Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po poŠti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 13. februarija 1878 Obseg: Kedaj in zakaj zemlja peša. Kakošna sadna drevesa pozebejo poprej kakor druga ? Difteritis pri teletih. Enajsta ura bije! Turki pred Dunajem leta 1529. (Dalje.) Prislovice in reki iz Istre. Književstvo slo vensko. Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Kedaj in zakaj zemlja pesa. Zmiraj le izdajati pa nič dodajati, pripravi človeka na kant. In to se tolikanj hitreje zgodi, kolikor veči so izdajki ali stroški. Tudi z našo zemijo ni drugače; če nam ona mora vedno le dajati, bo od leta do leta ubožniša in nazadnje popolnoma nerodovitna. Da rastline rastejo in se popolnoma zredijo, mora biti zemlja za-nje pripravna, pa tudi dosti takošne zemlje mora biti; ravno taka je s človeškim živežem. Ako se živež za rastline v zemlji zmanjša, pojemlje rodovitnost njena; ako živež tisti do čistega poide, je rodovitnosti konec. Da se taka zemlja spet rodovitna naredi, je le en pomoČek, namreč: izpiti in izmoizeni zemlji se morajo spet tiste stvari povrniti; katere so se jej vzele. Večidel pa nerodovitnosti ni to krivo, da zemlji redivnih stvari popolnoma manjka, ampak te re-divne stvari niso v takošni osnovi pričujoče, ka-koršne za rast rastline potrebujejo. Obstojni deli zemlje morajo v nji raztopi ji vi biti, da jih koreninice rastlin lahko srkati in prebavljati zamorejo. Kaj bi koristili celi kupi živeža človeku, ako bi bil živež v taki osnovi, da ga želodec prekuhati ne more! V takih okoliščinah more tudi „praha" in ,,počitek" zemlje njeno rodovitnost pospešiti, če v počitku Strohn e in s prste ne take stvari, ki poprej niso rastlinam v noben prid bile; ko so pa strohnele in sprstenile, so se re-divni drobci raztopili in pripravni postali posrkani biti od koreninic rastlinskih. Ondi, kjer zemlja leži sama sebi prepuščena in kmetovalec nič iz nje ne prideluje , ne peša njena rodovitna moč nič, marveč Še rodovitniša polagoma postaja. To vidimo cel6 pri gozdih, čeravno od časa do Časa sekamo drevesa ; ki so v 50 ali 100 letih iz- rastla. Al druga se gozdu godi in zemlja njegova je od leta do leta slabeja, kedar človek čez-nj pride, mu pobira vsako leto z grabljami listje, katero mu je natura odločila za gnoj njegov, in les seka brez konca in kraja. V tacih okoliščinah mora zemlja v gozdu več izdajati, kakor pa dobiva, — in nasledek tacega gospodarstva je, da gozd vsako leto bolj peša. Gotov dobiček bi bil, ako bi prav natanko poznali mnogovrstne vzroke, po katerih zemljišča pešajo, ker bi po tem lahko bilo, iznajti gotov pomoček, odvračati, kar je škodljivega. Al naša vednost v tem je še majhna in bo še dolgo majhna ostala , ker je pot, katera nas pelje k spoznanju teh skrivnosti, težavna in dolga; zakaj veliko glav in rok je treba, da na poti kemijskih znanstev in kmetijskih skušinj odgr-nemo to, kar nam je dosihmal le povrh znano. Reči moramo, ako resnico govorimo, da se vkvarjamo še le z lupino, — do jedra še dolgo nismo. Bomo tedaj poskusili pot pokazati, po kateri pridemo kmetijstvu na hvalo do potrebne vednosti, zakaj in kako se zemlja izpije in izmolže. Predno se hoče kaj gotovega povedati, zakaj da se zemljišče izpije in izmolze, se mora vedeti, koliko ima zemlja redivnih reči, to je: rastlinskega živeža v sebi, in koliko ga mnogovrstne rastline potrebujejo v različnih dobah svoje rasti. Kar se tiče rastlinskega živeža, ki se v zemlji najde, bomo tukaj le govorili o tistih rečeh, katerih več ali manj vsaka rastlina potrebuje, katerih pa je malo v zemlji, tedaj se poprej povžijejo kakor druge. Te poglavne redivne stvari so: gnjilec (Stickstoff), fosforna kislina (Phosforsäure), pepeli k (potašelj ali kali), apnica (Kalkerde) in loj ni ca ali mastna zemlja (Talkerde). Se ve, da te stvari se v zemlji ne najdejo čiste ali same po sebi, ampak v različnih zvezah, toda to nič ne de za naše premišljevanje, da le vemo, da so poglavni rastlinski živež. Gnjilec je glavar vseh; on je najimenitniši del gnjilovce ali tako imenovane dobre, črne prsti (humus); on izvira iz sprstenenih rastlin in živalskih ostankov, ki so po gnoji ali na kakošno drugo vižo v zemljo prišli. , Fosforna kislina, pepelik, apnica in lojni ca izvirajo iz razpadenih in sprstenenih kamnov, iz katerih zemljišče obstoji ali ki so kakor koli na zem- 1 • • v v • v • 1* 1 * Ijisče prineseni bili. Težka reč je izvedeti, koliko je teh stvari v zemlji; toliko pa so vendar gotove skušnje učile, da najmanj je gnjilca in fosfor ne kisline, pepč-1 i k a pa, apnice in lojnice je 5krat do lOkrat več. Gnjilec in fosforna kislina sta tedaj prva, katerih na izpitem ali izmolzenem zemljišči zmanjka. To si imamo dobro zapomniti, da bomo zapopadli pešanje zemljišč. Ce poprašamo na daljnem preiskovanji: koliko pa imajo različne rastline ravno imenovanih reči v sebi, nam to možje, kateri znajo rastline v njih obstojne dele med parklji ni bila zdrava in pij so bila sem ter razkrojevati, povejo da gQ0J Dr gnjilca fosforne pepe- apne- kreme- Dammann je nalašč materij pii kisline lika smreka (80 let stara) ima.....3 bukev (100 let stara) . 5 . 14 nice in lojnice na nekemu popolnem zdravemu teletu in ga prestavil v poseben hlev. Tudi to tele ritno vratnieo, pa se kmal bolelo za difte i 4 1 2 II /4 1 4 fu nt. primernih zdravilih v treh ted nih ozdravilo. —Grajščinski inšpektor, kateri je ozdravljanje zdravnikovo nadzoroval, je pa tudi za to vratno ima Seno in otava ima Pšenica zrela (zrnje in slama) ima . Rž zrela Ječmen, zrel . Oves, zrel Grah , zrel Krompir, zrel . Pesa, zrela Detelja v c vetji . 