Slovenska tcrmiiiolotsija za ženska ročna dda.  ledečo terminologijo sem sestavila v  nadi, da ustrežem s tem marsikateri g. koleginji. Cakala sem vedno, da se oglasi kaka zmožnejša učiteljica, a ker le nič ni bilo, lotila sem se dela. Nabirala sem izraze dalj casa, nekatere sania napravila, druge popravila. Izraze ,,recbts, links" pri pletenji sem vzela iz naroda, nied katerim se govori ,,na lice, na robe"; dosedaj se je rabilo ,,desna, leva pentlja". rVorderseite, Riickseite", imenuje narod ^zgornja plat, spodnja plat", a rabilo se je v šoli ndesna, leva stran". Nekatere tujke sem pustila n. pr. berkal, pompon i. dr. poslužujejo se jih tudi Nemci. Ako hoče katera učiteljica kaj opaziti, veselilo me bode. lzrazi naj v ,,Tovariši" svoje ninenje. Abbriihcn, popariti. abbeben, odvzdigniti. Abfall 1»., odpadek. abheften, odpenjati. Acbsel f. (Acbselbesatz), priramnica. abkcttcil, prizanjkati. abncbiiicn, snemati. abstricken, poplesti. Aennel m.. rokav. Aerinolkoil 111.. kozica. Acmiclaiisscliiiitt m., obrainnica. Anfaiig1 111., nastavek. Anfertigung f'., sešivanje. angenaeliter Theil m., prišivok. Anscblag lii., nasnutek, napleta. anschlagcn, nasnovati. Anstosssclimii' f., motovoz, vrvca. anstrickon, priplesti. ainvcndbav, uporaben. Ainvciiduna: f., uporaba. anziebcn. zategniti. Arinband n.. zapestnica. Armloeh n., glej Aermelausscbnitt. Aiifiiclinion n., najemanje, privzeinaiijc. auftremicii, parati. Ausfcrtigung f., izdelovanje. ausflickon, zakrpati, zašiti. ausfiilleii. (eine Stickerei), zagosiiti. aiisiijilicii. izšiti, izšivati. Ansselinitt iii., izreza. ausziehcn, izleči, iztegniti. Barcliont in., trininik. liarttiicherl n., podvratnik. Bast ni., stržen. BauuiHOlIstaude f., bombaževoc. BauniMOllkapscI f., bombaževaglaviua. Bcinliiiii' lii., hlačnik. Bcsi'1'iit' lii., pojeni. Bcliandlung f., ravnanjii s koni ali s čini. Bcsatz in., zavlaka. IJillanz t'., bilanca. Hniclilinic f., pregibek. Hiindcbcii n., zavlaka. Biisobclinasche f., vehtna penllja. Bugkautct f'., glej Bruchlinie. Chemisctto f., plete. Dainaststoft' m.. v križ tkana tkanina. Dccoration t'., nak.it, okrasek. Dookcnkappe t'., ovita rjuha. Deckinantel ni., zagrinjalo, pretveza. der Breitc naeli, na lindek. doplcsti, fertig stricken. doppelte Stofflage f., dvojna tkanina. Doppelinaselie f., dvojna pentlja. Durcbbnicli iu., predor. Vnrclibrucbarboit f., piedorno, iuknjičasto delo. Durchbrucbsauiii in., luknjičast robec. Durchsclmittsliiiiu i'.. luknjičast robec. Diirchsclniittsliiiic t'.. vi-ezna proga. Eckc t'.. ogel. einfadeln, vdcvati. KiiiMchnitt iii.. zareza. Einsatz iii., vritavek. cinsteclien, vbosti. eiiistrickon. vplesti. Kinzicliiiiiii f.. vdetjc. potcga. Entteniiiiii> f., razdalja. Endelsticlu (Kndelnatb) onn-tica. Falte f., guba. Faltenrcilie f.. nabor. Ferse f., peta. festo Masohe f., gosta pentlja. festc Kettciiiiiasclif, gosta vorižna pentlja. Flacbs in.. lan. Flacbsseido i'., predenica. Flaclistickcrci f., plano vezenje. Flock 111., zaplata, krpa. Flicktucb n., vzglednica za vezenje. Franzen f., rese. franzosisebe Xatb f., francoski šiv. Futterstoff in., podlaga. Gardinc f'., (spaniscbe Wand) zaslon. Garn n., vlakno (Vodnik). gerippter Stich. gabernat vbod. Glied