28. marec 2008 Sušec
Medij Mestne občine Ptuj, leto XIV, številka 3, ISSN 1318-8550 cena 0,42 €, poštnina plačana pri posti 2250 PTUJ
V ptujskem medijskem prostoru je zaživela
nova radijska postaja Grom
Intervju z magistrom politologije Janezom Mercom, ■ vodjem Urada župana in splošnih zadev
Pogovor z Ano Strelec Bombek, dobitnico oljenke ■
Mestne občine Ptuj
Praznovali pol stoletja obstoja, razvoja ■ in usMrjanja OS Ljudski vrt
^■jvajazlag, dobitnica ■ Bloudkove plakete
/ Spomladansko čiščenje ■ f	okolja bo jutri,
29. marca
, TO
J S
r
-fS«
llP" f
	
	n
	

KI»

i s
rv/' biViiK' i1
^mM
M- ,
■Ki
28. MAREC / SUŠEC 2008
AKTUALNO
V ptujskem medijskem prostoru je zaživela nova radijska
postaja Grom
Radio Grom na frekvenci 92,3 MHz je prvi~ 'zagrmel' 14. marca ob 12. uri
Podjetje Glasnik, d. o. o., s sedežem v Krempljevi ulici 4 na Ptuju, se ukvarja z radijsko dejavnostjo in novost je radijska postaja Grom, ki jo lahko poslušate na 92,3 MHz. Gromovi radijski valovi so slišni po celotnem Ptujskem in Dravskem polju, na obronkih haloških gričev in Slovenskih goric vse do Maribora in obronkov Pohorja. Sliši ga lahko okrog 150.000 poslušalcev. Radijski program poteka 24 ur, od tega v živo oddajajo med 5. in 22. uro.
Mateja Tomašič
Foto: Črtomir Goznik
Simbolično sta prostore radia Grom odprla direktor Andrej Mrgole in odgovorni urednik Rado Škrjanec.
Frekvenco so dobili novembra lani
Ideja o nastanku novega radija se je porodila leta 2002 in veliko je bilo potrebno postoriti, preden so novembra lani dobili frekvenco. S tem je bilo potrjeno, da radio Grom bo. »Mestu in okolici želimo dati novo energijo, nove spodbude in nove načrte. Želimo aktivno sodelovati pri že obstoječih projektih in ustvarjati nove ter skupaj z vami ponuditi prebivalcem Ptuja in okolice še več družabnih dogodkov za vse generacije. Želimo razgibati staro mestno jedro, hkrati pa opozarjati na probleme okolja, v katerem živimo in širše. Obveščati vas želimo o vseh pomembnih in tudi manj pomembnih dogodkih ter vas varno pripeljati v službo mimo vseh zastojev in radarskih kontrol,« je na slavnostni otvoritvi dejal direktor radia Grom Andrej Mrgole.
Župan MO Ptuj v radijskem studiu na dan otvoritve.
Mlada in ustvarjalna ekipa
Program radia Grom pod okriljem odgovornega urednika Rada Skrjanca pripravlja mla-
da ustvarjalna radijska ekipa. Radio Grom je odprl pet novih delovnih mest, skupaj pa ima zaenkrat kar okrog 25 sodelavcev. Pripravljajo aktualen informativni program z domačimi in mednarodnimi temami ter pester radijski program, bogat tudi z glasbeno vsebino. Postopoma pa bodo dodajali tudi nove oddaje in rubrike, pri katerih bodo v prednosti lokalne vsebine.
Začeli z glasbo in smehom
Nad Ptujem je tisti petek »grmelo«, kot so napovedali
novi radij ci. Ob slovesnem odprtju radia jim je pred vhodom »pometla« Cistilka Marija, ki jo je v istoimenski monokomediji zaigrala Katja Markež v okviru KPD Stane Petrovič Hajdina. Zgovorne in radovedne, kot bodo tudi Gromovi novinarji in moderator-ji, pa so bile klepetulje v odlomku predstave KD Videm Babja kmetija. Seveda so prireditev v živo že lahko spremljali tudi poslušalci pred radijskimi sprejemniki. Nov ptujski radio pa lahko poslušate tudi preko svetovnega spleta na naslovu www.radiogrom.si.
Radijska ekipa z novinarko Tatjano Mohorko in odgovornim urednikom Radom Skrjancem (na odru) bo ustvarjala pester radijski program.
2
UVODNIK
28. MAREC / SUŠEC 2008
Pomagajmo jim, da bodo lahko oni pomagali nam
Naj bo globalno, lokalno ali na mikro ravni, med dvema človekoma - velja enako: nihče ni toliko supe-rioren, da bi lahko živel, pravzaprav preživel, sam. Pa ostanimo za zdaj bolj osredotočeni na globalne zveze med ljudmi. V zadnjih stoletjih se je predvsem tako imenovani zahodni del sveta razvijal precej intenzivno, nasploh veliko hitreje kot cela Afrika, velik del Azije in se kje. Razvijali smo se tudi, ja, govoriti moramo v prvi osebi, na račun tega, da smo v našem delu sveta na veliko gradili, v velikih industrijskih pogonih izdelovali vse mogoče, zbirali nakit ali se naslajali ob dobrih okusih živil in začimb. Ob tem smo na veliko koristili naravne vire in dobrine ravno iz držav tretjega sveta. Danes imamo na nasem planetu narobe svet. Imamo en del, manjši, kjer ljudje živijo v obilju, in drugi del, kjer nekateri ljudje živijo z dolarjem na teden. Ob tem bode v oči dejstvo, da je ta bogatejši del revnejši z naravnimi potenciali kot tisti, ki je danes veliko manj razvit oziroma zaostal.
Zakaj je prišlo do teh, na prvi pogled nelogičnih razlik, je predmet obdelovanja znanosti in politike. Ena zadeva pa je gotova. Razlika je v znanju in neznanju. Pa ne bomo zdaj problematizirali izkoriščene pristne človeške gostoljubnosti, ki so jo povečini pokazali z odprtostjo do prislekov domorodci v Afriki, Indijanci na ameriski celini, Aboridžini v Avstraliji, Indijci in še kdo. Problematično je, da so narodi in države, ki so tako veliko prispevali z naravnimi viri in celo lastnim delom k bogatemu življenju zahodnjakov, danes v povsem podrejeni ekonomski vlogi. Madagaskar je eno največjih nahajališč dragih kamnov na svetu, hkrati pa ena od najrevnejših držav sploh. Zambija ima nahajališča bakra, ki so med največjimi na svetu, a je prav pri dnu lestvice razvitih. Najrevnejše države imajo tudi največjo umrljivost otrok, najkrajšo povprečno življenjsko dobo, največji odstotek okuženih z virusom HIV in zelo malo ali ponekod sploh nobene možnosti za izobraževanje. Marsikje niti za osnovno. V predmestni četrti Musonda mesta Kitwe v Zambiji za osnovno izobraževanje tisoč otrok skrbi pet učiteljev prostovoljcev.
Izobraževanje za razvoj in mednarodno razvojno sodelovanje torej ni le moderna fraza bogatih prebivalcev sveta. Čas je za sodelovanje. Edino to bo zdaj napredek. To pa lahko pomeni, da je potrebno nastopiti revolucionarno. Pa ne z orožjem ali metanjem jogurtov po parlamentih tehnološko razvitih držav. Čestitajmo si za vse uspehe, ki smo jih dosegli skozi industrijske in tehnološke revolucije in spomnimo se vseh izstrelitev raket in satelitov. Nobenega dvoma ni, da smo uspešni. Zdaj pa stopimo naproti šibkejšim. Potrebujejo nas tako kot mi njih. Zelo neprijetno se bomo počutili, če bomo nekega dne ugotovili, da smo sami doma na tem planetu, da onih, ki so včasih delali za nas, ni več videti nikjer. Preživeti moramo vsi.
Znanje je osnovna vrednota, ki jo je treba deliti. V državah tretjega sveta bodo preživeli, če bodo imeli znanje. Tisočletja stari kitajski rek, ki pravi, da je treba lačnega naučiti uloviti ribo in ne podariti, je vodilo. Kot državljani države Združene Evrope smo lahko zadovoljni, ker je trenutno Evropska unija največji donator na svetu in daje največ v namene razvojnega izobraževanja. Upam, da ne bo potrebno veliko besed za malo dejanj, ki so pomembna za ozaveščanje javnosti in oblasti, da bo tudi Slovenija konkretno stopila na pot globalnega prijateljstva.
MISEL MESECA
Robert Križanič
Najbolj zanesljiva napoved, ki jo lahko damo o prihodnosti, je ta, da nas bo presenetila.
Leonard
SPREHOD PO VSEBINI
Razmišljanja magistra politologije Janeza Merca, vodje Urada župana in splošnih zadev	4
Obvestilo o javnem razpisu za sofinanciranje programov, projektov in prireditev	5
Zaključna konferenca projekta ADHOC v Jelenii Gori na Poljskem	5
Spomladansko čiščenje okolja bo jutri, 29. marca 6
Spremembe ustanovitvenih odlokov zavodov
in višja cena pare in tople vode	6
Obrazi Boruta Popenka	6
Janezu Drnovšku v spomin	9
Pogovor z Ano Strelec Bombek, dobitnico oljenke Mestne občine Ptuj	10
Enolog Bojan Kobal o novi vinski blagovni
znamki Pullus iz Ptujske kleti	11
April v Mestnem gledališču Ptuj	12
Klavdij Tutta - Po poti mediteranskih
metamorfoz ... 2003-2007	13
Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee, študenta na konservatoriju v Parizu, zaigrala na Ptuju 14
Ob 100-letnici rojstva violinista, pedagoga
in goslarja Maksimiljana Skalarja - II. del	15
Nova knjiga o Ptuju	16
Praznovali pol stoletja obstoja, razvoja
in ustvarjanja OS Ljudski vrt	17
Predstavitev zbornika ob 50-letnici OS Ljudski vrt 18
Katja Krošel naredila najlepši poročni šopek	19
Tekmovanje v kuhanju za učence osnovnih šol	19
Dijaki Ekonomske šole Ptuj v virtualni šoli podjetništva	20
Od projekta na Balkanu se selimo v Azijo	21
Leo nacionalna konvencija in Mediteranske delavnice	21
Mladi na Ptuju so enotni	21
Program Kavarne ptujskih študentov - april	22
Na sedežu OZN je v začetku februarja zasedala komisija za socialni razvoj	23
Pester program dela SPVCP MO Ptuj za obdobje 2008/09
24
25
26
27
28
Dvajset let društva upokojencev Perutnine Ptuj Silva Razlag, dobitnica Bloudkove plakete Atletika: Uspehi v znamenju mladih in starih Sportno plezanje za zabavo in prijetno druženje Državno prvenstvo v judu za mlajše dečke in deklice 28 »Olgica« 13. sezono v projektu ŠKL	29
Makedonci imajo velik karnevalski potencial	31
Naslovnica:
Iz proslave ob 50-letnici O[ Ljudski vrt Foto: Ale{ Šprah
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektronska pošta: ptujcan@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Juresi~ - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovi~ - N.Si Nova Slovenija. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in tisk: Grafis, d. o. o., Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, elektronska pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije.
Oglaševanje: Agencija LOTOS, d. o. o., Marketin{ko-medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net.
Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
3
28. MAREC / SUSEC 2008
IZ MESTNE HISE
"Nova organizacija ni samo izziv, ki ga moramo opraviti, ampak pri vsakem delu tudi preseči"
Razmišljanja magistra politologije Janeza Merca, vodja Urada župana in splošnih zadev
Tokrat predstavljamo Urad župana in splošnih zadev, največji oddelek na Mestni občini Ptuj. Vodi ga mag. Janez Merc. Na oddelku vodijo vrsto dejavnosti in je po številu zaposlenih tudi največji. Vodja oddelka v nadaljevanju predstavlja področja, ki jih pokrivajo, aktualne projekte in vodenje ter njegov pogled na reorganizacijo.
Pogovarjala se je: Staša Cafuta
Foto: Staša Cafuta
javnostmi in mednarodno sodelovanje, strokovne in administrativne naloge za mestni svet, lokalna samouprava in četrtne skupnosti, tehnična služba, sprejemna pisarna in informatika. Za podrobno predstavitev vsakega od omenjenih področij bi porabili kar precej prostora, kar dokazuje, da je delovno področje raznoliko in zelo pestro. Zraven omenjenega in mnogih podpodročij pa pokrivamo vse naloge, ki niso neposredno v pristojnosti drugih oddelkov.
Magister politologije Janez Merc že preko trideset let deluje tudi na področju dobrodelnosti. Je pedagoški vodja kolonije v Punatu. Je član odbora za požarno takso in Štaba civilne zaščite na Vidmu, kjer tudi živi. Veliko časa nameni prostovoljnemu in humanitarnemu delu v gasilski organi zaciji, kjer je tudi predsednik Sveta podravske regije in član predsedstva Gasilske zveze Slovenije.
Pokrivate ogromno zadev, od pravnih, kadrovskih, protokolarnih, administrativno-tehničnih ... Nam jih, prosim, kratko predstavite?
V Uradu župana in splošnih zadev se opravlja vrsta dejavnosti, tako da pridemo do težav že pri naštevanju. Omenil bom le temeljne dejavnosti, kot so pravne zadeve z vrsto področij, kadrovske zadeve, administra-tivno-tehnične zadeve, upravljanje z občinskimi objekti in premoženjem, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarno varstvo, protokolarne zadeve, izdajanje lastnega lokalnega medija Ptujčan, stiki z
Kako usklajujete in nadzirate ta obsežna področja?
Vprašanje je zelo zanimivo, saj je urad kadrovsko velik, po delovnih področjih zelo obsežen, hkrati pa predstavlja servis za vse druge občinske službe kot tudi za občane. Usklajevanje zahteva dobro organizacijo dela ter človeške in strpne metode v odnosih do sodelavcev, kjer je mnogokrat potrebno narediti več, kot le opraviti delo. Ce k temu dodam, da odgovarjam in izvajam tudi nekatere konkretne naloge, ki niso prenesene na sodelavce, je osnovni delovni čas za delo premajhen in se lahko konča šele, ko je delo opravljeno. Pri vsem delu pa ne gre brez pozitivne energije, ki je v danem obsegu in ob pogostih stresih edini način za samomotiviranje in motiviranje sodelavcev. Vsekakor je usklajevanje kot v končni fazi nadziranje tako obsežnega delovnega
področja povezano s potrebo po širokem strokovnem obvladanju delovnih nalog kot tudi po dobrem usklajevanju časa, ki ga je glede na obseg in raznolikost področja vedno premalo.
Koliko uslužbencev je na oddelku? Kakšna je njihova strokovna usposobljenost?
Dvaindvajset delavcev je zaposlenih za nedoločen čas, šest pa za določen čas; preko javnih del, pripravniki ... Profili kadrov so po stopnji kot tudi po področjih zelo različni. Imamo kadre od VI. do VIII. stopnje izobrazbe različnih strokovnih profilov (pravniki, sociologi, ekonomisti, ekonomski tehniki, gimnazijci, prometniki, računal-ničarji, poslovni sekretarji, politologi ...), s tem da je uprava usmerjena v dvigovanje stopnje strokovne izobrazbe zaposlenih.
Glede na število vseh zaposlenih v občinski upravi in v primerjavi z drugimi oddelki, upoštevaje število ljudi in število področij, je vaš oddelek nesorazmerno velik. Se vam zdi reorganizacija na mestu?
Moram priznati, da je vprašanje zelo težko, tako kot je neskladje v obsegu obveznosti in kadra. Moje osebno mnenje je, da je, gledano iz lastnega izhodišča, bila prejšnja organiziranost bolj obvladljiva in tudi učinkovita. Vendar moram upoštevati tudi višji nivo, saj se organizacija in kompetence ne zaključijo pri meni. Moje mnenje je le eno med mnogimi, zato v tem primeru upoštevam organizacijo kot izziv, ki ga moramo ne le opraviti, ampak pri vsakem delu tudi preseči. Znano pa je splošno načelo, da je manjša delovna skupina bolj fleksibilna, vodenje uspešnejše in mikroodnosi boljši ter identifikacija s skupino in njenimi cilji večja.
Prevzeli ste tudi vodenje Urada župana, v katerem so samostojne in neodvisne službe, ki so neposredno
odgovorne mestnemu svetu ali Županu. Kako jih nadzirate in usmerjate?
Iz vprašanja izhaja, da je potreben dodaten napor za uspešno vodenje in usmerjanje dejavnosti, ki pa se med seboj tudi prepletajo. Vsekakor zaradi velikega obsega dela in področij prihaja do zmanjšanja neposredne in poglobljene seznanjenosti, vendar je z dodatno organizacijo potrebno oblikovati sistem zelo natančnega informiranja; potrebno je več operativnih sestankov in drugih aktivnosti, medtem ko so tedenski oddelčni kolegiji namenjeni zgolj informiranju. Pri delu pa postajajo pomembne tudi notranje oblike elektronskega komuniciranja. Izhajam iz dejstva, da mora biti vsaka dejavnost samostojna in neodvisna, predvsem pa profesionalna, zato je težišče na vseh oblikah informiranja ter sprotnega reševanja zahtevnejših nalog.
Katero področje je najzahtevnejše na oddelku in mu posvečate največ pozornosti?
Takšno področje je zelo težko izdvojiti, saj je skoraj na vseh področjih nekaj zahtevnih nalog. Vsekakor so zahtevnejše naloge tiste, ki se tudi rešujejo dalj časa, in tiste, ki lahko prinesejo posledice, odvisne od rešitev na sodišču. Večina sodelavcev ima vrsto zelo zahtevnih nalog, kjer se iščejo tudi inovativne rešitve. Vsekakor je največ težkih nalog na pravnem področju, pravna regulativa pa se dnevno spreminja, zato je potrebna izredna fleksibilnost zaposlenih pri večini projektov. Rezultati dela na oddelku so odvisni tudi od zunanjih sodelavcev, od sodelovanja v celotni občinski upravi, pa tudi od volje mestnega sveta. Ce k temu dodamo še potrebe občanov, ki so mnogokrat izražene zelo različno in celo nasprotuj oče kot konflikt interesov, potem ne manjka izzivov na poti do realizacije najzahtevnejših nalog na oddelku.
4
IZ MESTNE HIŠE
28. MAREC / SUŠEC 2008
Pod okriljem vašega oddelka je na novo formirana podeno-ta - referat za četrtne skupnosti in lokalno samoupravo, ki jo vodi Branko Brumen. Na kratko povejte kakšne storitve opravljajo na tem referatu in za koga?
Nov je način organiziranja, ostajajo pa stari problemi, ki so ponavadi povezani s kadri, teh je vedno premalo. Zaposleni v tem referatu opravljajo še naloge, vezane na delo in pristojnosti svetov četrti. Četrti v skladu z akti upravljajo z domovi četrti, vrtovi in zadovoljujejo določene družbene in društvene potrebe. Kljub temu da nimajo neposredne pristojnosti, pa se četrti posredno v večini ukvarjajo s problemi infrastrukture, pri čemer se pobude in predlogi posredujejo pristojnemu oddelku. V okviru tega referata se ne ukvarjamo le s četrtnimi skupnostmi, ampak je delo usmerjeno tudi v horizontali, med lokalne skupnosti v regiji, kot tudi po vertikali navzgor, v razvoj lokalne samouprave. Glede na to, da je lokalna samouprava živ organizem, ne manjka pobud in potreb, na katere je potrebno iskati ustrezne rešitve ali jih posredovati na kompetentne institucije.
Kakšni so plani oddelka za letošnje leto?
Plan oddelka je sestavljen iz planov na vseh delovnih področij, ki jih je, kot že rečeno, veliko. Kljub temu pa naj ne bo odveč, da omenim le nekaj aktualnih nalog, med katere sodijo: prodaja zemljišč v Biogradu na morju z mnogimi obremenitvami, trenutno vršimo vračilo sredstev občanom za vlaganje v telekomunikacijsko omrežje, pred nami je prodaja kabelske TV, posodobiti želimo pisarniško
poslovanje v računalniškem programu Lotus notes (iz papirne oblike v elektronsko), na evropsko tekmovanje v Liverpoolu se pripravlja ekipa Prve pomoči in Civilne zaščite (PP CZ) ... Tako ima vsak sodelavec urada vrsto zanimivih nalog in projektov, pri čemer se trudijo, da jih realizirajo čim hitreje in čim bolje. Ce pomislim na vse odprte naloge na področju pravdanja, kjer nas razen naših sodelavcev zastopa še vrsta zunanjih strokovnjakov, vse kaže na izredno pestrost delovnega področja, kjer je naš uspeh hkrati uspeh občine, v mnogih primerih pa tudi uspeh občanov.
Opravljate tudi naloge v zvezi z vlogami in pritožbami občanov.
Res je, da je v naši pristojnosti tudi to, vendar pritožb občanov v minulem letu ni bilo. Kar se tiče vlog, pa poskrbimo, da pridejo do kompetentnih ljudi. Ce sodijo v pristojnost našega urada, je v ospredju zadovoljitev potreb občanov ob upoštevanju stroke in predpisov.
Letošnje leto je leto parlamentarnih volitev. Vaš oddelek pokriva tudi strokovne naloge v zvezi z volitvami, referendumi, zbori občanov in ljudsko iniciativo.
Naš oddelek nudi strokovno in tehnično pomoč v zvezi z držav-nozborskimi volitvami, medtem ko je sama izvedba v pristojnosti okrajne volilne komisije. Velja pa ugotovitev, da takrat, ko so volitve v svet MO Ptuj in v svete četrti, opravljamo vse naloge v zvezi s strokovno in administra-tivno-tehnično pomočjo naši volilni komisiji. Naše delo na tem področju je povsem profesionalno, kjer odgovarjamo za zakonitost pri realizaciji potreb volivcev.
Obvestilo o javnem razpisu za sofinanciranje programov, projektov in prireditev
Klavdija Petek
Spoštovani bralci, obveščamo vas, da je v tokratni prilogi Uradni vestnik Mestne občine Ptuj objavljen Javni razpis za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Mestni občini Ptuj za leto 2008. V letošnjem letu bo za navedeni razpis le eno odpiranje. Rok prijave je do 6. maja 2008, zato vse zainteresirane vabimo, da pravočasno in v skladu z razpisno dokumentacijo oddajo vloge.
Predmet tega razpisa ni sofinanciranje programov športa, za katere je Mestna občina Ptuj razpis že objavila.
