Posamezna številka 40 vin.
Ste?, 16
V Ljubljani, v pondeljek dne 9. februarja 1920.
Leto III.
Offl&si:
J.t I as X SO iassretaea«! »Ulplčt nall 80 risar!«?, .»raiat 1'2C K. poslane, posnrtnlet ia r«kla«t 2 S. Večkratne sbjste popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Uprevalitro ..domovine" t Ljubljani, So .In a nltoa «.
Hsroislsa: Ss celo „DflmoYW (trikrat as tesea) aaaseSsa 3 četrtletno 9 E, polletno IS E, celoletso 36
Petkova številka mseažsrt t K, 6etrtJ*t»o 3 S, «1-letno 6 K, celoletne 12 4.
Občinski volilni red za Slovenijo
sprejet.
Volilna pravica že z 21. letom in snoieinim feisanjem. — Razširjena volilna pravica za ženske. - V občinske odbore ženske še ne pridejo. - Volilna dolžnost odpravljena. — Proporžna volitev po listah. — Dr. Korošfevi redovniki &odo tudi volili. - Predsednik dr. Žerjav o novem volilnem redu.
Beograd, 8. febr. (Izvirno poročilo.) V zadnji seji ministrskega sveta je prišel v razpravo tudi občinski volini red 'za Slovenijo. V celoti je bil z malimi izpremembami odobren in sklenjen volilni red, kakršnega je ministrstvu predložila deželna vlada v Ljubljani. Volilno pravico imajo vsi 21 let stari državljani moškega spola, ki bivajo v občini vsaj že eno leto. Ne glede na čas bivanja imajo razen tega volilno pravico javni nameščenci, železničarji in dobrovoljci, ako so na dan razpoložitve volilnih imenikov nastanjeni v občini. Ženske od 21. leta naprej imajo volilno pravico, ako bivajo v občini že eno leto ter samostojno gospodarijo / občini, bodisi na posestvu, bodisi v obrtu in ako jim je predpisan kak državni davek. Istotako imajo volilno pravico ženske, ki imajo najmanj osem razredov ljudske šole. Končno dobe to pravico tudi vse v občini stanujoče žeske, ki so kot strokovne delavke zaposlene v industriji, v cbrtu, ali pa v trgovini. V občinski odbor morejo biti voljeni le moški, ženske pa sploh ne. Ta določila so bila sprejeta z' ozirom na izenačenje volilnega reda z volilnimi redi drugih pokrajin naše kraljevine. Ministrski svet tudi ni sprejel predlagane volilne dolžnosti. Neizpremenjene ostanejo določbe o volilnem postopanju. Volitve sc bodo vršile po vezanih listah, na sličen način kot so se vršile zadnje občinke volitve v Ljubljani. Uveden je proporc in na vsako listo pride sorazmerno toliko odbornikov, kolikor odpade na posamezne stranke glasov. Podrobnosti volilnega reda bodo v nekaj dneh ugotovljene, nakar izide razglas, sa katerim se razpisujejo v Sloveniji občinske volitve. Novi občinski volilni red je sprejet z večjim ali manjšim soglasjem slovenskih strank. Ministrski svet je vpošteval tudi nekatere posebne želje SLS in dr. Korošec bo lahko svoji stranki sporočil, da je ugodeno njegovi največji zahtevi s tem, da dobe volilno pravico tudi redovniki, ki so bili v prvotnem predlogu volilnega reda od te pravice izvzeti. Tako<
je sedaj ustreženo tudi stranki župnikov in kaplanov.
SOCIALISTI PRI DR. ŽERJAVU.
"LDU. Ljubljana, 8. febr. Na Krekovem trgu pred Mestnim domom se je vršil danes dopoldne od socialno-demoikratske stranke sklican protestni shod proti nameravanemu volilnemu redu. Na shodu je poročal urednik' Golcuh. Soglasno je bila sklenjena resolucija, ki protestira proti nameravanemu volilnemu redu. Deputaciji, ki je izročila resolucijo, je predsednik deželne vlade dr. Žerjav izjavil, da je bila želja demokratske vlade, da narod pride čini prej do volitev. Pri tem se je vlada odločila za splošno in enako volilno pravico tudi za občine. Glede dobe bivanja se je vlada odločila za eno leto, ker smatra, da, kdor pride v občino mimogrede za malo časa, ne bo imel na njenem gospodarstvu zadostnega interesa. Volilno pravicO bo imel \sak, kdor je dovršil 21. leto. Ta doba je izbrana zato, ker se po jugoslovanskem zakonu s tem letom doseže polnoletnost. Uvedba ženske volilne pravice je zadela na ovire, ker je v nekaterih delih države po veljavnih predpisih in po verskih običajih, ki jih ni mogoče nenadno izpremeniti, tak položaj, da je ravnopravna podelitev volilne pravice ne-izvedna. V Sloveniji je šla vlada še dalje v določitvi ženske volilne pravice, kakor na Hrvatskem. Volilni red za občine ustreza željam kmet-skega ter mestnega in delavskega prebivalstva
V	kmetskih občinah se jemlje kot podlago ono kmetsko gospodarstvo, kjer glavar družine izvaja volilno pravico, pa bodi to mož ali ženska
V	mestih in industrijskih krajih pa je drugače in gre volilni red z enakopravnostjo do kraja Volilno pravico bodo imele ne samo one ženske ki gospodarija samostojno na svojem posestvu ali obrtu, ne samo one,, ki so dovršile osemraz-redno ljudsko šolo, marveč tudi vse nastavljenke in strokovne delavke v obrtib, trgovinah in toi-varnah.
Jugoslovanski Sokol ne gre v Prago.
Zagreb, 8. febr. (Izvirno poročilo.) Vest, ki je došla iz Prage, da je češki Sokol povabil na vsesokolski zlet, ki se vrši letošnje polletje v Pragi, tudi italijanske gimnastike, je izzvala v jugoslovanskih sokolskih krogih veliko razoča ranje. Pričakuje se, da bo vrhovno zastopstvo jugoslovanskega Sokola kratkomalo odbilo povabilo češkega Sokola in «ia se naše sokolstvo praškega vsesokolskega zleta ne bo udeležilo.
Ministri na potu v Ljubljano.
Beograd, 8. febr. (I z, v j rito po ročilo.) Danes so se odpeljali iz Beograda minister za trgovino dr. Albert Kramer, minister za poljeprivredo (poljedelstvo) Kosta Stojanovič in minster za šume in rude Anton Kristan. Njihova pot je namenjena v Ljubljano, kjer se bodo vršile v prihodnjih dneh važne gospodarske konference. Ob tej priliki se bo skušalo rešiti tudi vprašanje krize^ljubljansk7 deželne vlade.
