Raznoferosti. Papagaj kot reditelj. V Berlinu je povzročal papagaj na močno prometnem kraju motnje, katerim so se od srca mejali mimoidoči. Papagaj jc bil ušel iz kletke in se jc zaletel med gosto vejevje divjega kostanja v drevoredu. Skril se je tako dobro, da ga ni nikdo videl. Izmed vejevja je bilo naenkrat slišati v smeri proti cestnemu križišču klice: »Stoj! Vozi naprej! Zavri!« Skraja so bili vsi za.udeni, odkod neki prihajajo ti opomini. Konečno so le izsledili papagaja, ki je vršil službo prometnega reditelja. Poklicali so gasilce. Ko je pa stegnil gasilec roko, da bi ujel ptico, ga je ta dražila: »Laura zna leteti!« in je skakala z veje na vejo. Papagaj se je tako spretno umikal, da ga ni mogel nikdo ujeti in so ga morali pač ustreliti, sicer bi bil s svojimi ncpravil- no zaklicanimi klici povzročil popolno zu.edo pri prometu. yx -j, '-.-, , Zvestoba in nehvaležnost. Na Češkem je peljal trgovec mlada, sadna drevesa v šest ur oddaljeno mesto Budejovice na prodaj. Srečno je vse prodal in se je vesel peljal domu. Med potom je zaspal. Čez. nekaj časa ga zbudi lajanj.e njegovega malega psa, katerega je imel s seboj. Pes je lajal in se pred konje zaganjal, kakor bi je hotel ustaviti. Mož se je jezil nad psom in ga večkrat ošvignil z bičem. 'ioda ]~es ni nohal, ampak je zopet in zopet lajal. To je tako razjezilo moža, da je potegnil samokres in psa ustrelil. Kak streljaj oddaljen opazi, da mu manjka listnica z. denarjem. Ustavi. Jkonje ii. gre po cešti nazaj iskat iri glej, najde mrtvega psa, ležečega na listniči z denarjem. Ves ganjen vzame zvestega psa in ga doma s solzami v očeh pokoplje. Brez ptic bi bilo življenje nemogpče. Sedem let brez ptic bi zadostovalo za uničenje človeškega rodu, je izračunala neka naravoslovka. To se zdi neverjetno, a razlaga je zelo preprosta. Žuželke spadajo med najhujše sovražriike človeškega rodu, vse živijo od rastlinskih in živalskih snovi in se grozovito množijo. Iz enega samega para fcoloradskega hrošča se n. pr. v teku enega samega poletja izleže (50 milijonov potomcev. Edina učinkovita obramba proti temu nezaslišanemu razmnoževanju pa so ptice. Ce bi ne bilo ptic, bi žuželke kmalu pokončale ves krompir, vse žito in v-se kulturne rastline sploh, 6d ikaterih živijo ljudje in njih živina. Sicer pa ne pokončujejo ptice samo žuželk, temveč pobijajo tudi miši in podgane. V gnezdu neke sove so našli 200 mrtvih podgan, v nekem drugem gnezdu trupla 52 miši. Postovka požre v mesecu dni povprečno 100 miši. Na?eljenci na Novem Zelandu so pred nedavnim nazorno občutili, kakšne važnosti so ptice. Pobijali so jih nekaj Časa na tisoče. Kmalu potem so se pojavile na poljih neznanske množine gosenic, ki &o ujiičile letino. Bilo jih je toliko, da so morali ustaviti železniški promot, ker so postale tračnice od njih spolzke in neuporabne. Ljudem ni preostalo drugega, nego da so naročili z Angleškega tisoče in tisoče vrabcev. Ti so se v novi domovini kmalu razmnožili in so pokončali gosenice. Človek skrbi torej samo za lastni obstanek, če skrbi za ohrano ptic. Breznogi plavač. Amerikanec Zimmy se je pripeljal v Pariz, kjer se trenira