Masla v Kočevju še vedno ni. Izjema je bila kratek čas trgovina „Izbi-ra“, ki je kupila 20 kg masla, a so ga hitro prodali, in sicer z izgubo 6 din pri kilogramu. Tudi masla, pakiranega v zavitkih po 20 gs, ni vec v trgovinah, čeprav bi ga lahko prodajali po novih cenah, se pravi brez izgube. Trgovci ga namreč ne dobe pri proizvajalcih. V nekaterih trgovinah v občini ni dobiti še sira. To velja za trgovine, ki so pred zamrznitvijo cen imele na zalogi še sir po starih cenah. Raznega govejega mesa v trgovinah v glavnem ni, pa tudi v mesnicah je slaba izbira tega mesa. V trgovinah je tudi slabša izbira sezonskega blaga, predvsem konfekcije in obutve, smo zvedeli pri vodji komerciale MERCATOR-TRGO-PROMET Hermanu Struni. Pač pa je od sredine preteklega tedna v trgovinah že dovolj limon, začimb in uvoženega suhega sadja. J. PRIMC Z ZANIMIVE TISKOVNE KONFERENCE V KRŠKEM Jedrska elektrarna najčistejši vir energije za našo bodočnost, ki pa je obenem najmočnejši in najbolj zanesljiv - Skrb Brežičanov glede varnosti bodoče JE so hkrati tudi glavna skrb strokovnjakov, ki pripravljajo gradnjo nove elektrarne dZniJ° inTSi *113 °snovni '°U Ka^e RuPene v Novem mestu so za 8. marec pripravili več kot 700 lepih šopkov cvetja, ki so ga z vso Pene) aieznostjo na posebni proslavi podelili mamicam. Fotografija tedna - nagrada 100 din. (Foto: Fotokrožek OS Katje Skupina za pripravo gradnje nuklgame elektrarne v Krškem je prejšnji teden sklicala tiskovno konferenco, na kateri so strokovnjaki seznanili časnikaije s pospešnimi pripravljalnimi in drugimi deli in potekom nalog za zgraditev prve jugoslovanske jedrske elektrarne. Božo Kovač, sekretar republiške konference SZDL, je v četrtek skupaj s poslancem Maijanom Jenkom obiskal trebanjsko občino. Ogledal si je tovarno „Dano“ in obrat za predelavo krompiija na Mimi ter se s predstavniki družbeno-političnih organizacij in skupščine pogovaijal o razmerah v občini. Na sliki levo je direktor „Dane“, ko gostu razkazuje tovarno, vmes Ciril Pevec, predsednik ObS Trebnje. (Foto: Legan) V kratkem bomo o tem velikem načrtu obširneje poročali. Za danes naj povemo le to, da bodo v Krškem zgradili jedrsko elektrarno, ki bo imela moč velikostnega reda 600 MW, priključena bo na omrežje 380 kw, na leto pa bo proizvedla po sedanjih predvidevanjih 3,5 mi- IM V - 81 starih milijard RESNIČNA POMOČ. VREDNA: Več kot morje besedi Zadovoljstvo v »Dani« na Mirni zaradi dodeljene republiške pomoči na račun lanskih naložb V torek so v novomeški Industriji motornih vozil končali bilanco. Iz osnovnih podatkov iz zbirne bilance uspeha največje dolenjske tovarne povzemamo: celotni dohodek je bil lani v IM V vreden 813,5 milijona dinarjev, kar je za 55 odstotkov več kot v letu 1970, tovarna pa se je uvrstila med največje industrijske objekte v Sloveniji. Dohodek Industrije motornih vozil je bil lani vreden več kot 175 milijonov dinarjev ali za 82 odstotkov več kot predlanskim. lijarde k\Vh, kar je skoraj toliko, kot so lani proizvedle električne energije vse slovenske elektrarne skupaj. Skokovita poraba električne energije prinaša našemu gospodarstvu docela nove probleme. V Sloveniji smo lani porabili 4,6 milijarde kWh, od česar pa smo v slovenskih elektrarnah proizvedli samo 3,8 milijarde kWh, medtem ko smo morali manjkajočih 800 milijonov Počastili bodo spomin Majde šilc^ V dijaškem domu Majde Sile pri Novem mestu bodo tudi letos svečano proslavili dan narodnega heroja Majde Šilc. V soboto, 18. marca, bodo pripravili akademijo, nagradili bodo najboljše gojence, imeli pa bodo tudi dan domske samouprave. Na prireditvi bodo kot vsako leto tudi letos prisotni tovariši Majde Šilc, borci X. ljubljanske SNOUB. Eno dejanje je vredno več kot tisoče besed. Po dolgotrajnem, včasih že mučnem razpravljanju o pomoči manj razvitim, je bil prejšnji teden narejen prvi bolj oprijemljiv korak. Alojz Krhin, direktor mirenske „Dane", je na republiškem sekretariatu za finance skupaj s predstavnikom podjetij „Mura in „Pa-nonia“ podpisal pogodbo o dodelitvi pomoči na račun investicij v lanskem letu. To je prvi denar, ki ga daje republiški sklad za p~ ~ jč manj razvitim območjem v Sloveniji. Ko smo na Mirni govorili z direktorjem Alojzem Krhinom, ni skrival zadovoljstva: ,,To so prvi dinarji pomoči, ki smo jih dobili v našem nad 20-letnem obstoju, ko smo si morali dobesedno vse prigarati sami. Iz republiškega sklada bomo, kot je v pogodbi, dobili 775.000 dinarjev na račun beneficiranih obresti od naložb v lanskem letu.