n., (Men. Glockcnzug iii., potezaj. gitterartiges Mustcr, mrežasti vzorec. guba, die Falte. Giirtel ni., pas. Haarnadel f., vlasnica. Haekelgarn »., vlakno za kvačkanje. Haftel n., zaponka. Halsinasche f.. polpentlja. Halbinesser n., polunier. Halbsticb ni., polkrižec. Halsausscbnitt ui., vratna izreza. Handtuch n., brisaoa, oterača. Haspel in., motovilo. baspeln, motati. beftcn. pripenjati. Hciud t'., srajca. Hcindcnpasse f., naplečnik. lierablasson. spuščati. Hinterfsticli ni., zadnji vbadek. blačnik, der Beinling. Hochstickoroi f.. vzvišeno vezenje. Iloblstich iii., jamičast vbod. Holilnatli f., jamičast šiv. ItalieiiiscbosHandtiicb.zavibanarjuha.Jacckchen n., jopica. Keil m., (ober der Ferse), sroek (na stopalu). Keil m., kozica. Keilkisscn n., naklinjeno vzglavje. Kettcnstich in., verižna pentlja. Kisscii n., podglavnik, blazina. Kisscniiberzug ni., prcvleka zablazino.KnocpfclHMimasclio f., pentlja na pogvo. Knopf lii., gumb. Knopliocli n., gumbnica. KnopHoclileiste f. gumbnica. Kocrbcbcn n., košek. Krenzsticli iu., križnat vbod pri pl<>tenji, pri vezenji križec. Kunstarbeitftii pl. f., nagizdna, umotna dela. Lampenscbirm ni., senoilo. Lauipcntcllor m.. podstavek za svntiljko. latek, das Zeug. Laengsfaden iu., votek. Loibfl-iisclie f., prtenina. Leincnstich ni., tkalni vbod. Lcimvand f.. platno. Linkc Masebe 1'., pentlja na rob(>. links abstricken, poplesti na robo. Manschottft f., zapestnik. .Masclio 1'., pentlja. Masebcnglied n., clen pentlje. Masscsiiiintcrriclit ni.. skupni pouk. mcča, die VVade. Merkgarn n., preja za znamke. Mcrktuch n., zaznamenica. Mittolpunkt lii., središče. niotati, bii.speln. inotovilo, der Haspel. Jliisclieliiiasche f., pentlja na školjko. Miisclicluiustcr n., uzorec s školjkami. Mustcr n., uzorec. Mustcrband n.. vajenica. nabor, dio Faltenroihe. Nachtcorsctte n., spodnja jopa. Nadel f., šivanka, igla, pletilka. Nadclspitzc f.. konica. Naehralimoii ni., šivalni okvir. Naetclien n., šivček. Nachtucb n., vajunica za šivanjp. na Iindek, der Breite nach. nakliiijcno zglavje, das Keilkissen. Nath t'., šiv. navzdol, berab. Xctz n., mreža. Netzhackclstich ni., mrežasti vbadek. Obrauinica. das Annlocli, dor Aorm«lausscbnitT. Ofeninantcl 111.. pečni zaslon. Ohrlaeppchcn n., ušesca (pri kapici). okraski, die Verzierungen. okrožje, runder Theil. ošpetelj, das Oberkrainer Hemdchen. oterača, das Handtuch. ovratnlk, der Kragen. v/anjkati, umwinden. Papendeckcl iu., lepenka. Packet n., zavitek. pas, der Giirtel. Patcntinuster n., patentni uzorec. Perle f., biser. peta, die Ferse. Fiquc-Stich, probadni vbod (grieast v.). Pique-Muster i) , probadni uzoroc. l>lesti, stricken. plete, die Chemisette. pletki, die Strickmuster pl. Point d'espirit m., okrogli vbod. Pompoii 111., pomponček. pregibek, die Bruchlinie. prirainnica, der Achselbesatz. prišivek, angenaehter Theil. piitegniti, anziehen. prt, das Tischtuch. prtič, die Serviette. Punkt 111., točka. Querfaden in., snotek. ¦Quaste f., čop. Rand m., robec. rechte Masche f., pentlja na lice. rechts abstricken, na lice poplesti. Relieftnaselie f., pridvignjene pentlje. Rist lii., zapest (pri roki), nart (pri nogi). rokav, der Aermel. Rollholz li., nešklja, valjar. Rollnath 1'., okrogli prešivni