"LE ZNACAJNIM LJUDEM LAHKO ZAUPAMO VODENJE DRŽAVE..."
fQK A./RO* IlOVtNIA
LETNIK XLVIII
SEPTEMBER - OKTOBER 1997
ST.9-10 NO 9-10
VOLITI ALI NE VOLITI ?
To je vprašanje !
Najnovejša raziskovanja političnega barometra v Sloveniji kažejo, da je med državljani v domovini in morda tudi izven nje, res zelo malo zanimanja za volitve.
Skoraj polovica volilnih upravičencev ne misli na volišče, ali pa ne vedo koga naj bi volili na bližujočih predsedniških volitvah. Izgovarjajo se, da "se v politiko ne vtikajo, se za politiko ne zanimajo, vsi politiki so enaki: veliko obljubljajo, a po izvolitvi obljub ne držijo, vsi kradejo ali goljufajo, gledajo na svoje osebne koristi, a za narod se ne zanimajo." Če gre kaj narobe bodo med prvimi nergali in zabavljali, za sebe pa ponosno izjavljali: jaz jih nisem volil? Pa so jih, že z abstinenco!
Ob takem nezanimanju pa preoblečeni komunisti, ki so disciplinsko organizirani, gredo strumno na volišča in volijo ljudi, ki jim jih stranka priporoča, ali celo zapoveduje. Ker so srednje-desnicarske politične stranke običajno neodločene katerega skupnega kandidata bi vse podpirale, imajo komunisti lahko opravilo s pomočjo izigravanja, da prevzamejo oblast, četudi so v manjšini
Sokrivdo za tak rezultat pa nosijo v veliki meri ravno tisti, "ki se za politiko ne zanimajo" namesto, da bi se pred volitvami zanimali kdo in kaj so kandidati in njihove obljube in propagando trezno presojali in potem poučeni volili po svoji vesti So orodje v rokah komunistov ker jim s svojo vzdržnostjo pomagajo na oblast.
To ni vredno Slovencev, ki smo ponosni na svojo tradicijo demokracije, vlade ljudstva, Že od Ustolicenja KARANTANSKIH KNEZOV, pred tisoč leti
Zato je dolžnost (poleg pravice) državljanov, da tudi v novi državi Sloveniji sodelujejo pri izbiri voditeljev.
To pomeni, da se morajo zanimati za značaj kandidatov in strank, če jih ti predstavljajo in potem po lastni trezni presoji oddati svoj glas.
Slovenci smo za dosego teh pravic mnogo žrtvovali Tekla je kri, - v potokih. Ali naj se sedaj tej, s takimi žrtvami pridobljeni pravici po malomarnosti udobnosti ali stremuštvu od povemo?
Kakor smo preteklih 50 let skoraj brez upanja in dostikrat v zasmeh junaško in brezkompromisno sirili idejo slovenske suverenosti In jo končno z ogromnim sodelovanjem in enotnostjo slovenskega naroda tudi dosegli tako tudi danes z zaupanjem in potrpežljivostjo čakamo na pravo demokracija To je tudi razlog, da Še vedno izhajamo.
Komunizem nima bodočnosti, ker temelji na lažnih in napačnih postavka^ Pred kratkim je poljska SOLIDARNOST ZABILA ZADNJI ZEBELJ v krsto "enakopravnosti in raja na zemlji". Zato bo tudi v Sloveniji prišel čas, ko bo zavladala prava demokracija. Ce nam je kaj zanjo, potem lahko doprinesetno k njenemu čimprejšnjemu uresničenju.
ZATO VSI NA VOLIŠČA DNE 23. NOVEMBRA IN VOLITE PO PAMETI, KOT NAM SVETUJE VELIKI SLOVENEC ANTON MARTIN SLOMSBK:
KOGA VOLITI ?
Narodni buditelj ANTON MARTIN SLOMŠEK, je že pred lSOl leti dajal Slovencem nauke, ki so se danes v veljavi (iz zbirke KNJIŽICE st 141) Slomšek Slovencem danes, napisal dr. Slavko K ran jc:
Slomšek je bil tudi človek politike v dobrem pomenu besede. Boj proti slabemu berilu in nevarnosti se ne vodi le z molitvijo in ljubeznijo, temveč TUDI S POLITIČNIM UDEJSTVOVANJEM V nagovoru "POMISLITE KOGA BOSTE IZVOLILI" VZPODBUJA k ODGOVORNOSTI ZA PRIHODNOST".
Takole govori:
"NE DRŽITE NEMARNO KRIŽEM SVOJIH ROK IN NE PUSTITE, DA BI VAM DRUGI POSTIL J ALI, MALOPRIDNI, ŠIROKOUSTNI LJUDJE PO SVOJI SPAČENI VOLJI VAŠE PREDPOSTAVLJENE IZBIRALI. NE BODITE ZASPANI ZA SVOJO SREČO ALI NESREČO, AMPAK ODPRITE OČI, OGLEDAJTE SE DOBRO IN POMISLITE, KOGA BOSTE IZVOLILI, POTEM PA KREPKO PRISTOPITE IN SI IZVOLITE MOŽE PO BOŽJI VOLJI: MODRE IN PRAVIČNE, SRČNE IN RESNIČNE, KI BOJO PRAVI, SKRBNI OČETJE VAŠE SOSESKE. PA TO VAM POVEM, DA NE IZBIRAJTE JIH PO NJIHOVIH SLADKIH OBLJUBAH; ZAKAJ KDOR PREVELIKO OBLJUBI, MALO DOPOLNI. IZBERITE SI SVOJE MOŽE PO NJIHOVIH DOSEDANJIH DELIH-."
Enako je odločno zavračal takratni komunizem In ga na več mestih direktno razkrivaL Jasno je pokazal na tiste, ki so širili brezverje, češ da " NI BOGA, NE HUDIČAJ^I NEBES, NI PEKLA IN KO ČLOVEK UMRJE, NI GA VEČ, KAKOR ŽIVINČETA NI, KI GA ZAKOIJEŠ."
V teh ljudeh vidi organiziritno vojsko..., ki si nabira svoje vojščake in zatira božje kraljestvo.
Morda bodo prav te besede pomagale k Vasi odločitvi, da boste šli na volišče in tam PRAV VOLU II
t**"
slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates: $15.00 per year $1.50 single issue Advertising: $0.45 per agate line

■'^JÊLàj
iJmz
Member of Multilingual Press Association of Ontario
Member of Canadian Multilingual Press Federation
Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada
Marta Jamnik-Sousa, President 79 Watson Ave. Toronto, On. M6S 4E2 Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi ga. Marta Jamnik-Sousa, Predsednica Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenska Država Zastopnika;
Slavko Skoberne Espana 1316 Castelar (1712) Prov. Buenos Aires Argentina
AvguSti n Kuk 16 Northfield Rd. Scarborough, Ontario M1G 2H4 Canada T/FAX (416) 439-8387
TELEPHONE # (416) 766-4848 FAX # (416) 766-7088
Letna naročnina: Za Kanada in ZDA S15.00. Za Argentino in Braziljo po dogovoru; Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države S12.00 U.S. Po letalski posti po dogovoru.
Za podpisane članke odgovarija pisec. Ni nujno da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
In the 1996 elections, Slovenian Spring Parties, consisting of SDS (Social Democrats; president JanSa), SKD (Christian Democrats; president Petcrle) and S15 (Peoples Party; president Podobnik), together received over 50% of the votes.
Why should then Milan Kucan, the incumbent President of Slovenia and former Chairman of the League of Communists, expect to be re-elected? Moreover, dismal results of Slovenian industry (14% unemployment), foreign politics (exclusion from NATO), and economic freedom (94th among 115 nations*) are just three good reasons among many why Slovenia needs a new leader.
Indeed, the continued leadership of Slovenia by its last Chairman of the League of Communists would be embarassing, mar any claim that Slovenia has adopted standards of western democracies and would not bode well for the future.
The time has come for Slovenian Spring Parties to submit a common candidate for the 1997 presidential elections and let majority of voters decide.
YES, I AGREE, FIFTY YEARS OF COMMUNIST LEADERSHIP OF SLOVENIA IS ENOUGH!
I hereby join the call on the Slovenian Spring Three-Party Coalition, especially on the presidents JanSa, Peterle and Podobnik, to consider the national interest by adopting one common candidate for the three parties at the forthcoming elections of the new President of Slovenia.
I ENDORSE 1ZA3 COALITION:
The names and signatures will be posted daily on the internet WWW.netbasc2.com/lZA3 Please send your signatures using this form by fax to: USA 510-486-1511, or type I ENDORSE 1ZA3 and c-mail toAKO@crl.com or PRAI I@netbase2.com or send by post to Dr. Vlado Bevc, P.O. Box 561, San Ramon, CA 94583, USA.
Odprto pismo predsedniku
L&tDKmCIJÖ
četrtek, 2. oktobra
Milanu Kučanu
Frederic Baraga, Michigan, 1835

Spoštovani gospod predsednik Milan Kučan!
Upravni odbor Združenja žrtev komunističnega nasilja (ZZKN) je na svoji seji 10.9.1991 sklenil napisati Vam odprto pismo in ga priobčiti v javnosti.
Žrtve komunističnega nasilja ugotavljamo, da smo Se vedno zapostavljeni in diskriminirani državljani. čeprav je komunistični sistem v Evropi propadel že pred sedmimi leti. Zaradi tega se je upravni odbor ZZKN 9.6.1997 pisno obrnil na politične voditelje države z željo seznaniti jih s položajem združenja in njenih članov. Delegaci jo ZZKN so sprejeli dr. Janez Podobnik (DZ). Janez Janša (SDS), Lojze Peterle (SKD), Janez Železnik in Janko Kušar (oba DeSUS) ter Marjan Podobnik (SLS).
Od Vas. gospod predsednik. nisiiM)(lobili niti |X)trdila o prejemu pisma. Iz tega sklepamo, da Vas problemi in socialne stiske žrtev komunistične vladavine v Sloveniji ne zanimajo, ker ste bili predsednik
ZKS do njenega konca. KPS in kasneje ZKS sta po našem mnenju odgovorni tako za poboje kot za preganjanja in mučenja v zaporih in taboriščih v času komunistične vladavine. Voditelji diktature in njihovi nasledniki v političnem vodstvu države, v vladi in v državnih službah so odgovorni za večletno mačehovsko obravnavanje žrtev komunizma tudi v novi državi. Tako so mnoge žrtve že umrle, ne da bi jim bile popravljene krivice, še živeče čakajo na svoje pravice. V civiliziranem svetu ni države, kjer bi bile žrtve komunističnega nasilja tako zapostavljene.
Gospod predsednik, v Demokraciji (19.6.1997. str. 23) in v Delu (28.6.1997, str.30) smo Vas pod naslovom 'Operativci plačani kot profesorji' opozorili tudi na dejstvo, da je vlada nekdanje člane Udbe, komunistične lajne ]*Jicije, ki jih je u|K)kojil DEMOS, zaposlila v Sovi, sedanji tajni policiji, in to celo na vodilnih delovnih mestih. Mi, žrtve komunističnega nasilja, smo prizadeti, ker menimo, da bi se
lahko ponovil politični in fizični teror nad drugače mislečimi. Vi, gospod predsednik, nam niti na to naše skrb zbujajoče vprašanje niste odgovorili. Vaš molk si razlagamo kot odobravanje politike vračanja k enoumju, čeprav govorite o demokraciji.
Gospod predsednik, iz povedanega sledi, da ne kažete interesa za izboljšanje položaja žrtev komunizma: ugotavljamo pa tudi. da doslej niste obsodili vračanja v politično enoumje, da niste javno in nedvoumno obsodili niti gospodarskega kriminala, ki ga v velikem slogu in po mafijskem vzorcu izvajajo nekateri nekdanji komunisti, njihovi nasledniki ali privrženci v škodo ljudstva in države.
Gospod predsednik, čustva žrtev komunističnega nasilja so tudi prizadeta, ker ste danes najvišji predstavnik demokratične države Slovenije Vi, ki ste bili zadnji predsednik Zveze komunistov, organizacije, ki nam je povzročila neizmerno veliko zla in krivic ter privedla našo državo v težko socialno,
moralno, gospodarsko in ekološko krizo.
Iz navedenih razlogov smo dolžni zahtevati od Vas, DA ODSTOPITE OD VNOVIČNE KANDIDATURE ZA PREDSEDNIKA SLOVENSKE DRŽAVE in s tem omogočite izvolitev s preteklostjo manj obremenjene osebe, ki bi dvignila ugled naše države doma in v demokratičnem svetu ter zgledno delovala za napredek k resnični svobodi, demokraciji in blaginji v Sloveniji.
i nasilja dr. Ludvik Čaniek,
P.S.: To pismo smo poslali Delu, Demokraciji, Dnevniku, Družini, Magu in Večeru. Urednica Dela ga. Alenka Brajnik je odklonila objavo, čeprav je Delo priobčilo 'Odprto pismu Milanu Kučanu' 21.6.1997 na strani 7, ki ga je napisal Andrej Umek iz Ljubljane. Očitno pri Delu ni simpatij do žrtev komunizma.
Dr. Urbane je v T/P sept. 8. skeptičen o iskrenosti nekaterih podpisnikov izjave, zlasti Viktor Blažiča, ki govori o ločitvi od komunistične in klerikalne ideologije, ki so netile	medsebojno
sovraštva. Demokratični odpor desnice Blazič izenači z rdečim fizičnim terorjem. Blazič, član komunistične organizacije iz leta 1945 zakrivajoč odsotnost svojega članstva v eminentno zločinkt organizaciji	skuša
zakrivati težko vest z nasvetom Novi Slov. Zavezi ki ji svetjue jasno ločitev od domobranske prisege Hitlerju, (ki je ni bilo, op.)