“ Mirenska „Dana“ pa ni edina na Dolenjskem, ki bo dobila tovrstno republiško pomoč. Razen nje jo bo dobila še tovarna hranil Kolinska iz Ljubljane za gradnjo tovarne za predelavo krompirja na Mirni ter trebanjski podjetji- „Trimo“ in „Tre-les“ (prej Mizarska delavnica Trebnje), ki sta komisiji za pomoč manj razvitim že predložili ustrezno dokumentacijo. Kot je znano, šteje trebanjska občina med manj razvite in je po republiškem zakonu do te pomoči upravičena. Topel sprejem športnikov v Sevnici športno-zabavna prireditev v Sevnici je bila dobro obiskana - Ljubitelji športa so imeli priložnost videti in slišati šest najboljših športnikov Občinska zveza za telesno kulturo in TVD Partizan Sevnica ter športno uredništvo Dolenjskega lista so v soboto zvečer v Sevnici pripravili športno-zabavno prireditev, na kateri so pred več kot 500 gledalci raz-« glasili najboljše športnike Dolenjske v letu 1971. Darinka Krstič-Uhanova, Ivan Molan, Jože Šilc, Maja Doklv Tatjana Gazvoda in Matjan Spilar so prejeli pokale oziroma lepa da- Nadaljevanje na 11. str. kWh uvoziti iz drugih republik. Do leta 1975 bo poskočila letna poraba v Sloveniji na 6,9, leta 1978 na 8,6 in leta 1982 že na 11,6 milijarde kWh. Za novo jedrsko elektrarno v Krškem bodo uporabili najsodobnejše rešitve v konstrukciji vseh potrebnih naprav. Pri vseh delih pa skrbe strokovnjaki že zdaj, da bo zagotovljena kar največja varnost. T0NE GOSNIK „MLADA RAST“ — Sadike je treba skrbno pregledati, da bodo dale bogato rast. V Ribnici se je preteklo nedeljo zbrala precejšnja množica kupcev, ki so imeli kaj izbirati. (Foto: F. Modic) PROGLASILI SO ŠPORTNIKE DOLENJSKE ZA 1971 V Metliki zmanjkuje mesa in sladkorja V torek, 7. marca dopoldne, so bile metliške mesnice slabo založene z mesom. V prodajalni kmetijske zadruge je govedine tudi že prejšnje dni primanjkovalo, medtem pa so se mimo izložbe sprehajali kmetje z lepo in debelo živino. Bil je ravno sejem, kot običajno, pa so imeli pri mešetarjenju spet glavno besedo Italijani. Vole so plačevali že po 12 din za kg. Razumljivo, da zadruga ne more ob taki odkupni ceni živine prodajati mesa po 17,50 din,^:oli-kor znaša zdaj poprečna cena za goveje meso, ne da bi imela pri tem izgubo. Napovedujejo, da bodo meso prodajali le še nekaj dni, potem ob takih cenah ne bodo mogli zalagati potrošnikov. Nič bolje ni s sladkorjem. Pri Mercatorju so v samopostrežbi v dveh mesecih prodali že 7 ton sladkorja. Ljudje so prepričani, da se bo podražil, govorijo o 3 dinarjih pri kilogramu, zato si gospodinje delajo zaloge. Cim sladkor pride, ga potrošniki takoj razgrabijo, četudi trgovci strankam dopovedujejo, da zaenkrat o podražitvi ni ne duha ne sluha. R. B. Ribničanom srebro Ribniški rokometaši so na letošnjem dvoranskem republiškem rokometnem prvenstvu, ki se je končalo v nedeljo, osvojili drugo mesto in tako ponovili lansko uvrstitev, saj so bili med štirimi najboljšimi ekipami v Sloveniji. Na tem turnirju so igrali zelo podjetno in prodorno, zato njihova uvrstitev ni presenetljiva. Najbolj zanimivo je bilo srečanje s Tehnomercatorjem iz Celja, ki se je končalo neodločeno, in slovenjegraškim Partizanom, ki so ga izgubili. Končni vrstni red: 1. Tehnomer-cator (Celje), 2. Ribnica, 3. Slovan, 9. Sevnica itd. DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA Sezonskega blaga ni dovolj Nekaterih mlečnih izdelkov ni - Limon dovolj dne ho °^SLJ ~ Danes dopol-Pravliai °, nska skupščina raz- 255 015 točkah dnev- davkih t'- ajVažnej§i Je odlok ° ceišni!! anov’ kjer gre za pre-K&^remembe. uri hrf ~~ Danes ob 18. KočpunV 011111 telesne kulture v štva ,3 u.stan°vni sestanek dru-0?rte'in vrtnarjev. r«caS7nFrT krajevna konfe-vanin , Otocec bo v sodelo- danes lt,°SlV?Vno šoI° pripravila KSL? 19' uri * “omu TVD ženam Prireditev, posvečeno tev in kulfnr r°gramu Je Pogosti' BREŽirp111 spo ELEKTorS ~ Radioklub delovJ 0* bo danes razdelil ?aC,n za let0 19?2 in M*»™«tdr„™upiavnen,in bodo vNICA-~ Jutri ob ^ se ^deloval??^111 Vvr.tovšek zbraIi sevnišlri domačih salam in Pr°slavili ’ffi5*'11**" da bodo ocenili ii* letnico obstoja in salame h^Snje salame. Najboljše • ilCAnagnjeneK ltaJjjanskn 0 P°bratenJu z Penali „ ?bcmo Arcevia bodo *feRISiseiiobčinske Zv»»E -Včeraj je občin-poslala Prijateljev mladine slove shi c« ov n im šolam na- Pionirj?ZaVj31-^ bodo Pisali pošto *etosnjo kurirčkovo baniceRri** Včfraj so šolarji in °bdarili v riža obiskali in žene roipn^0^61? ok°lišu vse Denar zT^h/ letom 190°->Čani *?bdantev so zbrali Pi- Ribniški kolektivi svojim ženam °bčini>V!)! kolektivi v ribniški Žena * tudi letos ob dnevu dekiet V c zaposlenih žena in ^Poslenir!, - v Ribnici so vsem 2a nakim 2611310 izročili nakazilo °bratu rJL^dnosti 50,00 din, v 80,00 di?°NlT v Sodražici, po ^0 so h iVSaka' Tudl v Poletju ^ko v vpa - ohdarovane žene, prav °bčinj p mi delovnih organizacij v Ppdjetin ?eH0 so denar, name-0l*oloV00bdaritev žen3, poklonili mu inštititu v Ljubljani. nad natim- k3s?. prevladujejo Zračni ajI Jug°zahodni v,ažne 7r°A°V1’ ki dovajajo V2ročain e gmote in P°' Prečki ^ ?n nas °blačno, roina tn ,eževno *n razme-^ ^Plo vreme. nestain n* Prevladovalo Padavini v^me z občasnimi Pričakuj11, koncu tedna izboljšanje z raz.iasnitvami. St. 10 (1145) Lelo XXm NOVO MESTO, četrtek 9. marca 1972 tedenski mozaik Francoski cariniki so pred marsseilskim pristaniščem zasegli doslej največ ji plen v svoji zgodovini. Iz dvojnega dna neke tihotapske ladje so potegnili za več kot 200 milijonov dolarjev mamil. Samo nekaj dni kasneje so uspeh skorajda ponovili, topot so odkrili še za približno 50 milijonov dolarjev mamil. Ameriška policija, ki se je seveda veselila tega uspeha (mamila so bila namreč namenjena „potrošnikom" v Združenih državah Amerike) je brzojavno čestitala francoskemu predsedniku Pompidouju . .. Črn dan za tihotapce, svetel za carino ... „Dostikrat sem bil že prestrašen, toda še nikoli takoje izjavil