Razpust Narodnega predstavništva.
Beograd, 8. febr. (Izvirno poročilo.) Kakor je bilo pričakovati, pogajanja z opozicijo se bližajo svojemu brezuspešnemu koncu. Včeraj se je za opozicijo udeleževal razgovorov z vladno stranko dr. Korošec, ki pa je prinesel s seboj zelo razkošno spisan jedilni list. Značilno je za takozvane napredne člane opozicije, med katere se zlasti prišteva skupina Suimina ir. Lorkoviča, da so osvojili Koroščev izrazito klerikalni program kot svojega. Zlasti je vzbudilo pozornost stališče, ki ga je zavzela celotna opozicija glede sokolstva. Vlada Vztraja slej kot prej odločno na zahtevi, da bi se Narodno predstavništvo ne smelo z ničemer drugim pečati kot z volilnim redom za državnozborske volitve. Danes se je udeležil razgovorov z opozicijo minister Pri-bičevič, vendar pa tudi to pot niso vzgledi za koncentracijsko ali širšo koalicijsko vlado ugod-
nejši. Nasprotno! V merodajnih krogih se izraža mnenje, da je smatrati pogajanja z opozicijo kakor za končana. Ministrska kandidata dr. Koročec in Gostinčar, ki sta se sicer nepopisno trudila, da bi prišla zopet v vlado, sta zopet propadla. Oči vidno sta zamudila ugodno priliko, ki se jima je nudila za časa krize lansko jesen. Kakor se na merodajtiem mestu zatrjuje, je usoda Narodnega prestavi)išlva že zapečatena in pričakovati je, da se prvi jugoslovanski začasni parlament v najkrajšem času razpusti.
VRNJEN MANDAT.
LDU. Beograd, 8. febr. Predsednik narodnega predstavništva dr. Pavlovič, kateremu je bil' poverjen nalog, da vodi perazgovore s strankam, za sestavo kabineta, je svoj mandat vrnil kroni, ker ni imel uspeha.
Ali ste že plačali naročnino?
NOBLOVA NAGRADA WILSONU.
LDU. Beograd, 8. febr. Predlogu jugoslovanskih vseučiliščnih profesorjev, da se Noblotva nagrada za mir za leto 1919. podeli predsedniku Wilsonu, so se priključili vsi člani norveškega parlamenta.
VLADA PROTI DRAGINJI.
LDU. Beograd, 8. febr. Včeraj je bila v kabinetu ministra za prehrano konferenca o gospodarskih problemih. Največja pozornost se je obrnila na sredstva, ki jih je minister prehrane predlagal za pobijanje draginje.
JUGOSLOVANSKE STARINE NA MADŽARSKEM.
LDU. Beograd, 8. febr. Madžarska vlada je dovolila drju. Jovanu Radoviču, profesorju na beograjskem veučilišču, da po madžarskih muzejih preiskuje jugoslovanske starine.
ARETIRAN MADŽARSKI NADŠKOF.
LDU. Temešvar, 8. febr. Aretirali so nadškofa Gladfelderja in sto dijakov zaradi zarote proti Rumuniji.
PRIJETI TIHOTAPCI.
Ljubljana, 8. febr. Obmejnemu komisarijatu v Spilju se je po dolgotrajnem zasledovanju posrečilo zasačiti tihotapsko drtižbo, ki je s pomočjo nekaterih finančnih stražnikov iztihotap-ljala večje množine živil in tobaka v Avstrijo. Večina krivcev je že pod ključem; uradni organi pa bodo predani porotnemu sodišču zaradi zločina zlorabe uradne oblasti in zaradi podkupljivosti.
IZROČITEV NEMŠKIH VOJNIH ZLO-CINCEV.
LT'U. Berlin, 6. febr. (D-n.KU.) „8 Uhi-Abendblatt" poroča: Ze danes se lahka reče, da je državni kabinet pripravljen, v stvari izročitve krivcev popustiti toliko, da ne bo vztrajal na tem, da naj bi se vojni krivci sodili pred državnim sodiščem v Lipskem, marveč da bi se j izročili nevtralnemu sodišču.
Zakaj je naša duhovščina sokriva
vojnih groEot?
Zgodovina bo imela dovolj prilike popisati, kako se je Avstrija pripravljala na vojno, preden je leta 1914. izročila Srbiji ultimatum ter pričela proti njej vojno. Tudi najbolj kratkovidnemu človeku pa je že danes marsikaj jasno, kar pred vojno ni uvidel. Danes vemo, da je bila vojna napoved Avstrije mogoča le zaradi tega, ker so se državniki zanašali in zanesli na zvestobo in vdanost državljanov in ker je avstrijska vlada vedela, da ima po vseh pokrajinah pripravljene organizacije in ljudi, ki bodo njen korak zagovarjali ter navduševali ljudstvo za vojno.
Pred vojno ni bilo v Vvstriji nobene stranke, ki bi bila za to državo in njene vladarje tako navdušena, kot je bila stranka slovenske duhovščine, ki si je nadela slepilno ime Slovenska ljudska stranka, voditelji SLS. so bili vedno najuda-nejši služabniki Habsburžanov, ki so svojo zvestobo zlasti potrjevali s tem, da so v parlamentu in v delegacijah brezpogojno zagovarjali vlado ter glasovali za proračune. Zlasti so bili slovenski klerikalci hudi zagovorniki velikih izdatkov za vojaščino in so dejansko največ pripomogli, da je Avstrija dobila kredite, s katerimi je povečavala tovarne za orožje, municijo in druge vojaške potrebščine. Duhovščina sicer ni sama delala kano-nov, strojnic in pušk, pač pa je dovolila po svojih parlamentarnih zastopnikih denar, da je Avstrija mogla pripravljati vojno. Tudi so zastopniki SLS. parlamentarnim potem odobrili zakon o vojnih dajatvah, ki je pozneje med vojno prizadejal ljudstvu toliko škode in gorja. Da je imela SLS. največ zaslug za pripravljanje mobilizacije, potrjuje dejstvo, da je v znak posebnega priznanja in neomejenega zaupanja postal poslanec SLS. predsednik avstrijskega parlamentarnega brambnega odseka.
O predstoječi mobilizaciji in o vojnih pripravah je bil razen najvišjih državnih krogov le malokdo poučen. Le par oseb je pred vojno napovedjo izvedelo prave namene vlade. Med temi redkimi in najbolj zaupljivimi osebami pa se je nahajal tudi zastopnik SLS., bivši deželni glavar dr. šusteršič. Bil je takorekoč član glavnega odbora družbe, ki je napovedala in zakrivila svetovno vojno. Kot načelnik SLS. je bil istočasno kolovodja nekake slovenske podružnice te brezvestne družbe. Tako so postali slovenski duhovniki in klerikalni župani glavni agitatorji za vojno.