Iiansha 206 A. iDČOtjiiiAjSS
Ko sem bral članka Varuhi vrednot revolueije in Politična analiza v tedniku Demokracija (15. 5. 1997), sem ugotovil, da Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije ne more govoriti v imenu vseh partizanov, kajti velika večina nas ni odšla v partizane z namenom izvesti revolucijo in tudi nismo sodelovali pri povojnih zločinih komunistične vladavine, posebno ne po končani vojni leta 1945 pri zverinskih pobojih več kot 15.000 Slovencev in več kot 85.000 Hrvatov, Srbov in pripadnikov drugih narodnosti v Kočevskem r-iu, v okolici Celja, v zasavskih revirjih in drugod po Sloveniji.
Vtisi, ki sem jih dobil pri svojem prvem obisku Kočevskega roga na veliki žalni slovesnosti 22. junija 1997, so bili tako presunljivi, da sem
Svobodni partizani, združimo se!
A	_______..... opravljali, tako da bi
se odločil dati pobudo za ustanovitev ZDRUŽENJA SVOBODNIH PARTIZANOV (ZSP). V demokratični državi je pluralnost ne le mogoča, temveč tudi koristna. Civilna družba naj ne pozna monopolov, kajti raznolikost mnenj in nazorov je temelj demokracije. Zato vabim vse partizane in terenske sodelavce, ki so se bojevali ali delali za svobodo in ne za komunizem in ki ne soglašajo s politiko ZZB pod vodstvom generala JL-\ Ivana Dolničarja in ne sprejemajo navodil, ki jih je tej organizaciji dal nekdanji predse« Inik Socialistične republike Slovenije Janez Stanovnik, objavljenih v prej navedenem članku Politična analiza, da se pisno oglasijo na spodnji naslov. Navedejo naj svoj točen naslov, kdaj in kje (imena partizanskih enot) so sodelovali, in funkcijo, ki sojo
opravljali, tako da bi lahko sestavili pripravljalni odbor za ustanovitev predlaganega združenja. Temu vabilu sta se pridružila partizana Viktor Blažič in Tone Frantar. Pobudo podpira tudi partizanski oficir in vodja Gibanja za narodno spravo Stanislav Klep.
Slov enke in Slov en« i, združimo se še enkrat z namenom, da ohranimo svobodo naše domovine, ki smo jo dobili šele leta 1991 po zmagi nad komunistično JLA. Prijave pošljite na naslov pobudnika:
V julij - avgust St. S.D. je po nezgobi v članku Slovenla in Nato izostalo ime pisca dr. Mate Roessmann. Napako obžalujemo.
Spoštovani gospod Marjan Podobnik, podpredsednik vlade Republike Slovenije!
Kmalu po demokratičnem prelomu leta 1990 se je pojavila pobuda za novi inštitut za dokumentacijo in raziskovanje tistega dela slovenske polpretekle zgodovine, ki je bil doslej zamolčevan in celo prepovedovan. Mislili smo, da se bodo tega dela lotile tudi obstoječe znanstvene ustanove, vendar žal po sedmih letih demokracije moramo ugotoviti, da za to problematiko ne kažejo tako rekoč nobenega posluha.
Ugotovimo lahko, da je zdaj napočil zadnji čas, da se ta inštitut ustanovi, saj je problematika dokumentarnega gradiva, ki je raztreseno po vsem svetu, vedno bolj pereča, poleg tega pa so v slovenski družbi spet močne težnje k enostanski zgodovini.
Želimo si, da bi bila ustanovitev inštituta takoj vključena med proračunske postavke, s čimer bi inštitut lahko čimprej zaživel.
Ljubljana, 7. julija 1997
Nova si
Predsèdrji
O
Združenje žrtev komunističnega nasilja '' -
Predsednik Ludvik Čanžek
tu
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja Predsednik Franc Izgoršek
/
Svetovni slovenski kongres - Konfererj^aFZ^Slovenijo
¿s \ \
T» . , •« TC ••	A	V i......... . .•;•••.-
Predsednik
Janijet
V». > • , . V _- -•J/i
Gospod Janez Podobnik, Predsednik Državnega Zbora Republike Slovenije, Ljubljana, Slovenija.
Spoštovani gospod Predsednik:
July 4,1997.
Da sl pridobi ali pridrži videz nepristranskega poslovanja, mora Državni Zbor Republike Slovenije med drugim uzakoniti tudi naslednje:
Ker je Institut za Novejšo Zgodovino zadolžen za prikaz zgodovinskega dogajanja v Republiki Sloveniji in ker je subvencionirana od drŽave ali vsaj državno priznana institucija, mora le-ta na zahtevo Državnega Zbora vključiti in nepristransko prikazati, v kolikor k ni in dejansko ni, tudi poboj slovenskih domobrancev in članov kominterne v prvih povojnih letih
V kolikor tega ni storil in ne stori, zgubi Inštitut za Novej&o Zgodovino vso verodostojnost in vso pravico do državne podpore in vladnega zaupanja.
Vljudno prosim, da vzame Državni Zbor Republike Slovenije gornji osnutek v pretres in o njem odloči
Dr. Cyril J. Mejac.
12814 Teaberry Road, Silver Spring, MD 20906.
NAJNOVEJŠE: Dnevnik Internet 29.okt 1997 Dr.Ludvik Toplak.SLS, kandidat za predsedni ka, nenadoma odstopil.Razlog nepoznan. Vodstvo SLS je v hitrici ponovno imenovalo dr. Janeza Podobnika za kandidata. Ker ima SKD-SDS že 2 kandidata (Marjan Cerarja in dr. Jožeta Bernika) se je z J.Podobnikom & povečalo število kandidatov, kar bo morda povzročilo drugi krog volitev za predsednika
Po zadnjem poročilu je bil žrtev obrekovanja in lazi Agencije EBP (Ena Baba Pravi). Skoda! Pred leti je na Pravni Fakulteti York Univerze v Toronto odlično predstavil SLOVENIJO.
Dr.Ludvik Toplak
predsednik rektorjev
V zadnjih dneh septembra je v Mariboru potekalo 16. zasedanje Podonavske rektorske konference, katere se je udeležilo 40 rektorjev in prorektorjev iz enajstih držav iz teritorijalnega področja od južne Nemčije do Črnega morja. Na tem področju danes deluje 120 univerz, med njimi najimenitnejše kot Karlova univerza v Pragi, poljska, dunajska in gra&ka univerza. Seveda tudi Mariborska univerza. Skupno vse te univerze izobražujejo več kot milijon študentov.
Glavne teme konference so bile profesionalna moralna etika, Id jo priporočajo uvrstiti v vse Studijske programe , avtonomija kurikularne in finančne odgovornosti, odsotnost vmešavanja civilnih oblasti, ki so zlasti v preteklosti temeljile na ideologiji totalitarnih režimov, razbijale akademsko skupnost regije in so končno zmanjšale, Če ne popolnoma zatrle akademsko in znanstveno sodelovanje. Po političnih spremembah in ponovni vpoatavitvi demokracije (tudi v Sloveniji?) v teh ne tako srečnih državah regije, se je začel težaven proces ponovne vzpostavitve evropsko usmerjenih, neodvisnih in na raziskavah temeljnih univerzah
Zedinili so se na splošno kooperacijo med podonavskimi univerzami in med evropsko rektorsko konferenco, ki je zasedala približno v istem času v Palermu v Italiji
Odobrili so Se več drugih resolucij, ki zahtevajo evropizacijo teh institutov, ki "bodo omogočale mladim rodovom enakopravne možnosti ter mednarodno konkurenčnost".
Na konferenci so izvolili tudi novega predsednika rektorjev in sicer dr. Ludvika Toplaka, rektorja mariborske univerze, kar je velika čast ne samo za njega, in za mariborsko univerzo, ampak tudi za vse Slovence.
Čestitamo neumornemu kulturnemu delavcu in Želimo, da bi ponesel dobro ime Slovenije v mednarodne vzgojne institucije.
Moj odgovor na sprenevedavo pisanje Milana Medveščka o dr. Stanku Kocipru je dobilo žaljiv odmev, pod katerega se je podpisal Stane Sajevec (Večer,1.julija 1997). Na Sajevčeve žaljivke se seveda ne da odgovarjati, sicer pa si je s celim kupom žaljivk in celo groženj sam napisal lep potret. Čeprav se niti na Sajevčev niti na Štancerjev zapis ne da odgovarjati, saj sta oba plod že zdavnaj zavrženega komunističnega propagandižma in odsev sedanje nemoči ljudi, ki so parazitsko živeli in žal Še vedno živijo od svojih izmišlij, ki temelijo na tisočih pomorjenih Slovencev, je kljub temu potrebno na nekaj stvari odgovoriti.
Že nekaj časa se pojavlja izmišlija, da je mariborski škof Tomažič med vojno zavrnil pobudo, da bi se tudi na Štajerskem organizirala protirevolucija. Očitno gre za še eno dezinformacijo, ki jo je dal v javnost partijski agitrop, da je lahko potem z nečim polemiziral,česar sploh ni bilo (nič čudnega ni, da sta se je oprijel tudi Anton Trstenjak in Vekoslav Grmič). Škof Tomažič ni mogel nič zavrniti in tudi k njemu ni nihče prihajal s pobudo o organiziranju protirevolucije, saj zaradi specifičnega okupaterskega režima tam ni bilo pogojev za revolucijo, s tem pa tudi ne za protirevolucjo. V Ljubljanski pokrajini so bili od leta 1941 do 1943 okupator Italjani, ti pa so še posebej v začetku ubrali povsem drugo taktiko kot Nemci na Štajerskem. Italjanska "mila" okupacija je bila prava topla greda za komuniste, ki so že poleti 1941 začeli z revolucijo oziroma s
Kje nekateri živijo
Ivo Žajdela
pobijanjem ljudi. Do konca leta 1941 so pobili že 40 Slovence, nato pa do poletja 1942 okoli štiristo. Vfečina od teh je bila povsem nedolžna. Komunistsi so z revolucijo leta 1941 in 1942 povsen podivjali. Danes o tem ne more več biti nobenega dvoma. Ne le analiziranje njihovih žrtev, ampak še bolj tako rekoč vsi takratni in kasnejši zapisi voditeljev revolucije o dogajanju dajejo povsem jasno sliko. Komunisti so po vojni izdali gore knjig,ki to svojo revolucijo natančno prikažejo.
Gospoda Sajevec in Štancar, vidva si sicer lahko zatiskata oči pred vso to mogočno literaturo, toda mimo nje ne more nihče več, ki se zanima za medvojno in povojno resnico. Že samo "Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji" (Ljubljana, 1962-1989),Jesen 1942. korespondenca Edvarda Kardelja in Borisa Kidriča (Ljubljana.1963) ter "Zbrana dela Edvarda Kardelja"vsakemu lahko podajo natančno sliko o logiki in izvajanju revolucije.
Danes je nesporno dejstvo, da proti tej strahotno krvavi revoluciji ni bilo nobene možnosti na uspeh. Komunisti so za svojo krvavo pot na oblast zlorabili okupacijo, zlorabili so domoljubna čustva in odporniška gesla in posledoce so še danes, pol stoletja kasneje zelo hude. Tisti, ki so jih komunisti pobijali (največ s svojo vojsko, ki se je imenovala VOS in partizani), niso imeli prav nobene dobre možnosti oziroma izhoda. Danes so vsi tisti, kiše vedno živijo od privilegijev na osnovi revolucije, polni besed o kolaboraciji tistih, proti katerim je bila obrnjena ost
komunističnih partizanov. Za (funkcionalno) kolaboracijo se seveda izključni krivci komunisti in partizani, saj so jo ne le povzročili ampak izsilili. Ljudje pri ohranjanju svojih življenj niso imeli prav nobene druge možnosti. Samoobramba je bila izsiljena, ta pa je bila mogoča le z vedenjem okupatorja. Tisti,ki si je branil svoje življenje in življenje svojih družin, ni mogel gledati na takrat popolnoma nepomembne dejstvo, od koga bo dobil orožje. Za nameček je okupator pri vsem tem seveda imel svojo računico.. Gospoda Sajevec in Štancar, vzemita si v roke Novljanovo "Gubčavo brigado", Strletovo "Tomašičevo brigado", LeskovCeva "Križpotja", Gučkov "Pekoči sneg(pohod 14.divizije na Štajersko) ali Janovo "Dražgoško bitko". Ena sama katastrofa! Po logiki revolucije pač drugače ni bilo možno.
Še datuma za spodoben praznik nimate. 27. april seveda nima nobene zveze s uporom proti okupatorju. Tam se je kotila revolucija,takrat naperjena proti Angležem (Antiimperialistična fronta), kakšna je bila "ljubezen" med partizani in Angloameričani, si lahko vsak prebere v knjigi Staneta Semič-Dakija "Najboljši so padli",3. del,ali v knjigi Hinka Bratoža-Okija "Dnevnik partizana", 2.del,stran 251-252.
Ja, gospod Sajevec, res je, na mariborski Pedagoški akademiji sem študiral zgodovino. Toda tam nam profesorji niso o tem ali čimerkoli podobnem povedali niti besedice. Zaradi zamolčevanja bistva je bilo njihovo učenje ena sama propaganda. Ker nekateri
dalje na str. &
V Rožmanovem domu je bilo v nedeljo 24. avgusta velika slavnost. Slovenska skupnost je proslavila 25 letnico obstoja edinstvene socialne organizacije slovenskega zdomskega občestva v Argentini in tudi ustanova, ki jo že leta podpirajo zdomci in
izseljenci v državah, kjer živijo Slovenci, zlasti Kanadčani in podporniki v ZAD.
Načrt za Dom je naredil arhitekt M. Eiletz, pri vsem delu so ga podpirali številni slovenski domobranci z J.Potočnikom na čelu.
Dom je v 25. letih nudil zavetje 55 slovenskim rojakom, mnogo, večina je tu dočakala zadnje ure življenja. Rožmanov dom daje straho in prevžitek 15. ostarelim osebam. Stanovalci prispevajo za vzdržan je 80% svoje pokojnine. Vzdrževanje bi bilo brez podpor dobrotnikov nemogoče.