v New Yorku časnikar Joseph Kennedy, sin pokojnega senatorja Roberta Kennedyja. Mladega Kennedyja, so, kot je znano, ugrabili palestinski komandosi, ko se je vračal iz Bangladeša v domovino. Skupaj z drugimi potniki in posadko so ga izpustili šele po nekaj dneh. Pravijo, da se je devetnajstletni Joe, ki se je doslej že dostikrat znašel v nevarnosti (med plezanjem na gore, lovom na afriško divjad, bikoborbami v Španiji), med ugrabitvijo imenitno držal... jabolko ne pade daleč od drevesa ... „Ali ni njegova družba malce neprimerna za vas, saj je bilo rečeno, da je član gangstrske mafije, “ so vprašali ameriškega podpredsednika Agnewa, ki ga zadnje čase vse pogosteje videvajo v družbi z znanim (sedaj upokojenim - na lastno željo) pevcem in igralcem Frankom Sinatro. „Kje pa,“ je odvrnil podpredsednik, „bolj sem jaz nevaren njemu, kot on meni!“... samozavest, ki bo trajala do volitev. .. V Parizu pa so novinarjem pokazali prenovljene sobane v predsedniški palači na Elizejskih poljanah. Na željo predsednika Pompidouja so namreč spravili dragoceno starinsko pohištvo v klet in ga nadomestili z najbolj modernim, pobarvali pa so tudi stene z živimi, skorajda pop-art barvami... nov duh tudi v bivališču francoskega predsednika... Bančni krediti kmetom Obračajo le kmečke prihranke! Pogoji še vedno ne ustrezajo - Vloga hranilno kreditne službe Po srednjeročnem programu razvoja kmetijstva v Sloveniji naj bi zasebniki vložili v urejanje in modernizacijo svojih kmetij na leto okrog 240 milijonov din. Kje naj dobijo toliko sredstev? Pri zbiranju denarja za kredite naj bi odigrale pomembno vlogo hranilno-kreditne službe pri kmetijskih in gozdnogospodarskih organizacijah. Tudi banke, predvsem ljubljanska, so obljubile veliko kreditov. Ali bodo obljube izpolnjene in pod kakšnimi pogoji? Hranilno-kreditno službo ima že 72 kmetijskih in gozdnih organizacij.Ob koncu lanskega septembra — novejših točnih podatkov še ni — so imele 110 milijonov (novih) din hranilnih vlog. Za pospeševanje zasebnega kmetijstva so dale 72 milijonov din, od tega 60 milijonov din za srednjeročne kredite. Tako so posodile kmetom celo več denarja, kot bi po zakonu morale, manj pa je ostalo za kmetijske organizacije. ljeni šele v prihodnosti. Zajeti Do tistega časa so kmetje do- njs0 tudi tisti bančni krediti, ki bili v bankah za 32 milijonov din kreditov. To je sicer več kot prejšnja leta, a mnogo premalo, da bi bili lahko zadovoljni. Zaskrbljujoča je predvsem ugotovitev, da je med temi sredstvi bilo le nekaj več kot pet milijonov dinarjev, ki niso pritekli v banke preko hranilno-kreditnih služb. Banke so torej dodale h kmečkemu denarju zelo malo nekmečkega. Če bodo tudi v prihodnje vezale kredite kmetom na take pogoje, ni moči od njih veliko pričakovati. Banke prikazujejo tudi drugačne podatke, češ da so dale kmetom več kreditov. Navedene številke so zbrane po periodičnih obračunih hranilno-kreditnih služb. Upoštevana so le uporabljena sredstva tako pri njih kot pri bankah, in ne odobreni krediti, ki bodo uporab- (Iz zadnjega Pavlihe) so jih dobili kmetje mimo hra-nilno-kreditnih služb. Takih pa gotovo ni veliko, ker so bili zanje zahtevani krepki pologi. Poslovne banke imajo veliko več kmečkega denaija, kot so ga dobile preko hranilno-kreditnih služb. Precej kmetov je naložilo svoje prihranke pri njih. Zlasti v tistih krajih, kjer v preteklih letih hranilno-kreditne službe niso bile dovolj razvite. Pri bankah hrani prihranke v devizah ali dinarjih tudi precej takih zdomcev, ki se nameravajo vrniti na kmetije. Če banke hočejo to upoštevati, morajo biti pri kreditih kmetom bolj radodarne in spremeniti svojo politiko do njih. Če bodo banke odobravale kredite kmetom le po načelu „daj — dam!44, bodo morale Velika Britanija ponuja štirinajst milijonov funtov odškodnine za vojaška oporišča. Malta zahteva milijone več - to je še vedno osnovni vzrok za nesoglasje med tem sredozemskim otokom m.nJeP|sjer večjim in bogatejšim sevejnim pokroviteljem. Malteški premier Mintoff in britanski obrambni m ^ Carrington še vedno nista dosegla soglasja kljub dolgim pogovorom najprej v Rimu in sedaj v L°n Medtem pa se umik britanskih sil (na sliki: težko transportno letalo z opremo pred vzletom zn letališča na Malti na poti v domovino) nadaljuje. (Telefoto: UPI) OB 8. MARCU hranilno-kreditne službe obračati kmečke prihranke nekako drugače. Pri nekaterih kmetijskih organizacijah namreč ugotavljajo, da je njihova hranilno-kreditna služba postala le srvis banke za zbiranje denarja; take imajo s pologi že vezane roke. Nekatere manjše banke so sicer bolj širokogrudne do kmetov, žal pa imajo premalo denarja. Med njimi je tudi Dolenjska banka in hranilnica. Kmetje bodo dobili del kreditov pod ugodnejšimi pogoji iz republiških sredstev. Teh bo letos le okrog 12 milijonov din, v prihodnjih letih pa skoraj dvakrat toliko. Da bi jih dobilo več kmetov, bo moči dobiti le 10 do 25 % predračunske vrednosti investicij. Višina odstotka bo odvisna od namena, za katerega bodo sredstva porabljena. Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije pa opozarja, da bo treba posvečati veliko več skrbi kot doslej zbiranju hranilnih vlog. Morda bo komu raz-kolniško, toda kmetje bodo morali zaupati privarčevana sredstva le hranilno-kreditnim službam, da si bodo tudi sami pomagali s skupnimi silami. