Obseg: Izpraševanje vesti. — Povišajmo dohodke svojih zemljič. — Amonijev sulfat — priznano gnojilo za krompir. — Dober plemenjak. — Umetna gnojila za vrtove. —Pravice in dolžnosti med zemljiškimi sosedi. — Kako se gozdni kapital obrestuje? — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Ocena knjig. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
Kmetijske družbe za Slovenijo.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Dinar, Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno.
In&eiati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani GOO D, na >/< strani 300 D, na strani 153 D, na 'In strani 103 D, na >/u strani 50 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 50 para, najmanj pa skupaj 8 D.
Urejuje Viljem Rohrman. Založba Kmetijske družbe za Slovenijo. — Tisk J. Blasnika nasledn.
('sa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Izpraševanje vesti.
Inž. C. Jeglič.
Začenja se nova sezona v kmetijskem obratu in predvsem zdaj pozimi ima kmet priliko, da vzame včasih tudi svinčnik v roko ter na podlagi računov razmisli o svojem gospodarstvu. Ali si že ocenil svoje premoženje, si že napravil inventuro kmetijskega obrata? Za koliko imaš letos več oz. manj denarne gotovine nego lani ob istem času in ali se je medtem vrednost drugega premoženja (zaloge pridelkov, stanje gozda, živine itd.) pomnožila ali zmanjšala? Ali si si v preteklem letu zapisal vse stroške in dohodke in ali si vodil svoj denarni dnevnik vestno tako, kakor se spodobi gospodarju, ki noče gospodariti v izgubo? Ce tega še nisi storil dozdaj, stori vsaj letos. Za tak posel ni treba nič drugega nego svinčnik in belež-n\w) in previdno, skrbno glavo, ki tekom leta vsak dan zapisuje vse stroške in dohodke, in sicer posebej t'rs,te izdatke in dohodke, ki se tičejo kmetijskega obratovanja. Vsaj malo najpotrebnejšega knjigovodstva — to je najmanj, kar se mora zahtevati od slednjega Wta, ki je v šolo hodil! Neprecenljivo korist nam nudijo taki zapiski. Iz njih šele jasnejše spoznamo uspeh kmetije in šele na podlagi takih zapiskov in računov bomo mogli bolj napredno in z dobičkom gospodariti.
Katera kmetijska panoga se tebi pri danih razmerah najbolj izplača, kje imaš izgubo? Odkod dobiček, odkod izguba? Kako so obrodile njive, ali je slabim pridelkom krivo nemarno obdelovanje, po-
manjkanje gnoja, slabo seme? Kako se ti izplača živinoreja, v katerem obsegu bolj oz. manj? Česa imaš premalo, česa preveč? Kako se ti obrestuje in amortizira denar, ki si ga potrošil za nabavo novega orodja, strojev, za zgradbo in popravo poslopij? Kakšen dobiček so ti prinesla umetna gnojila, ali se ti res ne izplača, kupiti za živino močnih krmil? Kakšno korist si imel od sadovnjaka, kakšno bodočnost ti obeta gozd? Ali bi ne bilo še čas in primernejše, da načrt, ki si ga napravil pred jesensko setvijo, še izpopolniš in izboljšaš ter vse storiš, da že letos dobiš čim največjo korist od svojega kmetovanja in si zlasti tudi za bodoča leta zagotoviš trajne uspehe?
Vsak pa ima seveda svoje vrste račun. Živinoreja, ki enemu dobro nese, bo drugemu kmetu, ki živi v drugem kraju in v drugačnih, nepripravnih razmerah, donesla zgolj izgubo v njegovem gospodarskem računu, ako ne drži živine samo toliko, kolikor je nujno za lastne njegove potrebe. Zato pa svinčnik v roko!
Preračunaj, kateri poljedelski sadeži se ti najbolje izplačajo! Veliko gnoja imaš na razpolago, katere njive bi pametno uporabo umetnih gnojil gotovo izplačale? Ali bi ne kazalo dobiti od kje drugod tudi dobro, preizkušeno seme, čeprav je dražje kakor tvoje domače? In če je n. pr. čebula tako nestalna v cenah ter se njeni pridelki ne spo-nesejo bogvekaj, ali bi ne bilo boljše, da jo prideluješ samo toliko še, kolikor je potrebuješ za dom? Ali ne obeta mnogo večji dobiček pridelovanje semenskega fižola? Sto in sto vprašanj se ti vse-
povsod nudi na razmišljanje. S svinčnikom v roki odgovarjaj nanje!
In na ves svoj dom misli, na bodočnost, na sina, ki mu kaniš enkrat prepustiti kmetijo! Potem boš spoznal, da je skrajni čas, da že enkrat stopiš in pošteno pregledaš svoj gozd, ki skoraj že ni več gozdu podoben, tako je ves izropan in spet ves pora-stel z robidovjem, vresjem in drugim plevelom! Koliko smrekovega podrastka je v njem zatepta-nega, zadušenega, koliko zanemarjenih goljav treba čimprej umetno pogozditi s setvijo ali saditvijo! Gozd je kapital, ki bodo po njem tebe sodili še pozni rodovi!
In na mrtve kapitale se spomni, da jih oživiš! Tak mrtev kapital so n. pr. tudi kmetijske knjige in gospodarski časopisi, ki neprerezani, prezirani ležijo po kotih, za mevtrgo, v predalniku med cunjami! Vzemi jih v roko, zvesto jih prebiraj! Tako strokovno čitanje ti bo vrnilo stotero korist. Prepričaj se enkrat, da je bolje biti študiran, nego „fa-liran" kmet! Kajti kmetov, ki „zagospodarijo", oziroma ničesar ne prigospodarijo, je tudi pri nas mnogo, mnogo preveč!
In vedno naj ti bo pred očmi: kmetu, ki se svinčnika ne boji ter si o vsaki priložnosti rad iz-prašuje svojo gospodarsko vest, takemu kmetu se tudi nikoli ni treba bati ne sedanjih, ne bodočih črnih dni!
Povišajmo dohodke svojih zemljišč,
Pomanjkanje denarja se čimdalje bolj občuti. Posebno kmetovalca tare huda denarna stiska. Saj se je davek od leta 1923. do danes 6 krat povečal, cena pšenici je pa padla za 40%. Na drugi strani so pa vse kmetijske potrebščine, obrtniški izdelki, plače poslov in delavcev za 50 do 100% večje kakor lansko leto. Tudi umetiia gnojila in semena so se navzlic temu, da je letošnja vrednost dinarja boljša od lanske, neprimerno podražila. Ako imamo vse to pred očmi, pridemo do spoznanja, da bo naš mali posestnik v tem hudem gospodarskem boju težko obstal, ako se nanj pravočasno ne pripravi.