Ko se pri nas še nikomur sanjalo ni o vojni, je že vodstvo SLS. „pripravljalo" javno mnenje na vojno ter podpihovalo ljudi, da bi drveli ob razglašenem trenotku kakor besni v strelske jarke. Potem, ko so voditelji SLS. na Dunaju omogočili priprave za vojno, so namreč vrgli vse sile svoje stranke na „delo" med ljudstvom.
V avstro-ogrski monarhiji je bila SLS. prva", ki je napovedala Srbom vojno, četudi takrat še ni nihče vedel, da pride v kratkem tudi vojna napoved avstrijskega cesarja, še vsem nam je v spominu 5. julij 1914., na kateri dan se je vršila v ljubljanskem „Unionu" v največjo sramoto, kar jih je dočakal naš narod, shod SLS., na katerem je govoril dr. šusteršič tako, da mu že samo zaradi tega govora ni nikdar več mogoče vrniti se v Jugoslavijo. Povzdigujoč roparske Habsbur-žc-ne v deveta nebesa ter proslavljajoč zlasti klerikalca Franca Ferdinanda, ki je bil najopasnejši človek neodvisne in ujedinjene Jugoslavije, je na-gromadil proti našim bratom Srbom taka žaljenja in tako zaničevanje, da bi jih največji žganjar proti drugemu žganjarju ne mogel upotrebiti. Cela priredba pa je končala s hujskanjem na vojno. Dr. šusteršič je namreč končal svoj slavni govor z naslednjimi besedami: „Naši regimenti pred sovražnikom še nikdar niso ušli, in kadar bo naš cesar nas klical, da obračunamo s hudodelci, takrat bodo ti takozvani „bratje Srbi" čutili našo pest (živahno pritrjevanje), takrat bo težka pest slovenskega vojaka, slovenskega fanta razdrobila trepinjo tistega Srba itd." (Klici: Tako je! Proč s Srbijo!)
Dr. šusteršičev govor so ves čas spremljali burni klici pritrjevanja. In to je pri stvari najbolj zanimivo; kajti dr. šusteršiča je SLS. že zdavnaj zatajila, ne more pa zatajiti vseh drugih, ki so se leta 1914. z isto vnemo kot dr. šusteršič udeleževali hujskarije za vojno. Iz govora poslanca Pov-šeta, ki je predsedoval unijonskeinu shodu, je razvidno, da je bila SLS. enodušna za boj proti Srbom. Povše je namreč izjavil: ...Težko je človeku, ki je ganjen v globosti svoje duše, veliko
govoriti, ne da bi se pri tem ne solzil. Hočetn torej prenehati. Zbrali ste se prevzvišeni gospod vladika kot cerkveni knez na Kranjskem, zbrali ste se častiti duhovni gospodje, zbrali ste se gospodje poslanci SLS. v državnem in deželnem zboru, zbrali ste se župani in občinski možje, prišlo si ljudstvo... Vprašam Vas, kdo je bolj poklicani, dati izraza-čustvom, ki navdajajo naša verna srca, kakor oni mož, ki vodi naš narod, naš voditelj dr. šusteršič, naš deželni glavar. (Živahni Živio-klici in ploskanje.) Zaraditega ga naprošam, da prevzame besedo in govori iz srca nas vseh. (Ponovni viharni živio-klici in ploskanje.)
Ako bi ne nneli nobenega drugega dokaza kot shod 5. julija 1914., bi zadostoval ta zato, da je SLS. bila na začetku svetovne vojne stranka, ki je v službi Habsburžanov sistematično pripravljala na vojno in s tem postala sokriva poznejših vojnih strahot.
Dopisi.
Iz Zagradca. Shod kmečke stranke v nedeljo dne 25. p. m. se je prav dobro obnesel. Klerikalci se ga niso niti motiti upali. Košakov, ki so „z veseljem" podpisovali ovadbe med vojsko in spravljali tako ljudi k vojakom, ne bomo več volili. Take ljudi poslali smo. eivko kakor so naredili s proslulim Vehovcom v Žužemberku, že davno' v penzjon. Župnika na shod tudi ni bilo, ker ga menda še vedno orgije strašijo. Za javne shode je odigral, spada le še na bolj varne shode kakor n. pr. dekanijske konference. Mi Za-grad.čani spoštujemo vero in duhovnike, toda zunaj v javnem življenju hočemo voditi vajeti mi sami. Dorasle se čutimo: vojska nas je bridko preskusila in jerobstva se hočemo otresti enkrat za vselej. Poznamo veliki pomen vere, toda ne pripuščamo, da bi se zlorabila v politične namene in ne trpimo, da bi bil duhovnik v cerkvi političen agitator.
Iz Dobrniča se nam poroča, da je en shod SKS. razbil kaplan Hafner, drugega ni mogel več, ker je čutil ljudski odpor. Tega kaplana bomo dali pod steklo, da ga prikažemo javnosti v pravi luči. Ljudem, ki pristopajo v Samostojno kmetijsko stranko, grozi, da jih ne bo prišel prevideti, če zbole. Ali ne bo konec takih nasilnosti in take zlorabe vere? Ali se nas res hoče tirati do samopomoči?
Iz Hinj piše pri prost kmet, da agitacija župnika presega vse meje in da treba nekaj ukreniti, da se neha, kar ta počenja'. Ljudem grozi, da jih bo smatral za očitne odpadnike od vere, če bodo volili drugače kot bo rekel on, oziroma če bi kdo pristopil nasprotni stranki.
Iz Soteske, Naš župnik loči krokodilove solze, ker je prestavljen Bastar. Ako ne bo dal miru, bomo postali bolj odkriti in potem, gospod župnik, in drugi prizadeti..., neprilike sami sebi pripišite. Ne napenjajte loka preveč!