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Letošnja okvirna vprašanja našega družbe-no-ekonomskega sistema so sedaj — slednjič — tudi veljavno določena in potrjena; kot smo poročali že zadnjič na tem mestu, je prav minuli torek zvezna skupščina na zasedanju vseh svojih petih zborov obravnavala in odobrila predlagano resolucijo o temeljih družbeno-ekonomske politike za letošnje leto, pa lahko potemtakem zapišemo, da so sedaj dokončno dogovorjena naša načela LETOŠNJEGA RAZVOJA. Čeprav se utegne komu zazdeti, da so to le preveč „načelna44 vprašanja — ta vprašanja namreč, ki jih obravnava omenjena in pravkar sprejeta skupščinska resolucija — to vendarle ni povsem res; nemogoče je namreč kolikor toliko usklajeno urejati tekoča vprašanja tako razvejanega sistema, kot je vse naše gospodarstvo (upoštevajoč pri tem, kajpak, vse zahteve in zakonitosti našega družbenega razvoja), če ob tem nimamo oprijemljivih izhodišč. In ta izhodišča so v dovolj določnih okvirih začrtana v omenjeni skupščinski resoluciji, tako da bodo — če se jih bomo kajpak držali in uresničili tiste cilje oziroma naloge, ki šo v dokumentu postavljeni - za letošnje leto zares nekakšni DOGOVORJENI TEMELJI naše gospodarske politike. Ob tem samo nekaj besed o nalogah in ciljih, ki jih nakazuje omenjena skupščinska resolucija (o tem je na tokratnem zasedanju zvezne skupščine spregovoril podpredsednik Z1S dr. Jakov Sirotkovič), pa o najtežjih trenutnih težavah našega gospodarskega razvoja, ki se jim skušamo z letošnjimi v ekonomski politiki kolikor mogoče ogniti. Med sedanjimi težavami je pač na prvem mestu občutna NESTABILNOST NAŠEGA TRGA hkrati z visoko stopnjo inflacije, ob tem pa še VELIK PRIMANJKLJAJ PLAČILNE BILANCE, ki je že naša stara bolezen, navsezadnje pa naše gospodarstvo tare tudi huda NELIKVIDNOST, ki ga duši tudi tam, kjer bi se lahko uspešneje razvijalo. No, med letošnjimi (začrtanimi) nalogami DOLENJSKI LIST in cilji naše gospodarske politike — ki bo pred tem omenjene težave vsekakor morala urediti oziroma jih vsaj zmanjšati na znosen obseg — omenimo letos nekoliko bolj UMIRJENO RAST PROIZVODNJE, ki naj bi znašala nekako 5,5 %, pri čemer bomo morali z utesnitvijo uvoza (tu gre tudi za dosedanji obseg reprodukcijskih materialov) poskrbeti za kolikor mogoče veliko izravnavo primanjkljaja v PLAČILNI BILANCI. Ohranitev predvidenega porasta CEN v okvirih 5—6 % je po mnenju ZIS eden bistvenih pogojev za uresničitev ciljev, ki so s tem po- Temelji slednjič določeni vezani - se pravi večjega IZVOZA in pa za ohranitev predvidene ŽIVLJENJSKE RAVNI prebivalcev. Sedaj še vedno zamrznjene cene (vsaj odlok ZIS o tem še vedno velja) se resda na posameznih področjih začenjajo tajati, vendar to ni prava „odjuga44; po besedah dr. Sirotkoviča je ukrep o zamrznitvi vnesel vsaj nekaj reda v naše tržne odnose ter je vsaj zaustavil prekomerno divjanje cen, ki smo mu bili priče v zadnjih nekaj letih tako rekoč nepretrgano. V sedaj sprejeti resoluciji je sicer predvidena ukinitev administrativne omejitve cen (kar je v bistvu odlok o zamrznitvi), vendar to ne pomeni, da se bomo spet sprijaznili z novo invazijo podražitev - temveč naj bi administrativno zamrznitev zamenjali s predvidenimi prožnejšimi oblikami neposrednega DRUŽBENEGA NADZORSTVA nad cenami ob sočasnem uveljavljanju zakonitosti tržnega gospodarstva. Toliko o sprejetih okvirih letošnje družbeno-ekonomske politike — ob tem pa smo v zadnjih dneh doživeli tudi nekaj neposrednih ukrepov, ki še prav nič ne kažejo na umiritev naše politike cen (čeprav je tudi res, da so tokratne podražitve, vsaj če jih natančno premislimo, vendarle že nekako smiselno usmerjene v bolj „luksusna44 področja, tako da omogočajo razbremenitev na drugem, še bolj nujnem koncu). Tako smo v minulih dneh izvedeli za objavljeno podražitev BENCINA , KAVE in ob tem tudi NAFTE, kar je vzbudilo med porabniki teh dobrin toliko hrupa, da so kar prezrli obrazložitev, ki je vedela povedati, da smo s temi podražitvami uspeli zajeziti sicer nujno podražitev izdelkov tekstilne industrije (izdelkov, ki bi se sicer nujno morali podražiti zaradi neogibnega in dražjega uvoza surovin — vendar je sedaj zanje ustrezno znižana stopnja prometnega davka, tako da bodo njihove maloprodajne cene ostale nespremenjene). Kot drobno, vendar tudi občutno podražitev v minulih dneh omenimo še precejšnje zvišanje taks za potna dovoljenja - bodisi za podaljšanje oziroma za nabavo novih potnih listov - kar je seveda čisto povečanje dotoka denarja v državno blagajno. Le-ta pa je, žal, dosti bolj prazna, kot pa bi si lahko želeli prav v tem hipu — ko bi bilo treba v gospodarstvu pomagati z intervencijami vsaj na najbolj kritičnih točkah, da bi lahko prebrodili sedanje nemajhne težave. Slednjič omenimo še to, da je ZIS vendarle sklenil odobriti višje odkupne cene za nekatere industrijske kulture v kmetijstvu - za sjadkorno peso, sončnice in za sojo - čeprav je morda ta ukrep prišel nekoliko pozno; veliki proizvajalci teh kultur na jugu države so se že pri letošnji spomladanski setvi