Treba bo, da se kmetovalci še z večjo vnemo poprimejo pravilnega obdelovanja zemlje, da bodo še bolj skrbeli za napravo gnoja, uredbo gnojničnih jam, itd.
Nujno potrebno bo uporabljati strojno delo namesto ročnega dela in navzlic temu se pripeti, da konkurenca naših žitorodnih pokrajin cene našim pridelkom tako močno zniža, da bomo navzlic skrajnemu izčrpanju zemlje in najcenejšemu obdelovanju imeli izgubo. Tako n. pr. stane pridelovanje pšenice v naših krajih 18 do 20 K, a je cena pšenici 14 do 15 K. Na ta način imamo pri vsakem kg pšenice 4 do 5 kron izgube.
Da se takim prevelikim izgubam izognemo, bo treba misliti na setev takih pridelkov, kateri imajo veliko vrednost. To so v prvi vrsti trgovske rastline. S tem nočem reči, da bi vsi na splošno opustili setev žita, ker ga nujno potrebujemo za domačo prehrano ljudi in živine. Da bi naši kmetovalci še naprej sejali žito preko svoje lastne porabe za prodajo mlinarjem, se ne bo izplačevalo, ker je naša pšenica slabejše kakovosti, kakor banaška in nam tudi manje obrodi, ker jo rada rja uniči.
Med priznane trgovske rastline se šteje mak, raps, lan, kumin. Posebno važna rastlina je v današnji dobi kumin ali kumna. Divje rastočo poznamo, ker jo pobiramo na travnikih in posušeno rabimo za domačo rabo v kuhinji.
Kakor sem izvedel iz časopisov, uvaža naša država letno preko 53 vagonov kumne iz inozemstva. Kumna je dvoletna rastlina, ki uspeva na vsaki globoki in dovolj vlažni zemlji. Pri nas bi jo priporočal sejati med zimski ječmen. Najbolj čislana je holandska kumna, ki ima bolj sivo in debelo seme, kakor domača kumna. Seje se zgodaj spomladi na široko ali pa s strojem v -vrste "30 do 35 cm narazen. Na en oral se potrebuje 3 do 5 kg semena, ki se zmeša s presejanim pepelom ali peskom, da se ne seje preveč na gosto. Zasejana njiva se z lahkimi branami pobrana. Dozorel ječmen se po-žanje ali pokosi, strnišče bodi kolikor mogoče kratko, da se kumna do jeseni lažje razraste in po možnosti opleje kakor strniščno korenje. S strojem sejana kumna je lepo v vrstah in se lahko s plevil-nikom opleje. Prvo leto se kumna le vkoreniči in drugo spomlad še enkrat okopa aH opleje in pognoji s superfosfatom približno 200 kg na oral. Kumna ljubi dušičnato gnojilo in bi gnojenje s 100 kg apno-vega dušika po snegu ali zgodaj spomladi pospešilo še bujnejšo rast in vsled tega obilnejše cvetje in tudi več semena. Drugo spomlad začne kumna hitro poganjati, meseca majnika cvesti in v prvi polovici junija, ko je seme na glavnih vršičkih rjavkasto, se požanje ali pokosi. Pokošena se veže v snope s pomočjo škopne slame, ki se mora namočiti, da se ne lomi in se snopi posuše v kozelcih. Pri spravljanju pazimo, da_£fi_Jseme prt več ne osiplje. Omlati se s čepiči ali na mlatilnici. Slama je dobra za nastil, čeprav jo živina rada je in je zanjo zdrava.
Semena se dobi 10 do 15 q na ha ali polovico na oral. Cena kumni je bila letos poleti 30 do 35 Din, pozneje 40, v sezoni oktobra meseca pa 50 Din za kg. V nadrobni prodaji 60 Din.
Zdaj pa presodi umni kmetovalec, ako bi dobil le 400 kg kumne na oral po 30 Din, da je to 12.000 Din, za 6 do 700 kg pšenice po 4 Din za kg bi pa dobil 2800 Din.
Kdor se za to kulturo zanima, naj mi sporoči, koliko kumne misli sejati, da na podlagi teh podatkov pravočasno naročim potrebno seme iz inozemstva, ker domača kumna od naših sejtnarjev ne kali. 1 kg semenske kumne pride na 100 dinarjev.
Fr. Malasek, Grm.
Amonijev sulfat - priznano gnojilo za krompir.
Med gnojila, ki so se pred vojno izkazala posebno dobro, spada amonijev sulfat. Vsi preizkusi, ki so se izvršili s tem gnojilom pri krompirju kakortudi na travnikih, so se izvrstno obnesli, in sicer v vsakem pogledu, tako da so bila poročila, ki so se objavila v »Kmetovalcu", splošno zelo ugodna.
Amonijev sulfat se ni le izvrstno izkazal kot pomožno gnojilo poleg hlevskega gnoja, ampak tudi kot glavno gnojilo v zvezi s superfosfatom in kalijevo soljo.
Kot pomožno gnojilo se priporoča posebno v tem priifieru, ako je krompirju premalo gnojeno s hlevskim gnojem. V tem primeru vzamemo po 75 do 100 kg amonijevega sulfata za 1 ha in razentega 150 kg superfosfata in 100 kalijeve soli.
Surov (svež) hlevski gnoj, ki se da neposredno pred saditvijo krompirja, ne nudi takoj potrebne hrane; razentega pospešuje krompirjeve bolezni, zlasti gnilobo, kar je danes zelo upoštevati.
Če pa sploh manjka hlevskega gnoja, kar se v malih razmerah rado primeri, potem si lahko pomagamo tudi samo z umetnimi gnojili, in vzamemo v tem primeru za mernik posetve (1000 štirj. metrov) 20 do 30 kg amonijevega sulfata, 30 kg superfosfata
Dober plemenjak.
Po naprednih živinorejskih deželah so s pomočjo dobrih plemenjakov dosegli že najlepše uspehe. Zato se po teh krajih tudi polaga tako velika važnost na rejo dobrih bikov, ne samo od strani poklicanih oblasti, ampak tudi od strani prizadetih živinorejcev samih. Vse stremi za tem, da se vzdržuje ta reja na višku in da se izbirajo za plemenjake živali, ki se ne odlikujejo samo po svoji zunanjosti, ampak tudi po svojem rodu in po krvi. Rod za rodom se na ta način zboljšuje v svojih lastnostih. Zato ni čuda, da imajo po teh krajih tako lepe in
Pod. 6. Plemenjak enobarvne planinske živine, in sicer mlečne pasme.