robec. jRoscnstich m., rožni vbod. Rumpf in., (Stock rn.) stan. Riickenthcil in., zadnjik. Riickseite f., zadnja plat. runder Theil, okrožje. russisclier Stich, ruski vbod. Sattel lii., napleenik. Sattelhemd n., srajca z naplečnikom. Sattelgiirtel m., široki pas. Saum in., robec. Sauinnatli f., robni šiv. Saiunstieh m., robni vbod. Schachtel f., jaska (Vodnik) zaklopnioa. Scllifon in., berkal. Scliilfgras n., srpica. Schlcppe f., vlečka. Schlingc f., zanjka. sclilingen, zanjkati. Schlingmasclie f., zanjčna pentlja. Schlingsticll lii., zanjčni vbod. Sehlltz in., zareza. Sclilussliand n., pasni trak. Sclinitt ui., kroj. Schnittkante f., vrezni krajec. Selnnir f., motvoz. Scliiiiirvorrichtuiig t'.. zateza. Schraeger Hagelstich, poševni vbod. Sehrltt,' (beim Beinling) stop. Scliiirze f., predpasnik. Seegras n., haljuga, morska trava. Scidenpapier n., svilni papir. Seitonnath f., stranski šiv. Seitenschluss n., stranski zapon. Serviette f.. prtič. skavžnja glej priramnica. snotek, der Querfaden. Socke 1'., obujnik. srajca, das Hemd. srajea / naplečiiikoiii, das Sattelhomd. spinnen, presti. Spitz in., čipka, pl. čipke. Spitze t'., ost pri nogavici. sprednjik. der Vordertheil. Spiilc Ą., vretence. spnšeati, herablassen. Staebchcnmasche 1'., stebriček. staerken, krpčati (perilo). statve, der Weberstuhl. Stecknadel f., bucika. Stecknetz n., zataknjena mreža. Stern ui., zvezda. Sternsticli ni., zvezdni vbod. steppen, prešivati. Steppennath f., prešiv. Steppstich, prešivni vbod. Stich lii., vbadek, vbod. sticken, vesti (vezem). Stickerin f., vezilja. Sticknadel f., vezilka. Sticktuch n., zglednioa za vezenje. Stoff 111., tkanina. stop. der Schritt (beim Beinling). Stopfeii u., mašenje (krpanje brezkrpe). Stopftnuster n., vzorec za mašenje. Stopftucli n., vajenica za mašenje. Striihn iii.. pasmo (Vodnik), predeno. stranska /apona, der Seitenschluss. Strahl lii., (beim Haubchenstern) stremen. Strahiiiin ni., štromin. stricken, plesti. stricken (ferten), doplesti. Strickcrin f'.. pletilja. Striekiiiustor n., pletek. Stricknadel f.. pletilna igla, pletilka Striokstich i»., pletilni vbod. Strumpf lii.. nogavica. Ktrumpf band n., podveza. stržen, der Bast. Tapete f'., tapeta. Tableautehm n., tablet, tablotni podstavek. Teppich lii.. preproga. Tischlaeufer m., namizna proga. tkanina, der Stoff. tunosischer Stich, tum-ški vbod. trininck, der Barchent. Tritt m., stopalo. Troester in., kvadratično zglavje. Tuohent f., pernica. TiH'heiitub('rzui>- m., prevlaka pernice. Uebcrschlageno Masche f'., čezvlečena pentlja. UeberzShlige Masclie f., eezštevilna pentlja. l>bernath f., podšiv. Uoberzug in.. prevleka. Uebernaehcn, obšiti. llmfang lii.. obseg. Uiiisclilai** iii.. vzlek. unnviiidfii. vzanjkati. Uuterrock m., spodnje krilo. AVado f., meča (rodilnik mec). Wcbekante f., tkalni krajoc. lVeboreinschlag ni.. votek. Weberstuhl in., statve. Wickeinascho f'., ovita pentlja. Vbadati, einstechen. vbadek. der Stich. verdrohte Maschc, zasukana pentlja. vehtna pentlja, Biischelmasche. Vevhaltnis n., razmerje. Verzierung t'., okrasek. Vordortheil m., sprednjik. Vordersoite f'., sprednja plat. Vorhans in., zastor, zagrinjalo. votek, Laengsfaden. vrezni krajec, die Schnittkante. vzlek, der