AD
H (C
■NTfRREC me CAOSCS
Project part-financed by the European Union within the INTERREG IIIB CADSES Neighbourhood Programme
Zaključna konferenca projekta Adhoc na Poljskem
Srečanjem projektnih partnerjev v St. Poltnu, Bambergu in Varaždinu je v dneh 23. in 24. januarja sledila zaključna konferenca projekta Adhoc v poljskem mestu Jelenia Gora, ki je bil vodilni partner v projektu. Ptujske aktivnosti so predstavili Simona Kašman in Zdenka Ristič iz občinske uprave Mestne občine Ptuj, zunanji sodelavec Mestne občine Ptuj dr. Dušan Mlacovic, arhitektka Urška Berlič in Peter Cafuta s Skupne občinske uprave. Na zaključni konferenci so sodelovali vsi projektni partnerji, 10 mest iz EU (Jelenia Gora, Plock (POL), Bamberg, Bautzen, Ravensburg, Zittau (NEM), St. Polten (AV), Trnava (SL)), Vara-ždin iz Hrvaške in Tehniška univerza iz Kaiserslauterna kot znanstveni monitoring projekta.
Dušan Mlacovic, Simona Kašman
Foto: Urška Berlič
Namen srečanja je bila rekapitu-lacija vseh aktivnosti od začetka projekta do zaključne konference, načrtovanje post-projekt-nih aktivnostih v partnerstvu kot tudi priprava in sodelovanje v novih projektih.
Prvi dan zaključne konference je bil posvečen predstavitvam izkušenj in obstoječim modelom v sklopu programov Interreg IIIB in Leipzi{ka deklaracija kot nov dokument v sklopu te evropske iniciative. Deklaracija naj bi spodbudila večjo pozornost razvoju srednje velikih mest. Sledile so predstavitve aktivnosti partnerjev v projektu, povezane z oživitvami posamičnih manjših predelov mest in z družbenimi interesi v starih mestnih jedrih. Zasedanje je bilo zaključeno s predstavitvijo Deklaracije o
zgodovinskih mestih Evrope, ki jo je predstavil nemški inštitut za gradnjo in urbanizem.
Mestna občina Ptuj je svoje aktivnosti predstavila drugi in hkrati zadnji dan zaključne konference. To zasedanje je bilo posvečeno celovitim konceptom ravnanja s starimi mestnimi jedri in načrtovanju post-projektnih aktivnosti. Zasedanju je sledila novinarska konferenca za poljske medije in predstavitev znanstvenih ugotovitev v sklopu projekta. Zadnje dejanje v sklopu konference je bil sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da se novo partnerstvo sestane 12. marca na Ptuju, saj je bila Mestna občina Ptuj izbrana za vodilnega partnerja v predvidenem novem Interreg IV B projektu.
Staro mestno jedro v Jelenii Gori
5
28. MAREC / SUŠEC 2008
IZ MESTNE HIŠE / MESTNI SVET
Obrazi Boruta Popenka
Profesor likovne pedagogike ustvarja z različnimi mediji - od slike, fotografije, videa, vizualnih prostorskih postavitev
V galeriji Magistrat v Mestni hi{i je bila 29. februarja otvoritev njegove razstave z naslovom Obrazi. Slikar na zanimiv na~in predstavlja svoje upodobljence v zna~ilnem dvodimenzionalnem upodabljanju. Gre za predstavnike razli~nih ras, nacionalnosti, ver, ki so ujeti v tipizirani formi, medsebojno jih lo~i le barva, ta najizrazitej{i likovni poudarek Popenko-vega ustvarjanja.
Iva Ferlinc
Foto: Ale{ Šprah
Borut Popenko je predstavnik mlajše generacije slikarjev, ki posega pretežno v abstrakcijo. Tokrat se na razstavi predstavlja s povsem novo, zase značilno figu-raliko. Avtor svoje like pretvarja v drug drugemu skoraj popolnoma enake posameznike, kakor smo ljudje dejansko med seboj enaki. Ta motivika dopušča pomislek, ki opozarja na problematiko drugačnosti. Kljub temu da smo že v 21. stoletju, še kako razlikujemo posameznike od skupine enakih, ki naj bi bili enaki zgolj zato, da bi ugajali drugim. Še kako radi s prstom pokažemo na tiste, ki se po svojem vedenju, šegah in navadah, religiji ali spolni usmerjenosti ne skladajo z našimi stereotipi. Dvodimenzionalnost in omejitev na zgolj nekaj geometričnih likov ponuja uresničitev ideje o enakosti vseh ljudi, vseh narodov, ki jih Popenko ustvarja.
Na razstavi je moč videti tudi serijo slik z naslovom Portreti. Gre za resnične, namišljene ljudi ali pa povzetke po upodobitvah starih mojstrov, kot sta Rubens in da Vinci. Portretiranci se nam predstavljajo v različnih situacijah, od vsakdanjih opravil do statičnih momentov njihovega življenja. Igra barve v nasprotju s formo učinkuje kot ogromna povečava računalniškega zapisa slike. V enaki formaciji so prikazani tudi Znaki, kot jih avtor poimenuje, to so slike manjšega formata. So znaki, kakor prometni znaki, ki nas na nekaj opozarjajo, nam nekaj sporočajo. Pretežne vertikale in horizontale v nekaterih momentih razbije diagonala, ki da sliki ne samo kompozicijsko, ampak tudi vsebinsko dinamiko. Na teh upodobitvah figure postanejo zgolj sredstvo prenašanja sporočil javnosti. Nimajo več osebne vrednosti.
Personalizacijo Popenkovih del lahko dojemamo ravno obratno, od povsem neosebnih znakov za savno ali računalniško sobo, preko portreti-rancev, povsem vsakdanjih ljudi, do obrazov, le da jim je odvzet individuum.
Mariborski umetnik Borut Popenko (1969) je prvič na ogled postavil zbirko slik, razdeljeno v tri skupine: Obrazi, Znaki in Portreti.
Razstava bo na ogled do konca marca.
Spremembe ustanovitvenih odlokov zavodov in višja cena pare in tople vode
Milena Turk
Svetniki so po velikonočnem ponedeljku, 25. marca, na 16. redni seji obravnavali spremembe in dopolnitve ustanovitvenih odlokov zavodov, ki jih je ustanovila občina, in sicer gledališča, Regijskega višje- in visokošolskega središča, Zavoda za šport, Centra interesnih dejavnosti in Znanstveno raziskovalnega središča Bistra. Osnutki ustanovitvenih odlokov vseh naštetih zavodov so bili dopolnjeni z novim določilom, po katerem bi naj bili člani svetov zavodov in strokovnih svetov, ki prihajajo izven sedeža zavoda, upravičeni do povračila potnih stroškov. Vendar je odbor za družbene dejavnosti predlagal, da bi to uredili s posebnim pravilnikom. Pomembna novost v odlokih CID, Zavoda za šport in Mestnega gledališča bodo tudi na novo opredeljeni pogoji za prijavo na delovno mesto direktorja zavoda.
Prvič so obravnavali delovno gradivo odloka o ustanovitvi podjetja Javne službe Ptuj, ki bi ga kot družbo z omejeno odgovornostjo ustanovila MO Ptuj. Podjetje, ki bi imelo sedež na Mestnem trgu 1, bi izvajalo obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe (oskrba s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, urejanje in čiščenje javnih površin in parkirišč ter tržnih prostorov, vzdrževanje občinskih cest, javne razsvetljave, odvoz nepravilno parkiranih vozil itn.). Na dnevnem redu je bil tudi investicijski program za izgradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka. Dokument identifikacije tega investicijskega projekta je svet že potrdil v juniju lani. Šolo bodo gradili na lokaciji ob sedanjem Dijaškem domu, ki je bila ocenjena kot najbolj racionalna. Investicijo bodo finančno podprle vse občine, nastale na območju nekdanje občine Ptuj, in po deležih tudi ministrstvo za šolstvo in šport.
Komunalnemu podjetju so dali soglasje k zvišanju variabilnega dela cene pare in tople vode za ogrevanje. Ta zdaj znaša 62,7652 EUR/MWh. Svetniki so bili ob koncu seje seznanjeni še s trendi varnostnih pojavov na območju MO Ptuj v minulem letu. Poročilo so pripravili na Policijski postaji Ptuj.
Spomladansko čiščenje okolja bo jutri, 29. marca
Majda Murko, komunalna inšpektorica
V letošnji pomladanski čistilni akciji okolja, ki bo v mestni občini Ptuj potekala v soboto, 29. marca, so k sodelovanju povabljeni vsi občani in občanke če-trtnih skupnosti Breg-Turnišče, Panorama, Ljudski vrt, Center, Jezero, Rogoznica, Grajena in Spuhlja, gasilska društva, razna športna, kulturna in upokojenska društva ter njihove sekcije, ribiško društvo, lovsko društvo, Planinsko društvo Ptuj, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Mladi forum SD Ptuj, Društvo Feniks Ptuj, Društvo za ekološke in pro-stočasne dejavnosti Zoja Ptuj, podjetja, zavodi in drugi.
Čiščenja okolja bo potekalo na osmih lokacijah, po vseh četrtnih skupnostih. Pričakujemo, da se bo pobiranja odpadkov v naravi udeležilo čim večje število občank in občanov ptujske mestne občine. Čistili bomo cestne in vodne brežine, vodotoke, zelenice in v neposrednih
bližinah bivalnih okolij.
Zbrane odpadke bo kot vsa leta nazaj tudi letos odpeljalo podjetje Čisto mesto Ptuj, ki bo z vrečkami in rokavicami oskrbelo sodelujoče v akciji.
Spomladansko čiščenje okolja tudi letos ne bo omejeno le na sobotno akcijo, temveč bo trajala v marcu in aprilu, saj se bodo kot vsako leto tudi letos vključile osnovne in srednje šole, dijaški dom ter vsi ptujski vrtci.
Za obveščanje in posledično k dobri udeležbi so poskrbeli mediji, v veliki meri pa so se za akcijo z ustnimi sporočili oziroma povabili angažirali tudi predstavniki četrtnih skupnosti. Vsi sodelujoči bodo po zaključku akcije dobili okrepčilni golaž in pijačo.
Prispevajmo vsak po svoji dobri volji in vesti k lepšemu okolju in se jutri ob 9. uri zberimo na vseh zbirnih mestih četrtnih skupnosti, ki so objavljena na plakatih.
6
MESTNI SVET
28. MAREC / SUŠEC 2008
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Re{evanje problematike vandalizma - Zakaj se je zvi{ala naro~nina na lokalno televizijo -
Parkiranje pred Po{to - Ureditev obcestnih jarkov
Vprašanje Janeza Rožmarina: Zakaj se je naročnina lokalne KKS tako podražila; s 1. 1. 2008 je višja za 1 EUR. Tako od nacionalne naročnine odstopa že za 2 EUR?
Odgovor: Na podlagi sklepa nadzornega sveta družbe KKS Ptuj, d. d., 16. novembra 2007, se je mesečna naročnina s 1. januarjem 2008 povišala s tedanjih 12,00 EUR neto na sedanjih 13,60 EUR neto. Razlog povišanja mesečne naročnine KKS storitev je potrebno pripisati vključitvi novih programov v programsko shemo (Šport klub in T V 1000) ter vsakoletni podražitvi avtorskih pravic s 1. januarjem.
Cena naročnine nacionalne televizije in cena naročnine kabelske televizije izhajata iz povsem različnih pravnih podlag in nimata nobene medsebojne povezave, saj je obveznost plačevanja RTV-prispevka vezana na posest oz. uporabo RTV-sprejemnikov in ne na vir, preko katerega spremljate radio televizijske programe, medtem ko kabelskemu operaterju plačujete signal kabelskodistribu-cijskih storitev.
Brigita Kostanjevec, direktorica KKS
Pobuda Vlada Cuša: Mestna občina Ptuj naj v letu 2008 pri Združenju občin Slovenije izkoristi možnost brezplačnega najema merilnega sistema za meritve obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji.
Iz obrazložitve pobude izhaja, da so Zeleni Ptuja že v preteklih mandatih mestnemu svetu posredovali zaskrbljenost občanov MO Ptuj, ko gre za sevanja, ki jih povzročajo bazne postaje mobilne telefonije ter drugi visokofrekvenčni viri elektromagnetnega sevanja (tudi radijski in TV-oddajniki), nameščeni v naši občini. Združenje občin Slovenije omogoča brezplačen najem merilnega sistema, ki občanom daje informacije o trajni 24-urni obremenjenosti določenega okolja z elektromagnetnimi sevanji. V letu
2006 je to možnost in sodelovanje v projektu izkoristilo 40 občin, v letu 2007 pa 20 občin. Zeleni Ptuja predlagamo, da MO Ptuj izkoristi to možnost in izvede meritve v okviru tega projekta, ki omogoča brezplačen najem v letu 2008.
Odgovor: Na podlagi podane pobude smo pri Zvezi občin Slovenije pridobili kontaktne podatke o izvajalcu projekta »brezplačnega najema merilnega sistema za meritve obremenjenosti okolja z elektromagnetnimi sevanji, ki jih povzročajo bazne postaje mobilne telefonije in drugi visokofrekvenčni viri elektromagnetnega sevanja«. Za izvedbo projekta je v Sloveniji odgovorno podjetje Forum EMS, ki smo mu že posredovali vlogo za sodelovanje v tem projektu. Po prejetem odgovoru bomo mestni svet seznanili z uspešnostjo naše kandidature.
Alenka Korpar
Pobuda Mirana Meška: V reševanje problema vandalizma na Ptuju naj se vključi tudi občinska redarska služba, in sicer za odpravo problematike na tistih lokacijah starega mestnega jedra, kjer je najbolj živahno v nočnem času.
Odgovor: Z namenom vključevanja redarske službe v problematiko reševanja vandalizma bo občina v letošnjem letu, ki je prehodno obdobje za pripravo aktov s tega področja, pripravila oceno varnostnih razmer, občinski program varnosti ter v povezavi s tem nov odlok o izvajanju varnostne službe. Na osnovi navedenega se bo v občinskem programu varnosti natančno definiral način izvajanja redarske službe v obsegu in vsebini, kot bo potrebno glede na oceno varnostnih razmer. Po 1. januarju 2009 bo redarska služba pričela delati na tem področju.
Pobuda dr. Marjana Janžeko-viča: Naj se prouči možnost, da se pred poštnim poslopjem na
Vodnikovi ulici uvede nekajminutno brezplačno parkiranje, predvsem za prejemnike težjih poštnih pošiljk. S tem bi jim omogočili, da ne bi nosili velikih bremen v oddaljene avtomobile. Ce sedaj prejemnik pošte avtomobil parkira pred pošto, se kazni za nepravilno parkiranje ne izogne.
Odgovor: Vodnikova ulica je za izvedbo rezerviranega parkirnega prostora za potrebe uporabnikov storitev pošte preozka oz. ni dovolj široka, še predvsem zaradi cistern, ki vozijo vino za ptujsko vinsko klet. Večkrat se namreč zgodi, da te ne morejo mimo parkiranih vozil kljub prepovedi parkiranja in rednemu nadzoru. Zato ne bi bilo primerno dovoliti parkiranja na takem mestu, kjer bi bil promet oviran. Ce pa bi bil v neposredni bližini pošte kje kakšen prostor za ureditev rezerviranega brezplačnega parkirnega mesta za potrebe pošte, pa ne bi bilo mogoče preprečiti, da tam ne bi parkirali tudi drugi, ki nimajo opravkov na pošti ali parkirajo za daljši čas ali kar cel dan.
Zato si morajo stranke organizirati prevoze paketov kako drugače; uporabljati javno parkirišče ob Lackovi ulici, ki je v neposredni bližini pošte (le čez cesto in po nekaj stopnicah), parkirišče modre cone na Mino-ritskem trgu ali pa se morajo v skrajnih primerih dogovoriti s pošto, da odpre zapornico na svoje dvorišče.
Jožica Težak
Pobuda Helena Neudauer: Pristojni organ (komunalni inšpektor) naj na podlagi 4. točke 8. člena Odloka o javnem redu v Mestni občini Ptuj pozove lastnike oz. morebitne najemnike zemljišč na desni strani vozišča (iz smeri Grajene pri Ptuju) k ureditvi le-teh. Vzdrževalca cest naj se pozove k ureditvi obcestnih jarkov, prav tako na desni strani vozišča.
Odgovor: Poziv za ureditev jarkov ob regionalni cesti R3-710 bomo posredovali vzdrževalcu
državnih cest, Cestnemu podjetju Ptuj, d. d., Zagrebška cesta 49/a, 2250 Ptuj.
Andrej Trunk
Vprašanje Konrada Rižner-ja: Zakaj se pri oddaji del na večnamenski dvorani v Spuhlji ni upoštevalo 3. točke 2. člena pogodbe, sklenjene med MO Ptuj in četrtjo Jezero, ki med drugim ureja tudi obveznosti, povezane z izgradnjo CERO Gajke; pri opravljanju del naj bi imeli prednost domači izvajalci?
Obrazložitev: Prizadeti ocenjuje, da gre pri oddaji del za kršitev pogodbe. Zemljišče, na katerem bi se naj gradilo tretje odlagalno polje, je last avtopre-voznika Jožeta Bolcarja, ki pa dela pri večnamenski dvorani ni dobil, pač pa so delo dobili avto-prevozniki iz Maribora in od drugod. Zato bi želel vedeti, kako bo občina realizirala odkup tistega zemljišča, kjer bi moralo biti tretje odlagalno polje, saj je zemljišče last J. Bolcarja. Ocenil je, da ne bi bilo tako težko pri oddaji del opozoriti na ta člen pogodbe.
Odgovor: Občina je pri vsakem javnem naročilu za izvedbo gradnje, storitev ali nabavo blaga zavezana izbirati izvajalca v skladu z veljavno zakonodajo (Zakonom o javnih naročilih). To pomeni, da lahko posel pridobi ponudnik, katerega ponudba je po razpisnih pogojih in merilih najugodnejša. Vsak drug način izbire izvajalca bi bil nezakonit, poraba proračunskih sredstev pa negospodarna. J. Bolcar je kot podizvajalec na podlagi uspešne ponudbe glavnega izvajalca že nekajkrat sodeloval pri gradnjah, katerih investitor je bila MO Ptuj.
Postopek odkupa zemljišča za potrebe gradnje CERO Gajke, katerega lastnik je J. Bolcar, je v teku in bo izpeljan v skladu s predpisi, ki občini omogočajo pridobitev zemljišča na območju veljavnega prostorskega izvedbenega akta s predkupno pravico občine.
Alenka Korpar

28. MAREC / SUSEC 2008
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
Za hitrejši in pravičnejši razvoj, za pokrajine!
V MO SDS Ptuj podpiramo postopek zbiranja podpisov državljank in državljanov RS pod peticijo "Za hitrejši in pravičnejši razvoj, za pokrajine" v podporo Zakonu o uvedbi pokrajin in vas pozivamo, da se pridružite zbiranju podpisov. Vsak podpis podpore je dragocen prispevek k hitrejšemu, enakomernejšemu in pravičnejšemu razvoju Slovenije in hkrati tudi apel vsem parlamentarnim strankam, da uvedbo pokrajin vendarle podprejo.
Mestni odbor SDS
SDS
LDS
V	Liberalni demokraciji Slovenije smo zaskrbljeni, ker menimo, da izrazita kadrovska oslabitev posebne tožilske skupine ne bo krepila občutka pravne varnosti v državi.
V	LDS zato pričakujemo, da bosta minister za pravosodje in generalna državna tožilka pojasnila, kako bo v tej situaciji organizirano delo v posebni tožilski skupini, da ne bo prihajalo do zastojev pri pregonu organiziranega in drugega kriminala oziroma do podaljševanja tožilskih in sodnih postopkov.
Sprašujemo, ali bo državno tožilstvo ponovno prevzelo pregon v zadevi Orion in tudi kdo bo odslej vodil to zadevo. Menimo, da gre za vprašanje, ki je v javnem interesu, še zlasti ob trenutni kadrovski oslabitvi v skupini tožilcev za posebne zadeve.
Mestni odbor LDS Ptuj
stranka mladi h slovenje
Svet »European Green \	Party- EGP« evropske
zelene stranke bo aprila v Sloveniji
Pomemben evropski dogodek, zasedanje Sveta evropske zelene stranke (EGP), ki bo v Ljubljani, je vse bližje. Gostila ga bo stranka, ki je edina polnopravna članica EGP iz Slovenije SMS -Stranka mladih Slovenije. Ob Svetu EGP, ki se ga bo med 11. in 13. aprilom letos udeležilo okoli 250 predstavnikov zelenih strank iz cele Evrope, se bo odvijalo tudi več spremljevalnih dogodkov, med katerimi bo zagotovo najodmevnejše srečanje in konferenca poslanske skupine Zelenih v Evropskem parlamentu pod vodstvom sopredsedujočih poslanski skupini Daniela Cohn-Bendita in Monice Frassoni ter predsedstva EGP na temo, kakšna je politična prihodnost Zelenih v Evropi. Sicer pa bo ob treh intenzivno delovnih dneh tudi dovolj časa za spoznavanje kolegov iz drugih evropskih strank, ki prisegajo na sodobno evropsko zeleno politiko, vodilnih politikov s tega področja in za druženje z vsemi, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja z našim okoljem, ki socialno pravičnost sprejemajo kot pomembno vrednoto in vidijo prihodnost v demokraciji in spoštovanju človekovih pravic.
Za SMS - Stranko mladih Slovenije - je to potrditev političnega delovanja na najvišjem nivoju in znak velike vrednosti dela, ki ga opravlja.
Robert Križanič,
predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj
Vodstvo SLS na čelu s predsednikom Bojanom Srotom, glavnim tajnikom Slovenska ijudska strani Rokom Ravnikarjem in članom IO SLS Francem Kanglerjem seje odzvalo vabilu mestnega in regijskega odbora SLS na sejo regijskega odbora Ptuj-Ormož.
Ob pripravah stranke na letošnje volitve v Državni zbor in aktualnih političnih temah je bila osrednja pozornost namenjena usodi pokrajinske zakonodaje. Vodstvo stranke je podprlo pobudo ptujskega mestnega odbora, da kaže zaradi izjemnega pomena zakonodaje za decentralizacijo Slovenije in pospešen razvoj manj razvitih okolij nadaljevati usklajevanja zakonov s ciljem zagotovitve konsenza še v tem mandatu DZ RS, pri čemer naj se upošteva dobra praksa mestnih občin.
V SLS, kot nosilcu razvoja lokalne samouprave in regijske politike v Vladi RS, bomo tudi nadalje težili k iskanju dinamičnega kompromisa, ki bi našemu mestu in okolju ter Sloveniji v celoti zagotovil razvojne možnosti v skladu z Evropsko listino o lokalni samoupravi.
Velikonočni prazniki, ki so za nami, so nas tudi pri tem navdali z novim upanjem.