1 6 1 17 i 2 5 8 i /2 1 20 >i boleznijo (difteritis) zbolel Damm prt š a na več druzih skušinj, trdi, da se difteritis prav pogostoma 10 9 11 10 21 16 18 20 2 4 V 4 V* 43/ 41 4 2 5 72 6 72 4 5 72 5 6 7 7 11 22 21 20 i i 2 o <■> j o n o t 4 4 472 16 11 20 20 18 20 21 2 3 2 2 n V 77 79 7) 11 ahaja pri teletih, od katerih se lahko na človeka prenese. (Mi ne ke r tu rečeno resnično priseg zelo nalezljiva ___i: J; ' ____ i 7 ]e vse so Jjudj > vsa] po teletih difterijo nalezli.) to prvikrat, kar beremo, da Politične stvari. Iz tega je očitno, kako nekateri sadeži veliko več ali manj gnjilca in imenovanih druzih redivnih boj * mm* «-» t 1 i • J Vojska Enajsta ura bije! v stvari potrebujejo » vidi se, da ies v gozdu je z naj- Turčij I j o Turčij pr kraj kajt 7 se utežne 3 manjšo mero zadovoljen, za tem žita, ki imajo veliko manj vseh tistih pir, pesa in detelja. reči v sebi 7 kakor jih ima grah, krom- z nekako konf likih oblast da se ima ta država razbiti na kose, o tem ni nobenega dvoma več. Kakor vsaka velika vojska, se ima tudi ta končati > to hodom Evropskih vč Ce še eno stopinjo dalje storimo in prašamo može, to je zdaj že gotovo kateri so obstojne dele rastlin preiskavah v različnih namreč ne mara Dui dobab njih rasti, bomo zvedeli, da za dodelanje semena pak zato m * a ft # n /1 t % ft ft JL bode ta da > na hod D to še ni določe n a i i ne bo : ker da 30. Le ne da bi se ga bala, am-se posvetovanje vršilo brez se največ gnjilca in fosforne kisline potrebuje; v perji vsakega nepotrebnega, posebno Magjarske in steblih je največ apnice, lojnice in pepčlika, v travah 8e končalo kar o in jhitreje mogoče. Zato bo Gorčakov in žitu tudi kremena; največ pepčlika (potašelja) je pa izbral si gotovo kak tih kot daleč od ropota v krompirji, pesi in druzih mesnatih koreninah. Dokler in političnega v kaki manjši in neutralni deželi so rastline mlade, so bogatejše gnjilca in fosforne kis- Vori se že o L line, kakor bolj stare; te pa imajo spet več gnjilca iz omenjene kisline v sebi, kakor popolnoma zrele. Mlade Načrt vojnegi HH^H^HIHfl go ob Genevskem jezeru v Švici sklepal 7 na čegar podlagi se bo vršila konferenca in m smo v adnjem listu že površ bjavili rastline imajo za tega voljo več živeža v sebi, kakor pred konferenco pridejo vprašanja zarad nove vravaave stare. Kedar rastlina cvete in zoreti začenja 7 se gnjilec in fosforna kislina potegneta v cvet, pozneje v seme, in od tod pride, da obožajo potem korenike > stebla m perje. V zemljo ne gre nič nazaj, kar je rastlina enkrat v-se vzela. Po izvedbi teh skušinj in preiskav si bomo pri za- djali razložiti opeševanje zemljišč. (Dalje in konec.) Turških dežel, ker je Rusija privolila v njo le pod tem pogojem, da se osvobodč kristjani in sklene mir na trdnih podlagah. Za vse to hoče imeti pritrjenje vse Ev- rope So pa razen tega še tudi vprašanj 7 ki ne mo rejo biti predmet konference, ampak le predmet določil med Rusijo in Turčijo; to je namreč odškodovanje za vojne stroške, ki jih bo plačala Turčija ali v denarj blagu, ali pa tudi z deželami i Gospodarske skušnje. se Glavna razprava pri konferenci bo gotovo sukala krog iztokov Donave in o Dardanelih, ker to vprašanje zadeva res skoro vse Evropske države KalcoŠna sadna drevesa pozebejo poprej kakor druga? Vsakako pa se tudi o tem mora pripoznati prva beseda Kolikor bolj so dozorele enoletne mladinke, Cem . tem 7 tem manjša je nevarnost, da bi pozebla drevesa, bolj gorko in suho je bilo poletje pred zimo R stroški, s toliko krvj ki si je to pravico kupila s toliko denarnimi Za t svojo pravi se bo manjša je nevarnost 7 da pozebla drevesa zato > ker ravno od poletne toplote je odvisna stopinja zrelosti enoletnih mladik. Mokra poletja napravljajo tedaj večo nevarnost za pozebljenje dreves. Res je sicer, da hudi tudi res potezala z vso silo; porok temu so be sede cara Ruskega o paradi v Petrogradu, ki je rekel da je Rusijo trdna volja, celö vsej Evropi vkijub ob > 77 držati to, kar si je v boji pridobila Vendar navedene Evropske konference menda ni mraz izjemno tudi popolnoma zreli les pomori 7 pričakovati še tako 7 kajti zdaj mikajo svet vse sreči takih nenavadnih mrazov pri nas navadno ni. Zivinozdravniška skušnja. druge dogodbe. Rusi stoje pred Carigradom in uteg nejo vkijub premirju marširati v mesto. Šiloma tega ne bodo storili zdaj , ko ste Rusija in Turčija ustavili Ce v Carigrad gred6 Rusi, se bo to zgodil iz Tisto strašno Difteritis pri teletih t bol časa hitro umori in je zelo nalezlj novejšega kateri je difteritis ime, človeka zlasti pa otroke jami priti pred boj druzih vzrokov: ali jih bo sultan poklical sam za svojo lastno in kristjanov varnost, ali pa bodo šli v mesto za to, ko utegnejo Angleži, Lahi, Francozi s svojimi ladi je kakor časnik sati vendar da To se do zdaj še ni zgodilo J« šlo češ 7 ekaj da branij sli- jnih ladij Angleških svoj Bukovinske kmetijske družbe poroča — dr. Dammann in Francoskih pri teletih neke grajščine zapazil. Dr. Dammann je ako bi se v mestu pričela kaka revolucij na žlemnati koži neba, nosnih votlin in še druzih delih šle vse Evropske moči pomagat v tem Turčij Če podložne, pa potem da *.»» Ul« VJL JkJfc VCift AiV VUi^ UUUUI JLA f V tli U UU V4.1 VAWI U V* WIAU UAW y Kf W A—4 W 4 V ^ U V gobca našel po mikroskopični preiskavi take premembe, neha biti ona samostojna država, prišel je tedaj čas kakor jih popisujejo zdravniki pri otrocih. Tudi kožica razpade. Da je že celö d a kantu, pričajo pogoji premirja, Kristijanje so jih še gorkeje sprejeli kakor poprej o katerih se zdaj za gotovo ve, da so sledeči: ,,zapör luk ob Črnem morji je nehal, trgovini je pot zopet odprta. Turki popuste Sulino, Ruščuk, Silistrijo in Vidin, Rusi pa odprö Donavo trgovstvu. Ruskim četam Zdaj se niso več bili, ampak klal so se. Pri tej priložnosti se je nekaj posebnega prigod kar kaže hrabrost Homerovih junakov f se Gori na razvalinah hudi jj« uupi v JLy uua» v Ö ^ * xiuoai m vvi« v/ kjl a UU I \ C* I i JLA C* 11 j IVj izreče sledeči morski obali: ob Črnem morji od Ruske prodreti, bila sta v dvoboj )e hote Turek v mesto Nemec io nek Portu meje do Balčika, od Misivre do Derkiöja; Rusi zase gale f prepira se > kateri teh dveh narodov prednost dejo luke Bolgarske in Midijs^ke. Ob Marmarskem morji zasluži. Ko Turki naskočijo, odjenjata, in Nemec te dobe Rusi obali od Bujuk Čekmedže do Carkiöja, v lebne v prepad janičara ki Archipelu pa od Urše do Makija. Turške železnice se konjski rep že na postavil; za njim pošlje še precej druzih dušma odprč trgovini." Iz tega se razvidi, da Rusija pri skle- ninov. Naposled tudi Nemca mahne nekdo tako zelo, da panji premirja ni gledala rala tudi na druge države. Kaj pa z Avstrijo? samo n a - s e ampak se ozi- mu padet Bo hiti mu pomagat na tla škit in roka. Portugalec, ko to > ona zopet le gledala ramo, meč pade mu z rok pšica zade tud njega v desno ubij bil ako bi ne in slednjič pobirala , kar bo pri splošni delitvi Turčije bil Nemec z uno še zdravo roko mahnil janičara in ga in pohabljenimi udi Po mnogih ranah vsem drugim ostalo? Skoro le en glas je, da je svojo pobil na nalogo na izhodu že precej zgrešila, vsaj ona je bila v borila sta se s razbitim era kom še prvi vrsti poklicana rešiti Turške Slovane y ki prvič na pomoč klicali. Ce so njo bil Andrassy bolj bij gled, naprej se še objemata, pa junaško končata Avstrijan, kakor je Magjar, bi bila naša vojna go- kako sila združuje prijatelj in prijatelj Lep me tovo davno že stala v Hercegovini in Bosni in tako tudi Avstrija imeia pravico odločne besede v Evropski dasi Ob dveh še enkrat in