precej preusmerili na donosnejše nasade (npr. na tobak), tako da utegnemo jeseni občutiti neprijetne posledice takšnega zapoznelega ukrepanja. Druga bitka pa se sedaj odvija na področju PROIZVODNJE MLEKA, kjer posamezne republike terjajo oblikovanje različnih cen za različna območja po državi (po tem predlogu naj bi bila npr. najnižja maloprodajna cena v Sloveniji 2,70 din za liter), medtem ko so npr. vojvodinski pridelovalci in predelovalci mleka odločno za to, naj bi se cene za mleko oblikovale enotno za vso državo (in pri tem naj bi bila najnižja dovoljena maloprodajna cena za mleko 3,00 din za liter). To vprašanje je za sedai še odprto - rešiti ga bodo morali pristojni organi v dogovoru z vsemi republikami. tedenski zunanjepolitični pregjtoj Na Cipru, sredozemskem otoku, ki so ga že mnogokrat pretresale večje ali manjše krize, je položaj skrajno negotov. Nihče ne more z natančnostjo napovedati, kako se bo razpletla najnovejša drama, ki se je začela v prvi polovici februarja, ko je Grčija izročila ciprskemu predsedniku Maka-riosu noto, ki je v bistvu predstavljala ultimat. Zadnji pomemben dogodek na otoku je bil sklep trojice episkopov, članov sveta sinode autokefalne ciprske cerkve, ki so zahtevali, naj Makarios odstopi. Makarios, ki je tudi član svete sinode, je izjavil, da bo odstopil - to pa je v trenutku povzročilo notranjo krizo. Manifestacije za in proti, kratki in na srečo brez žrtev končani spopadi, še bolj napeti odnosi med Atenami in Nikozijo, to so bile takojšnje posledice te izjave. Vzrok, da se je Grčija odločila za noto, je bilo orožje, ki ga je Ciper uvozil iz Češkoslovaške in pa dejstvo, da naj bi Ciper obtoževal Grčijo zarote zoper ciprsko neodvisnost. To sta ,neuradna uradna“ razloga Aten, tisti globlji in resnični pa je vsekakor stara dilema o enozisu, se pravi priključitvi Cipra Grčiji. Kakšno je ozadje? Predvsem je treba vedeti, da živi na Cipru okoli osemdeset odstotkov grškega in nekako dvajset odstotkov turškega prebivalstva. Med tema etničnima skupinama ni bilo nikoli pravega sožitja, skozi zgodovino je moč spremljati občasna, zdaj večja, zdaj manjša, nesoglasja, ki so jih spremljali tudi boji in žrtve na obeh straneh. Grčija meni, da sodi otok pod njeno okrilje, da je sestavni del grškega področja. Ciper je dobil svojo neodvisnost šele leta 1960, toda na otoku je ostala močna britanska baza, v kateri je po nekaterih podatkih kar okoli 15.000 britanskih vojakov. Tu so pomembne britanske vojaške naprave, letališča, rakete, radarske postaje. Zaradi napetega položaja in nenehnih spopadov med grškimi in turškimi prebivalci so na Ciper prišle enote Združenih narodov, ki vsaj za zdaj še dovolj učinkovito preprečujejo odkrite spopade med enimi in drugimi. Na otoku je tudi simboličen konti-gent grške (nekaj manj kot tisoč mož) in turške (nekaj več kot 600 mož) armade. Ce k temu prištejemo še manjše ilegalne skupine oboroženih grških in turških borcev, dobimo vsaj približno predstavo o tem, kako hudo nevaren je lahko položaj na Cipru, če bi izbruhnili resnejši nemiri. Prisotnost tolikšnega števila različnih oboroženih skupin in vojska je vselej ustvarjala svojevrsten položaj in terjala izjemne ukrepe za ohranitev mirnega ravnovesja. Grčija je bila vselej za enozis, za priključitev, in najbolj goreč pristaš te ideje je general Grivas, heroj iz časov boja proti Britan- Ciprski zaplet .......... •: - :«srr.g|| ^ f.^g^BLTITaS^Č^ cem na Cipru. Ta je na o tako zelo razpihal strasti, o* , ga naposled odslovili in je111 f v Atene. Toda stari gen? nikakor ni mogel pomiriti s ^ in se je (kdaj natančno, skoraj nihče ne ve, don^fj v da avgusta lani), ilegaln°J^{0 Nikozijo. Kje je zdaj - ^ ^ je skrivnost, za katero veu ^ redki. Mnogi opazovalci so prepričani, da se skriva v e med vojašnic, v katerih je ** «j. njen grški odred, toda to so ^ banja, ki so lahko resnic*"? jj pa tudi ne. Vsekakor drzi* • na otoku in da se njegjj^l sotnost še kako pozna. ^ Grivas se namreč zavzel« j ^ čimhitrejšo priključitev ^ Grčiji in to z orožjem ^ je Nasprotno meni Makarios. . priključitev sicer tudi . & $ vendar počasi, premiš*je ^jj brez prelivanja krvi. Gr^cal^r se direktno in uradno ni sp la v ta dvoboj, to je raJ pustila ciprskim Grk°m ^ - vendar tako, da bi na Makariosa, da spreme£v0 jji stališče in opusti neuvrsC ^ nevtralno politiko, ki j° z ^ že ves čas. Očitno jc. vgaj jc uspela v precejšnji tf? zahteva treh izmed štiri11 ^ # i je Makarios) članov &1 i node glede odstopa Sovo*11 i predsednika dovolj z8 • dokaz za to. Makarios1 ^ • kakor dovolj tehtnih ar® vaij3 - tov, s katerimi lahko zag , svojo dosedanjo polit1 J* jtf i leta 1960, ko je otok d ^ i odvisnost, je precej - krmaril med čermi medn ^ . politike in jemal Ponl?ot rej. Seveda ga najprej samo pre-istam, potem pa natančno pregledam in vse preberem. Najbolj me vleče gospodarstvo: kaj je doma novega, kakšne so možnosti, da bi se vrnil, kako bi bilo z zaslužkom in še kaj drugega. Bralec, ki ve, kaj vsak teden poročamo, pozna tudi oglase. Jože je kar nadaljeval, ni ga bilo treba veliko spodbujati: „Od oktobra 1960 do aprila 1961 sem delal pri IMV v Novem mestu. Zanima me, kaj misli tovarna z razpisom za prosta delovna mesta v svojem novem obratu v Belgiji. Veste vi kaj več o tem? “ Seveda sva bila hitro sredi vprašanj, ki so ta čas v ospredju zanimanja vseh delavcev vedno večje IMV. # »Ko bom dovolj zaslužil...