Kaj ovira dobcr uspeli v ponavljalnici; kako bi se mogla ista preustrojiti, da bi dosegla svoj namen? (Konec.) |cpŁakor jo visoko naučno niinisterstvo, uvidevši, da vsakdanjp ljudske šole praktičnim potrebam kmetskega stanu nikakor no zadostujejo, izdalo dne 3. listopada 1875. 1. št. 15., 690 ukaz za ustanovitev kmetskih nadaljevalnih šol, tako je izšel dne 10. nial. travna 1885. 1. pod št. 1985 v § 10. zakona dne 2. vol. travna 1883. 1. utemeljen ukaz vis. nauenega ministerstva glede ustanovitve nadaljevalnih šol za deklice. S teni naj st\ kakor ukaz sam prizna, mnogobrojnim željani selskih prebivalcev ustreže. Tedaj tudi deklicam t,reba isto tako stanovske izobražbe. Seveda bi iniel ta pouk popolnoma drug značaj, nego pri dečkih. Predmetje ostanejo sicer isti, le obseg bi se individualnim potrebani deklie priredil. Kakor smo pri dečkib kmetijstvo za jedro pouka postavili, tako bodi za deklice gospodinjstvo ono središče, kojonm naj se ostalo priklopi. Gradivo so bode nioralo glpde na nialo štcvilo ur na najpotrebnejše skrčiti; 2 nri bodeta le komaj zadostovali za čitanje, spisje in ra(•unstvo. Kjo pa dobiti čas za prepotreben ponk v ročnib delih? Treba bo vsekako za ta pouk jedno uro pridjati tako, da bi iniele deklice 3 urp ponavljalnice. Sledi naj tu todaj — učni načrl za deklice v ponavljalnici: 1.) Cilanje (1 uro na todenj: Temeljni nauki panietne vzgoje v obliki narodnili rekov, povestij in kratkih spisov. Najnavadnejša domača zdravila. Prva pomoč pri nezgodah. Red. 0 živilih. Zplenjadarstvo. Perutninstvo. Nekaj o lepotičncm vrtnarstvu. Poselski rcd. Iz zemljepisa in zgodovinp, kakor pri dečkih. 2.) Spisje (^/a ure na todon): pisma, spričevala. 3.) Raciunstvo ('/-• urc nateden): Izra(•iinanjp cen. Gospodinjski zapiski in računi. Fosebnn goj i naj se raoun a n j o n a p a in e t s p r p h i 11 j e j i. 4.) Ročna de:a (1 uro na teden): Pletenje, ši\ranje, krpanjp, pikrojevanje priprostih oblek in. perila. Prednost tacega pouka pred dosedanjim je očevidna. Poleg vsega se tacega pouka z dobrim vspehom udeleže tudi slabejši učenci, da le čitati, pisati in računjati umejo. Kdor pa teb vednostij in spretnostij še nima, tapaspadavvsakdanjo šolo. K boljšim uspebom priponiogla bi tudi praktična vrcdnost prednietov. Dočim jo priprostpnm človeku težko ump.ti, pokaj se otroci v ljudski šoli nee risanja, ko se še celo v nekaterili boljših krogih goje jtredsodki proli pouku v telesnib vajali, je pouk, kakor prpj izražen, tako očevidno potreben, da bi se ga tudi otroci saini zpoznavši njegovo korist, marljivo poprijoli. Ker otroci ponavljalnico v največ slučajib po 2 leti obiskujejo in ker bi se tvarina lpto za letoin ponavljala to pa le za to, ker oddelkov ne kaže ustanovljati, bi tudi slabejši učenci dospeli do 17* precej dobrih vspehov. Premisliti bi pa bilo, če ne bi se dala na šolah, kjer ste vsaj 2 učni moči, dva oddelka napraviti, kar bi seveda ucne vspehe zdatno povzdignilo. Druga hiba, ki ovira dobre uspebe v ponavljalnici, je nedostatek, ki občutno posega v vsakdanjico in tangira kolikor toliko občutno tudi ponavljalnico. Predno se govori 06- oziroina Rletni šolski dolžnosti, vender niso redki slučaji, da izostane otrok iz vsakdanjice, v kojo je bodil prav za prav le 2 — 2'/^ leta. Znano je, da veli § 17. dož. postave iz dne 29. aprila 79. 