Kmetijstvo, trgovina in industrija,
g. Naši gozdovi. Ker so se pojavljale v javnosti pritožbe, češ, da se Taravnost sistematično uničujejo naši gozdovi in da zadene glavna krivda goizdnovarstvene organe, so se uvedle poizvedbe, ki so' dokazale, da se res tu in tam nekoliko preveč seka, da se pa o kakem sistematičnem uničevanju ne da govoriti in da vrši gozdnovarstveno osebje težko službo vestno po predpisih. Nedostatki javne uprave v tem oziru obstoje v naslednjem: 1.) Na Gorenjskem je mnogo lesnih prekupčevalcev, ki niso lesni trgovci in tudi nimajo priglašene obrti in kupujejo les od kmetov in vdov ter ga oddajajo potem lesnim trgovcem za velik dobiček. Proti tem bo treba nastopiti potom orožništva zaradi prestopka obrtnega zakona. 2.) Obče znano je, da imamo v Sloveniji v gozdarski stroki premalo strokovnjakov, tako, da morajo posamezniki Opravljati službo za dva in še več. Zato bi bilo želeti, da .podpira javnost to važno delo in naznanja prestopke v zmislu določb gozdnega zakona orožništvu, gozdnovarstvenemu osebju ali neposredno okrajnim političnim oblastem. S tem, da se posamezni prekršaji kar objavljajo v časopisih, se stvari ne koristi, ker s tem še ved no ne ve za zlikovca in se tako dotični prestop-
nik opozori, da se pravočasno skrije in odtegne kazni. 3.) Kranjska dosedaj ni imela posebnega, razmeram primernega gozdnega zrkona. Splošna zakonska določila, ki so še vedno v veljavi, so v pravem pomenu besede presplošna ter ne odgovarjajo povsod v zadostni meri. Z ozirom na to je gozdarski oddelek deželne vlade za Slovenijo na poziv predsedništva deželne vlade, oziroma- ministrstva gozdov m rudnikov že izdelal in predložil na pristojno mesto osnutek enotnega deželnega gozdnega zakona za Slovenijo, s katerim se bo odpomoglo tem nedostatkom. Uvedla se bo splošna prijava golosekov in pre-biralnih sečenj gotovih površin, kakor je to v veljavi na Koroškem najboljšim uspehom že 35 let in na Štajerskem že 21 let. Skrbelo se b<> za redno sekanje in spravljanje lesa in pravočasno pogozditev goličav v povsem zadostili meri. Podučevanje gozdnih posestnikov po strokovnjakih dobi moderno podlago. Posebno sc Bo pazilo na varstvo gozdov javnega interesa, na hudourniške okoliše in na vzdrževanje, oziroma povzdigo splošne gozdoreje v deželi. Upati je, da se zakon v kratkem uveljavi in da se nekateri predpisi uveljavijo tudi za prejšnje, še ne zastarale prestopke.
g. Nacionalizacija industrije. Na jugoslovanskem ozemlju se nahaja veliko število industrijskih podjetij, v katerih je vložen po veliki večini tuji, največ nemški in madžarski kapital. Na ta način bi šel zaslužek vseh teh industrijskih podjetij v tujino in nacionalizaciji teh podjetij je-treba posvečati posebno pozornost. Naši mero-dajni činitelji se resno bavijo s tem problemom in nameravajo ustanoviti — kakor smo že poročali — veliko industrijsko banko, ki prevzame nalogo! nacionalizacije tujih podjetij in podpiranje domačih, obenem pa bo skrbela, da tujci ne dobijo v državi koncesij za produktivno ek>-ploatiranje kakršnesibodi vrste.
g. Cene sladkorju. Uradno določanje cen sladkorju je močno oviralo produkcijo sladkorja v državi, ker poljedelci niso; hoteli proizvajati sladkorne repe zaradi prenizkih cen, k'i so jili plačevale tovarne. Zato sr: misli izročiti sladkor prosti trgovini in upanje je, da bomo potem pridelali v državi veliko več sladkorja, tako, da ne bomo popolnoma odvisni v tem oziru od ino zemstva, ker se bodo poljedelci bolj pečali z gojitvijo sladkorne repe. za katero bodo dobiva!; večje cene kot sedaj.
g. Izplačevanje povzetij na jožni železnici. Vsled mnogih pritožb, da Južna železnica ne izplačuje strankam povzetij za tovorne pošiljatvc. sporočamo vsem interesentom, da je bila izdana okrožnica na vse postaje, da takoj pričnejo z izplačevanjem onih povzetij, za katera so prejeli od namembne postaje obvestilo, da je prejemnik blaga; vplačal povzetje.
g. Seznam carine prostih predmetov. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani je dala natisniti v posebni brošuri seznani predmetov, ki so oproščeni carine ob uvozu iz pogodbenih držav v tuzemstvo. Ker je brošura tiskana le v majhnem številu izvodov, vabimo interesente, ki jo žele kupiti, da se takoj javijo društvu „Merkur".
g. Reklamacijski rok za carino. Ker se dogaja mnogokrat, da carinski uradniki pogrešno klasificirajo predmete in jih uvrščajo v postavke z višjo carino na škodo strank, opozarjamo vse interesente, da znaša reklamacijski rok šest mesecev in se šteje od dne zacarinjenja. Reklamacijam je treba vselej priložiti vzorce zacarinje nega predmeta, ki morajo nositi žig carinarnice in žig lastnika. Reklamacije brez vzorcev se ne morejo vpoštevati. Nasloviti je reklamacije na delegacijo ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani.
g. Slovenska izdaja carinske tarife in carinskega zakona. Te dni je bila dokončana slovenska prestava srbskega carinskega zakona in za kona o splošni carinski tarifi, ki veljata sedaj z;i vse naše kraljestvo. Slovenski prevod sta napravila dolgoletna carinska praktika gg. upravnika I. Piščanec in I. Rupeli. Oba zakona lzideta v par mesecih v založbi delegacije ministrstva financ za Slovenijo. Računa se. da ba stal izvod približno 40 K. Interesenti naj javijo društvu Merk'ur" v Ljubljani, koliko izvodov naročajo, g. Bombaž. Sedaj je trgovina z bombažem največja dobrota za Anglijo in prinaša največ dobička. To pa zato, ker je potreba sedaj največja. Odjemalci bombaža si med vojno niso mogli polniti svojih zalog po potrebi zaradi pomanjkanja ladij. Tudi je Amerika v velikem obsegu zmanjšala dobavo. Tako se je med vojno
produkcija zmanjšala. Tudi v prvih mesecih po •jklepu premirja se dobava ni dvignila, ker ni bilo zaupanja v cene, valute pa nestalne. Sele meseca aprila je začela eveteti trgovina. Nastalo je velikansko povpraševanje po blagu in prekoračilo celo zaloge. Cene so se začele dvigati in trgovci z bombaževino delajo lepe dobičke. Produkcija se ni zvišala, raje še zmanjšala in to zaradi poletne delavske stavke, ki je skrajšala delovni čas od 55% na 48 ur na teden. Ker se delo delavca v kratkem času ne da nadomestiti 9 stroji, je občno mnenje, da bo trajalo še nekaj let, da si bodo trgovci lahko napolnili svoje zaloge. Povpraševanje po blagu je veliko, cene ne pojdejo navzdol.
g. Na tržaški borzi : e močno čutijo posledice nesigurnosti v jadranskem vprašanju. Posebno vrednost tujih valut se zelo dviga, medtem, ko italijanska lira pada. Italija je pač gospodarsko prešibka, da bi mogla dolgo živeti v negotovosti.