Umschlag. vrvca, die Schnur. Zareza, der Einschnitt, Schlitz. zateza. Schinirvorrichtung, Zug v. zataknjcna mreža, das Stecknetz. zavlaka. der Besatz. zgiba, die Bugkante, Bruchlinie. Zeiiff lii., latek. Zugvorriclituiis f., zateza, natega. zusainincntrcifeii, stikati se. Zitickel lll.. kozica. F. Šmitik. Društveni vestnik. Iz Ijubljane. Iz našega društva. Prvi dru- ; veselilo, da so nas tudi zunanji društveniki v tnko štveni večer dne C. t. ra. v salonu Hafnerjeve pi- j obilnem številu počastili; to svedoči, da se v resnici varne bil je prav dobro obiskan. Posebno nas je i zavedajo stanovske časti. Ko je g. predsednik Žuiner navzočne iri posebno še gospodičine in gg.Jz druzih okrajev presrčno pozdravil, peljal nas je v dubu po roniaiitični poti v Inomost k razstavi učil. Pl-av pnueno nam je opisal potovanje tje, rnesto in njegove zaniinivosti, posebno pa zemljevid na vrtu piipiavnice in razstavo učil. Gdf. Praprotnik in g. Josin sta poročala o važnejšili razpravah v različnih pedagogičnib listih. - Med prijateljskimi pogovori so nas razveseljevali pevci s svojiin ubianiin petjem, za kar se nioianio posebno«zunanjim gg. zabvaliti. Upamo, da se vsi in še v innogobrojnej.sem številu tudi pri drugem vefeni dne 3. prosinca 1894 vidimo. Iz Ijubljane. (»Narodna šola«) (Konec) Tii ljudske šole bodo, kakor je upati, tekom prihodnjega leta dopolnile svojo ustanovnino, tnko da bode znašala vsa potein 410 gld. Izmed podpornih ustanovniu. katerih je 20, se 0 ne bodo dale pnpolniti, dve sta po 10 gld. in jedna celo samn 5 gld., zaiadi tega manjka 35 gld. do polnih 400 gld., to je do polnega zneska 20 ustanovnikov. Po dopulnitvi obeh vrst bilo bi ustanovnine 8W) gld.; do tisoča t|*eba nam potem še 8 ustanovnin po 20 gld. torej 160 gld. V ta vesel položaj menda »Naiodna Šola« ne bode še tako kmalu prišla, kei- težko je šolskim občinam pri velikib troških za Solstvo splob irtvovati še ve<'je vsote za izvanredne potrebščine. Samo z marljivostjo in vpstniin spolnovunjeui stanovskib dolžuostij morejo gg. tovariši šolske prijatelje navduševati za požrtvovalnost in darežljivost. Društvene raeuiie še nisn odobrili v lanskeni občnem zboru voljeni preglcdniki, ker med počitnicami ni bilo doti^nib gospodov navzočih; zgodilo se bode pa v kratkein po občnem zboi-u. kateremu bodi še to naznanjenn, da je tudi blagajnični ostanek v efektivnem znesku 262 gld. vložen v branilnici na knjižico 4274, pi-esežek !) gld. 68 kr. pa v blagajnici hranjen. Toliko v pojasnilo diuštvenega računa. Poročilo blagajnikovo se vz-une brez razgovora na znanje. V preglednikc društvenih računov so bili izvoljeni člani Np.rodne Šole Keeelj, Krulec in Trošl Fiančisek z lga. Odbor ostane p<> nasvetu društvenika Krulca dosedanji in sicer: Stegnar Feliks, piedsednik ; Rakteij Frančišek, podpredsednik; Mučnik Matej, blagajnik; Cepuder Jožef tajnik; Borštnik Ivan, Dirnnik Jakob, Praprotnik Andrej. Prapiotnik Fi-ancSišek in Podkrajšek Hinko odborniki. Pri nasvetih pravi odbornik Diinnik, da naj se nakupi pri »Pedagogiškera društvu« onih knjig, kojih ima to društvo največ na razpolaganje, ter da se iste razdele med revne šole oziroma učitelje. Član Ktulec pa misli, da je nainen ,Narodne Šole" edinu