« Jože ni skrival, da v Nemčiji lepo zasluži. Sam je povedal, da mu samo dnevnice navržejo čez 700 mark na mesec, ker je njegovo matično podjetje v Stuttgartu. Tako zasluži od 1500 do 1800 mark na mesec, zanimalo pa ga je, koliko bi dobil zdaj v IMV. Menil sem, da približno toliko v dinarjih, če bi bil zaposlen ustrezno s svojim sedanjim znanjem. „Ko bo dovolj denarja, pravzaprav ga ne bo nikoli dovolj, ko bom dovolj zaslužil, bom prišel nazaj!“ mi je dejal, ko se je pogovor ustavil ob vprašanju: kdaj nazaj? Marsikaj o IMV ga je zanimalo, mnogo pa je vedel tudi sam. Zlepa nisem srečal delavca, ki bi bil tako dobro obveščen o marsičem, zlasti o dogodkih v domačih krajih. Jože bere zdaj 3 ali 4 nemške časnike in revije, naročen ima pa tudi r, Nedeljski dnevnik. Ne smemo pozabiti: lani novembra je znašal poprečni bruto osebni dohodek v Nemčiji 1050 mark, kar bi dalo po vseh odbitkih nekaj nad 800 čistih mark. Z zaslužkom se je Jože pohvalil sam; mnogi naši na tujem o tem ne govore radi, celo skrivajo plače, čeprav številni dobro zaslužijo. Marsikje delajo po dva šihta, prvi so pri nadurah, ne otepajo se tudi najtežjih del. # »Vsi občani naj zagrabijo!« Avščev Jože v Ludwigshafnu ie eden izmed tistih naših delavcev, ki v tujini ni izgubil stika s stvarnostjo. 2e večkrat je bil medtem z ženo in otrokom doma na dopustu. Rad in veliko bere (zato je tudi prišel v poklicu naprej; brez znanja in prizadevnosti ne prideš zlasti v Nemčiji nikamor!). Ni me spravil v zadrego, priznati pa moram, da sem bil presenečen, ko meje vprašal: „Povejte mi, zakaj tudi v Dolenjskem listu največkrat le komuniste pozivate, kaj vse je treba narediti? Zakaj ne pišete: vsi ljudje doma smo dolžni narediti to iri to za skupni blagor! Berem, kaj vse ste na Dolenjskem zadnja leta novega naredili. Vidim, da je tovarna IMV postala nekaj pomembnega, pa tudi razna druga podjetja. Povsod pa je veliko neorganiziranih ljudi, ki pa imajo prav tako veliko vlogo, nic manjšo kot organizirani!" Stekel je zanimiv, čeprav kratek pomenek o dolžnostih komunistov in njihovih zgledih, pa o tem, da pišemo pravzaprav vedno ,,za ves na-rod“, da pa so pri tem dolžnosti komunistov zares vedno še posebej poudarjene. „Ves narod naj zgrabi za delo, vsi „Lepo pozdravljam starše, sorodnice in vse znance ter prijatelje v Goriški vasi in drugod po Dolenjskem!" občani, vsem to povejte!" je terjal Jože Avsec tisti večer sredi industrijskega Ludwigshafna. Zdelo se mije, da bi lahko takole klepetala tudi v Škocjanu ali kje drugje na Dolenjskem. 29-letni Avščev Jože iz Goriške vasi je odšel pred leti v tujino, da bi tu bolje zaslužil. Doma je zapustil delo, a želi, da bi se vrnil. Pomenek z njim me je utrdil v prepričanju, da moramo doma narediti veliko več kot smo doslej, da bodo delovna mesta vabljiva - tako z odnosi med ljudmi, kot z možnostmi, da se sposobni, mladi delavci uveljavijo. Sem sodijo tudi višji zaslužki. Dokler bomo doma o teh vprašanjih samo govorili, bodisi na sindikalnih ali drugih sestankih, pa bo ostajalo še vedno le pri lepih željah in zamislih. Resnična odgovornost za naše delavce na tujem terja že zdaj doma veliko večjo prizadevnost vseh, ki tu lahko karkoli naredijo. Dobri zgledi, urejena in boljše plačana delovna mesta, na katerih bodo delavci zares tudi samoupravljavci z vsemi tistimi pravicami, ki sodijo k pojmu „gospodarja na svojem", so eden prvih pogojev, da bomo lahko pomagali njim, ki delajo zdaj na tujem, pa bi radi prišli nazaj. se plazi v pogovore. Bodo Nemci odpuščeni, tujci pa še naprej zaposleni? Po tem, kar nam je povedal direktor urada za delo v Ludwigshafnu, pa je jasno: če bi danes odšli domov tuji delavci, bi morali mi to drago plačati ...“ Članek nadaljuje s podatki: od septembra 1971 do januarja 1972 je padlo število tujih delavcev na področju okr*. 2nega urada za delo v Ludvvigaiafnu od 17.200 na 16.200. V tem se zrcali ena izmed značilnosti „naših Gastarbeiterjev“: ko je pri nas najbolj mrzlo in krivulja gospodarske dejavnosti pada, gredo ti „ptiči selivci“ v svoje tople domovine. Šele spomladi se mnogi izmed njih vrnejo — in potlej jih nujno potrebujemo. Gospod Heinz Karst je dejal: „V primerjavi s 1000 brezposelnimi na našem območju imamo prav tu 16.000 zaposlenih tujih delavcev. Če jih ne 'bi bilo v deželi, mnoga naša 'podjetja ne bi delala s ,polno paro‘ in vsakdo ve, koliko de-naija stanejo stroji, ki ne tečejo .. .“ Med „Gastarbeiterji“ je bilo konec januarja 1972 v tem okrožju prijavljenih 254 brezposelnih, kar je pribl. 