g. Prometna zveza s Čehoslovaško republiko. Čehoslovaški republiki je nai podlagi St. Ger-mainske pogodbe zajamčen prost dostop k Jadranskemu morju, in sicer na dveh črtah. Prva vodi iz Budjejevic preko Linca in St. Mihaela v Celovec, dalje po našem ozemlju preko Pod-roščice, Jesenic in Bohinja v Trst. Druga pa voldi iz Bratislave (Požuna) preko Sopironja, Sombotelja in Mura Keresztura na Pragersko in preko Zagreba na Reko.
g. Čeiioslovaška republika ie ponudila Italiji trgovsko in carinsko konvencijo na podlagi klavzule najbolj ugodovane države. V svrho pospeševanja vzajemne izmene blaga- sta vladi pripravljeni eventualno ublažiti režim uvoznih in izvoznih prepovedi, ki so sedaj v veljavi. Češko zunanje ministrstvo je obljubilo, da hoče pospeševati izvoz na Trst z vsemi sredstvi in nuditi izvoznikom via Trst v ta namen na svojih že-: lezniških progah vse olajšave. Od Italije pa pričakuje, da Italija na svoji strani podpira pomorski promet, da napravi za tranzit preko Trsta enotne in direktne tarife. Posebne komisije izvedencev zbirajo sedaj potrebno gradivo za sklep trgdvske pogodbe.
g. Gospodarska važnost Rusije. Zapadna Evropa je v veliki zadregi. Z Rusijo se ne more sprijazniti, brez nje pa skoraj živeti ne more. Rusija je bogata poljedelska država in ona je j pred vojno preskrbovala z žitom skoraj celo/ Evropo. Po en milijon in pol vagonov žita je šlo vsako leto iz Rusije in pomanjkanje tega ruskega žita se sedaj čuti povsod. Krompirja se je izvažalo iz' Rusije letno po 330 do 350 tisoč kvintalov in na vsakega človeka v Evropi je dajala Rusija po deset jajec, skupaj tri milijarde kosov! Leta 1910. je bilo na Ruskem 23 milijonov konj, 61 milijonov ovac in koz, 33 milijonov prašičev, 44 milijonov glav goved! 40 do 50 tisoč konj po nizki ceni je izvažala Rusija pred vojno vsako leto. Polovico svetovnega pridelka lanu je pridelala Rusija. Ta lan je šel v Anglijo, Nemčijo in Avstrijo in lahko smo imeli poceni platno. Kakor se iz teh številk vidi, je Evropa zelo odvisna od Rusije in zato se bo morala z njo sporazumeti prav kmalu.
g. Ameriška denarna podpora. Novi ameriški minister financ Hustoni je izjavil, da ne bo dovoljeval novih posojil evropskim državam, iz-vzemši one, katerim gro^i lakota. S tem bo v prvi vrsti zadeta Italija, ki brez ameriške denarne podpore ne more izhajati.
Politične vesti.
p. O vojni konvenciji med Jugoslavijo in če-hoslovaško se piše v zadnjem času. Baje se že vršijo tozadevna pogajanja in .potekajo ,zelo dobro. Uvidevamo potrebo take konvencije, ker smo Jugoslovani in Cehoslovaki bolj kot kdaj navezani eni na druge, posebna z ozirom na Madžarsko, ki leži med nami in je sovražno razpoložena proti nam, posebno pa proti Cehoslova-kom. Ampak na naslov Cehoslovakov moramo pri tej priliki vendar napisati nek'aj odkritosrčnih besed. Naš prvi in najnevarnejši sovražnik je naš zapadni sosed, Italijan, in ravno z njim negujejo Cehoslovaki naravnost prisrčne odnošaje. Mi ne zahtevamo in ne pričakujemo od Cehoslovakov, da bi se oni zaradi nas na ravnost in takoj sprli z Italijani, ampak to lahk pričakujemo od njih, da nas zaradi Italijanov ne žalijo, kar se v zadnjem času dogaja že pre-pogostoma. Omenjamo' samo dva kričeča slučaja, V Trstu so se vršila nekaka trgovska pogajanja med Italijo in Cehoslovaško in pri tej priliki je službeni zastopnik čehoslovaške repu-
blike proslavljal italijansivoTrsta in izrazil svoje veselje nad tem, da je Italija okupirala Trst! In ko so se vračali čehoslovaški legionarji skozi Trst, je njihov poveljnik tudi proslavljal Italijo kot odrešiteljico in osvoboditelj ico malih narodov, nahajal se je pa s svojimi legionarji na tleh, ki jih hoče Italija nasilno odvzeti nam, ker so' naša! Mi smo Slovani in hočemo živeti z vsemi slovanskimi državami — tudi s Ceho-slovaško — v najboljših odnošajih, ampak Cehoslovaki naj ne pričakujejo od nas, da jih bomo mi branili pred Madžarji, dokler bodo oni nasproti nam tako breztaktui. To mora jugoslovanska javnost Cehoslovakom povedati odkrito in brez vseh ovinkov!
p. Italijanska požrešnost. Italijanska vlada se še ni spametovala, ona še vedno misli in upa, da nas bo ugnala in sedaj prihaja celo z novimi pretnjami. Ona pravi, da bo uveljavila londonski dogovor, ako se ne uklonimo, ampak Reke nam vseeno ne bo izročila niti v tem slučaju, četudi bi Reka po londonskem dogovoru imela pripasti nam. Verujemo prav radi, da. bi Italija najrajše pohrustala celo Jugoslavijo, da bi se lačni Italijani mogli najesti pridelkov naših rodovitnih polj in da jim ne bi bilo treba iskati kruha po celem svetu, ampak našla še bo vendar pravica in ak'o je ne dobimo v Parizu, jo dobimo kje drugje. 'Amerika, od katere je Italija tako odvisna, stoji na naši strani in mi tudi nismo tako slabi, da bi si morali dati dopasti ravno vse od strani Italije, ki bi najpametnejše storila, da nas ne sili s svojim vedenjem, da se poslužimo v obrambo naših pravic ravno najskrajnejšega sredstva!
