naša kmečka gospodarstva Celoten elaborat je treba še samo dopolniti z nekaterimi tehnično- > administrativnimi deli in v mesecih februarju, marcu in aprilu po okrajnih in občinskih komis' hib na podlagi priglasitev davčnih zavezancev in na pod legi razglasa gospod rskega sve-; ta 'izvršiti začasni popravek v katastru mi vseh tistih davčnih zavezancih, pri katerih se stanje v katastru ne akna z dejanskim stanjem glgd«! kultur zemljišča ali pa lastninskih odnosov. DeMvo. dn sc je sethnii kataster dri tl še y preteklem stoletju in da od takrsit ni bila izvršena nobena reviziia katastra, nul no narekuje, da je treba izvršiti vsaj začasne grobe popravke v katastru oziroma v, katastrskem dohodku pred odmero davkov, če hočemo, da bo ta odmera po katastru pravilna. Najbolj idealno 'bi bilo, če bi se JZ GOSTINSKI ZBORNICE OKRAJA KRŠKO Gosi 5i si i iv is** #59 pridobitev Lacij S 1, februarjem 1954 se je pričel v go-stinsko-zdraviliškem podjetju »Cateške Toplice« dvomesečni gostinski tečaj s str,;, njenim poukom .internatskega tipa. V tem tečaju, ki je v našem okraju prvi te vrste po j osvoboditvi, se bo. naš gostinski kader usposabljal in dopolnje- din. a je bogat po vsebini in pri- j prijatelje planinstva in vso mla- val v gostinski stroki. Predava - naša vsakokrat krasno sliko planin, primerno za okvir. Kdor ceni lepo, realno, z zgodovino in s svetovnimi izkušnjami na pod- rimo, kajti na mladino stavimo vso nade z.a lopo in srečno bodočnost. PD Krško Ali dejan a g. župana Brožiča v bivši jnpsiaviji Maziliva? Različne običaje imajo vasi na podeželju. Posebne vrste običaje ima vas Dobrava, ki leži ob Krki blizu Podbočja. V naši vasi si namreč nekateri kmetje prilaščajo razne pravice na tuji zemlji. Nekateri od teh si pa celo prilaščajo zemljo, ki je last splošnega ljudskega premoženja. Višek pri tem delu je dosegel pač g. Franc Grubič, kmet na Dobravi št. 10, občine Podbočje. Poleg domačije g. Grubi-ča vodi namreč občinska javna pot pare. št. 2345 k. o. sv. Križ Podbočje. Ta pot je bila, kot pripovedujejo ljudje, v slabem stanju, in to največ zaradi tega, ker je ta pot pod vasjo in je na njo ob deževnih dneh pritekla voda iz vasi in jo dolbla, tako da je del poti bas pri Gru-bičevi domačiji, med dvema bregoma, kar ni prav nič novega, ker takih potov imamo pri nas nešteto. Ni se pač nihče našel, da bi vodo obrnil v kraj, da telji, sami priznani gostinski strokovnjaki in dolgoletni turi-I stični delavci, bodo našim te-; čajnikom predavali sledeče I predmete: kuharstvo, kletar? j stvo, poslovno tehniko, hrano1-slovje, računstvo, slovenščino, j strežbo, turistično geografijo, j nemščino, lepo vedenje, higieno in gospodarski sistem FLRJ. Dnevno bodo imeli 5 ur teorije in 3 ure praktičnega dela. Tečaj obiskuje 46 gostinskih delavcev in delavk, 2 kandidaf.i-i nji pa bosta zaradi dosežene starosti in službenih let opravljali samo praktični del izpita. Vsako soboto ob 12. uri se pouk prekine ter imajo tečajniki prosto do nedelje zvečer. Stanova- okrajnemu ljudskemu odboru Krško za izdatno pomoč io polno razumevanje za razvoj našega gostinstva, prav- tako pa tudi upravnemu odboru gostinske zbornice z agilnim predsednikom lov Vladom Cemetom in tov«. Mitiem Lebarjem ravnateljem zdravilišča Čatež, ki je rade volje odstopil v ta namen potrebne objekte in poleg tega, prevzel vodstvo tečaja in si prizadeva ž.a čim uspešnejšo organizacijo tečaja. Pričakujemo, da bodo naši kandidati-gostinci znali ceniti vse te okolnosti in se oddo’žrii s tem. da bodo marljivo sledili poteku točaja in oh zaključku -'-■kazali svoje najboljše uspehe. mogla pred odmero davkov po katastru izvršiti strokovna in predpisana splošna revizija katastra. Ker ta z ozirom na razpoložljiv geodetski kader in čas ni možna, »e bo treba okoristiti Z navedenim začasnim in enostavnim popravkom. To je tudi glavni vzrok, da se prva letošnja akontacija ni mogla izvršiti po katatstru. Smatramo, da je v interesu pravilne bodisi j letne ali pa četrtletne odmere j davkov, da se najprej vskladi | dejansko stanje pri zavezancih s stanjem v katastru. Pričakujemo, da bo možno te razlike odpraviti v prihodnjih 2 do 3 mesecih, tako da bodo davčni zavezanci seznanjeni s svojo letno odmero davkov po katastrskem dohodku ob koncu letošnjega prvega polletja. Iz gornjih razlogov je nujno, da se vrši razpis letošnje prve akontacije v določenem odstotku od lanskoletne odmere. Izvršni svet LRS je sprejel sklep, da bo znašala letošnja prva četrtletna akontacija kmečke dohodnine 23 odst. od odmere za leto 1953 Na dohodke kmečkega gospodarstva v prvem polletju tekočega leta vpliva v glavnem situacija v gospodarstvu iz preteklega leta Ker smatramo, da je različna gospodarska situacija pri posameznih kmečkih gospodarstvih kot v posameznih občinah že upoštevana v davčnem predpisu za leto 1953. ne vidimo nobenega tehtnega razloga za to, da bi bil odstotek letošnje prve akontacije različen za posamezne občine sli kmečka gospodarstva. Zaradi tega je določena enotna 25 odstotna .akontacija od lanske odmere za vsakega zavezanca kmečke dohodnine v okraju. Prva akontacija letošnjega leta zapade v plačilo 15. februarja tega leta. Nova Uredba o dohodnini prinaša v našo davčno zakonodajo precej novosti. Prav je, da naše davkoplačevalce seznanimo z nekaterimi bistvenimi spre-i membami in novimi določbami. Od 1. januarja 1954 naprej imamo samo 2 obliki dohodnine, in sicer dohodnino od kmetijstva in dohodnino od samostojnih poklicev in premoženja. Dohodnina se deli na temeljno dohodnino, katera je z republiškimi predpisi za leto 1954 določena v proporcionalni L j. enaki stopnji 6 odst, na davčno osnovo ter dopoln. dohodnino, katere lestvico bo določil Okrajni ljudski odbor. Lestvica dopolnilne dohodnine bo progresivna. Davčni zavezanec dohodnine od kmetijstva je lahko lastnik ali uživalec zemljišča. Davek od zemljišča, ki je dano v zakup, plača zakupodajalec po katastrskem dohodku, kakor da bi ga sam obdeloval Če je za-kunodajalec zadruga ali kme-trsko posestvo, plača zakupo-dajalec od zakupnine samo do- polnilno dohodnino. Uredba predpisuje dalje oprostitev