25 kg kalijeve soli. Ta zmes se priporoča posebno tudi za gnojenje krompirja in drugega koren-stva r>tt vrtovih, če manjka hlevskega gnoja.
_Aiiiowijev sulfat je za krompir posebno in "čudovito učinkujoče gnojilo kakornobeno drugo in izdatno nadkriVjaje v mnogih ozirih celo svež hlevski gnoj, ker se ta t>očasi razkraja, dočim daje amonijev sulfat vso dolgo dobo krompirjeve rasti neprestano potrebni dušik v zadostni množini in pripravni obliki.
Pa tudi preizkusi, ki so se napravili na travnikih, pričajo o prav uspešni porabnosti amonijevega sulfata. Tej okolnosti je tudi pripisati, da je to gnojilo tako dragoceno in toliko vredno in da že v malih množinah tako ugodno učinkuje.	—n.
tako dobre plemenske živali, namreč tako dobro molzno goved in tako dragocene plemenjake.
Kaj pa pri nas? — Pri nas je reja potrebnih plemenjakov še zmeraj najbolj pereča točka naše živinoreje. Ne le, da jih primanjkuje, ampak naši ple-menjaki so večkrat tudi vse kaj drugega kakor pa sposobni za povzdigo domače reje, tako da se ne smemo čuditi, če gre vsa naša živinoreja tako počasi naprej in da marsikje tudi zastaja in nazaduje. Po mnogih naših krajih manjka se zmeraj zmisla za rejo dobrih plemenjakov, to pa deloma tudi zaraditega, ker se živina vse preveč menjava in je reja krav še vse premalo vstaljena. Pri nas ni po mnogih krajih še nobenega pravega zanimanja za to važno rejo med prizadetimi živinorejci.
Dober plemenjak se mora odlikovati po svoji vnanjosti in po svojih dobrih lastnostih za užitek. Na
te lastnosti sklepamo po njegovem pokolenju ali po njegovih roditeljih. Lastnosti za užitek so danes predvsem merodajne za presojo njegove vrednosti. Najdejo pa izraza navadno tudi v izpopolnjenih telesnih oblikah, kar se povsod po naprednih krajih gleda pri izbiranju plemenih živali na oboje, na notranjo vrednost in na vnanjost.
Ugodne životne oblike plemenjaka nam kaže v polni meri podoba 6. To podobo imamo lahko za vzor pravilno vstvarjenega bika. Dober plemenjak bodi globokega, dolgega, ravnega in povitega života, kakor ga kaže podoba. Prsa so mu široka, križ raven in širok, bedra polna krepkega mišičja in z nizko zarezo med zadnjima nogama. Noge naj so ravne, glava možata, bolj široka, z odprtim in krotkim pogledom. Vrat s polnim grebenom. To naj so glavni vtisi, ki jih dobimo tudi na pridejani podobi, če si jo dobro ogledamo.
Čas je, da se začnemo tudi pri nas kot mali živinorejci zanimati za rejo dobrih plemenjakov in da postanemo bolj izbirčni in sploh bolj zavzeti za to rejo kakor smo dosihdob.	—r—
Umetna gnojila za vrtove.
Uspehi, ki so se dosegli dosedaj z umetnimi gnojili po vrtovih, so tako ugodni, da se je treba tudi na vrtovih obračati k umetnim gnojilom. To je toliko večjega pomena, ker nam često primanjkuje potrebnega gnoja. To čutimo posebno na mestnih vrtovih, čutimo pa tudi pri pridelovanju zelenjadi po njivah.
Da se umetna gnojila kažejo v tako ugodni luči na vrtovih, to moramo pripisati po eni strani vrtni zemlji, ki je po svoji kakovosti vse bolj dovzetna in hvaležna za umetno gnojenje, po drugi strani pa, ker so vrtne rastline po svoji naravi potrebne lahko raz-stopnih redilnih snovi.
Kot izvrstna gnojila za vrtove se priporočajo čilski soliter, amonijev sulfat, superlosfat in kalijeva sol, in sicer v taki sestavi, ki odgovarja potrebam dotične vrtne rastline.
Za zeljnate in solatne rastline je treba druge sestave kakor za stročnate rastline (grah in fižol), ravnotako pa tudi drugačne za korenske rastline in krompir.
Kmetijska družba bo letos skrbela tudi za vrtna gnojila in jih bo oddajala na željo Sadjarskega in vrtnarskega društva tudi v malih količinah, torej na drobno, tako da jih lahko vsak naroči. Oddajala jih bo v količinah od 5 kg naprej in v sestavi, ki bo odgovarjala dotični zemlji in rastlinam, katerim hočemo gnojiti.	,
Vrtna gnojila se bodo oddajala za prostore (ploščine) od 100 štir. metrov naprej, in sicer za zeljnate rastline in solate, za korenske rastline (oeso, korenje, peteršilj) in za stročnate rastline (grah in fižol). Za 100 štir. metrov je treba 5 do 10 kg takih primerno sestavljenih vrtnih gnojil.
S to podrobno oddajo upa družba ustreči vsem potrebam vrtnih posestnikov, zlasti po mestih, ki so danes v veliki stiski zaradi gnoja in ki želijo kaj več uspeha doseči, kakor je bilo dosedaj mogoče. Ugodila bo pa tudi namenom Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki gredo za tem, da se nudi tudi posestni-
kom vrtov potrebna prilika za lažjo dobavo umetnih gnojil.	.
Podružnicam priporočamo, da zbirajo naročila za vrtna gnojila, da jih zamoremo na debelo pošiljati. Podružnice naj jih potem same razdele med svoje člane.	R.
Pravice in dolžnosti med zemljiškimi sosedi,
Inž. Anton Šivic.
V predidoči Kmetovalčevi številki je obdelano pod gorenjim naslovofn poleg drugega vprašanje, jeli more braniti posestnik njive soseda, da ne po-gozdi travnika, ležečega poleg te njive. Ker to vprašanje v omenjenem članku ni dovolj izčrpno obdelano, dovoljujejm si opozoriti na sestavek, ki sem ga bil priobčil v 7. številki „Kmetovalca", letn. 1912., z naslovom „Nove določbe glede po-gozditve poljedelskih parcel, meječih ob tuja poljedelska zemljišča — Zakon* z dne 21. februarja 1912., dež. zak. za Kranjsko štev. 11."
Iz tega sestavka ponavljam sledeče:
Ce je pred letom 1912. kdo pogozdil poljedelsko zemljišče, torej travnike, steljnike ali njive, je ta zemljišča — kakor znano — lahko,poljubno zasadil, ne da bi bil # moral koga vprašati, ali ruu brani ali ne.