Mestni odbor SLS Ptuj
Slnvpnsta v SNS se PosPešeno PriPrav-
( JlUiOlSM ijamo na volitve v Državni zbor
nacionalna Stranka RS, ki bodo potekale v jeseni. V
okviru teh dejavnosti sta bili srečanji kandidatov 8. volilne enote v Šentilju in v Radencih. Srečanja v Radencih sta se udeležila predsednik stranke Zmago Jelinčič Plemeniti in izvršilni sekretar SNS Matjaž Engel. Ker nam ni vseeno za Slovenijo, smo obdelali nekaj aktualnih nerešenih političnih zadev, s katerimi se Slovenija ukvarja danes in za katere imamo v SNS pripravljene rešitve, ki jih bomo predstavili na predvolilnih nastopih naših kandidatov.
Mestni odbor SNS
Območni odbor DeSUS Ptuj se že pripravlja na državnozborske volitve 2008, ki bodo v jeseni. Na volitvah bomo nastopili samostojno, saj je naš položaj specifičen. Gre za to, kako starejšim, upokojencem in invalidom zagotoviti čim boljši položaj v naši družbi.
Naš volilni program je socialno usmerjen in ni podoben programu nobene druge stranke.
Naše volilno telo bi lahko bilo največje. Vendar ni tako, kajti če se nekdo upokoji, zato še ne bo avtomatsko volil naše stranke, saj ima pač vsak svoj svetovni nazor.
Upamo, da smo v tem mandatnem obdobju prepričali upokojence, da delamo dobro, in se borili za njih. Evidentiranje je končano in naš predlog je, da naj kandidati upokojenci v našem najstarejšem mestu uživajo ugled in ga dobro poznajo.
Albin Pišek,
vodja poslanske skupine DeSUS pri Mestnem svetu MO Ptuj
8
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / PREJELI SMO
28. MAREC / SUSEC 2008
Zelef'
Poziv predsednika Zelenih Slovenije
Vlada Čuša slovenski vladi in županom ob svetovnem dnevu voda
Pitna voda je osnovno živilo. Za takšno veljajo najstrožja pravila zaščite virov pitne vode. Zal je preko pitne vode iz vodnih sistemov še zmeraj veliko ljudi izpostavljenih različnim strupom, ki presegajo dovoljene vrednosti. Podatki o monitoringu pitne vode morajo biti javni, saj je dostop do te informacije osnovna pravica vsakega državljana. Zeleni Slovenije predlagamo tudi ustanovitev neodvisnega organa - Agencijo za varno hrano, ki bo ščitila interese potrošnikov in skrbela tudi za neoporečno pitno vodo iz vodovodnih in drugih sistemov.
Trajnostno upravljanje voda je bistvenega pomena za naše prihodnje življenje. Izjemno pomembno je, da vodna območja skrbno zavarujemo. Pri tem je nujno, da se občine, ki si delijo skupne vodne vire, med seboj povezujejo. Samo preko celovitega spremljanja kazalcev kakovosti vode ter posledično sprejema ustreznih ukrepov bomo lahko učinkovito izvedli ukrepe za izboljšanje stanja vode in okolja nasploh ter s tem tudi zdravja ljudi.
Zeleni Slovenije opozarjamo na pomembno vlogo slovenske vlade in lokalnih skupnosti ter njihovih strokovnih služb, ko gre za zdravo hrano in pitno vodo. Zato predlagamo večjo proračunsko podporo iz državne in občinskih blagajn, ko gre za izvajanje ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja voda v Sloveniji ter projekte zaščite podtalnice in pitne vode v vseh občinah po Sloveniji.
Zeleni Ptuja
JU* C S Spomladansko prebujanje
Priprave na volitve v državni zbor 2008 so že v fazi evidentiranja kandidatov. 8. marca smo se predsedniki občinskih odborov sestali v Ormožu na konferenci s pregledom naših kandidatov za volilno enoto 8, ki obsega 10 volilnih okrajev. Da bomo izpolnili določila zakona o volitvah, ki ima v posamezni volilni enoti vsaj tri osebe nasprotnega spola, smo temu posvetili še poseben pomen. Na dan žena smo tudi poudarili pomen in uspešnost žensk ter teh, ki so že zastopane v naši stranki, saj želimo temu slediti tudi na jesenskih volitvah. Program Nove Slovenije nam kaže vidne uspehe, ki smo jih kot vladna stranka lahko uresničili. Volilne priprave in predstavitve bodo prav tako tekle v interesu za izboljšanje stanja vseh državljank in državljanov v naši Sloveniji.
Za nami je materinski dan, ko smo imeli spet lepo priložnost izkazati hvaležnost vsem ženam in materam ter s čestitko pokazati, da so razlogi družinske sreče in vizija bodočnosti prav v takšnih osnovnih celicah naše zdrave družbe. Ob tem pa moramo priznati, da smo v EU postali zelo raznolika skupnost, ki želi ob spoštovanju demokratičnih načel ohranjati tudi bogastvo različnosti.
Po vseh najlepših in doživetih praznikih bo MO N.Si v naslednjih dneh na Ptuju pripravil letno konferenco stranke. Vsi člani Nove Slovenije in njeni simpatizerji prijazno vabljeni!
Mestni odbor N.Si Ptuj
Janezu Drnovšku v spomin
Sara Zupan, Matenja vas pri Postojni
Ko je umrl Janez Drnovšek, je vsa Slovenija onemela; tudi jaz Tega nikakor nisem pričakovala, čeprav je v zadnjem času kar nekako poniknil, a vseeno si nisem niti v sanjah predstavljala, da bi nas lahko že zapustil. Ko nekdo umre, se zdi, kot da se drugi zaradi tega predramijo. Tako je bilo tudi tokrat; šele zdaj, ko ga ni več med nami, začenjamo dojemati, kdo je sploh bil Janez Drnovšek in kaj je bilo njegovo sporočilo, ki ga mnogi med nami nikakor niso mogli (ali niso hoteli) razumeti, dokler je bil še živ. Zdaj pa so se vsaj večini od teh končno odprle oči. Vsaj upam.
Janeza Drnovška sem izjemno spoštovala, cenila in mu bila zelo naklonjena. Glede na to, koliko je naredil na področju ozaveščanja, sem prepričana, da ga je spoštovalo tudi ogromno drugih ljudi. Poleg pristnega človekoljubja, humanitarnosti in dobrote je bila pri njem očitna tudi naklonjenost in ljubezen do zivali in narave. Prav zaradi tega mi je bil še posebno všeč, saj je bil eden redkih, sploh pa edini politik, ki si je upal o tem v javnosti na glas govoriti. Veliko je govoril tudi o tem, kako svobodni postanemo, ko poenostavimo svoje zivljenje in se nehamo ozirati na druge ter kako pomembno je ziveti v čim tesnejši povezavi z naravo. Bil je nedvomno eden tistih redkih velikih duhov, ki so veliko pred svojim časom. Marsikdo ga ni razumel, celo zasmehovali so ga zaradi njegovega vegetarijanstva in zaradi tega, ker je bil tako poseben človek, ker se ni podrejal raznim prezivetim pravilom in normam, ki se jih večina še vedno trmasto oklepa. Posebne-zi, ljudje, ki štrlijo iz povprečja in si upajo biti drugačni od drugih, pa, kot vemo, med množicami povprečnežev niso ravno zazeleni, ampak so, nasprotno, deležni posmeha, obrekovanja in še česa. Odkar se je razvedelo, da je Janez Drnovšek preminil, se o njem sicer slišijo same pohvalne
besede in prav je tako; še bolj prav pa bi bilo, da bi ga tudi v času življenja vsi tako cenili in hvalili, kajti mislim, da se zaenkrat sploh še ne zavedamo, kaj vse je storil za nas. Sele čas bo pokazal, kako prav je imel, kar se tiče vseh najpomembnejših, ključnih življenjskih stvari. Celo najbolj zadrti zanikovalci življenja, ki so se posmehovali Drnovškovemu načinu prehranjevanja, njegovemu odnosu do živali in narave ter njegovemu življenjskemu nazoru, bodo nekoč spoznali, da je imel prav in da drugače sploh ne more biti. Kdor seje sovraštvo in smrt, bo žel sovraštvo in smrt, kdor seje ljubezen, mir in dobroto, bo žel ljubezen, mir in dobroto, poleg tega bo cel svet drugačen - boljši, ker je bil na njem en človek več, ki je iskreno ljubil.
Janez Drnovšek je večkrat poudaril, med drugim tudi v svojih knjigah, da so živali bitja z občutki, čuteča bitja, ki prav tako kot človek občutijo bolečino, strah, žalost, veselje in ljubezen. Ce hoče biti človek srečen, mora spoštovati celotno stvarstvo, vsa živa bitja, kajti prav vse živo ima v sebi božansko iskro; kdor pa si vzame pravico razsojati o življenju in smrti drugih bitij, bo moral za to odgovarjati in plačati, pa naj gre za uboj človeka ali živali.
Toliko kot je na področju ozaveščanja in dviganja zavesti vseh ljudi storil on, prav gotovo ni še nihče pred njim, sploh pa ne noben predsednik ali politik. Zato naj bo, čeprav ga ni več med nami, naša zvezda vodnica, naš svetilnik, ki nam bo vedno kazal pot in nas opogumljal v težkih trenutkih. Sama vem, da se bom vse življenje trudila slediti viziji, kakršno je živel on. Ceprav je zapustil ta svet, bo za vedno ostal v naših srcih s svojim nasmeškom, polnim dobrote, ljubezni in topline. Verjamem, da nam bo še naprej pomagal, da postanemo Ljudje, tako kot je on postal Clovek.

28. MAREC / SUŠEC 2008
PTUJČANI
"Na Ptuju pogrešam več sodelovanja med organizatorji
prireditev"
Pogovor z Ano Strelec Bombek, dobitnico oljenke Mestne ob~ine Ptuj
Ana Strelec Bombek, letošnja dobitnica oljenke MO Ptuj za izjemne dosežke in uspehe na področju kulturnih dejavnosti, umetniškega ustvarjanja in poustvarjana, ki MO Ptuj predstavlja v širšem kulturnem prostoru, je producentka, računovodkinja in koordinatorka vseh prireditev v Mestnem gledališču Ptuj. Priznanje, ki ga je prejela, je zanjo predvsem potrditev, da to, kar dela, dela dobro. To pa ji uspeva, kot pravi, z uspešno delovno ekipo in dobro produkcijo.
Pogovarjala se je: Mateja Tomašič
Foto: Mateja Tomašič
obveznosti igralcev, ki igrajo v tej predstavi, zadostiti željam kupca in uskladiti še našo tehniko. Ko se dogovarjamo za termine z igralci, mi službeni telefon zvoni tudi do 23. ure. Ob tem organiziram še gostovanja drugih poklicnih gledališč, predstave za lutkovni abonma in predstave za izven ter sem tudi v stalnem kontaktu s kupci, to so na primer razne kulturne institucije ali šole, ter z drugimi gledališči. Tudi "dežuram" ob večernih predstavah in vodim hostesno službo. Samo prestavljajte si, da na primer pri predstavi Raztrganci sodeluje preko 60 ljudi in samo za eno predstavo opravim najmanj 70 telefonskih pogovorov in pošljem 30 SMS-sporočil.
Ob vsem tem vodim še celotno finančno poslovanje MGP. To pomeni vodenje glavne knjige z vsemi pomožnimi knjigami (analitika kupcev in dobaviteljev), pripravljam vso dokumentacijo za knjiženje, plače, obračunavam avtorske honorarje za zunanje sodelavce (ki jih je mesečno včasih preko 30, seveda z različnimi statusi), pripravljam računovodska poročila za MO Ptuj in Ministrstvo za kulturo, pomagam pri pripravi programov, pripravljam potne naloge, knjižim ...
Kaj vam pomeni vaše delo?
V bistvu že način življenja. Delo je dinamično in zanimivo, spoznavam vedno nove ljudi,
Ana Strelec Bombek, leto{nja dobitnica oljenke MO Ptuj.
Ana Strelec Bombek je v dvanajstih letih službovanja v gledališču sodelovala pri nastajanju 54 gledaliških projektov, desetih festivalov, organizirala preko 2400 predstav na Ptuju, po Sloveniji in tudi tujini ter ob tem sodelovala s preko 500 zunanjimi sodelavci. Kot producentka in koordinatorka trži predstave ptujskega gledališča doma, po Sloveniji in v tujini.
Kaj obsega vaše delo v gledališču?
Razen Aljoše Trnovška, ki je zaposlen v ptujskem gledališču, so vsi igralci, ki sodelujejo v ptujskih predstavah, "svobodnjaki" oziroma so zaposleni v katerem izmed slovenskih gledališč. Za posamezno predstavo je tako potrebno uskladiti
velikokrat je delo nepredvidljivo in zato tudi stresno. Vsak dan se pojavi kak nov izziv, nove težave, in če jih uspešno rešim, je še toliko bolj vznemirljivo. Po temeljiti prenovi in odprtju gledališča lani decembra pa je tu še velika odgovornost do naše zveste publike.
Kako se spominjate svojih začetkov v gledališču?
S kulturo sem se srečala že v osnovni šoli, kjer sem nenehno nastopala. Igrala sem v gledališki skupini v Spuhlji, ki jo je vodila Kristina Šamperl Purg. Bila sem tudi del skupine režiserja Marjana Kovača, ki je posnela radijsko oddajo Atomski vek. Poklicna pot me je leta 1996 pripeljala v ptujsko gledališče. S sodelavci sprva nismo imeli niti telefona, prostorov, računalnika in druge pisarniške opreme. Bila je le velika želja po nečem novem. Prva predstava, ki sem jo organizirala, je bila otroška Devet in dva, ki je doživela 10 ponovitev. Kasneje je vse steklo spontano. Potrebe in zahteve obiskovalcev so vse večje in tako imamo zadnja leta mesečno na repertoarju od 25 do 35 predstav, ob "udarnih" mesecih celo preko
40. Naš izbor predstav je bil vsa leta zanimiv in raznolik, kar nam zavida tudi marsikatero poklicno gledališče v Sloveniji, in tudi zato je bila lahko postprodukcija tako obsežna in velika.
So se skozi leta vaše delovne obveznosti spreminjale?
Le na ta način, da je dela vedno več. Zelo sem ponosna na to, da je MGP prepoznavno tudi po Sloveniji, da smo "znamka za kvaliteto".
Kaj vam pomeni kultura?
Ne le denar za preživetje, temveč je že način življenja. Tudi moje družine. Saj prav vsi sodelujejo na tak ali drugačen
Kaj menite o stanju kulture na Ptuju?
Raznovrstnih prireditev je na Ptuju veliko, vsak mora le poiskati, kar ga zanima. Vendar pa pogrešam več sodelovanja med organizatorji raznih prireditev. Lahko bi na primer vzpostavili spletni portal ali morda institucijo, kjer bi imeli organizatorji pregled nad vsem dogajanjem in bi se tako lahko uskladili, kaj bo kateri dan na sporedu.
Ana Strelec Bombek za izvedbo posamezne predstave opravi tudi do 70 telefonskih razgovorov.
10
PTUJCANI
28. MAREC / SUSEC 2008
"Prvo steklenico vedno kupujejo oči"
Enolog Bojan Kobal o novi vinski blagovni znamki Pullus iz Ptujske kleti -Ko je bila revščina, so se pridelovala bolj sladka vina, ko je bilo večje obilje,
so prevladovala suha vina
Ves svet je skoncentriran na krožnik in kozarec Kultura prehranjevanja je postala ena od naj pomembnejših segmentov nase pozornosti. Kaj vse je mogoče iztisniti iz odličnega grozdja, so v Ptujsk kleti dokazali s številnimi odličji z vseh koncev sveta. Konec lanskega leta pa so se odločili, da vrednote, ujete v steklenice, odločneje predstavijo ljubiteljem vina v Sloveniji in drugod po svetu. Rodila se je nova blagovna znamka Pullus, ki latinsko pomeni piščanec.
Pogovarjala se je: Staša Cafuta
Bojan Kobal je glavni enolog v Ptujski kleti. Tridesetletni univerzitetni diplomirani inženir živilske tehnologije je prišel v klet leta 2002. Najprej je opravil pripravništvo, nato postopoma postal glavni enolog. Prihaja iz vinogradniške družine blizu Sevnice. Želel je za mornarja, a je na koncu prevladala želja po vinarju. Navdušujejo ga prestižni artikli. Ne toliko po blagovnih znamkah, temveč po filozofiji, po ozadju oziroma tako imenovanem »back groundu«. Vino je eden takih.
26. novembra se vam je »rodil« Pullus.
Pullus je dejansko na nek način »otrok« sodelovanja med Ptujsko kletjo in Perutnino Ptuj kot lastnico. Gre za sinergijo, kjer ime pove, kdo smo, kaj smo in nas poveže z našim matičnim podjetjem.
Pullus se je za vse tiste, ki spremljamo Ptujsko klet, moral zgoditi. Pravzaprav je bil že skrajni čas.
Res je. Najprej smo morali doseči visoko stopnjo kakovosti vina. V zadnjih treh letih smo zaporedoma dobili šampiona pri suhih belih vinih v Sloveniji. Sodelovali smo na največjih svetovnih tekmovanjih, kjer je najbolj ostra konkurenca in vedno smo poželi dobre rezultate. Pa tudi pri
Foto: Staša Cafuta
potrošnikih smo začeli vzbujati zaupanje. Ker pa so naše stare blagovne znamke bile vizualno zelo raznolike in preživete, je napočil čas za preobleko. V potrošniškem svetu kupujejo tudi oči. Prvo steklenico, če ne poznaš vina, vedno kupujejo oči. Drugo in vse naslednje pa navadno kakovost. Blagovna znamka Pullus je združila vsa vina iz Ptujske kleti pod svoje okrilje.
Bojan Kobal, enolog: »Pullus je sinergija 800-letne vinarske tradicije Ptuja in stoletne zgodovine perutninske prehranske izkušnje.«
Kaj menite o štajerski vinski destinaciji?
Ce želimo biti prepoznavni, se dobro prodajati, mora biti uspešna predvsem regija in
Stajerska kot takšna mora biti vinska destinacija. In absolutno se potrebujemo, tako manjši kot večji vinarji. Vsi smo na isti poziciji, vsi imamo istega kupca. In če bomo vsi kvalitetni, bomo dvignili regijski nivo. Vino je del okusa dežele in okus dežele je vsa ostala ponudba (gastronomi-ja, umetnost, turizem ...). Vino je čar dežele, ki ji da poseben pečat.
Na Ptuj ste prišli na pripravništvo. Kdo so bili vaši mentorji?
Albert Gonc in Andrej Sajko, s katerima še danes skupaj kreiramo ptujsko vino. Zame sta velika in široka človeka. Spustila sta mladega in neizkušenega (bodočega) enologa, da naredi prvo trgatev s tremi milijoni litri vina. Tisti, ki dajejo možnost mladim, so zame zelo odprti in široki ljudje. Upam, da bom tudi sam takšen.
Kako pa je biti odgovoren za skoraj 3 milijone litrov vina?
Odgovornost je velika, z leti se še poglablja, saj greš vedno bolj v detajle. V Ptujski kleti je vino pridelek odličnega tima, tako znotraj podjetja kot vinogradnikov in nepogrešljive in čudovite narave. Danes v Ptujski kleti že natančno vemo, kaj želimo iz določenega grozdja in iz določenega vinograda pridelati in izraziti. Vino se začne kreirat pri pivcu, od kozarca ter nazaj do vinograda.
Vaša filozofija kletarjenja?
Filozofija je izražanje narave v najčistejši obliki. Potrošnik te spregleda, če nisi iskren. Sploh pa pri artiklu, ki je luksuz. Vino ni potreba življenja. Je začimba življenja. Privoščiš si najboljše in najbolj iskreno. Ce
ne boš do potrošnika iskren in mu ponujal tistega, kar predstavljaš, ti nikoli več ne bo zaupal. Za zanesljivega pivca moraš imeti konstantno kakovost in biti moraš pristen.
Nad Ptujsko kletjo bdijo tudi leteči enologi iz celega sveta.
Že vse od leta 2002 do leta 2006 smo bili del projekta, kjer smo sodelovali s priznanimi tujimi enologi, vendar neformalno sodelovanje poteka še danes. Njihova vloga je opozarjanje na napake. Ne vztrajajo na svojih mnenjih, ampak dajo možnost, kako bi lahko vinski proces izboljšali. Leteči enologi imajo bolj globalen pogled na vino kot drugi, ki so zaprti v majhnem slovenskem balončku. Seveda vse njihove ideje tudi niso v redu. Na nas je, da izluščimo najboljše in s tem povzdignemo lokalno identiteto vina.
Kako je kreirati vina v najstarejši vinski kleti?
Cutim veliko čast, da sem enolog v najstarejši slovenski kleti, kar je po drugi strani velika odgovornost in želim biti čim boljši naslednik mojih prednikov, ki jih ni bilo toliko, ampak je vsak po svoje zaznamoval določeno obdobje. Danes, ko se sprehajamo skozi arhivska vina v kleti, lahko vidimo takratne navade pivcev, gospodarske razmere v takratni državi. Ko je bila revščina, so se pridelovala bolj sladka vina, ko je bilo večje obilje, so prevladovala suha vina. Vsak od mojih predhodnikov je postavil tako imenovane spomenike vinarstva v kleti. Z njim je vlil tudi svojo dušo, umetnost, kreacije vina. Tako Jani Gonc in Anton Skaza. Vsi so dali svoj pečat obdobju, ki ga lahko še danes spremljamo. Naša naloga je, da ta vina hranimo v čim boljši kondiciji, da bodo naši zanamci razvajali svoje sen-zorične receptorje v njihovih umetnijah.
11
28. MAREC / SUŠEC 2008
KULTURA
April v Mestnem gledališču Ptuj
Program Mestnega gledališča Ptuj bo v aprilu zelo raznolik, saj ga bodo zaznamovala mnoga gostovanja v gledališču, hkrati pa tudi naša gostovanja po Sloveniji. Seveda si boste v gledališču lahko ponovno ogledali ponovitve nove produkcije Gronholmova metoda in stalne uspešnice sezone, med njimi Hamleta, hkrati pa vas opozarjamo predvsem na gostovanje naših dobrih prijateljev iz Kazališta Virovitica, ki bo ta mesec gostovalo z uprizoritvijo legendarne uspešnice Agathe Christie Mišelovka.
Rene Maurin
Mi{elovka predstavlja svojevrsten gledališki fenomen, saj se originalna izvedba predstave iz leta 1952 igra še danes in tako predstavlja produkcijo, ki je doživela največ ponovitev v moderni zgodovini gledališča. Ta uspešnica vseh časov je nastala kot darilo britanski kraljici Mary za njen osemdeseti rojstni dan, saj si je zaželela novo zgodbo Agathe Christie. Vabimo vas torej na kraljevsko zabavo ob obveznem iskanju morilca!
MGP odprli vrata tudi za dva dogodka Javnega sklada za kulturne dejavnosti in produkcijo Glasbene šole Ptuj, ki bo v naše gledališče pripeljala produkcijo mladih nadebudnih ptujskih plesalcev!