dohodnine od kmetijstva od zemljišč, na katerih se zasadijo novi vinogradi za 4 do 26 let, na katerih se zasadi sadje za 8 let in na zemljiščih, ki se pogozdijo za 20 let. Obrtnikom in ostalim poklicem bodo še nadalje odmerjale davek davčne komisije na podlagi davčnih prijav zavezancev ali na podlagi ostalih zbranih podatkov. Obrtnikom in prostim poklicem, kateri praviloma ne delajo s tujo delovno silo, bo možno predpisati letni pavšalni znesek davka. Pri tem sc vajenci ne smatrajo kot tuja delovna sila. Po novi Uredbi bodo obdavčeni tudi dohodki od zgradb bodisi da gre za dohodke tz naslova najemnin ali vrednosti lastnega stanovanja. Tega davka so oproščene kmečke družine, in sicer od vrednosti stanovanja, katero se uporablja za lastno družino. Dalje predpisuje Uredba način pobiranja davkov, ki je v glavnem isti kot do sedaj. Dohodnina bo zapadla v plačilo v četrtletnih obrokih, in sicer 15. febr., 15. maja, 15. avg. in 15. nov. vsakega leta. Uredba predpisuje tudi davčne olajšave ter postopek v zvezi s pritožbami na odmero. Pri odmeri dohodnine se prizna davčnim zavezancem, katerih dohodek ne presega 18.000 din letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot tri mladoletne otroke in odrasle za delo nezmožne člane, po 10 odst. za vsakega četrtega in nadaljnjega takega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega za delo nezmožnega članstva s tem, da celotno znižanje ne more presegati 50 odst. odmerjenega davka. Davčnim zavezancem, katerih dohodek ne presega 30.000 din letno na družinskega člana, a nimajo za delo zmožnih članov, se prizna olajšava po 20 odst. za vsakega dela zmožnega člana s tem, da celotno znižanje ne more presegati 60 odst davka- Nadalje so možne olajšave družinam, ki so imele večje izdatke zaradi zdravljenja zbolelih članov in stroške s pogrebom umrlih družinskih članov. V Uredbi so predpisane tudi ostre kazenske sankcije zoper davčne zavezance, kateri ne bi dajali finančnim organom podatkov, potrebnih za odmero davka, kateri bi dajali napačne podatke ali se pa na kakršenkoli način skušali izogniti pravilnemu predpisu davkov. Nova Uredba o dohodnini pomeni nadaljnji napreddk v naši davčni zakonodaji in je v skladu s sedanjo stopnjo našega družbenega in gospodarskega razvoja. Iz Uprave za dohodke OLO Krško sv. Križ (Podbočje) zarisana že njegova nova hiša, ki jo je gradil leta 1925, kar sem videl jaz in še dva druga tovariša. Ko je Pa nekaj let pred vojno prišel na županski stolček, je bil že tako mogočen, da je plot postavil na drugo stran poti, ga na gornjem kraju zaprl in onemogočil vsak promet. Ker je to storil gospod župan, kdo mu bo i teremu ie prispeval znatni del oporekal, on vendar ve. kaj je OLO. delno kandidati sami. ra-prav. | čimamo pa tudi na pomoč re- Ko pa je prišlo leta 1952 do publ iške gostinske pravde, ki Drag! feiea berlinske konference I nje in hrano imajo v internatu. ' Za vzorni red in disciplino skrbi se je tikala te poti, je g. Grubič kot priča pod prisego govoril takole: Na vprašanje, zakaj je zagradil pot, ki je ■ vrisana ljudsko premoženje vpisana v Ministri so pryi teden zasedeli za štirioglato mizo od ponedeljka pa zasedajo za okroglo mizo. To je ena izmed najočit-nejših razlik med dvorano v vodstvo tečaja. Predračun stro- poslopju nekdanjega zavezm-škov znaša 902.000 din, h lea- sitega kontrolnega sveta, kjer so imeli prvih šest sej, in dvorano v sovjetskem veleposlaništvu kjer zasedajo od ponedeljka Na začetku drugega tedna vlado In šele ta vlada bi pod- tetjskih pisala mirovno pogodbo. Eden Nemčijo. odnosov med SZ in je v svojem načrtu izrazil prav to stališče. Dulies je za tem besedami napadel z ostrimi vzhodno- Tudi glede predloga o temelj- j nemško vlado in splošni polo- » v » * 1 * _ . —1U i V _ • —S — TVT rt — rti «« TIovo 1 v o sklada za zbornice tz kadre.! osrednjega Znatna je postavka materiala za eksperimental-no kuhinjo, brez katere pa si seveda nikakor ne moremo predstavljati * r^£JS5?ri»™««y •* *»* temu da finančno stanje naših »T S&& ; sssr.ssfvr'si (figuram) m da so to parček) j ;ovn; kolektivi znali ceniti tp „v...„.j. — . kar prckopocah, ker niso mogli j dobro zamisel po tečaju, ki jim ; nitvl mirovne pogodbe, ki bi jo meriti zaradi ovinka. Dalje je j ga nudijo oblastni forumi, saj 1 podpisala začasna vlada, se- govoril, da je bil tam plot po- ' si bodo na ta način zmogli pri- j stavljena iz predstavnikov berlinskih razgovorov je Molotov predlagal, naj bi štiri velesile nemudoma začele pripravljati mirovno pogodbo za Nemčijo Mirovno konferenco pa naj bi sklicali najkasneje do oktobra 1954. SZ stoji na stališču. da bi bilo treba volitve v Nemčiji izvesti šele po skle- bi pot ostala na suhem Pot je! stavtien Pr0d 39 ali 40 leti, pred : dobiti odgovarjajočo kvalifika- . Vzhodne in Zahodne Nemčije. bila torej pa so geometri v slabem ‘stanju'"ko ' tem pa da je na pot napeljal za 1 m in vec zemlje, ki mu je bi- okrog leta 1909 delali nove katastrske mape in premerili sleherno parcelo, so morali vaščani obsekati drevje, ki je raslo ob tej poti, da so geometri lahko delali, t.er se dogovorili, da bodo pot popravili, kar ,ie pa ostalo samo pri besedah. Ker je bila pot slaba, so vaščani uporabljali razna dvorišča za pešpot, za vožnje pa so uporabljali drugo pot, ki je daljša. To pa je g. Grubič izkoristil in začel razmišljati kako bi si popolnoma prilastil del te poti, ki bi se lepo prilegala njegovi stavbni parceli. Načrt je začel izvrševati okrog leta 1925, ko je zidal novo hišo. Žarel je namreč voziti na pot zemljo, ki mu je ostajala, ko je planiral temelje. Pri vhodu na dvorišče ie postavil plot. Poskrbel je tudi, da se mu je zarisal v katastrsko mapo del tega pota, ki je Ml na gornjem kraju Strok najmanj 8 metrov tako, da je pustil prav ozek pas še javnosti. To je storil že po letu 1925. ker je v evidenčni mapi št. 5 k. o. ! la odveč, ko je zidal novo hišo. | (Hišo je pa zidal leta 1925.) i Stično je govoril tudi sodni za-priseženec pri tej pravdi Franc Marolt iz Podbočja, ki je izia-I vil, da tega dela pota ni mogoče I popraviti, ker se nanj steka veda iz vse vasi. Topa ni