Odboru načeluje požrtvovalni predsednik g. Peter Čarman, vztrajno mu pomagajo med drugimi kipar Žerovnik,Oblak,lic.Ivan Korošec in Božo Šušteršič. V odborovo pomoč je š nekaj tihih prostovoljcev, med njimi bivši upravnik "Smeri v Slovensko državo" publicist Tone Šušteršič.
25.obletnka Rozmanovega doma v Bučno» Airesu
Znano je, da ima Rožmanov dom največ podpornikov iz San Justa in Ramos Mejie.
Socialna organizacija Rožmanov dom se bo razvijala le ob podpori celotnega zdomskega in izseljenskega sodelovanja.
Dom je udoben,stanovalci imajo tople peči in gorko vodo. Potrebovali bi še boljšo socialno in zdravstveno oskrbo.
Izvenredna velika udeležba Slovencev na nedeljskem slavju nam daje upanje,da slovenski zdomci ne bodo zapustili ostarelih rojakov v Rožmanovem domu.
Slavje se je pričelo s sv mašo. Daroval jo je g. prelat Skerbec. Slavnostni govornik se je poslužil misli beril in evangelija...prepričevalnih nasvetov zbranim očetom in materam, v domu umrlih in živih rojakov.
Oficjelno slavje je zaključil z besedami zahvale in priporočili
predsednik g. Peter Čarman. Med gosti so bili prisotni predsednik ZS g. Marjan Loboda, predsednik društva" Tabor" lic. Ivan Korošec in prelat g. Škerbec
Dušni pastirji so na dan
slavja v Rožmanovem domu po vseh cerkvah sklenili zbirati podporo za dom. Hvalevredna pobuda!!
Rožmanov dom nastopa novo dobo s poživljenim odborom, predsednik P.Čarman,podpredsednikv Janez Jenko, tajnik Jože Žerovnik, blagajnik lic.I Korošec,M.J. Loboda, odborniki ing. S. Matičič, F.Avguštin, B. šušteršič,P.Lipovšček,T.Stefe,I. Mehle T. Oblak,P.Korošec,J. Kožar,dr S. Kociper,M. Loboda, J. Amon, I. Siler.
" Slovenska država" objavlja imena sedanjih stanovalcev v R. Domu: Morda boste med njimi našli prijatelje in znance:
Fink Stanko, Grčar Emilja Seršen, Grčar Vikto, Kralj Mario, Kralj Marija, Krošelj Toni, Lavrenčič Ljerka, ing. Matičič Anton, Mizerit Florijana, Pengov Aleksander, Sotlar Ljudmila, Šinkovec Mirka, Sonc Alojzij, Šušteršič Tone, Tornada Nerina.
Imena sama povedo,da je med stanovalci največ žena in malo slovenskih domobrancev. Rožmanov dom je zares splošna zdomska in izseljenska ustanova. Čestitamo in želimo mnogo uspeha!
S. Skoberne
Dr. Stanetu Šušteršiču za 75-letnico
Prijatelji Tvoji našteli smo let desetkrat kar sedem in povrhu še pet.
Veš, zate, predragi, to ni še starost, spričuje nam samo življenjsko modrost in vsem, ki cenimo Te, prinaša radost, saj še vedno si delaven, bister in zdrav. Bog daj, da še dolgo tak bi ostali
Cenimo vsi Tvojo lepoto duha, vedrino, ljubezen, gorečnost srca, ko vsem preizkušnjam, Stane, navkljub bil vsem si nam brat in goreč rodoljub, ko duša je Tvoja vesela nenehno snovala in zvrševala za brate in sestre dobra le delal Vreden imena kristjana, pevec, predsednik si bil Korotana, za slovensko državo bil si ves vnet, ko še marsikdo skušal jo je zatret, po zračnih valovih zvenel je Tvoj glas v domove slovenske še med Alpe in Kras.
Če politikom prav je ali jim ni, Ti naš veleposlanik v prestolnici si!
Koliko uslug in koliko poti napravil, naš Stane, vdano si Ti. Sam Bog Te stoterim v pomoč je poslal, ko zvest samemu sebi si se žrtvoval!
Hvala Ti, Stane, ljubi naš brat, hvala od vseh Ti stokrat, tisočkrat! Hvala za žrtve, delo in vzgled! Bog Te ohranjaj mnogo še let! Marija iz Brezij, Mati presveta, naj sprosi Ti zdravja, veselja in sreče na mnoga še blagoslovljena leta!
Tvoji hvaležni prijatelji


>4-
UREDNIŠTVO, KONZORCIJ IN UPRAVA S.D. ČESTITA SLAVLJENCU ZA NJEGOV JUBILEJ IN MU ZBLI ŠB DOLGO ŽIVLJBNJB! BOG TE ŽIVI, SLOVENSKI AMBASADOR DOBRE VOLJE V WASHINGTONUI
dr. Stane ŠuštcrSič je bil rojen 24, oktobra 1922 Med vojno Je istočasno študiral pravo in obiskoval igralski oddelek akademije za glasbo v Ljubljani; doktoriral Je iz prva na univerzi v Gradcu 1. 1951. Med leti 1954 in 1959 Je vodil Clevelandsko slovensko oddajo; od leta 1952 do 1957 Je Ml Še predsednik pevskega zbora Korotan. Od 1979 do 1989 Je v Washingtonu koordiniral Evropske notne oddaje pri Glasu Amerike. Poleg vsega je bil bolj kot kdorkoli pomoi številnim obiskovalcem, posameznikom in skupinam, ki so obiskale Washington. Tudi podpisanemu (dr. Ediju Gobec) Je pomagal, od leta 1958. dalje ko smo skupaj s kanadskimi prijatelji dr. ČujeSem, dr. Kukom in g. Maukom pripravljali knjigo This is SloveniaZ
kdo, Stane najbolj zasluži naslov slovenskega kulturnega ambasadorja v ameriški prestolici, da ne omenjamo njegovih velikih zaslug za slovensko kapelo v Narodni baziliki ^Brezmadežne, za vsestransko kulturno delo med ameriškimi Slovenci in največkrat skrito pomoi osebam, ki so iskale službe ali bile sicer v stiski Bil Je dobesedno vedno na t/slugo vsem, od škofov do najvišjih demokratičnih politikov do najskromnejših in najrevnejših bratov in sester. Pohval in zahval ni vajen zelo lepo pa bi bilo, če bi se ga dostojno in hvaležno spomnili vsaj ob njegovi 75 letnici Skušajmo to storiti vsak po svoje -ta listič je le opozorilo, da ne M pozabili
Ludvik Hren 80 -letnik!
Osmega avgusta mu je izteklo 80 let življenja, dela za družino in slovensko skupnost. Prijatelji - slovenski domobranci- se ga spominjamo iz mladih let ponosnega domobranskega poročnika v Rupnikovem bataljonu.
Ce bi hoteli podati vse vire njegoega dela že doma v Dobrepolju in kot junaSkega domobranca, bi morali napolniti več strani. Dragi Ludvik! Somišljeniki slovenskega državnega gibanja Ti Želimo zdravja in sreče v upanju proslavljati Tvoje rojstne dneve še mnogo let. Desetletja si sodeloval pri naSem delu za svobodo domovine.
S.Skoberne
B.Aires
ZLATO POROKO sta 31.avgust a slavila v cerjtvi Marije Pomagaj CILKA IN SLAVKO ZUPANČIČ.
Zahvalne sv. maše so se udeležili prijatelji iz vseh slovenskih domov, čestitamo!
PRVI SLOVENEC IZBRAN ZA KANADSKO HOCKEY
LIGO.
17. letni Edo Terglav, ki igra na levem krilu hockeya je preživel zadnje tri sezone kot ban tan in midget igralec v Quebecu. Igral je za "Športni klub Lac-St.- Louis Lions in je bil prvi izbran za QuebeSko Ligo.
"Uren je in zelo precizen in bo kot tak soliden	igralec naše druge
postave(linije)" je dejal podpredsednik Drakkar-ja Marius Fortier. Terglav ki je 6 Čevljev visok in tehta 190 lbs je zabil 20 golov in zbral 52 točk v 44 igrah kot midget z Lac St-Louis preteklo sezono. Sedaj živi s svojim varuhom Viktorjem Sabo v Beaconsf ieldu in če bo še naprej dobro igral v juniorski Ligi,ga bomo morda še nekoč srečali v NHL.
Karantenski
Svetniki (dalje)
Ob papeževem obisku v Slovenijo meseca maja 1996 so bili nekateri trdno prepričani, da bo ob tej priliki kot "prvi" slovenski svetnik razglašen zaslužni škof Anton Martin Slomšek. Omenjena razglasitev je zaenkrat še izostala. Dejansko pa ne bi šlo za "prvega" in niti ne še za svetnika, temveč za blaženega.
Kot vse kaže, lahko upamo na bližnje razglašen je blaženega Slomška, toda v tem pričakovanju ne bi smeli prezreti vseh tistih blaženih in svetih, ki jih slovenci že imamo, in smo jih tudi stoletja častili, pa so potem prešli v pozabo.
Na našem ozemlju je bilo že v rimskem času več globokih krščanskih oseb, ki so šle v zgodovino kot svetniki, npr. Viktorin Ptujski, Maksimiljan Celjski, Just in Sergij v Trstu, Nazarij v Kopru, oglejski svetniki Mohor in Fortunat, Hilarij in Tacijan itn. Razen prvih dveh je njih češčenje še vedno prisotno v naših cerkvah.
Malo češčenja, ali pa sploh ničesar, so deležni karantanski svetniki z območja solnograjske metropolije. Njen ustanovitelj je bil sv. Rupert, kateremu je pri nas posvečenih več cerkva, vendar on sam ni deloval v Karantaniji.
Tu je prvo misijonsko delo opravil sv. Modest, irski menih s svojimi sodelavci, ki ga je v misijonstvo med karantanskimi Slovenci poslal njegov sovrstnik sv. Virgil, nadškof v Solnogradu okoli leta 753. Njegov grob se nahaja pri Gospe Sveti nad Celovcem, kjer je bil pokrajinski škof.
Ker je območje južno od Drave pripadalo oglejskemu patriarhatu,kjer so častili oglejske svetnike, se češčenje sv. Modesta ni razširilo po vsem slovenskem. Šele pred nekaj leti so mu posvetili novo cerkev v Kranju.
Po tem svetniškem misijonarju in po protikrščanski vstaji v Karantaniji, ki je deželo potegnila spet v poganstvo, zatrto po bavarskem vojvodi Tassilu(772), je v Karantaniji deloval svetniški knez Domicijan, ki je umrl približno 802. Ta knez je znova povrnil zaupanje karantanskega ljudstva v krčanstvo. Kot je mogoče zaključiti iz dokumentov, je njega in Modesta razglasil za svetnika zaslužni Osvald (episeopus selavorum), škof pri Gospe Sveti,( +863).Rim si je razglaševanje privzel v svojo izključno pristojnost šele leta 1171 pod papežem Aleksandrom III.
Sv. Domicijan je pokopan v Millstattu na Koroškem, in so ga vsa stoletja častili kot ustanovitelja krščanskega naroda Karantancev, še zlasti koroško plemstvo. Jezuiti, ki so delovali v Millstattu, so preko škofov posredovali tudi prošnjo v Rim, da bi bil vnesen na seznam svetnikov vse Cerkve. Toda leta 1773 je bil njihov red razpuščen, in češčenje Domicjana, znanega čudodelnika, se je potem omejilo
+ MATI TEREZIJA
5.SEPTEMBRA 1997
Ali je zgolj naklučje, da je svetniška mati Terezija umrla na dan, ko so njeno dobro poznanko princeso Diano položili v prerani grob. Z roko v roki stopata pred večnega Sodnika...
Mati Terezija, majhna drobna, vdana in ponižna sestra si je navzela za svoj življenski cilj - služiti najbedne jšim med ubogimi v najrevnejšem delu mesta.
Svetniška sestra, ki je umrla v svojem 87 letu je bila rojena 26. avgusta 1910 v Skopju, glavnem mestu Macedonije kot najmlajša od treh otrok albanskega zidarja.Dali so ji ime Agneza-Gonxha Bojaxhin. Z 19tim letom starosti je stopila v irski samostan Loretto sester in si navzela ime: sestra Terezija, v čast sv. Tereziji Lisieux - patroni misijonark. Odšla je v Indijo in takoj začela poučevati otroke v Calcuti, kjer nikakor ni mogla obrniti očesa od revščine, bolezni in zapuŠČenosti. Sama je zbolela na jetiki in ko se je leta 1946 vozila z vlakom proti Darjeeling v upanju, da se ji bolezen zboljša v gorskem zraku, jo je prevzel nepremagljiv navdih in odločila se je služiti najbednejŠim med ubogimi.
Ustanovila je svoj red Misijonark Usmiljenja in leta 1950 osnovala drugo brezupno institucijo - kliniko za brezdomce in obupance, za zavržene in pregnane nesrečneže. Najbolj je znana po svojem delu v najbolj gnilih in pokvarjenih predelih Calcute, vendar je seglo njeno usmiljenje v več kot 100 dežela, vključno našo.
Mati Terezija je prejela Nobelovo nagrado za mir leta 1979 za svojo vero in njene konservativne ideje.
Po dvakratnem srčnem napadu in drugih boleznih je s humorjem gledala na bližajočo se smrt. Lani enkrat je pripovedovala, kako je sanjala, da je bila pred nebeškimi vrati in da jo je vratar sv.Peter zavrnil: "Pojdi nazaj na zemljo, saj tu v nebesih nimamo pokvarjenih in gnilih predelov."
Mati Terezija in princesa Diana bosta ostali povezani v smrti, kajti obe sta navdihovali ogromno ljubezni.