zadnjikrat Turki naskočij o z veliko silo, pa s slabim vspehom kakor se konferenci zarad Turčije. Po raznih turkoljubnih burkah Magjarov in nemških turkofiiov se sicer ni razrušilo prijateljstvo med našim in Ruskim čarom , vendar pa se je gotovo skisalo v Petrogradu zaupanje do Avstrijske vlade. Ker je pa med državami, ki Parižkem miru dale poroštvo za celoto Turčije, bil tudi zdaj porušil kos zid poprej ) kih vratih". Ze čisto obup pri se zdaj in treljali na vse pretege so se Turki zagn Nesreča vendar nikdar ne praznuje. Ravno njem so o slavnemu Sal m tudi padu zdrobila je šibra, stegno; rana pi zad ki od zida priletel bila smrtno Avstrij a j zato jej pristoja se odločna beseda pri koo- 14. oktobra 1529. leta dobil jo je v najimenitnejšem trenutku svojega življ t m ? En ferenci. Da bi le tu ne bil grof Andrassy zopet bolj uro poznej e sultan že Magjar povedal svoji armadi, popustiti obleg in ) kakor Avstrijan in tako ne delal nepotrebnih podati se domu. Zmagovalec v tolikih bitvah bil si je sitnosti na ljubo svojim Magjarom, ki že zopet s sabljami rožljajo in cel6 zdravnike najemajo za svojo Honvedsko vojno * razbil nad Dunajskim zidovjem. Koli žanj f Al človek poni ko * »ujuwi in vžiuvoft, rv u ga u i vj c» a ti asi picv^aiuc jju a 'c tun Bero lin ski časniki poročajo o velikem raz- ščevati ne more nad močnimi, maščuje se nad slabimi strast prevzame pa se ma ločku iztočne politike kneza Bismarka in pa nedolžnimi. Sultan se ni mogel ločiti od Dunaj i brez Andrassy-a j Češ j da Nemčija in Rusija pridete žalostnega sledu svoje krutosti na kongres z mislijo, da se Turčija prepusti raz- padu > Avstrija in Anglija pa želite rešiti in učvr- pomorit Ob 11. uri zvečer prestraši mesto s m Stiti carstvo Turško ter zatega del se ne more od jih vse v j e t k r i s t 7 avAvm vmoi. ^ xuioiw Bv v, i** v * ^ v v» jiu jo v taboru imel; prizanesel ni ne starcem, konference pričakovati kak gotovvspeh. Ko nam, dojenčke pa so natikali na kole. Jok in stok bil smo ta članek poslali tiskarni, počil je nenadoma glas je strašansk, morija bila je grozna. Tabor svoj so za- hrupom; kolikor ne že- po časnikih, da ste Rusija in Turčija sklenili med žgali t palili še ostale dele predmestij Seboj zvezo za obrambo ill upor, in da zveza ni- trte poruvali in drevje posekali kakor ni na poti, da se urČija razcepi na po gradih kose. Ce je to resnica, ne more se povedati izmota iztočno vprašanje ) kako se enako Požigal in moril je, ko je na Dunaj prihajal j in delal ko Skrajni čas je tedaj, da bi na Dunaji prodrlo pre- 300 ali 400 leti; njemu odhajal. Turek ostane Turek, kakor ga obrneš: dandanes je tak, kakor je bil pred pričanje, da tudi Avstri ja mora varovati svoj prid in se ustaviti na drugačno stališče. Pripoveduje se, Od Dunaja so se Turki predek : požigati pa moriti da poČas pomik proti je višinam Dunajskega hriba. Veliki vezir j bilo zadnje dni poklicanih več višib častnikov, polagoma korakal za drugimi. Veselje v mestu med njimi tudi načelnik generalnega štaba, obrist Popp nepopisljivo! Pravi domovinski čut Dunajčano dej ostal ter razo- iz Hrvaškega na Dunaj. Vrh tega je slišati ) da se nasa vojna pripravlja za neko akcijo. Kam deval se je celi čas obleganja, hvaležnost do Boga po v Bosno in Hercegovino , bo šla, če ne kazala se je tudi zdaj prav očitno. Vse je vrelo v cer- da tako Avstrija varuje tudi kev sv. Štefana Boga zahvalit za prečudno rešitev Po prid in zadobi za svoje tirjatve pri konferenci odpeti zahvalni pesmi pa so se sešli k veseli pojedi SVOJ trdno stalo ! Morda bo vendar v Avstriji konečno zmogla in na večer so misel interesov Avstrijskih in ne Magjarskih, enajsta ura bije! Res ) Ko selj gromeli vsi top na sipih Sulejman streljanje topov slišal kot zna- menje slavne zmage, odzdravil je tudi on s topo Da se je v se bolj smešnega storil } poslal v mesto nazaj Zgodovinske stvari. vjete in sporočil posebno po Zedlicu, ki je bil sultanu vrlo priljubljen, da ,,sultanov namen ni bil kaj posebno Turki pred Dunajem leta 1529. hudega početi proti Dunaju, dinanda, naj se osoda Ogrov z prisi bi bil rad F Priredil M. Molek. Dragi čitatelj ojsko V • / £ resi." f kaj ne >> izgovor je dober ) če ga (Dalje.) pes na repu prinese a 14. oktobra zjutraj ob 8. uri bližajo se paši z Pri vsej tej Turški smešnosti, ko bi res smeš naj- nost bila, izgubil je sultan 40.000 mož; 20.000 za kugo, hrabrejšimi janičari, za njimi pa konjiki, nadjaje se z 20.000 pa vsled deževnega jesenskega vremena In askokom prodreti kako hudo je bilo sultanu, ker je bil nad 20.000 izgu i * o >3 bil le samih janičarov, najboljših vojakov, v devetnajstih večih in manjših napadih. Izguba kristijanov ni bila tolika; posadka izgubila je čez 1500 mož in me- \arodno blago. ščanje imeli so mrtvih čez 700. vojski na prostem si Turek časti ni mogel rešiti in nabrati lavorjevih vencev; včliki vezir > ki Je od bil ostai, poskusil zadej način in veliko ceneje je zasluge pridobiti si na drug Prislovice in reki iz Istre. Zapisal J. V. Ak o je i bogat, ma ni Bogu brat. (Bogatin naj »e ne uzvišuje.) Nekoliko zvitih in prekanjenih svojih ljudi je bil skupaj sklical , dal jim denarja , obljubiljim še večer plačilo Za smehom pride plač. Bog ima vsake masti i za vsakega. (More pomagati ako izvršijo mu naklep. Te nezvestice bili so za vse pripravljeni; pridružili so se drugtra kristijanom, i ki so bili v mesto poslani, in ako jih kdo poprasa ) kdo razmagati). Ta ima grablje, a ne vile (jemlje, pa ne daje). Job ti kuči, kade su podbodice (kjer ptuji pod so V naj poreko: tudi mi smo kristijan je, in da izpeljejo njegov zlobni namen, porabijo naj v to silni vihar, ki je takrat divjal ter naj mest) zapaiijo. badajo). Poštenje svet uživa. Pusti otroka, neka plače t ce bolje Pa ka] se je zgodilo? kletih vina napivši se so bolje pel). kantat (bo se izdali z neprevidnim govorjenjem nehote in ti vsi bili so razčveterjeni, razkosani na štiri dele. Ki s kim spi j ta s tim drži. Prav se jim je zgodilo! Dunaj je bil še enkrat s Turško krvjo pomočen in žalostnega prizora bilo je konec. Razsrdeni veliki vezir je zdaj za sultanom tako naglo jo mahal, da je bil deveti dan že v Budape- Kratka loža duga trgatba. Dobra leta su šla za dobrimi ljudi. Ni pas onaj, ki gleda, nego onaj, ki ji (a ne ponudi). Nedaj mi Bog od sitosti puknufc, ni od glada štu, kamor je bil pred njim sultan prišel. Smrtno ranjeni Salm je bil po svoji navadi tudi še zdaj Turkom eno zasolil. Med tem, ko so Kacijanar, Veichselberg in hrabri Ser vi j er, Pavel Bakič Turka doli čez Laksenburg (na južni strani od Dunaja) podili, veliko pobili ga in mnogo