res. Vsakemu otroku na Dobravi je znano. da voda teče na Gmbičev travnik, ker jo je on tja napeljal ie pred več leti. Dalje je Marolt govoril, da se ne more ta pot popraviti tudi zaradi tega, ker na tem pobu izvira voda. Tudi to ni res, kar utemeljujem s tem, da imata Franc Grabtč in Franc Žam vsak na eno stran tega potoka globoka vodnjaka, v katerih primanjkuje vode in jo morata Grubič in Žam voziti iz 1 km oddaljenega studenca, torej tudi na površini poti ne more biti izvirek. H konca bi še pripomnil, da za vas, kot je Dobrava ni pro-tilem popraviti 76 m dolge poti, kar zahteva 16 interesentov s .svojimi podpisi. cijo. si s tem izboljšali svoj za- i služek, nedvomno pa Izboljšali tudi način gostinskih uslug in teko znatno pripomogli k razvoju gostinske dejavnosti v našem okraju. Da je bilo moči tečaj organizirati, gre predvsem zahvala Ta predlog ni nov tri zahodne velesile pa so že prej izjavile, da je zanfe nesprejemljiv. Zahodne velesile menijo, da bi bilo treba najprej izvesti volitve. na podlagi katerih bi nastal splošni nemški parlament, ki bi sprejel ustavo in sestavil rtih načelih mirovne pogodbe z Nemčijo je Molotov navedel stare sovjetske teze. vendar s tremi novimi momenti: da Nemčiji ne smejo vsiliti obvez-1 nosti, ki sta jih prevzeli bonska in vzhodnonemška vlada; . da je treba nemške oborožene ; sile omejiti zgolj na toliko, ko-! likor je potrebno za zaščito meja in protiletalsko obrambo; da je treba Nemčijo oprostiti pla-j čevania povojnih dolgov ZDA, j Vel. Britaniji. Franciji in SZ. j Čeprav so govor Molotova presodili tu kot nekaj predvsem da je z njim dokaj jasno pove- I llcaJ na 80 : dal. da ni nobenih neposrednih' pride v Zahodni Nemčiji im j možnosti, da bi nemško vpra-j 338 on««™- =*. Sanje rešili. Sicer pa so bili | . Sod£LP?a_5 redki tisti, ki so od konference! }e začelo vzdušje na tri pričakovali združitev Nemčije. ■ zaostrovati. To -ie J?1-* , , „a. _ lemifcon propagandističen Crvo- je v torek zelo ostr j30j| nikakor ni bil namenjen samo ljudem, ki so sedeli za žaj v vzhodni Nemčiji. Dejal je, da ne more biti niti govora o tem da ima Vzhodna Nemčija demokratično državo. Kar se tiče volitev, le-teh v Vzhodni Nemčiji nikdar niso izvedli demokratično. »Potemtakem« — je dejal Dulies, »vzhodnonemška vlada, na katere čelu je Grottewohl, ki je bil sovjetski državljan, sploh ne more govoriti v imenu ljudstva Vzhodne Nemčije.« Dulies je zatem izjavil, da imajo v Vzhodni Nemčiji nad 250.000 pripadnikov oboroženih sil. 1o se pravi, da pride en po- poteaiom m adih I-bI ! (Nadaljevanje s 1 strani) ekonomske pogoje, v katerih mladina živi. Zopet bom uporabil primer iz Bučke, kjer sem spoznal nekatere mladince, ki bodo danes ali jutri odšli k vojakom, pa še nimajo svojega poklica. Neki mladinec na primer, ki je najmlajši pri hiši, niti ne razmišlja o tem, da se še ni pripravil na samostojno življenje, ki ga bo prej ati slej moral zaživeti, Doma mu namreč kmalu več ne bo mesta. Kajti ng posestvu se bodo težko preživljali tndi tisti, ki bodo še ostali. Vse to, kar sem napisal o mladini, so pravzaprav naloge, ki stoje pred mladinsko organLzaci- I jo. Le-ta pa teh nalog ne bo mogla izvršiti, če se za vzgojo Sgft”8S&S755m-1•; ve., a*™*,*. ti priznati moramo, da je v na- IMlerjevo Nemčijo pa hvalil j šem okraju veliko mladinskih j aktivov, ki so prepuščeni sami sebi. In ker vzgoja mladine ni , lahka stvar, se ti aktivi ne : ukvarjajo z njo. j O vseh teh stvareh bo raz-j pravijala jutrišnja okrajna mla-I dinska konferenca, ki se bo vrši-j la v Brežicah. Pozvala bo k sodelovanju vse družbene organi-. zacije in ostale faktorje (še posebej prosvetne delavce), ki so odgovorni za vzgojo mladega človeka. -nc. združitev Dulies je v torek zelo ostro napadel Molotova zaradi njegovega govora. Obdolžil ga je, da je začel ponovno delovati tako, da bo povečal mednarodno napetost. V ostrem polemičnem tonu je Dulies spomnil navzoče na sporazum Hitler— Stalin. »Spominjam se, kakšno napako je napravil Molotov okto-: bra 1939, ko je obsodil Francijo j in Vel. Britanijo kot Hitlerjevo : kot državo, ki išče varnosti,« je dejal Dulies in za tem citi-; ral govor Molotova z dne 31. oktobra 1939. V tem govoru je Molotov med drugim dejal: »Potreben je bil zgolj en nagel udarec Poljski, najprej od strani Nemčije, potem pa od strani Rdeče armade in od te umazane versajske pogodbe ni ost slo ničesar.« V tem govoru se je Molotov zavzemal za vzpostavitev prija- ckroglo zeleno mizo v zrcalni dvorani sovjetskega veleposlaništva. Dulies je tudi vzfcraM na tem, -naj Molotov pove, 6a) sodi o svobodnih volitvah: »Pozivamo g. Molotova, naj privoli, da bi hitro z vneneaa-škimi volitvami vzpostavili nemško vlado, ki bi mog$» govoriti v imenu vseh Nemcev in ki bi pomenila osnovo trdnega miru.* Na koncu govora je Dttitos dal vedeti, da je bilo ie dovujj propagandističnih polemik In pozval navzoče, »naj se konferenca že končno vrne na nemško vprašanje in na pvdMem, kako pomagati, da bi unasniBS želje Nemcev, da bi svoje energije usmerili v prid NamtSfe Evrope in sveta. hlovice in dopisi iz našifi krajev SH bo SZDL v Leskovca uspelo? vršili in omogočili bodočim go-j spodinjam razširiti tozadevno ! znanje. Kakor v vseh vaseh občine Le- hodkov in namen uporabe in ! V nedeljo, dne 31. januarja KMETIJSKI RAZGLEDI 6w|*i In njena mpetotia uredimi Ne zdi se nam nič posebnega, komentar glede škode je torej Gnojnica namreč vsebuje dušik če vidimo po naših vaseh, kako odveč. ! v obliki amonijevega karbo- odteka gnojnica čez cesto v ja- Ta račim ne bi bil popoln, če nata ali amoniaka. Amonijev skovec, so se tudi iz vasi Leskov- sklenili predlagati občinskemu 1954' Je bila tradicionalna ga-rek ali pa zamočvirja in za- ne bi še dodali, da se mora karbonat se zelo hitro razkraja ca in Zadovinka zbrali član: odboru, da uzakoni drugo nede- siiska zabava, priključena raz- smraja kmetovo dvorišče. To gnojnica stekati v dobro zaprte na hlapljive produkte, kar po- SZDL k letnemu obračunu dela. ljo v juniju za vsakoletni občin- stavi kuharskega tečaja. Gasil- estetsko niti zdravo za gnoj-nične jame. Zrak namreč vzroča