Papež janež Pavel II. je globoko prizadet ob smrti matere Terezije poslal brzojavko "Misijonarkam ljubezni do bližnjega" v kateri jo je imenoval kot poseben dar katoliški Cerkvi in svetu" Angela umirajočih." Papež Janez Pavel II. je z brzojavko angleški kraljici Elizabeti izrazil globoko sožalje ob tragični smrti princese Walesa, Diane in jo v svojih molitvah priporočil ljubezni nebeškega Očeta. Za vse, ki žalujejo prosi božje tolažbe in miru. Karitativne organizacije, ki so s smrtjo Diane izgubile veliko ambasadorko so se ji zahvalile za njeno podporo v preteklih letih.
P.S. Uredništvo Slovenske DrŽave, je podpisalo ob tej priliki v Bracebridgu, Canada, knjigo sožalja.
France Gorše
ob 100 letnici
UREDNIŠTVO S.D. se opravičuje, da radi omejenega prostora ni moglo objaviti številnih Člankov. Tem bomo dali prednost prihodnjič. Uredništvo.
Akademski kipar svetovnega slovesa, France Gorse, je končno dobil priznanje v rodni S «družici blizu Ribnke za svoje veliko ustvarjalno delo, kjer se je rodil 26,septembra 1897. Postavili so mu doprsni spomenik - delo kiparja Mirsad Begiča. Gorše je bil mož globoke vere in je že pod vplivom Meštrovka v svojih kiparskih kompozicijah kazal izrazito versko plastiko in portrete. Tudi nam v Torontu je ozaljšal na&o prvo slovensko cerkev , posvečeno Mariji Pomočnici Kristjanov - brezjanski materi božji
Po dolgem preseljevanju in delovanju v Ameriki se je podal v Rim, od tam pa na ljubo KoroSko, kjer je leta 1971 odprl Galerijo in jo končno prenesel v Sveče. V Svečah v Rožu je živel in deloval do 1986.
leta, ko je po dolgi in težki bolezni umrl na Golniku v Sloveniji. Pokopan pa je v "njegovih Svečah"
V	prijazni in mirni vasi Sveče je bil letos že 17. slikarski teden za katerega je GorŠe vzpodbujal zlasti mladino k plemenitemu delu umetnika. Želel je, da bi se v Svečah shajali vsako leto umetniki in bodoči umetniki iz treh sosednih dežel.
Letos sta vodila tečaj umetnika Julian Taupe in Rudi Benetik. V prijetni senci velikega kostanja pred Galerijo Gorše so se umetniki in lajiki shajali in preizkušali razne tehnike slikarstva. Višek umetniškega tedna je bil tradicionalni večer v spomin pokojnega kiparja Franceta Goraeta.
V	Sloveniji so ob tej priliki izdali dve znamki v njegov spomin.
Častiti g.Jože Časi, C.M.
je praznoval svoj S9.rojstni dan. Dobremu in plemenitemu misijonarju k njegovemu jubileju iskreno Čestitamo in želimo in molimo^la nam ga Bog ohrani še dolga leta zdravega in čilega in vedno nasmejanega BOG VAS ŽIVI GOSPOD ČASI, !
Od 13.do 21. julija se je zbralo veliko število srednješolcev iz vsega sveta na 28ti Olimpijadi bodočih fizikov v Sudburiju, Kanada. Med udeleženci so se lepo pradstavili tudi študentje iz Slovenije. Broncasto madaljo je dobil za svoje delo Gašper Thačik, Častno imenovani pa so bili: Igor Verstovšek, Matej Horvat, in Matej Mauri. Čestitamo jim vsem v upanju, da bodo lepo nadaljevali s svojim študijem fizike.

ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
TABOR
AMERICAN SLOVENIAN ANTI-COMMUNIST WAR VETERANS ASSOCIATION CONFEDERACION DE LOS ANTICOMUNISTAS ESLOVENOS UNIDOS
SPOMENICA VLADI DRŽAVE SLOVENIJE
V neodJenlJivem stremljenju za popolno resnico,ki Je nujna podlaga pravice,kakršna n»J poslej zs vse Saše vlada nad ln med Slovenci, slovenski domobranci zahtevamo od svobodno Izvoljene oblasti,da b primernimi ukrepi nujno reši vrsto vprašanj,na katera so navezani sprava,mirno sožitje Slovencev ln napredek Slovenije:
1.Razveljaviti	tso zakonodajo,ki Ima za Idejno podlago osvobodilno vojno (NOB).
2.Vrniti	slovenskim domobrancem čast ln priznanje,da so z odporom proti komunistični revoluciji prav v obdobju sovražne okupacije moralno upravičeni ln po meddržavnem pravu legitimno podprti branili eksistenčne interese slovenskega naroda ter s tem stali v službi najvišjih vrednot civiliziranega SloveStva: BOG - NAROD - DOMOVINA.
3.Rehabilitirati	ustanovitelja ln vrhovnega poveljnika slovenskega domobranstva generala Leona Rupnlka in škofa dr.GregoriJa Rozmana.
A.Objaviti kraj,kjer Je bil zagreben general Leon Rupnlk ter njegove ostanke prenesti za časten pokop.Na republiške stroške repatri-lrati ostanke škofa dr.GregoriJa Rožmana ter Jih častno pokopati na mestu,ki ga naj določi slovenska cerkev.
5.Objaviti kraj,kamor so bili zagrebeni na Orlovem Vrhu ljubljanskega gradu pokopani domobranci,kakor tudi omogočiti Iskanje raztresenih grobov žrtev revolucije.
6.Kočevski Rog,Teharje ln druge kraje,ki so že poznani ali bodo 8e odkriti,kjer so bili masovno pobiti slovenski domobranci,drugi nacionalni borci ln tudi civilisti,proglasiti za zgodovinske kraje in Jih zaznamovati s primernimi spominskimi objekti.
7.Objaviti sezname v transportih vrnjenih domobrancev ter drugih nacionalnih borcev in civilistov.Ha podlagi teh sestaviti sezname pobitih in zanje Izdati uradne mrtvaške liste.
8.Izslediti na mučenjih ln pomorih udeležene krivce ter Jih postaviti pred pristojna sodišča za sodbo po zakonu.
9.Razveljaviti vse medrevoluolJske ln povojne politične procese z vsemi pravnimi posledicami,rehabilitirati in v kolikor Je to še mogoče odškodovati njih irtve.
10.Razveljaviti	vse vrste privilegijev,ki Jih uživajo bivši partizani ln njihovi svojci.Slovenskim domobrancem ln drugim nacionalnim borcem Izplačati v aktualizirani višini zaostalo ln tekočo pokojnino ln druge odškodnine.
11.Vrniti	vso po komunističnem režimu zaplenjeno ali pod pritiskom odtujeno Imovino njihovim izvirnim lastnikom ali njih zakonitim dedičem.
12.Pregledati	premoženjsko stanje vseh funkcionarjev bivšega komunističnega režima ln republiške svrhe zapleniti vsakršno neupra-višljlvo obogatitev.
13.Odstraniti vse spomenike,Imena krajev ln cest komunističnim vodjem ln za komunistični sistem zaslužnih osebam.
14.Postaviti	spomenik ustanovitelju slovenskega domobranstva Le6nu Rupniku in spomenik neznanemu slovenskemu domobrancu,ki Je branil slovenski narod pred komunističnem terorjem.
15.V	šolah odstraniti vse učne knjige,ki imajo propagandne članke o komunistični revoluciji. (OF)
Brez Jasno zavzetega stališča ln odgovarjajočih ukrepov z ozlrom na te minimalne zahteve,Je vsakršna sprava Jalova ln obsojena na neuspeh, s čemer Je nevarno ogroženo mirno sAžltJe Slovencev.
Delegati zbrani na 4l. občnem zboru TABOR ZDSPB podpirajo polnomoč-no resolucijo odobreno na tem občnem zboru.
Zborovalcl Tabora,Zveze Društev Slovenskih Protlkomunističnih Borcev, Cieveland,Ohlo ZDA,30.avgusta 1997.
<2r
Predsednik MIlan Zajec 15703 School Ave Cleveland,Ohio 44110-3051 USA
Poslano:
G.MIlan Kučan,Predsednik Republike Slovenije
G.Janez Podobnik,Predsednik Državnega Zbora
Dr.Karel Bonuttl,Častni Konzul,Cleveland.Ohlo USA
Dnevnik DELO,Ljubljana
Revija ROVA SLOVENSKA ZAVEZA,LjubiJana
Mesečnik SLOVENSKA DRŽAVA,Toronto,Canada
Mesečnik SVOBODNA SLOVENIJA,Buenos Aires,Argentina
Mesečnik TABOR,Buenos Alres,Argentina
Tednik AMERIŠKA DOMOVINA,Oleveland.Ohio,USA
Glasilo K.S.K.J.AMERlSKI SLOVENEC,Jollet.Illinois,USA
Mesečnik RODNA GRUDA,LjubiJana
DR. JANEZ EVANGELIST KREK pionir slovenskega zadružništva.
Tc dni smo se Slovenci spomnili na velikega narodnjaka in dobrotnika slovenskega naroda, dr. Janeza E. Kreka, po katerem smo Slovenci v Torontu pred kakimi 45 leti imenovali nago prvo KREDITNO ZADRUGO, NE BANKO, kot Jo nekateri navdušeno imenujejo. Namen te ustanove je bil in je se: ustvariti finančno in&titutijo, ki bo v sredi med komunizmom in kapitalizmom skrbela za dobrobit "majhnega človeka" na materijalnem in kulturnem področju. Na žalost je zob ¿asa to prvotno nalogo zameglil in jo nadomestil s sedanjim sistemom, ki se resnično skusa uveljaviti kot samo bančna ustanova, katere namen je
ustvarjati čimveč dobička in so mu drugi nameni odveč. Stare odbornike so z leti nadomestili mladi ljudje, za katere bi trdil, da nimajo zadostnega znanja o zadružniskem gibanju in filozofiji Zato ob SO. obletnici dr. Krekove smrti objavljamo, v prid tej mladi generaciji, V ANGLEŠČINI, izpis iz knjige: SLOVENIA THE LAND OF CO-OPERATORS, ki jo je napisal dr. Rudolf Čujes, profesor na znani zadružni Univerzi v Antigonish, N.S., prvi predsednik H.P.J.E. K reka. (Research center for Slovenian Culture) Morda bo branje poglavja o Kreku komu dalo misliti...
Jane/ E. Kick was born November 27, 1865 at Sv. Gregor. He was the first-bora son of a teacher in Sodrazica, Valentin Krek, and his wire Maria. Hi* father died when Janez was only nine years old His mother lived until 1903 and supported her family of six children by operating a small grocery and tobacco stoic. She was very pious and extremely charitable. In her home, there was always some food for the hungry and shelter for the needy. Charity characterized also her son Janez. Regularly, he gave away all his money for good causes and poor people. Whenever he discovered some dire need, after his own pockets became empty, he knew how to utilize the pockets of his friends who happened to be around. Nevertheless, he was aware that some poverty is institutionalized and that such poverty cannot be eliminated with private charity. In a speech in 1906 he said:
As we he re Individual poor people wh o Mare to be helped, so we also hare poor societies, poor social groups, poor social strata, erem poor nations. As It Is the duty of Christlaa charity to help a poor mam so It h the duty of the same Christian charity to help sick social gromps...Sodml works of charity are erem more meritorious than Individual works because it Is more raluable to help to Uft from poverty s whole group or a whole nation than to enrich individual poor men with rich gifts.
Janez complete four grades of elementary school in Komenda and Skofja I,oka. He continued his education for eight years at the classical college in Ljubljana. For the first three years, he stayed in Alojzijevisce (Aloisianum), a Catholic room and board institution for students. Later he roomed with private families and to a large extent supported himself by tutoring poor students of better-off families. During this period he was more often hungry than not.
From 1884 to 1888 he studied theology in the diocesan seminary in Ljubljana. On July 23, 1888, he offered his first solemn mass at the Slovene national shrine "Mary Help of Christians" in Brezje. Twenty years later his former student Ludvik Dostal asked him to preach at his first mass. In accepting the invitation, Krek wrote the following:
On the 23rd of July It will be twenty years since my own first mass. I shall dbcloee to you, and to you alone, as the Indulgence of the Orst mass, the secret where to look for the few successes 1 hare -as It Is said In this my short working period... My first (mass) Intention was: ad Intentlonem beatae Marine Virginia. Tor me at least, the Dr.
Janez Erangelist Krek causal connection between this Intention and the new young lift in our country ia beyond doubt.
Despite his great devotion to Mary, Krek knew very well where the real center of Christianity is. In his Addenda to Socijalizem he wrote
The whole work of Christianity rests on lore. Whoever does not comprehend this dots not understand Christianity. Lore is the highest. The whole social work Is nothing but moral work baaed on knowledge of society; the whole social work Is the application of known sociological laws In the service of Christian charity.
And in a speech in 1900 he said: "The Eucharist is the center of all social activities, the source of all social graces."
Because of excellence in his studies in the seminary, his bishop Jakob Missia, who later became cardinal, sent him to Augustineum in Vienna to continue his education. Augustineum was a special institution of higher education for Catholic priests from all dioceses in Austria. In addition to his regular theological studies he also learned the Czech, Polish and Ukrainian languages. He was also able to communicate in the remaining Slavic languages and mastered Italian, French, English and Hungarian. As a result, during his lifetime, he translated many literary and scientific works from those languages into Slovene
In Vienna he became thoroughly familiar with the Christian social movement of the Austrian Catholics. In 1894 he was among the participants of the first social seminar, organized by followers of Vogelsang. His doctoral thesis "De charactere el spiritu s. Pauli apostoli" (About the character and spirit of St. Paul the Apostle) is also indicative of his inclinations and activities. On May 7, 1892 he received his doctorate in theology.
YOUNG PRIEST ENTERS PUBLIC LIFE
For a few months he was an assistant priest in Ribnica. Then he was transferred to the Cathedral parish in Ljubljana and appointed lecturer of Scholastic Philosophy in the diocesan seminary. In 1895 he became full professor of Fundamental Theology and Philosophy. He also taught Sociology
and Economics until 1907.