Sredi meseca marca 1912. je pa bil izdati nov zakon o pogozdovanju poljedelskih parcel, ki določa, da mora vsakdo, ki namerava sceloma ali deloma pogozditi njive, travnike, steljnike ali pašnikeT torej taka zemljišča, ki jih ni dolžan zasaditi, nameravano pogozditev najprej naznaniti okrajnemu političnemu oblastvu, torej okrajnemu glavarstvu, če ta njegova zemljišča meje ob poljedelska zem-ljišča drugih posestnikov. .
Za gozdne parcele, kjer se morajo po gozd-, nemu zakonu prazni prostori zasaditi, nadalje za j zemljišča, ki spadajo pod zakon o pogozdovanju Krasa, predpisi tega novega zakona ne veljajo.
Vzemimo slučaj, da hoče kdo pogozditi njivo, ki mu je vsled oddaljenosti od doma zelo od rok ali pa je vsled pomanjkanja delavcev ne more obdelovati; njiva meji ob njive in travnike, ki so last sosedov. Po novem zakonu mora torej nameravano pogozditev naznaniti okrajnemu glavarstvu. Poslednje obvesti potem lastnike sosednjih njiv in travnikov, torej poljedelskih parcel. Ti imajo pravico predlagati v teku šestih mesecev od dneva obvestive, naj se oni, ki je pogozditev njive naznanil, primora, da na primerno širokem robu ob mejah njihovih parcel ne vzgoji visokega gozda, oziroma visokodebelnega drevja, ampak da bo gojil le nizek gozd, ki ga mora v kratkih presledkih posekava«. Ta svoj predlog utemelje posestniki-sosedje s tem, da jim visokodebelno drevje lahko napravlja škodo pri zemljiščih vsled zasenčevanja in pa — kakor zakon pravi — vsled preraščanja korenin.
Okrajno glavarstvo bo najprej delalo na to, da se mejaši poravnajo. Ce ne pride do -oravnave, je
* Glej članek: „Tačasno v Sloveniji veljavni zakoni in naredbe, ki so za gozdarstvo in lovstvo važnega pomena", priobčil inž. A. Sivic v „Šumarskem listu" let. 1922.
treba komisijske poizvedbe z udeleženci in s poljedelskimi ter z gozdarskimi strokovnjaki na kraju samem. Ce komisija dožene, da se je vsled nameravane pogozditve istinito bati škode na sosednjih zemljiščih, se določi ob prizadetih mejah širina roba, kjer ne sme vzrasti visokodebelno drevje, ampak le nizek gozd ter se obenem predpiše obhodna doba, ki je v njej ta gozd vselej posekavati. — Ko bi zemljiške razmere ne dopuščale nizkega rastja, se celo predpiše, da mora ostati določeni rob brez lesne rasti.
Za določitev širine roba bo mnogokrat lahko merodajna širina zasenčenih, z mahom obraščenih prostorov po travnikih ob gozdnih mejah, nahaja-jočih se tuintam v bližini na polju. Primerjati pa se morajo, če ne pridejo v poštev kake druge okol-nosti, v prvi vrsti zemljišča s podobno vzhodno, južno, zahodno lego, itd.
Stroške za komisijo mora v slučaju, kadar spozna politično oblastvo predpis varstvenega roba za potreben, plačati lastnik parcele, namenjene v pogozditev; če se pa izločitev tega roba ob mejah ne smatra za potrebno, pa dotični sosed mejaš, ki jo je zahteval. Mejaš mora plačati stroške tudi tedaj, če je zahteval širši rob, kakor ga je bil lastnik le-soreji namenjene parcele pripravljen izlepa ob meji pustiti, — kakorhitro je oblastveno spoznano, da ta širina zadostuje ali pa da je morda iahko celo manjša.
Ce je kdo po 14. marcu 1912., ko je dobil opisani zakon veljavo, zasadil poljedelsko zemljišče in je opustil predpisano naznanitev, lastniki sosednjih zemljišč, ki utegnejo škodo imeti, toliko časa ne izgube pravice zahtevati, da se uvede od političnega oblastva gori opisano postopanje, dokler ni preteklo 5 let po zvršenern nasadu; glede morebitnih komisijskih stroškov veljajo ravnoiste določbe, kakor je bilo poprej omenjeno. Istih pravic se lahko poslužijo posestniki poljedelskih zemljišč v slučaju, da se je sosednja, poprej poljedelska parcela sama zarasla, dokler samorasle rastline niso presegle povprečne starosti petih let.
Za prestopke zakonitih določb se nalagajo kazni od 10 do 400 kron (sedaj 20 kratilo višje). Razentega ima politična oblast pravico ukreniti, kar je potrebno v varstvo sosednjih poljedelskih zemljišč na stroške lastnika pogozdene parcele.
V	gozdno-gospodarskem oziru bodi glede nizkega gozda na izločenih robovih naslednje omenjeno :
Kadar se predpiše po izločenem robu le nizki gozd, potem na njem ni mogoče saditi, oziroma vzgajau igličistega drevja, kakor na primer smreko, jelko borovec, mecesen. Igličasto drevje, kakor vsakdo ve, ni sposobno za nizki gozd, ker štori ne dajejo poganjVov. Za nizke gozde je sposobno le listnato drevje In od tega gotove vrste v večji, druge v manjši meri. Za katero drevesno vrsto se je odločiti — za bukev, gaber, hrast, kostanj, akacijo, 3e za vrbo — ie odvisno od nadmorske višine zemljišča, njegove prisojne ali osojne lege, kakovosti zemlje itd. Jemlje se navadno tisto drevje, ki uspeva m rado rase v dotičnem kraju ali v njegovi bližnji okolici.
V	predpisani ali pa v sporazumu s sosedom določeni dobi — pri nekaterih lesovih vsakih 5 do
8 let, pri drugih 10 do 15 ali do 20 let — se nizki gozd jeseni, še bolje pa na pomlad, dokler drevje še ni v soku, oziroma ozelenelo (izvzemši hrast je,** koder se pridobiva lubje), načisto poseka in posekani les kmalu pospravi. Sekati se mora prav nizko pri tleh napošev. Odsek mora biti gladek, z ostro sekiro ali z drugim pripravnim orodjem napravljen, da se štori ne razkoljejo.
Glede preraščanja korenin pa moram poudariti, da od korenin nizkega gozda ni pričakovati nič manj preraščanja kakor od visokega gozda, pri gotovih lesnih vrstah, na primer pri akaciji celo neprimerno veliko več. Po splošnjem državljanskem pravu sme vsak lastnik posekati vse korenine kakor tudi veje, ki segajo iz tujega sveta v njegovo zemljišče, oziroma nadenj. Poslužujoč se te pravice, kmetovalec lastniku sosednjega nizkega gozda z odstranitvijo korenin ne bo posebno veliko škodoval.