1.: ,,Šolska dolžnost začenja se praviloma s končanim 6. in traja navadno do spoliijpnega 12., v niestih in trgih do 14. leta. Z ozirom na posebne krajevne ali pa kliniatične razmere more okr. Solsko oblastvo izjemoma dovoliti, da se prične šolska dolžnost še le z dopolnjenim 7. ali 8. letom". Kakor znano, je naš okr. š. sv. oziraje se na ta § dovolil, da se z rnalimi izjeniami v vipavski dolini za otrokc izven šolskcga kraja ležpčib vasij priene šolska dolžnost se le z 7. letom. Otrok hodi tedaj le 5, oziroina 4 leta pri celodnevnem in 21/* oziroma 2 leti pri poldnevnem pouku v šoli. Koliko se pa otrok v 21/-' oziroina 2 letih naučiti niore, si je lahko misliti. Tisto malce branja, pisanja in računjanja pozabi s časom in baš večina teb je, ki pomnožujejo odstotke analfabetov, da si so v šolo hoddi. — Koliko pa more učitelj v 2V2 oziroraa 2 letih na nravno -versko vzgojo otrokovo vplivati in kako mu je mogoče otroke v tem času duševno razviti in jim t. r d n o podlago dati, da postanejo dobri Ijudjp in koristni udje človeške družbe, kar vse § 1. ljudsko-šolske postave zahteva, na vse to ostanem odgovor dolžan. Pri vseh teh razmerah se pa šoli pripisuje vsa odgovomost za poznejše življpnje — po pravici ali po krivici ¦— kdo vpraša to? Slučaji ti pa niso ravno redka izjoma. Letos je v našem okraji izkazanib 276 tacih otrok t. j. celih 6°/o vseh šolodolžnih. Izreči bi se moralo 61 e 111 o o b v 0 z 11 o obiskovanje vsakdanje šole. Kdop vstopi s 7. ali 8. letoni v šolo, naj jo pohaja tudi do 13. ali 14. leta. Izvzeti bi bili samo otroci, ki pred tein časom najvišji razrcd ozironia oddelek uspešno dovrše. Tako bi prišli v ponavljalnici do boljših učcnccv, s tpni pa gotovo tudi do boljih uspphov. Ucne uspehe v ponavljalnici ovira pa tudi izdatno nereden šolski obisk. In ravno ta je po šulah našega okraja posebe, kakor tudi na več šolah drugih okrajcv že v naravi zaradi posebnib kliniatičnib razmer pogojen. Tu ne bi bilo drugc pomoči, kakor pouk za ugodneji čas preložiti. Neuspehov v ponavljalnici so pa krivo tudi sedanje učno knjige. Kje naiiirec" ,je dobiti knjigo, ki bi pouku v ponavljalnici nstrezala? Da se držimo načcla, da vsak učenec ponavlja, nadaljuje in uglobujc svoje znanje dobinio mešanico učnili knjig da je joj! Ako vzanicino pa določno knjigo, se kmalu preprioamo, da je nekterim va\ tako iz vsakdanjice znana, da se tedaj taki j>ri pouku neizmorno dolgočasijo drugi pa poslušajo z odprtimi usti, pa niso v stanu vsega razumeti — za vse je tak pouk muoen, dolgočasen za otroke, pa tudi za učitelja. Za pouk v ponavljalnici potrebujemo novih knjig in sicpr jedno za dečke, jedno za deklico. V tpj knjigi bodi vse: čitanje, spisje in računstvo. Sestavki naj so kratki. Ta knjiga bodi učna knjiga v ponavljalnici pa tndi svetovalka gospodarju, gospodinji. Knjiga bode morala kazati viro, iz kojib naj natančneje zajema učonec (učenka), gospodar (gospodinja), pa tudi ucitelj (učiteljica). Knjiga naj kaže todaj