močno izgubo dušika. Kljub mrazu je bila udeležba za- ski praznik kot zmago nad fašiz- sko društvo Podbočje je imelo bližnjo okolico. Tako se često z vpiiva močno ns njeno razkra- Kakor so stoletna pravila glede dovoljiva. Letni obračun dela je mom in dan vrnitve. V sodelova- težave glede prostorov. Repu- gr.ojnico napaja perutnina, vča- janje in uhajanje amoniaka, izgub v gnoju, tako to tembolj bil v znamenju kritičnega obra- nju z ostalimi vaškimi odbori in bliška zveza mu je naklonila iz sih odteka v . bližnje vodnjake, Gnojnica je namreč tudi boga- velja za izgubo dušika iz gnoj- čuna za preteklo leto in izraz vi- občinskim odborom SZDL pa bo- fonda preventive DOZ 200.000 ob njej brenči v poletnih, me- ta bakterij, ki povzročajo vre- niče. Zato jo uporabljajmo v šoke zavesti za bodoče naloae. do obnovil: ali postavili nov &po- dinarjev. S to pomočjo in agil- secih ogromno muh; torej kar nje, spremembo dušičnatih spo- času, ko ni velike vročine in ko Velik in časten uspeh je dosegla meriik padlim borcem NOV in nostjo vsega članstva je nare- vrsta primerov,_ ki ne prinašajo jin in izgubo dušika. Prav za- je zemlja v stanju, da jo lahko organizacija pr: zadnjih volitvah žrtvam fašizma. Zelo pozitivno dilo temu konec in si zgradilo koristi, temveč le škodo. In radi tega torej moramo prepre- popije (ne takrat, ko je zamrz- j v zvezno in republiško skupšči- je bila diskusija o vlogi SZDL na nov, večji dečji dom. Sicer še ni vendar je gnojnica dobro gno- čiti razpadanje dušičnatih spo- njena). ! no. S 96-odstotno udeležbo na vasi, ki je pokazala, kako po- : popolnoma dograjen, vendar pa jiio, ki ne zasluzi, da b: še na- jin v gnojmčni jami. . | Teh nekaj vrstic sem napisal volitvah se more ponašati le ne- trebna je taka organizacija, če že razpolaga s svojo društveno da.je odtekala v jarke ali ka- Gnojnica je odlično gnojilo zaradi tega, da se naše KZ n kaj vaških odborov v okraju. I hočemo pravočasno in uspešno sobo. Članstvo je pomagalo pri korkoli delala škodo. Nasprot- za travnike. Vsebuje že raztop- ; kmetovalci zganejo prav sedaj, Tudi organizacijsko so se dobro reševat: vse probleme na vasi in izgradnji gasilskega doma veli- no, spoznati moramo njeno ve- Ijene redilne snovi, ki so rastli- ko je ljudska oblast razpisala utrdili, kar gre predvsem zaslu- i slediti hitremu razvoju < ko saj je doprineslo 2500 udar- no gnojilno vrednost in pričeli m kaj hitro pristopne. Tudi za kmetijstvo kar najpovolj- j ga tov. Repu, medtem ko so osta- j Pri izbiri kandidatov so bUi ze- niških ur in storilo nad 100 vo-borno razmišljati o načinu nje- nam lahko služi za gnojenje ne j še kredite, ki bodo omogo- | jj elani odbora zadovoljili le po- lo kritični. Javno so odklonili ženj z dovažanjem potrebnega ne uporabe. j ozirmn, predvsem spomladi, če čili. da se bo ta ogromna izgu- : samezno. Pridobili so 75 novih one, ki b: nosili samo ime od- gradbenega materiala. Nadalje Kmečki stan mi ne more za- 50 le-te slabe. Na njivah mora- ba pri kmetijstvu zmanjšala in članov, čeravno še niso pritegnili bornika, pri tajnih volitvah pa si je zastavilo nalogo, da v te-meriti, če ga pokaram, da je za gnojpico takoj zaorati brž da se Čimprej približamo na- vseh onih, ki sicer delajo v korist izvolili dober vaški odbor in kočem letu dom dogradi do po-to gnojilo dokaj brezbrižen. Ne ko smo jo polili, da preprečimo prednim državam saj to si tud' SZDL, pa še formalno niso njeni kandidate za občinsko konferen- polnosti in se obrača tozadevno prej in ne sedaj se ne zanima, izhlapevanje amoniaka (dušika), vsi želimo! da bi zgradil gnojišče in poleg še gnojno jam0 ter tako izkoristil njeno gnojilno vrednost. Ne razpolagamo s podatki o i urejenih in neurejenih gnojiščih Cen m e omenim! stebrov C- člani. V bodočem letu bodo po- co. Če bo novoizvoljeni odbor ponovno na republiško zvezo in večali članstvo na preko 90 odst. ! pravilno prijel za delo :n znal DOZ za naklonjenost v finanč- Poleg zelo pomembnih sklepov izkoristiti delavnost članov nem pogledu. Kljub svojim last- o bodočem delu, kj se tičejo go- , SZDL, bodo dane naloge ne le riim težavam je gasilsko dru-spodarskih in komunalnih vpra- j izvršili, marveč storili še marši- štvo Podbočje dalo na razpola- V sodobnem vinogradništvu daj, 8x3 cm zgoraj, višina 210 šanj, so kritizirali dosedanji na- kaj več za napredek vasi. go že pred leti za izgradnjo za- in gnojničnih jamah v našem bo namesto do sedaj običajnega centimetrov Te mere veljajo čin obračuna javnih vaških do- > P. družnega doma 10.000 dinarjev okraju, vendar lahko rečemo, kolja služila za oporo vinske tudi za stebre v vinogradu za j j in je članstvo tudi že sodelovala je urejenih gnojišč in gnoj- trte žica pripeta na 6 do 8 m srednje visoko vzgojo. Po kon- DnnDlTA ir j lo z udarniškimi urami. Vsi Ženih jam komaj 10 odst., torej oddaljene stebre Ker je les čanem delu so Šoštanjčani na- * rUUvUCvt j limo. da bi bil že končno tudi zelo malo. j drag in postaja vsak dan dražji pravili kalkulacijo, ki je sle- j OMni 2bor vaSkega odbora Poglejmo najprej, kaj je gnoj- se bomo morali namesto lesenm dcča: j sz Podbočje sklican za dne 31 niča in kakšna je njena vred- ; stebrov posluževati cementnih, i Zidar 81 ur a din 45 3.645 din ianuarin tl’ se ni moeei vršiti’ nest. j ki so, če računamo trajnost, tu- 2. Delavec 90 ur a din 25 2.250 din ker jeJ prišlo premalo število Gnojnica je seč naših doma- ! dl cenejši kot leseni : 3. 93”/o AS od 5.895 din 5.777 din jqanov Ponovni občni zbor te- čih živali, ki kaj hitro prevre : kalkulacijah za naprave ce- ■ 4. 750 kg cementa “ in se na svojem potu iz hleva mentnih stebrov se pa marsikaj a din 18 v gnojno jamo pomeša še z bla- doživi. Navedel bom dva pri- 5 100 kg betonskega tom živali, steljo, zemljo itd. j mera: Ker vsebuje gnojnica približno i KZ Pišece je za 4.5 ha novega 6. 