MGP bo ob koncu tega meseca po dolgih letih objavilo povsem nove spletne strani, ki jih boste našli na istem naslovu (www.mgp.si). Z novimi stranmi bomo poskušali uporabnikom ponuditi kar najbolj pregleden in
Mišelovka predstavlja svojevrsten gledališki fenomen
Mestno gledališče Ptuj praznuje v aprilu tudi svojevrsten jubilej. Prva predstava ponovno ustanovljenega poklicnega gledališča na Ptuju iz leta 1996, Govor malemu ~loveku v izvedbi igralca Vlada Novaka, bo doživela jubilejno 250. ponovitev. Vabimo vas, da si ogledate to predstavo, ki simbolično predstavlja ponovno rojstvo poklicnega gledališča na Ptuju. Po predstavi vas seveda vabimo na prigrizek in družabni večer. Raztrganci bodo v aprilu osvajali primorsko regijo. Z njimi nastopamo v Sežani in SNG Nova Gorica, medtem ko smo v
poglobljen dostop do vsebin, povezanih z našim gledališčem. Cilj novih strani ni zgolj omogočanje dostopa do aktualnih vsebin, temveč tudi vsem dostopen arhiv delovanja MGP, od svoje ponovne profesionalizacije v letu 1996 pa do danes. Naša želja je omogočiti temeljit vpogled v delovanje zavoda in njegov hiter razvoj. S prenovo spletnih strani tako zaključujemo tudi celovito prenovo celostne podobe zavoda, ki bo v javnosti nastopala s svežim obrazom.
Lep pozdrav v imenu kolektiva MGP!
Muzejska knjižnica v novih prostorih
Jakob Emeršič je v publikaciji ob 30-letnici Študijske knjižnice pisal o muzejski oz. Ferkovi knjižnici takole: »Danes so knjige v neurejenem stanju ter razbite v spodnjih prostorih ter na gradu.« Vsi seveda vemo, da je današnja Knjižnica Ivana Potrča, nekdanja Študijska knjižnica, otrok stare muzejske knjižnice -včasih so ji rekli znanstvena knjižnica - od katere je pridobila zajeten fond gradiva.
Martin Steiner
Že od leta 2001 lahko govorimo o strokovni urejenosti knjižnice, takrat smo namreč pričeli strokovno razvrščati monografske in serijske publikacije in tudi kreirati lastno bazo znotraj knjižničnega sistema COBISS. Muzejska knjižnica, ki ima sicer status javne specialne knjižnice (v osnovni razdelitvi se knjižnice delijo na splošne - takšna je recimo knjižnica Ivana Potrča, na šolske, visokošolske in univerzitetne, na specialne in na koncu je še narodna knjižnica), je polnopravni član sistema COBISS. Knjige so razvrščene po UDK sistemu in v prostem pristopu.
Sama knjižnica je res bila dolgo časa razbita na posamezne oddelke, ko je začela ponovno funkcionirati kot celota, je bil največji problem ustrezen prostor. Dvakrat smo selili muzejsko knjižnico znotraj prostorov nekdanjega dominikanskega samostana, kar nekaj let smo bili v prostorih nekdanje muzejske uprave, vendar so bili vsi prostori izpostavljeni preveliki vlagi in iz tega razloga neustrezni za hranjenje gradiva kakor tudi za samo delo v njih.
Z velikimi napori vodstva muzeja, Mestne občine Ptuj in države smo uspeli obnoviti pro-
store nad upravo muzeja na Prešernovi ulici (stavba nekdanjih ptujskih zaporov). Tako so bili sanirani prostori še ene stare ptujske stavbe, ki so dobili novo vsebino. Istočasno smo pridobili prostore za muzejsko knjižnico, večnamenski prostor za različne priložnosti, ki je obenem tudi muzejska čitalnica, in še dodaten prostor za priročni depo in arhiv. Knjižnica ima za uporabnike tudi računalniški dostop do interneta.
Že ime specialna knjižnica pove, da je literatura, ki jo obiskovalci dobijo v muzejski knjižnici, specifična. Gre za gradivo s področja muzejskih strok: arheologije, etnologije in kulturne antropologije, kulturne zgodovine, restavratorstva, umetnosti, zgodovine in muzeologije. Knjižnica, ki deluje kot del javnega zavoda, je dostopna vsem uporabnikom, ne samo zaposlenim v muzeju. Od zunanjih obiskovalcev je tako največ učencev, dijakov in študentov, ki potrebujejo gradivo za pripravo različnih raziskovalnih nalog.
Uradne ure knjižnice so vsak delovni dan med 8. in 10. ter 12. in 15. uro, dosegljivi smo tudi na elektronskem naslovu knjizni-ca@pok-muzej-ptuj.si in na telefonu 02 787 92 40.
12
KULTURA
28. MAREC / SUŠEC 2008
Klavdij Tutta - Po poti mediteranskih metamorfoz ... 2003-2007
V Miheli~evi galeriji je od 6. marca do 6. aprila na ogled razstava primorskega slikarja
Klavdija Tutta
Predstavljena so dela, ki jih je umetnik ustvaril med letoma 2003 in 2007. Isto zbirko je pred tem razstavil v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči, Loškem muzeju v Škofji Loki, Gorenjskem muzeju v Kranju, v Kosovelovem domu v Sežani, galeriji Mestne občine Kranj, do leta 2010 pa jo namerava razstaviti še v mnogih slovenskih galerijah in muzejih.
Iva Ferlinc
Foto: Boris Fari~
Slikarstvo Klavdija Tutta je že od začetkov njegovega ustvarjanja zaznamovano z izrazito in neobremenjeno barvito slikarsko govorico. Že od samih začetkov se je rad podrejal sredozemski pokrajini, njeni svetlobi in sončni toplini. Umetnik črpa svoj navdih prav tako v po-doživljanju otroškega dojemanja stvarnosti, saj svoja dela preo-braža v neskončne pravljice za otroke in odrasle s popolnoma osebno ikonografijo in simboliko. Odločilno vlogo v njegovem ustvarjanju pa vsekakor predstavlja barva.
Klavdij Tutta se je rodil leta 1958 v Postojni, otroštvo je preživel v Novi Gorici. Po končani Srednji šoli za oblikovanje je nadaljeval šolanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, objekti in organizacijo likovnih delavnic. Najbolj znana je Slovenija odprta za umetnost na Sinjem Vrhu. Imel je več kot 150 samostojnih razstav doma in v tujini. Za svoje delo, predvsem grafiko, je prejel veliko domačih in mednarodnih priznanj.
Je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Kranju.
Primorski slikar Klavdij Tutta (v sredini)
V času ustvarjanja je Tutta posegal po različnih slikarskih tehnikah. Na razstavljenih delih se poslužuje tehnike kolaža, kjer za osnovo slik sicer uporablja osnovno tehniko, vendar računalniško predelanega in s posebno tehnologijo natisnjenega na platno. Pri tem ustvarja igrivo prostorsko urejanje vsake posamezne umetnine, ki pa so, kot že v njegovih prejšnjih ciklih, različnih velikosti in oblik. Slikar se torej prilagaja novim možnostim, ki jih tudi v likovni umetnosti ponuja sodobna tehnologija. Računalniško pre-
delan kolaž omogoča neposredno vizualizacijo in povečane podobe z jasnimi konturami.
Na razstavi smo priča serijam slik iz cikla pod naslovom Potovanje sonca, Mavrični cikel, cikel akvarelov, prav tako steklenim objektom in fotografijam. Gre predvsem za odraz mediteranskega okolja, njegove skope zemlje, kamnitih tal, žgočega sonca in morja, ki ga nadgradi z metaforičnimi znaki in simboli (bik kot žrtvovanje, oko kot vir življenja). Ne manjkajo niti sredozemski motivi (polotoki, otoki, ciprese), ki jih nakazuje z mehkimi potezami. Barve so močne in pokrivajo večje ploskve slike. Svojo likovno pripoved prenaša tudi na
steklene objekte iz cikla Polifemovo oko, ki so nastali v sodelovanju s steklarskim mojstrom Matjažem Gostecnikom. Pri toniranih črno-belih fotografijah Igorja Pustovrha, ki so sestavni del razstave, je Tutta na prozorno folijo vpra-skal značilne motive (menhirji, meandri, polja, sonce, ciprese), ki so odtisnjeni na slikarjevem obrazu. Gre za igro svetlobe in senc, hkrati pa se kaže odnos, ki ga ima slikar do rodne pokrajine.
Umetnost Klavdija Tutta je nedvomno eden kvalitetnejših prispevkov primorskih ustvarjalcev k celostni podobi naše sodobne likovne produkcije. Razstava bo na ogled do 6. aprila.
Direktor muzeja Ale{ Arih in slikar na otvoritvi razstave
13
28. MAREC / SUŠEC 2008
KULTURA
Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee, študenta na konservatoriju v Parizu, zaigrala na Ptuju
V slavnostni dvorani ptujskega gradu sta 14. marca na 5. koncertu abonmaja društva za glasbeno umetnost Arsana nastopila mlada umetnika, sicer študenta na Conservatoire National Superieur de Musique de Paris, saksofonist Miha Rogina, po rodu Ptujčan, in pianistka japonsko-kore-jskega rodu Sae Lee.
V prvem delu sta se predstavila s solo skladbami, kjer sta že nakazala svoje adute: Rogina v priredbi Partite J. S. Bacha izjemno muzikalnost in občutek za oblikovanje baročnih linij, Lee pa v 2. Sonati S. Rahmaninova občutek za bogat klavirski zvok. Medtem ko je Rogina Bachovo Partito podal skoraj romantično občuteno, sem pri Lee pogrešala več barvitosti tona.
Lovorka Nemeš Dular
Pred začetkom drugega dela je mladi umetnik povedal nekaj besed o sporedu tega večera in o razvoju saksofona. Tako je pokazal, da ni samo izjemen glasbenik, temveč tudi resnično dober poznavalec zgodovine svojega instrumenta. Omenil je pomembno dejstvo, da morajo saksofonisti zaradi relativno kratkega časa obstoja tega instrumenta (izumil ga je Adolph Sax leta 1840) igrati priredbe (predvsem skladb za flavto, oboo in violino), če želijo igrati glasbo zgodnejših obdobij. Prav tako morajo imeti več različnih saksofonov, saj so obsegi prej omenjenih instrumentov preširoki za en sam tip saksofona. Drugi del sta začela s Sonato v c-molu E. Griega, sicer napisana za klavir in violino.
Foto: Boštjan Vrabl
Duo je zvenel uigrano, zelo enakovredno. Vsa pohvala gre umetnikoma, ker sta v svoj spored vključila tudi sodobno glasbo. Skladba mladega Pari-žana Bruna Mantovanija Žar prsca je relativno novo delo, napisano leta 1997, in je znova terjalo nekoliko razlage s strani mladega interpreta. Ker je skladatelj v tem delu uporabil precej sodobnih načinov igranja na saksofon, jih je umetnik vsakega posebej poimenoval in izvedel, tako da je občinstvo lažje sledilo sicer za običajnega poslušalca precej zapleteni glasbeni strukturi. Izvedba efektne skladbe je bila izvrstna, ilustrativna, takšna, kot pogosto glasba 20. in 21. stoletja tudi je. Kot zadnja skladba je bila na programu njuna priredba sicer znane
Kot zadnja skladba je bila na programu njuna priredba sicer znane Rapsodije v modrem G. Gershwina, katero je Rogina, da bi se čimbolj približal orkestrskemu zvoku, izvajal kar na treh saksofonih.
Rapsodije v modrem G. Gershwina, ki jo je Rogina, da bi se čimbolj približal orkestrskemu zvoku, izvajal kar na
treh saksofonih. Znane teme so se prepletale med klavirjem in saksofonom na zanimiv način, klavir je včasih nekoliko preglasil saksofon, a ni bilo preveč moteče. Umetnika sta dodala navdušenemu občinstvu, ki ni nehalo ploskati, še tri skladbe.
Koncert dua Ro-gina-Lee je bil znova poseben dogodek, ki je dal koncertnemu ciklu Ar-sane unikaten pečat. Koncertov tako izvirnih umetnikov bi moralo biti v Sloveniji več!
Po koncertu sva z Mladenom Delinom pokramljala z mladima umetnikoma.
Kako sta se spoznala?
Miha: Spoznala sva se na konservatoriju v Parizu. Delovala sva najprej v triu, potem v duu. Pred dvema letoma sva naredila sprejemni izpit za študij komorne glasbe na isti instituciji in zdaj sva pred diplomo. Skupaj študirava torej štiri leta.
Ali vedno tako oblikujeta program, da igra vsak tudi solo skladbo?
Miha: Ne. To je bilo izjemoma. Pred dvema mesecema sva se vrnila iz Japonske, kjer sva imela serijo 11 koncertov s takšno programsko zasnovo.
Kako izbirata repertoar?
Miha: Odvisno od priložnosti. Igrava vse, od transkripcij zgodnje glasbe, originalnih skladb, jazza, tanga, etna.
Sae: Program z nocojšnjega koncerta sva igrala že na Japonskem. Grieg je sveža skladba. Mantovanija in Gershwina so tam zelo dobro sprejeli. Sploh z razlago, ki sva jo vključila pred
Na ptujskem gradu sta nastopila mlada umetnika saksofonist Miha Rogina, po rodu Ptujčan, in pianistka japonsko-korejskega rodu Sae Lee.
izvedbo, sva občinstvu.
ga približala
Pi{eta tudi lastne transkripcije. Kaj se vama zdi, da je zdaj popularno pri izvajalcih?
Sae: Vsak si izbira drugačen program. Menim, da pianisti danes pretežno igrajo dela iz obdobja klasicizma, romantike in nekoliko tudi moderna dela, vendar nekako do impresionizma. Predvsem mladi odkrivajo in izvajajo novejša, sodobna dela. Poskušajo se nekako prebiti v ta trg, ki je prepoln glasbenikov. Precej glasbenikov danes zelo dobro igra. Tudi na tekmovanjih je dobro, če igraš kakšno manj znano, moderno delo (na primer Barberja, Dutilleuxa, Messiaena). Žirija te manj obremenjeno posluša.
Miha: Mladi se morajo prilagajati željam trga. In ta je danes precej usmerjen v odkrivanje sodobne glasbe.
Katero glasbo imata najraje?
Sae: Glasbo Rahmaninova, Chopina, Schuberta, Debussyja.
Miha: Če bi bil skladatelj, bi pisal glasbo kot Ravel. Fascinira me njegov občutek za orkestra-cijo in lepoto. Kot izvajalec pa imam rad dobro glasbo vseh obdobij.
14
KULTURA
Ali tudipou~ujeta?
Miha: Ne, študirava. Jaz imam štipendijo, Sae pa ima kraljevsko kri (smeh). Ne, resnično, princesa je.
Sae: Moj prednik je bil kralj Koreje.
Miha: Obstaja celo družinsko drevo, od 12. stoletja.
Torej si Korejka?
Sae: Med drugo svetovno vojno sta se moja pradedek in babica s Koreje preselila na Japonsko. Koreja je bila japonska kolonija in tam sta imela probleme. Imam dve imeni in priimka, japonska in korejska. Združila sem japonsko ime in korejski priimek.
Kako vzdržujeta tak nivo igranja?
Miha: Vadiva.
Sae: Ves čas moraš biti malo nezadovoljen sam s sabo, biti samokritičen. Tako stremiš k izboljševanju.
Kako se lotita študija nove skladbe?
Sae: Vsak pove svoje ideje. Ogledava si partiture, poslušava posnetke, nato si izbereva skladbo. Študirava jo najprej vsak posebej, potem vadiva skupaj.
Kdaj jo vklju~ita v koncertni program?
Miha: Ponavadi vzameva v študij skladbo že z mislijo na določen koncert. Ne vadiva kar tako.
Kako vidita stanje komorne glasbe danes?
Miha: Več članov kot ima skupina, težje je.
Kaj bi svetovala mladim glasbenikom?
Sae: Naj ne verjamejo profesorjem čisto vsega, kar jim rečejo. Naj sami izberejo, kaj je dobro za njih. Miha: Naj bodo samostojni.
Se zadnje vprašanje za Sae: kako ti je bil vše~ klavir na ptujskem gradu?
Sae: Zelo je dober. Igrala sem nanj tako, kot sem želela. Ima velik zvočni razpon, pa tudi odziven je precej.
Hvala vama za pogovor.
Miha: Hvala društvu Arsana za tako popolno organizacijo. Zelo naju je veselilo igrati tu.
28. MAREC / SUSEC 2008
Ob 100-letnici rojstva violinista, pedagoga in goslarja Maksimiljana Skalarja - II. del
Tatjana Stefanie
Korenine goslarstva na Slovenskem lahko iščemo že v srednjem veku, ko je izpričano igranje na različna godala in brenkala, sicer pa v pisnih virih goslarskemu poklicu sledimo preko bolj ali manj natančnih popisov od prve znane omembe konec 17. stoletja naprej. V stoletjih razvoja, predvsem pa v času med obema vojnama, ko je v Ljubljani med letoma 1932 in 1942 delovala Obrtna banovin-ska šola, je na naših tleh ustvarjalo veliko odličnih izdelovalcev godal. Delo mojstra Skalarja gotovo tvori pomemben del zgodbe slovenskega goslarstva, ki svoja nadaljevanja piše z novim rodom, med katerega sodi goslar Daniel Musek. Z njegovim predavanjem smo počastili
Zasebni fotoarhiv družine Skalar
spomin na bogato goslarsko delo Maksimilijana Skalarja.
Ljubezen do lesa je gotovo skupna vsem goslarjem. Daniel Musek se je že v mladosti ukvar-j al z modelarstvom, v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je kot študent Fakultete za lesarstvo v Ljubljani še podrobneje spoznaval lastnosti tega materiala. Za pomembno prelomnico lahko štejemo srečanje z goslarskim mojstrom profesorjem Vilimom Demšarjem leta 1992 ter začetek vajeniške dobe in učenja igranja violine pri njem do odhoda v Cremono leta 1997, kjer je bil sprejet v 3. letnik mednarodne goslarske šole Antonija Stradivarija, v skupino najbolj znanega mojstra - maes-
tra Vincenza Bissolottija. Vzporedno s študijem se je izobraževal še pri drugih znanih cremonskih mojstrih, učil igranja na violončelo pri prof. Reppelliniju ter igral violino v komornem orkestru goslarske šole. Po diplomi leta 2000 je začel staž pri mojstru Dariu Foreru v Cremoni in naslednje leto pridobil mojstrsko diplomo. Delo in raziskovanja na področju goslarstva in kompozicije Daniela Muska pa poznamo tudi preko dokumentarnega portreta RTV Slovenija z naslovom Malo čez les.
Delo Maksimilijana Skalarja je mnogim pustilo svoj pečat, ljubezen in mojstrstvo v izvajanju glasbe pa je bilo tako rekoč položeno že v zibelko Skalar-jevih hčera, treh svetovno priznanih soloviolinistk ter koncertnih mojstric - koncertantk in violončelistke. Prav tako pa tudi mlajši rod nadaljuje glasbeno tradicijo družine. S tokratnim koncertom ob slovenskem kulturnem prazniku se je družina Skalar na ptujskem gradu predstavila že drugič. V sicer nekoliko drugačni sestavi smo jih prvič lahko poslušali že pred desetletjem, ko je Skalarjeva zapuščina postala sestavni del ptujske zbirke glasbil.
V koncertnem programu so odigrali Schubertovo Čebelico, Tartinijevo Sonato v G-molu Vražji trilček in April iz Letnih časov, opus 37 B, Petra Iliča Cajkovskega.
Svojo glasbeno nadarjenost so delili z nami: Tim Skalar Demšar, violina, Simon Skalar, klavir, in izredna profesorica za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani, koncertna mojstrica komornega orkestra Camerata Labacensis, prva violinistka z Bettetovim priznanjem nagrajenega Ljubljanskega godalnega kvarteta in nekdanja koncertna mojstrica - koncer-tantka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Monika Skalar, violina.
Mladi Skalar pri delu v Beogradu
15
28. MAREC / SUŠEC 2008
PUBLIKACIJE / LITERATURA
Nova knjiga o Ptuju
V drugi polovici aprila bo Ptuj bogatejši za novo razkošno monografsko predstavitev. Izšla bo namreč knjiga Ptuj - Starodavno mesto ob Dravi. Avtorica besedila je dr. Marjeta Ciglenečki, barvne fotografije za knjigo pa je prispeval Boris Farič. Knjigo je oblikoval in tehnično uredil akademski slikar Franc Mesarič, izide pa pri založbi Umetniški kabinet Primož Premzl, ki je tudi urednik in avtor zasnove. Istočasno bodo natisnjene slovenska, nemška in angleška izdaja.
Primož Premzl
Ptuj je prava umetnostna zakladnica in zato upravičeno slovi kot eno izmed najlepših in najstarejših mest na Slovenskem. Pred trinajstimi leti je izšla monografija Ptuj - Najlepši pa je zame Ptuj ... Te besede v podnaslovu knjige je izrekel umetnostni zgodovinar svetovnega slovesa dr. Frederico Zeri (19211998), ki je Ptuj obiskal v osemdesetih letih. Med Ptujčani in ljubitelji mest s spoštovanja vrednim izročilom je bila knjiga sprejeta z navdušenjem, saj je slovenska izdaja prav kmalu pošla.
Ptuj kot eden izmed partnerjev Maribora pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture leta
2012 si v takšnih okoliščinah vsekakor zasluži novo, skrbno pretehtano monografsko obdelavo. Znova ga bo ubesedila minu-ciozna poznavalka dr. Marjeta Ciglenečki. Vsebino je razdelila na osem zaokroženih poglavij. V uvodnem je začrtala urbano zasnovo mesta in razvoj ptujske vedute. Drugo poglavje zgoščeno osvetljuje zgodovinski razvoj mesta s poudarkoma na dveh razvojnih vrhuncih, prvem v času rimske kolonizacije, drugem pa v visokem srednjem veku, ko so mesto upravljali gospodje Ptujski, ministeriali salzburških nadškofov. Sredi 13. stoletja si je Ptuj pridobil status mesta, zato so morali meščani sami poskrbeti za
gradnjo obzidja, ki so ga v 16. stoletju v strahu pred Turki modernizirali z deželnim denarjem. Skrb za varnost meščanov pod mogočnim Mestnim stolpom, ki ga prištevamo k mestnim obrambnim objektom, prikazuje naslednje poglavje. Temeljit prikaz vsekakor zaslužita Zgornji in Spodnji svobodni dvor, še bolj pa mogočni grad Gornji Ptuj, ki kraljuje nad mestom. Župnijska cerkev sv. Jurija, dominikanski in minoritski samostan so prave zakladnice umetnin, zato sta jim posvečeni kar dve poglavji, peto in šesto. V zadnjih dveh poglavjih se bomo pa sprehodili k mestnim znamenjem in javnim spomenikom ter med trge, po ulicah ter si podrobno ogledali nekatere hiše. Zaživele bodo pripovedi o preteklih časih in izročilo o podjetnih meščanih, ki so si prizadevali, da bi bilo njihovo mesto lepo in da bi v njem živeli varno, udobno in prijetno. Med tradicionalnimi ptujskimi prireditvami so dobili svoje mesto v knjigi tudi kurentovanje, sejmi in vedno bolj priljubljene viteške igre.