pot k nadaljni izobražbi. V ta namen pove naj sp konc.cin bprilnega sestavka, kje in v katorej knjigi je daljno moč zvedoti. Sklicevati bi se morala na knjige občeznane 11. pr. Erjavec, BNaše škodljivo živali", Pirc, ,,Vrtnarstvo", Dolenec, ,,Sadjarstvo", Povše, ,,Umno kinetovalstvo" itd. itd. ob enem pa povedati na katerej strani navedene knjigo se 0 tom govori. Tako bi ponavljalniea pripravljala pot nadaljni izobražbi. Budilo bi se pa s tem tudi veselje do čitanja. Mislim, da seni glavne hibe sedanje ponavljaliiice naštel in povedal svoje nincnje o preustrojitvi iste. Ost.aja mi vender še nckaj besedic govoriti. . Glede na eminentno praktično važnost kmetijskega pmika bilo bi le najnujneje želcti, da bi se na pripravnici kmetijski pouk razširil, ker sedanje število nr pri toliki snovi nikakor ne zadostuje. Vpeljal naj bi se pa na novo pouk o najpotrebnejših zakonib. Večina nčnih priponiočkov, ki se bi rabili v pon. žoli, je itak že pri vsaki šoli. Garnituro meterske niere in vage, potrebna poučila za izračunjanje teles, kmetijske stenske table, zbirko kmetijstvu koristnih in škodljivih živalij in rastlin, knjižnico in šolski vrt inia uže večina šol. Omisliti bi še trebalo: palice in verige za merjenje, niodele kmetijskib orodij, šivalni stroj. Za ponavljalnieo rabile bi se te dve uradni knjigi: l.j združena razrednica in zapisnik, 2.) polraesečnik, v kojega bi učitelj vsacega pol mesca vpisoval ])redelano tvarino. Ko otrok dovrši ponavljalnico in spolni 14. leto, dobi naj izpustnico. Na mnogih krajih je navada, da se izpustnice dajo že tedaj, ko otrok izstopi iz vsakdanje šole. To pa je v nasprotji s § 14. šolskoučnega reda iz dne 20. avg. 70. 1., ki določuje, da se irnajo izpustnice po zvršitku šolsk(> dolžnosti dajati. Res govori § 17. dež. postane iz dne 29. aprila 73. 1. da šolska dolžnost traja do 12. oz. 14. leta, toda § 4. postave iz dne 28. II. 74. 1. razteza šolsko dolžnost do spolnenega 14. leta ker pravi: ,,V ponavljalno šolo morajo pa navadno hoditi vsi dečki in deklice, ki so izpuščeni iz vsakdanje ljudske šole do izpolnjenega 14. leta". Za tako delitev izpustnic govori pač tudi to, da bi dobila ponavljalna šola s tem večjo veljavo, ker sedaj nima po tacih krajih, kjer se nasprotno ravna, učenceva pridnost ali lenoba nikacega vpliva na spričevalo ker se iz ponavljalnice nikakih spričeval ne daje. Z ozirom na sedaj povedano stavim tedaj sledeče prodloge: 1.) Pouk v ponavljalnici bodi praktičnim potrebam našega ljudstva in predznanju v s e h otrok priineren. 2.) Za ponavljalnico naj se spišete 2 novi knjigi: jedna za dečke, jedna za deklice. 3.) Izreče naj se 6 letna šolska dolžnost z že navedeno izjemo. 4.) Pouk v kmetijstvu na pripravnicah naj se razširi, na novo pa vpelje pouk o najpotrebnejJih zakonib. Sprejel se jo tudi dodatni predlog g. učitelja Punčaba: 5.) Izpustnicain pridobi naj se še večja veljava nego jo irnajo doslej.*) Št. Primožič — Postojina. *) Zadnji odstavek tega članka naj se takole popravi: Površina ploskev tri- in čveterokotnikov in kroga. Ako mogoče tudi telesnina prizme, valjarja, soda. Merjenje zemljiščnih kosov z drogi in verigo.