vjetih kristi umreti. Ako je na tri kralje lepo vreme, volari treba spravljaju ogrizke (ostrožke s^na). Plitak je još kmet (siromak). } da lanov V • 1 • rešili šel je Salm s konjiki in lahko oboroženimi vojaki čez Donavo pri Lobau-i in stopil na Marsko polje. On prav za prav ni šel, ampak nest i se je dal v naslanjači (za to pripravljenem stolu) zanašaje se na njihovo moč in zdatno podporo vrlega Volf E de rja, poveljnika v Požunu; hitel je proti Ostrogonu in ko bi Ni vsaka ura jednaka. Nemišljenica če ga dopasti (zlo, ko nemisli). Pravili običaj v Istri. Ako si sini v Istri po očetovi smrti razdele njegovo kučo, najmlaji dobi vav-jek staro ognjišče Naj Vam omenim, da sem našel nek glagolitsk napis, ki se mi zdi zanimiv zato, ker je glagolitščina mešana z latinščino. Da je glagolitsko zgoraj, zdala Ker bilo mogoče še pred sovražnikom priti v Budapešt. je bila bolečina na nogi huda, neprenesljiva in nevarnost velika, hiteli so ž njim, da so še živega prinesli v njegovo grajščino M a r h e k. Tukaj v Marheku, kjer se je bila zmaga Rudolfa nad O to kar jem odločila pa latinščina, to se mnogokrat nahaja > mešanice, kakor sem rekel, nisem še našel kot na tem napisu, ki je na cerkvi sv. Trojice v Cerovlji v Istri iz 1588. Književstvo slovensko. in katerega farna cerkev je * Mali Šopek domoljubnih cvetlic se zove zbirka na mestu, kjer je bil Rudolf po veiikdnu Herbotu v pesmic, ki jih je ravnokar v lični obliki na svitlo dal smrtno nevarnost prišel, našel je mnogozaslužni in ve- Radoslav Silvester, trgovski pomočnik v Vipavi, likoskušeni Salm miren kraj počitka. ,,Salmov dvor" Citateljem „Danice" vže davno dobro znanega pesnika, je še dandanes dober spominek svojemu vrlemu gospo- dušo čitalničnega gibanja v Vipavi, neumorno delavnega rodoljuba pri vsakoršnib volitvah gnalo je srco ker darju in hrabremu junaku. Živel je še pol leta je bil trdne in močne postave in boril se z bolečino in pesmice svoje izročiti slovenskemu svetu~ s tem-le be- %t IT A mi ^ rn A 1 » ts • 1 * 1 JT J slabostjo. 4. maja leta 1530. je svoje življenje slavno sedicami: končal končal zadnjo vojsko s smrtjo; saj je pa tudi celo njegovo življenje bila neprestana vojska. Truplo njegovo so prepeljali bili na Dunaj; cesarja Karol V. in ITerdinand I. postavila sta mu v kri-žanski kapelici sv. Doroteje krasen spominek s podobo njegovo, njegovih knezov in v vojski padlih vojakov in s podobo njegovih slavnih dejanj. Iz venca, v zgodnji vitega pomladi Odbral za narod šopek sem cvetlic Pošiljam med slovenski svet v nadi Vedriti srca bratov in sestric; Sprejmite ga, > sodite prosim ; milo, Priprostega to pevca je darilo! Vse pesmice od konca do kraja dihajo živo ljube- Ko je leta 1783. cerkev sv. Doroteje prejenjala ter Zen do naroda in našim očetom sv. vere; krepka osveta bila združena s Klosterneuburgom, prenesel se je ta v Vili odpadniku" je temu sijajna priča. Vrlo dobro krasen in veličasten spominek na Salmova posestva na šiba mladi pesnik tudi „veternjake Moravsko; najprej v Opalovico, potem v Raje a ka- v pesmici „ Pete- lini". obče rečeno: „Mali šopek" izpolnil bo skromni terega je bila po posebni sreči edina hči hiše Rogen- namen pesnikov: vedriti srca bratov in sestric. Dobiva se knjižica po 25 kr. v Ljubljani pri bukvarju dorfške kot dedšino Salmu pridobila 1743. Ni ravno lepo, da se je s tem spominkom tako Gerberju, v Novomestu pri Tandlerji. ravnalo. Res čudno, da v tedajnem času olike in omike Narodni trgovski pomočniki mile naše domovine nihče na to mislil ni, kam bi se bil imel postaviti! Tam no bi lepše mogli časti skazati svojemu tovaršu-pes- je bil kraj za nj } kjer se je za srečno zmago nad za niku, nego s tem, da vsak izmed vas kupi si kletim sovražnikom krščanstva najprej Bogu čast in njegovih cvetlic v spomin šopek a hvala dajala — v stolnici sv. Štefana. Salm in junaki njegovi niso rešili oteli so celo Avstrijo! Dunaja (Dal. prih.) * ) Lepoznanskega lista i> Zvon a letošnji tečaj od- likuje se s slikami, ki jih risa cenjeni naš umetnik Jurij Subic h krasni zgodovinski pesmi t) Raja u Do fcdaj je „Zvon * prinesel dva prizora, a res sta oba pri- pljučnem mrtvudu izdihnil preblage svoje duše 7. dne t. zora, polna čuta in življenja f taka > komu — ali pesniku ali slikarju — gre predstva venec ? Željno pričakujemo prihodnjih podob. da težka je razsodba, m. v 86. letu starosti. Katoliška cerkev po vsej pravici joče na grobu sv. očeta Pij a IX. ki wwwvv * j ▼ * * "v* j/i+jjutjv^ v ^yuun j ^ia zadnji papež-kralj, pred katerim se je malo tednov poprej na uni svet preselil Viktor Emanuel prvi kralj Italijanski. Zadnji papež-kralj in prvi kralj Itali j ans ki: samo te besede kažejo veliko zgodovino velikega papeža Pija IX., ki je 32 let ves po volji Božji bil v vrsti papežev 256ti pa * Mnogovrstne novice, Huda lakota v Kini (na Kitajskem) t posebno v deželi Cičin v južnem Chili j u. Ta dežela je navadno zel6 rodovitna, vas je blizo vasi, in vasi so zel6 obljudene. Zdaj pa so hiše že na pol prazne; sicer premožne dru- sedel na prestolu sv. Petra in Čegar celo pomembo zine * ki majo majo daj že nič druzeg dobra stanovanja in dobro obleko, ni- 8 jesti kot perje in plevel 9 Čemur mešajo pičle pridelke svojega polja, da tako iz te zmesi napravijo moko, iz katere pek6 neke štruklje. Bolj siromašni ljudje pa živijo le ob perji in plevelu. Ze več brez streh, ker so strešja prodal bode svetu še le prav odkrila prihodnost. Rodbinsko ime papežu Piju IX. je bilo grof Ivan Maria Mastai Feretti, njegov rojstni dom v Senegaliji, kjer se je rodil 13. maja 1792. Stariši njegovi bili so malo premožni. Odgojen v samostanu piaristov v Volterri je hotel 1815.1. stopiti v papeževo plemenito srardo. al ; živina je že proda 9 bleka in hišna oprava pa za- zarad bolehnosti niso ga sprejeli; stopil je v bogoslovje stavlj več hišah je že mnogo ljudi glada pomrlo in bati se je po pravici, da bode na tisuča ljud v v Rimu; 1819. 1. je bil za mašnika posvečen, leta 1827 za Spoletskega, leta 1833. za škofa v Imoli, leta 1840. Chilij konec vzelo. * Sila veliko slanikov (arenkov) je že o Božiči pri brežini Švedski. Po vseb krajih te breži vrelo je toliko, da ce!6 od daljnih Švedskih brežin, r„ iz Norvegije in Danskega so ribči hiteli na njihov pa jih tudi malo dneh so napolnili tisuče sodcev ž njimi 9 tako za kardina'a imenovan, po smrti papeža Gregorija XVI. pa 16. junija 1846. leta za papeža izvoljen. Stopivši na papežki prestol izbral si je za svojo prislovico: „crux de cruce" (križ od križa), in res je nosil križev toliko kakor pred njim noben papež. Ko je nastopil duhovsko in svetovno vlado svojih dežel, podelil je amnestijo (pomiloščenje) vsem, ki so da niso mogli posode več za nje dobiti in so jih veliko bili zarad političnih hudodelstev v zaporu, in je vpeljal darovali ubogim ljudem. ™ da bodo letos o postu Po takem smemo misliti ki prav po ceni. * Nevarnost necimurnega cepljenja koz otrokom ka zala je sodniška obravn 11 dn u. m. pri okro sodnij julij v Frankobrodu na Odri. Dogodba je ta velike reforme v cerkveni državi, prestrojil je občinsko postavo v Rimu in leta 1848. dal ustavo z dvema zbor- In „evviva Pio IX.!" razlegalo se je po vseh ker modri vladar se ni bil nicama. 