Ona Lit. 30'— £ URADNI LIST ’ '• . 1 ff/ ¿/v ■ pravici vložitve pritožbe. Pritožba se vloži pri komisiji, ki je izdala prvo odločbo. Člen 8. Proti odločbi, s katero se odbije pravica na pokojnino, imajo prosilci pravico pritožbe v 8 dneh po prejemu odločbe na komisijo pri Poverjeništvu PNOO za priznanje pravice do pokojnine, katere odločba je dokončna. Člen 9. Komisijo za priznanje pokojnin pri Poverjeništvu PNOO sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednik je pravnik, ki se lahko pritegne od okrožnega narodnega sodišča, od ostalih dveh članov je eden predstavnik finančnega oddelka, drugi pa predstavnik oddelka za notranjo upravo pri Poverjeništvu PNOO. Komisija pri Poverjeništvu PNOO mora vložene pritožbe vzeti v pretres najkasneje v 14 dneh po prejemu istih. Člen 10. Vsi osebni upokojenci so obvezni vlagatelji v uradniški pokojninski sklad. Mesečni prispevek za uradniški pokojninski sklad znaša 3°/o od kosmate pokojnine brez družinske doklade. Člen 11. Prepovedi za privatno-pravne zahteve se lahko stavijo do ene tretjine, za državne zahteve ali alimentacije pa do polovice pokojnine brez družinske doklade. Člen 12. Upokojenci, katerim so nacifašisti vzeli, uničili ali sežgali pokojninske knjižice, bodo dokazali svojo pravico z uradnim potrdilom, iz katerega mora biti razvidno: številka knjižice, mesečni znesek pokojnine in zadnji plačani mesec. V kolikor ne morejo te pravice iz opravičljivih razlogov dokazati z uradnim potrdilom, bodo dokazali to svojo pravico s pismeno izjavo dveh verodostojnih prič, potrjeno od krajevnega ali mestnega NOO. Na isti način bodo dokazali to svojo pravico tudi oni upokojenci, katerim so za časa okupacije nacifašisti vzeli pokojninske knjižice in ustavili izplačilo pokojnine radi njihovega antifašističnega delovanja. Člen 18. Za prošnje, odločbe, potrdila, pritožbe in vse priloge k prošnji, za priznanje in dodelitev pokojnine se ne plača nobena taksa. Člen 14. Ta odredba stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v »Uradnem listu«. Istočasno nehajo veljati vsi predpisi, ki so v nasprotju z določili te odredbe. Ajdovščina 20. oktobra 1946. Načelnik oddelka za finance: Tajnik Poverjeništva: Danilo Herkov s. r. France Perovšek s. r. 147 Pravilnik in tarifa za prevoz potnikov in blaga z motornimi vozili na območju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko krajino, Reko, Istro in Slovensko Primorje na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst naslednji pravilnik in tarifo. I, Splošni tarifni predpisi. Člen 1. Prevoz potnikov, prtljage in blaga z motornimi vozili je šteti za prevozne storitve, ki so zajete s predpisi te tarife. Člen 2. Pravilnik in tarifa se uporabljata za vise enako. Člen 3. Za vsako plačano storitev je izdati predpisano potrdilo. II. Prevoz potnikov in prtljage. Člen 4. Prevoz potnikov in prtljage se vrši po veljavnem voznem redu. Po potrebi so dovoljene vožnje tudi izven voznega reda. Od prevoza so izključene osebe z nalezljivimi boleznimi, pijane osebe, otroci pod 6. leti brez spremstva in osebe,.ki se ne pokoravajo nalogom nameščencev ali prevoznim predpisom. Od prevoza prtljage se izključujejo: lahko vnetljivi, eksplozivni, pokvarjeni in gnili predmeti, žive živali, katerih prevoz ni dovoljen po oblastnih predpisih. Člen 5. 1. Tarifa za prevoz potnikov in prtljage v medkrajevnem prometu; . Prevoznina se računa za 1 osebo in za vsak začeti kilometer po 2.50 lir. Prevoznina se zaokroži do 100.— lir na 5.— lir, preko 100,— lir na 10.— lir, preko 200.— lir na 20.— lir navzgor. Otroci do 4. leta starosti se vozijo brezplačno, če se zanje ne zahteva poseben sedež. Otroci od 4. do 10. leta starosti plačajo polovico vozne cene. Potnik mora imeti za potovanje veljaven vozni listek, ki ga mora hraniti ves čas vožnje in ga pokazati na zahtevo kontrolnega organa. Potnik, za katerega se je ugotovilo, da nima voznega listka, plača dvakratno voznino od vstopne postaje do kraja, kjer se je ugotovilo, da je brez voznega listka, toda najmanj 60.— lir. Ce se vstopna postaja ne more takoj ugotoviti, plača potnik brez voznega listka 2 kratno voznino od odhodne postaje vozila, do kraja, kjer je bilo ugotovljeno, da je brez voznega, listka, toda najmanj 60.— lir. Potnik, ki tega noče plačati, mora izstopiti takoj oziroma na prvi prihodnji postaji. Voznino in doplačilo je izterjati po upravni oblasti. Če potnik vožnjo prekine, velja, da je vožnja izvršena v celoti. Če potnik prekine vožnjo iz važnih razlogov (bolezen, višja sila ali prometni razlogi), mu je povrniti razliko' med plačano vozno ceno in ceno za prepotovano pot. Take prekinitve potrdi sprevodnik na vozni karti. V primeru nepravilne uporabe tarife ali računske napake je razliko navzgor povrniti, razliko navzdol pa doplačati. Razlike do 10.— lir se ne doplačajo, niti ne vračajo. 2. Na stalnih potniških progah se izdajajo mesečni vozni listki za delavce, nameščence in dijake, zaposlene ali obiskujoče šole izven kraja svojega stalnega bivališča v oddaljenosti do največ 30 km. Popust znaša 50°/o od predpisane vozne cene računajoč 30 dni v mesecu po 1 vožnjo tja in nazaj. Popust velja samo za proge, kjer ni ugodnih železniških ali ladijskih zvez. Brezplačni vozni listki pripadajo osebam, ki si to pravico pridobijo na podlagi obstoječih oblastvenih predpisov. Ročno prtljago je prevoziti brezplačno. Kot ročna prtljaga se smatra prtljaga, ki jo potnik drži pri sebi in ne ovira sopotnikov. Za izlete se zaračunava 50% potniške tarife. Čakanje se ne zaračuna. Znižanje velja za nedelje in praznike od 6. do 20. ure. Prekoračenje tega roka se obračunava po posebni pogodbi v mejah tarife. Pravice do popusta imajo vse skupine izletnikov z najmanj 20 osebami, ki so izlet prijavile vsaj 2 dni v naprej. Za izletniško prtljago se prevoznina ne zaračuna. 3. Prtljažnina je 25% redne vozne cene in se zaokroži na 5.— lir navzgor. Posamezni kosi ne smejo biti težji od 30 kg, a za vsak kos se plača posebej. Posamezni kosi morajo biti dobro zaviti. Prevzem prtljage za prevoz je dokaz, da je ta pravilno zavita. Potniki lahko prepeljejo' z vozili toliko prtljage, kolikor je na vozilu razpoložljivega prostora. Prtljaga se lahko izdaja na zahtevo potnika tudi pred namembnim krajem. Razlika v prtljažnim med krajem izdaje prtljage in namembnim krajem se ne vrača. Prtljaga se izroči osebi, ki prinese prtljažnioo. Podjetje ni dolžno ugotavljati, ali je prinosnik prtljažnice pooblaščen za sprejem prtljage. 4. Podjetje odgovarja za popolno- ali delno- izgubo ali poškodovanje prtljage, če ni povzročena po krivdi potnika ali po višji sili. Podjetje mora to dejstvo pismeno ugotoviti na sami prtljažnici. Višino škode mora dokazati oškodovani, toda odškodnina ne more biti višja od 1.000.— lir za 1 kg brut-to teže. Poleg povračila škode je oškodovanemu vrniti plačano prtljažnino. Za dragocenosti, denar in vrednostne papirje podjetje ne prevzema odgovornosti. Če prtljage nihče ne prevzame, sme podjetje prtljago predati na odgovornost in stroške lastnika na namembni postaji v hrambo po plačilu morebitnih stroškov. S predajo je prevozni dogovor izvršen. 5. Podjetja, ki redno prevažajo potnike in prtljago, morajo prevažati pošto na tistih progah, kjer ni železniškega, ladijskega ali rednega poštnega prometa. Vozne postavke za prevoz poštnih pošiljk na vsej progi ne glede na število postaj in komadov so: a) pisemske pošiljke in paketi do skupno 10 kg brezplačno, od 10 do 30 kg brutto lir 0.50 za 1 km. Od 30 do 100 kg brutto lir 1.50 za 1 km, nad 100 kg brutto lir 3.— za 1 km; b) časopisi: do 20 kg brezplačno, nad 20 kg za vsak kilogram brutto lir 1.—. Po potrebi spremlja poštne pošiljke poštni uslužbenec, ki odgovarja zanje. Vozi se brezplačno. 6. Tarifa za prevoz potnikov pri prevozih v mestu: za promet v mestu je šteti ves promet v mejah mestnega območja, kjer je sedež podjetja; Vozarina znaša lir 2.50 za vsak začeti km, najmanj pa lir 6.—. 7. tarifa za avto-taksd v mestu in izven mesta: začetna taksa...................lir 30.— vožnja brez povratka za začeti km » 30.— vožnja s povratkom za začeti km . » 20.— čakanje za vsako začeto uro . . » 120.