Dalfe aa »traa\
AMC A RESNI K	Toronto, Kanada
Romali smo v Midland...
V M JDLANDU ARHITETSKD v DELO G. Vilkota ČEKUTA
Kje nekateri živijo? s strani:^.
takratni profesorji še danes tam predavajo,sem prepričan,da študenti Pedagoške fakultete v Mariboru še vedno dobivajo povsem zmaličeno učno snov.
Še o "štajerski protirevoluciji". Ker te ni in ni bilo,ker je ni moglo biti, so konec leta 1943 in leta 1944 štajerski komunisti ponoreli in so si začeli ustvarjati umetno protirevolucijo. Nedolžne fante in može, ki so prihajali na Pohorje, da bi se borili proti okupatorju, so krivili, da so "plavogardisti" Strahotno so jih mučili, da bi iz njih izvlekli priznanje. Na desetine so jih
pobili. Trupla so celo
zažigali.....
Gospoda Sajevec in Štancar, kje živita!? Dr. Stanku Kocipru ne sežeta do gležnjev. On se je moral med vojno boriti za življenje in to pred takimi, kot sta vidva. Gospod Sajevec,
omenjate rovnice in krepelca (s katerimi naj bi tudi,kot pravite, meni razbili betico). Dovolj Slovencev za celo slovensko zgodovino ste jih pobili z rovnicami in kepelci. od Pohorja in širom po Sloveniji.
v nedeljo, 7. septembra, k bož-jepotni cerkvi kanadskih mu-čencev jezuitov in njihovih pomočnikov, ki so pred tristo leti prinašali vero domačim Indijancem ob jugovzhodnem delu Huronskega jezera.
Ontarijski Slovenci žc več kot štirideset let obiskujemo ta sveti kraj in v molitvah križe-vega pota in sv. maši utrdimo vero in se pridružimo množici romarjev vseh narodnosti in jezikov, ki se tukaj zbirajo.
Naša romanja so znamenja zahvale za srečno rešitev iz težkih vojnih časov, spomin Ve-trinja in slovenske Kalvarije, zvestoba slovenski katoliški tradiciji božjih poti.
Pri slovenskem križu se vsako leto spominjamo v trpljenje in smrt izdanih domobrancev in vseh žrtev komunistične revolucije na naši zemlji. V molitvi križevega pota in premišljevanju Jezusovega trpljenja se živo spominjamo naše Kalvarije, ko je v bolečinah in poniževanju umiral cvet naroda.
2elezni pokopališki križ z Vstalim Kristusom v sredini se na visoki skali razpenja čez zeleno trato, ki s kamenjem omejena predstavlja našo domovino, zemljepisno zaznamovano z imeni grobišč. Dvanajst let stoji to znamenje smrti in vstajenja po zamisli Vil-kotc ("ckute, ki je oskrl I tudi bronast Kristusov relicl, delo kiparja Toneta Jemca.
Komemoracijo pri križu je vodil Ciril Pleško, sin pokoj-
nega pisatelja Staneta Pleško-ta, s sodelovanjem Blaža Potočnika in Križmanovih pevcev. Dr. Anton Drobnič je v svojem govoru poudaril, da slovenska država za vrnitev časti pobitim domobrancem ni še nič storila. Dokler vlada po mednarodnih zakonih ne razčisti slovenske preteklosti iz petdesetih let, ni pravna demokratična država in ne spada v novo Evropo. Na desetih božjih zapovedih bi morali temeljiti naravni in državni zakoni.
Dr. Peter Urbane je med drugim omenil farne spominske plošče, ki bodo po Sloveniji stoletja spomin domobrancem in vsem žrtvam revolucije. Za spravo in odpuščanje je potrebno priznanje krivde. Dokaz velike moralne krize v Sloveniji je dejstvo, da od tisočev udeležencev revolucije ni ene osebe, ki bi bila obtožena ali priznala eno samo zločinsko dejanje iz tistih časov.
P. Tomaž Podobnik je s č.c. gg. Batičem Plazarjem in č.g. Vajglom iz Ljubljane daroval sv. mašo. Sporočilo nedeljskega evangelija, ki naj ga uvedemo v naše vsakdanje življenje -da bi znali poslušati, prav govoriti, da bomo bolj bojži, boljši ljudje...
Ljudsko petje litanij Matere božje je mogočno odmevalo po cerkvi. /. božjim blagoslovom smo zaključili slovensko romanje v Midland.
Po sv. maši nas je p. Tomaž seznanil s položajem narodne-
ga svetišča sv. Jožefa \ l jub ljani, ki sc obnavlja in potrebuje pomoči. Romarji so se takoj velikodušno odzvali z na-birko.
Hvala Bogu in dragim gostom iz Slovenije za lepo vreme in prijazen obisk!
Pomagajmo obnoviti narodno svetišče sv. Jožefa v Ljubljani
KORENINE JUGOSLOVANSTVA
Srbski ministerski predsednik Pasic je bil leta 1914 na obisku v Rusiji in tudi v avdijenci pri carju NIKOLAJU II. O razgovoru z njim je poslal obsežno poročilo srbski vladi v Beograd. Iz tega poročila izvemo, da se je omenjeni razgovor nanašal tudi na Slovence. O njih je bilo dobesedno rečeno naslednje:
"Nato je vprašal car, koliko srbihrvatov živi v Avstriji in kaj sedaj mislijo in hočejo? Odgovoril sem mu , da jih je šest milijonov in tudi povedal kje živijo. Pravil sem mu tudi o Slovencih, ki da gravitirajo k Srbohrvatom in das bodo prevzeli srbohrvatski jezikjcer je njihovo narečje slabo in kerso svojo narodno samostojnost Že davno izgubili Nato sem mu dejal, da se prav sadaj nahaja v StPetersburgu nek Slovenec, ki hoče ustanoviti jugoslovansko banko in bi rad za svoj načrt pridobil ruske banke. Carju je bilo to zelo ljubo in je dejal, kako potrebno bi bilo, da bi se ruske banke Čimbolj zanimale za slovanske dežele in da bi bilo zelo dobro, ako bi Hribar uspel s svojo misija" (prim.M.Bogicevic: Die auswärtige Politik Serbiens 1903 1914,Bd L, Geheimakten aus serbischen Arhiven,Berlin 1928/29.
Omenjeni Slovenec je bil ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je bil že pred izbruhom prve svetovne vojne očitno zaupnik Srbije in
Rusije.Njegov obisk v v StPetersburgu je očivldno rodil uspeh. Že leta 1916 so v Ljubljani ustanovili Ilirsko banko, ki naj bi poleg banke Slavije zastopala koristi panslovanstva In jugoslovanstva. Se posebno pozornost pa zasluži Pašičeva napoved, da bodo Slovenci prevzeli srbohrvaski jezik ker da je njih narečje slaba S tega stališča je potem Beograd tako pod prvo kot pod drugo Jugoslavijo v podtalju vztrajno delal na tem, da bi Slovence kot narod spodkopal in posrbiL Učbenik belgrajske univerze , torej na akademski ravni nam še pod Titovo vladavino ne glede na vseprisotno zatrjevanje o bratstvu in enotnosti navaja naslednje:
"Izgleda medjutim, da izvjesne jezičke iinjenice stoje u vezi s od red je nim nivom civilizacije. Tako dvojina, koja se uporno održava kot naroda, sa slabo razvijenom civilizacijom izcezava s napretkom civilizacije...Danas u Europi dvojinu čuvajo jos samo neki delovi litavskog, slovenskog idr., seljaštva, sa sorazmerno zaostalom civilizacijom, pa i tamo se ona sad gubi iz upotrebe. " (prim.Uvod u uporedno proučevanje indoevropskih jezika, NauČna knjiga, Bel grad 1965).
To je bilo natisnjeno sredi 60-ih let, ko je v Ljubljani prevzel urejanje slovnic
slovenskega jezika znani Toporišič, ustvarjalec jezikovne zmede, in ni naključje, da so v v slovenskih slovnicah kmalu zatem postavili dvojino za množina odkoder bi v naslednjih izdajah kmalu izginila. Vse to nam odkriva, da izničenje slovenkega jezikain po Jugoslovan jen je Slovencev ni bil namen le prve YU, oziroma šestjanuarske diktature kralja Aleksandra"Ujedinitorja" (1929), temveč že stare Srbije pri njenih osvajalnih načrtih in po drugi svetovni vojni tudi komunistične Jugoslavije. Tako prva kot druga YU sta med Slovenci zpustili Številne jugoslavenarje Jd so si s hlapčevskim služenjem Belgradu ln njihovim ciljem zagotovili poklicno karijero in osebno blaginja Do kdaj še?_-erne.
UMRL p. BAZILIJ VALENTIN
V soboto,26. julija je v bolnišnici sv. Vincen cija v Melbournu za posledicami srčne kapi umrl slovenski frančiškan p.Bazilij Valentin Pogreb pokojnega je bil ¿avgusta, vodil ga je ob navzočnosti mnogih redovnikov in redovnih sobratov melbournski nadškof George Peli. Iz Slovenije se je pogreba udeležil p. Ciril Božič, deflnitor slovenskih frančiškanov. P.Bazilij je 41 let deloval med Slovenci v Avstraliji Četrt stoletja je bil urednik slovenske revije Misli
Obletnica
Za 25.oblctnico muccniškc smrti teoloikega profesorja dr. Lambcrt Ehrlicha je GLAS kulturne akcije v Bueno« Aire® dne 7.maja 1967 objavil priložen članek prof. Srečka Baraga, pionirja slovenskih &ol v Trstu po 2.svetovni vojni.
Profesor Baraga ni ravno izhajal iz "Ehrlichovega kroga", zato je njegovo pričevanje toliko več vredna
Ker Se vedno nismo dosegli našega cilja postaviti spomenika mučeniku Ehrlichu, izrabljamo tudi to priliko, da s priloženim člankom ohranjamo to idejo Živo in po rimskem senatorju Kato-nu st ponavljamo: CETERUM CENSEO MONUMENTUM ESSE AEDIFICANDUM!
DR.LAMBERT EHRLICHU V SPOMIN, dr. Srečko Baraga:
univ. prof. dr. lambert ehrlich
Letos bo preteklo petindvajset let, odkar je v človeku poosebljena, od političnega sovraštva prežeta surova sila nasilno uničila življenje brez dvoma enega najbolj zavednih in globoko vernih Slovencev, kajti 26. maja 1942 zjutraj je bil na cesti zahrbtno ubit dr. LAMBERT EHRL1CH.
Prav je, da se po tolikih letih pravilno oceni delo tega velikega moža in primerno proslavi njegov spomin, vendar se ne morem znebiti vtisa, da se v izseljenstvu in doma menda tudi proslavljajo dogodki in osebnosti samo zato, da ne bi bili pozabljeni živi, ki iz teh proslav kujejo svoj politični kapital. Če to ne bi držalo, potem pa ne morem razumeti, zakaj proslavljajo posamezne skupinice samo nekatere dogodke in samo nekatere osebnosti, nihče se pa ne spomni zelo pomembnih in važnih osebnosti, katerih pomen izvira neposredno iz dogajanj celokupnega slovenskega občestva. Ne bom našteval ob tej priložnosti ne dogodkov in ne osebnosti, katerih število gre v stotine in stotine, pač pa sem mnenja, da bi morala vsaj ob taki priliki nastopiti tako ali drugačno osrednje telo in prevzeti pobudo v svoje roke in vse Slovence v tujini združiti ob svetlih točkah naše zgodovine in tako dokazati, da smo, po besedah sv. pisma, vsi eno. Lambert Ehrlich bi gotovo zaslužil, da ga enotno proslavi vsa slovenska izseljenska skupnost.
Pokojnega dr. Ehrlicha sem spoznal v osrednji in tedaj najmočnejši katoliški dijaški organizaciji Razor, katere član sem postal v šolskem letu 1921-22 in kmalu sem stopil v odbor kot vodja naraščaja. Takrat je bil predsednik Razora eden najbolj delavnih in sistematičnih organizatorjev srednješolcev Bogomil M. Remec. Razor je imel vsako soboto zvečer sestanke s predavanji v tretjem nadstropju Jugoslovanske tiskarne, kamor so prihajali predavat katoliški javni delavci in katoliški starešine. Remec, katerega oče in stric sta bila vidna delavca, je najbrž po nasvetu obeh povabil vsako soboto drugega predavatelja. Tam sem prvič videl tudi dr. Ehrlicha. Ni bil velike rasti. Bil je zelo lepo oblečen, imel je živahne in elegantne kretnje, bister in prodoren pogled, prijeten tenorski glas, s katerim je mirno in jasno podajal svoje misli. Predaval je o Afriki, posebej o misijonskem delu v Ugandi. Pozneje je še predaval in vem samo to, da je bilo o mednarodni politiki in Slovencih. Prijatelj Remec je imel navado, da je določil predmet predavatelju. Kmalu po odhodu Remca sem postal predsednik Razora jaz in za predavatelja sem vabil večinoma iste predavatelje, ki so hodili že preje predavat. Predavatelji so bili razdeljeni po strokah in načinu predavanja. Doktor Ehrlich je spadal v višjo kategorijo, ki se je pečala predvsem s političnimi in moralno načelnimi vprašanji. Moja navada je bila, da sem izrazil predavatelju željo, o čem naj bi predaval in tako sva skupno določila naslov predavanja. In kadar sem šel v stolno župnišče na stanovanje dr. Ehrlicha, me je on podrobno izpraševal o tem in onem in pazljivo poslušal in se zanimal za vsako malenkost. Navadno se je oblačil in kam odpravljal, toda sledil je razgovoru. Nikdar ni ugovarjal, ampak vedno samo vpraševal. Sedaj šele uvidevam, da se je on v tistih letih šele pripravljal za voditelja dijakov in zato je verjetno hotel imeti jasno sliko o takratnem dijaškem življenju in prodreti globlje v dušo mladega dijaka.