9 okraj nah Rimskih dežel hotel udati razuzdanemu liberalnemu JUUja 1877. je IltJiil 2#uiavi_liiv v UOUUOU u\j uvouajsi- xci iulu» i. u. *., jc jju UU1U1U JLlUSSi-<* letnim šolskim deklicam vdrugič koze cepil (revakci- moral blagi papež sam bežati v Gaeto, odkodar se je ki zdravnik v Leb 26 dvanajst- jezuite iztiral iz Rima i. pokretu, da bi v. je po umoru Rossi-a i) mesecev stari otrok, od katerega so se koze navedenim deklicam zdrav. Al že čez do pile je bil na videz popolnoma na prestol svoj pod varstvom Francoskih vojakov zopet vrnil leta 1850. v Rim. Ko so nadviadale ideje o ze- , jg uii *j t» » luv« j/vj/uiuvuju j^i. v>uvv» w » "j * ".v/ uv uuv*n«ua«/ lugjc vj tiu tednov so se pri 12 deklicah dinjeni Italiji, izgubil je vse dežele, ki so pripadale cerkveni državi in leta 1870. sam Rim. Ostale dogodbe V 1 n • • T TT • i • 1 1 •« so še vsacemu v spominu. Pij IX. je bil tako milega okuženja, namreč pokazala gotova znamenja sifilitičneg ugnjide v ustih, v vratu in še na drugih mestih. Zdrav nik se jal, da on nikakor ni kriv precepljenja in ljubeznjivega značaja ; da en francozov v onih 26 šolskih deklic, katerim stavil, ker otrok, od koze imel nobenega o3obnega sovražnika. glas je ) da on ni katereg političnem materijo za cepiti vzel, sprotji z vsemi Italijani so ga vendar vsi ljubili in je v se danes zdrav kakor ba LUC* l VI Ij «M VU »^» V* T CMKJAj ~ m. V J • » WW * Al natančne sodniške soko spoštovali. na- vi- preiskave so pozneje odkrile, da je mati njegova hudo Smrt papeža o sedanjem razburjenem času je sifilitična bila. Ta dogodba, katera je po pravici veliko mnogo veče politiške pomembe kakor vsacega drugega dala o sebi govoriti, zopet prav očitno kaže, da včasih vladarja. Da s temi besedami ne rečemo preveč bodo sifilitični strup skrivno tiči Človeka precepiti more f pa tako se človeka v prihodnji časi kazali. Cepljenje k6z je gotovo ve- Rusije febr. n Tako nemirnega, lahko lika dobrota človeštvu, ki ga varuje hudo nevarnih se reče, šumnega tedna, kakor je bil le-ta poslednji, pravih k6z; al zelo previdno se morajo izbirati otroci, nismo imeli v Rusiji iz začetka vojske notri do teh od katerih koze cepimo drugim ne da so sami po polnem zdravi, ampak tudi jihovi stariši, posebno ma dni, cel6 takrat ne, ko so Turki in turkofili trosili po tere moraj biti Nasi dopisi. svetu telegrame o pobitji naših armad in o revoluciji v Rusiji. Takrat, kakor sem o svojem času poročal „Novicam". je tirjal Ruski narod edinodušno, pa pri tem odpravi v Bulgarijo in Arme- spokojno, ni j o več tem naj vojnih se moči t sedečih dornd brez dela ) med 9 ko se naši junaki s petkrat, ce!6 desetkrat bolj mnogobrojuim sovražnikom brez vspeha bijejo f da se cilj vojske popolnoma in kakor hitro mogoče doseže. Takrat je Turčija imela še trume požigalcev iu razbojnikov , ki so se armade imenovali. Zdaj je vse dru- Dogodbo neizmerne zgodovinske važnosti je dne gače; njene trume so zajete v plen pobite in razsejane na vse vetrove; pot Dardanelskim prolivum in t. m. telegraf iz Rima nesel po svetu, da so sv. oče Carigradu je našim zmagonosnim armadam odprta; Tur- Pij IX. umrli. ki jih vzro- Zaporedna vrsta mnogostranskih britkosti, je vzlasti od leta 1870. doživel preblagi starček čila je zadnja leta bolehnost, katero je zmagoval in košne pogoje? zmagal čija , odkritosre.no ali ne odkritoäreno , uuidena prosi miru ter odpravlja prve ministre v naš glavni stan podpisat pogoje, kakoršne jej diktuje zmagovalec. v»«,v. «.««v,*v ^b7""4 ~ ~ " — • njegov izvanredni krepki duh, dokler ni po teden naš narod. To Ka- vprašanje vznemirja, volnuje celi pondeljek nam je telegraf prinesel pogoje mirü iz Angleških virov. „Times" in „Daily Telegraph" sta trdila, da Rusija ti r j a za Bulgarijo avtonomijo s kristijanskim namestnikom, Bulgarija da tedaj ostane Turška provincija. V torek jutro pošte ni biio. Se le zvečer smo jo prejeti; al iz naših glavnih stanov nikakoršnih sporočil, le iz Anglije spet druge varijante ravno tistih pogojev s pribavljanjem , da Avstrija tudi tirja kongres ter protestuje proti miru, sklenjenemu brez nje. V sredo pošte spet ni bilo, telegrafnih sporočil iz glavnega stana, kjer se pogovarjajo o miru, tudi nikakoršnih ne. Z ranega jutra do pozne noči so se gnjele brezbrojne množice naroda okoli teiegrafne stacije, ekspedicije vojnih depeš, pošte — vse zastonj! — sporočil ni nikakoršnih. Je li mir podpisan? Kakošni so pogoji miru? Ali gre Gurko na pro-live? Se dviga Rad eck i k Carigradu? Bo vojska z Anglijo? Taka prašanja so se na vse strani obdela-vala. Ako je res kaj iz tega, kar turkofili trdijo, tedaj čemu smo toliko krvi prelivali? Cemu so nam naše slavne zmage? Mir se mora Turku diktovati v Carigradu, a Anglijo, ki se drza svojo floto pošiljati v prolive ne napovedavši nam vojske, je treba kakor Turka razbiti, kjer se najprej ž njo srečamo! — Pozno zvečer, okoli pol desete ure, nazadnje pridrdrd s kolodvora poštni voz v mesto: vsa brezbrojna množica plane v poštne koridore in sobane —- ali spet nič — Moskovske pošte ni! Po severo-zahodni pošti sem sprejel edine, ravno dva tedna stare „Novice"; nekoliko mojih tovarišev, menda slučajno, ker najbliže pošte stanujem, se zbere k meßi, radovedni, kaj in kako ste Slovenci pred dvema tednoma mislili. Ko prečitam dopis iz Toplic, v katerem se sporoča, da so narodnjaki v Toplicah našo Plevensko zmago praznovali s pokanjem možnarjev, zagromelo je Rusko „urd!" na čast vrlim Topličanom, ki so se tako malo bali nemšku-tarskih bašibozukov, kakor malo se naši vitežki junaki boje Turških človekodercev. V četrtek se je ponovilo paženje pošte in telegrafa, goste množice naroda še veče, šum in krik še bolj silen in nemiren, a sporočil nikakoršnih, ne iz stolic, ne iz Bulgarije, celo turkofilskih ni bilo iz Londona in Dunaja; pogovori, razgovori, pričkanje ravno tisto, samo z večim žarom, sumom, jezo, zakaj nekako verjetno se je zdelo, da so se naše armade ustavile in da se premirje podpisuje, drugače bi vsaj