v plavanju. Zimr_iyju manjkata obe nogi nad kolenom in vondar trdi z vso sigurnostjo, da bo preplaval Kanal med Francijo ter Anglijo tja in nazaj v 70 urah. Zgodovina plavanja ne beleži slučaja, da bi se bil kcdaj upal breznogi plavač preko Kanala. Omenjeni Amerikanec je zgubil obe*nogi ob priliki nesroče. Mša smrtJ. V VarSavi bo prišcl do obravnavp umor zakonskoga druga, ki ima tomno in žalostno prodzgodovino. V varšavskom predmestju Soler je bil prcd tcdni umorjen v spanju od lastno žcne provoznik Standalov Drongovski. Movilka ?e je prijavila sama policijl in izpovedala, da je izvršila zločin, ker jo je mož preveč trpinčil. Dejanja se ni kesala. Posebno čudno pri tem umoru je bilo, da se je doigral v hiši, ki nosi naziv »hiša smrti v Varšavi«.Nad. hišo namreč krilati grozna usoda, ker je preminul tekom let pretežni del njenih prebivalcev ali potom zločina ali po samomoru. Iz teh razlogov so jo krstili sosedje za »hišo smrti«. Nekoliko pred zgoraj omenjenim umorom ie umoril stanovalec te hiše celo družino, ki je štela pet glav in je stanovala v »hiši smrti«. Bil je ljubosumen na hčerko, katero je hotel imeti za ženo. Starši so mu odklonili prošnjo in radi tega je pobil vse člane družine. Nekoliko poprej beleži ikronika hiše že dva umora. Razven tega je izvišilo v tej hiši tekom enega leta 10 oseb samomor. Življenje v hiši, koje stanovalci so obrtniki in delavci, ima malo vrednosti in obilica že prelite krvi vabi in vpije k nebu še po nadaljnem prelitju. Eajenje in vojna. Grof E. Corti, avtor velike »Zgodovine tobaka v Evropi«, je po obisku v Zedinjenih državah objavil dodatek k svojemu delu, kjer poskuša ugotoviti vzroke sedanjega razširjenja kajenja. Pustolovci, ki so podvrgli JUžno Ameriko, so posegli po tobaku kot edinem dostopnem mamiki, i_i jim je nekoliko lajšalo stalne riapore in nevarnosti. Naraščanje konsuma tobaka je slejkoprej dokaz nestalnih težavnih razoer in se nabaja v zvezi z živčno zdelanostjo posameznega pokolenja. Vse evropske vojne sopovzročile to naraščanje, ki je pozneje pojemalo v teku mirnejših urejenih let. Tudi nekadilci, ki so odrinili na fronto leta 1914, so se kmalu navadili tobaka, ker jim je dozdevno krajšal dolgčas, lakoto in obup. Pred vojno je prišlp-letno na vsakega prebivalca Zedinjenih držav 142 cigaret letno. Leta 1931 je narastla ta številka na 840. Med vojaki, ki so se povrnili iz Francoske, ni več nobenega nekadilca. Posnemali to dmj; drugega na fronti, dokler se niso oprijeli poprej nepoznane razvade. V sestradanih evropskih deželah je bil ta pojav še izdatnejši. Tobak je bil redko, drago plačano bl^go. Nekadilci, ki so gledali, kako se mu^ijo kadilci s suhim listjem ali zelišči, so domnevali, da pomeni pravi tobak velik užitek in ga hoteli pri prvi priliki poskusiti. Zato je med, sedanjo mladino zopet vedno več nekadilcev. Skrivncsti in ljnbez&ii pas^aaaega zeke?