— Za vožnje od 20. do 6. ure se voznina in čakarina zvišata za 25%. Prevoz ročne prtljage je brezplačen. Za ostalo prtljago se plača prevoznina po 30 lir od kosa. Za poroke, izlete, krst in podobno je plačati voznino po prosti pogodbi, ki pa ne sme presegati predvideni maksimum v tej tarifi. Če se naroči avto-taksi za nek določen kraj, se vključi taksimeter takoj po odhodu z avtopostaje. Če se avto-taksi naroči, pa se ne uporabi, se plača znesek, ki ga taksi-meter pokaže do trenutka odpovedi, po vozni tarifi brez povratka. Ta tarifa velja za avto-taksije do- 4 sedežev. Za avto-taksije z več kot 4 sedeži se tarifa zviša za 20%. III. Prevoz blaga Člen 6. Pod vo-zarino je razumeti znesek, ki se pobira kot od-mena za izvršene prevoze blaga. Pomožne pristojbine (zamudnina,“ tehtarina in podobno) in ostali stroški ne spadajo pod pojem vozarine. Stranka mora sama nakladati in razkladati blago-. Če pa naklada in razklada podjetje, mora stranka plačati mezdo po uredbi o reguliranju mezd in plač nameščencev v javnopravnih, gospodarskih in privatnih ustanovah in privatnih podjetjih in organizacijah za toliko oseb, kolikor jih je bilo pri nakladanju zaposlenih in za toliko časa, kolikor je trajalo nakladanje ali razkladanje. Prekladanje na potu, ki ni nastalo po krivdi stranke, gre v breme podjetja. Za vozilo, obremenjeno- z najmanj 80°/o nosilnosti, se plača celotno vozarino po nosilnosti vozila, ki je navedena na samem vozilu. Za vozila s prikolicami je vzeti pri obračunavanju njihovo skupno nosilnost in uporabiti tarifne postavke za ustrezajočo nosilnost vozila. Za traktor s prikolicami je pri obračunavanju vzeti skupno- nosilnost prikolic in uporabiti tarifne, postavke za ustrezajočo- nosilnost vozila. Dolžina pota se ugotavlja po števcu, če ni števca ali' če ne deluje, pa po avto-karti. Prevožene km je računati od kraja, od ko-der je vozilo odšlo, da izvrši prevoz. Čas uporabe vozila je ugotoviti po- podatkih iz potnega li-sta. Začetek in konec lahko- potrdi koristnik na potnem listu. Čas uporabe je računati od trenutka odhoda naročenega vozila. Podjetje ni odgovorno za prevoz blaga z vozilom, ki je dano stranki v najem. Za čas najema lahko postavi najemnik spremljevalca najetetnu vozilu. Vozilo se najame z voznim osebjem, gorivom in mazivom. Prevoznina ali najemnina se plača po- dogo-vo-ru v naprej ali p-ot opravljenem prevozu. Delno- plačilo- v naprej ali dajanje plačilnih nalogov na tretje osebe ni dopustno. Teža blaga se lahko preveri. Preobremenjenost do največ 5°/o na-d na v-o-zilu označeno- no-silnostj-o velja kot normalna obremenitev. Vozar.ina, pomožne pristojbine (zamudnina, tehtarina in podobno) in ostali stroški, ki nastanejo na zahtevo tr-ošarinskih ali drugih upravnih -organov, gredo v breme koristnika vozila, Če naslovnik iz kakršnega koli razloga blaga ne sprejme, postopa podjetje s skrbnostjo dobrega trgovca. Nastali stroški gredo- v breme koristnika vozila. Klasifikacija blaga Člen 7. Glede plačevanja vozarine se deli vse blago, ki se lahko prevaža z motornimi vozili, v tri skupine, im sicer: 1. skupina: blago- za zadostitev osnovnih življenjskih potreb in sredstva za obnovo države (žitarice, mlinski proizvodi, živalska krma, mleko, sol, vžigalice, petrolej, sladkor, sveže -sadje in povrtnina, sveže meso, kurivo, drva in premog); ves gradbeni material ki je namenjen izgradnji stanovanj, umetna gn-ojila, zaobala za blago, ki se nanaša na to skupino; 2. skupina: surovine in odpadki za predelavo- v in-striji in obrti. Material za obnovo države. Polizdelki za nadaljnjo predelavo, vsa t-ek-oča goriva in maziva, gotovi proizvodi za prehrano (marmelada, sir, mesni proizvodi in podobno) in zaobala za blago- te skupine; 3. skupina: gotovi industrijski in obrtni proizv-o-d:, alkoholne pijače, luksuzno blago, vse ostalo blago, ki ni navedeno pod točko 1. in 2., in zaobala za blago te skupine. P r.o- m e t iz v e n sedeža p -o- d j e t j a Člen 8. Za promet izven sedeža podjetja se šteje vsak promet, ki se vrši preko meje mestnega območja v oddaljenosti nad 10 km. Tarifa je naslednja: za blago 1. skupine lir 20.— za 1 tono in 1 km; za blago 2. skupine Pr 24— za 1 tono in 1 km; za blago 3. skupine lir 30,— za 1 tono in .1 km. tonaža vozila za 1 km krir~7 ¡i 1. 2. 3. lir lir lir 1 20.— 24,- 30.— 1.5 30.— 35.«— 45.— 2 40.—« 46.- 60.- 2.5 50.— 58,- 75.— 3 60.— - 7-0,— 90.— 4 1. M \ 93.— 120.— 5 lOO — 116,- 150,— 120,— 140.— 180,— 7 140.— 163,— 210,— 8 160.— 186,— 240,— 9 180.— 210,— 270 — 10 200,— 233.— 300,— 11 220.— 256.- 330,— 12 240,— 280.- 860.— Vozari n a se računa samo za eno smer. Za prevoz blaga za istega koristnika v obratni smer i se plača zopet polna vozarina. Za prevoz zaobale, ki se prepelje za nakladanje blaga ali iz katere se je blago- razkladalo, se plača 50fl/o tarife. Čas za nakladanje in razkladanje je največ 20 minut za vsako tono. Če se pri vožnji v eni smeri večkrat naklada in razklada, je računati skupni čas teh nakladanj in razkladanj kot eno nakladanje in razkladanje, toda s tem, da se na k-o-nčnii postaji, za katero je vozilo naročeno, naklada ali razklada. Za prekoračenje skupnega časa, -odrejenega za nakladanje in razkladanje je plačati zamudnino za vsake' začete pol ure lir 80.— za 1 tono. Zamudnin-o- je tudi plačati v primeru, ko po krivdi stranke naročeno vozilo stoji- na poti ali če se vrne neizkoriščeno. Zamudnino- je računati za nakladanje in razkladanje v času od 6. -do 18. ure. Če prispe vozilo- med 18. uro do 6. ure, se nakladanje in razkladanje ne m-o-re izvršiti, razen če je dogovorjeno drugače. Lokalni promet Člen 9. Za l-o-kalni promet se šteje vsak promet, ki gr© do 10 km preko- meje mestnega območja. Tarifa za prevoz blaga je naslednja: za blago 1. skupine lir 160.— na uro za blago 2. skupine lir 200.— na uro za blago 3. skupine lir 280.— na uro tonaža vozila za 1 uro 1. 2. 3. lir lir lir 1 160,— 200.— 280,— 1.5 250- 300.— 400.— 2 330 — 400,— 530,— 2.5 420,— 500.— 660.— 3 500,- 600.— 800,— 4 660,— 800.— 1060.— 5 830 — loop.— 1300.— 6 1000 — 1200.— 1600.— 7 . 1170.— 1400 — 1860.— 8 1330,— 1600.— 2130.— 9 1500,— 1800.— 2400.— 10 1660.— 2000,— 2670.— 11 1830.— 2200,— 2930.— 12 2000.— 2400,— 3200..— V-ozarinske postavke je računati za 1 tono in 1 uro. Pri obračunavanju se započ.eti čas zaokroži na pol ure. Tarifa za najem vozil Člen 10. Kot najem je razumeti oddajo vozila za najmanj 2 dni izven sedeža podjetja, toda samo za vožnje v kraju, za katerega se vozilo najame. Vozilo sme prevoziti v enem koledarskem dnevu povprečno največ ISO km. Za višek prevoženih k lo metrov je plačati dodatek po’ kilometrski tarifi. Poleg najemnine nosi stranka stroške garažiranja vozila. Najemnina za 1 dan: tonaža vozila za blago iz skupine 1. 2. 3. lir lir lir 1 1.500,— 1.750,- 2.250.— 1.5 2.250,— 2.630.— 3.380,— 2 3.000.— 3.500.— 4.500,— 2.5 3.750.— 4.350,— 5.600 — 3 4.500.— 5.250,— 6.750,— 4 6.000.— 7.000.— 9.000,— 5 7.500.- 8.750,— 11.250,— 6 9.000.- 10.500,— 13.500,— 7 10.500,— 12.250 — 15.750,— 8 12.000,- 14.000.— 18.000 — 9 13.500.— 15.750 — 20.250.— 10 15.000,— 17.500.— 22.500.— 11 16.500,— 19.150 — 24.750.— 12 18.000.— 21.000.— 27.000.— Najemnina za vozila se ne plača: 1. ob nedeljah, državnih in verskih praznikih, če se vozilo ne uporablja; 2. ob elementarnih nezgodah (poplava, plazovi, snežni zameti, porušenje cest in mostov 'itd.), toda samo kolikor ni mogoč promet na pomožnih poteh; 3. če je vozilo ves dan v defektu. Če je vozilo samo delno defektno, je najemnino plačati: a) v celoti, če je vozilo v prometu več kot 6 ur dejanskega dela; b) polovico, če je vozilo v obratu od 3 do 6 ur dejanskega dela; c) če je vozilo v obratu manj ko -3 ure dejanskega dela, najemnine ni plačati. Tarifa za traktor Člen 11. Lahko se izposodi samo traktor ali traktor z najmanj 2 prikolicama. Če se izposodi samo traktor, se računa izposojnina za traktor po jakosti v KS na uro, in sicer: do 45 KS lir 660,— do 90 KS lir 880,— do 60 KS lir 750.— • do 120 KS lir 1050 — Medkrajevni prevoz kosovnega blaga Člen 12. Za kosovno blago se smatrajo pošljke, ki jih prevzamejo podjetja za prevoz iz enega kraja v drug kraj. Posamezni kosi smejo biti težki največ 500 kg. Za kose do 30 kg se zaračuna vozarina za polnih 30 kg. Pri računanju vozarine je zaokrožiti težo do 200 kg za 10 kg navzgor, preko 200 kg za 20 kg navzgor. do kg lir za 1. km do kg lir za 1. km 30 , 3.50 200 12.— 40 4,— 220 13,— 50 4.50 • 240 14,— 60 5.— 260 15.— 70 5.50 280 16.— 80 . 6,— 300 17,— 90 6.50 320 18.— 100 7.— 340 19,— 110 7.50 360 20,— 120 8,— - — 380 21 — 130 8.50 400 22 — 140 9.- 420 23.— 150 9.50 440 24,— 160 . 10 — 460 25.— 170 10.50 ■ 480 26.— 180 11.