od tam, kakor po navadi, bila telegrafna sporočila. Celo naši debeluhi - flegmatiki stoje na odprtih vratih svojih štacun , pri desetstopnjem mrazu , mahajo drug druzemu čez ulico z rokami, kriče: Stöjit li takoj konec stoljko prolitoj dragocennoi krovi naših sinov! Dostojno li eto delo našega praviteljstva? Poterpit li takoje posramljenje naš hristijanskij narod? Doloj tur-kofilov! se razlega po ulicah — Ura Cernogorii, ro-dine vekovoj kristjanskoj svobodi! Ura svobodnaj Ser-bii! Ura nezavisinomu carstvu Bolgarskomu! Doloj izmenikov! Ura našim ricarskim (vitežkim) vojskam ! Ura jih doblestnim voždiam! — Tako smo preživeli še četrtek, vzevši od njega slovč ^tolažbo, da do petka izkopljejo poštni vlak iz snegä, in vzdignejo tam nekje na jugu teiegrafne kole, katere je burja podrla. V petek jutro — radost! telegraf nam je prinesel sporočila, dasiravno štiri dni stara, iz njih je bilo vendar razvidno, da turkofili lažejo, naše armade so zajele Razgrad in Bazardžik, včliki knez je v A dr i j a-nopolju, oddelne čete se pomikajo na jug in vshod k Mramurnemu morju, o premirji ni besedice. Nazadnje k poldnu pripiha tudi hlapon s pošto, časopisi so v naših rokah, a v časopisih iz vseh strani Rusije od starih generalov in polkovnikov, od učenjakov in kupcev, kakor od samih vredništev protesti proti premirju in turkofilskim pogojem miru, proti vmešavanju Av- strije, proti Angleški nesramni predrznosti, oponašanje tiste Evropske babe, ki se osobno za Turka poteza proti volji pametnega dela svojega naroda, smeh na očetovske opomine Nemškega liberalnega časopisja. Sok vsega, kar so nam političnega prinesle tri poslednje številke stolienih časopisov, je sledeči: „Norddeutsche allgem. Zeitung", „National-Zeitung", „Post", in drugi Berolinci so vse leto in jesen dokazovali, da cilj našega pomikanja naprej mora biti Carigrad i j Dardane 1-ski prolivi. Zdaj pa, ko so naše armade skoraj na bregovih Mramarnega morja , Berolinci Rusijo svarč pred Carigradom; prej so dokazovali, da mir mora biti sklenjen med Rusijo in Turčijo edinima, zdaj — da Ruski diplomati so modri , ker priznavajo , da pogoje miru, kar se jih tiče Evropskih interesov, mora pregledati in potrditi Evropski kongres ; poprej — da Rusija mora Carigrad vzeti in v Carigradu podpisati pogoje miru, zdaj, da slave bo dovolj, ako gre eno naše krdelo po Carigraških ulicah v paradi. Nam se dozdeva, ter se tudi lahko reče, da poleti in tudi še v jeseni so se Berolinci nadejali, da se bo kaj skuhalo v Parizu, kamor oni spet pojdejo po nekoliko Francoskih milijard , a to jim bo mogoče le tako, ako bodo Rusi prelivali svojo junaško kri na okopih in stenah Carigrada. Pa Berolincem je za zdaj upanje na Francoske milijarde splavalo po vodi, tedaj tudi Rusom ni treba videti Carigrada. Avstrija, ki nam je v današnji vojski spet škodila, kolikor je le mogla pod plaščem zveze treh cesarjev, se repenči, češ, da brez njenega privoljenja nikakoršni pogoji miru ne morejo biti podpisani , ker to zadeva njene interese. Anglija je do dobrega pokazala , da mi smo se vojevali ž njo , a ne 3 Turčijo, Turki so bili le Angleške figure na šah-matovi deski. V Evropi so še elementi, s katerimi bo v prihodnje mogoče skleniti zvezo na bolj trdnem osnovanji, kakor je zveza z večnimi interesi. Cilj današnje vojske ni bila Armenija; zemlje imamo, slava Bogu, dovolj; cilj vojske je bilo morje in posebno osvobojenje južnih Slavjanov; tedaj konec vojske mora biti le svobodna Srbija v mejah stare Srbije; Orno gora z vsem, kar je pribojevala; Bosna in Bulgarija najmanj v takem položenji, v kakoršnem ste bili do zdaj Rum unij a in Srbija; Ruska vrata na morji se morajo Rusiji odpreti. Pri tem Turčija mora Rusiji povrniti vse stroške vojske in vso škodo, katero je Rusija pretrpela na trgovini, blagu in Ijudčh. Od kar je Rusija prišla s Turčijo v dotiko, imela je ž njo 12 vojsk,, iz katerih so bile posebno tri poslednje v našem stoletji za idejo, za svobojenje kristijanov izpod Turškega jarma. Najbolj krvava in najbolj slavna je le ta poslednja in ona mora biti p o s 1 e d n j a za idejo, —ideja se mora vtelesiti, cilj mora biti dosežen. Bodi poštenjak, bodi, če hočeš, vitez, za idejo brez vspeha delati, tako da ti ostaja le slava s stroški tvojega dela, od katerega korist in zabavo imajo le drugi, -— na zadnje, ker si človek, se vendar le naveličaš! S Gorici 10. febr. — Pija IX. smrt smo izvedeli tukaj 7. t. m. zvečer okoli 7. ure iz telegramov, ki so šli tod skoz. Drugi dan popoldne so mnogi začeli spet dvomiti, ali je papež res umrl, ker neke osebe, priČa-kovavši neposrednjih poročil, niso jih bile še prejele. Sploh pa smo prvim telegramom verjeli, dasi niso bili resnični, kakor se je naslednji dan pokazalo. Umrli so namreč sv. Oče dobri 2 uri pozneje, ko so bili prvi — menda italijanske vlade — telegrami smrtno uro oznanili. Pij IX. — mož odlično zgodovinski — je umrl še le ob 53/4 uri točno ob „Ave-Mariji". — V naši prvostolni cerkvi se bodo opravljali mrtvaški obredi po slavnem rajncem zadnje 3 dni tega tedna — v četrtek ? petek in saboto. P i j IX. je zdaj na vsakem jeziku. Nobenega papeža ime se ni tolikokrat ponavljajo v 32 da ko sem pri gosp bil papt^a ±mtr ov luiiauai »v ^vumtajwjv/ » t/« ua , Ck u D C ULI ptl tO « Uli , Uli Jö [30 kakor Pijevo. Koliko zgodovine tiči v tem zbrano delo, kakor tudi načrt ene jako /v . m . • 1 i / 4 r\ 1 Pf i n \ 1 1 v I ft • ♦ i ■ % ■ • t' letih, _ imenu! Od tistih let (1847. 48.), ko so laške lajne P i- do vinske, krajepisne, stariuop pokazal svoj Ö01VÖ e ze zgo- in statistične knjige, jevo pesem od zore do mraka po naših ulicah milo ki ima obseči popis lajnale: od tistih mal, ko se je od Sicilije do Soče ne- nabira in zato se je obrnil na nekatere domoljube i našega okraja. Mnogo gradiva še le i» . v/v* viovxii "v ~ prenehoma razlegalo pomenljivo geslo Viva Pio IX."! uüuijivo gcsiu ,, viva, hu ia, ; mu ougovorijo na poslana vprašanja, da s koliko zgodeb, koliko prevratov hovih odgovorov dopolni svojo zbirko. Nadej do febr. t. cigovorijo na poslana vprašanj t da pomočj naj « » nji- smemo na politiškem polji in na cerkvenem M in vse te vele- da naprošeni gospodje se bodo potrudili poslati mu gra > važne dogodbe smo mi doživeli: videli smo in «.»