Nepogrešljiva dopolnitev knji-
ge bo zgoščena časovna preglednica, saj bo vsakomur dragocen vir zanesljivih podatkov v obliki kronološkega zaporedja najpomembnejših dogodkov v mestu od davnine do dandanes. Čedalje številnejše najdbe pričajo o naseljenosti Ptuja že v zgodnjem eneo-litiku. Seznam osebnih imen ter izčrpno krajevno in stvarno kazalo pa bosta še dodatno dopolnila uporabno vrednost monografije.
Sedanji utrip in dediščino mesta je pozorno opazoval ter ju brezhibno posnel mladi ptujski fotograf Boris Farič, ki se vedno bolj uveljavlja na slovenskem fotografskem prizorišču. Posebno dragocena dopolnitev knjige bodo nekatere še neobjavljene stare vedute mesta in nekaj izbranih fotografij mojstra Stojana Kerblerja.
Knjiga Ptuj - Starodavno mesto ob Dravi obsega 136 strani velikega formata s trdimi platnicami in ščitnim ovitkom, v njej pa bo 110 barvnih in 20 črno-belih fotografij, natisnjenih na umetniškem papirju. Hkrati s slovenskim izvirnikom bosta izšla tudi prevoda v nemščino in angleščino.
16
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
28. MAREC / SUŠEC 2008
Praznovali pol stoletja obstoja, razvoja in ustvarjanja
Osrednja prireditev ob praznovanju 50-letnice OŠ Ljudski vrt
Isnovno šolo Ljudski vrt so to šolsko leto vpisali že petdeseto generacijo otrok. V tednu ob dnevu šole 10. marca so zato delavci šole z učenci pripravili številne dejavnosti, ki so jih sklenili z osrednjo prireditvijo Zvezdne poti v dvorani Šolskega centra Ptuj.
V
šo
Mateja Tomašič
»Osnovna šola Ljudski vrt že vrsto let med seboj dobro povezuje partnerje Zavod RS za šolstvo in šport, učitelje, učence in starše. Zna razviti življenjski slog, v katerem so izredno osmišljeni koraki v razvoju te šole. Poleg dobrega počutja in vzdušja so sposobni pri učencih razviti sposobnosti in motivacijo za širjenje lastnih obzorij,« je na osrednji prireditvi med drugim povedala slavnostna govornica mag. Vera Bevc, predstojnica Zavoda za šolstvo OE Maribor. Osnovno šolo, ki je bila pod imenom OŠ Ptuj III ustanovljena leta 1958 kot najmanjša ptujska šola, so do zdaj uspešno vodili Stanislav Horvat, Katica Bračko, Ivan Težak in Tatjana Vaupotič. Šola je imela prve prostore v tedanji gimnaziji v Prešernovi ulici, od koder se je po
Foto: Aleš Šprah
dveh letih preselila v začasno domovanje, paviljon na Potrčevi cesti ter se preimenovala v OŠ Franca Osojnika. Leta 1964 so ji prostore zgradili na današnji Župančičevi 10. Od 10. marca 1992 deluje pod imenom OŠ Ljudski vrt, zato je 10. marec postal dan te šole.
V zgodovini je šolo ves čas pestila prostorska stiska, ki je trajala vse od ustanovitve do 7. novembra 2005, ko so prvič prešli na enoizmenski pouk. Šola se je v vseh letih razvijala po vsebinski plati. Njeno zgodovino so zaznamovali številni predani učitelji in uspešni učenci. V petdesetih generacijah je prestopilo prag šole skoraj 5000 otrok.
»Učencem ne želimo posredovati zgolj znanja. Želimo jim pomagati k zavedanju o lastnih koreninah v današnjem globali-
Ravnateljici Tatjani Vaupotič in hkrati celotnemu stopetčlanskemu kolektivu šole je čestital tudi ptujski župan dr. Štefan Celan.
ziranem svetu, želimo jih naučiti, da postanejo radovedni, ustvarjalni in odgovorni sooblikovalci našega skupnega jutrišnjega dne. Da bi pri otrocih razvili takšne lastnosti, pa ni dovolj le pouk. Zato se v šolah dogajajo številne dejavnosti, s katerimi jih učimo živeti in biti enkratni, neponovljivi in posebni. Želimo si, da bi vsak naš učenec našel področje, kjer se bo lahko dokazal.
Tako smo zastavili tudi številne dejavnosti v tem prazničnem tednu,« je ob jubileju povedala Tatjana Vaupotič.
Ta teden so v goste povabili njihove nekdanje učence - starše sedanjih učencev, ki so otrokom predstavili svoje zanimive poklice. Imeli so športno popoldne, v katerem so se družili učenci in delavci šole, pripravili so pevsko-plesni večer, na katerem so se predstavili vsi njihovi učenci, povezani z glasbo in plesom. Najmlajšim pa so pripravili lutkovno predstavo. Predstavili so tudi zbornik Oda moji šoli, ki ga bodo prejele družine njihovih učencev ter ob šolski himni dobili še šolsko maskoto račko Vrtačko.
Teden pa so zaključili z osrednjo prireditvijo Zvezdne poti, kjer so povezali in poudarili vse pomembnejše dogodke v zgodovini njihove šole. Scenarij za predstavo je napisala učiteljica Tajka Šnuderl, pri pripravi in izvedbi pa je sodelovalo več kot 300 otrok. Alojz Kovačič, sekretar Območnega združenja RK Maribor, jim je ob tej priložnosti predal bronasti znak Rdečega križa Slovenije, saj se delavci šole redno udeležujejo krvodajalskih akcij.
Z osrednjo prireditvijo Zvezdne poti so povezali in poudarili vse pomembnejše dogodke v zgodovini njihove šole.
17
28. MAREC / SUŠEC 2008
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Korajža velja tudi za osnovnošolce OŠ Breg
V osnovni {oli Breg za svoje u~ence pripravljajo {tevilne ob{olske dejavnosti. Tako so februarja z literarnim ve~erom obeležili kulturni praznik ter pripravili sre~anje nadarjenih u~encev, 18. marca pa so peli v okviru prireditve Korajža velja. Ta glasbena delavnica Studia H poteka po slovenskih {olah že 15. leto zapored in je zagotovo nekaj posebnega predvsem zaradi možnosti zabavnoglasbenega udejstvovanja in razvoja mladih talentov.
Oda moji šoli
Predstavitev zbornika ob 50-letnici osnovne šole Ljudski vrt
Osnovna {ola Ljudski vrt je dobila nov zbornik ob 50-let-nici obstoja. 13. marca je bila v prireditvenih prostorih hotela Primus na Ptuju slavnostna predstavitev zbornika z naslovom Oda moji šoli. Zbornik je sad ve~let-nega na~rtovanja in priprav na izdajo. Glavna urednica zbornika Sonja Dežman je v štirih poglavjih strnila ~lanke ve~ kot petdesetih avtorjev. V prvem poglavju z naslovom Nagovarjanje so zbrane misli in želje dr. Milana Zvera, ministra za šolstvo in šport, dr. Štefana Čelana, župana MO Ptuj, Tatjane Vaupoti~, ravnateljice šole, ter ravnatelja švedske šole iz Saffleja in tudi našega rojaka Sre~ka Svante Mlakarja.
Iva Ferlinc
V drugem poglavju Darovanje so opisani vsi štirje ravnatelji, ki so vodili šolo, saj gre tudi njim zasluga za ugled šole. To so Stanislav Horvat, Katica Bra-čko, Ivan Težak in sedanja ravnateljica Tatjana Vaupotič.
Najobsežnejše poglavje nosi naslov Domovanje znanja in ustvarjalnosti. V njem je predstavljena zgodovina šolstva na Slovenskem, zgodovinski pregled osnovne šole Ljudski vrt, investicije v šolo skozi zgodovino, delovanje šole, njene knjižnice, svetovalne službe, hranilnice, kuhinje, šolske kulturne prireditve in številni krožki ter projekti šole, kot so planinski krožek, folklora, likovno ustvarjanje, taborništvo, gledališka dejavnost, ekošola, šport, prometni, modelarski in fotovideo krožek.
Cetrto poglavje z naslovom Zapisovanje v čas sestavljajo osebni, spominski in literarni zapisi sedanjih in nekdanjih
Foto: Andrej Ra{l
učiteljev, učencev in staršev: Jožeta Kodriča, Matilde Simon-čič, Anice Šeruga, Viktorije Dabič, dr. Milana Holca, Zvezda-ne Mlakar, Jelke Ciglenečki, Silvestra Vogrinca, Andreje Razlag, Božene Ribič Horvat, Davida Bedrača, Sonje Dežman in Jerneje Bombek.
Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju ob nastopu učencev OŠ Ljudski vrt, ki hkrati obiskujejo Glasbeno šolo Karola Pahorja na Ptuju. Za največjo popestritev pa so vsekakor poskrbeli zdaj ne več tako rosno mladi člani nekdanjega šolskega benda Stare črpalke (Štefan Petek, Andrej Levanič, Milan Stojiče-vič, Andrej Forstnerič in Milan Murko), ki so s skladbo Čebelica Maja verjetno marsikoga vrnili v čas šolskih dni.
Zbornik je oblikoval Darko Ferlinc in grafični studio OK iz Maribora, v nakladi 800 izvodov pa ga je natisnila Ptujska tiskarna, d. o. o.
Mateja Tomašič
Ta zabavna prireditev se izvaja kot glasbena delavnica, kjer učenci pridobijo prve prave izkušnje odrskega nastopanja in se prvič srečajo z živo glasbeno spremljavo studijskega glasbenika. Prireditev so na OŠ Breg gostili že večkrat, njihovi učenci pa so se uvrstili tudi na medšolsko srečanje in državni finale. Učenci so si tokrat pesmi za nastop izbrali sami, seveda tiste, ki so jim najbolj pri srcu. Na nastop so se pripravljali v glasbeni delavnici, ki je bila približno štiri ure pred prireditvijo, pri tem pa jim je z nasveti priskočil na pomoč profesor glasbene vzgoje Oliver Buček. Učence je na klaviaturah spremljal Marjan Hvala, pri izvedbi prireditve pa je sodeloval tudi avtor Korajže velja Bogo Hvala.
Srečanje nadarjenih učencev
»Na Osnovni šoli Breg delamo po Konceptu o delu z nadarjenimi učenci že pet let. To pomeni, da pri identifikaciji nadarjenih učencev uporabljamo vse instrumente, ki jih Koncept zahteva, za prepoznane učence pa v soglasju z učenci in starši izdelamo individualizirane programe, v katerih določimo cilje pri vsakem posameznem učencu in tudi spremljamo njihovo realizacijo. Nadarjenost in talentiranost razvijamo znotraj pouka, s pomočjo dodatnih oblik dela izven pouka, s pripravami na različna tekmovanja, javne razpise in v izvenšolskih dejavnostih. Vsako leto ponudimo učencem tudi različne delavnice.
Da bi nadarjenim učencem omogočili tudi druženje z nadar-
jenimi iz drugih šol smo 18. februarja skupaj z OŠ Kidričevo, OŠ Lovrenc na Dravskem polju in OŠ Cirkovce organizirali delavnice za nadarjene učence na OŠ Kidričevo. Učitelji iz vseh šol so pripravili programe, tako da so učenci lahko izbirali med gledališkima, literarno, likovno-kiparsko, kaligrafsko, novinarsko, naravoslovno (terensko) in športno delavnico.
Da smo na pravi poti, da so takšna druženja pomembna, so v nagovoru mladim upom poudarili tudi gostje, med katerimi sta bila župana občine Kidričevo Jože Murko in župan MO Ptuj dr. Štefan Celan, svetovalka Zavoda za šolstvo mag. Tanja Bezic in starosta dela z nadarjenimi v slovenskem prostoru dr. Ivan Ferbežar,« je o srečanju povedala pedagoginja Milena Stojadinovic.
Literarni vecer učencev 5. a in 5. b
7. februarja so učenci 5. a in 5. b skupaj z razredničarkama Simono Kornik in Ivanko Mi{ma{ ob kulturnem prazniku pripravili literarni večer za starše in delavce šole. Prireditev je povezoval Miha Kodric, ki je že uvodoma povzel življenjsko zgodbo in dela našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Prvi del literarnega večera je bil tako namenjen kulturnemu prazniku, v drugem delu pa so se predstavili pesniki in pisatelji 5. a in 5. b-razreda. Vsak učenec si je namreč sam izbral in prebral svoje literarno delo. Vsa literarna dela pa so zbrali tudi v biltenu.
O n
Zaigrali so člani nekdanjega šolskega orkestra Stare črpalke
18
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
28. MAREC / SUŠEC 2008
Katja Krošel naredila
• |	V"	V • V	1
najlepši poročni šopek
Milena Furek
Fotoarhiv Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj
Vsako leto v marcu se v Celju odpro vrata dveh sejmov hkrati, in sicer sejma Flora in Poroka, kjer pripravijo tudi tekmovanje za mlade bodoče cvetličarje. Izdelujejo poročne šopke za neveste in naprsne korsaže (šopke) za ženina, poskrbijo pa tudi za pogrinjek pred mladoporočencema. Vsako leto se tekmovanja udeležijo dijaki zaključnega razreda v programu Cvetličar Poklicne in tehniške
ekstravaganco. Albina, ki ji je pri pripravi prta in prevleke za stole pomagala učiteljica praktičnega pouka Lidija Petek, je pripravila izredno eleganten svečani pogrinjek. Stekleno posodo za cvetje je odlično ročno poslikala dijakinja tretjega letnika Mojca Skrbinšek, Aleš je konstrukcijo za svoj izdelek pripravil iz narezanih vejic pisanolistnega drena, nanjo privezal majhne epruvete ter
Zmagovalka Katja in njen poročni šopek
kmetijske šole Ptuj. Letos sta mentorici Jerica Korpar in Ida
Obran pripravljali tri dijakinje in dijaka. Katja Krošel in Mateja Zavec sta sodelovali v izdelavi poročnega šopka in korsaža, Albina Ropič in Aleš Horvat pa v izdelavi aranžmaja ter pogrinjka pred mladoporočencema.
Katja se je odločila za zanimiv poročni šopek, ki ga je izdelala iz belih nageljnov. Z natančno izdelavo in posebno konstrukcijo je prepričala strogo strokovno žirijo, da ji je namenila 1. mesto. Tudi Matejin poročni šopek je bil nekaj posebnega, saj je bil med najbolj fotografiranimi.
Pogrinjkov sta se lotila Albina in Aleš: Albina s srebrno-belo eleganco, Aleš z modro-rdečo
Pogrinjek, s katerim je Aleš dosegel 2. mesto.
vanje dal temno rdeče nageljne. Na stekleni ploskvi je postavil dve kvadratni cvetlični kompoziciji iz mahu in nageljnov in navdušil komisijo, da mu je prisodila 2. mesto. Ce je bil sprva malce v zadregi, ker je bil edini tekmovalec, je bil potem zagotovo ponosen nase in na svoj izdelek.
Prav vsi dijaki in zaposleni na ptujski kmetijski šoli smo ponosni na našo ekipo in mentorici, ki so z letošnjim uspehom dokazali, da so na pravi poti, saj se ptujska kmetijska šola s cvetličarskim programom - pa tudi vsemi ostalimi - uspešno postavlja ob bok šolam z veliko daljšo cvetličarsko tradicijo. Zato vsem še enkrat iskreno čestitamo!
Tekmovanje v kuhanju za učence osnovnih šol
Albin Pišek,
predsednik Turističnega društva Ptuj
Štajerska turistična zveza Maribor je v sodelovanju s srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor organizirala tekmovanje v kuhanju za učence osnovnih šol. Tega zanimivega tekmovanja se je udeležilo devet osnovnih šol, med drugimi tudi učenci osnovne šole Ljudski vrt, po-
Foto: Marijan Petek
predsednik društva in član upravnega odbora Marijan Petek.
Zelo smo bili navdušeni, kako dobro in okusno so kuhali učenci in učenke iz osnovnih šol. Ponosni smo bili na mlade kuharje in prijetno presenečeni nad tem, kaj vse se lahko naučijo na osnovnih šolah in verjetno se je
družnica Grajena. Tekmovanje je spremljala in ocenjevala petčlanska ocenjevalna komisija. Na povabilo Štajerske turistične zveze sva si tekmovanje ogledala dva člana upravnega odbora Turističnega društva Ptuj;
tudi našel učenec, ki se bo po končani osnovni šoli vpisal v srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor, kajti šola veliko nudi in letos praznuje 50-letnico obstoja.
TOM TELEFON
080-1234
TOM telefon za otroke in mladostnike v stiski (vsak dan od 12. do 20. ure). Klic je brezplačen!
19
28. MAREC / SUŠEC 2008
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Dijaki Ekonomske šole Ptuj v virtualni šoli podjetništva
V letošnjem letu Ekonomska šola Ptuj sodeluje z Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru in Tovarno podjemov, podjetniškim inkubatorjem Univerze v Mariboru. Cilj projekta Homer, v okviru katerega sodelovanje poteka, je predvsem usklajevanje izobraževalnih možnosti z zahtevami tržne ekonomije oziroma s pomočjo vzpostavljanja učinkovitih čezmej-nih mrež razviti bolj sistematičen in celosten pristop za izboljšanje položaja mladih na trgu delovne sile.
Mag. Vesna Trancar,
profesorica podjetništva in ekonomije na Ekonomski šoli Ptuj
Virtualna šola podjetništva
Virtualna šola podjetništva je program, ki se uporablja za spletno usposabljanje in je namenjen posameznikom in podjetniškim skupinam, kot so mladi, iskalci prve zaposlitve, študenti, dijaki in bodoči ustanovitelji podjetij, ki si želijo pridobiti podjetniške veščine. Udeleženci virtualne šole podjetništva z spletnim usposabljanjem prevzemajo mnogo bolj aktivno vlogo soustvarjalcev učnega procesa. Naučijo se lahko več, na razpolago imajo internet, neomejen vir informacij, učijo se v lastnem ritmu, kadarkoli in kjerkoli ob stalnem sodelovanju z mentorji in sodelavci v projektni skupini.
Virtualna šola podjetništva dijakom omogoča:
-	uvajanje sodobnih in učinkovitih metod izobraževanja ter uveljavitev učenja na daljavo na področju podjetništva in spodbujanja podjetniških aktivnosti ter zagotavljanje možnosti, da se znotraj e-učilnice oblikuje virtualna skupina, kjer si dijaki med seboj izmenjujejo mnenja, izkušnje in informacije,
-	izboljšanje strokovne usposobljenosti na področju podjetništva za uspešno pripravo na samostojno podjetniško pot in uspešno vodenje podjetja, kar bo dolgoročno vplivalo na zvišanje stopnje preživetja novonastalih in obstoječih podjetij,
-	krepitev podpornega okolja s poudarkom na izboljšanju izo-
Fotoarhiv Ekonomske šole Ptuj
braževalne in svetovalne ponudbe za spodbujanje ustanavljanja in razvoja podjetij ter izkoriščanja identificiranih podjetniških priložnosti.
In kaj so zapisale dijakinje 4. letnika Ekonomske gimnazije Ptuj Tanja Lampret, Mateja Duh, Monika Ivancic in Nina Tominc pod mentorstvom mag. Vesne Trancar o svojih izkušnjah iz virtualne šole podjetništva:
»Za virtualno {olo podjet-ni{tva smo se odločile, da ugotovimo, kak{no dodatno znanje nam pravzaprav lahko ta {ola {e ponudi? Sprva nismo vedele, kaj sploh lahko pričakujemo. Ko pa nam je »virtualni učitelj« in mentor Urban Lapajne iz Tovarne podjemov razložil, kako
deluje virtualna učilnica in kaj to pravzaprav je, smo bile navdu{ene.
Dobili smo navodila in vse potrebne informacije za nadaljnje delo oziroma za nadaljevanje izobraževanja. Velika razlika med virtualno učilnico in {olsko učilnico je ta, da "gremo" v vir-tualno učilnico le takrat, ko imamo čas in ko se nam zljubi. Ta način dela nam je bil zelo v{eč. Edina zanka je v tem, da mora{ biti odgovoren in si za to vzeti čas ter re{iti dane naloge. Tako smo vsak dan "vstopale " v virtualno učilnico in re{evale naloge in teste, ki so nam jih zastavili mentorji-ocenjevalci na spletni strani virtualne učilnice.
Na forumu, preko katerega smo si izmenjevali informacije, smo izoblikovale tudi svoj profil, ki je bil dostopen vsem prijavljenim virtualnim so{olcem iz različnih {ol {tajerske regije kakor tudi mentorjem.
Štirje tedni, kolikor je trajalo to virtualno izobraževanje, so nam vse prehitro minili. Pridobile smo veliko izku{enj, praktičnih nasvetov za ustanovitev podjetja, za oblikovanje poslovnega načrta, spoznale pomen čustvene inteligence podjetnika, strategije uspe{nega mreženja, pomen odgovornega ravnanja, spoznale pa smo tudi nove virtu-
alne so{olke in so{olce.«
Na zaključnem srečanju so naši dijaki prejeli tudi priznanja o opravljenem šolanju, ki jih je podelil dr. Miroslav Rebernik z Ekonomsko-poslovne fakultete. Nagrado za najboljšo predstavljeno poslovno idejo je dobila Mateja Duh, dijakinja Ekonomske šole Ptuj. To nas je zelo razveselilo, saj so bili v konkurenčnem boju za nagrado dijaki drugih šol prav tako zelo inovativni, vztrajni in podjetni kakor mi.
Na Ekonomski šoli Ptuj si skupaj z mentorji iz virtualne šole podjetništva prizadevamo spodbujati podjetnost in sposobnost mladih ter dvigovati raven strokovnega znanja podjetništva. S projektom smo želeli prispevati k dvigu podjetniške kulture, povečevanju strokovne usposobljenosti na področju podjetništva, naše dijake pa pripraviti na morebitno samostojno, podjetno pot.
Dijaki Ekonomske šole Ptuj so tako imeli priložnost, da v okviru tega projekta in sodobnega virtualnega učnega okolja krepijo podjetniško kulturo, pridobivajo strokovno znanje za razvoj podjetništva in s tem prepoznavajo nove zaposlitvene priložnosti.