Tedanja katoliška dijaška organizacija ni bila na dobrem glasu pri starešinah, ker so vsi živeli v „starih daljnjih časih" in se jimje zdelo vsako naše delo revolucionarno. Dr. Kotnik mi je pripovedoval, da se je po premestitvi iz Kranja v Ljubljano pripravljal za prevzem pokroviteljstva Razorja, pa so ga svarili, naj pusti dijake, ker da bo doživel razočaranje, nehvaležnost in blamažo, češ da smo bili bolj divjaki kot pa dijaki.
Verjetno, da dr. Ehrlich zaradi tega posplošnega mnenja ni izgubil vere v mladega dijaka in se je pripravljal, da ga povede po novih potih iz takratne družbene mlačnosti in nenačelnosti. Dokler sem bil predsednik Razora in pozneje Dijaškega crla, sem vsako leto vsaj dvakrat prosil dr. Ehrlicha za predavanje. Zelo rad je prišel med nas in skoraj bi rekel, da se je prav očetovsko zanimal za nas, toda takrat kakšnega organizatoričnega dela in nasveta nisem opazil pri njem.
Leta 1927 sem odšel na univerzo v Belgrad in z dr. Ehrlichom nisem imel nobenih stikov. V šolskem letu 1930-31 pa sem se zaradi družinskih razmer vrnil v Ljubljano z namenom, da zadnja dva semestra končam v Ljubljani s trdnim namenom, da se v organizacijsko dijaško delo ne bom spuščal. Pa je prišlo drugače.
Na ljubljanski univerzi je vladalo med slušatelji apatično vzdušje zaradi volitev v vrhovno vseučiliško dijaško organizacijo, ki so se vršile vedno na podlagi strankarske poltične pripadnosti slušateljev. Ker je zaradi tega vrhovna organizacija slušateljev padla v idejno in organizacijsko sterilnost, se je pojavila želja, da se izvedejo volitve v vrhovno organizacijo preko ntrokovnih fakulcetnih društev. Občni zbor društva slušateljev filozofske fakultete je mene izvolil za delegata filozofov v pripravljalni odbor, ki je v sporazumu s tajništvom univerze to organizacijo volitev pripravljal. Takrat sem se zopet srečal z dr. Ehrlichom, ki je bil med tem že postal pokrovitelj Akademske zveze katoliških akademikov. Kot tak se je seveda živo zanimal za vse priprave na . univerzi, vendar pa ni skušal prav nič vplivati na razvoj dela, ker so takrat mrlogi mislili, zlasti liberalci, da iz vsega tega ne bo nič. Po temeljiti pripravi in izvedbi dela smo na prihodnji občni zbor prišli katoliški akademiki s tričetrtinsko večino delegatov. Ustanovli smo Zvezo slušateljev ljubljanske univerze, katere prvi predsednik sem postal jaz, za podpredsednika pa je bil izvoljen takrat že zelo razgibani Marjan Brecelj. Žal pa za menoj ni bil nikdar več izvoljen za predsednika noben katoliški akademik in ZSLU jo pozneje vseučiliška oblast razpustila.
Takoj po moji izvolitvi sem odšel na stanovanje dr. Ehrlicha, kjer smo sestavili tudi poročilo za Slovenca. Ko sem poročal o vsem, kar smo naredili katoliški akademiki, je bil popolnoma presenečen, toda zadovoljen, skoraj razigrano vesel.
Dasi kot predsednik ZSLU nisem bil vezan udeleževati se sej Akademske zveze, sem se teh redno udeleževal, ker je to dr. Ehrlich želel. Opazil sem, da se je dr. Ehrlich v letih moje odsotnosti mnogo spremenil, kar se tiče dijaških organizacij. Nakazoval nam je smernice in pota ter dajal vzpodbude za načrtno delo. Takrat sem zelo veliko občeval z njim. Postal je že središče katoliškega dijaškega delovanja.
Žal pa, da sem jaz odšel v naslednjem semestru zopet v Belgrad, kjer sem postal začasni poslovodeči podpredsednik Pobratimstva, to je vrhovne jugoslovanske akademske organizacije in se z dr. Ehrlichom nisem videl več. Službena pota so me vodila daleč od centra, kjer je on razvijal svoje organizacijsko delo. Živo sem spremljal vse njegove pobude, ki so se pojavljale v katoliškem političnem taboru, kjer pa, žal, ni naletel na odobravanje.
Dne 26. maja 1942 sem imel dopoldanski pouk na prvi državni gimnaziji v Ljubljani. V odmoru je nastal v profesorski zbornici čuden nemir, šepet, skoraj molk in izogibanje vsakega razgovora med profesorji. Slutil sem, da se je zopet nekaj zgodilo, toda nisem povnraševal kot tudi drugi profesorji niso. Osupnil sem pa, ko je eden izmed kolegov, ki ni bil po rodu Slovenec, dovolj glasno in ogorčeno vzkliknil: ..Če se taki možje ubijajo, petem se vse nehal Nihče mi ne bo rekel, da je bil doktor Ehrlich izdajavec! Jaz ga poznam dobro! On je bil velik Slovenec." Govornik je bil Rus po rodu.
Nihče ni spregvovoril niti besedice. Vso smo se porazgubili iz zbornice in odšli čimprej vsak na svoj dom. Sedaj sem šele točneje izvedel, da je naročeni morivec pred Ljudskim domom ustrelil dr. Ehrlicha in da so ženske molile ob mrtvem truplu in namakale svoje robce z mučeniško krvjo pokojnika.
Smrt dr. Ehrlicha me je navdala z grozo. Ker sem ga tako dobro poznal, si nisem mogel razložiti take smrti, katere ni mogoče opravičiti z nobenimi utemeljitvami. Danes je, vsaj mislim, vsakemu poštenemu jasno, da ni bila potrebna ne samo Ehrli-chova, temveč SDloh nobena slovenska smrt, ker bi bil izid tudi brez pocestnega ubijanja enak današnjemu. Do tega prepričanja pa se slovensko omrežen in idejno zastrupljen človek nikdar ne bo dokopal, zato ga bo usoda tepla še naprej z gorjačo narodne krivice. Dr. Ehrlich je bil z dušo in telesom Slovenec, globok vernik in dobrega srca, mehka in blaga duša. Vkljub vsemu dokazovanju raznih pisunov tega ali onega kova, ni mogoče odobravati njegove smrti, češ da je bil narodni izdajavec.
Ko so Italiiani v letu 1942 zaprli neke profesorje, je bil zaprt z naše gimnazije tudi profesor Uroš Kraigher. Pokojni dr. Ehrlich je posredoval zanj in je bil vrnjen na svobodo. Ko so se nekateri kolegi čudili, da dr. Ehrlich posreduje za odkritega komunista Uroša Kraigherja, je on odgovoril, da je Kraigher tudi Slovenec in da je vedno treba pomagati vsem Slovencem. To kaže, da je imel za vsakega Slovenca dobro srce, za plačilo pa je dobil kroglo v glavo. V tistih divjih časih ni bilo nič lažjega kot nakopati si očitek in krivičen vzdevek „narodni izdajavec". ,
Dr. Ehrlich je imel samo eno napako, katere žrtev je tudi postal. Ker je bil zaveden Slovenec in globok vernik, je trdno veroval, da bo zmagalo dobro nad zlom in pravica nad krivico. Leto 1918 mu je prineslo bridko razočaranje, ki '.mu ga je povzročila namišljena mednarodna pravica; leta 1942 pa mu je prineslo mučeniško smrt, s katero ga je obdarila za vse njegovo požrtvovalno delo ljudska pravica lastnih bratov.	, _
_	#	Dalje m rtio Io
Romanje na Sv. Višar je.
Prvo nadeljo v avgustu ja bilo vaakolatao ronuijt mm Sv.Viimrfm. Slovmd m se ga udeležili v velikem Številu. Med romarji je bil tudi slovenski naSkof is Metropolit dr. Franc Rode. Pred mašo je Imel najprej predavanje. Govoril je o slovenski problematiki, ki Se vedno ni rešena,"vendar jo bomo telili, ker jo moramo in jo lahko" .
Lahko bi rekli, da se je tema predavan ja ujemala z idejo dr.Lambert Ehrlicha, ki je na tem kraju že davnega leta 1931 svojim Študentom govoril o tem, kakšna je naloga Slovencev na ozemlju, kjer živimo.
"Ideja prof. Ehrlkha, ti višarsko slovenstvo se je pieko njegovih učencev, najbolj prek pisatelja Cirila Žebota, širila predvsem med slovenskimi izseljenci. LAHKO REČEMO, DA JE IDEJA O DRŽAVI PRIHAJALA V SLOVENIJO IZ TUJINE IN V ODLOČILNEM TRENUTKU ZMAGALA. IN ZAHVALA ZA TO, DA IMAMO DANES SVOJO DRŽAVO^ GRE TUDI PROF. EHRLICHU." Pohvalne besede, ki jih tisti, ki smo bili pri tem udeleženi, sprejemamo s hvaležnostjo in veseljem.

Na vrhu Visarij
Od leve na desno: (sredi 1930, ih)
Albin (nečak), Berden, ČujeS, Ela (neČ.ja), Tepci, Ehrlich, Zebot
OBLETNICA
Nadaljevanje § str. ^
Pokojni dr. Ehrlich tudi v lastnem tabora ni našel razumenvanja in veČkmt tudi ne odobravanja za svoje dela Ker sem imel priložnost spoznati ga iz neposredne bližine, menim, da je nedopustno vsem in vsakemu delati kompromise na račun njegove mučen iske prelite krvi s tistimi, ki so to mučeniško kri prelili in to tudi hoteli in bodo taka dejanja ponavljali, kadar jim bo to narekovala korist jnihovega sistema. Dr. Ehrlich je hotel res prinesti v katoliške dijaške organizacije novega duha, hotel jih je evropeizirati, toda moti se tisti, ki bi hotel iz tega sklepati, da bi Sel dr. Ehrlich v boju s starinskimi nazori tako daleč, da bi zašel proti volji ortodoksnih politikov tudi v kakšno disidentstvo. Tega dr. Ehrlich ne bi nikdar storil, ker je bil visoko kulturno izobražen in duhovno zelo discipliniran človek. On se je tudi po svoji zunanjosti zelo ločil od tedanjega slovenskega provincializma. zato si nihče med nami ne more lastiti njegove duhovne dediščine.
Noben Slovenec, ki misli in čuti slovensko, ne bo mogel nikdar opravičiti njegove smrti, kaiti takrat ko je on zastavil vse svoje telesne in duševne sile samo v dobrobit in rešitev slovenskega naroda, je bila v Londonu še vedno legalna, mednarodno priznana jugoslovanska vlada, ki je Se vedno predstavljala tudi Slovence. In nI pravno osnovanlh dokazov, da M bil dr. Ehrlich, ki je nedvomno priznaval načfelo legitimne kontinuitete, zagrešil v tistem Času kakršno koli dejanje, ki bi ne bilo v skladu 7. jugoslovanskimi državnimi zakoni, s politično etike, 2 iscrslc is s slovensko surcdsc csstjc. Zato je nujno, da se ob tej obletnici poudari, da je dr. Ehrlich predvsem narodni mucenik, ki si je s svojim delom zaslužil čast in vso reprezentativnost katero mu je ves narod kot svojemu zaslužnemu borcu dolžan priznati, in da ga je v Ljubljani ubil morivec po nalogu mednarodnega komunizma. Kdor tega noče ali si ne upa primerno poudariti, bo samo povečal tragiko njegove smrti in naše usode, ko se v svoji politični kratkovidnosti upogiba tistim, ki si iz preračunanosti ne Žele "hrupnih" proslav; tudi ne more biti podan pravi izraz veličini njegove Žrtve, Če se proslavi njegovega spomina prisoja samo svetniški pomen, ne pa narodno muceniški poudarek, ker se s tem zatemeljuje tisti ideal, za katerega se je pokojni dr. Ehrlich najbolj boril ravno iz ljubezni do slovenskega naroda.
Naj bo tako ali drugače, Jaz, ki sem imel priložnost opazovati pokojnika iz neposredne bližine in občudovati izredno plemenitost njegovega srca, se mu s temi skromnimi vrsticami oddolžil jem z vzklikom:
"Naš narodni mucenik, večni pokoj Tvoji mučeniski duši! Tvoja mučeniska smrt pa nam bodi trajna svetla luc, ki naj nas vodi k uresničevanju ideala, za katerega Je namočila slovensko zemljo Tvoja plemenita mucenisko prelita kri zaradi obsodbe in zavračanja komunizma, ki še danes tlači aašo domovino".
Hranilnica in Posojilnica Slovenia Parishes Credit Union
Offering you a full line of banking services.
725 Brown's Line. Etobicoke M8W 3V7 Phone 416 255-1742 Fax 416 255-3871
Monday, Tuesday, Wednesday......9:30 a.m.-4:00 p.m.
Thursday, Friday............................9:30 a.m.-7:30 p.m.
Saturday......................................9:00 a.m.-12.00 noon
618 Manning Ave., Toronto M6G 2V9 Phone 416 531-8475 Fax 416 531-8533
Monday ......................................12:00 noon-4:00 p.m.
Tuesday, Wednesday ..................10:00 a.m.-4:00 p.m.
Thursday. Friday..........................10:00 a.m.-7:30 p.m.
Saturday....................................9:00 a.m. - 12:00 noon
23 Delawana Drive, Hamilton L8E 3N6 Phone 905 578-7511 Fax 905 578-5130
Thursday........................................3:30 p.m,-7:30 p.m.
Friday..........................................12:30 p.m.-7:30 p.m.
Saturday ......................................9:00 a.m.-12:00 noon
Doni l.ipa. Toronto
W ednesday.....3:00 p.m.-4.00 p.m.
Kditr se ni clan, naj postane!