«, m uuio u<*Luoi»v»ua nujiga slišali reči, ki jih mladina naša le iz pisane zgodo- beli dan. Delajmo z združenimi močmi vine ali pa iz naših ustnih sporočil zajema. — Mikavno Iz Krašilje. (Županstva volitev) je te dni prebirati raznih barv časnike in sodba njihove o velikem Pij i. Kolikor sem jaz zapazil, je to da italijanski listi diva potem more nameravana knjiga kmalu zagledati 14 dne se pri nas tako-le izvršila: Za župana bil nuarija liberalni, demokratični 7 ve- } liko dostojniše pišejo j ko n. pr Jože Urank bili izbrani posestniki: Jože Podgoršek iz posestnik iz Vrha , za svetova i olj so J vvwtuv/tti WV4VU4 VW Ulli lUk/iMUi ^W^UOlUia 1 • U \J La\j nemški — recte ju- Franc Žibert iz Kranjebrda dovdki Dunajski, kateri se tudi „praesente cadavere" Luka cinizma. Naš „L Isonzo" ne morejo zdržati nesel smrtno naznanilo s črtama žalosti, katere je prise včeraj iz Vrha Ljubljane. ob ) Jože iz Kore rasnje, in Smrt sv. Očeta Pij a IX. J® ve da takt kaže to. Da je . uri dopoldne naznanil mrtvaški zvon po nočem dati kemijsko preiskati. Ali nekak vseh mestnih cerkvah; slovesne vilije pa se začno danes Eco I---------- ------------------— ----*--- ~ ' ? VUIjO ves črno obrobljen, to se ob 10. uri in bodo jutri in pojutranjim. v ze ve. Novic posebnih nimamo. Pretekli ponedeljek bo slovesna maša za izvolitev novega papeža. (/« seje deželnega odbora 11. februarija.) nedeljo (4/(i), kakor sem bil že poprej naznanil zbrali so se Dopis naši deželni poslanci v posvet zastran preuravnave c. k. deželne vlade, da bodo deželni zbori sklicani deželne kmetijske šole. Načrtu vladinemu tudi že priobčenemu slovenska poslanca janski šole; sta se vstavljala samo dva med veliko nočjo in binkoštmi vzel ~— .—-- "--j- »'^^ioj., »«i se je na znanje. Sklenilo se je, da se očitno razpiše služba vrtnarskega ces da naj se uravna kakor itali- pomočnika z 250 gold, letne plače in prostim stanova-tako tudi slovenski oddelek naše kmetijske njem na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu; , HAV.J. ----— v,-----— ---~-----j--- - J-----------.--v če imajo Lahi celoletno šolo v Gorici, naj jo čas razpisa do konca tega meseca. Predlogu kraj- imajo tudi Sfovenci; ukupi naj se za slovansko šolo nega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pri-posebno zemljišče za poakuševališče i. t. d. Od druge trdil, da se France Rib ni kar deiinitivno potrdi v uči-strani se je ugovarjalo, da različno uravnavo upravi- teljski službi na ljudski šoli v Lescah. ouaui ov-ž j u u^ui j v»^ * v»» ^ f — — » v t: čujejo različne razmere in potrebe. Sklenilo se ni (Odbor družbe kmetijske) je skupno s zastopni- mendanič, ampak vse prepustilo prihodnjemu deželnemu kom c. kr. deželne vlade vitezom Fladungom in dežel zboru, kateri pa bojimo se zadnji hip v na- nim glavarjem vitezom dr. Kalteneggerjem pod pred- glici kaj sklene, kar bode moral pozneje zopet prena- sedstvom barona Wurzbacha v dveh seiah razpravljal rej a ti Med tem se trosi denar in šola ostane } kar pravilnik (normativ), katerega je s bila. lepo Zarcčja v Istri svec. V. kmetijstva družbi kmetijski poslalo v prevdarek ministerstvo kako ---J--- ---*-----------J ^ w « » ~ . vr » £ko>ck' Pri nas imamo naj se v prihodnje obrača državna podpora za raz 1k « « % A % • a m % mm .. .. 4 I zimo samo na , do zdaj še nismo nič snega imeli, vidimo ga lične razdelke kmetijstva. Poročevalec je bil dr. Po-Učki in na Čičkih gorah. Noči so hladne, po- klukar in vsa razprava vršila se je temeljito, po kateri sebno kedar burja puše; a dnevi so kaj lepi, more vsako delo na polji in v vinogradih delati. se da Tako se nasvetujejo si. miniaterstvu nekatere premembe na- vedenega pravilnika, važne ne le za deželo Kranjsko, Odbor je za ude v stalno lepo vreme imamo že poldrugi mesec. Po nekih temuč tudi za druge dežel krajih zavoljo bivše slabe letine zdaj pritiska glad. Pse- kmetijsko družbo sprejel: g^sp. Adolf* Žal ab äk-a niča je pri nas ceneja nego v Ljubljani, dekaliter je upravnika grajščine Ravenske na Notrajnskem t mca je pri nas ceneja nego v l^juoijani, aesauier je upravnisa grajscine xiavensse na JNotrajnskem, gosp. po 80 do 85 novčičev; mi dekaliter imenujemo novi Jan. Gabrijelčiča, posestnika v Brezji, gosp. Jan. • » i ii« i# * y j • j • f t W k r/ i • • t i r>i « stane BVitnu, jc za pol litra veči nego naš stari stane, a ^^«v^«.«, » ^ciucj<* kjvcnj», hektoliter imenujemo novi star; turšica pa je posestnika v Kranji, gosp.^ Antona Stareta, grajščaka malo dražja tukaj, kakor pri vas; novi staric je po 70 Kur al ta, posestnika v Žabnici, gosp. Jerneja Švelca v Mengšu gosp. Ignacija S tetina, posestnika v Zalogu. do 75 novč. Vino prihaja zmirom dražje; vinski tr- gosp. Josipa Ver biča, posestnika v Bistri in gosp govci se b o j e da poleti ne bodo domačega več dobili. Mavricija W eil a mlajšega, fabrikant strojev na Dunaji. (K volitvi državnega poslanca iz vrste velikih Al pri vseh težavah nam Bog milo zdravje lepo krepi. Blagovico 8. sveč. C.— Redkokrat je kaj iz našega posestnikov 8. Um.) je osebno prišlo le 19 ustavovercev } kraja poročati, danes pa imam marsikaj povedati. SI. ki so s 37 glasovi z vštetimi pooblastnicami volili grofa c. k. dež. šolski svet je naši šoli letos naklonil 40 gld. Gustava Thurna. Narodni volilci se niso udeležili subvencije za napravo šolskega vrta , 24 gold. 70 kr. volitve. Kako lahko bi bili zmagali narodnjaki — pra« za vrtnarsko orodje in 10 gold, za pomočne kmetijske vijo nekateri — ako bi bili 8 dne t. m. privreli na vo- t • • r^ / . • • rt it« • •» i*y M i nf\ • v_ i* ji 91 • • ii • v*i • knjige 7 gosp F. Šumi iz Ljubljane pa je za izobra- lišče ! To je res 7 ko se dala agitacija tako izvršiti 7 ževanje šolske mladine, kakor tudi odraščenih , Jjuuaui u» UdOJ^lUlUM ««LU OllftUtV» H 320 knjig raznega zapopadka, katerih je 26 od gosp. litvi narodnih volilcev ne imela. podaril da nasprotna nam stranka ne duha ne sluha o vo- o lani pri volitvah dr. P. in 26 od gosp. učitelja T. 7 domačinov iz v deželni zbor smo pa žalibog predobro skusili Blagovice, nekaj po prošnji od gosp. dr. viteza Močnika agitacija s pomočjo takih gospodov zmore iz Gradeča, drugo pa svojih, razen tega nekaj polževin, za narodno stvar niso ne tič ne miš. Nas Je , kaj ki lanska 7 mineralij itd. Upamo še od dveh gospodov, ki sta tudi skušnja uverila , da dokler ostane imenik velikih po- domačina, okoli 80 knjig dobiti, pa še drugih, da bode letos naša knjižnica že 500 bukev štela. tako Za sestnikov tak kakor je sedaj, se ne moremo nikakor nadejati zmage, in to tem manj, če cel6 taki možje, ki vse to že prejeto in obljubljeno naj bo gosp. Šamiju in se nam iz vrste velikih posestnikov nemčurske stranke onim gospodom, ki so po njegovem trudu in prošnji ponujajo, da hočejo, kakor pravijo 77 goldene dobrotniki naši šoli, najtoplejša zahvala v imenu šolske Brücken bauen" k zmagi naši naposled pa nas pustijo mladine in srenje t Naj mi bo še dovoljeno