S podelitve potrdil na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Z leve: Nataša Rus, Urban Lapajne, mag. Vesna Trancar, dr. Miroslav Rebernik, dijaki in drugi sodelujoči
20
MLADI ZA MLADE
28. MAREC / SUSEC 2008
Od projekta na Balkanu se selimo v Azijo
Projekt Kreativnost vzpodbuja aktivno sodelovanje podprt s strani Evropske komisije
V lanskem letu je društvo za miselno rekreacijo Povod zaključilo uspešen projekt Kreativnost vzpodbuja aktivno sodelovanje. Projekt, ki je bil podprt s strani Evropske komisije, smo izpeljali z mladinskimi organizacijami iz nekdanjih jugoslovanskih držav iz Srbije, Makedonije in Hrvaške.
Dejan Klasinc
Povod je s tem šel korak naprej, saj je zdaj postal prva organizacija v Sloveniji, ki je dobila odbren projekt za sodelovanje v drugih delih sveta.
Letos se selimo v Azijo in Evropo. Projekt Kreativnost za mlade sveta ponovno temelji na uličnih animacijah. Sodelujemo z organizacijami iz Kitajske, Vietnama in Turčije. V februarju smo obiskali Sanghaj na Kitajskem, kjer smo dorekli vse podrobnosti o projektu in dali poudarek na medkulturnem dialogu. V aprilu se prične drugi del projekta v Hanoju v Vietnamu. Tam bomo ponovno dali poudarek medkulturnemu dialogu in druge skupine učili,
Foto: Suzana Petek
kako lahko metode animacije in ulične animacije uporabijo za svojo promocijo in razvijanje talentov svojih članov. Na festivalu Ptuj - odprto mesto, ki bo konec avgusta, se bodo predstavili mladi iz Kitajske, Vietnama in Turčije in obiskali Ptuj. Zaključek bo oktobra v Turčiji, kjer se bo celoten projekt analiziral in se bodo seveda zastavile smernice za prihodnje sodelovanje v naslednjih letih. Namen projekta je razvijanje in promocija dobrih praks pri delu z mladimi v Evropi. Smiselno pa je, da znanje in izkušnje pridobljene v projektih organizaciji koristijo pri nadaljnjem delu.
V februarju so obiskali Sanghaj na Kitajskem, kjer so Roman Križanič, Robert Križanič, Lovro Centrih in Dejan Klasinc dorekli vse podrobnosti o projektu in dali poudarek na medkulturnem dialogu.
Leo nacionalna konvencija in Mediteranske delavnice
I a Ptuju se bo prvič zgodil največji Leo dogodek v Sloveniji, imenovan Leo nacionalna konvencija. I Istočasno prirejamo še mednarodni dogodek, Leo Mediteranske delavnice, ki se v Sloveniji odvijajo prvič. Gostitelj dogodka je Leo klub Ptuj, organizacijski odbor pa je sestavljen iz članov različnih Leo klubov.
Spela Bernhard, predsednica organizacijskega odbora
Letos mineva že trinajsto leto, odkar se je peščica mladih srečala in združila v prvem slovenskem Leo klubu. Leo klubi delujejo kot podmladek mednarodne Lions organizacije. Leo klub je svetovna dobrodelna, nepolitična in nereligiozna organizacija, ki je osnovana na popolnoma prostovoljni osnovi. Namen je združevanje mladih, ki imajo interes spoznati svoje vrstnike in z njimi uživati ter obenem pomagati socialno ogroženim posameznikom in skupinam. Trenutno je v Sloveniji osemnajst Leo klubov. Svoje delovanje želimo popestriti tudi z medsebojnim druženjem in različnimi srečanji. Najštevilčnejše srečanje je vsakoletna Leo nacionalna konvencija, njegov namen pa je, da člani izmenjamo različna znanja in izkušnje ter spoznamo tisti del Slovenije, ki gosti dogodek. V veliko čast nam je, da
sočasno potekajo tudi Leo Mediteranske delavnice. Glavni namen dogodka je medklubsko povezovanje in sodelovanje tako v Sloveniji kot tudi na mednarodni ravni. Udeleženci dogodka bodo na različnih delavnicah in okroglih mizah razpravljali o različnih vprašanjih, sklepali nova prijateljstva ter si ogledali Ptuj. Zelo se trudimo, da bodo spoznali vse lepote tega mesta in našo kulturo. Ker ima Leo gibanje dobrodelni predznak, gre delni izkupiček takšnega druženja pomoči potrebnim iz lokalnega okolja.
Leo dogodek z več kot 130 udeleženci iz Slovenije in tujine se bo odvijal v hotelu Primus od 24. do 27. aprila. S pomočjo različnih Lions klubov in lokalnih podjetij bomo udeležencem pričarali nepozaben vikend in razkazali čare najstarejšega slovenskega mesta.
Mladi na Ptuju so enotni
Sabina Vilcnik
Mladinska hiša, ki jo gradijo na Ptuju oziroma nastaja v nekdanjih prostorih mestnega kina, vsekakor povezuje in daje dobro voljo mladim in mladinskim organizacijam. Ta je bila med glavnimi temami tudi na rednem letnem zboru Mladinskega sveta MO Ptuj pred nekaj dnevi. Na zboru se sestanejo predstavniki vseh mladinskih organizacij in podmladkov političnih strank, ki so včlanjeni v Mladinski svet MO Ptuj. Po tem, ko so na zboru sprejeli še podmladek Zelenih Slovenije, je vseh organizacij-članic sedaj že 17. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo. Vse organizacije so se soglasno strinjale, da bo v letošnjem letu MSMOP vodil Robert Križanič, predstavnik društva Povod, ki je hkrati tudi koordinator projekta za vzpostavitev Mladinske hiše v Mestni občini Ptuj. Po izvolitvi za predsednike je povedal, da bo prioriteta njegovega delovanja mo-deriranje idej in priprava programa dela v Mladinski hiši, prav tako pa tudi nadaljevanje lobiranja za povečanje sredstev namenjenih mladinskim dejavnostim v MO Ptuj ter svetovanje vsem organizacijam za mlade o možnostih pridobitve sredstev iz drugih, državnih in mednarodnih virov. Koordinacijo priprave dokumentov, ki bi jih lahko kot svojo dolgoročno obvezo podpore mladini sprejela lokalna skupnost, bo vodil Dejan Levanič. Aktivno in pomembno delovno vlogo v MSMOP bo ohranila dosedanja predsednica Rebeka Pšajd, ki bo skrbela za statutarno pravne vsebine.
21
28. MAREC / SUSEC 2008
MLADI ZA MLADE / SOCIALNO VARSTVO
Program Kavarne ptujskih študentov - april
Četrtek, 3. aprila, ob 18.00 Petek, 4. aprila, ob 20.00
Sobota, 5. aprila, ob 18.00
Sobota, 5. aprila, ob 20.00
Sobota, 5. aprila, ob 22.00 Nedelja, 6. aprila, ob 16.00 Četrtek, 10. aprila, ob 18.00 Petek, 11. aprila, ob 21.00
Sobota, 12. aprila, ob 18.00
Sobota, 12. aprila, ob 21.00 Četrtek, 17. aprila, ob 18.00 Petek, 18. aprila, ob 21.00
Sobota, 19. aprila, ob 18.00
Sobota, 19. aprila, ob 21.00 Petek, 25. aprila, ob 20.00
Sobota, 26. aprila, ob 18.00 Sobota, 26. aprila, ob 21.00
Turnir v taroku
Fotografska razstava; avtorica: Mihela Medved
Retrospektiva francoskega novega vala; Claude Chabrol: Le Beau Serge (Bitter Reunion)
Zaključek 3. festivala kitare: Kitarski večer z Igorjem Bezgetom
Zabava z DJ Jernotom
Turnir v monopolyju
Turnir v taroku
Koncert Kontra kvartet popestren z irskim večerom
Retrospektiva francoskega novega vala; Claude Chabrol: Les Cousins (The Cousins)
Hip hop večer
Turnir v taroku
Koncert Anje Bezjak in Staneta Hebarja
Retrospektiva francoskega novega vala; Claude Chabrol: Le Boucher (The Butcher)
Pinky Chick party #2
Potopisno predavanje: Po poteh kolonializma in mogočnih afriških kraljestev
Retrospektiva francoskega novega vala; Jacques Rivette: Paris Nous Appartient (Paris Belongs to Us)
Jugo-rock večer
IS
Stres v šoli
O stresu nasploh je veliko napisanega in skorajda ga ni med nami, ki bi se mu lahko izognil ali ga se ni doživel. Ljudje smo na stres različno odporni. Kar je za nekoga se izziv, je lahko za drugega že tako ogrožajoč dejavnik, da ga popolnoma ohromi. Manj pa se zavedamo dejstva, da smo v negativnem stresu prepogosto, da traja predolgo in da so ogroženi tudi naši najmlajši.
Nataša Vidovič, članica LAS
Najbolj ogroženi so otroci v predšolskem obdobju, saj nimajo izkušenj s stresnimi dogodki in jih sami ne prepoznajo. Zato ob sebi potrebujejo odrasle osebe, ki bodo znake, kot so motnje vedenja, razdražljivost, jokavost, bolečine v trebuhu, vročina ipd. zaznali kot morebitne stresorje in otroku nudili ustrezno pomoč.
Eden od virov stresa pri otrocih in mladostnikih so tudi šolske zahteve in obremenitve, ki se lahko v povezavi z visokimi pričakovanji staršev in okolice ter negativnimi mislimi o sebi razvijejo v resne težave. Kadar se šolskim težavam pridružijo še neurejene razmere v družini, ki naj bi bila primarno zatočišče vseh njenih članov, pa je potrebna pomoč strokovnih služb.
Šola bi morala že od prvega šolskega dne, ki je lahko stresen predvsem za šolske novince, misliti na zmanjševanje stresa z jasno strukturo, postavljanjem meja in napovedovanjem pomembnih dogodkov, kot je na primer ocenjevanje znanja. Pomembno je tudi, da damo otroku vedeti, da lahko napake popravi, saj bo le tako pridobil veščine za uspešno spopadanje z
#
življenjskimi problemi.
Tako šola kot družina naj bi bila varovalna dejavnika, kjer z ravno pravo količino stresorjev otroka naučimo ustreznih odzivov in obvladovanja stresa.
Zal pa se šolski sistem tako hitro spreminja, da so v stresu tudi pedagoški delavci, ki vsem sistemskim spremembam in novim zadolžitvam komaj še sledijo. Taisti pedagoški delavci se vse pogosteje srečujejo z izgorelostjo in čustveno izčrpanostjo zaradi preobremenjenosti z delom, kar vodi v začaran krog.
Vsi, ki smo v vsakodnevnem stiku z ljudmi, vemo, da se stresnim situacijam ne moremo izogniti. Kako se z njimi spopadati, pa se lahko naučimo. Predvsem ne smemo pozabiti na vljuden in iskren pogovor. Vzeti si moramo nekaj časa zase in za družino. Sprostimo se in krepimo pozitivna čustva. Cenimo in sprejmimo se takšne, kot smo.
Literatura
Jeri~ek, Helena: Ko u~enca strese stres in kaj lahko pri tem naredi u~itelj. Priro~nik za u~itelje in svetovalne delavce. In{titut za varovanje zdravja, Ljubljana, 2007.
22
ar
projekt mostovi
SOCIALNO VARSTVO
28. MAREC / SUŠEC 2008
Naj svet postane družba za vse starosti
Na sedežu OZN je v začetku februarja zasedala komisija za socialni razvoj
V New Yorku, na sedežu Združenih narodov, je v začetku februarja zasedala Komisija za socialni razvoj, kjer so predstavniki vlad, strokovnjaki in predstavniki nevladnih organizacij poskušali najti odgovore na izzive, ki jih prinaša staranje prebivalstva po vsem svetu. Kljub razlikam v stopnji razvitosti v posameznih predelih sveta je bila osrednja pozornost posvečena zlasti vprašanjem: dostojno delo za vse, socialna varnost za vse, vključenost starejših v procese odločanja v družbi in sodelovanje generacij. Ptujčanka Ana Ostrman je kot članica delegacije mednarodne nevladne organizacije Help Age International, ki ima sedež v Londonu, predstavila stališča in ugotovitve Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev Slovenije o položaju starejših v Sloveniji.
Staša Cafuta
Ana Ostrman govori na srečanju nevladnih organizacij
V Madridu je bila leta 2002 sprejeta resolucija, da bodo države upoštevale izzive staranja prebivalstva tako, da bodo zagotavljale pogoje za sožitje generacij, za dostojno življenje, za zmanjšanje in odpravo revščine in tako gradile družbo za vse starosti. Tokrat so države poročale, kako napredujejo pri uresničevanju sklepov konference v Madridu. Osrednje diskusije so potekale o vprašanjih položaja starejših delavcev na trgu dela in potrebe ter možnosti dogovora med generacijami za aktivno sožitje in sodelovanje ter uresničevanje človekovih pravic starejših.
Fotoarhiv Ane Ostrman
Po besedah Ostrmanove so nevladne organizacije poudarjale predvsem izključenost starejših iz procesov odločanja, iz aktivnega prispevka za sožitje in sodelovanje med generacijami. Poudarjale so ranljivost starejših, da zapadejo v revščino, da nimajo enakih možnosti dostopa do skupnih dobrin v družbi, na primer do zdravstvenih storitev in drugih servisov. Posebne ovire predstavlja sodobna informativna tehnologija, ki vse bolj postaja vsakdanji način komunikacije, ki pa je ravno starejše generacije ne obvladujejo in so tako še bolj izključene.
Skupaj z delegati starih iz Peruja, Vietnama in Gane je predstavila stališča in ugotovitve Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev Slovenije o položaju starejših v Sloveniji. »Po statističnih ocenah bo leta 2050 v Sloveniji štirideset odstotkov ljudi starih šestdeset let in več, kar seveda terja temeljit razmislek, kako organizirati družbo, da bomo zadovoljili po eni strani vse večje potrebe po različnih storitvah po pomoči na domu in drugih storitvah za starejše. Po drugi strani pa naj bi starejše ljudi čim dalj časa zadržali aktivne na delu in v svojem okolju, da bodo s svojimi izkušnjami in znanji lahko sodelovali z mlajšimi generacijami za skup-
no kvaliteto življenja. Ob tem pa statistika navaja, da preko dvanajst odstotkov ljudi v Sloveniji živi v revščini, kar terja načrtni pristop vlade k zmanjšanju oziroma odpravi revščine,« ugotavlja Ostrmanova. Večina so to starejši, zlasti starejše ženske, nezaposleni in enoroditeljske družine.
Starejši so v Sloveniji izključeni iz procesov odločanja in javnih razprav tudi, ko gre za vprašanja starih. Upokojeni strokovnjaki ne morejo sodelovati v pripravi strokovnih dokumentov, ki obravnavajo vprašanja staranja, položaj starejših in ukrepov za starejše. Ne morejo biti nosilci projektov in raziskav. »V javnem mnenju v Sloveniji nekako velja, da so upokojenci breme, in to veliko breme za družbo. Pri tem pa pozabljamo, da so prav sedanje generacije upokojencev gradile socialno državo, da imamo danes to, kar imamo, če seveda ne bomo vsega razgradili v imenu tranzicije in sedanje kapitalistične ureditve.«
Predstavila je tudi začetke sodelovanja med Zvezo društev upokojencev Slovenije in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, kjer že iščejo odgovore na vprašanja, ki zadevajo ne le materialni položaj starejših ljudi, temveč tudi njihove možnosti, da še vedno prispevajo k skupni blaginji, k sodelovanju med generacijami,
pri oblikovanju »družbe za vse starosti«.
»Dejstvo je, da se prebivalstvo v Sloveniji in tudi v Evropski uniji stara, življenjska doba se podaljšuje, medtem ko nataliteta pada. Družba se spreminja in s tem tudi struktura družine. Včasih so različne generacije živele skupaj in skrbele druga za drugo, kar je veljalo za naravni red. Družbene spremembe so vplivale na strukturo družine. Vedno več je družin, ki ne vključuje starih staršev. Spreminja se tudi profil upokojencev. Ti imajo vedno višjo izobrazbo in manj težav z zdravjem, zato imajo tudi višja pričakovanja, kako preživeti tretje življenjsko obdobje. Starejši imajo veliko znanj in izkušenj, zato menim, da bi lahko v Sloveniji uvedli postopno upokojevanje, kot so to že storile nekatere evropske države. Starejši bi se tako postopoma privajali na upokojitev in v obdobju upokojevanja predajali svoja znanja mlajšim generacijam. Tako bi se odnosi med generacijami sproti uravnavali, saj brez sodelovanja generacij v bodoči družbi ne bo mogoče napredovati in dostojno živeti. Upokojitev danes ne pomeni več konca aktivnega in vrednega življenja in prav je, da tudi mlajše generacije vedo, da je starost lahko aktivna in polna novih priložnosti,« je prepričana Ostrmanova.
Ana Ostrman z delegatoma iz Vietnama
23
28. MAREC / SUŠEC 2008
VARNOST
Udeleženci v cestnem prometu, bodite pre/vidni
Svet za preventivo in varnost v cestnem prometu MO Ptuj si je v letošnjem letu zadal precej nalog. Poudarek bodo dali preventivni vzgoji in izobraževanju v cestnem prometu, odpravi t. i. črnih točk na cestiščih, spremljali pa bodo tudi trende prometno-varnostnih razmer na območju ptujske občine. Akcijo Pešec, ki so jo izvedli že v januarju, pa bodo ponovili med 1. in 22. oktobrom.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Na osnovi trendov prometno-varnostnih razmer v zadnjih petih letih in ogroženosti peščev in kolesarjev je potrebno v MO Ptuj pripraviti Obrobni načrt za zagotavljanje varnosti cestnega prometa za naslednji dve leti. Ta je vezan na osnovo Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu RS ter na program varnosti cestnega prometa MO Ptuj, oboje za obdobje 2007/2011. Pripravili so že seznam nevarnih točk v mestnih in primestnih četrtih, ki bi jih bilo potrebno odpraviti v tem in prihodnjem letu. Predlagajo predvsem izgradnjo pločnika, kjer je potrebno, kolesarskih poti, novih talnih in vertikalnih prometnih signalizacij, umiritev prometa in podobno.
SPVCP MO Ptuj bo spremljal tudi vse novogradnje in rekonstrukcije cestnih površin ter predlagal izgradnjo površin za pešce in kolesarje, če bodo za to obstajali prostorski pogoji. Kot eno izmed stalnih nalog so si zadali spremljanje nedovoljenega ustavljanja in parkiranja vozil (na pločnikih, kolesarskih stezah, poteh za pešce, prehodih za pešce ...) in o tem bodo obveščali policijsko postajo ter mestno redarst-vo. Prizadevali pa si bodo tudi, da se bodo vse spremembe prometnega režima v ožjem delu mest izvajale v skladu s prometno študijo MO Ptuj. Za zagotavljanje boljših promet-novarnostnih razmer na območju MO Ptuj in občin na območjih upravnih enot Ptuj in Ormož bodo Na 0sojnikovi okrepili sodelo- progo, kjer je vanje s predsed- otok za pešce
niki SPVCP in policijskimi enotami na tem območju. Sodelovali bodo tudi pri pripravah na ustanovitev regijskega odbora varnosti cestnega prometa.
Akcija Bodi pre/viden
Namen tega projekta je opozoriti, da je vidnost pešcev v cestnem prometu v bistvu njihova varnost. Na to želijo opozoriti vsi, ki sodelujejo pri projektu: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, policija, šole, vrtci in drugi. Z namenom, da bi pešce opozorili, kako nevarno je, če v temi nimajo na sebi ali ob sebi odsevnega predmeta. Najbolj nazorno jim to lahko pokažejo z demonstracijsko napravo Vidko. Pomembno vlogo pa imajo učenci 4. razredov osnovnih šol, ki v času akcije starejšim osebam napišejo pisma, v katerih jih poučijo, kako naj bodo opazni v cestnem prometu. Akcijo bodo ponovno izpeljali med 1. in 22. oktobrom - v obdobju daljših noči in slabše vidljivosti, kar je za pešce še posebej nevarno. V tem času bo tudi medijska akcija s predvajanjem spotov Bodi pre/viden na radijskih in televizijskih postajah.
cesti pri prehodu čez železniško t. i. nevarna točka, naj bi zgradili
Ptujskim gasilcem dela in novih načrtov ne manjka
Pripravljajo se že na praznovanja ob 140-letnici delovanja društva, ki bo leta 2010
Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj deluje že 138 let in združuje 77 članov, od katerih je 58 operativnih in 15 veteranov. V preteklem letu so pogasili 46 požarov, njihovi mlajši člani so se udeležili državnega prvenstva v gasilsko-športnih disciplinah, prejeli pa so akreditacijsko listino.
Mateja Tomašič
»Verjetno je bil za društvo v letu 2007 najpomembnejši dogodek prejetje akreditacijske listine za kontrolni organ PGD Ptuj za pregled in preskus opreme pod tlakom za standard SIST EN ISO/IEC 17020:2004, ki ga je podelila Slovenska akreditacija. V Sloveniji smo bili tako druga organizacija, ki so ji podelili takšno listino in trenutno edina v gasilski organizaciji. Prednost akreditacije sta predvsem zaupanje v rezultate preskušanja ter dostop do mednarodnih shem za vzajemno priznavanje certifikatov o akre-ditaciji, kar pomeni, da izdano poročilo našega kontrolnega organa velja na območju celotne Evropske skupnosti ter drugih držav Evrope. Z izvajanjem pregledov in preskusov si pridobivamo prepotrebna dodatna finančna sredstva za delovanje društva. Posledično smo zaradi pridobitve akreditacijske listine na Ministrstvu za obrambo prešli
Fotoarhiv PGD Ptuj
v višji kakovostni razred, s katerimi so ocenjene enote širšega družbenega pomena. Posredno korist pa opažamo tudi pri samem vodenju in delovanju društva nasploh, saj smo zaradi akreditacije vešči uporabe orodij in postopkov, ki sistematično regulirajo in urejajo procese. Nenazadnje je akreditacija podlaga za pridobitev imenovanja s strani Ministrstva za gospodarstvo za izvajalca pregledov in preskusov za nedoločen čas,« je ponosno povedal predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič.
Mladi uspešni na tekmovanjih
V svojih vrstah imajo kar 16 žensk in 20 mladoletnih članov starih med 7 in 16 let, lani pa so pridobili štiri nove člane. Mladi so imeli enkrat tedensko organizirane vaje, kjer so si pridobivali gasilska in splošna znanja, osvajali različne veščine, nekaj
Milan Mahorič in Ivan Grahl sta na 138. občnem zboru prejela priznanje za 50 let aktivnega dela v gasilstvu.
24
DRUŠTVA
28. MAREC / SUŠEC 2008
čas pa so posvečali tudi razpravi o aktualnih dogodkih v gasilski organizaciji in izven. Kot zmagovalci na regijskem tekmovanju v gasilsko-športnih disciplinah so se uvrstili na državno tekmovanje. Kar tri ekipe so se prebile na državno tekmovanje v gasilskem kvizu, ki je bilo v Črnomlju.