Drugače je v gotovih slučajih z odsekanjem korenin kakor tudi z oklestitvijo vej pri igličastem drevju, torej v visokem gozdu; to bi utegnilo biti temu drevju ponekod zelo na kvar in včasih privabiti tudi lubadarja ter pospešiti njegovo razmnoži-tev. Tako dejanje bi bilo zoper določbe gozdnega zakona. Vsled tega ne gre v vsakem slučaju močno posekati previseče veje sosednjega igličastega visokega gozda, ampak je svetovati, tozadevno vprašati pri okrajnem glavarsfvu ali okrajnem gozdarskem nadzorniku, kakor je podobno v nekem slučaju namignilo najvišje avstrijsko sodišče.
Za Sloveniji pripadajoče koroško in štajersko ozemlje zakoni o omejitvi pogozdovanja po poljedelskih zemljiščih niso bili izdani.
Kako se gozdni kapital obrestuje?
Inž. Anton Šivic.
II.
S konkretnim primerom smo pokazali, da se gozdni kapital nizko obrestuje. Strokovnjaki raču-nijo z obrestno mero 3% pri zasebnih veleposestvih z gibčno, trgovsko gozdno upravo. Pri državni gozdni upravi računijo običajno z 2.5%. Mali gozdi, ki se po malem, a zelo pogosto izkoriščajo, obrestujejo se sicer nekoliko višje, ker služijo kot nekako dopolnilo pri domačem kmetijskem obratu in rokodelstvu.
Umevno je, da nam donaša gozdno posestvo večje dohodke, ako leži v bližini velikih mest in industrijskih naprav, tem manjše pa, ako leži v nedostopnih krajih. Zemljiška renta se lahko približa ničli, ne more p.a biti negativna. Nasprotno pa je zaslužek industrijskega podjetnika lahko zelo velik, enak ničli, pa tudi negativen. V poslednjem primeru ne bi bilo govora o zaslužku, temveč o izgubi.
Kaj je vzrok temu, da se pri gozdnem kapitalu zadovoljujemo z nizko obrestno mero? Na to vprašanje lahko odvrnemo sledeče:
Kapital, naložen v gozdno posest je vezan, malo prožen. Investirani denar se ne more dvigniti v poljubnem času in zato ne moremo ž njim razpolagati
"Glej članek: „Dobk'anje lubja v hrastovih nizkih gozdih", priobčil inž. A. Sivic v 3. in 4, štev. ..Kmetovalca" letn. 1914.
tako, kakor na primer z denarjem, naloženim v hranilnici ali podjetju.
Cim zanesljivejše je kapital naložen, s tem manjšo obrestno mero se zadovoljujemo. Nasprotno pa zahtevamo visoke obresti za denar, ako ni prav varno naložen. Zanesljivost je pa baš pri gozdnem kapitalu v primeri z drugimi investicijami in podjetji jako velika. Škoda, ki ji je gozd izpostavljen, v splošnem ni velika. Tu in tam se pripeti sicer kak požar ali se pojavijo škodljive žuželke, viharji, poškodbe po snegu, toči, suši; te poškodbe pa se navadno omejujejo na manjše dele gozda in se pri vele-posestvu močno ne občutijo. Sicer je pa poškodovani les še vedno več ali manj poraben.	x
Pri gozdnem kapitalu računimo z večjo zanesljivostjo, kakor pri državnih papirjih, katerih kurz je nestalen, podvržen padanju.
Gozdnemu posestniku ob neugodnih časih ni treba lesa prodati, ker lahko — ako ni zadolžen — pusti gozd še par let neposekan, ki mu prirašča in še pridobiva na vrednosti, ako ni že prezrel. V tem primeru je njegov položaj ugodnejši, kakor kmeto-valčev, kateremu se poljski pridelki lahko pokvarijo, ako jih ob gotovem času ne razpeča — četudi po neugodni ceni.
Človeku je prirojeno, da si želi posedovati nekaj zemlje, najsibo vrt, njiva, 'gozd itd. Vsekako mora biti prijetno — poizkusil žal nisem — imeti večje posestvo, posebno gozdno kakor svojo last. V gozdnem gospodarstvu smo seveda vezani na predpise gozdnega zakona, ki naše prosto razpolaganje nekoliko ovirajo, toda to se že prenese. Kdo nima veselja s tem, da ima priložnost, na svojem posestvu sam udejstvovati se in pokazati svojo možnost, pridnost, delo in napredek, ki se mu ob razumnem gospodarjenju gotovo poplača! Važnega pomena je tudi dejstvo, da posestvo daje mnogo nade, da ostane v lasti družine in potomcev skrbnega posestnika, dočim se denar prelahko potroši.
Prijetnost, imeti posestvo, je tem večja, ako je združen ž njim samolasten lov za posestnika, ki je kaj lovca. Tudi ribolov je združen z marsikakim posestvom.
Na znižanje obrestne mere nadalje močno vpliva dolgotrajna obhodna doba lesa v gozdu, to se pravi
—	da nam gozd dozoreva šele po 60 do 100 in večletni dobi.
Vrednost gozdne posesti ima tendenco, polagoma naraščati. V normalnih časih so se cene lesa počasi, toda vztrajno po malem dvigale. To je odvisno predvsem od izboljšanja prometnih sredstev v bodočnosti in od zvišanja eksportne možnosti. V nenormalnih časih valutne nestalnosti se je pri nas cena lesa tudi dvigala. Enkrat se bodo razmere menda ustalile in tedaj je pričakovati, da se bodo cene lesa z napredkom tehnike, ki bo znižal stroške za izdelavo, spravilo, podelavo in prevoz lesa, najbrže zopet polagoma, prav po malem, toda stalno dvigale
—	ako ne bodo igrali vloge drugi faktorji, na primer nova konkurenca drugih držav i. dr.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Na vsa kmetijsko - gospodarska druga vprašanja, ki doliaialo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ..Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov. Ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zazna-
movana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se iri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanj«, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došia vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoi želi pismenega odgovora na svoje vpiašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 8. Ko sem kupil hrvaško svinjo, sem jo dal takoj cepiti proti rdečici. Čez teden dni mi je težko obolela in bila že na koncu. Jedla ni nič in je bila močno zapečena (zaprta). Dal sem jo cepiti zoper kugo. Takoj drugi dan je bila boljša, tako da sem imel upanje, da okreva. Jedla je pa malo. Čez 14 dni po zadnjem cepljenju je povrgla. Shujšala je na to do kosti. Sedaj dober mesec dni, odkar je povrgla. sem jo dal zopet cepiti proti rdečici. Takoj drugi dan je začela bolj žreti, vendar ne tako, kakor bi morala. Z zadnjim koncem je ves čas opletala. Prosim Vašega mnenja, ali bo svinja ozdravela in če bo začela povoljno žreti? (F. T. v St. L.)