2,5 m* peska 1 odstotek dušika in 1.5 odstot- vinograda na Riglju sklenila, ka kalija, je na prvi pogled da bodo krajni stebri cementni, videti, da je to malo vredno vmesni pa leseni. Jaz sem jim gnojilo. Toda temu ni tako. Res svetoval, da naj cementne ste- žeieza a din 120 12.000 din . i ga odbora je bil v torek, dne 2. lo.SOO din februarja t. L. ob 18. uri v šoli v Podbočju. sicer v porodih in negi dojenč- J£gJwben zadružni dom %' j Lep vzgled JLA a d:n 600 7. Amortizacija kalupov 1.500 din 300 din V Podbočju se je vršil gospodinjski tečaj pod okriljem kov. Tovarišica Poličeva je zelo spretno in na razumljiv način kot vešča kuharica prenašala na tečajnice kuharsko vedo. K za- Nad vse pohvalno je dejstvo, ključnemu kosilu, na dan 30. Ja- da so se povezali naši pripad-nuarja 1954 so bili vabljeni tov. niki JLA z letališča Cerklje in predsednik OLQ in zadružne nudili naši mladini, ki obisku- zveze ter predsednik občinske- je gimnazijo v Brežicah lepo ga LO Podbočje, žal se niso ugodnost v zimskem času, ko Kmetijske StliTTn “iniMnj- '*gK? tov "c,/ S pr°me> f k°lef . . „ h „. . v , sk.p.i, te m, ^poStirsirv’tom’er Er,.1; ssi srAs je sicer, da se ta procent kaj bre delajo sami. Vendar se dela i . “je Polič iz Brežic. V tem eno- svo1em nagovoru izrekel po- ziio v Brežice ziutrni in noool- hitro spreminja. Dušik v obliki cementnih stebrov niso upali lo- i SflS. I^VpolbSfa ?n 1 zdrave in čestitke o uspehu tu- dne nazaj. Gimnazijci imm še amoniaka izhlapeva in je prav titi, ampak so se obrnil: na riala m vgomjem amovnem ca- po Številu 32, iz Podbočja m i . , ^ . .. . .modnost da lahko čakalo zaradi njega potrebna čimbolj oodjetnika. Ta je naredil kal- su 89 stebrov (kar je za ograjo okoliških vasi učila kuhanja m dI od od t lh zh„rai na avto v‘šoli v Cerk- popolna gradnja gnojničnih kulacijo, katero je potrdil tudi bilo dovolj) m tako jih stane gospodinjstva. V tem tečaju so Kot zaključek tega tečaja je domu JI A jam da bi ga na ta način laži i pristojni gradbeni referent na 1 cementni steber 437 din. Izde- bila istočasno nrirejena razna bna prirejena v nedeljo, dne -J?h> - u-pa. v . ..’ v ^oinicizfdržah oziroma pre- OLO in ^tem je KZ s podiet- lava je solidna in lična, trajnost predavanja, šolski upravitelj 31. januarja tl. v dvorani pri k^er tud. šahirajo v čakam:« prečili njegovo izhlapevanje. j nikom sklenila oogodbn za na- neomejena. Pri postavljanju Jsokovič je imel predavanje iz Stritarju, razstava rasnega pe- , 713 »opiem. Literatura nam daje precej ! pravo cementnih stebrov po stebrov kljub dostikrat neprevid- slovenskega jezika, pravopisa, civa in ročnih del. Omeniti mo- j Naša mladina kakor tudi dobrih podatkov o vrednosti 1100 dinarjev za enega. Sklenje- nemu ravnanju ni bilo okvar. o merah itd. Tov. Aci Bučar, ramo. da so bile torte, po šte- ostali se zahvaljujemo za to- gnojnice. Ce torej vsebuje 1 od- j no pogodbo s podjetnikom so Gornja kalkulacija naj služi veterinar iz Kostanjevice je v*’u 33 raznih oblik in vrst res tjkšno uvidevnost pripadnikov sto tek dušika in 1.5 odst. kalija, j zastonniki KZ pokazali tudi me- kot opomin vsem, ki nameravajo predaval o prašičereji, pemtni-, umetniško izdelane. Ta razstava . jla z željo, da b: ostali vedno bi nam v tem primeru 1 veliko ni. Kljub vsem avtoritativnim delati cementne stebre, da se ne narstvu, odgoii živine, o bo!oz- i je bila^prav okusno prirejena in j v tako lepih odnosih. Mladina govedo dalo letno ob precejšnji i gradbenim številkam kalkuia- bodo spuščali v pogodbena raz- nih živali. Zelo prijetno preda- , ie imela veliko občudovalcev, izgubi dušika še vedno 30 kg cije se mi je zdela cena previ- merja s podjetniki za izdelavo vanie je bilo o vrtnarstvu, cve-1 Vsem, ki so omogočili ta res- izraža spoštovanje do tovarišev v JLA, ker je za zdaj to edina dušika in 60 kg kalija, kar bi v obračunavanju z umetnim gnojem znašalo 2 mtc čilskega solitra in 1.5 mtc 40 odst. kalijeve soli. To bi pri današnjih cenah znašalo 3450 din. če bi torej uporabili to gnojnico na travnikih, bi zanesljivo povečali; Vzrok je morda tudi v biro-pridelek sena za 25 do 30 od-etotkov. V tem primeru bi povečali. vrednost brutoprodukta na travnikih pri 1 ha za 5000 dinarjev. Ta račun se dokaj zanesljivo približuje dejanski škodi, ki jo kmečki proizvajalec trpi na 1 hektaru travnikov, če dopušča, da se gnojnica odteka čez dvorišče v obcestni jarek ali pa ima na domačem dvorišču mlako. Da je vprašanje gnojničnih soka, ker sem računal, da ste- cementnih stebrov, ampak naj ticah vrtnih in lončnicah. Na-; nično potreben tečaj se vse te- možnost zahvale, kar bo ver- ber ne bi smel stati več kot 500 t raje stebre izdelujejo v lastni dalje se je predavalo o polje- ; čajnice toplo zahvaljujejo, dru- jet.no tudi v zadoščenje starzj- dinarjev do 700 dinarjev. S ve- režiji. To kar lahko storiš sam, delstvu po predavateljih OKZ. ; ge pa, ki se tega tečaja niso Šim tovarišem toval sem Pišečanom. da nat no- ne obešaj na drugega, kajti tako Koristno predavanje je imela mogle udeležiti, želijo, da bi se j Na našo mladino vse take ak- godbo razderejo in stebre dela- obešanje je zelo drago. D. T. tudi babica tov. Kuntaričeva. in taki tečaji v tekočem letu še tivnosti vzgojno vplivajo, da po —. zgledih starejših tudi ona dora-i šča v pravi socialistični naraščaj. jo sami. ker bodo gotovo cenej ši. Pišečani me niso poslušali kratskem odnosu NB. ki je za izstavljene račune od nodjetnika dala kredit, za izdelavo stebrov v lastni režiji pa ne Tako so Pišečani plačali za stebra več, kot je treba. Plačali so t:h se- S 1$. ilcfiSMc $ei m ? irclicsl Z loparjom je udaril sv: jo ženo Obenem naj bo to zgled ostalim kolektivom in posamezn:-kom. ki bi jim tudi mogoče kdaj zdrčal po obcestnem nasipu. Ko- j prav tam, s ploščatim delom dopuščala kakšna možnost po-lesar je malomarno ogrozil pro- I sekire po hrbtu tako, da je če- magati sočloveku predvsem pa met na cesti in ? tem spravil v ■ šek padel ob rob betonskega naši mladini, bodisi v materlai- veda s krediti, toda kredit" bo 1 po feju a1 o jz Pleterski kmet iz ' nevarnost življenje ljudi in pre- I roba hodnika. Sodišče je Stale- nem ali moralnem pogledu, treba vrniti in uspeh posejva pieterja pri Zdolah in jo poško- moženja ter je bil obsojen na karja obsodilo zaradi malomar- bo zaradi predragih stebrov do val'do kosti. Tudi " sicer jo dva meseca petnajst dni zapora nižji. ! večkrat pretepa. Ker na je živ- , Pcg°Jno za dve letl- Lansko jesen ie bila drevesni- fen in mu je žena odpustila de- ! ea Boštanj pri siljena dravesni- janje, mu je bila kazen treh co ogradil:. Spet smo hm sve- mesecev zanora odložena za tri : jam problem v krškem okraju, t ovali naj sl cementne ste^-e jeta. če se bo obsojenec v bo- ! je razvidno tudi iz tega. da ima- I za ograJo napravilo sami. No. doče vzdrževal vsakršnih kaz-mo, kakor smo rekli, le okrog Boštaničani so nas j n;v;h dejanj. 