Želijo si pridobiti lastništvo
Redne vaje imajo ptujski gasilci vsako sredo, ko obnavljajo znanje s področja delovanja in uporabe različnega orodja, taktičnih pristopov v različnih situacijah in pogojih, na vajah pa se prenašajo tudi praktične izkušnje na mlajše člane.
»Med večje investicije v opremo preteklega leta štejemo nabavo osebne in skupne zaščitne opreme, orodja in opreme za tehnično reševanje, računalniško strojno in programsko opremo, termo kamero, avdiovizualna sredstva za procese usposabljanja in vaje ter nabavo prikolice za prvo pomoč. Stroške delovanja in nabave je društvo pokrivalo s prihodki iz proračuna Republike Slovenije, proračuna MO Ptuj, lastnimi prihodki sekundarne dejavnosti, lastnim delom na terenu, donacijami in drugimi prihodki,« pravi predsednik. V prihodnje si bodo prizadevali, da bi PGD Ptuj postalo lastnik celotnega gasilskega doma na Ptuju, saj so zdaj lastniki le polovice objekta. Pripravljajo pa se že tudi na praznovanje ob 140-letnici delovanja društva.
V preteklem letu so ptujski gasilci posredovali večkrat
Predsednik društva je še povedal, da so lani v 46 primerih gasili požare, bili udeleženi na kraju 60 prometnih nesreč in 15 nesreč z nevarnimi snovmi. V 11 primerih so reševali na vodi in/ali iz nje, 32-krat pa so posredovali zaradi nudenja druge tehnične pomoči. Skupno število posredovanj, na katerih so bili udeleženi, je 164. Na intervenciji odprave posledic poplav v Zeleznikih se je dodatno odpravilo pet naših članov z ustrezno tehniko in opremo. Neposredno na intervencijah je bilo prisotnih skupaj 1715 gasilcev.
Dvajset let društva upokojencev Perutnine Ptuj
Društvo upokojencev Perutnine Ptuj so ustanovili decembra 1987. Zdaj združuje 257 članov, med katerimi je večina upokojencev Perutnine Ptuj, drugi pa so njihovi družinski člani. Na občnem zboru ob dvajsetletnici aktivnega delovanja, ki je bilo februarja v bistroju Gastro, so se spomnili začetkov druženja in osvetlili sedanje aktivnosti društva.
Mateja Tomašič
Prve aktivnosti perutninskih upokojencev segajo že v december 1978, ko jih je takratni generalni direktor Ivo Tomažič
Foto: Langerholc
Perutninarju, časopisu Skupine Perutnina Ptuj.
»V našem društvu smo združeni upokojenci Perutnine

Mr-*
Ob predaji plakete ZDUS Društvu upokojencev Perutnine Ptuj (z leve): predsednik društva Alojz Cajnko, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Franc Koderman in član uprave PP Milan Cuš
povabil k ogledu nove tovarne krmil. Temu so sledila vsakoletna prednovoletna srečanja, vse do ustanovitve Kluba upokojencev Perutnine Ptuj 30. decembra 1987, ki se je leta 1997 preoblikoval v društvo. Zdaj se lahko pohvalijo z bogato paleto aktivnosti. Skupaj se skoraj vsak mesec v letu odpravijo na izlete, ki jih ob rekreaciji namenijo tudi spoznavanju kulturnih, zgodovinskih, sakralnih, etnografskih in drugih zanimivosti in znamenitosti Slovenije. Pozorni so tudi do članov, ki se srečanj ne morejo udeležiti, zato jih obiščejo na njihovih domovih ali v bolnišnici. Ob rojstnih dnevih vsak član prejme čestitko. Za vse, ki so lani dopolnili 70, 75, 80 let in več, pa so pripravili sprejem v poslovnem centru Perutnine, kjer jih je sprejel član uprave Milan Cuš. O delovanju društva objavljajo prispevke tudi v
Ptuj, ki prihajamo iz dobršnega dela Slovenije; od Ptuja do Maribora, Trbovelj, Ljubljane, do Središča ob Dravi in še kje. Sodelujemo tudi z drugimi društvi in organizacijami, krepi pa se naše sodelovanje s Pokrajinsko zvezo DU Spodnje Podravje Ptuj in preko nje z Zvezo društev upokojencev Slovenije,« je na občnem zboru povedal sedanji predsednik DU
Predsednik DU Perutnine Ptuj Alojz Cajnko je prejel kristalni kelih - protokolarno darilo župana MO Ptuj dr. Štefana Celana.
Perutnine Ptuj Alojz Cajnko.
Ob dvajsetletnici delovanja Društva upokojencev Perutnine Ptuj sta predsednik A. Cajnko in Martin Mlakar, predsednik delovnega predsedstva podelila zahvale društva Perutnini Ptuj, d. d., dr. Romanu Glaserju, Dimčetu Stojčevskemu, Vlasti Jeza, Kristini Petek, Joci Tarbuku, Mariji Rojko, Otiliji Vertič, Frančki Cvetko, Ivanu Kovačcu in Marjanu Skoku. Priznanja Zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj pa sta podelila predsednik Franc Koderman in župan MO Ptuj dr. Štefan Celan, in sicer Mariji Korošec, Erni Subotič, Jožici Turk in Edvardu Petku. Alojz Cajnko pa je prejel zahvalo ZDUS na pobudo PZDU Spodnje Podravje. Tega občnega zbora sta se kot gosta udeležila še direktor hotela ZDUS Delfin iz Izole Branko Simonovič in član uprave Perutnine Ptuj Milan Cuš.
Na občnem zboru ob 20-letnici delovanja društva, 14. 2. v Gastroju
25
28. MAREC / SUSEC 2008
SPORT
Enake možnosti za vse športnike, tudi invalide
Silva Razlag, dobitnica Bloudkove plakete
V veliki dvorani Grand hotela Union v Ljubljani je bila 10. februarja, ob rojstnem dnevu Stanka Bloudka, že 43. podelitev Bloudkovih plaket in nagrad, najvišjih državnih priznanj na področju športa za leto 2007. Podelili so tri nagrade in 10 plaket, kolikor jih je po zakonu o Bloudkovih priznanjih možno za posamezno leto. Ptujčanka Silva Razlag, ki je že od najstniških let povezana s športom, je prejela Bloudkovo plaketo za delo na področju šaha, kegljanja ter športa invalidov, na kar smo Ptujčani izredno ponosni.
Pogovarjala se je: Staša Cafuta
i svojimi varovanci osvojila pet zlatih, dve srebrni in štiri bronaste medalje. Več kot petintrideset let je kot dopisnica in zunanja sodelavka s svojimi športnimi prispevki prisotna v številnih slovenskih medijih,« je zapisano v obrazložitvi predloga Zveze za šport invalidov Slovenije -Paraolimpijskega komiteja (ZŠIS-POK).
Kako se spominjate svoje športne kariere?
Vedno poudarjam, da sem na Ptuju na začasnem delu, kamor sem prišla v srednjo šolo in tukaj ostala do upokojitve. Moj rojstni kraj je Mala Nedelja, občina Ljutomer. Že leta 1967 sem se vključila v Šahovsko društvo Ptuj, kjer sem z ekipo uspešno nastopala v slovenski in takratni
2. jugoslovanski ligi.
Na sindikalnih športnih igrah me je po naključju opazil trener kegljanja in me navdušil nad tem športom. Deset let sem bila članica Kegljaškega kluba Konstruktor Maribor, moje dobre rezultate pa so opazili v najboljšem slovenskem in tudi svetovnem klubu Miroteks Celje, s katerim sem leta 1989 osvojila prvi naslov svetovnih klubskih prvakinj. Za ta uspeh je celjska ekipa prejela Bloudkovo plaketo. Kot največji uspeh pa štejem nastop na članskem svetovnem prvenstvu v Romuniji leta 1980 z reprezentanco Jugoslavije, kjer je ekipa osvojila 6. mesto, kar je bilo zraven drugih uspehov dovolj za naziv najboljše športnice Ptuja 1980.
Silva Razlag je prejela Bloudkovo plaketo kot prva Ptujčanka, in sicer za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji šaha, kegljanja in športa invalidov.
»Njena športna pot se je pričela leta 1967 na Ptuju v šahovskem društvu, katerega članica je še danes. Vrsto let je bila aktivna tekmovalka, krajši čas predsednica društva ter predsednica organizacijskih odborov številnih mednarodnih turnirjev, zadnjega avgusta 2007. Leta 1972 se je zapisala kegljanju, ki mu je prav tako zvesta še danes. Kot največji tekmovalni uspeh v njeni 25-letni aktivni kegljaški karieri šteje nastop na svetovnem prvenstvu leta 1980 v Romuniji, kjer je z reprezentanco Jugoslavije osvojila ekipno šesto mesto. Je glavna urednica knjige z naslovom Mednarodni uspehi slovenskega kegljanja 19492002, ki j izšla ob 55-letnici Kegljaške zveze Slovenije leta 2005. Aktivna je na področju športa invalidov. Kot glavna trenerka državne reprezentance slepih in slabovidnih kegljačev je od leta 2002 dalje na petih evropskih in enem svetovnem prvenstvu
Veliko pozornosti posvečate športnikom invalidom. Kako je prišlo do sodelovanja?
V Zvezi za šport invalidov so me leta 2002 povabili k vodenju reprezentance slepih in slabovidnih kegljačev. Skoraj sedemletno delo je prineslo izjemne uspehe na evropskih in svetovnih prvenstvih. Pet zlatih, dve srebrni in štiri bronaste medalje uvrščajo reprezentanco med najboljše na svetu in so ob kvalitetnih pripravah dober obet za 10. jubilejno evropsko prvenstvo, ki bo letos junija na Madžarskem.
Nekaj let treniram kegljače Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj (MDSS), med katerimi sta tudi dva reprezentan-ta, od decembra 2007 pa še ke-gljače mariborskega društva. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Lions klubu, ki je zbrane prostovoljne prispevke na 3. tradicionalni Obarjadi namenil kegljačem MDSS Ptuj za priprave na letošnje evropsko prvenstvo. Vključujem se tudi v nekatere druge aktivnost ZŠIS-POK, predvsem v organizacijsko delo. Največji projekt, Evropsko prvenstvo za invalide v namiznem tenisu, smo uspešno izpeljali lanskega oktobra, pred nekaj dnevi pa so se začele organizacijske priprave na največji mednarodni turnir v namiznem tenisu za invalide na svetu, 4. Laško Open 2008.
Kako ocenjujete odnos do športnikov invalidov v Sloveniji in na Ptuju?
Na splošno lahko rečem, da se odnos do športa invalidov izboljšuje. Dober pokazatelj je kategorizacija Olimpijskega komiteja Slovenije - ZŠZ, v katero so z letom 2008 vključili tudi športnike invalide v dvanajstih športnih panogah. Tudi finančni prispevek Ministrstva za šolstvo in šport je precej večji v primerjavi s prejšnjimi leti.
Invalidom se tako v Sloveniji kot tudi na Ptuju podeljujejo le priznanja za posebne dosežke na področju športa invalidov. Za svoje vrhunske športne dosežke bi si prav gotovo zaslužili večjo pozornost. Tako pa se jih najpogosteje uvrsti med "ostale
športe" in še to zgolj zato, ker je tako morda prav in ne zaradi resničnega spoštovanja njihovih rezultatov. Zelo vesela bi bila, če bi bil Ptuj prvi in s tem vzor, ki bi športnike invalide uvrstil med nominirance za najboljše športnike občine.
Kakšen je po vašem mnenju odnos do posameznih športov na Ptuju?
V zadnjem času se precej vlaga v športno infrastrukturo, kar bo ob sočasnem vlaganju v strokovni kader gotovo dalo dobre rezultate. Opažam, da se morda daje prednost nogometu, kar ni seveda nič slabega, če se s tem ne zanemarja drugih športov, ki imajo na Ptuju dolgoletno tradicijo. Ptuj je trenutno na šestem mestu med dvestotimi občinami v Sloveniji glede na število kategoriziranih športnikov. Za to gre zasluga tako športnikom kot športnim delavcem, ki jih gotovo krasijo tudi vrline ing. Stanka Bloudka, kot so predanost, strokovnost, širina ter skromnost. Zato preseneča podatek, da je zadnje Bloudkovo priznanje prišlo na Ptuj daljnega leta 1993.
Kakšni so bili odzivi na priznanje in kakšni so vaši načrti za prihodnost? Počivali gotovo ne boste?
Odziv me je presenetil. Nisem pričakovala, da bo temu priznanju in s tem mojemu štiridesetletnemu delovanju na področju športa posvečena tolikšna pozornost. Ob tej priložnosti se zahvaljujem za vse čestitke, ki sem jih bila deležna. Posebej se zahvaljujem županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu za prisrčen sprejem.
Načrtov je veliko. Vezani so predvsem na področje športa invalidov, kjer vidim še veliko možnosti za izboljšanje in napredek. 4. Laško Open za invalide v namiznem tenisu konec aprila in 10. evropsko prvenstvo za slepe in slabovidne kegljače junija sta izziva, ki gotovo ne dopuščata počivanja. In ko že misliš, da je morda čas za počitek, se odprejo novi načrti in nikakor ne moreš dopustiti, da gredo mimo tebe, da jim ne pomagaš pri uresničitvi.
26
ŠPORT
28. MAREC / SUŠEC 2008
Atletika / Dvoranska sezona
Uspehi v znamenju mladih in starih
Ker Slovenija ne premore pokrite atletske dvorane s krožno 200-metrsko stezo, potekajo državna dvoranska prvenstva v krožnih tekih že vrsto let na Dunaju. Tako je 16. februarja v avstrijski prestolnici potekalo slovensko državno prvenstvo za člansko in mladinsko kategorijo v tekih na 400, 800, 1500 in 3000 metrov. Atletski klub Cestno podjetje Ptuj je zastopala peterica atletov, največ pa je pokazala Maja Veselič, ki je bila tretja na 3000 metrov za mladinke. Svoj osebni rekord je Veseličeva presegla za več kot dvajset sekund in sedaj znaša 10 minut in 43,38 sekunde.
Uroš Esih
Dan kasneje je Slovenska Bistrica gostila dvoransko državno prvenstvo v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje v starostnih kategorijah U12 in U14. Člani AK Cestno podjetje Ptuj so osvojili skupaj za en set koljan: ekipna zmaga v kategoriji U14 za pionirje, drugo mesto Aljaža Brleka (U14) in tretje mesto Maje Bedrac (U12). Ekipo fantov sta poleg Brleka sestavljala še Mark Drevenšek in Zan Petek. Brlek je vse štiri discipline mnogoboja (60 metrov, skok v daljino, met težke žoge in tek na 600 metrov) končal na vrhu ali tik pod njim. Najhitrejši je bil na 600 metrov (1 minuta in 51,13 sekunde), skok v daljino pa je končal na tretjem mestu s preskočenimi 464 centimetri. Manjše presenečenje pa je pripravila še ne desetletna Bedračeva, ki je v konkurenci dve leti starejših deklet (U12) zasedla tretje mesto. Izmed štirih disciplin mnogoboja je največ
Fotoarhiv AK Cestno Podjetje Ptuj
pokazala v teku na 300 metrov, kjer je bila druga (52,75 sekunde), na 60 metrov je bila četrta (9,22 sekunde), v daljino pa je skočila 391 centimetrov.
Prvo soboto v marcu so se v Šempetru pri Novi Gorici zbrali veterani na dvoranskem državnem prvenstvu. Na njem so odlično nastopili trije člani veteranske sekcije AK Cestno podjetje Ptuj, saj so se domov vrnili s petimi kolajnami in dvema državnima rekordoma. Svoje krstno tekmovanje med veterani je doživel Dejan Dokl, nekdanji državni prvak in državni rekorder v suvanju krogle (17,35 metra). Že na svojem prvem tekmovanju je zmagal in postavil državni rekord za starostno kategorijo M35 (od 35 do 40 let). Izkazal se je z odličnim metom 15,29 metra, kar je rezultat, ki ga že vrsto let ni dosegel. Za poletno sezono si je postavil cilj, da kroglo sune prek 16,18 metra, kolikor znaša trenutni rekord za njegovo starostno
kategorijo na prostem. To pa je rezultat, ki bi mu omogočal boj za kolajne na evropskem veteranskem prvenstvu. Ta bo letos poleti v Ljubljani. Tam bo nastopil tudi Dušan Koren, ki je v Šempetru zmagal v skoku s palico (M50), pri tem pa je z 250 centimetri postavil državni rekord. Za poletno sezono napoveduje izboljšanje rezultata, saj ima pri tehniki in v opremi še velike rezerve. Koren si je bronasto kolajno priskakal še v skoku v višino (145 centimetrov). Svojo zbirko kolajn je za dva naslova povečal tudi Miki Prstec
Bistrici gostila državno prvenstvo v mnogoboju za vse kategorije. AK Cestno podjetje Ptuj je imel na tekmovanju eno zastopnico, ki pa se je vrnila s stoodstotnim izkupičkom. V konkurenci mlajših mladink je Ziva Sabo zmagala v peteroboju. Do naslova je prišla s konstantimi nastopi v vseh petih disciplinah, kar je kvaliteta, ki se od vsestranskega mnogobojca pričakuje. Na 60 metrov z ovirami je tekla 9,63 sekunde, kroglo je sunila 10,46 metra, v daljino je skočila 5,32 metra, v višino 151 centimetrov, 800 metrov pa je zmogla v 3
Miki Prstec, Dejan Dokl in Dušan Koren
Maja Bedrac in Aljaž Brlek
(M50). V suvanju 6-kilogramske krogle je sunil svoj osbeni rekord (11,77 metra), v skoku v daljino pa je doskočil pri 4,95 metra. Želeni državni rekord v tej disciplini (5,11 metra) se mu je izmuznil zaradi težav z zaletom. Dokl, ki je tudi predsednik AK Cestno podjetje Ptuj, je za Ptujčana povedal: »V veteranske vrste želimo privabiti čim več starih atletov, vrata pa so na široko odprta vsem, ki se želijo preizkusiti v veteranski atletiki. V svetu je zelo razvita in množična, počasi pa si utira pot tudi k nam. Smisel ukvarjanja z atletiko v kasnejših življenjskih obdobjih je predvsem skrb za telo in zdravje, vse skupaj pa je začinjeno z zdravo tekmovalnostjo. Prav zanimivo je videti in vedeti, kaj telo zmore, ko se stara.«
V istem terminu je atletska dvorana stadiona v Slovenski
minutah in 0,62 sekunde. Podrobno oceno nastopa je podal njen trener Gorazd Rajher, od letošnjega leta tudi nacionalni trener za skoke in mnogoboj pri AZS: »Ziva počasi postavlja temelje za bodoči razvoj. Po poškodbi križne vezi pred tremi leti se vrača na začetno raven hitrih disciplin v mnogoboju, meti kažejo določen napredek, medtem ko skoki zaradi tehnične narave discipline počasi napredujejo. Ziva je zelo delovno dekle, ki na treningih izpolnjuje vse zahtevane naloge in lahko rečem, da je predana tako težavni disciplini. Pred njo je še veliko dela in odrekanja ter načrtnega dela. Njen cilj za naslednja leta je norma za evropsko prvenstvo za mladinke, kjer bo potrebno v sedmih disiplinah zbrati več kot 5000 točk.«
27
28. MAREC / SUSEC 2008
SPORT
v
Športno plezanje za zabavo in prijetno druženje
Prvo nedeljo v marcu so člani Plezalnega kluba 6b iz Ptuja pripravili prvenstvo v športnem plezanju za osnovnošolce. To je eno izmed petih tekmovanj v okviru Vzhodne lige, ki jih letno pripravljajo v krajih po Sloveniji. Tekmovanja v športni dvorani Gimnazije Ptuj se je udeležilo kar 139 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Glede na težavnost so bili razdeljeni v šest kategorij.
Mateja Tomašič
Iz domačega kluba je uspešno tekmovalo osem mladih plezalcev. Med mlajšimi deklicami je Eva Zmazek zasedla tretje mesto, Nina Muršič peto in Spela Cvetko sedmo mesto. Med cicibani si je Rok Stubičar priplezal 11. in Miha Kostanjevec 15. mesto. Osmi med starejšimi dečki pa je bil Luka Pintarič.
»Tekmovanj v okviru Vzhodne lige se udeležujejo mladi plezalci predvsem iz Koroške, Dolenjske, Štajerske in Prekmurja ter tudi iz Hrvaške in Avstrije. Mladim tekmovalcem, ki se še niso srečali z aktivnimi treningi in tekmami, želimo s tovrstnimi prireditvami približati tekmovalno vzdušje ter jim olajšati prehod na zahtevnejša tekmovanja v okviru državnega prvenstva. Tekmovalci
Foto: Blaž Krajnc
lahko tukaj skozi zabavo in druženje občutijo tekmovalno vzdušje,« je povedala Tina Cvetko, članica Plezalnega kluba 6b Ptuj. Le-ta že po dobrih treh letih delovanja združuje blizu 60 aktivnih navdušencev športnega plezanja. Med šolskim letom organizirajo šolo športnega plezanja za osnovnošolske otroke ter tečaje za srednješolce in odrasle. V plezanju na mali plezalni steni pa se lahko poizkusijo tudi obiskovalci prireditev na prostem, kot sta Sejem prostega časa ali Bazeni energije. Člani društva skrbijo tudi za nekatera naravna pleza-lišča v okolici Ptuja, kot so Ravna Gora, Šodergaben in Šeginov potok.
Pri plezanju po veliki umetni steni je tekmovalec varovan od zgoraj, kar pomeni, da je navezan na plezalno vrv.
Tjaša zlata, Blaž srebrn
Državno prvenstvo v judu za mlajše de~ke in deklice
Sebi Kolednik
Fotoarhiv JK Drava Ptuj
Na državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice smo 2. marca v Slovenj Gradcu spremljali zanimive dvoboje mladih judoistov in judoistk, saj je nastopalo čez 200 mladih judoistov.
Ptujčani so tekmovali s tremi judoisti in dvema judoistkama in osvojili dve kolajni. Pri deklicah sta tekmovali Larisa Cerček, do 52 kg (5. mesto), in Tjaša Brumen, do 48 kg, ki je osvojila 1. mesto in s tem naslov državne prvakinje. Pri dečkih sta uvodne boje izgubila Amadej Bedekovič in Aljoša Simenko, do 46 kg, ter tako ostala brez uvrstitev. Blaž Peklič pa je potrdil svojo pripravljenost, potem ko je bil
pretekli vikend prvi na pokalu Lendave, je tokrat v svojo zbirko dodal tudi drugo državno kolajno. Z dvema zmagama se je uvrstil v finale kategorije do 50 kg in kot v lanskem letu osvojil na koncu, po porazu s Patrikom Galom iz Lendave, tudi tokrat državno srebrno kolajno.