Odgovor: Sodimo, da boleha Vaša svinja na dolgotrajni prašičji kugi. Ni izključeno, da se Vam svinja popravi in da bo začela bolj povoljno žreti. Vprašajte bližnjega živinozdrav-nika, da Vam izreče svoje strokovno mnertje.	—r
Vprašanje 9. Letos smo pridelali veliko repe. Ker pa repe do spomladi veliko segnije, vprašam, ali bi ne bilo dobro repo naribati in krmiti kislo živini? Ali bv bila kisla repa dobra za prašiče? (J. I. v S.)
Odgovor: Kisla repa bi bila tudi porabna za prašiče, toda tega ne delajo nikjer, ker se da repa prav dobro shranjevati čez zimo. Če nimate dobrih kleti, dajte jo shranjevati v podsipnicah, kakor je to sploh že običajno.
Vprašanje 10. 2e dve leti mi je krompir slabo obrodil. Spomladi ga veliko ni ozelenelo, jeseni je bilo pa mnogtt*"STtf^
lega. Posebno letos je krompir tudi pri mojih sosedih močno gnil. Kaj je vzrok, da krompir v zemlji gnije? Kako je temu odpomoči? Ali bi bilo krompir za seme premeniti? (J. I. v S.)
Odgovor: Vzrokov, da krompir rad gnije, je več. Ti vzroki tiče lahko v krompirju samem, lahko pa tudi v zemlji in vremenu. Vprašanje je, če s krompirjem kolobarite ali ga pridelujete po več let na istem prostoru. Na vsaft tiačin je važno, da se gnil krompir pri pobiranju z njive odstrani. V Vašem primeru je prav mogoče, da je bilo že seme slabo. Zato Vam svetujemo, da premenite krompir za seme. Dobite ga jz sosednjega kraja, kjer se prideluje zdrav krompir. — h.
Vprašanje II. Moja kobila ima krč v zadnji nogi. Največkrat jo napade v hlevu, včasih pa tudi pri d ,!u. Kadar jo napade, silno tolče z nogo po podu. Ali je krč nevaren za nogo? Kako se zdravi? Drugače je kobila zdrava in zeJ" dobra za delo. (F. I. v S.)
Odgovor: Krč ni nevaren za nogo, razen če bi se konj slučajno poškodoval, kadar tolče z nogo. Po napadu v hlevu Vam priporočamo, da konja prepeljujete in da ga po dotfčni nogi drgnete. V ostalem Vam priporočamo, da se posvetujete o tem tudi z živinozdravnikom.	—Is
Vprašanje 12. Imam 3 mesece stare prašiče, ki žro ajdovo slamo, s katero se jim nastilja. Ali bi prašičem mogla škodovati ajdova slama? Ali bi bilo bolje nastiljati s hrastovim listjem? (F. 1. v S.)
Odgovor: Ajdovo slamo žro in zvečejo prašiči, ker jim najbrže manjka rudninskih snovi v klaji. Dajte jim priliko, da pridejo do prsti, da rijejo po njej in jo po potrebi tudi uživajo. Mladim prasetom je nastiljati s slamo, ne pa s hrastovim listjem.	r
Vprašanje 13. Pri nas' imajo nekateri navado, da med krmo, Ki jo dajejo prašičem, primešajo vsak dan nekoliko
pepela. Čemu bi niogel pepel koristiti? Škoduje jim pa tudi ne, ker vkljub pokladanju pepela vzrede navadno lepe pre-siče. Jaz pa tega ne pustim, ker še nikoli nisem o tem nikjer čital. Ali bi bilo dobro pepel pokladati prašičem? (F. I. v S.)
Odgovor: Prašič potrebuje zadostnih rudninskih snovi, posebno pri naši klaji, ki obstoji ponajveč iz samega koren-stva, ker ima korenstvo premalo rudninskih snovi v sebi. Pepel zaraditega ne le nič tre škoduje, ampak kakor se vidi, naravnost koristi, če se poklada v primernih količinah. Najbolj ustrežemo prašičem, če jim nudimo potrebne rudninske snovi na ta način, da rije žival sama po zemlji ali pa po prsti, kateri je dobro primešati nekoliko pepela in oglja in ki se nudi živalim pozimi v pripravnih nizkih zabojčkih. V krmi pokladamo v ta namen klajno apno.	—r—
Vprašanje 14. Najemnik našega občinskega lovišča se po naših travnikih s kočijo vozi na lov in se na ugovore posestnikov izgovarja, da mu je po štajerskem lovskem zakonu to dovoljeno, če plača odškodnino, on pa je v to pripravljen. Kako se glasi ta zakon in ali ima najemnik Ipva pravico voziti se po naših travnikih? (M. S. v P. pri O.)
Odgovor: Lovski zakoni vožnje po lovišču sploh ne omenjajo, je torej ne dovoljujejo in tudi ne prepovedujejo. § 1. tozadevnega Štajerskega zakona* o povračilu škode, povzročene po lovcih in po divjačini z dne 17. IX. 1878., št. 10. dežel, zakonika za Štajersko se glasi: „Dotični k izvrševanju lova upravičeni je obvezan;- a) vso pri izvrševanju lova po njemu samem, po njegovih pomočnikih, slugah ali lovskih gostih povzročeno škodo (lovsko škodo) in b) redoma (praviloma) vso, v obsegu njegovega lovišča, po divjačini na zemljišču ter na istih naha-jajočih se pridelkih povzročeno škodo (škodo po divjačini) povrniti (vergiiten). Za vožnje lovskega upravičenca po lovišču v zvezi z izvrševanjem lova pa prihajajo v poštev poleg splošnih znatnih omejitev po štajerskem lovskem zakonu (prepovedani časi. izključitev njiv in vinogradov za časa rasti, event. iztrebitev zajca in dr.) posebno še določila splošnega državljanskega zakona in zakonov o obrambi poljščine nedotakljivost obmejnih in drugih ograj, nedopustnost napravljanja novih in stalne uporabe obstoječih zasebnih poti po tujem svetu •in dr.) in pa določilo § 74. staj. lov. zakona, po katerem sme vsak posestnik svoje zemljišče zoper škodo po divjačini ograditi. Gotovo je tudi to, da bi v slučajih, kjer tak način lova poprej ni bil v navadi in se ga vsled tega-pri oddaji lovišča ni predvidevalo, dotično županstvo na zahtevo prizadetih posestnikov moglo zahtevati pri okrajnem glavarstvu še nadaljno omejitev ali tudi prepoved vožnje zunaj poti, oziroma če dokaže neubogljivost ali škodoželjno nagajivost, tudi uvedbo kazenskega postopanja po zakonu o obrambi poljščine, eventu-elno tudi razveljavljenje dotične zakupne pogodbe. V splošnem pa, kakor uvodoma rečeno, vožnja po travnikih — gozdne in poljedelske kulture so po specielnih zakonih izvzete .— v počivajočem (jesenskem in zimskem) času pri izvrševanju lova ni prepovedana. Najučinkovitejšo omejitev delanja škode predstavijo pač določila § 70. štaj. lov. zakona. Po teh je dolžan lovski upravičenec plačati odškodnino za vso škodo na zemljišču in še ne spravljenih pridelkih zemljišča, ki jo pri izvrševanju lova povzroči on sam, njega osebje, gosti in pa psi teh oseb, kakortudi *kodo, ki jo napravi lovna divjačina. Sem spada naravnost tudi škoda, ki jo povzroči z morebitno vožnjo pri izvrševanju lova, in pa stroški postopanja itd. Kako je pri tem postopati, je poljudno razloženo v zadnji številki letnika 1923. „Lovca" v članku „Lovstvo v Sloveniji". Sicer pa je tudi štajerski (in koroški) zakon sam, posebno v določilih o odškodninah in v postopanju pri tem, dovolj natančen in lahko razumljiv.	jns n
KMETIJSKE NOVICE.