1,5 odst.; številka je znatno večja, kot je tu brezposelnih Nemcev. Vzrok: predvsem slaba iz- obrazba tujih delavcev; največ je med njimi pomožnih delavcev; katerih delovna mesta zlasti pozimi niso zanesljiva. In še: čim se veter razvoja ne upira z vso močjo v gospodarska jadra Nemcev, razpisujejo takoj manj prostih delovnih mest. Smo sredi februarja, piše isti časnik, ki bi ga lahko imenovah tudi mili junij. Betonski mešalci ropočejo na stanovanjskih gradiščih. Samo v Ludwigshafnu išče 7000 ljudi stanovanje; na tem področju preliva 3000 Italijanov, Grkov, Turkov in pripadnikov drugih narodnosti precej znoja. Z drugimi besedami: če ne bi imeli tujih de-. lavcev, bi morali mnogi precej dlje čakati na lastne štiri stene ... Gospod Karst ne skriva resnice Vodja urada za delo v Lud-wigshafnu je na tiskovni konferenci povedal tudi, da mnogi Nemci sploh ne vedo, kako prav „tuji delavci vzdržujejo nemška delovna mesta! S tem da pošiljajo del zaslužkov domov v Četrtina vseh tujih delavcev v ZR Nemčiji — 550.000 od skupnega števila nekaj nad 2,240.000 - je zaposlena v zvezni deželi Baden — VVuerttembeig (pikčasti del zemljevida). Med njimi dela pribl. 153.000 Jugoslovanov, med temi kakih 15 do 16.000 Slovencev. V tej zvezni nemški deželi smo bili lani v jeseni Jugoslovani na prvem mestu, hkrati pa je tu dosežena tudi največja koncentracija naših rojakov. Tu dela tudi največ Dolenjcev — (Skica: Boža Milavec) devizah, uvažajo njihove države iz Nemčije različno industrijsko blago in surovine. Plačujejo ga seveda z markami, zato v nemški trgovinski bilanci ni,,rdečih številk“ (izgube). G. Heinz Karst se zavzema tudi za olajšave, da bi dobili tuji delavci stanovanja in dovoljenja za priselitev svojih družin. „Še nikoli nismo slišali, da bi nemška država odklanjala davke, ki jih plačujejo tuji delavci. Čemu potemtakem slednji ne bi imeli pravice tudi do prostorčka v otroškem vrtcu ali do primernega stanovanja? Kdor prispeva k naši blaginji, naj tudi dobi kos tega kolača. Pri zadnjem ljudskem štetju v Nemčiji je bil na območju urada za delo v Ludwigshafnu vsak Novi zakon o podjetjih daje delavcem in obratnim svetom v Nemčiji veliko večje pravice. Prvič bodo zdaj lahko tudi tuji delavci postali člani novih obratnih svetov, ki jih bodo volili od marca do maja 1972. - Žal je izmed več kot 2 milijona tujih delavcev organiziranih v nemških sindikatih komaj dobrih 20 odstotkov: v sin- dikatih je po nepopolnih podatkih 27 odst. Turkov, 27 odst. Špancev, 23 odst. Italijanov, 22 odst. Grkov, 17 odst. Jugoslovanov in 15 odst. Portugalcev. Škodo zaradi tega imajo predvsem tuji delavci sami. — Na sliki: kam v prostem času? Največkrat na brezplodno pohajkovanje .. . (Foto: T. Gošnik) 20. prebivalec tuj državljan, toda vsak deseti je bil zaposlen. Medtem ko 78 odst. tujcev redno dela, je med nemškim prebivalstvom v tem okrožju zaposlenih le pribl. 35 odst. To med drugim potrjuje, da je večina tujih delavcev v Nemčiji sama; so brez družin in zato še bolj osamljeni. Zadovoljni so zlasti z Jugoslovani Matjaž Jančar, vicekonzul na generalnem konzulatu SFRJ v Stuttgartu, sicer belokranjski rojak iz Semiča, mije glede tega pojasnil: „Znaki so, da je bilo v zadnjem polletju opaziti v Nemčiji padec konjunkture, pričakujejo pa tudi zastoje v gospodarstvu še v tem letu. S tem se zmanjša potreba po tuji delovni sili, kije v Nemčiji neke vrste amortizer: z njim odpuste najprej tujca, ne pa domačih delavcev. Vendar ne štejemo, da bi prišlo do večjih pretresov, zlasti ne, kar se tiče Jugoslovanov. Nemci odpuščajo najprej vedno nekvalificirano delovno silo, ki še ne pozna industrijskega načina dela. Jugoslovani pa imamo med tujci v Nemčiji najvišjo strukturo kvalificirani]) delavcev, pa tudi na splošno so delodajalci z našimi delavci zadovoljni. Omeniti moramo še nekaj: Nemci komaj pokrivajo s svojim naravnim prirastkom potrebe po delovni sili udi v obdobju gospodarskega pnuca. Prav zdaj odhaja v tej pokrajini več Nemcev v pokoj, kot pa se jih na novo zaposli. Na kratko: "večjega priliva tuje delovne sile ne pričakujemo; morda bo prišlo do spajanja družin, še vedno pa bodo skušali zaposliti tudi kvalificirane delavce . ..“ - (Nadaljevanje sledi) pravicami, ki mu jih rad zagotovi nemški sindikat, ki se je že izkazal kot borbena razredna organizacija. Uspešen štrajk kovinarjev, predvsem v deželi Ba-den-Wuerttemberg konec lanskega leta, je to potrdil. Na vprašanje naj najprej odgovore Nemci sami. NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI, KI JIH DAJE GNOJENJE V travnikih naših so skriti zakladi Zanimivi rezultati poskusov v Smledniku, Ribnici in Gribljah, ki zgovorno kažejo, kako je mogoče povečati pridelke krme na travinju____________________ Mleko pod vodo Oprašujete, koliko je resnice v trditvah, da je v kmetijskih organizacijah še veliko notranjih rezerv. Ne trdim, da ne bi bilo mogoče delno zmanjšati režije, toda to še zdaleč ne bi prineslo rešitve. Poglejmo primer mleka. Marsikaj je bilo narejenega glede tehnološkega napredka, toda pridobivanje mleka je že deset let nerentabilno. Že deset let je „pod vodo“. Ključno vprašanje je: vzpostaviti avtomatizem, ki bo skrbel za sprejemljiv odnos cen reprodukcijskega materiala in kmetijskih pridelkov, mesa in mleka, je med drugim dejal Franc Nebec, glavni direktor ljubljanske trEmone“ v razgovoru, ki ga je organiziralo 23. februarja Kmetijsko poslovno združenje in sekcija kmetijskih novinarjev pri Društvu novinarjev Slove- ni>e-. M. L. V kooperaciji, tej „čarobni palici“, obstajajo velike možnosti za napredovanje zasebnega kmetijstva — toda ne ob neurejenih razmerah in odnosih cen, ki .