omeniti, cedilu. Nomina sunt odiosa. — (Male plesalne veselice) v tukajšnji norišnici, kakor tudi v norišnici na Studencu je osnoval že večkrat primarij dr. Karol Bleiweis. Take zabave po psihiatričnih načelih in skušnjah zelo pripomorejo k po-mirjenju in ozdravljenju na umu bolnih. Posebno so se skoro vse blazne ženske, in celč take. ki so včasi besne (hude), udeležile rade teh veselic, pa se zmirom tudi jako lepo in mirno obnašale. Za godbo zadostujete harmonika ali citre. Pleše večidel kakih osem parov tako živahno, a tudi tako spodobno, kakor se to le vidi pri plesalnih veselicah boljših stanov. Vpliv na blazne, posebno na nekatere melanholične ženske, bil je vselej vidljivo dobrodejen, zatorej se bodo te veselice, dokler predpustni Čas traja, še večkrat ponavljale, kakor se enake veselice skoro v vseh večih in dobro vredje-nih blaznicah z dobrim vspehom snujejo. Primarij in sekundarij sta vselej tudi sama nazoča pri teh zabavah, ki, kakor rečeno, se morejo prištevati zdravilom blaznih. — (Prciuscherjev sloveči anatomiŠki in patalogiski muzej) se odpre na ogled v redutni dvorani 16. t. m. in ostane odprt do prihodnjega meseca. Obsega nad 3000 umeteljnih in natornih preparatov. — (Živinski sej m) 8. dne t. m. je bil prav živahen, lepih goved se je bilo veliko pripeljelo pa tudi dobro prodalo, ker je bilo veliko kupca iz Koroškega in Vipave. — (Sola za babice) z nemškim jezikom se začne 1. marca, v katero se sprejme vsaka učenka, katera dokaže predpisane lastnosti. Dvema učenkama se podeli tudi štipendija 52 gold. 50 kr. in povračilo stroškov za potovanje v Ljubljano in nazaj. Prošoje se morajo vložiti zadnji čas do 18. dne t. m. pri dotičnemu c. kr. okrajnem glavarstvu s spričalom, da so revne, čednega obnašanja, ne čez 40 let stare, branja nemškega jezika zmožne in sicer za izučenje v babištvu sposobne. — Dr. G o gala, bivši okrajni kirurg v Višnji gori, ie v jako revnem stanu pretekli teden umrl v tukajšnji bolnišnici. — C. k. pošta na Savi se zopet odpre 16. t. m. — (Matične knjige in zemljevidi) so razposlane vsem gosp. poverjenikom. V Beč, Gradec in v nekatere druge oddaljene kraje poslale so se posamesnim gosp. udom, katerih bivališče je bilo tajništvu znano. Gosp. družbenike iz okolice Ljubljanske in vse druge, ki niso še knjig dobili, prosimo, naj pošljejo sami po nje ali naj tajništvu naznanijo svoje stanovanje , da se jim knjige in zemljevidi nemudoma pošljejo. Iz pisarnice Matičine. Noviear iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Zbornica poslancev je 9. dne t. m. z 130 glasovi proti 74 (med katerimi vsi naši) sprejela bankini statut. Začela se je potem glavna razprava o coin in i. Oglasilo se je dozdaj 17 poslancev, da hočejo govoriti o tej zadevi. Prvi govorniki niso nič tehtnega povedali, vendar to so vsi rekli, da novi cenik je škodljiv in nemogoč. Izmed poslancev kluba desnega središča so se za govornike vpisali Zallinger, Nabergoj in dr. Meznik. H koncu te seje so ustanoverci Giskra, Dumba in Herbst s 30 druzimi svojih to- varšev interpelovali vlado: ali so poročila časnikov o dogovoruRusij e s Turči j o resnična? ali vlada misli, da so na korist Avstrije in Ogerske? in če niso, kaj misli vlada za obrambo Avstrijskih interesov početi? Iz Budapest a. — Isti dan (9. dne t. m. je v Oger- skem zboru Czernatonyi stavil vprašanje: ali so grofu Andrassy-u znane točke premirja, ali dopuščajo, da Rusija posede Carigrad, ali je shod konfe-rencije gotov in kedaj se prične? — Razprava o novi coin in i, ki traja že več tednov, in bo menda jutri dognana, je bila sem ter t je zelč viharna. Mnogi govorniki so hudo napadali Tiszo in njegov načrt nove pogodbe, katera sega le na dobiček fiškusu , a ne na korist nerodnega gospodarstva. Eklatanten dokaz Ma-gjarskega parlamentarizma je ta-le epizoda iz zbora Ogerskega. Ko je namreč Czernatonyi motiviral gori navedeno interpelacijo o Turških zadevah z besedami: ,Jaz mislim, da bilo bi zelo želeti.... I." mu seže poslanec Simony i v besedo, rekoč: ,,da Julija Andrassy-a obesijo." Czernatony se oglasi in pravi, da je menda ta izrek le šala, Simony i pa ga zavrne, rekši, da ni ne šala, ampak polna mu resnica. In zbornice predsednik — se še zmenil ni za tako drastično rabo parlamentarične svobode!! Iz Rima. — Truplo sv. očeta so prenesli 9. dne t. m. v stolno cerkev sv. Petra, kjer je ostalo izpostavljeno v nedeljo, ponedeljek in torek. Vse te 3 dni so se obhajale slovesne maše. Koj po pogrebu se začne konklave, to je, volitev novega papeža, kajti že so vsi vnanji kardinali (tudi iz Dunaja, Prage, Ogerskega, Zagreba itd.) došli v Rim. Medčasni namestniki papeža so kardinali di Pietro, Pecci in B i 1 i o. Nekateri Italijanski kardinali nasprotujejo temu, da bi bil konklave v Rimu, al ostali bodo menda v manjšini. Iz Rusko-Turškega bojišča. — „Rusi so naredili zvezo s Turčijo zoper Angleže" — ta novica je silno osupnila diplomate v Pešti, na Dunaji in v Londonu. Čeravno nepričakovana, je vendar verjetna, ker se je večkrat že zgodilo, da sta se dva, ki sta bila prej huda sovražnika, združila z namenom, znebiti se tretjega obojnega nasprotnika. Nasledki te zaveze se že kažejo, slišati je namreč, da je sultan poklical Ruskega velikega kneza za nekaj dni v Carigrad; da ta ne pojde v mesto drugače ko z armado, je več ko gotovo. Ob enem se poroča, da sultan ni dal privoljenja Angleškemu brodovju, da bi šlo preko Dardanel. Več Evro-pejskih vlad je poslalo po nekaj ladij pred Carigrad za brambo kristjanov: nasledek temu pa bo gotovo tar da bodo tudi Rusi šli z armado kristjanom na pomoč. Minister vnanjih zadev, Server-paia, in predsednik Turške državne zbornice, Saufetpaša, sta odstopila. — Turške posadke so že popustile Vidin , Rušouk, Sili-strijo, Belgradčik in Erzerum , tudi vse vtrdbe okoli Carigrada, kjer so Rusi zasedli že najvažniše stališče — Catadže. — r k i so svoje čete s Tesalije nazaj poklicali, ker so se zbali Turških ladij: tako je vsega njihovega ropotanja konec. — Avstrija bo menda ven-dar-ie zasedla Bosno pod poveljstvom generala Filipo-viča. Tudi ste dve vojni ladiji odjadrali proti Carigradu. Listnica vreduištva. Gosp. A. Ž. na Premu: Poslano pride drugi pot; danes ni bilo mogoče. v Žitna cena 7 Ljubljani 9. februarija 1878. Hektoliter v nov. denarii: paeniee domače 9 fl. 75. — banaak» 11 fl. 18. — fcnršiee 6 fl. 80. soraiee 6 fl. 80. — rži 6 fl. 40. — ječmena 5 ü. 63. — prosa 7 ti. 3. — ajde 6 fl. 83. — ovsa 3 S. 5 7. — Krompir 3 fl. 5 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik : Alojzi Maj er. — Tisk in založba: Jožef Blaznikovih dediceY v Ljubljani.