-Skega pasra. Pariški listi so poročali zadnje dni o skrivnostni žaloigri, ki se je doigrala v vili postaranih ter imovitih zakonskih v Diepe. - Že pred enim letom je izginil brez vsake sledi 651etni Jurij Ridez v Diepe. Vsa poizvedovanja policije za njim so bila popolnoma brezuspešna. Vse je bilo končno uverjeno, da je na kakem daljšem sprebodu smrtno ponesrečil, ali pa jc bil sl.i'ivnos.i-0 umorjen. Tudi še živeča žena izginulega je bila omcnjenega mnonja. Celi okolici je bilo znano, da stp. živola zakonska v največji medsebojni Ijubezni. Nikdo se ni čudil, ker ni stara gospa Ride?: po moževem izginutju zapustila vile. Le dim, ki se je dvigal tu in tam iz vilincga dimnika, je oznanjal, da štarka še živi. Pred nekaj dnevi pa se- je zdelo sosedom vendarle čudrio, da so bila okna vile kljub neznosni vročini neprestano zaprta, vrata iz vrtav kubinjo pa na stežaj odprta. Sosedje so javili zadevo policiji, ki je napravila hišno preiskavo, ki je odkrila to-le: V spalnici so našli balzamirano truplo. V balzamiranern so prepoznali pred enim letom izginulega moža. Žena se ni mogla odločiti, da bi bila pustila ljubljenega moža pokopati. Vse je storila, da bi preprečila razpad telesa. Okoliščine so kazale, da je preminul stari Ridez pred 12 mesci radi starostne oslabelosti. Ni bilo namreč izslediti na mumiji nobenih znakov kake nasilne smrti. S tem odkritjem je bila pojasnjena enoletna starčeva skrivnost. Pri bišni preiskavi niso našli starke. Nikdo ni znal povedati, da bi jo bil videl, ko je zapustila vilo. Policija meni, da je ženica ob neprestanem bivanju pri mrtvem možu zblaznela, zapustila hišo brez načrta, in jo bodo že izsledili kje — živo ali mrtvo. Mož v zaboju. Norveški listi porofa jo o čudaku, ki ga niti v dauašnjih časih ni prav nič sram živeti po vzgledu strogrškega modrijana Diogen. Možse piše Soyen in je po poklicu potnik. Ne živi pa v sodvi, ampak v zaboju in zadnjih 15 let potuje vse križem Norveške. Star je 68 let in kamor gre, povsod prevaža s seboj tudi zaboj, v katerem prebiva. Zaboj je 6 čevljev dolg i_n 3 čevljo širok, visok je pa okoli '4 Čevlje. Obit je z aluminijem ih tehta komaj 80 funtov. Srednja stena mu služi za vrata, v katerih je steklena lina. skozi katero moderni Diogen lahko gleda. kaj se godi okoli njegove »hišice«, v kateri je prav dobro preskrbljeno" za ventilacijo. Čudak pravi, da si je V zadnjih desetih letih s svojo »hišico« prihranil že lepe novce, katere' bi.sicer potrošil za stanovanje. - ¦ * ¦-. ¦ Kaznjenci ušli z avtomobilom. — V Berlinu se je zgodila že malo smešna zgodba. Ravno so bili odprli novo kaznilnico, v ikateri je bilo treba Se marsikaj izgotoviti. Tako so kaznjenci rokodelci tudi pleskali glavna vrata. Te -caznjence je pa stražilo lepp. število stražnikov. Veliko manj so se pa brigali stražniki za kaznjence znotraj na dvorišču, ki so opravljali razna dela. Iu zgodilo sc je, da je iz dvorišča proti izhodu privozil avto neke berlinske tvrdke, na katerjm so v kaznilnico ne kaj pripeljali. Stražniki in kaznjenci pri vratih so se avtomobilu dostojno umaknili in tako je avto srečno prišel skozi. Kmalu nato je pa prihitelo z dvo rišča par uslužbencev tvrdke, ki so iskali pobegli avto. Tedaj so stražniki pri vratih uvideli, da sta na tujem avtu pobegnila dva _.aznjenca, ki sta bila obsojena na večletno ječo. Vse zasledovanje za kaznjencema in za avtom je bilo zaman.