le ta, da se podpirajo revne šole po deželi s šolskim blagom oziroma učili, ne pa društva, katera se ne nabajajo v najboljšem gmiitncin stanji. Pii glasovanji obvelja predlog Dimnika, vsled česar se bode kupilu pri Pedagogiškern društvu za 10 gld. knjig lci- razdelilo, kaknr je bilo nasvelovano. Predsednik Stegnar tudi nasvetuje, da bi se po »Narodni Šoli« izdana knjiga »Zabavišče« ponudila Ciril in Metodovi dnižbi po znižani ceni ter prosi navzočcga tajnika g. Anl. Žlogaija, da bi v tej zadevi posredoval pri di-uštvene:a odboru. Zanapiej pa naj lii se knjige izdane po jednem društvu zarnenjavale s knjigaiui izdanimi po drug'h društvib, da bi piišlo tako več dobrega in koristnega beiila med našo ukaželjno mladino ozironia slovensko Ijudstvo. Nasvet se soglasno odobri. Živalien razgovor se vnanie glede deželne razstave, ki ima liili leta IS95. v Ljubljani. Vsi govorniki se strinjajo, da se niora v tej zadevi nekaj ukreniti, da to zabteva ufileljska Cast. Poudarja se pa, da se morajo razstaviti le izdelki in ufila, koja so napravili ali zvišili učilelji sami, nc pa taki, ki se nahajajo v izložbah knjigotržnic. Da se pa pokaže, smo li zmožiii za take razstave, napravi nuj se že v prihodnjem letu nekaka predrazstava ui-il. Ako se ta dobro obnese. se vdeležimo deželne mzstave, sicer pa ne. V t.o svrbo bode tudi predsednik »Narodne Šole« povabil odbor »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani«, da se iz obeb odborov voli novi odbor. ki bo imel vse potrebno ukreniti in preskrbeti glede bodoi« razst.ave. Učitelji inorajo stopiti jedenkrat na lastne noge in svelu pokazati kaj znajo, biez kake tuje iirotekcije. Iz Ijubljane. Vabilo na XCVII. odboro>'o skupščinu .Slovenske Matice", katera bode v četi-lek dne 21. grudna t. 1. ob 5. uri popoldne v društvenih pisarniških prostorih na Kongresneui trgu št. 7. Dnevni red: 1. Pdtrdilo zapisnika o XCVI. odborovi seji. 2. Naznanila piedsedništva. 3. Poiofilo gospodaiskega odseka. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Poiočdo lajnikovo. 6. Posaineznosti. V Ljubljani, dne 11. grudna 1893 Predsednik: Prof. Fr. Lecec. \l radovljiškegn okraja. LViteljsko društvo za radovljiški okraj bode zborovalo v sredo dne 27. grudna ob 10. uri v šolskem pnslopji v Radovljici po sledečem vsporedu: 1. Predsednikov nagovor. 2. Šolska knjižnica in doniače branje, porooa Fr. Rus. 3. Kako postopati z olroci, kateri iz raznili vzi-okov ne napredujejo, porofia g. K. Sitnon. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi iiljiidiin odbor. \-i. novouieške^a okraja. (Oboni zboi- učiteljpkega družtva.) (Koiiec.) Pii točki 7. se poročilo o »Učileljskem donm« prefiita, ter tislo vzaine na znanje in prepusli ufiiteljstvu. naj vsak podpira po svoji volji in moči; vender se pa priporoen, da naj se učiteljstvo spodbuja, da bo delalo za »Učit. dom«, ako bo isti v resnici konvikt za ueiteljske otroke. Med posaineznimi nasveti je bil prvi uritelja Zavrla, da naj bi se § 18. našib pravil toliko spreinenil, da l)i za sklepniost občnegn zbora zadostovala jedna tretjina udov. ter k sklepu istega dostavilo: »Ako bi pri prvem sklicanji občnega zbora ne došlo dosti udov, mora predsednik zbor v osmih dneh zopet sklicati, kateri pa je pri vsakem šlevilu udov sklepčen.