10 odst. urejenih gnojišč, torej za približno 10 odst. goveie in ostale črede. Vzemimo številko, ki je reducirana na odrasle glave samo goveje živine. Ta številka se suče okoli 18.000 goved, od katerih se 10 °/o gnojnice spravlja v gnojnične jame, ostalih 00 odst. pa se izgublja. Že za 1 govedo smo izračunali. da znaša škoda 5000 din, za 16.000 glav torej 80 milijonov. Odštejmo še, da je govedo pol leta na paši in delu dobimo torej še vedno številko 40 Kaltroe jim i° iž star'v' d rak ; riu'1 domači do’rvec nsiel' so si dom a če sa zidarja mu dah doJavra. mdnraviH m»f»rii' 'n dalo ie šlo Iona od rok StoVirj c'r» nr'nrov^orif, Mere stebrov so 10x10 cm. sno- Celo ženske kradejo kolesa Marija Trampuž rojena Se-; menič, doma iz Krške vasi, še- ne hude telesne poškodbe na dva meseca zapora. Jesenice na Dolenjskem V Ribnici pri Jesenicah na Dolenjskem v krškem okraju so prve dni decembra lani pri DOBOVA Tudi kolesar ie lahko nevaren težkemu avtomobilu Za goljufijo dva meseca zapora V splošnem trgovskem pod- oranju naleteli na žgan rimski jetju v Sevnici je kupil Marko- grob, kar nam dokazuje, di je daj tkalka v Kranju, je ukradla ; vič Ivan. gospodarski nomočnik vodila tod mimo rimska cesta iz hiše dr. Zdolška 17.000 din iz Škofljice, za 1944 din perila, iz Neviodunuma (Drnovega) vredno kolo Jožeta Hrvatiča, ki | Z računom v rok' je šel proti proti Hrvaški. Urno (žaro) 'so je za trenutek stopil v odvetni- j blagajni in je prodajalka misli- odpeljali v samoborski muzej ško pisarno. Zagovarjala se je, I la. da gre plačat. Markovič pa namesto v brežiškega. Naknadna je kolo ukradel njen mož po je račun uničil in se vrnil k no pa so naleteli še na drug Jože Jurečič, delavec Celulo- rodu Italijan, za. čigar bivrirače prodajalki, kakor da ga je po- grob. v katerem so našli eno ze. se je peljal s kolesom iz Kr- že deti časa ne ve, nato pa d; je škega nroti Leskovcu, in sicer kolo naprej prodal za 8.500 din. po svoji levi strani, ker je bil Sodišče zagovoru ni verjelo in vinjen. Blizu mosta se ni mogel je tatico obsodilo na pet mese- Kltjub temu da so se širile govorice, da o rezultatih fluo- umakniti pravilno naproti vo- cev zapora. Oškodovanec je do- rografirafiia ne bo nobenih spo- zečemu tovornemu avtomobilu, bil kolo vrnjeno, ročil, je bilo prav ta teden kli- ki ga je vodil Ante Ramljak. canih okoli 80 ljudi na ponoven Lc-ta se je hotel ogniti neiz- Globckn rano V Ctlavt) ill milijonov, ne da bi tu všteli! pregled v Brežice, kar nam do- ogibni nesreči in je krenil s , * prašiče in ftonje. Ti milijoni so' kazuje. da ljudska oblast »ne tovornjakom v desno stran ter preti cS BlUIjanOV torej izgubljen narodni dohodek,! pobira samo davkov«, ampak pri tem podrl dve cestna varo- jo dobil poljedelec Franc Češek predvsem pa izguba pri proiz- da skrbi tudi za splošni blagor valna stebra, vredna 3300 din. na Trški gori, kjer ga je udaril o tem razmišljal dva meseca v bodo obogatile zbirke Posavske- vajalcu. Vsako razpravljanje in ljudstva. D V. Le po srečnem naključju ni Pavle Stalekar, upokojenec od zaporu. ga muzeja D V ravna! In jo je premotil, da mu celo fibulo (zaponko). 1 okmje-je izročila blago. Kmalu pa so nn fibulo in 2 kamniti žari Praga zasačili v neki dragi trgovi- vočasno posredovanje tov. Slini. Sele na milici je nato po- plovška. ravnatelja Posavskega ravnal račun za nabavljeno muzeje je te najdbe rešila zs perilo. Zagovarjal se je pred muzej v Brežicah, sodiščem, da pravzaprav ne ve, Ali so tudi kraji onstran Sa-zakaj je to storil, čeprav ima ve v povezavi s tako zvanimi mož hišo in dva hektara zem- »Brežiškimi vrati:, pa bodo polje... Sodišče mu je pojasnilo, kazala izkopavanja v letošnjem da je to goljufija in bo lahko letu., najdbe ob izkopavanjih pa PERIC VESELIN PRVI SRBSKI UPOR 1 Stanje v Srbiji pred uporom V 18. stoletju je bilo srbsko ozemlje razdeljeno na več upravnih enot-pašalukov. Od teh je bil najvažnejši beograjski pašaluk, kateremu je načeloval turški paša v Beogradu Turki so morali voditi dolge in krvave borbe, dokler niso beograjski pašaluk spremenili v svojo pokrajino. Paša',uk je paša razdelil na 6 nahij (okrajev), kjer so bili najvišji turški uradniki-muselimi. Tem so pomagali srbski nahij ski knezi, ki so skupaj z muselimi pobirali davke. Od konca 17. do konca 18. stoletja je Srbija bila večkrat področje voin, ker so deželo nekajkrat prehodile turške in avstrijske vojske. Srbija je v tem <.-asu bila zelo izropana in revna. Srbsko prebivalstvo se je i moralo umikati v gorate pre-1 dele. kjer so bili bolj varni pred Turki. Poljedelstvo je pro- padalo in bilo zelo zanemarjeno. ker so se Srbi v goratih predelih začeli pečati z živinorejo, zlasti s vinjerejo, ker so gozdovi bili polni želoda, s katerim so krmili prašiče. Od vseh srbskih pokrajin je najvažnejša Šumadija, ki je bila pokrita z gostimi bukovimi in hrastovimi gozdovi. V Šumadiji je živelo zelo malo mohamedanskega prebivalstva, ki je živelo predvsem v palankah in mestih. Srbsko prebivalstvo se je umikalo Turkom in živelo po vaseh. Zaradi svoje zelo prikladne geografske lege in velikih gozdov je bila zelo dobro zatočišče preganjane raje iz ostalih krajev Srbije Šumadija je bila v 18. stoletju polna izseljencev iz drugih srbskih pokrajin. zlasti iz Sjenice. Kola-šina, črnogorskega brda itd. Hitro je postala »velik zbeg« srb- ske raje, ki ni mogla prenašati turškega »zuluma« in je zbežala v te kraje Ta pokrajina je bila sestavni del beograjskega pašaluka ki je mejil na Avstrijo in je zaradi tega bila zelo važna pokrajina. Pogoste borbe srbske raje s Turki je podpirala Avstrija, ker je na ta način hotela varovati