POVERJENIKI ZDOMSKIH ČASNIKOV in revij so se zbrali 31.avgusta v Slovnski hiši. Pobudo je dal predsednik ZS g. Marjan Loboda. Blagoslovil j oje s sv. mašo prelat Škrbec, urednik "Duhovnega življenja". Poverjenike je s pismom poz dravil starosta zdomskih časopisov, časnikar g. Slavko Skoberne, vstrajni sodelavec in člankar v Slov. Državi", Svobodni Sloveniji in v reviji "Tabor"
IZ DNEVNIKA MIRKA GERATTCA PRVEGA UREDNIKA SLOVENSKE DRŽAVE.
22.junija 19« zapustili taborišče v Spittalu-Avstrija, da odide v ZDA
m^inlja 1949 v Grohn, nato v Bremen 19.julija ob 11:AM izkrcal v New Yorku. Istega dne odpotoval v Barberton, Ohio, kjer svetnik Merkun predlagal izdajanje časopisa "Slovenska pravica"
Prvi teden v januarju 1950 izšla prva številka "Slovenske Pravice" na 12 straneh. Izdaja označena December 1949. Izšlo je 6 številk. Majska in junijska sta izšle v Chkagu.
Julija 1950 je sedma številka S.P. postala prva številka SLOVENSKE DRŽAVE.
Dne 19 julija 1950 oddal rokopis za prvo številka S.D. List je izšel 27. julija 1950,
2&julija je bil sestanekv Južnem Chkagu v zadevi ^Slovenska Država."
Navzoči so bili, po Gcratkttvem dnevniku: Minorit p. Mirko Godina, p. Klavdij Okorn, OFM, p.Kalist dr. Langerholz, dr. Falez, dr. Humar in Geratk Po osebni izpovedi x.-a, ki je bil tudi na sestanku stabila navzoča še Slavko Novak In dr. Ludvik Leskovar.
Prva številka S.D. je v Toronto-Kanada izšla maprila 1954.
P.S.
Dr. Ciril Žebot je v okrilju Akcijskega Odbora za zedinjeno in suvereno slovensko državo, v Rimu izdal dve Številki Slovenske države. Prvo datirano l.maja 1946, drugo pa 15.oktobra Istega leta V obeh je propagiral idejo svobodne julijske države s Trstom in združenim slovenskim ozemljem. Odbor je poslal tudi spomenico zunanjim ministrom Anglije, Francije in ZDA pred junijsko konferenco v Parizu, v kateri je zagovarjal tržasko-julijsko področje, skupno z Združeno Slovenijo, v skupni suvereni državL Nekateri slovenski sodobni pisci najnovejše slovenske zgodovine v Ljubljani so mu to v naivnosti zamerili. Češ da razdira Jugoslavijo. Kaj je ne bo, če je pa predlagal potencialno alternativo. Akademiki bi morali to razumeti!
Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza E. Kreka
John E. Krek's Slovenian Credit Union t
747 Brown's Una BoMcataa, Ontario MW 3V7
mt*itt73*mtr
Monday_10 «m ptr _
Tuesday_10 ti - 8 pm_
Wednesday 10 am ■ 4 pm_
Thursday_10 am - 8 pm_
Fnctay___10 am -9 pm _____
Saturday 9 am -12:30 pm
046 Eucld Avanua Toronto, Ontario MSG ZT5 M (418) 532-474«
Tuesday	11 am - 7 pm
Thursday 11 am - 7 pm
Friday _10 pm - 8 pm
Saturday 10 am -1 pm
Pred 45 leti so se precej časa zbirali v hiši Rantove družine prof.Verbic	(Slovenska	pot),
prof .J. Kessler, Pavle Ran t , Hafner, dr. Tine Debeljak, J.Krošelj, g.Košicek, in Skoberne Slavko. Bog jim je preprečil, da bi ustanovili Novinarsko društvo.
PISMA UREDNIKU
V Sloveniji narašča zanimanje za Karantanijo med mladimi Stari jugoslovanski aparat to Čuti In poskuša vse, da bi to Idejo, Izročilo slovenske državnosti zatrl. Zlasti se simbol karantenskega panterja, ki se vse bolj uveljavlja med javnostjo, Celo udbaaki tednik Nedeljski dnevnik, zaradi senzacije, ni mogel mimo tega, in je 17.& objavil risbo karantenske zastave s panterjem. Vsed tega bi bil vesel, če bi poslane prispevke po možnosti objavili v Slovenski državi Vas list je vstrajal na ideji slovenske državnosti že od tistih časov ko so v slovensko samostojno državo verjeli le največji idealisti Pa se je vendar uresničila. Naj list sedaj nadaljuje s slovensko državno Idejo, ki jo skušajo privrženci in plačanci nekdanjega aparata prav po akademsko ovreči Slovenska država je prav zaradi držaavnotvorne smeri dragocena, in so ji prav zato menda že naredili konkurenco . Vi pa vstrajajte na začrtani poti Mesečnik se je s svojo državno idejo jSc zapisal v slovensko zgodovino in mora na tej ideji vst rajati tudi v prihodnje. SLOVENIJA KLJUB NEODVISNOSTI ŠE NI SVOBODNO IN DBMOKRATIČNO ZADIHALA.
Prijateljski pozdrav J.S.
Karantanski svetniki
s strani: S
na krajevno raven.
Po prevladi nemškega nacionalizma v Avstriji pa mu kljub temu niso dali miru. V nadrobni "študiji" ga je zgodovinar Eisler leta 1907 razglasil, kot izmišljotino, kar se je potem ponavljalo skoraj do danes. Leta 1992, meseca januarja, pa so v Millstattu odkril ostanek Domicjanovega nagrobnika, in njegov obstoj je bil s tem dokončno potrjen.
Iz karantanskih časov se je med Slovenci ohranilo češčenje sv. Ene (ali Heme), ustanoviteljice samostana na Krki (+1045), ki je bila razglašena kot svetnica leta 1938. Vsa stoletja so slovenski romarji hodili tudi k bi. Lihardi (ali Hildegardi oz. Agati) na Kamen v Podjuni. Ta blažena, umrla ok.985, je bila mati sv. Albuina, škofa	v tirolskem Brixenu
(+1006) , ki so ga tudi častili kot karantanskega svetnika. Posvečena mu je cerkev v Koroški Beli in kapela na blejskem gradu.
Vse te osebnosti zaslužijo, da se jih slovenski ljudje ponovno spomnimo in se k njim zatekamov naših priprošnjah. Vsak narod potrebuje ne le svoj zgodovinski, temveč tudi krščanski spomin.
J.Šauli
JEK
AOVfNUN CXOC UMOH
Canada's first Stortnm Oodtt Union
SI R VICES
•	Chequing
•	Savings
•	Term Deposits
•	RFtSP •RRIF
•	Loans
•	Mortgages
•	Line-of-Credit
•	Master Card
•	Banking machine card
•	Travel insurance
•	Travellers Cheques
V SPOMIN G. JOŽETA SNOJA
ODŠLI SO
Meseca avgusta enkrat smo prejeli pismo Iz LJubljane od nečaka pok. J. Snoja (dr. Alojzij Snoj, župnik pri Sv. Družini v Mostah) z žalostno novico: Dopoldne 1. julija je v župnišcu v Ljubljani v 16. letu starosti umrl letošnji biseromašnik Jože Snoj.
Priljubljeni duhovni vodja naše študentovske skupine v Bologni je bil velike pokončne postave, moder krepostnik - asket, nezahteven, obziren, potrpežljiv, strpen, prijazen in radodaren. Iz njegovih velikih modrih oči je sijala iskrenost. Vse te izrazite lastnosti so ga napravile idealnega duhovnika, ki je z ljubeznijo služil svojemu Bogu, Cerkvi in župljanom.
Jože Snoj je bil rojen 19. novembra 1911 v rudarskem kraju Zagorje ob Savi. Bil je sedmi od 12fih otrok uboge toda verne družine. Dva duhovnika in dve redovnici je dala ta družina Sloveniji, katero je g. Snoj tako ljubil. Leta 1926 se je v Ljubljani vpisal na Klasično gimnazijo in tam maturiral 1. 1933. Ker na skromni domačiji ni bilo možno vzdrževati 2 študenta (njegov brat Venceslav je Že Študiral in bil posvečen v duhovnika 2 leti pred njim) si je moral Jože sam pomagati skozi življenje z inštrukcijaml, jedel pa je največkrat kar na frančiškanski porti med berači. Po maturi je vstopil v Ljubljansko bogoslovje in bil posvečen v duhovnika 4 julija 1937 istočasno s kasnejšim škofom Stanislavom Leničem. Po opravljeni vojaški službi v U žicah 29. februarja 1939 leta je Že naslednjega dne nastopil službo kaplana v Tržiču pri kasnejšem škofu Antonu Vovku. 6. maja 1941 se je se zadnji Čas umaknil nemški aretaciji in skupaj z župnikom L. Žitkom pribezal v Ljubljano, kjer ga je tedanji Skof Rozman nastavil za kaplana pri Sv. Jakobu v Ljubljani; in tam je ostal do 6. maja 1945, ko si je z mnogimi Slovenci izbral usodo begunca v upanju, da se bo kmalu vrnil domov.
Ustavil se je na KoroSkem, potem pa z mnogimi drugimi begunci odšel v Italijo Najprej je bil v taborišču Servigliano, potem je odšel v Rim in od tam v Bologno. Po treh letih je odšel v San Diego v Kalifornijo, kjer je že po dveh mesecih pridigal v angleščini. Najprej je bil kaplan pri župniji Our Lady of Guadalupe v Chin o, potem pa v Coroni v župniji Sv. Edvarda. S pomočjo drugih Slovencev -laikov in duhovnokov je začel vabiti na vsakoletne Smarnice, ki se Še danes nadaljujejo. V Loma Lindi je postal župnik in zgradil novo cerkev v Čast sv. Jožefa Delavca, ki je bila posvečena 1. 1959, kjer je ostal do 1971 ko je postal župnik pri Sacred Heart v Etiwandi. Tam je bil župnik vse do 1983, ko je stopil v pokoj in ostal na župniji kot "Pastor Emeritus". Tam je

tudi vodil osnovno šolo, imenovano po našem svetniškem Antonu Martinu Slomšku Otroci v tej Šoli so dnevno molili za beatifikacijo A.M.S. za katero je Jože srčno želel, da bi jo dočakal. Bog pa je odločil drugače - dočakal jo bo v nebesih.
1. avgusta 1994 je zapustil Ameriko in se po dolgih letih vrnil v ljubljeno Slovenijo, kjer je pri nečaku v župniji hotel ostati in delati kot duhovnik-kljub temu, da je bil skoraj popolnoma slep, je vsak dan maševal in bil na voljo vsakemu v spovednici. Veliko je molil, Še posebej k Mariji in se tako pripravljal na srečanje z Odrešenikom. 15. junija je še obhajal biserno mašo v Mostah, v Zagorju pa je bil navzoč le v duhu
Na Ljubljanskih Žalah ga je 4 julija pospremilo k večnemu počitku 35 duhovnikov in veliko Število vernikov iz Ljubljane, Zagorja Tržiča in še iz Amerike. Pogrebni obred in mašo je opravil Ljubljanski nadškof dr. F. Rode. Z apostolom Pavlom je rekel pokojni Jože: "Dober boj sem dobojeval, tek dokončal in vero ohranil. Odslej mi je pripravljena krona pravice."
Dragi gospod Snoj, prosite za nas vse nebeškega Očeta, naj nam nakloni veselje ponovnega srečanja. Počivajte v mini, v molitvi pa ostanimo združeni. Vaši Bolognski študentje.
P.S. V nekem pismu mi je pred tremi leti napisal da je preživel najlepša leta v življenju v Bologni kot duhovni vodja študentov.
Mari ja Kuk
STANE STRAŽ AR-ŽUPNIJA DOB
V junijski št. S.D. smo poročali o plodovitem ljudskem zgodovinarju Stanetu Stražarju, ki je napisal 14 knjig, osredotočenih okoli župnije DOB pri Domžalah. Ker takrat radi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti večji del pisateljevega pogovora z g. Jožetom Zadravcem, dopisnikom Družine, danes s tem pogovorom nadaljujemo. Hvala Družini!
"N ' ič ni težko, kar človek rad I \ počne. Ko sc mu oko ozira X i nazaj, v čase otroštva, se odkrije, kako ga je že takrat nekaj gnalo, da si je s posebnim zanimanjem ogledoval stare knjige, podobice, časopise.
Dobro se niti ne spominjam, kdaj sem v sebi odkril to žilico, kdaj se me je ta reč prijela. Videl sem očeta, kako rad je segel po knjigi ter bral in bral. Da bi pa tudi kaj napisal, ne, to mu ni »ležalo«. V spominu imam knjigo Ukrajina joka. S slastjo jo je bral, ker je tudi sam hodil po ruskih stepah, ko je bil na fronti. Pripovedoval mi je o življenju v prostrani Rusiji.
Nekoč mi je prišla v roke knjižica Drobtinice škocjanske soseske (60 strani), napisal jo je kaplan Leopold Podlogar. To je bilo zame najzanimivejše branje: zgodba o Turkih, ki so pustošili tod v letu 1671, pa zgodba o domačinih, ko so se na dan sv. Marjete, bilo je v letu 1616, kregali zaradi mostu. Tako branje me je, otroka, pritegnilo, da se mu nisem mogel upreti. Iz novejših časov me je pritegnila zgodba o bojih na Studencu pri Dobu, kjer je sedaj poletno gledališče, podobno kot Križanke v Ljubljani. Partizani so napadli, izzivali, Nemci so se maščevali nad ljudmi. Tudi moj sošolec jo je tam skupil. Zbral sem podatke, gradivo, pričevanja. Nastala je igra: Gledališče pod kozolcem (114 strani); uprizorjeni so ji domačini z zanimanjem prisluhnili.