Vinarsko društvo za politični okraj novomeški v Novem
mestu ima svoj letošnji občni zbor v nedeljo, 24. t. m. ob pol-desetih v prostorih državne kmetijske šole na Grmu. Pri tej priliki se bode sprejemalo nove člane. Ker je glavni namen društva podpirati težnje vinogradnikov, je želeti, da je vsak zaveden vinogradnik v njegovih vrstah.
Vinsko pokušnjo priredi Vinarsko društvo v Novem mestu o priliki svojega zborovanja v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob polenajsti uri v prostorih državne kmetijske šole na Grmu. Vabijo se tako vinogradniki, ki imajo dobro vino na prodaj, kakortudi kupci, ki želijo dobro vino nakupiti, da to prireditev posetijo.
IV. Ljubljanskega vzorčnega velesejma, ki se vrši od 15. do 25. avgusta 1924., se more udeležiti kot razstavljalec vsak industrijalec, obrtnik, trgovec-grosist tu- in inozemstva. Od inozemskih tvrdk imajo prednost one, ki izlože blago, katero se v tuzemstvu ne proizvaja. Inozemskim trgovcem-grosistom je udeležba dovoljena le po stalnih tuzemskih zastopnikih.
Konzervna tvornica na Vrhniki je priredila v nedeljo, 10. februarja 1924. sestanek okoliških kmetovalcev, ki so pripravljeni pridelovati za tvornico zelen grah in fižol v stročju za izdelovanje konzerv. Udeležil se je sestanka tudi kmet. svetnik Rohrman, ki je dal navzočim udeležencem potrebna navodila za pridelovanje in obiranje graha in fižola za konzervne namene.
Hroščevo- leto se letos zopet povrne. Velikanska škoda, ki nam jo prizadeva ta mrčes leto za letom po naših njivah, nas sili, da preganjamo ta mrčes z vsemi močmi in da mu nikjer ne prizanašamo, ampak ga do zadnjega uničujemo. Opozarjamo že danes^ naše poklicane oblasti, da store vse potrebno za uničevanje tega škodljivca, ki nam uničuje naše pridelke. Za uspešno zatiranje hrošča je treba v vsakem kraju, v vsaki občini in vasi premišljenega in dobro organiziranega dela. Staro in mlado mora pomagati, da se ga po možnosti iznebimo. Potrebne priprave naj se že sedaj pogovore in delajo, da bo ves naš boj bolj uspešen.
Občni zbor sadjarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo se je vršil v soboto, 2. februarja t. 1. v Mariboru, in sicer v ondotni vinarski in sadjarski šoli.. Udeležba je bila prav številna. Udeležili so se občnega zbora delegati iz vse Slovenije, kar kaže, da je zanimanje za društveno delovanje čim dalje širše. Iz poročila povzamemo, da je imelo društvo v prošlem letu 2131 članov in 24 podružnic. Glavno skrb je obračal odbor društvenemu glasilu „Sadjar in vrtnar", ki je izšel v 11 številkah. Društvo bo oddajalo potrebna vrtna umetna gnojila potom Kmetijske družbe. Razpravljalo se je tudi o priskrbi drugih vrtnarskih potrebščin in o ustanovitvi vrtnarske šole v Mariboru. Blagajniško poročilo izkazuje v preteklem letu 73.509 Din dohodkov in 73.103 Din stroškov. Pri volitvah je bil izvoljen z malo izpremembo zopet stari odbor s predsednikom kmetijskim svetnikom Rohrmanom in podpredsednikoma ravnateljem Belletom in višjim sadjarskim nadzornikom Humekom. Popoldne so si ogledali udeležniki krasno uspelo cvetlično razstavo tvrdke Džamonja v Mariboru.
• Vsem planšarjem, živinorejskim in pašnim zadrugam in županstvom gorenjskih plemenskih okrajev. Ker se ima v zgodnji pomladi prirediti v Kranju planinsko zborovanje in je •treba, da se na tem zborovanju določijo potrebne smernice za zboljšanje planšarstva v letošnjem letu, se -pozivljejo vsi prizadeti krogi, da pripravijo potrebne tozadevne predloge in jih sporoče načelnikom planinskih odborov. Še posebno velja to za radovljiški okraj, kjer je načelnik g. J. Ažman sprožil potrebo teh prijav za zborovanje v Kranju.
DRUŽBENE VESTI.
Občni zbor naše družbe, ki ga je vladni upravitelj razpisal za dan 30. januarja t. 1., je bil zopet vsled podanih pritožb odgoden od strani pokrajinske uprave, na nedoločen čas. Ta odgoditev se je tudi prepozno objavila, tako da se je na dan občnega zbora zbralo v Ljubljani iz vse Slovenije 198 delegatov, ki so odločno protestirali proti nenadni in neupravičeni odgoditvi občnega zbora. Iz vseh priprav je bilo povzeti, da so se hotele občnega zbora udeležiti vse podružnice in da se je v zadnjem trenutku, na dan pred občnim zborom, izvršila odgoditev, in tako pozno, da ni bilo več mogoče zadržati delegatov, ki so se že od 28. na 29. januarja na pot podali.