— 500 27 — 190 11.50 Če zahteva narava pošiljke paketiranje posameznih kosov, morajo biti ti dobro paketirani. Brž ko podjetje prevzam-e pošiljke za prevoz, velja, da so kosi dobro paketirani. Podjetje je odgovorno' za pošiljke, ki jih prevzame za prevoz. Pošiljatelj mora na zahtevo pomagati pri nakladanju, ureditvi in razkladanju pošiljk. S prevozom se mora pričeti najkasneje drugi dan po dnevu, ko se sklene prevozni dogovor. Če se ta rok prekorači in temu ni krivo podjetje, padejo stroški v breme pošiljatelja ter je plačati ležarino. Ko pošiljka dospe, je- o tem obvestiti naslovnika z naznačbo roka, v katerem mora pošiljko' prevzeti. Šteje se, da je naslovnik obveščen: a) 24 ur po predaji priporočenega pisma na pošti, b) 6 ur po predaji brzojavke; c) po predaji obvestila. Pošiljke je prevzeti v 24. urah po obvestilu. Za prekoračenje tega roka je plačati ležarino. Pošiljke se izdajajo v delovnem času. Roki za izdajanje tečejo ob nedeljah in drugih praznikih, če je za te dni predpisan delovni čas. Pri prevzemu pošiljk za prevoz je ugotoviti težo. Na zahtevo prejemnika ali na zahtevo trosarinskih in drugih upravnih organov je težo ponovno ugotoviti. Za tehtanje je plačati tehtarino po tarifi. V vozarini je vračunan tudi odvoz iz stanovanja ali poslovalnice do skladišča in dovoz do stanovanja ali poslovalnice. Za zajetne pošiljke je plačati 50 odstotkov več. Pomožne pristojbine Člen 13. Tehtarina: a) za vsako tehtanje na cestni tehtnici lir 15.—; b) za vsako tehtanje na skladiščni tehtnici do 100 kg lir 6.—, za vsakih nadaljnjih 100 kg lir 3.—. 'Izposojnina za pokrivala: za daljavo do 100 km v eni smeri lir 160.—, za vsakih nadaljnjih 100 km še lir 60.—. Pokrivalo je plačati samo pri stalni uporabi. Čiščenje in razkuževanje vozila: če koristn k vozila po uporabi ne očisti ali razkuži (pri prevozu apna, mrličev, živali in podobno), plača lir 160.—. Odpoved vozila: Najmanjša pristojbina za naročeno vozilo je znesek za pol ure po tarifi ža lokalni promet, po skupini L Ce se stranka ne javi v eni uri po času, za katerega je bilo vozilo naročeno, velja, da je vožnja odpovedana in je plačati znesek za 1 uro po tarifi za lokalni promet po skupini 1. Za vrnitev pošiljke pošiljatelju pred začetkom prevoza je plačati lir 33,— za pošiljko in vse dejanske stroške. Ležarina: Znesek za 1 koledarski' dan za vsakih 100 kg brutto teže je lir 6.—. Obveščanje: a) za daljavo do 2 km Mr 3.—; b) za vsak nadaljnji km še po lir 3.— ; c) za obveščanje po pošti je plačati poštne pristojbine. Ostale pristojbine, ki tu nisomavedene, je plačati po cenah, ki jih odobre lokalne oblasti. Luška tarifa Člen 14. Luško tarifo je uporabljati za prevoze v lukah (pomorskih in rečnih) do- ali iz luških skladišč v viagon ali iz vagona. Tarifa znaša največ 70 odstotkov normalne tarife. Tarifa za dovoz, na železniško postajo ali odvoz iz železniške postaje Člen 15. Za prevoze blaga od kraja predaje do' železniške postaje ali obratno, 'se plača največ 80°/o normalne tarife. IV. Končne določbe Člen 16. Prevoze potnikov z avtobusi in kamioni in prevoz blaga smejo izvrševati samo avtopodjetja za javni promet, ki imajo zato oblastveno dovoljenje. Lastniki motornih vozil (zadruge, državne ustanove, industrije, podjetja 'in ostali), ki so dobili vozila za svoje potrebe, smejo uporabljati vozila samo za tiste namene, za katere SO' dobili vozilo :in na tistih zvezah-progah, ki jih določi pristojna oblast za avtopromet. Člen 17. Delovni spori so taki spori, ki nastanejo iz delovnih odnosov med delodajalci in delojemalci v zasebnih, zadružnih ali javnopravnih podjetjih in v zasebnih, zadružnih in javnih organizacijah in ustanovah. Člen 2. Krajevna pristojnost se določa po kraju, kjer je 'Lilo delo opravljeno ali bi moralo biti opravljeno, po kraju, kjer je poslovalnica podjetja oziroma sedež organizacije ali ustanove ali po kraju, kjer je bila pogodba sklenjena. Člen 3. Delovno sodišče poskusi predhodno doseči poravnavo med strankama. D poravnavi napravi sodišče kratek zapisnik, ki ostane v sodnem spisu. Neuspelo poravnavo zaznamuje v sodnem zapisniku. Prepisi zapisnika o poravnavi izda sodišče samo stranki, katera ga izrecno zahteva. Tožba se vloži pismeno ali ustno na zapisnik pri delovnem sodišču prve stopnje. Sodišče odloča na podlagi svobodne presoje, zgrajene na vestni ocen" izvedenih dokazov. Ako mis^i sodišče, da je kak dokaz potreben, sme odrediti, da se sprejme ali preskrbi. Sodišče zavrne predlog, s katerim bi se brez potrebe zavlačeval postopek, ki je nujen in usten. Člen 4. Sodišče sme na predlog ali po uradni dolžnosti izdati eno ali več začasnih odredb, če misli, da bi bile brez tega koristi stranke ogrožene. 0 ugovorih in pritožbah zoper začasne odredbe se odloči s sodbo o glavni stvari. Člen 5. Delovno sodišče prve stopnje mora vročiti sodbo izostali stranki v 24 urah po razglasitvi. Zoper sodbo delovnega sodišča iprve stopnje je dopustna pritožba na okrožno narodno sodišče kot delovno sodišče v roku treh dni po vročitvi sodbe. Pritožbo je vročiti pismeno ali ustno na zapisnik pri delovnem sodišču prve stopnje. Delovno sodišče druge stopnje mora odločiti o pritožbi najkasneje v roku petih dni. Sodba druge stophje je dokončna. Ta pravilnik in tarifa dobi obvezno nnoč z dnem objave v 'Uradnem listu. Ajdovščina dne L oktobra 1946. '/ Tajnik Poverjeništva: France Perovšek s. r. 148 Odlok o ustonovitvi delovnih sodišč Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledeči • Člen 6. Okrajna in okrožna narodna sodišča kot delovna sodišča sodijo v senatih treh članov. Predsednik delovnega sodišča prve stopnje je član sodišča (stalni sodnik ali tajnik pravnik), katerega odredi predsednik okrajnega narodnega sodišča za dobo enega leta, ostala dva člana delovnega sodišča pa sta sodnika prisednika. 0 pritožbah sodi okrožno narodno sodišče kot delovno sodišče druge stopnje. Sestavljeno je iz treh članov, katere odredi predsednik okrožnega narodnega sodišča za eno leto. Člen 7. Za postopek pred delovnimi sodišči se ne plača nobena taksa. Člen 8. odlok: Člen 1. Vse delovne spore ne glede na vrednost spornega predmeta rešuje pristojno okrajno narodno sodišče kot delovno sodišče. Z dnem, ko stopi ta odlok v veljavo, započnejo in dokončajo vse tekoče delovne spore pristojna delovna sodišča. x Člen 9. Poverjeništvo PNOO izda po potrebi navodila v zvezi s tem odlokom. Člen 10. Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ajdovščina dne 28. septembra 1946. Tajnik Poverjeništva: France Perovšek s. r. 149 Na podlagi člena 1 odredbe o pitanju in oddaji prašičev za gospodarsko leto 1946/47 in regulaciji nakaznic za maščobo (U. L. PPNOO 18/142) izdaja Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje sledečo odločbo o odkupni ceni za prašiče: Člen 1. Prašiče m t ki so jih rejci zavezani oddati po členu 1. odredbe o oddaji prašičev, so določene tele cene: a) za prašiče 80% klavnosti lir 100 za kg žive teže, b) za prašiče 75% klavnosti lir 90 za kg žive teže, c) za prašiče 70% klavnosti lir 80 za kg žive teže. Člen 2. Odkupne cene veljajo franco živinski sejem ali klavnica za prašiče, ki niso lili hranjeni ali napojeni 12 ur pred prodajo. Člen 3. Ta odločba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. Ajdovščina dne 28. oktobra 1946 Za Urad za cene: Tajnik Poverjeništva: Grohar Jože s. r. France Perovšek s. r. 150 Na podlagi člena 9. odredbe o prometu z vinom (U. L. PPNOO 18/143) izdaja Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje sledečo odločbo o zaračunavanju pristojbin z,a opravo poslov iz členov 5 in 7 odredbe o prometu z vinom: Člen 1. Za opravljanje poslov iz členov 5 in 7 odredbe o prometu z vinom znaša pristojbina, ki jo smejo zaračunati vinarske zadruge, 0.25% fakturnega zneska, najmanj pa 100 lir. Člen 2. Znesek plačane pristojbine iz člena 1 se sme vračunati v kalkulacijo prodajnih cen na drobno. Člen 3. Ta odločba stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu. - Ajdovščina dne 28. oktobra 1946. Za Urad za cene: Tajnik Poverjeništva: Josip Grohar s. r. France Perovšek s. r. 151 Odredba št. 52 Vojne uprave J. A. za Julijsko Krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje od 24. oktobra 1946 Zaradi ohranitve notranje vrednosti in kupne moči lire, izdaja Gospodarska banka za Istro, Reko in Slovensko Primorje odrejam I. Da se tečaj lire izdaje Gospodarske banke v1- razmerju proti metro-liri spremeni in utrdi z 1 :2 t. j. za 100.— lir izdaje Gospodarske banke z 200,— metro-lir (izdaja Italije). II. Ta naredfoa stopi v veljavo takoj. Namestnik komandanta: generalmajor: V. Holjevac, s. r. 152 Odločba Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje po odobritvi Vojne Uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje ter na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst, izdaja sledečo odločbo. 1. Filmsko podjetje FLRJ direkcija za Slovenijo izroči naslednja podjetja za predvajanje filmov (kinematografe) na področju Poverjeništva PNOO, ki jih je -do sedaj upravljala, v upravo kakor sledi: a) kino v Ajdovščini — mestnemu narodno' osvobodilnemu odboru v Ajdovščini; b) kino v Vipavi — krajevnemu narodno osvobodilnemu odboru v Vipavi; c) kino v Št. Petru na Krasu — krajevnemu narodno osvobodilnemu odboru v Št. Petru na Krasu; d) kino v Tolminu — mestnemu narodno osvobodilnemu odboru v Tolminu. 