p. Vztrajajmo! Pod naslovom „Nič malocluš-nosti, nič nervoznosti!" priobčuje ..Slovenski Narod" dopis iz Pariza, v katerem dopisnik poziva k Vztrajanju, ker ni nobenega vzroka za malodušnost in nervoznost, ker imamo močno oporo v Ameriki in v dejstvu, da nc zahtevamo ničesar, kar ni našega. Italijani še vedno razširjajo vesti, češ, da bi Srbi še bili za sporazum ampak Hrvati in Slovenci da o sporazumu nočejo nič slišati in pritiskajo v tem zmislu na Beograd. Ako se s tem Lahi tolažijo, naj se, mi pa vemo, da to ni nobena tolažba, ker Jugoslovani; smo en narod in smo tudi z ozirom na j jadransko vprašanje popolnoma edini. O tem se je svet že mogel prepričati in mu bomo dali — ako bo treba — še večkrat priliko prepričati se o tem, ker v boju za \drijo ostanemo vztrajni vsi Slovenci, Hrvati in Srbi brez izjeme in brez odnehanja, četudi je dobila te dni naša vlada od Francije in Anglije novo noto,' v kateri se jo obvešča o natančni vsebini londonskega dogovora,. Mi bomo Vztrajali navzlic vse trnu ker vemo, da je vsako nasilje kratkega življenja. Mi smo prestali že najrazličnejša nasilja — tudi hujša kot je londonski pakt — pa vendar smo ostali živi in napredujemo, pa bomo prenesli za enkrat tudi najnovejše nasilje. Ampak tega naj nihče ne pričakuje od nas, da bi se mi uklonili in priznali to nasilje! .Mi bomo vztrajali in čakali,, da pride naš veliki dan, ko postavimo' na naši Soči in v naših Brdih našo zapadno mejo." Italija hoče postati nova Avstrija. Dobro, mi vemo kaka usoda je doletela Avstrijo in ako se Italija ničesar ni naučila iz zgodovine, ni to naša krivda in ona bo nosila posledice, ki morajo slediti njeni zaslepljenosti in požrešnosti.
Novosti.
n. Klerikalci še vedno sovražijo Srbe. Včeraj se je vršil v veliki dvorani hotela „Union" koncert klerikalne pevske zveze ..Ljubljana". Značilno za mišljenje tega klerikalnega društva je, da ni bilo med desetimi narodnimi pesmami, ki so jih proizvajali, niti ene srbske, dočim so bile na programu slovenske pokrajinske, slovaške, dve hrvatski in ena črnogorska. Demostracija proti srbskemu delu našega naroda je bila jasna in za vsakogar očitna. Tembolj jasno je to, ako se pomisli, da je svoj čas iztrgal pe\sko društvo „Ljubljana" iz rok narodnjakov prosluli Suster-šičijanec dr. Pegan. Da so bili klerikalci pred in med vojno sovražniki Srbov, ni nič novega, da pa še sedaj, ko smo v skupni državi ujedinjeni, ne znanjo krotiti svojega sovraštva do Srbov, j več kot značilno. S temi avstriiakarji se bo res treba še temeljito pomeniti, ker avstrijanstva smo siti do grla in ga kratkomalo ne maramo.
n. Verižništvo in tihotapstvo se je razpaslo na naši severni meji in na laški demarkacijski črti, Maribor je poln verižnikov, posebno pa tiho-, tapcev, v Ljubljani pa človek v tobakarni kar |
na vrsto ne more priti, tako se clrenjajoi tihotapci, ki kupijo tobak, potem se pa zopet postavijo v vrsto in tako se to nadaljuje, dokler je v tobakarni kaj tobaka. Z vsem se ljudje danes pečajo, samo da pridejo do denarja, ne da bi jim bilo treba delati in nihče se ne sramuje, pečati se s sramotnim veriženjem in tihotapstvom; Vse je nezadovoljno, vse godrnja in vpije na vlado, nihče pa ne pomišlja na to, da vlada ne more zboljšati razmer, dokler se ljudje ne poboljšajo in se ne poprimejo poštenega dela.
n. Predsednik Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo odpotuje uradno za nekaj dni iz Ljubljane in ne sprejema strank v času od 9. do 14. svečana 1920.
n. Naša malomarnost. Naši uradniki so morali pod Avstrijo večkrat služiti v nemških kra jih in mnogo se jih je tam tudi poročilo — z' Nemkami. Sedaj so ti nradniki prestavljeni v domovino in so, seveda, pripeljali s seboj tudi svoje nemške družine, ki se pa po večini nič ne trudijo, da bi se naučile slovensko in tako moramo trpeti škandal, da soproge mnogih naših uradnikov v Celju — govorijo nemško in zaradi njih soprogi in drugi Slovenci, ki pridejo v njihovo družbo! Najlepše je pa to, da so mnogi tudi svoje otroke vzgojili tako, da slovensko ne znajo. Da, da: ,,Kdor zaničuje se sam. podlaga je tujčevi peti ..."
n. Tudi v Zagrebu se je — po ljubljanskem vzoru — ustanovil urad proti verižništvu, navijanju cen in tihotapstvu, ker na Hrvatskem v tem oziru ni nič boljše kar, pri r.as, tudi tam bi hotel postati vsak kar čez noč milijonar na lahek . način, brez dela.
n. Ponarejeni tisočaki. Razni elelomržni ljudje hočejo izkoristiti kratek čas, ki nas še deli od zamenjave kronskih bankovcev v jugoslovanske dinarsko-kronske bankovce, in ponarejajo kolke za naše bankovce. Potrebna ie največja previdnost, posebno pri sprejemanju tisočkronskih bankovcev, ker ponarejalci ponarejajo najrajše visoke bankovce, ker na ta način imajo najmanj dela. Poteze na okraskih ponarejenih kolkov so drugačne kot na pravih kolkih, orel je ponarejen prav slabo. Žigi so tudi napačni in je v njih navadno veliko slovničnih .lapak. ker so jih pač delali Nemci.
n. Enodnevna splošna stavka je bila v Beogradu kot protest proti vladi, ki je energično zatrla gibanje železničarjev na progi Zaječar-Paračin, kjer so železničarji kar prevzeli celo železniško progo v svoje roke in niso priznavali nobene oblasti nad sabo, kakor smo svoječasno že poročali. Enodnevna splošna stavka v Beogradu je potekla mirno, brez vsakih incidentov: promet ni počival, pač pa časopisi niso izšli.
n. Carinski uradi na Gorenjskem. Finančni minister je razpustil carinski urad II. vrste na Jesenicah, oddelek jeseniškega carinskega urada v Bohinjski Bistrici je bil pa povzdignjen v glavno carinarnico II. vrste z oddelkom v Kranjski gojri.
n. Sol in petrolej na štajerskem. Podpolkovnik Davorin Zunkovič, znani naš geolog, je razkril na Štajerskem več izdatnih solišč in vrelcev petroleja. Vrelci petroleja se baje nahajajo docela na površju. Sol se je baje na aotičnih krajih že svoječasno kopala ali je avstrijska vlada dala ta solišča zasuti, da bi ne bil oškodovan državni monopol za sol. Z izrabo solišč in petrolejskih vrelcev nameravajo pričeti že meseca marca.