« — Ker iinajo tudi nekatera druga društva '/a udov za sklepčnost in ker smo zadnjikrat videli, da ni prijetno k zborovanju priti, ne da bi se isto vršilo, se zopet raziti, zato je bil ta predlog jednoglasno sprejet. Seveda ima odbor nalogo, da prosi c. kr. dež vlado za premeinbo imenovane točke. G. Kutnar predlaga, da naj *e določi čas, do kdaj iina vsak ud svojo udnino plačati, ker sedaj je izdelek računov jako nereden in težkoten, ko nekateri šele koncein leta plafajo udnino, ali pa še od lani dolgujejo. Sklenilo se je, da naj se udnina plača do dne okrajne učileljske konferencije ali pa v dan iste; kdor do tedaj svoje udnine ne poravna, ni več član diuštva in se kot, tak ne vabi k zborovanju. V vsakeui okraji je pač domare društvo pivo, katero inoramo podpiiati, zato ne iniejmo izgovorov, da je treba toliko drušlev, easopisov itd. podpirati. Vsak skrbi, da podpira v prvo doma*e društvo, potein šele druge. Tistim pa, ki se nalašč odtegujejo, pa le rek: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti.« . Na to je bilo še nekaj manj važnili piedlogov, kakor g. Matkota, naj bi se »Zveza« napiosila, da bi sedaj, ko bo železnica na Dolenjsko dodelana, tudi v i naši metropuli kdaj zborovala. Nadalje g. Zavrla, katei-i nasvetuje »Zvezi« prošnjo poslati, katera naj bi v imeni šulskih vodstev prosila glavno poštno direkcijo v Trstu, da bi ista privolila vodstvom Ludi »loco« I pisina |ioštnine prosti pošiljati, ako so naslovljena v | drugo politično ali župnijsko obeino, kakor je pošta sania. Meseca vel. srpana 1886. 1. so bila nekatera šolskavodstva v novomeskem okraji od dotičnih poštnib postaj na to opozoijenn, da »loco« pisma niso poštnine prosta, ker je med drughn stalo: »Portofreie Correspondenzen, zwischen Beborden, (Amtern), wenn sich dieselben im P o s t o r t e befinden, sind gegenseitig stets selbst zu bestellen. Mi pa mislimo, da viaoko ; minislerstvo, ko je dalo ta ukaz 30. nial. Uavna 1883. 1. ni mislilo z besedo »PostorU 2, 3 ali več občin ali i župnij, ki piipadajo pod isto poštno postajo; najčešče kraj sain na sebi bodi li vas (fara), trg ali mesto. Cudno se nam zdi, da mora na pr. dve uri od pošte oddaljeni voditelj, če piše uradno pismo vodstvu, ki ,je na nasprotno stran jedno ali več ur oddaljeno in pripada istej poštni postaji, plačati poštnino, med teui ko lahko precej na prvo bližnjo ali na stoto postajo od te piše prosto. Je li to kazen bližnjim? (Ce je bilo vis. miiiisterstvo istili misli, potein bo treba isto prosili spremembe tega ukaza). Miino drugib nevažnih slučnjnosMj preidem k sklepu in oinenini le še to, da bode pvihodnja seja našega društva pustni pondeljek v Rudolfovem, pri kateri bode poiočevalee g. J. Franke. G. predsednik zabvali še jedenkrat vse prisotne, spoininja se našega preblagega dobrotnika ljudskili šol, cesarja Frančiška Josipa, kateremu zakliče z učiteljstvom 3kratni »živio«. Po odpeti cesarski hiinni odšli smo k skupnemu obedu. —v—. Ve s t n i k. Iz seje c. kr. deželnega šolskeg-a sveta. Za- pisnikar poroča, kaj se je od zadnje seje sem že rešilo. Potem se sklepa o predlugib za podpore za šolske stavbe deželnemu odboiu za leto I89i-. G. Luka Knific (star.), naducMtelj