svojo južno mejo. Turški fevdalni družbeni red je v tem času preživljal krizo, ker se je začela fevdalna razdrobljenost ki slabi oblast vla-darja-sultana. Zaradi fevdalne razdrobljenosti in samovolje turških fevdalcev se je položaj raje v 18. stoletju zelo poslabšal, zlasti pa takrat, ko so se janičarji vrinili med spahijo in tlačana kot čitluk saibije. Tlačani so morali sedaj dajati dvojne dajatve, spahi ji in janičarju. Poleg tega se je v Turčiji začela hitreje razvijati trgovina in prihajati je začelo luksuzno in manufaktumo blago iz evropskih držav. Turški fevdalci so potrebovali vedno več denarja, da so lahko kupovali to blago Zato so vršili pritisk ns rajo v obliki velikih dajatev (Turki so imeli 70 vrst dav- . kov). Srbsko prebivalstvo se je 1 zaradi takšnega stanja ro’r-'« uprlo Turkom. Zaradi teh uporov so Turki morali večkrat raji popuščati. Položaj raje se je zboljšal po Svištovskem miru. ko je sultan Selim III odločil, da v beograjskem pašalu-ku naredi red. Turčria v času imela še janičarsko vojsko, ki je bila zelo nedisciplinirana in ni upoštevala sultanove oblasti. Teh janičarjev je bilo v beograjskem pašaluku zelo mnogo. Oni niso upoštevali centralne oblasti Carigrada. Zato je sultan izdal povelje beograjskemu vezirju, naj prežene janičarje iz pašaluka. Beograjski vezir ni imel dosti vojakov za to akcijo ter je začel popuščati Srbom, od katerih je pričakoval, da ga bodo podprli v tej borbi. Beograjski paša Hadži Mustafa je poklical Srbe v borbo zoper janičarje. To je prvi primer v zgodovini, da so Turki poklicali »rajo« zoper mohame-dance. Srbi so seveda to komaj čakali in v teh borbah proti ianičarjem so se dobro pokazali. Kot nagrado za to pomoč so Srbi zahtevali od Turkov razne olajšave. Največ koristi pri teh olajšavah so imeli srbski knezi, ki so sedaj pobirali dajatve za Turke in seveda tudi zase. Na splošno se je stanje malo z bolj- , šalo. V pokrajinah izven b“0- j grajskega pašaluka je stanje raje bilo veliko slabše. Tako zboljšano stanje v beograjskem pašaluku nj trajalo dolgo. Pregnani janičarji so zbežali vidinskemu paši Pazvan Oglu, ki tudi ni priznal sultanove oblasti, niti se ni strinjal z reformami Selima III Podprl je janičarje proti Porti. Po Napoleonovem napadu na Egipt leta 1798 je Porta morala dovoliti janičarjem vrnitev v beograjski pašaluk. Janičarji so se v velikem številu vrnili. Po vrpitvi janičarjev v pašaluk , 1799. leta se v beograjskem pašaluku prične nasilje janičar-' jev. Janičarji so ubili beograj- j skega pašo Mustafo katerega so Srbi zaradi njegovega dobrega ravnanja imenovali »srbska majka«. Oblast v pašaluku so prevzeli štirje janičarji: Agan-lija. Kučuk Alita, Mula Jusuf In Mehmed Fočič aga. Srbski pisatelj Vuk Karadžič, to opisuje takole: »Kako so1 dalje pročerale prave spaije oni sad postanu spaije i čitluk sai- bije i po svim. selima pograde anove i ardake i pomeču svoje subaše«. Srbski knezi sc takoj zgubili svoje beneficije Turški sultan je bil brez moči. da bi to početje janičarjev preprečil. To nasilje janičarjev ras pripoveduje... Zima se iz dneva v dan ved no bolj zaostruje, zato ni čud- zasedel Maks Mlakar s časom ' mesto Franc Agrež. skočil je 15.8 sek Proga je bila dolga 14 m in pol ter dosegel 51 točk. 200 metrov in je imela 40 m vi- : qj D:onir-:ev doses-el - ! v 5lufluu * vicnum uicu^ SU£»tiira«?\ke" • mri 1, mest0 Milan Kreutz. ki je sko- ! 11. do vključno 25 februarja bolj zaostrujejo odnosi med rf'oi(,S ■ d' prvi Milenko čil Tim in pol ter dosegel 39 ob‘astili Izvršnega sveta LRS lg-4 Pozneje vložene prijave j štirimi zunanjimi ministri. Ver- Ros 34.9 sek. Proga ,e bila dol- točk. P a°'egei vse davčne zavezance dohod-, bodo Jmogle upoštevati................................ s.-. 190 m. imela je 30 m višin- .. ., ..................... mne od kmetijstva, da v času 1 _ , . b ske razlike in 13 vratc- , Najdaljši SKok je imel Tone od 11. do vključno 25. februarja Davčni zavezanci so dolžni, Kos, ki je skočil 16 metrov. 1954. leta priglasijo na občin- da podajo prijave sprememb s Prijave se bodo sprejemale 1 no, da se tudi na berlinski kon-na pristojni občini v času od ferenti iz dneva v dan vedno 11. "do vključno 25 februarja , bolj zaostrujejo odnosi ’ložene prijave i jetno je stopnjevanje mraza tudi vplivalo na zunanje mini- Miadinci smuk: prvi Franc Agrež 16 sek. j rlinri slalom: prvi Franc Aerež 29.41 sek. j Čirni '": prva Aleksandra 2u- j r&> 1.12 5. Pionirji smuk: prvi Jože Ko- j šorok .43.4 sek I Cie'hop i: rok 17.5 sek vendar s padcem. Blagavni promet skozi Jugoslavijo skem LO, na področju katerega točnimi m resničnimi podatki, imajo svoje stalno bivališče. Predlagatelji netočnih m ne- ! stre, da so postali trdoglavi v svojih naziranjih, stališčih do problemov, zaradi katerih je Po podatkih transportnih in nrvi Matjaž Koso- spediterskih podjetij je lani znatno porastel blagovni promet sko- .1 ... zi Jugoslavijo. Jugoslovanske OBJAVA železnice so prepeljale Okoli 60,000 ton blaga in izdelkov, kar - 'rajni zdravstv dom Krško predstavlja za približno 100 odst. sporoča, da bo vršil pregled za več j: promet kot ie bil v letu soferje-amaterje okrajni zdrav- 1952 Približno štiri petine tran- j n:i< vsak četrtek od 13. ure da- žitnega blaga je bilo iž Turčije oe v sp.ošni ambulanti (bivša in Grčije: turški in grški izvoz-bo.nica Krško) Če bo potreba, ni ki so izvažali skozi Jugoslavi-booo ti pregledi tudi ob torkih, jo predvsem južno sadje, zele-kar bomo kasneje objavili. Pre- njavo in druge izdelke v sred- t grede bo istočasno vršil specia- njeevropske države. V lansko- j hs. za Očesne bolezni. Vsak naj letnem tranzitnem prometu skozi ' Pn*^nr,e lscbo1 ža 190 din Jugoslavijo sta znatno soudele- ■ m 400 din gotovine ženi tudi Zahodna Nemčija in OZD Krško Turčija. vse "spremembe, katere son, ^„korKerenca | stale pri ku.tu.ah zem.j.sc m 8,,,,, — za v zahodnem Berlinu, za ka-1 like, da se sploh ne dajo za- tero so sedeli zunanji ministri, j preti in na vseh koncih in kra-ugodno vplivala na njihovo jih zijajo. Ako zaklenete eno razpoloženje, medtem ko je polovico, je druga polovica od-okrogla miza, za