n. Gasilno društvo v Žiroii je priredilo dne 1. t. m. svojo vsakoletno veselico v Sokolskem domu. Pod vodstvom učitelja, g. Stenovca, so priredili domači fantje in dekleta enodejanko „Bratranec" z dobrim uspehom, za kar jim je občinstvo bilo zelo hvaležno. Občinstva je bilo dosti, ker zavedni Zirovci vedo ceniti pomen društva.
n. Nemci vedno enaki. Berlinski vseučiliški profesor G. F. Nicolai je velik zagovornik miru in tega svojega prepričanja niti med vojno ni skrival. Nemške vojaške oblasti so ga zaradi tega začele preganjati in 011 je moral skrivaj zbežati na Nizozemsko. Sedaj se je vrnil, ker je mislil, da bo imel mir, saj so Nemci vendar gotovo že sprevideli, da je on imel prav. Ampak miroljubni profesor se je zmotil, ker ko je hotel zopet predavati na vseučilišču v Berlinu, so mu dijaki rekli, da ga ne marajo poslušati in na koncu koncev mu je še rektor zabranil predavati ! Taki so pač, ti Nemci!
n. Iz Oplotnice nam pišejo: Večkrat so že naši nasprotniki k pogrebu zvonili naši demokratski stranki, pa nič ne pomaga; stranka vedno bolj dviga glavo. Dne 2. t. m. se je vršil občni
zbor krajevne organizacije, pri katerem je bil izvoljen naslednji odbor: hrane Petelinšek predsednik, Anton Valšek podpredsednik, Jožef Slape r blagajnik, Miroslav Habek tajnik, Jožef Seibert„> Anton Obrnef, Anton Strnad, Vntopi Arbeiter, Jernej Makovšek in Ignacij Pucel odborniki ; Jakob Cerič in Anton Flor pregledo-valca računov. Imena odbornikov jamčijo, da bo organizacija izvrstno delovala.
n. Protestni shod vojnih invalidov in vdov se bo vršil v gostilni ,,Narodnega doma" v Celju, v nedeljo, dne 15. t. m. ob osmi uri zjutraj.
n. Ante Debeljak: Solnce in sence. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1920. Cena broširani zbirki 8 K, vezani 12 K. — Pravkar je izšla v založbi Tiskovne zadruge okusno opremljena pesniška zbirka Ante Debeliaka. Debeljak ie najznačilnejši prestavnik tiste moderne smeri v naši liriki, ki v prvi vrsti goji obliko. Vsa njegova zbirka je velik izraz lega stremljenja. Glaven motiv njegovih pesmi je narava, iz katere podaja najrazličnejše slike. Zbirka je razdeljena v štiri dele. od katerih prinaša prvi slike iz
narave, drugi premišljevanja iz življenja, tretji ljubezenske motive in četrti utise i/ dobe našega narodnega vstajenja. V zbirki je cela vrsta pesmi, kakršnih slovenska literatura nima mnogo. Zlasti se odlikujejo SoF:na pesem, Mlado-letje. Na vlaku. Dvom, Pomladansko razkošje. Ze dolgo nismo prejeli .rbirke, ki bi bila prinesla toliko novega v našo lirika. Zato jo toplo priporočamo. Knjiga se liaroči pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. — Pesmi Simona Jenka izidejo v kratkem v založbi Tiskovne zadruge, in sicer v zbirki Slovenski pisatelji. Zbirka, ki jo je uredil dr. Glonar, bo podala vse, kar imamo od Simona Jenka. Istočasno izide tudi šolska izdaja Jenkovih pesmi n. Iz madžarske norišnice. Madžarji menda res norijo. Sedaj so zaceli mobilizirati — proti Rumuniji. Dosegli ne bodo nič, čisto nič, ampak oni zapravljajo čas, denar in svoje sile za take neplodne reči. namesto da bi se oprijeli dela in vsaj nekaj popravili, kar jim je pokvarila vojna. Yr kolikor Madžarske ni uničila vojna, se bo uničila sama s tem, da niti ne misli na delo, obnovo, temveč še vedno nori.
n. Na nemškem Koroškem je siabo, da slabše že biti ne more. Ta teden v Celovcu ni bilo nobenega mesa, samo za prav drag denar se še dobi kaj pod roko. Pri kmetih kaj pridno rekvi-rirajo, ampak kmetje so večnih rekvizicij že do grla siti in se upirajo, ker niti sami nimajo dosti živil. Pri Trgu je zaradi tega prišlo do streljanja. V Št. Vid je prišla ena italijanska stotmja, v Beljak jih je pa prišlo več. V Beljaku stane kvadratni meter drv 200 do 250 kron in celo v bolnišnicah morajo ljudje zmrzovati. Sedaj govorijo ljudje o Jugoslavanih bolj spoštljivo, ker jih je lakota streznila. Po Celovcu kar javno govorijo, da bo Celovec izumrl, ako ne pridejo Jugoslovani zopet v mesto. Samo oni Nemci še luijs-kajo proti Jugoslaviji, ki imajo na svoji vesti različne zločine in se bojijo, da ne bi morali da jati odgovor, pa tudi Nemci že sovražijo te hujskače, ker od hujskanja ne bodo siti._
krojač tožil zaradi neplačanega nekega računa in d'Annunzio je bil obsojen na plačilo računa, ki je že davno pozabil nanj, pa še strošjce mora plačati.
n. Odmevi iz časa prevrata. V času prevrata se je kradlo vsevprek in še sedaj imajo sodišča dosti dela s temi tatvinami. Tako je na ljubljanskem kolodvoru v onem času izginilo več sodov petroleja.France Kokalj iz Podgorice je odpeljal tri sode in jih skupno s svojimi tovariši prodal, pred sodiščem je pa odločno zahteval kraljevo pomiloščenje, pa mu nič ni pomagalo, dobil je tri mesece ječe in marsikdo bo še prišel za njim, ker se nobena reč ne la skriti, vse pride na dan.
n. Madžarski puntarji. V onem delu Bačke in Banata, ki je pripadel naši državi, ker je večina prebivalstva naša, jc tudi nekaj Madžarjev. Naravno bi bilo, da bi se ti Madžarji sprijaznili z novimi razmerami, ali pa da bi se izselili na Madžarsko, ker tega se vendar ne more zahtevati od nas, da bi mi zaradi par doseljenih Madžarjev izročili Madžarski tisoče in tisoče Jugoslovanov. Ampak ti madžarski doseljenci ne marajo ne enega ne drugega, temveč bi res hoteli, da bi mi naše kraje dali Madžarski. Ker se je že preveč hujskalo, je vlada prepovedala nadaljnje izhajanje madžarskih hujskajočih listov, obenem je pa dala spraviti na varno (pod ključ) več madžarskih oficirjev.