na Trati, bil je na lastno prošnjo stalnn umirovljen. G. Frančišek P a v 1 i n , uc-itelj na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. bil je zaradi bolezni začasno uinirovljen. G. Janez Z u panec, učitelj v Giibljah, bil je imenovan stalnini nadučiteljeiii na dvorazrednici v Starem Trgu pri Poljanab. Uinrla je m. S e ra f i k a Po k <> i* n iz Uršulinskega rcda v Skofji Loki. Pokojna. ki je že dolj časa bolebala, delovala je z najvefjo marljivosljn in lepimi uspehi kot učiteljica na vnnnji dekliški šoli v Škofji Loki. R. i. p.! Deželni šolski svet nižje-avst rijs k i je določil, da se morejo za vodstvo dekliških uieštanskih šol nastavljati samo ženske uone rnooi. Zoper ta ukaz se je pritožil dunajski okrajni šolski svet in dunajsko nioško učiteljstvo. Preskušnjp učlteljskp usposobljenosti v Kopru. 1'ismene preskušnje učiteljske usposobljenosli za Ijudske in ineščan^ke šole so se piieele 13. li.-tupada, ustmene pa 16. in so končale 25. pr. m. Oglasilo s-e je 40 uoiteljev in učiteljic in to večinorna iz Trsta. Po dovršeni preskušnji se je določilo pod vodstvoui g. vileza Revolanteja sledefie : Za ljudske šole z italijanskim poučnim jezikom je usposobljenih osem učiteljev, pelnajst učiteljic in jedna redovnica Jeden ucMtelj ni bil usposobljiui. Za slovenske ljudske šole je bil usposobljeu jeden učitulj. jedna učiteljica in jedna šolska sestra. Jeden učitelj je bil radi bolezni od|)uščen. Za In-vaške ljudske šole so usposobljeni trije učilelji. Usposobljenimi zaitalijanske Ijudske šole so pripoznane gospodione: De Zaecaria, de Re, Fabris •Julija. liussi Pija, Grassi Julija, Jajaez Maiija. Floriani Oi-iele, Feiluga Nerina, Sussan Josipina, Hoffinan Olga, Zimdel Marija. Mossauer Sofija, Merlaek Alice in mat. M. B. Padovan Placida. Z odliko sta dovršili pi-eskušnjo gospodit-ini Benevenuti Lina in Pierobon Elvira, obe iz Trsta — Dalje so bili usposobljeni gg. učitelji: Graton Julij. Ussai Dragotin, Pastjiialis Frančišek. Tucbtan Josip, Gnot Dragotin, de Grisogonu Frančišek, Franzot Josip in Fiaiuin Iziilor. Usposobljenimi za slovenske ljudske šole so pripoznani gospodioini Krait Maiija, šolska sestra M. Pfeifer in g. učitelj Simčič Frančišek. Za brvatske ljudske šole g. Vincencij 1'uliarič in z odliko gg. Baf in Žmak. Kot prediuet na ntnemškili Ijudskih šolali so dovršile preskušnju nemščine z dobrim uspeliom gospodičiue: Pieiobon, Benevenatti, de Zaccaria, de Re, Fabris, Hus?i, Grassi, Jajacz, Floriani, Mossauer, Ferluga, Ziinde), Merlack, Krait, inat. Padovan in seslra Pfeifer, in gospodje: Graton, Ussai, de Grisogono, Fiainin, Franzot, Baf in Simčič. Popolnile so preskušnjo iz nemščine že prej usposobljene učiteljice: Sgorbissa Dragotina, Perdicb Gizela, Griin- hut-Cantuni in učitelji Bonolli Fr.. Slefanelli Leunard, Zanon Frančišek in sicer vsi z dubiitn uspehuin. — Večina učiteljev in učiteljic usposobljenili iz nemškega jezika udeležuje se predavanja nemškega jezika in literature na nadaljevalnem tečaji višje realke v Trstu pod vodstvoin g. profesorja J. pl. Kleinmayra. Preskušnjo iz francoščinp sla napiavili gospodičini Maule Kornelija in Pliteck Marija. Pribodnje skušnju usposobljenosti se prieno meseca mal. travna 189i. VG^ v^