katero sedijo prta, tako da cele omare sploh ne morete zapreti. Kakor ^ so bili tovariši in tovarišice iz katastrskega urada prej ponosni na novo opremo, tako so zdaj »poklapani«. Da sem jaz mero- j lastninskih odnosih v vseh le- - zemljiškem katastru j tih od zadnje revizije katastra.! Smrt. fašizmu — svobodo 1 Prijavo sprememb so dolžni j narodu! izvršiti vsi zavezanci, pri kate- ' rih stanje ni enako podatkom 1 Gospodarski svet OLO iz katastra. Krško Vojna rršta štev. 8829 Pu!a razpisuje KONKIJRZ za sprejem civilistov v državne uslužbence za vojno pošto štev- 8829 Pula. Potrebujejo: 1. dakiilografe 2. tehnične risarje 3. bibliotekarje. Podrobne informamie daje Vojni odsek pri OLO Krško. sedaj v vzhodnem Berlinu, razširila stare strasti Ako bi imel —-— --------------------------| jaz kako veliavo in besedo na Komanda (bmejnih edinicj“'“'. Jugoslavija — Beograd Fistrov pripravil zavitek mrzle j dajna oseba, bi mojstru, ki je hrane in eventualno še vsake-' izdelal opremo, prisolil slede-mu en liter vina ter prosto kar- čo kazen: Vsak uraden dan to do doma. Probleme, zaradi, bi moral mizarski mojster, ki je katerih so se sestali, bi pa re- j to opremo izdelal, sedeti v pi-, . - . ... , - , ., šil tako. kakor si jih nemško j sarni, a vsaki stranki, ki bi i jev pes a di j e v aktivno s.uzoo jjudstVo jn Snloh delovno ljud- i prišla v pisarno, bi ji razkazal i za po.rebe obmcj-aih cd^mc Ju- s|vo sveta želi, j to opremo in povedal, da moj- I mor,; knndJda*nv • ie I 2e dolgo časa se je govorilo ' ster> ki izdeluje tako zveriženc ! da rmajo čin rezervnega r8jše: ’ šušljalo o krasnem pohištvu.! omare, sedi v_ pisarni, m ji^ razpisuje KONKUEZ za sprejem rezervnih podoficir- : ga vodnika, vodnika, nika I. klase. ali vod- j ki si ga ie nabavil katastrski predstavil. Poleg tega bi mo-OLO v Krškem. Ne-1 ral mojster se vršiti nočno j urad pri ! m oln i! Vi 05* *• ’ . „ ! malo Uh ie hiln ki sn zavidali I službo ne v pisarni, ampak pred 1 i™™™ J" tovarišicam. * ™U Pisarne, d. bi t*a to* idprav mo Earnočvlr“erost Ni dolgo od tega, ko me je opozori, s.ari gospodar na škod-l;;vo pos.edice preobilne vodena njivah m travnikih. Opozoril me je tudi na številke, ki jih je čila i v Posavskem tedniku o melioracijah, predvidenih v 10-,et-r,em perspektivnem načrtu. »Prav so tam navedene površine in škoda, k: jo povzroča visoka talna voda našemu gospodarstvu. Škoda gre v težke mi, i ione. Kmetje čakamo samo na pomoč -od zgoraj, sami pa ;e ne zgane- ie po svoji strukturi zbita, hladna in nezračna, je v primeru od- Potokom. ki se razlivajo po travnikih in njivah ter delajo drle Vojni odsek pri OLO Krško. POPRAVEK loka vode še hladnejša te, slabo ^ ^.jetreb^g k&fd^ so za?eli tovariši Iz mo da b; uredb in popravili sk,° škodo, ki.nam jo povzročajo vi a j to kar sami lahko naredimo brez denarja in brez večje tuje pomoči « Ta n jegova opomba me ;e opa t°ri!a na mnoge zamočvirjene predele sicer rodovitne zemlje ki hi 7. manjšimi melioracijami lahko bila vedno pravočasno obdelana pravilno zasejana pospravljena m tako v verigi kmečkih gospodarstev rentabilen .^a sena. in na člen Ali ste pregledali v svoji okolici travnike, in njive, ki ?o zamočvirjeni, in ai: =te ugotovili vzroke zamočvirjenosti? Vzrokov zamočvirjenost: je Maniše novrVne romf® ' nre*iiPe°' 30 isn obveščamo jav- katastrskega urada sumljivo 1 a?J e. P°v-s-ne zeml).'»č se pre.uje- no-marm o&tok vode, nori s sledečim popravkom: stikati »lave in si še sumlilveie zamocvirjajo tudi po izvtrkm, ki bomo odstranil, Izvirke at dru- Zaradi nepravilnega odnosa in orte*Vati^mare In tZtoe ml! _ imajo pra\.ega odtoka ter prina- go povrsmrko vodo bomb odved- tolmačenja po razgovoru Slo- ■ 7J p-j omarah in nisalnih mi- sajo vel.ko škodo, Tu sicer ra-te h z N1*-1- s tako zva.no odprto vene Franca, krojača in b:.anaj- 7.= b postale ključavnice in na travnikih bujna močvirna tra- drenažo Pri kopanju teh jarkov nika elektrifkociiskesa odbo- k’Hič>? =okh odveč ker iih ni va fc’ ,p {“nramo paziti nato, da bodo ra z upraviteljem osn Šole se ' m'o%Vu^abMati' to se nra^ 'f1oovs,l Uča se je z dvema zaspan. Spi, Mališa!« bi se prebili v vasi in delovali previdno približal prvi- hiši in »Živa.« »Pa drugi? Ali so nam hišo požgali?« »Vsi tvoji so živi. Hiše niso zažgali.« »Al; so v vasi Nemci?« »Ni jih. Pozno popoldne so se spustili s planine in odšli k Ra-sini. Ne vem, kam so odšli, tovariši. Morda se bodo vrnili. Če bodo zažgali.« Njihova navzoč-nas bodo vse pobili, še to malo, kar nas je ostalo. Tudi vas bodo zažgali.« Njihova navzočnost jo je strašila, zato jih je začela prositi, naj se takoj potegnejo v planino in jim obljubljala, da jim bo ona zbrala živeža in prinesla hrano. Mališa- se je jezil, ker se je bala, jo zmerjal in hrabril. Poklicali so ostale ter odšli k j Mališev: hiši, ki je stala v glo-■ beli na drugi strani vasi, tik ob i gozdu. Psi so jih začutili in za-I lajali za njimi. Mališa ie poklical mater, j »Sinko, živ si! Oh, mili bog, di te še nocoj vidi tvoja mati.« se je ona oglasila iz hiše, naglo odprla vrata in na pol oblečena objela Mališa ter mu s solzami močila obraz. »Materin partizan, moj partizan je prišel... Ni mi žal umreti...« j . »Pusti me! Kaj ti je? Jokaš, tu pa tovariši gledajo in čaka-’ jo!« se je on osorno branil. Bilo mu je neprijetno, ker se je njegova mati jokala in se tako ob-j našala pred partizani. ! »Pojdite vsi v hišo. Ne bojte se, Švabi so odšli. Danes se ves dan vračajo v trg. Po tisti ne-. sreči sem pobegnila in se šele nocoj vrnila. Uča, kje si? Ali si živ?« »Tu sem,« se je oglasil Uča in stopil k njej, da jo pozdravi. Ona ga je objela, ga poljubljala po rokah in prsih, ker mu obraza ni mogla doseči. Znova je zajokala. Mališevi mlajši bratje in sestre so se bili z babico vred prebudili in vstali. Babica je prižgala svetilko. »Čemu pa ne spite?« jim je namesto pozdrava dejal Mališa, ko je vstopil. Otroci so ga zaspano in veselo ter radovedno gledati, babica je jokala. »Babica, si živa?« jo je Mališa nebrižno in zviška ogovoril. »Bolje bi bilo, sinko, če ne bi bila živa, ko sem tole dočakala ...« (Nadaljevanje sledi)