Rezultati:
Mlajše deklice U13: Kategorija -48 kg
1.	Tjaša Brumen - JK Drava Ptuj Kategorija -52 kg
5. Larisa Čerček - JK Drava Ptuj Mlajši dečki U13: Kategorija -50 kg
2.	Blaž Peklič - JK Drava Ptuj
Blaž in Tjaša
Vadba v vodi za dojenčke in malčke
Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojenčke in malčke od 4. meseca do 4. leta starosti, ki poteka v Termalnem parku Term Ptuj. Vadba se bo
pričela aprila. Uvodno predavanje za starše, kjer vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, bo v ponedeljek, 31. marca, ob 17. uri. Informacije in prijave na telefon 051 220 984!
Vabimo vse mlade družine, da se nam pridružijo! (www.plavanje-dojenck-ov.com)
Fotoarhiv Terme Ptuj
! >
-U—L
> m
28
SPORT
28. MAREC I SUŠEC 2GG8
»Olgica« 13. sezono v projektu ŠKL
Ivo Kornik
»Naša šola se ves čas razvija in sledi svojim ciljem, tudi športnim, in tako postavlja trdne temelje za nadaljnje delo,« pravi ravnatelj OS Olge Meglic Ervin Hojker, ki diha športno in je največja opora Šolskemu športnemu društvu. Ta je v slovenskem osnovnošolskem vrhu.
Zabavno in razigrano je bilo pred ljubljanskim kinocentrom in v njem, saj so prav na tem prizorišču košarkarji iz Osnovne šole Olge Meglič začeli svojo že 13. sezono nastopanja v ŠKL. Mlajši so pred centrom merili moči ob igranju med dvema ognjema, preizkušali so se kot maskote, poskušali so dobrote podpornikov ... V kinocentru so nato osnovnošolci uživali ob gledanju izbranih filmov, starejši povabljeni pa so skozi videofilm spoznali novo sezono, se sproščali na plesnih in glasbenih nastopih ter prijateljevali s tistimi, ki projekt podpirajo. Večurno druženje se je končalo še prekmalu. Odbojkarji in nogometaši so začeli tekmovati novembra, ko se začne tudi dolgo pričakovano tekmovanje mlajših osnovnošolcev ŠKL med dvema ognjema.
Košarkarske ekipe ŠKL so v preteklih tednih odigrale tekme prvega kroga, drugega in delno
tretjega. O favoritih še vedno ni moč govoriti, z zmago se v tem trenutku ponaša tudi ekipa OŠ Rogaška II, ki želi v sezoni 2007/2008 poseči v sam vrh osnovnošolske košarke ŠKL.
Dvorana v Prešernovi je bila prizorišče tekme med OŠ Olge Meglič in OŠ Rogaška II. Mladi Ptujčani so z navdušenjem sodelovali pri vseh aktivnostih in so bili po koncu srečanja zadovoljni s celotno prireditvijo, čeprav so varovanke Du{ana Lubaja in varovanci Kristjana Iljevca izgubili. Ob polčasu je bil izid sicer zelo obetaven, v nadaljevanju pa so nekoliko agresivneje in natančneje zaigrali gostje, kar se jim je obrestovalo.
»Na šoli smo letos ostali brez vseh nosilcev igre, tako da je bil uvodni preizkus zanje velika šola in tudi izkušnja, ki bo prav prišla v prihodnje. Ponavljanje uspehov je zame stvar preteklosti. Ko se ekipa uvrsti v finale, vsi pretirano izgubijo glavo. Saj ne rečem, to je lep občutek in zahteven dosežek, toda name naredi precej večji vtis stalnost v daljšem obdobju in dokazovanje prav vsako sezono,« meni Lubaj, po teh merilih najuspešnejši trener košarkarske mladeži v tem prostoru.
v
Športne prireditve
April
i
ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
¡D Center
Sobota, 5. 4.
8.00-21.00
Nedelja, 6. 4.
8.00-21.00
Sobota, 12. 4.
11.30 19.00
Sobota, 19. 4.
8.00-21.00
Nedelja, 20. 4.
8.00-22.00
namizni tenis, NTK Ptuj - finale, ekipno prvenstvo za mladince in mladinke
namizni tenis, NTK Ptuj - finale, ekipno prvenstvo za mladince in mladinke
rokomet, ml. deklice, ZRK Ptuj : Brežice rokomet, člani, MRK Ptuj : RK Duplje
strelstvo, SK Ptuj - državno prvenstvo
strelstvo, SK Ptuj - državno prvenstvo
¡D Gimna
Sobota, 26. 4.
^GG-^^
mini rokomet, ŽRK Ptuj - turnir
lestni stadion Ptujl
Nedelja, 6. 4.
16.30
Sreda, 9. 4.
16.30
Sobota, 12. 4.
16.30
Sobota, 19. 4.
16:30
Sobota, 26. 4.
16.30
Drava : Livar Maribor : Mik CM Celje Maribor : Drava Drava : Primorje Maribor : Koper
Rekreacija v tretjem življenjskem obdobju
Ivo Kornik
Za začetek vadbe ni nikoli prepozno, predvsem pa starost ni izgovor za telesno neaktivnost, opozarjajo strokovnjaki. Telesna vadba je starostniku še kako potrebna. Staranje namreč med drugim spremlja zmanjšanje mišične mase, aerobne zmogljivosti, prožnosti, ravnotežja in določenih kognitivnih sposobnosti, zlasti spomina. Doslej narejene raziskave dokazujejo, da redna telesna dejavnost lahko prepreči ali celo odpravi nekatere omenjene spremembe.
Razumljivo je, da starejši človek telesno ni tako zmogljiv kot mladostnik. Pri osemdesetletniku je aerobna zmogljivost le še polovica dvajsetletnikove. Vendar pa je, kot svetujejo strokovnjaki, velikega pomena predvsem to, da ohranimo telesno kondicijo, ne glede na to, koliko smo stari. Starostnik, ki vsakodnevna opravila opravlja razmeroma hitro in zlahka, ne da bi ga pri tem onemogočalo pomanjkanje sape, čezmerno znojenje, ima dobro kondicijo. Za telesno aktivnost bi morali poskrbeti predvsem tisti, ki večino dneva presedi-jo in se večino časa počutijo utrujeni, opozarjajo strokovnjaki.
Vsak starostnik bi moral poskrbeti za zmerno telesno vadbo. Kaj
to pomeni? Cilj starostnika naj bo z zmerno vadbo osvojiti telesno pripravljenost, ki zagotavlja opravljanje vsakodnevnih dejavnosti brez večjega napora. Načeloma strokovnjaki svetujejo telesno dejavnost vsaj trikrat na teden, traja naj vsaj trideset minut. Katera rekreacija je najbolj primerna za starejše ljudi? Po raziskavah, narejenih v Sloveniji, se največ starostnikov ukvarja s pohodništvom, nekaj jih kolesari in plava, maloštevilni se ukvarjajo s tekom, košarko, tenisom ali telovadijo v fitnes centru. Med najbolj priljubljene zimske športe starejših ljudi gotovo sodi tek na smučeh. Tovrstna rekreacija omogoča predvsem sprostitev v naravi, s čimer se zmanjšuje tudi psihična utrujenost, značilna za današnji življenjski slog. Tek na smučeh je za starostnike priporočljiv tudi zaradi tega, ker je strah pred poškodbami pri tem športu povsem odveč. Na smučeh tekajo tudi bolniki z obolenji sklepov in celo nekateri invalidi. Pa še nekaj besed o opremi: za hojo in tek lahko uporabimo različna oblačila, denimo trenirko, debel puli in vetrovko, pa rokavice, kapo in smučarska očala. S tekom na smučeh se lahko ukvarjamo na različnih terenih. Tekamo lahko na urejenih tekaških progah ali na bolj prostranih terenih - po zasneženih gozdovih in travnikih.
29
28. MAREC / SUŠEC 2008
PRIREDITVENI VODNIK
Program v aprilu	02 749 32 50 UlfëlH info@mgp.si PTUJ • www.mgp.si
OTROŠKI ABONMA	
Sobota, 5. 4., ob 10.00 ob 11.30	Jacob in Wilhelm Grimm Mizica, pogrni se, Mini Teater Ljubljana -	za abonma Kresnička in izven -	za abonma Zvezdica in izven
ABONMA TESPIS, ORFEJ in IZVEN	
Petek, 18. 4., ob 20.00	Radoslav Zlatan Doric Kako smo ljubili tovariša Tita, Kulturni dom Sežana in SNG Nova Gorica - za abonma Tespis, Orfej in izven
ZA ODRASLE IN MLADINO	
Petek, 4. 4., ob 19.30	Jordi Galceran: Grönholmova metoda - za izven
Sobota, 5. 4., ob 19.30	- za izven
Sreda, 16. 4., ob 19.30	- za izven
Torek, 8. 4., ob 16.00	OI JSKD Ptuj: Območna revija plesnih skupin Pozdrav pomladi
Sobota, 12. 4., ob 19.30	Agatha Christie: Mišelovka Kazalište Virovitica - za izven
Torek, 15. 4., ob 11.00 ob 19.30	rokgre: Sirup sreče -	za šole in izven -	za izven
Torek, 8. 4.	OI JSKD Ptuj: Regijska revija otroških gledaliških skupin
od 9. do 13. ure ob 16. uri	Regijska revija otroških gledaliških skupin in Območna revija plesnih skupin Pozdrav pomladi
Nedelja, 20. 4., ob 18.00	Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj Baletna produkcija
Ponedeljek, 21. 4., ob 19.30	Wilhelm Reich: Govor malemu človeku -250. ponovitev - za izven
Sobota, 26. 4., ob 19.30	Tadej Toš, William Shakespeare: Hamlet "Stand up" komedija - za izven
NA GOSTOVANJIH	
Sreda, 2. 4., ob 20.00	Lutz Hübner: Marjetka, str. 89 Gostovanje v Kulturnem domu Slovenske Konjice
Nedelja, 6. 4., ob 19.00	rokgre: Pavlek Gostovanje v Kulturnem domu Beltinci
Sreda, 9. 4., ob 20.00	Matej Bor: Raztrganci / Učenci in učitelji partizanski učni komad po drami Mateja Bora produkcija Mestno gledališče Ptuj in E. P. I. center Ljubljana, koprodukcija CD Ljubljana Gostovanje v SNG Nova Gorica
Četrtek, 10. 4., ob 19.30	Gostovanje v Kosovelovem domu Sežana
Petek, 11. 4., ob 19.00	Tadej Toš, William Shakespeare: Hamlet "Stand up" komedija, Gostovanje v Pekrah
Nedelja, 13. 4., ob 18.00	Wilhelm Reich: Govor malemu človeku gostovanje v Miklavžu
Torek, 22. 4., ob 20.00	Tadej Toš, William Shakespeare: Hamlet "Stand up" komedija Gostovanje v Mariboru, zaključena
cRD
p I U j
Osojnikova 9, SI - 2250 Ptuj, tel. 02 780 55 40 in 041 604 778, www.cid.si, cid@cid.si
Program v aprilu
KLUBSKI PROGRAMI
3. FESTIVAL KITARE
Ptuj, 2.-5. 4. v soorganizaciji CID Ptuj in KPŠ
2.	4. ob 19. uri v CID Ptuj: Koncert kitaristov srednjih glasbenih šol v Ljubljani, Mariboru in Celju
3.	4. ob 15. uri na Gimnaziji Ptuj: Boris Sinigoj - Vihuela, renesančna kitara in lutnja - predstavitev glasbil in repertoarja dijakom 1. letnikov - odkupljen koncert
3.	4. ob 19. uri v CID Ptuj: Boris Sinigoj - Koncert za vihuelo, renesančno kitaro in lutnjo
4.	4. ob 19. uri v CID Ptuj: Koncert študentov kitare z glasbenih akademij v Ljubljani, Zagrebu in Gradcu
4.	4. ob 21. uri v Kavarni pod odrom pri Mestnem gledališču Ptuj: Večer z mladim italijanskim kitaristom Andreom Valerijem
5.	4. ob 19. uri v slavnostni dvorani ptujskega gradu: Koncert vrhunskega kubanskega kitarskega virtuoza Marca Tamaya
ob 21. uri v Kavarni KPŠ na Slovenskem trgu: Kitarski večer z Igorjem Bezgetom in zaključek festivala
Vstopnina za koncert na gradu je 5 €, za mladino 4 €, za člane KPŠ 3 €. Vstopnice so v predprodaji v CID Ptuj od 1. aprila dalje.
Na druge festivalske dogodke je vstop prost!
9. 4.
RAZSTAVA FOTO NATEČAJA »SIKAJOČI POGLEDI, REGAJOČE MISLI«
Razstavo je na osnovi nagradnega foto natečaja pripravilo društvo Societas herpetologica slovenica -Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev v sodelovanju s fotografskim društvom Grča in pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije. Razstava bo na ogled do 25. aprila vsak delavnik od 9. do 18. ure razen v času tečajev. Skupine naj se za ogled predhodno naročijo. 1. 4. ob 20. uri
POTOPIS: AFRIKA - KENIJA IN TANZANIJA
Z nami bo popotnik Zoran Furman, ki se je po obisku Nairobija, nacionalnega parka Masai Mara v Serengetiju, jezera Turkana in mnogih drugih afriških zanimivosti podal na treking na najvišjo goro Črne celine, Kilimandžaro.
18. 4. ob 20. uri
VEČMEDIJSKI DOGODEK: METULJI POD TLAKOM
Dogodek nosi podnaslov »pesni-ško-glasbeni konstrukt«. Avtor je pesnik Dejan Koban, ki nastopa s svojimi pesmimi ob glasbeniku Mihi Mileku in igralki Živi Mestek.
25. 4. ob 20. uri
JAZZ KONCERT: STANE
HEBAR & BAND
Stane Hebar je student jazz kitare na Koroškem deželnem konserva-toriju v Celovcu. Predstavlja se s svojim prvim avtorskim projektom, v okviru katerega sodeluje z odličnimi glasbeniki, ki študirajo ali pa so že zaključili študij jazza v tujini.
SERVISNA DEJAVNOST
Klub ptujskih študentov ponuja svojim članom od 11. 4. do 9. maja igranje namiznega tenisa ob petkih (razen 2. maja) od 16. do 18. ure v CID Ptuj - brezplačno!
SKUPNOSTNI PROGRAMI
23. 4. ob 14. uri v CID Ptuj
Drugo zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta v šolskem letu 2007/08
PROSTOVOLJSTVO
16. 4. ob 11. uri
Prostovoljno delo mladih v mednarodnem prostoru Okrogla miza z gosti iz različnih organizacij, ki organizirajo prosto-voljstvo na mednarodni ravni.
MEDNARODNI PROGRAMI
-	MLADINSKA IZMENJAVA NA PTUJU: julij - Dnevnik mladega Evropejca
-	UDELEŽBA NA IZMENJAVI NA FINSKEM: avgust - Back to the Forest
-	UDELEŽBA NA IZMENJAVI V FRANCIJI: september -EUROPALINK
-	EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLUŽBA - EVS (European Voluntary Service)
V CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v EVS v drugih evropskih državah.
30
MEDNARODNO SODELOVANJE
28. MAREC / SUŠEC 2008
Makedonci imajo velik karnevalski potencial
Slovenci ste? Dobro zapisani pri nas v Makedoniji, so nas nagovarjali domačini, ko so nas videli. Koranti in rusa so bili glavna atrakcija. Po pravoslavnem koledarju je bila letos pustna nedelja 9., pustni torek pa 11. marca. V nedeljo so kurenti iz Lancove vasi gostovali v Prilepu, v torek pa kurenti, aktualni princ in ostali pustni liki v Strumici.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Slovenska delegacija na nočnem karnevalu v Strumici
Karneval v Strumici je postal že stalna pustna postaja Ptuj-čanov. Letos so se ga udeležili, Miran Urih, aktualni princ Majer Cirkovški, prinčeva godba Pepi krulet, pokarji iz Župečje vasi, rusa iz skupine Koranti Poetovio Ptuj, Zvonko Križaj, II. princ ptujskega karnevala, koranti iz Spuhlje, ploharji -plesalci iz PD Cirkovce ter predsednik FECC Slovenija
Branko Brumen. Prilep je letos prvič gostil Slovence. 24 koran-tov iz Lancove vasi, dva pustna lika baba deda nosi ter pokača. Obe mesti sta vključeni v mednarodno zvezo karnevalskih mest. Geografsko sta si blizu, zato tudi na nek način tekmujeta med seboj. Strumiški karneval ima daljšo tradicijo. Zanimiv je predvsem po nočnem delu, ki se odvija v centru mesta.
Prevladujejo karnevalske (sodobne) maske, v manjšini so tradicionalne. Prilepski karneval, ki se odvija podnevi, pa se ponaša z zelo atraktivnimi pustnimi šegami, tako imenovanimi Prilepski mečkarji. Slednji karneval ima zelo zanimivo sporočilno vrednost. Imenuje se Pročka, ki pomeni oprostitev. Na nedeljski dan se vse zamere odpustijo. Ljudje se rokujejo in zaželijo vse dobro. Stare zamere so pozabljene ...
V Prilepu je letos nastopilo petdeset skupin in skupaj 1.500 mask.
Strumiški karneval se po številu nastopajočih lahko primerja s kurentovanjem. Letos se ga je udeležilo preko 3.000 mask iz Makedonije, Bolgarije, Srbije, Črne gore in kot že rečeno tudi iz Slovenije. Oba vodja skupin, tako Danilo Turk kot Branko Brumen, sta ob koncu gostovanja povedala, da sta izredno zadovoljna z nastopom njunih varovancev in nad velikim zanimanjem za naše pustne like pri domačinih in ostalih gostih, ki so se udeležili
Prilepski mečkari - medvedje so zaščitni znak karnevala v Prilepu.
obeh karnevalov. K temu lahko samo še dodam, da sem izredno ponosna nad našo predstavitvijo. Vsi, ki smo živeli tudi v nekdanji državi Jugoslaviji, nam bližnja srečanja z ostalimi narodi nekdanje 'Juge' vzbudijo nostalgijo in potovanje v preteklost. Čeprav smo tako različni, se na takih skupnih srečanjih, kjer je bistveno druženje in spoznavanje, vzbudi globlja želja po vnovičnem sodelovanju in izmenjavanju izkušenj ter dobrih praks.
Sodobne maske so nepogrešljivi obvezni del karnevala v Strumici.	Metulj
31
K A
N
Za vas smo tukaj:
med tednom od 8. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
dežurstvo: april 2008						
ponedeljek	torek	sreda	četrtek	petek	sobota	nedelja
7	8	9	10	11	12	13
Označene dni dež ura naša lekarna, in sicer:
ob delavnikih	od 20. do 7. ure
ob sobotah	od 14. do 7. ure
ob nediiijah in praznikih	24 ur
POTRČEVA23. 2250 PTUJ, tel. 02 737 84 90
www. lekarna-lopiek.si
^ LEKARNE PTUj
LEKARNA PTU| TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 BO 01
LEKARNA PTU| |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.OD, V SOBOTO! 7.OD - 14.00
dežurstvo: april: 1.4.200a - 6.4.200B
14.4.2008 - 30.4.2008
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH P0TEKA|0 OD 20. DO 7. URE Z|UTRA|, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEDELjO IN OB PRAZNIKIH PA ¡E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj DO 7. URE NASLEDNjECjA DNE.
RflDfoÇROiïl g2,3 m m
www.radiogrom.si
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2, Ptuj 02 749 21 50 www.lu-ptuj.si
Se želite naučiti tujih jezikov?
Obiščite
središče za ¿(^nesamostojno učenje
ANGLEŠČI
ITALIJANŠČIh ŠPANŠČI FRANCOŠČIh
Menjaj znanje, ne sanjel
BORZA ZNANJA
Zakladnica znanih in malo manj znanih spretnosti in znanj!
j £vr?[ls!,i m * Socriilri ^ SKUd
SVETOVALNO SREDIŠČE PTUJ
brezplačno informiranje in svetovanje odraslim telefon: 02 749 21 55 e-pošta svetovanje@luptuj.org
£
„...O/
Na Ptuj se ie Primus vrnil!
SAVA HOTELS & RESORTS TERME PTUJ d.o.o.
Pot v toplice 9, 2251 Ptuj T.: ++386 2 74 94 100 F.: ++386 2 74 94 523 £.: info@terme-ptuj.si
Grand Hotel Primus
J\ Ji Ji Ji
vr vf vr vr
www.terme-ptuj.si
GEMINA
K • L • U - b
KLUB GEMINA XIII
v GRAND HOTELU PRIMUS je odprt vsak dan od 20.-02. ure Informacije na tel. 02/ 74 94 506
> Ponedeljek 21.00 - 0.00
Salsa in reggaton
> 21.00 - 0.00
Edi Klasinc z midi harmoniko
>	Sreda	21.00 - 0.30 DJ glasba
>	21.00- 0.00 Jazz večer (živa glasba)
>	21.00-23.00 Plesni večer z vaditeljem
>	Sobota	21.00 - 1.30 Plesni večer z živo glasbo
>	Nedelja	21.00 - 1.30 Zimzelene melodije
Zdravje in dobro počutje... ... je lepo darilo,
zato OBDARITE svoje poslovne partnerje, sorodnike, prijatelje ... z darilnimi boni
IVELLNESS STORITEV.
■BHIMMBiBMMMflPBlEin
PRIMUSOVE VINSKE ZGODBE
►	4.4. 2008 ob 19.00
Ponudba vinsko turističnih kmetij VTC13
►	18.4. 2008 ob 19.00
Svečani zaključek Primusovih vinskih zgodb z večerjo večih hodov.
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74 94 506
v Grand hotelu Primus je odprt vsak dan WELLNESS od 9. do 23. ure
V svetu dobrega počutja Vas bodo terapevti z izbranimi lepotnimi tretmaji, sprostitvenimi kopelmi in oblogami ter raznovrstnimi masažami, razvajali v imperialnem slogu.
0?.
y
gt V
Termalni Park
Terme Ptuj
Vas vabi v hladnejših mesecih vsak dan med 7. in 22. uro (pet., sob. do 23. ure).
fJfmmn

Anticelulitni in shujševalni program v Valens Augusta Wellnessu
1.	Pregled in določitve faze celulita s termografijo
pred in po tretmaju	(20 min)
2.	8 x TNZ vaje za oblikovanje telesa na orodju Kinesis-u	(30 min)
3.12 x Intenzivni anticelulitni program po
Babor-ju	(60 min)
4. 2 x Vstop v savne in termalne kopeli Flavia Za dodatne informacije smo vam na voljo na telefonski štev. 02 74 94 150 ali po e-mailu wellness@terme-ptuj.si