Kazalo ..Kmetovalca" za 1. 1923. je dotiskano in se bo razposlalo vsem onim udom, ki so ga naročili. Dobe ga lahko tudi še drugi udi, dokler bo kaj zaloge.
Cena modri galicl je pri družbi določena na 38 K ali 9.50 Din za 100 kg, kar se daje našim podružnicam in posameznim naročnikom s tem na znanje. Galica se bo začela v kratkem razpošiljati. Pri tem opozarjamo vse odjemalce, da naj skrbe za potrebna doplačila za galico, ker mora tudi družba galico sproti plačevati. Cena 9.50 Din za 100 kg velja samo za člane Kmetijske družbe. Vsem drugim naročnikom, ki niso udje Kmetijske družbe, naj jo podružnice zaračunijo primerno višje, pa tudi tistim, ki jo sedaj naroča in ki niso dali nikakega predplačila. V interesu družbe je, da uživajo njeni udi te ugodnosti in da jih ni dovoljevati naročnikom, ki niso njeni udje. Le tako pride družba zopet do nove okrepitve. Na ta način bodo prenehale pa tudi tožbe, da ni med udi in neudi v dobivanju gospodarskih potrebščin nikake razlike.
OCENA KNJIG.
Viljem Rohrman: Kmetijsko gospodarstvo. V založbi tvrdke Goričar in Leskovšek v Celju je izšla tretja izdaja te knjige, ki je namenjena za kmetiske šole kakortudi za praktične kmetovalce. Knjiga uvaja čitatelja v kmetijski obrat in mu daje navodila, kako je na kmetiji gospodariti, da se premoženje zboljšuje in da prinaša čim več čistega dohodka. Knjiga obsega šest poglavij,, in sicer: 1. Gospodarsko premo-
ženje. 2. Kmetijsko delo. .3. Uredba gospodarstva. 4. Kmetijske cenitve. 5. Gospodarski proračuni. 6. Kmetijsko knjigovodstvo. Iz te razdelitve je lahko povzeti, kako potreben je pouk iz kmetijskega gospodarstva za naše kmetovalce in za naš kmetski naraščaj. Knjiga se dobi pri založniku kakortudi po vseh knjigarnah, in sicer za 26 Din.
Agrarna biblioteka. IV. knjiga. Illja Bošnjak: Težačka kemija (Kmetijska kemija). Za vsakogar, celo pa za naše kmetovalce je nujna potreba, da se seznanijo vsaj z glavnimi načeli kemije, prevažne znanstvene panoge za tolmačenje najrazličnejših prirodnih pojavov. Naš kmetovalec orje, seje, zanje, prideluje svoje pridelke, pa naj ne bi vedel, kako pride do teh pridelkov in zakaj so enkrat boljši, drugič slabši, ter da si ne bi znal pomagati in razjasniti, kako naj slabo sprečuje in dobro pospešuje; — Knjiga je pisana v hivatskem jeziku, a zelo poljudno. Njena vsebina je zelo poučna, ter to poljudno delo priporočamo tudi našim kmetovalcem. Cena knjigi je 12 Din, za poštnino je priložiti še nadaljnje 3 Din. Naročiti jo je v uredništvu „Meje" v Zagrebu, Sudnička ul. 9. Naročbe za knjigarne izvršuje knjigarna Zabavne Biblioteke v Zagrebu, Frankopanska ul. št. 1.
URADNE VESTI.
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmet. dražbe za Slovenijo.
SPOEED:
1.	Točke 1.—6. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsal tO dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30.. po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa.
Gornji Logatec, v soboto, 1. marca 1924. ob treh popoldne pri načelniku;
Šmihel in okolica, v nedeljo, 2. marca 1924. ob poldvetih dopoldne v šoli v Mozirju; Vič, v nedeljo, 2. marca 1924. ob devetih dopoldne pri g. Ro-. bežniku na Viču, 23.
Tržne cene v LJubljani In v Mariboru.
Cene so navedene v dinarjih.
Ljubljana Maribor i ■ Konji (prigon v Lj. 396, v M. glav.):
1 par dobrih konj od 20.000 do 25.000	—
Voli in krave (prigon v Lj. 193, v M. 483 glav):
1 kg žive teže I..........do 14-— do 14 50	13 50 do 14-75
1 „ , . U....................13 — do 14--	12-50 do 13*50
1 . , »m....................12-- do 13 -	10-25 do 12'50
1	, ,	, krave, klobasnrice . . .	8'50 do 9'—	8 75 do 10 -
Teleta (prigon v Lj. 9, v M. — glav): 1 kg žive teže.......... 21-50
Prašiči (prigon v Lj. 15, majhnih pujskov, v M. 112 glav): , . . .	500
1 komad 6— 8 tednov stari 1 , 3—4 mesce , 1 , 5- 7 , 1 , 8-10 ; , 1 , enoletni . . . 1 kg žive teže, pol pitani 1 , mrtve „
Kože:
1 komad konjske kože 1 kg goveje kože 1 . telečje kože 1 kg prašičje kože 1 „ gornjega usnja 1 . podplatov
65i?.- do	800.-
1(100. - do	1125.-
1250.- do	1325.-
1750.- do	1900.-
22. - do 25. -
150- - do 17-50 do 30*-11-50 120-80-- do
200*— 22*50
125"—
Perutnina:
1 komad, 1 .
piščanec kokoš
Ljubljana Maribor
20-- do 30"— 31-— do 40*— 35"- do 50-- 50'- do 62*50
Mleko, maslo, jajca, sir:
I liter mleka........
I „ smetane.......
1 kg čajnega masla.....
i kg surovega masla.....
1 „ bohinjskega sira.....
I „ sirčka........
1 jajce........ . .
Žito:
i i i i i i i
3-- do 4*-
70-— do 80-— 60--
60-- do 65--10-— do 12*— 2-50 do 2-75
3-50 do 4 — J5-— do 18* —
50--
6-— do 10*— 2-- d" 2-50
q pšenice.....
„ rži.......
„ Ječmena.....
. ovsa ......
„ prosa......
„ koruze (nove, sušene)
„ ajde.......
„ fižola, ribničan . . .
1 , fižola, prepeHčar . .
Krma:
1 q sladkega sena . . .
1 „ kislega sena . . .
1 „ slame......
Kurivo:
1 m» trdih drv . . . „ mebkih . . . .
410 — 340- -330 -295--350*— 325*— 325--
750-- do 800-—
350-
300-
300'-
300--
400-
350'
3u0*-
100-- do 125* —
150*—
100*— -75*- do 100* - 65 - 75*-
2no*— 55*-
do 200*-do 175*-