n. Na smrt obsojena rodila otroka. V. Mariboru sta bili obsojeni na smrt mati in hči, ker sta umorili lastnega moža, oziroma očeta. Obe čakate razsodbe najvišjega sodišča v zaporu, kjer je hči porodila zdravega in krepkega sina. No, ta pa otroka res ne rabi.
n. Pogumni Vitjem. Bivši nemški cesar Viljem se nahaja na Nizozemskem. Antanta zahteva od Nizozemske njegovo izročitev, ker mu hočejo soditi za razne zločine, ki jih jc zakrivil. Nizozemska ga pa noče izročiti, češ, da je bila Nizozemska vedno pribežališče političnih brodolom-cev. Zaradi tega izmenjava dipiomatičnih not med antanto in Nizozemsko, ker ena in druga vztrajata na svojem stališču. Sedaj se je pa baje oglasil Viljem, za čigar kožo se gre in baje izjavil, da se izroči sam, ampak ne antanti, temveč nemškemu narodu, kar bi imelo pomeniti, da se hoče vrniti v Nemčijo! Potem bo pa Nemčija mela sitnosti, ker bo antanta zahtevala Viljema od Nemčije. In tako Viljem ne najde miru božjega in zaradi njega so tudi drugi vznemirjam — še sedaj, ko je že zdavnaj prenehal biti cesar!
n. Draginja v Avstriji. Na Dunaju stane goveje meso 98 do 124 kron in ga navadno ni do biti, ako ga pa tudi je v trgovini dosti, kot se je to zgodilo dne 5. t. m., ostane neprodano, ker ljudje nimajo denarja, da hi ga tako drago plačevali.
cas.
i
Ni bilo res. A: „Kaj? Imenujete me prešič? Dobro ; jaz vas bom tožil." — B: „Ne ; jaz va» nisem imenoval prešiča. Rekel sem samo, da če bi bila ta miza korito, da bi imeli vi obe nogi notri."
Skopi verniki. V neki cerkvi niso imeli pušice za nabiranje, niti krožnika ne. Ker je hotel župnik vseeno nabrati od vernikov,, je daj svoj klobuk. Klobuk je krožil gori in doli po cerkvi in se konično vrnil zopet župniku v roke. Niti božjega ficka ni bilo v njem. Župnik se je obrnil proti vernikom in obrnil klobuk, da je vsak lahko videl, da je prazen, nato pa je pobožno pogledal proti nebu in dejal: ,,Zahvalim se ti, o Bog, da sem od teh ljudi vsaj klobuk dobil nazaj!"
Županove besede. Zupan pri občinski seji: ,,Odborniki! V naši občini so tatovi začeli postajati tako nesramni, da kradejo že svinje. To moramo na kak način preprečiti, ker če bo šlo tako naprej, ne bo nihče nas več varen."
r. Šepetajoči angeli. Župnik se je včasih tako napil, da je celo med pridigo videl nebeške prikazni. Nekoč je v svetem navdušenju pripovedoval o nebeških angelih. — Naenkrat je obstal sredi govora in poslušal. Potem pa: ,,Dragi moji verniki, razločno slišim šepetanje nebeških an-gelev!" ,,Kaj še", se oglasi mežnar s kora. „Ti pobalini na karu se nekaj prerhajo in kregajo, ne pa angeli."
Rasno.
n. Pustolovec d'Annanzio. Italijanski pesnik d'Annunzio, ki drži že toliko časa zasedeno našo Reko, je znan pustolovec in neznačajen človek. Dolgov ima toliko, da je čisto verjetno, da je okupiral Reko samo za to, da mu njegovi upniki ne pridejo do živega. Sedaj ga je neki pariški
Tehničnega dopisnika
za dopisousnjB v slD^nshem (srbsko-hrvatabem) in nemšhsin jeziku sprejme čim prej v službe
Jurija grofa TiiurnsHegs jcHlarna na Ravnah
(Guštanj-Raone, Koroško).
Ponudbo z navedbo točnih podatkov o dosedanjem službovanju in o jezikovnim strokovni usposobljenosti ponudnikovi naj se vpošljejo ravnateljstvu do 15. februarja 1920; prilože naj se prepisi izpričeval.
Tiskovna zadruga v Ljubljani FrimeŠOj JUSTIN" M.

priporoča sledeča knjige ln časopise:
Dostojevskij: Besi. Roman v dveh knjigah. Broš. 30 K,
vez. 40 K, pofttniua 1'40K. Goneourt Dekle Eliza.Roman. Broš. 8'50 K, vez. 11K, ^
pošt,. 70 v
Jos. Jurčič, Zbrani spisi. I,/v. Uredil dr. Prijatelj.
Broš. 15 K, poštnina 120K. Stritarjeva Antologija. Uredil dr. Prijatelj. Broš. 16 K,
vez. 20 K, pošt. 1'20 K. c v e t k o g o 1 a r: Rožn i grm. Broš 6 K, voz. 9 K, pošt. 70 v. Fran Milčinski: Tolovaj Mataj. Pravljies. Voz 10 K, pošt. 1 K.
A. Sič: 0 slov. narodnih nošah. K 3"50, pošt. 50 v. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
I. del K 12, post 80 v. Dr. Al. Zalokar:0 ljudskem zdravjn. Broš. 4 K, p 70 v. Dr. B Derč: Dojenček, njega negovanje in prehrana. Jg Broš. 4 K, pošt. 70 v.
70 K.
Knjige in Ljub. Zvon se naročajo prITisksuni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
če iiviua krmo lažjo in do zadnjega pie-bavi in popolnoma izkoristi, da so na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, potem se pospešuje redilnost, vsied tega težka živina, mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londona, v Parizu, v Rimu iu na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Masti« zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme Mastis prodajati vsak trgovec in konsumna društva. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v iade-iovaluici Mastina, to je
lekarnar Trnk6czy v Ljubljani
5 zavojev (paketov) Mastina za 20"50 K poštnine prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin s prvo poŠto na vse kraje sveta.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
Stritarjeva uiSca štev. 2.	Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sara evu, gorici, Celju in Mariboru.
Delniška glavnica z r lervaia i zakladi
okrog 28,000.003 kron.
Sprejema
vloge na knjižice in tekoii raiun
prot' ugodnemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite.
Delniška glavnica:	« .	•	«	«	«% <■	v *
k 30,000.0001 Jadranska banka :: Podružnica
,	j Rezerve: okrog
Ljubljana iK t0'000 000
Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Prevzema; Borzna nsročila in jih izvršuje naj-kulantueje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon št. 257.
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija,
Sprejemaš Vloge na knjižice. Vloge na tekoči in žiro-račnn proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje In prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta,.
Daje predujme: na vrednostno papirjo in na blago, ležeče v javnih skladiščili. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.