2. Izročitev kinematografov se izvrši po stanju z dne 15. julija 1946. S tem dnem preidejo vse pravice in obveznosti dosedanje uprave imenovanih podjetij na prevzemnike; med te obveznosti spada tudi dovršitev eventualnih započetib gradenj na stroške prevzemnika. Visi dohodki izza tega dneva gredo v dobro prevzemnika. 3. Osebje izročenih kinematografov se ’daje na razpolago prevzemnikom. 4. Filmsko podjetje, -direkcija za Slovenijo’ v likvidaciji, izroči ta podjetja prevzemnikom v 14 dneh po uveljavitvi te odločbe. 5. Ta odločba stopi v veljavo z Objavo v Uradnem listu. Aidovščina dne 2. decembra 1946. Tajnik poverjeništva: Ffranee Perovšek s., r. Objave Priloga k št. 19 Sodna obiastva Uvedbe postopka za proglasitev za mrtve Sp. 284/46 . Nusdorfer Stanko živ. Avgusta in pok. Marije roj. , Puc, rojen 22. IV. 1924 v Rožmanih, delavec iz Rožmanov št. 13- pri Šturjah, je odšel julija 1942 k. partizanom in je služil v Gradnikovi brigadi, kjer je dosegel čin komandanta bataljona. Dne 1. II. 1944 na poti iz Cerkna na Otlico je padla mina z mule in pri tem baje ubila poleg ostalih tudi Nusdorfer Stanka, ki je bil od Samca Jožem iz Zapuž in ostalih tovarišev na licu mesta pokopan, Ker je verjetno, da je Nusdorfer Stanko resnično padel dne 1. II. 1944, se na predlog Nusdorfer Avgusta, žagarja ¿iz Rožmanov št. 13 pri Šturjah,' uvede postopek za dokaz smrti Nusdorfer Stanka in se mu postavi za skrbnika Nusdorfer Avgust, /.agar iz Rožmanov št. 13 pri Šturjah. Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znano o Nusdorfer Stanku, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbniku do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče po poizvedbi dokazov odločilo o dokazu smrti. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. * Sp. 293/46 Kobal Rudolf pok. Jožefa in živ, Roze roj. Božič, rojen 18. XII. 191.9 v Budanjah, kovač iz Budanj št. 36, je po polomu Italije leta 1943 odšel v partizane najprej v borbo za Gorico, pozneje pa je služil v Gradnikovi brigadi v II. četi, II. bataljona in je po izjavi Loredan Angela, s-edaj v I. četi II. bataljona, II. brigade NO II. divizije RNOJ-a v Postojni, padel dne 21. IX. 1944 pri Železnikih na Gorenjskem. Rer je verjetno, da je Kobal Rudolf resnično padel dne 211. IX. 1944, se na predlog Robal Roze, pos. iz Budanj št. 36 uvede postopek v dokaz smrti Robal Rudolfa, ter se mu postavi za skrbni«* Robal Roza, pos. iz Budanj št. 36. Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu1 Robal Rudolfu, da poroča til k-, sodišču ali postavljeni skrbnici Roba] Rozi, pos. iz Budanj št. 36 do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče po poizvedbi dokazov odločilo o dokazu smrti. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. * Sp. 84/46—4 Kavčič Ivan, rojen 4. IV. 1893 na Ljubinju, sin pok. Blaža in pok. Marije Kenda, kmet, nazadnje stanujoč na Ljubinju št. 3, je oil junija 1944 odpeljan cd Nemcev v internacijo' v taborišče Dachau, nato Mauthausen in riazad» nje v Linz, kjer je po tridnevnem ležanju dne 9. I, 1945 po izjavi 'izvestiteljev Korena Vladimirja iz Robiča št. 81 in Skočirja Franca iz Vršnega št.. 35 umrl in bil odpeljan v krematorij v Mauthausen. Ker je tedaj upravičena domneva, da je Kavčič Ivan umrl, se na predlog njegove žene Kavčič Ivane, kmetice iz Ljubinja, uvede postopanje v dokaz smrti ter se izdaja poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Filliju Vinku. Kavčič Ivan se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Pc 15. L 1917 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo' o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Tolminu dne 30. septembra 1946. Sp. 294/46 Krasna Miklavž živ. Franca in živ. Marije roj. Lavrenčič, rojen 25. IX. 1924 v Budanjah, krojač iz Budanj št. 70, je odšel k partizanom po polomu Italije in se je zadržal nekaj časa na Krasu. Avgusta meseca 1944- je odšel z neko angleško vojaško misijo na Koroško in baje tam padel dne 8. XII. 1944. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita dotnneva smrti, se na predlog Krasna Marije, .pos. iz Budanj št. 70, uvede postopek za proglasitev mrtvim Krasna Miklavža in se mu postavi za skrbnico Krasna Marija, pos. iz Budanj št. 70. Poziva se Krašna Miklavž in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skr. niči Krašna Mariji, pos. iz Budanj št. 70, do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo p proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. * Sp 295/46 Žgur Vladislav pok. Ivana in živ. Marjete roj. Semenič, rojen 21. VI. 1927 v Podragi, kmečki sin iz Po drage št. 10, je odšel v partizane dne 23. III. 1944 in je služil kot kurir pri IX. korpusu. Pri neki obkolitvi vasi V rtov in junija 1944 od strani Nemcev, je Žgur Vladislav pobegnil iz vasi, vendar pa od tedaj ni O' njem n ¡kake vesti več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Žgur Marjete, kmetice iz Podrage št. 10, uvede postopek za proglasitev mrtvim Žgur' Vladislava ter se mu postavi za skrbnico Žgur Marjeta, kmetica iz Podrage št. 10. Poziva se Žgur Vladislav in vsakdo, ki inu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Žgur Marjeti, kmetici iz Podrage št. 10, do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo O' proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. ¡jc Sp 296/46 Lozar Alojz živ. Kristjana in živ. Marije roj. Gorup, rojen leta 1919 v Sv. Tomažu pri Lokavcu, kmečki sin iz Sv. Tomaža, je kot partizan služil v Gradnikovi brigadi, nazadje v okolici Lokev, kjer je poleti 1944 ob priliki nekega nemškega napada baje padel in je baje pokopan na pokopališču v Lokvah. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Lozar Kristjana, pos. iz Sv. Tomaža pri Lokavcu, uvede postopek za proglasitev mrtvim Lozar Alojza in se mu postavi za skrbnika Lozar Kristjan, pos. iz Sv. Tomaža pri Lokavcu. Poziva se Lozar Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znano O' pogrešancu, da. poroča tuk. sodišču ali postavljenemu skrbniku Lozar Kristjanu, pos. iz Sv. Tomaža pri Lokavcu, do 31. XII. 1946. • Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo O' proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. Sp 297/46 Krečič Marijo živ. Jerneja in živ. Marije roj. Kompara, rojen 21. IX. 1919 v Lokavcu, kmečki sin iz Lo-kavca št. 18, je odšel septembra 1943. z ostalimi partizani v borbo proti Gorici, odkoder se ni več vrnil, niti ni od tedaj -o njem kake vesti. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na’ predlog Krečič Jerneja, pos. iz Lokavca št. 18, uvede postopek za proglasitev Krečič Marija mrtvim in se postavi za skrbnika pogrešancu Krečič Jernej, pos. iz Lokavca št. 18. « Poziva se Krečič Marijo in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo; sodišče na ponovni predlog odločilo' O' proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. * Sp 298/46 Černigoj Anton pok. Antona in živ. Frančiške roj. Lozar, rojen 2. XII. 1906 v Lokavcu, kmet iz Lokavca št. 20, je septembra 1943 odšel z ostalimi partizani V borbo proti Gorici, odkoder se ni vrnil in ni od tedaj nikake vesti. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Černigoj Marije, kmečke hčerke iz Lokavca št. 20, uvede postopek za proglasitev mrtvim Černigoj Antona in se mu postavi za skrbnico Černigoj Marija, kmečka hči .dz Lokavca št. 20. Poziva se Černigoj Anton in vsakdo', ki mu je kaj znano, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Černigoj Mariji, kmečki hčerki iz- Lokavca št, 20, do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo' O' proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. Sp 300/46 Prem Franc živ. Franca in pok. Genovefe roj. Krapež, rojen 24. VI. 1906 na Otlici, kmet iz Otlice št. 215, je odšel v partizane dne 17. XI. 1943 in je služil v Gradnikovi brigadi, ter je padel baje pri nekem spopadu dne 2. ali 3. XII. 1943 pri Mrzlem vrhu. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Prem Barbare, kmetice iz Otlice št. 215, uvede postopek za proglasitev mrtvim Prem Franca ter se mu postavi za skrbnico Prem Barbara, kmetica iz Otlice št. 215. Poziva se Prem Franc in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da to poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Prem Barbari, kmetici iz Otlice št. 215, do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septemb C&. 1946. Sp 301/46 Kravos Franc pok. Janeza in živ. Ljudmile roj. Rusija, rojen 23i II. 1903 v Skriljah, zidar iz Skrilj št. 34, nazadnje stanujoč v Banjaluki v Bosni, kjer je bil avgusta 1942 ujet od ustašev, ki so ga izročili Nemcem, kateri so ga baje ustrelili in na licu mesta pokopali. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kravos Ljudmile, hišne iz. Skrilj št. 34, uvede postopek z,a proglasitev mrtvim Kravos Franca ter se mu postavi za skrbnico Kravos Ljudmila, hišna iz Skrilj št. 34. Poziva se Kravos Franc in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Kravos Ljudmili, hišni iz Skrilj št. 34, do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. Sp 302/46 Cigoj Stanko pok. Jožefa in živ. Marije roj. Vodopivec, rojen 20. IX. 1915 v Skriljah, mizar m Skrilj št. 76, je odšel leta 1938 iz Jugoslavije v špansko državljansko vojno, kjer je bil po izjavi Vodopivec Albina iz Kamenj zadet od krogle in padel ter je bil tam pokopan. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Cigoj. Marije, kmetice iz Skrilj št. 76, uvede postopek za proglasitev Cigoj Stanka mrtvim ter' se mu postavi za skrbnico Cigoj Marija, kmetica iz Skrilj št. 76. Poziva se Cigoj Stanko in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Cigoj Mariji, kmetici iz Skrilj št. 76, do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. Sp 303/46. Cigoj Hilarij pok. Jožefa in živ. Marije roj. Vodopivec, rojen 29. VII. 1913 y Skriljah, kmet iz Skrilj št. 76, je odšel v partizane 10. II. 1943 in je služil v brigadi Simona Gregorčiča. Dne 28. II. 1943 je bil baje pri nekem italijanskem napadu ubit. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva Smrti, se na predlog Cigoj Marije iz Skrilj št. 76, uvede postopek za proglasitev Cigoj Hilarija mrtvim in se mu postavi za skrbnico Cigoj Marija, kmetica iz Skrilj št. 76. Poziva se Cigoj Hilarij in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946 * Sp 304/40 Cigoj Ivan pok. Jožeta in živ. Marije roj. Vodopivec, rojen 7. IX. 1918 v Skriljah, kmet iz Skrilj št. 76, je odšel v partizane oktobra 1943 in je služil v Kosovelovi brigadi. Dne 6. I. 1944 je hotel z ostalimi tovariši preplavati Sočo, pri čemer so Nemci odprli jez in. ga je voda odnesla ter je baje utonil. Ker je.verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Cigoj Marije, kmetice iz Skrilj št. 76, uvede postopek za proglasitev mrtvim Cigoj Ivana, ter se mu postavi za skrbnico Cigoj Marija, kmetica i;z Skrilj št. 76. Poziva se Cigoj Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu^ da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1916. * Sp 305/46 Bajc Ivan živ. Janeza in živ. Alojzije roj. Žgur, rojen 31. X. 1919 v Zemonu, pek v Zemonu pri Vipavi št. 16, je odšel v partizane septembra 1943 po svoji vrnitvi iz Francije. Pri nekem kratkem obisku doma je povedal, da se nahaja pri štabu v Vitovljah. Od tedaj ni o njem nikakega sledu. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bajc Alojzij % trgovke iz Vipave št. 82, uvede postopek za proglasitev mrtvim Bajc Ivana ter se mu postavi 'za skrbnico Bajc Alojzija, trgovka iz Vipave št. 82. Poziva se Bajc Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Bajc Alojziji do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. * Sp 306/46 Polanc Dorče živ. Benedikta in živ. Roze roj. Krapež, rojen dne 27X. 1922 na Otlici, pos. sin iz Otlice št. 206, je iiz Taranta odšel k partizanom in je bil v Bariju uvrščen v Prvo prekomorsko' brigado. Nato je bil premeščen v 13. hrvatsiko brigado, 4. bat., 13. četa I. divizije. Dne 27. V. 1944 se je nahajal v Mrkonjič-gradu v zelo srditih bojih in je bil po izjavi Likar Viktorja, pos. sina na Dolu, sedaj zaposlen kot stražar v idrijskih zaporih, istega dne težko ranjen ter je baje umrl okrog 4. ure popoldne. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Polanc Olge, pos. hčere «iz Otlice št. 206, uvede postopek za proglasitev Polanc Dorčeta mrtvim ter se mu postavi za skrbnico Polanc Olga iz Otlice št. 206. Poziva se Polanc Dorče in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Sp 307/46 Vidmar Franc pok. Alojza in živ. Jožefe roj. Bratina,‘rojen 28. IX. 1921 na Otlici, delavec iz Otlice št. 189, je odšel v začetku septembra 1943 z ostalimi partizani v borbo proti Gorici in je baje v tej borbi padel dne 19. IX. 1943. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Vidmar Jožefe, zasebnice iz Otlice št. 189, uvede postopek za proglasitev mrtvim Vidmar Franca in se mu postavi za skrbnico Vidmar Jožefa, zasebnica iz Otlice št. 189. Poziva se Vidmar Franc in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Vidmar Jožefi, zasebnici iz Otlice št. 189, do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1916. >¡4 Sp 308/46 Kobal Josip pok. Filipa in pok. Antonije roj. Hlad, rojen 28. II. 1891 na Planini, kmet iz Planine št. 46, je odšel 15. III. 1915 kot .avstrijski vojak v prvo svetovno vojno in je služil pri 55. peš. polku na ruski fronti. Dne 15. VI. 1915 je sporočil, da je bil ranjen in da gre zopet na fronto, ker mu je bolje. Od tedaj ni o njem ni-kake vesti več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kobal Filipa, čevljarja iz Planine št. 36, uvede postopek za proglasitev mrtvim Kobal Josipa ter se mu postavi za skrbnika Kobal Filip, čevljar iz Planine št. 36. Poziva se Kobal Josip in vsakdo., ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. .sodišču ali postavljenemu skrbniku Kobal Filipu, čevljarju iz Planine št. 36, do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembia 1946. f * Sp 309/46 Žigon Janez pok. Franca in živ. Kristine roj. Krapež, rojen julija 1911 na Otlici, delavec iz Otlice št. 222, je odšel 18. IX. 1943 z ostalimi partizani v borbo proti Gorici ter je po pripovedovanju nekaterih njegovih tovarišev' baje padel že 19. IX. 1943. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Žigon Kristine, zasebnice št. 222, uvede postopek za proglasitev mrtvim Žigon Janeza in se mu postavi za skrbnico Žigon Kristina, zasebnica iz Otlice št. 222. Poziva se Žigon Janez in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da to poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Žigon Kristini, zasebnici iz Otlice št. 222, do 31. XII. 1946. Po preteku tega rok,a bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Sp 310/46 Dolenc Alojz pok. Alojza in živ. Marije roj. Zivic. rojen dne 14. IV. 1924 na Gočah, kmečki sin iz Go? št. 96, je odšel v partizane dne 21. IX. 1943 v brigado Simona Gregorčiča v Vipavo. Po treh dneh je odšel na Nanos in baje tam padel dne 27. IX. 1943. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Dolenc Marije, pos. iz Goč št. 96, uvede postopek za proglasitev Dolenc Alojza mrtvim in se mu postavi za skrbnico Dolenc Marija, pos. iz Goč št. 96. Poziva se Dolenc Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. Sp 311/46 Možina Franc živ. Ignacija in živ. Antonije roj. Kravos, rojen dne 25. VII. 1913 v Skriljah, kmečki sin iz Skrilj št. 79, je odšel dne 10. IX. 1943 s partizani v borbo proti Gorici in je baje padel v borbi dne 22. IX. 1943. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Možina Antonije iz Skrilj št. 79 uvede postopek za proglasitev mrtvim Možina Franca ter se mu postavi za skrbnico Možina Antonija iz Skrilj št. 79. Poziva se Možina Franc in. vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Možina Antoniji, kmetici iz Skrilj št. 79, do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. Sp 312/46 Rustja Franc pok. Antona in živ. Ivane roj. Lozar, rojen dne 10. VII. 1923 v Skriljah, kmečki sin iz Skrilj št. 60, je odšel k partizanom 18. XI. 1943 in je služil pri IX. korpusu, pozneje pri XVII. brigadi, III. bat., I. četi Simona Gregorčiča. Po sporočilu ¡nekaterih je baje utonil v Soči, ko jo je hotel preplavati, po drugih vesteh pa je baje padel v tridnevni bitki od dne 20. do 24. VIII. 1944 v Rdečem rogu, Planinin lom pri Bovcu. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Rusija Marije, pos. hčere iz Skrilj št. 60, uvede postopek za proglasitev mrtvim Rustja Franca ter se mu postavi za skrbnico Rustja Marija, pos. hči iz Skrilj št. 60. Poziva se Rustja Franc in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Rustja Mariji do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembr i 1946. Sp 313/46 Bratina Julijan pok. Antona in živ. Leopoldine roj. Batagelj, rojen 8. I. 1905 v Sv. Tomažu pri Lokavcu, kmet iz Sv. Tomaža št. 77, je bil odpeljan s Ceste pri Sv. Križu dne 3. VI. 1944 od Nemcev v Dachau. Poslednjič se je javil iz delovne komande Bergen-Belsen pred božičem 1944. Od tedaj ni o* njem nikake vesti. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti se na predlog Bratina Filipine, kmetice iz Sv. Tomaža št. 77 pri Lokavcu, uvede postopek za proglasitev mrtvim Bratina Julijana ter se mu postavi za skrbnico Bratina Filipima iz Sv. Tomaža št. 77 pri Lokavcu. Poziva se Bratina Julijan in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Bratina Filipini do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembru 1946. Sp 315 46 Jelerčič Jožef živ. Jožefa in živ. Marije roj. Kopatin, rojen dne 10. IV. 1924 v Podgriču, kmečki sin iz Pod-griča št. 7, pošta Št. Vid-Vipava, je odšel v partizane 28. V. 1942 ;in je služil v četi Janka Premrla-Vojka. Dne 20. VI. 1942 je po pripovedovanju Jež Pavla, poveljnika NZ pri PNOO v Ajdovščini, bil Jelerčič Jožef ubit pri spopadu z Italijani na Lipah na Nanosu. Naslednji dan je bil ¡prepeljan mrtev v Vipavo in 23. VI. 1942. pa v Gorico ter bil pokopan na mirenskem pokopališču z oznako nepoznan. Ker je verjetno res, da je bil Jelerčič Jožef ubit dne 20. VI. 1942, se na predlog Jelerčič Marije, pos. iz Podgriča št. 7, uvede postopek za dokaz smrti Jelerčič Jožefa in se mu postavi za skrbnico Jelerčič Marija, pos. iz Pod-griča št. 7. Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali skrbnici do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka in izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti. Ograjno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1946. * Sp 316/46. Rovan Anton živ. Antona in pok. Frančiške roj. Ko-pačin, rojen 2. IX. 1898 v Podgriču, čevljar iz Podgriča št. 31, pošta Št. Vid pri Vipavi, je odšel v partizane dne 11. IX. 1943. Dne 24. IX. 1943 se je nahajal s svojim oddelkom v Sv. Petru pri Gorici na hribu Sv. Marka, kjer se je udeležil borb za Gorico. Od tedaj ni o njem ¡nikake vesti. Ker je verjetno*, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Rovan Štefanije, kmetice iz Podgriča št. 31, uvede postopek z,a proglasitev mrtvim Rovan Antona ter se mu postav*! za skrbnico Rovan Štefanija, kmetica iz Podgriča št. 31. Poziva se Rovan Anton in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Rovan Štefaniji, kmetici1 s Podgriča, do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. . Sp 319/46 Romagnolo Amante Severino živ. Marcela in »iv. Cesire roj. Bellini, rojen 7. X. 1918 v Buenos Airesu, Brazilija, mehanik, nazadnje stanujoč v Padovi, je bil ob razpadu Italije kot italijanski vojak zajet od Nemcev v Padovi in odpeljan v Bologno, od koder je pobegnil k partizanom in &e je nahajal v šolskem taborišču IX. korpusa v Kornici v Trnovske mgozdu. Okrog 13. VI. 1944 je bil v izvidniški p at roli na področju Čavna. Pri Se-lovcu je bila patrola napadena od- Nemcev. Od tedaj ni o njem nikakega glasu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Romagnolo Valerije, hišne iz Ozeljana št. 41, uvede postopek za proglasitev mrtvim Romagnolo Amante Severija ter se mu postavi za skrbnico Romagnolo Valerija, hišna iz Ozeljana št. 41. Poziva se Romagnolo Amante Severino in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Romagnolo Valeriji, hišni iz Ozeljana št. 41, do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini . dne 30. septembra 1946 * Sp 320/46 Černigoj Anton živ. Antona in živ. Marije roj. Batagelj, rojen 3. III. 1906 v Skriljah, zidar, samski iž Skrilj št. 61, je odšel v partizane 10. II. 1943 in je služil v brigadi Simona Gregorčiča. Do avgusta 1943 se je nahajal v bližini Kamenj, pozneje pa je s svojim oddelkom 'Odšel menda v Slovenijo. Od tedaj ni o* njem nikake vesti. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Černigoj Ive, hišne, Skrilje št. 61, uvede postopek za proglasitev Černigoj Antona mrtvim ter se mu postavi za skrbnico Černigoj Iva iz Skrilj št. 61. Poziva se Černigoj Anton in visakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici do' 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločbo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1916. »j» Sp 321/46 Pučka Miroslav živ. Antona in živ. Frančiške roj. Bogataj, rojen 2. IX. 1923 na Cesti pri Sv. Križu, delavec na Cesti pri Sv. Križu, je po' polomu Italije odšel iz italijanske vojske v partizane in je v začetku služil v soški nato pa v brigadi Simona Gregorčiča nekje v Slovenski Benečiji, kjer je bil ranjen. Nato je odšel v šolo oz. tečaj v Cerkno. Konec decembra 1943 je baje padel nekje pri Planini pri Rakeku in je tam tudi pokopan. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Fučka Antona, zasebnika iz Ceste št. 99 pri Sv. Križu, uvede postopek za proglasitev Fučka Miroslava mrtvim in se mu postavi za . skrbnika Fučka Anton, zasebnik s Ceste št. 99 pri Sv. Križu. Poziva se Fučka Miroslav in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 31. XII. 1946. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 30. septembra 1941. i Sp. 98/46—3 Penko Andrej, sin Janeza in Marije Fičur, rojen dne 23. XI. 1927 v Slavini, kmečki sin iz Slavine št. 37, je bil kot borec 18.. bazoviške brigade XXX. divizije IX. korpusa smrtno ranjen dne 9. VIII. 1944 na Angelski gori pri Predmeji in je bil tam pokopan. Ker o tem ni nobenega uradnega potrdila, se na prošnjo pokojnikovega očeta Penko Janeza, kmeta iz Slavine št. 37, uvede postopek za dokaz smrti imenovanega. Vsakdo, komur je morda znana drugačna usoda imenovanega, se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku Fičur Matevžu, kmetu, Slavina, št. 28, najkasneje do 10. januarja 1947. Po- preteku tega roka bo sodišče po- poizvedbi dokazov odločilo o dokazu smrti. Okrajno (narodno sodišče v Postojni dne 2. oktobra 1946. Sp. 342/46 Fabčič Jožef pok. Jožefa in pok. Katarine roj. Bajp, rojen dne 13. IV. 1899 v Orehovici, vdovec iz Orehovice št. 8 pri Št. Vidu, je bil spomladi 1943 mobiliziran v »battaglione speciale« in poslan najprej v Cagliari, nato pa v Banorvi v Sardiniji. Dne 24. VI. 1943 si je v nezavednem stanju ob malaričnem napadu prerezal grlo z brivno britvijo- in je na posledici tega umrl. Ker je verjetno, da je Fabčič Jožef resnično1 umrl dne 24. VI. 1943 radi prereza vratu, se na pr-edlog Miste j Franca, posestnika iz Orehovice št. 9 uvede postopek za dokaz smrti Fabčič Jožefa in se mu postavi za skrbnika Mislej Franc, po-s. iz Orehovice štev. 9 pri Št. Vidu. Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sedišču ali skrbniku do 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče po- poizvedbi dokazov odtočilo o dokazu smrti. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne. 19. oktobra 1946. jf: Sp 322/46 Požar Rudolf pok. Janeza in živ. Marije roj. Renar, rojen 17. VIII. 1916 na Goč-ah, pos. iz Goč št. 74, je bil mobiliziran septembra 1939 in je služil vojake v začetku v Torinu, nato v Milanu. Dne 30. novembra 1942 je odšel s svojo edinico, reggimento' artiglieria a cavallo- III. grupo, posta militare 108, na rusko front-o, od koder se je zadnjič javil 8. I. 1943 s področja Dona. Pozneje ni bilo o njem nikakega glasu. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Požar Olge, pos. iz Goč 'št. 74 uvede postopek za proglasitev mrtvim Požar Rudolfa in se mu postavi za skrbnico Požar Olga, pos. iz Goč št. 74. Poziva se Pozah Rudolf in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča temu sodišču ali postavljeni skrbnici Požar Olgi, pos. iz Goč št. 74 do 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Sp 323/46 Curk Stanislav živ. Alojza in živ. Amalije roj. Trošt, rojen 15. XI. 1924 v Budanjah, kmečki sin iz Budanj št. 45, je po polomu Italije odšel k partizanom in je takoj vstopil v borbo nekje ob Soči, kjer je bil ranjen v prša. Od tam je bil prenesen v bolnico v vas Nemci pri Lokvah, odkoder bi moral biti prepeljan na dom. Medtem so pa pridrli Nemci in zasedli področje. Od tedaj ni o njem nikake vesti. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Curk Amalije, pos. iz Budanj št. 45, uvede postopek za proglasitev mrtvim Curka Stanislava in se mu postavi za skrbnico Curk Amalija, pos. iz Budanj št.- 45. Poziva se Curk Stanislav in vsakdo, ki' mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Curk Amaliji, pos. z Budanj št. 45, do dne 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 10. oktobra 1946. * Sp 324/46 Rijavec Edvard živ. Valentina in pok. Marije roj. Faganel, rojen 1. IV. 1907 v Šempasu, samski, kmet :z Šempasa št. 89, je po razpadu Italije odšel v partizane najprej v bližini Ozeljana, nato pa so se 'umaknili pred prodirajočimi Nemci v Krnico v Trnovskem gozdu. Od tedaj ni o njem nikakega sledu. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Rijavec Ivanke, kmetice iz Šempasa št. 89, uvede postopek za proglasitev mrtvim Rijavec Edvarda in se mu postavi za skrbnico. Rijavec Ivanka, kmetica iz Šempasa št. 89. Poziva se Rijavec Edvard in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Rijavec Ivank1, kmetici iz Šempasa št,- 89, do 31. I. 1947, Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 10. oktobra 1946. * Sp 325/46 Bavčar Zorko živ. Andreja in živ. Antonije roj. Bavčar, rojen 20. I. 1926 v Selu, krojač iz Sela št. 92 pri Črničah, je 4. II. 1943 odšel v partizane in je služil kot stcrejši vodnik pri sabotažni četi pri komandi mesta Sežana. Na poti na neki tečaj v Jugoslavijo je padel pri Rihenberku v zasedo Nemcev, pri čemer si je zlomil nogo in so ga Nemci ujeli ter odpeljali v tržaške zapore Coroneo. Dne 5. IV. 1945 je sporočil iz teh zaporov, da bo še ta dan ustreljen. Baje je bil ubit od nemške policije SS in potem sežgan v rižarni pri Sv. Soboti v Trstu. Ker je Yerjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrt1, se na predlog Bavčar Andreja, pos. iz Sela 92, uvede postopek z-à proglasitev mrtvim Bavčar Zorka in se mu postavi za skrbnika Bavčar Andrej, pos. iz Sela št. 92. Poziva se Bavčar Zorko in vsakdo, k' mu je. kaj znano o pogrešancu. da poroča tuk. sodišču ali postavljenemu skrbniku Bavčar Andreju, pes, Iz Sela št. 92, do 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 10. oktobra 1946. Sp 32,6/46 Terbižan Anton pok. Jakoba in pok. Margarete roj. Žgavec, rojen 17. I. 1895, poročen, delavec iz Lokavca -Slokarji št. 59, je odšel po polomu Italije v borbo proti Gorici. Pozneje so ga videli v Avberju na Krasu, odkoder je odšel v Belo Krajino na Dolenjskem, kjer je baje padel .dne 13. II. 1944. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Volk Alojzije, gospodinje iz Lokavca št. 59 - Slokarji, uvede postopek za proglasitev Terbi-žana Antona mrtvim in se mu postavi za skrbnico Volk Alojzijo, gospodinjo iz Lokavca - Slokarji št. 59. Poziva se Terbižan Anton in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Volk Alojziji, gospodinji iz Lokavca - Slokarji št. 59, do 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo, sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno naredilo sodišče v Ajdovščini dne 10. oktobra 1946. Sp 327/46 Toplikar Rudolf živ. Jožefa in živ. Katarine roj. Remec, rojen dne 4. IV. 1911 v Vitovljah, delavec iz Vitovelj, je odšel v partizane dne 28. IX. 1942 in je služil v Gradnikovi brigadi nazadnje na področju Trnovskega gozda, od koder je baje odšel na Gorenjsko in je tam baje padel v začetku jeta 1944. Ker je verjetno, da bo, nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Toplikar Katarine, pos, iz Šempasa št. 208, uvede postopek za proglasitev mrtvim Toplikar Rudolfa in se mu postavi njo za skrbnico. Poziva se Toplikar Rudolf in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Toplikar Katarini, pos. iz, Šempasa št. 206, do 31. I. 1947. Po, preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sedišče v Ajdovščini dne 10. oktobra 1946. * * Sp 328/46 Remec Izidor pok. Andreja in _ pok. Rozalije roj. Strosar, rojen dne 2. IV. 1917 v Oseku, delavec iz Oseka št. 32, je odšel 29. IX. 1941 v italijansko vojsko. Dne 10. V. 1942 je bil premeščen s svojo edinko na .grško fronto, kjer je baje padel ob polomu Italije v borbi med Nemci in Italijani. Ker je verjetno, da bo- nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Remec Amabile, zasebnice 'z Oseka 'št. 32, uvede postopek za proglasitev mrtvim Remec Izidorja in se mu postavi za skrbnico Remec Amabile, zasebnica iz Oseka št. 32. Poziva se Remec Izidor in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Remec Amabile, zasebnici iz Oseka št. 32, do 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo sedišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Sp 830/46 Toplikar Antonija živ. Antona in živ. Amalije roj. Slejko, rojena 18. X. 1926 v Oseku, šivilja iz Oseka št. 34, je bila aretirana od Nemcev dne 19. XII. 1944 in odpeljana v goriške zapore, od koder je bila odvedena v nemško taborišče Rawensbruck, od tam pa pozneje v Belsenberg. Po osvoboditvi je ostala v tamkajšnji bolnici težko bolana od tifusa ter je verjetno umrla. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Toplikar Amalije, kmetice iz Oseka št. 34, uvede postopek za proglasitev Toplikar Antonije za mrtvo in se ji postavi za skrbnico Toplikar Amalija, kmetica iz Oseka št. 34. Poziva se Toplika'r Antonija in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešanki, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Toplikar Amaliji, kmetici iz Oseka št. 34, do 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 10. oktobra 1946. Sp 331/46 Jejčič Rafael pok. Jožefa in Ane Kosovel, rojen 25. IV. 1920 v Skriljah, mizar, samski iz Skrilj št. 80, je po polomu Italije stopil v NOV in je bil dodeljen bolničarski četi. Zadnjič se je javil doma kakšne tri tedne pred veliko nočjo 1944. Od tedaj ni o njem nikakega sledu. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Poljšak Ane roj. Jejčič uvede postopek za proglasitev mrtvim Jejčič Rafaela in se mu postavi za skrbnico Poljšak Ano roj, Jejčič iz Skrilj št. 80. Poziva se Jejčič Rafael in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Poljšak Ani roj. Jelčič iz Skrilj št. 80, do 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 10. oktobra 1946. Sp 332/46 Kopačin Alojz, sin živ. Frančiške, rojen 4. VII. 1918 v Podragi, invalid, samski iz Podrage št. 24, je bil kot načelnik gospodarske komisije v Podragi zajet dne 25. III. 1945 od Nemcev v Zgornji Branici, ki so ga odpeljali proti Vipavi..Od tedaj ni o njem nikakega sledu. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kopačin Frančiške, kmečke delavke iz Podrage št. 24, uvede postopek za proglasitev mrtvim Kopačin Alojza in se mu postavi za skrbnico Kopačin Frančiška, kmečka delavka iz Podrage št. 24. Poziva se Kopačin Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znano o- pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici Kopačin Frančiški, kmečki delavki iz Podrage št. 24, do 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče na' ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 10. oktobra 1946, Sp 333/46 Krapež Benedikt živ. Ivana in živ. Frančiške roj. Cesnik, rojen dne 20. IX, 1911 na Otlici, delavec iz Otli- ce št. 246, nazadnje stanujoč in zaposlen kot železniški delavec v Ponikvah pri Celju, je po kapitulaciji Jugoslavije odšel k partizanom. Avgusta 1948 se je nahajal kot vodja in poznavalec terena nekaj dni v Tisovou pri Črnem vrhu. Od tedaj ni o njim nikakega sledu. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Krapež Ivana, pos. iz Otlice št. 246, uvede postopek za proglasitev mrtvim Krapež Benedikta in se mu postavi za skrbnika Krapež Ivan, pos. iz Otlice št. 246. Poziva se Krapež Benedikt in vsakdo*, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljenemu 'skrbniku Krapež Ivanu, pos. iz Otlice št. 246, do 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 10. oktobra 1946. Sp 334/46 Sera,žiti Ivan pok. Ivana in živ. Marije roj. Ren er, rojen 5. III. 1923 v Selah, kmečki sin iz Sel št. 7 pri Vrabčah, je odšel v partizane februarja 1943. Baje se je zadrževal s svojo četo na Pivki. Tam so jih marca 1943 napadli Italijani in jih razpršili. Od tedaj ni o njem nikake vest.i Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Seražin Marije, pos. iz Sel pri Vrabčah št. 7, uvede postopek za proglasitev mrtvim Seražin Ivana in s mu postavi za skrbnico Seražin. Marija, pos. iz Sel pri Vrabčah št. 7. Poziva se Seražin Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da poroča tuk. sodišču ali postavljeni skrbnici do 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 10. oktobra 1946. * Sp 34/46 Škodnik Stanislav, rojen dne 13. IX. 1910 v Škodnikih št. 46, pristojen v Levpo, oženjen, sin Andreja in Amalije rojene Skrt, kmet, je po kapitulaciji Italije dne 8. IX. 1943 odšel v partizane. Od tega dne dalje žena ni prejela po pogrešanem možu nobenega glasu, pač pa je slišala, da je bil dne 27. IX. 1943 ustreljen od Nemcev v bližini Grgarja. Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove žene Škodnik Štefanije iz Škodnikov št. 46 uvede postopek za proglasitev za mrtvega in se pogrešanemu postavi za skrbnika dr. Jarc France, tajnik-pravnik pri okrajnem narodnem sodišču v Grgarju. Vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešanem, se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku do 31. XII. 1946. Škodnik Stanislav se poziva, da se do naznačenega roka zglasi pri podpisanem sodišču ali kako drugače da glas o sebi. Po 31. decembru 1946 bo sodišče na vnovični predlog in po event. izvedbi dokazov odločilo o* proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Sp 32/46 Gradnik Andrej, rojen dne 29. XI. 1921 v Grgarju št. 29, sin Jakoba in pok. Marije rojene Humar, samski, posestnikov sin, nazadnje stanujoč v Grgarju št. 29, je bil po kapitulaciji Italije odpeljan v nemško vojno ujetništvo. Poslednji dopis je pisal dne 27. V. 1944 iz M-Stamm-lager XI B Teill-azarett. V tem dopisu je poročal, da leži težko bolan v bolnišnici, da pa upa, da pojde vse dobro. Od tedaj dalje nima njegov stric od njega in o njem nobenega glasu in so tudi vsestranske poizvedbe po njem ostale brez uspeha. Ker je potemtakem verjetno, da je imenovani umrl in bo nastopila zakonita domneva smrti, se uvede na predlog njegovega strica Humarja Petra, upokojenca v Trstu, Via Pietro Zorutti št. 18, postopek za proglasitev za mrtvega ter se pogrešanemu postavlja za skrbnika dr. Jarc France, tajnik-pravnik pri okrajnem narodnem sodišču v Grgarju. « Vsakdo, komur je kaj znanega o pogrešanem, se poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku. Gadnik Andrej se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali da kako drugače da kakšno vest o sebi. Po 31. decembru 1946 bo sodišče na vnovični predlog in po event. izvedbi dokazov odločilo d proglasitvi pogrešanega za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Grgarju dne 10. oktobra 1946. Sp 335/46 Stegel Edvard živ. Jakoba in pok. Kristine roj. Nabergoj, rojen dne 12. X. 1927 v Studencu, samski, krnet iz Studenca pri Postojni, je odšel v partizane ob polomu Italije in je vstopil v Šercerjevo« brigado v bližini vasi Zagorica pri Dobrepolju v Beli Krajini. Dne 28. XII. 1943 je baje padel v boju z Nemci in je baje pokopan na tamkajšnjem pokopališču. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Stegel Jakoba, kotlarja iz Ajdovščine, Gregorčičeva ulica št. 29, uvede postopek za proglasitev Stegel Edvarda mrtvim ter se mu postavi za skrbnika Stegel Jakob, kotlar iz Ajdovščine, Gregor, čičeva ulica št. 29. Poziva se Stegel Edvard in vsakdo, ki mu je kaj znanega o> pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 31. I. 1947. Po preteku teka roka in na ponovni predlog bo sodišče odločalo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 17. oktobra 1946. Sp 387/46 Čermelj Maks živ. Alojza in živ. Amalije roj, Čermelj, rojen dne 3. TV. 1914 v Kamnjah, samski, kmečki sin iz Kamenj št. 65, je odšel v partizane v začetku leta 1944 in je služil kot politkomisar prve čete SNOB v Kosovelov i brigadi. Zadrževal se je na Oblakovem vrhu pri Rovtah. Pri nekem napadu Nemcev dne 22. Vil. 1944 j© bil ranjen v desno ram-o. Od tedaj ni o njem nikalnega glasu. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Čermelj Emilije iz Kamenj št. 65, uvede postopek za proglasitev Čermelj Maksa mrtvim, ter se mu postavi za skrbnico Čermelj Emilija, posestnica iz Kamenj št, 65. Poziva se Čermelj Maks in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 31. I. 1947. Po preteku teka roka in na ponovni predlog bo sodišče odločalo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v, Ajdovščini dne 17. oktobra 1946. Sp 338/46 Čermelj Ivan živ. Jožefa in Marije roj. Krasna, rojen dne 11. VI. 1921 v Plačah, sedlar iz Budanj št. 38, je odšel v partizane po polomu Italije leta 1943 in je služil v goiriškl brigadi, III. bataljonu, IV. četi. Nekako dva tedna se je nahajal na položaju pred Gorico. Pozneje se je umaknil z ostalimi na Javornik. Oktobra 1943 so bili obkoljeni od Nemcev in domobrancev, in je verjetno v tej borbi padel. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Čermelj Jožefa, sedlarja iz Budanj št. 38, uvede postopek za proglasitev Čermelj Ivana mrtvim in se mu postavi za skrbnika Čermelj Jožef, sedlar iz Budanj št. 38. Poziva se Čermelj Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku do 31. I. 1947. Po preteku teka roka in na ponovni predlog bo sodišče odločalo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 17. oktobra 1946. Sp. 336/46 Bolčina Anton pok. Antona in pok. Frančiške roj. Krapež, rojen 8. IX. 1912, samski, kmečki sin iz- Kovka, nazadnje stanujoč v Vrhpolju, je šel par mesecev pred razpadom Italije k partizanom in se je zadrževal na Nanosu. Ob razpadu Italije je edšel v borbo- za Gorico. Dne 28. IX. 1943 je padel v borbi z Nemci na Otlici, kjer sta ga pokopala Likar Cvetko iz Otlice, sedaj krojač pri Poveljstvu NZ v Ajdovščini in Vidic Alojz iz Otlice št. 196. Ker je verjetno, da je Bolčina Anton resnično padel dne 28. IX. 1943, se na predlog Vidmar Frančiške, po-s. žene iiz Kovka št. 283, uvede postopek za dokaz smrti Bolčina Antona in se mu postavi za skrbnico Vidmar Frančiška, pos. žena iz Kovka št. 283. Poziva se vsakdo-, ki mu je kaj' znano o Bolčina Antonu, da javi tuk. sodi.čii -ali skrbnici do 31. I. 1947. Po preteku t-ega roka bo sodišče- po poizvedbi dokazov odločilo- o dokazu smrti. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 17. oktobra 1946. Sp 339/46 Pregelj Alojz pok, Karla in živ. Terezije roj. Turk, rojen 6. VI. 1902 v Gaberjah, kmet iz Gaberjev 51, je odšel v partizane 14. II. 1943 in je služil v drugi četi, drugem bataljonu Šercerjeve brigade. Po izjavi Bizjak Franca iz Gornje Branice št. 15 in Klikon Lojzeta, star. vodnika-skladiščnika pri statističnem odseku v Ajdovščini, je baje padel junija 1943 zadet od italijanske artilerije v bližini Žužemberka na Dolenjskem in je baje tam pokopan. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Pregelj Leopolde, posestnice iz Gaberjev št. 51, uvede postopek za proglasitev Pregelj Alojza mrtvim. Beživa se Pregelj Alojz in vsakdo, ki mu 'je kaj znano >c pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici Pregelj Leopoldi, posestnici iz Gaberjev št. 51, do 31. I. .1947. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 17. oktobra 1946. Sp 340/46 Mihelj Franc, sin Alojzija in Marije roj. Lemut, rojen dne 4. X. 1920 v Plačah, samski, pos. sin iz Plač št. 172 pri Sv. Križu, je odšel dne 2. II. 1940 v italijansko vojsko in je služil pri V. protiletalskem polku v Padovi, potem je b i dodeljen 201. polku, II. grupe, V. baterije, vojna pošta 6. Poslednjič se je javil s pismom z dne 8. XII. 1942. Nazadnje je bil baje na ruskem bojišču. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Mihelj Alojza, pos. sina iz Plač št. 172, uvede postopek za proglasitev Mihelj Franca mrtvim in.se mu postavi za skrbnika Mihelj Alojz, pos. sin iz Plač št. 172. Poziva se Mihelj Franc in vsakdo, ki mu je kaj znano, da javi sedišču ali skrbniku do 31. 1. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o* proglasitvi mrtvim. Okrajne narodne sodišče v Ajdovščini dne 19. oktobra 1946. * Sp 341/46 /igriv Jcžef pok. Angela in pok. Marije roj. Repič, rojen dne 11. III. 1889 v Žapužah, mehanik iz Žapuž št. 8, je bil ob požigu Žapuž dne 21. VI. 1944 aretiran od Nemcev in odpeljan v Gorico, od tam pa v Nemčijo v taborišče Dachau, kjer je bil vpisan pod št. 75.214. Dne 22. VII. 1944 je b!l premeščen v taborišče Flossen-burg, kjer je -baje umrl. Ker je verjetno, da bo nastcpTa zakonita domneva smrti, se na predlog Žigon Marte iz Žapuž št. 8 uvede postopek za proglasitev Žigon Jožefa mrtvim in se mu postavi za skrbnico Žigon Marta /z Žapuž št. 8. Poziva se Žigon Jožef in vsakdo; ki mu je kaj znano o pogrešancu, da javi sodišču ali skrbnici do 31. I. 1947. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovni predlog odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini dne 19. oktobra 1946. Izgubljene listine Tov. Gnezda Štefan, sin pok. Alojzija, rojen 20. dec. 1909 v Spodnjih Kanomljah štev. 19 je izgubil vojaško knjižico št. 98802, izdano od komande Vipavskega vojnega področja, ter jo preklicuje. Idrija dne 29. oktobra 1946. Gnezda Štefan, s. r- Popravek V Uradnem listu Poverjeništva PNOO št. 18 je bil pomotoma objavljen vpis Obnovitvene zadruge v Idriji z nalogami zadruge. Pravilna objava se glasi: Besedilo zadruge: Lesno produktivna zadruga z o. j. Sedež zadruge: Spodnja Idrija — okraj Idrija. Naloga zadruge je: . a) Prevzemanje vseh vrst lesa (gozdnih pridelkov) od svojih članov — gozdnih posestnikov, v smislu posebnega dogovora pa tudi od uprav državnih gozdov in razlaščenih posestev ter agrarnih zajednic; b) obdelovanje lesa v polizdelke in izdelke na račun članov ter plačevanje lesa po izvršeni prodaji in po odbitku stroškov; c) najemanje, nakupovanje ali graditev nepremičnin in inventarja v svrho zagotovitve sodo nih obrato-vališč za obdelovanje lesa; d) poglobitev zadružne vzgoje in zavesti, pospeševanje smotrnega gozdarjenja in gospodarjenja z lesom sploh. Vse te naloge vrši v svrho samopomoč! i n izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva. Zadružni delež znaša 1.000 — lir in se mora vplačati ob vstopu v ^zadrugo. Ostala določila ostanejo neizpremenjena. Poverjeništvo PNOO za Slov. Primorje TISKARNA .MERKUR", LJUBLJANA