Ko se je začela druga svetovna vojna, je Stane imel za sabo le pet
razredov osnovne šole; po koncu vojne je obiskoval obrtno, zatem pa še v Ljubljani delovodsko in srednjo elektrotehnično šolo.-
Poklic elektrotehnika me je seznanjal z ljudmi na domžalskem območju, odprl mi je vpogled na podstrešja, nekatera med njimi so hranila dragocene listine, knjige, revije, časopise. Ljudje so mi marsikaj z veseljem - za plačilo - odstopili. Škoda bi bilo, da bi propadalo, kar ie del naše preteklosti. Čim starejši so bili ljudje, s katerimi sem se o teh stvareh pogovarjal, bolj odprti so bili, i azumni. Imel sem dostop do Arhiva Slovenije, nadškofijskega arhiva, mestnega, šolskih. Dragocenejše od šolskih so bile župnijske kronike. Učitelj je zapisoval le tisto, kar se je nanašalo na šolo, župnik pa je v kroniko vključeval vse, kar se je pomembnega dogajalo na področju njegove župnije (vojne, vojaki, politika, volitve, vojne žrtve, samomori, medsebojna trenja, praznovanja, društva, izseljenstvo...).
Kar zadeva zadnjo vojno - ter "as po njej -, so mi marsikaj za-molčeVanega odkrili naši izseljenci v Kanadi (Toronto, Hamilton)ter ZDA (Cleveland), kjer sem bil trikrat, in v Argentini (Buenos Aires, 1991). Med njimi sem zbral veliko pričevanj. Ko se ne bi bil sam prepričal, bi težko razumel naše rojake. Ni iz trte zvito, da je ob koncu vojne iz Slovenije odšel lepši cvet naroda. Zelo veliko naših rojakov je na dobrih položajih, v tujini so se ustalili gospodarsko in
duhovno. Trije obiski mojim rojakom onkraj oceana so bili zame bogata življenjska izkušnja. V letu 1923 se je iz domžalske župnije izselilo v ZDA 384 ljudi (samo v New Yorku je 305 Slamnikarjev).
Drugačni so bili časi, ki jih Stane spoznava iz ohranjenih virov in tudi iz pričevanj starih ljudi. Vse se spreminja: ljudje, vasi, hiše, narava, družbena ureditev, oblast... Vselej je dovolj prijetnih in manj prijetnih ter lepih strani. Nekoč večeri, ko so ženske kite pletle, pa so se pridružili še fantje pa godec s harmoniko; bilo je petja in kramljanja, pestrega družabnega življenja na pretek. Nobene naglice, kot nas pesti dandanašnji, nobenega nezaupanja v državo in tiste, ki so jo vodili. Eden najstarejših med Domžalčani ni mogel preh-valiti stare avstrijske monarhije, v kateri se je vedelo, kako in kaj; bil je to čas, ko so sicer veliko garali, vendar, niso bili nesrečni, nezadovoljni; sokove so pili, jedli krompir in solato. le včasih pečenko in potico povrh. Skromne hiše so v sebi hranile toliko skrivnosti, družinske sreče...
(Dalje prihodnjič)
Stane Ulčar umrl 5. okt.1997
Bela iena Smrt vse prepogosto pobira naše rojake in rojakinje v Torontu, tako je pobrala 5. okt 1997 znanega kulturnega delavca in pionirja slovenske župnije v new Torontu, staneta Ulčarja rojenega v Homcu na Gorenjskem leta 1919. Kot mladenki se je zaposlil pri blagovni tvrdki Sovan ▼ Ljubljani in bil aktiven pri katoliških organizacijah. Ker je bil odločen protikomunist se je v letu 1945 podal na Koroško v begunstvo z ostalo množico vernih Slovencev. Znan po poštenosti in iskrenosti je v taborišču Keklerberg bil postavljen za glavnega kuharja, nato pa tudi za šefa kuhinje v Steinfeldu, kjer je bilo več Slovencev zaposlenih pri lesni Industriji Poročil se je s Francke Zlate, emigriral v Kanado, delal na kmetiji ter po enem letu kontrakta se za stalno naselil v Torontu. Z ženo sta imela pet otrok, eno hčerko in Štiri sinove, zaposlil pa se je v tovarni Christie kjer je delal do svoje upokojitve. V letu 1972 mu je umrla žena Francka ki mu je pustila mlade sinove, katerim je bil mnogo let oče in matL Globoko veren je prebolel tudi te tragedije, sodeloval je pri ustanovitvi slovenske župnije v New Torontu, bil vedno aktiven pri cerkvenih odborih in pomagal vsepovsod kjer je Wl potreben polten človek. Pri številnih pogrebih je vedno pomagal z ozvočenjem na pokopališčih, ko je duhovnik molil za pokojne. Ob njegovem pogrebu mu je ob grobu spregovoril njegov prijatelj Blaž Potočnik, presednik društva Tabor, ki ga je poznal Še iz mladih v Ljubljani Slovenska skupnost bo zelo pogrešala Staneta Ulčarja, ki se bo sedaj spočil v grobu ob pokojni Ženi Francki Hčerki Majdi in družini ter vsem Štirim sinovom ter njihovim družinam pa nase iskrena soŽalje! Dragi Stane, mirno počivaj v kanadski zemlji!
Tvoj prijatelj Blaž Potočnik Pahulje Janez, umrl ia sept 1997
Pahulje Janez se je rodil v Prigorici Dolenja Vas pri Ribnici leta 1917 v družini sedmih otrok. Kot mladenič se je izučil zidarske obrti in kot zidarski mojster tudi nadaljeval s to obrtjo večji del svoje emigracije tudi v Kanadi, kamor se je preselil v letu 194& Med revolucijo se je pridružil domobrancem in ostal zvest svojim načelom prav do smrti V Torontu se je poročil z Zinko Oven iz Gaberja pri Dobrovi ter imel tri otroke, ena hčerke ter dva sinova, ke so vsi zelo aktivni pri slovenski skupnosti v Torontu. Pred 28 leti so mu zdravniki zaradi bolezni odrezali eno nogo, po 15 letih pa še drugo in tako je morala skrbna žena voziti Janeza stalno na vozičku. Ko se je ustanavljala slovenska župnija in so Župljani-obrtniki zidali cerkev in dvorano je tudi Janez priskočil na pomoč kot zidar pri prostovoljnem delu. Za vse to nesebično delo ga bo Bog gotovo bogato poplačal. Zadnje mesece je veliko trpel in Bog ga je rešil tega trpljenja 10. sept 1997, ko je mirno zaspal v bolnici Ženi Zinki otrokom in njihovim družinam naše iskrene
^^	B. Potočnik
V
Gg. Karel Wolbang, CM. navdušen
in delaven misijonar v Philadelphiji
v ZDA umrl lOoktobra popoldan.
ftoktobra nas je v Pansilvaniji za
vedno zapustil £g. Jože Cvelbar.
Tudi on je odšel po plačilo za svoje
delo.
V Torontu je 20.oktobra umrl g.Franc Mehle, bivši zavedni domobranec in velik prijatelj lorda Tostoja.
Nadaljevanje s strani 7 Krek
In Ljubljana he developed a wide range of activities: he tutored students in Slavic languages and in Sociology, contributed numerous articles to Catholic publications, started to organize workers, and brought the embryonic cooperative movement in Slovenia to enviable heights. Because he was the first priest in the whole Austrian monarchy to publicly advocate adult franchise as early as 1894, and because a practicing Catholic intelligentsia at this time was almost nonexistent, he was repeatedly elected a member of the Austrian federal parliament (1897 - 1900j 1907 - 1917) as well as to the crown-land parliament in Carniola (1901 - 1917). Krek took political work which he understood in its classical definition as work for the common good very seriously. In one of his speeches he said:
It is said thai we have to be engaged Im social work because we all owe something to society. Everybody must be extremely grateful to all amoag whom he grew up: to the family, to members of the community, to the fatherland, to the society which educated him. As it is the duty of every honest man to repay a private loan it is the duty of every honest man to repay without hesitation his social loan.... Therefore I do not consider social work a work of charity, but of Justice.
The activity of priests in public life was for him only a temporary necessity. In a public debate with a socialist he said: "Priests are not interested in ruling people. As soon as people will become professionally organized and united, priests will return to the church and their vocation."
As a young student he contributed eight works to Domace vaje (Home Exercises), a handwritten students' publication. His essay "How Man Changes" reveals his own basic orientation. He was an incurable optimist and reformer who did not consider anything definite and unchangeable. He was convinced thai with God's help everything can be corrected, improved, and brought closer to ideals and love. His first published literary work, published in Vrtec in 1881, was "Mlada prijatelia" (Young Friends). His literary activity (poems, novels, and plays) was followed later by predominantly journalistic and scientific writings.
SOCIAL ACTIVIST
His activities in Ljubljana were so numerous that even today, with much better transportation facilities, they would require more than one person to accomplish them. First he started to organize credit cooperatives of Roiffeisen type, but he soon expanded into housing, consumers' and fanners' cooperatives. He also started the labour unions and the labour press. He was constantly on the go, speaking, organizing, writing, but also inspiring and leading others, especially the younger generation, into the same type of work.
In 1894 he addressed the inauguration of the first credit cooperative of the Raiffeisen type in the Ljubljana diocese. Under his guidance and influence hundreds of credit cooperatives were established in both rural and urban parishes. As a result, there were, before the beginning of World War I only a few city parishes without a credit cooperative. In the period from 1894 'til the end of 1912, 576 new cooperatives were organized Most Slovene parishes had homes for adult education, generally called "Catholic Homes". They were supported by the surpluses of credit cooperatives. Often they included offices of the credit cooperative and of organizations of adult education, sometimes with modest public libraries, and almost always with a stage and auditorium. These were used for various activities including amateur plays, concerts, lectures and physical education for both sexes.
In 1894, Krek was instrumental in organizing the first labour union in Slovenia, one for male and one for female workers. These provided a model for the formation of future local labour unions. In both unions he was the main educator. Under his guidance, in 1895, stewards of the first Slovene labour union approved "The Social plan of the Slovene Working People." This plan was later added to Krek's booklet "Farmers' Black Book." It was a set of articles published first as a series in the daily "Slovenec."
Dalje prihodnjic
yn EMBASSY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA ^ AMBASSADE DE LA RÉPUBLIQUE DE SLOVÉNIE
150 Metcalfe Street. Suite 2101 Ottawa, Canada K2P in Tel.: (613) 565-5781 Fax: (613) 565-5783
Številka: 768/97 Datum: 21.10.1997
pn EMBASSY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA
AMBASSADE DE LA RÉPUBLIQUE DE SLOVÉNIE
150 Metcalfe Street. Suite 2101 Ottawa. Canada K2P IPI Tel.: (613) 565-5781 Fax: (613)565-5783
Številka: K 1090/97 Datum: 22.10.1997
Spoštovani,
obveščam vas, da sem danes predal poverilna pisma kanadskemu generalnemu guvernerju Rt. Hon. Romeu LeBlancu in s tem nastopil dolžnost veleposlanika Republike Slovenije v Kanadi.
UREDNIŠTVO SLOVENSKE DRŽAVE 79 Watson Ave. Toronto, Ontario M6S 4E2
Odnosi in sodelovanje med Slovenijo in Kanado so v letih slovenske neodvisnosti znatno napredovali in prizadeval si bom za njihov nadaljnji razvoj, poglobitev obstoječega zaupanja in stikov ter sodelovanja na vseh ravneh.
Zavedam se pomena in prispevka slovenske skupnosti v Kanadi k sodelovanju med državama in prepričan sem, da bom pri opravljanju svoje dolžnosti deležen podpore kanadskih Slovencev.
Prizadeval si bom za čim tesnejše stike veleposlaništva s Slovenci v Kanadi, njihovimi združenji in ustanovami v katerih moja osebna prisotnost ne bo izostala.
V upanju, da se bomo v doglednem času lahko neposredno srečali vas prijateljsko pozdravljam,
Spoštovani!
Obveščamo vas, da glede terminov konzularnih uradnih ur v Torontu za letošnje leto, kljub kadrovskim spremembam na veleposlaništvu, ne bo sprememb. Še naprej bodo vsako prvo in tretjo delovno sredo v mesecu od 13.00 do 19.00 ure v prostorih slovenskega informacijskega centra na naslovu: 770 Brown's Line, Etobicoke.
Konzularni dnevi v Torontu v letu 1997:
-	5. in 19. November
-	3. in 17. December
Pravočasno pa vam bomo sporočili tudi termine konzularnih uradnih ur v Torontu za leto 1998.
Lep pozdrav,
KAR ŠEM ŽIVEL
Založba Mladinska knjiga
Z uporabo sprotnih kratkih zapiskov, dnevnika in izvirnih dokumentov so bile te strani napisane v nespeinih nočeh med trdim začetnim delom za preživetje v Bucnos Airesu (Argentina), v času od konca leta 1949 in do začetka leta 1953, ko je bil moj spomin še skeleče svež; to bo Ifralec z lahkoto opazil.
Nikakor si ne domišljam, da so vse moje takratne sodbe že neprizivne. Dogajanja poznejših desetletij na Slovenskem in na svetovnih prizoriščih so jih že - ali jih še bodo - zavrgla ali potrdila.
Za 50. obletnico največje slovenske tragedije jih kot prispevek k pričevanjem o tisti usodni dobi že ob zatonu svojih let izročam javnosti z željo, da nikdar več nikomur na Slovenskem ne bi bilo treba pisati takšne knjige.
Dr. Stanko Kociper
Adrogue - Bucnos Aircs (Argentina), junij 1995.
Kdor želi objektivno presojati medvojne dogodke v Ljubljani in v ostali Sloveniji, mora prebrati iskreno in objektivno pisano knjigo S. Kocipra, KAR SEM ŽIVE!., ki mu ie sodobni zgodovinski razvoj daje verodostojnost.
Uredmiitvo S.D.
Dne 21.oktobra t.l.je predstavil pooblastila R.S.Generalnem Governerju Kanade Rt.Hon.Roneu LeBlancu novi veleposlanik R.S. Hon.dr.Božo Cerar.Slovesnosti so se udeležili tudi predstavnici nekaterih slovenskih organizacij v Kanadi.SLOVENSKO DRŽAVO je zastopala ga.Harta Jatnik-Sousa