čez noč podirajo dobro zastavljeno delo, Na sliki: rejec telet iz Kapljišča v rfietliški občini. (Foto: R. Bačer) MOŠKI POSEL ZA ŽENSKE ROKE Učila se je v delu in skrbeh Dolenjski kmetje na avstrijski kmetiji pri Franzu Gallobu, ki ima lesen in betonski silos (Foto: Legan) GRADNJA SILOSOV Les namesto betona Lahko bi posnemali zgled Korošcev, če bi kdo serijsko izdeloval lesene silose Dolg je kmetijstvu priznan, samo poravnavanje gre prepočasi Naši kmetje so začeli v vse večjem številu graditi silose. Delajo predvsem stolpne, betonske silose, posebne opaže zanje pa si izposojajo s pomočjo pospeševalne službe. Stolpni silosi štejejo pač med najboljše vrste silosov, ki dajejo odlično kisal. Pripombe pa zasluži sam gradbeni material. Silose gradijo iz betona in železa, kar vse je treba drago plačati, saj ima ta gradbeni material pri nas nenormalne cene. V gozdu imajo kmetje ponavadi dovolj lesa, iz katerega je mogoče narediti enako dober in obstojen silos - ne da bi bilo treba odšteti denar, ki ga kmetija tako potrebuje. Kdor obišče Koroško in si ogleda tamkajšnje domačije, ga preseneti veliko lesenih stolpnih silosov ter pohvale kmetov, njihovih lastnikov. 50 let, tako je zajamčeno, zdržijo ti silosi, večje življenjske dobe pa ni mogoče pričakovati od betonskih silosov, saj je znano, da beton razjedajo kisbne. Les je čudovit gradbeni material, če je ustrezno prepariran, ima tudi zelo dolgo življenjsko dobo, in kar je za silose zelo pomembno: les je odporen proti kislinam. Kdor ima betonski silos, ve, kako je treba zanj skibeti, ga znotraj čistiti in mazati z odpornimi premazi. Tako delo v lesnem silosu ni potrebno, saj je delovanje kislin celo zaželeno, ker les konzervira. In še ena lastnost je hvale vredna. Lešje slab prevodnik toplote in zato odličen izolator. Znano je, da se kisal ne sme pregreti, sicer se začne škodljivo maslenokislinsko vrenje, ki lahko ves trud požene po zlu. Leseni silosi, ki morajo biti sicer postavljeni na betonske temelje, imajo prednost tudi zaradi enostavne in hitre graditve, mogoče pa jih je tudi prestavljati. Ko tehtamo vse to, se lahko samo čudimo, zakaj se gradnja lesenih silosov bolj ne razširi. Z ozirom na to, da imamo dovolj smrekovega, macesnovega in jelovega lesa, je gradnja lesenih silosov lahko primernejša od gradnje betonskih. Inž. M. LEGAN Že več let ugotavljamo, da je pri nas kmetijstvo na majavih nogah. Največje finančne pretrese je doživela živinoreja, pa tudi v poljedelstvu se ne moremo kaj prida pohvaliti, saj smo v eni izmed številk „Nedeljni pregledi poljoprivredi" lahko prebrali, da bi bilo treba za pokritje primanjkljaja živeža za letos nakupiti v tujini kar za 132 milijonov dinarjev kmetijskih pridelkov. V prvi številki „Sodobnega kmc-tijstva“ je bilo objavljeno, da se je lani v naši državi zmanjšalo število govedi kar za 16 odstotkov v primerjavi z letom dni poprej. Še posebej je porazno, da so se za polovico izpraznila stojišča v družbenih živinorejskih obratih. Z analizami je dokazano, da je vzrok temu predvsem nesorazmerje med cenami reprodukcijskega materiala in cenami kmetijskih pridelkov. Na četrtem kongresu sindikata delavcev v kmetijstvu, živilstvu in tobačni industriji Slovenije, kije bil decembra v Murski Soboti, so med drugim ugotovili, da so se v obdobju 1965-70 povečale cene kmetijskih strojev in naprav za 88 odst., zaščit- nih sredstev in umetnih gnojil za 68 odst., gradbenega materiala za 52 odst., popravila strojev in naprav so se podražila za 99 odst., ob vsem tem pa so se cene kmetijskim pridelkom povečale le za 36 odstotkov. Škarje cen so se lani še razprle v škodo kmetijstva. Lani smo se začeli resneje zavedati, da terja vse težji položaj kmetijstva hitro in izdatno podporo ter izenačevanje možnosti gospodarjenja. Nadaljnje zaostajanje kmetijstva bi namreč preraslo v veliko protislovje, ki bi vodilo k še večjemu socialnemu razlikovanju in nadaljnjemu večanju uvoza. Za rešitev teh problemov so se na lanskem oktobrskem posvetu v Škofji Loki zavzeli tudi predsedniki slovenskih občinskih skupščin. Sprejeli so več sklepov, ki obetajo zanesljivo pot k odpravi nakazanih nesorazmerij. Med drugim so se zavezali, da je treba cene kmetijskih pridelkov prilagoditi gibanjem na domačem in tujem trgu, tako da bo zagotovljeno stalno razmerje cen. V tem smislu naj bi se oblikovale zaščitne cene kmetijskim pridelkom in Zasejte vsaj toliko koruze, da boste imeli kam vreči puške, je bilo v šali rečeno na zadnjem srečanju, kmetijskih inženiijev in tehnikov Posavja in Dolenjske v Kostanjevici. Ta domislica po svoje prikazuje kadrovsko zagato, ko kmetijski strokovnjaki zapuščajo kmetijstvo in se zaposlujejo v drugih dejavnostih. Na posnetku so člani društva kmetijskih inženirjev in tehnikov pred hladilnico sadja pri Krškem. (Foto: M. L.) živini. Za tisti reprodukcijski material, ki ga doma ne izdelujemo, so predlagali odpravo carin ter znižanje carinskih stopenj pri uvozu vseh kmetijskih strojev. Nadalje so predlagali, naj bi bil ukinjen tudi prometni davek pri nakupu strojev. Temu naj bi prilagodili predpise v zunanjetrgovinskem in deviznem režimu. MILAN SENICA Tolažba Kakšne težave so pri nakupu kmetijskih strojev in naprav, je znano, kaj pa se še obeta, napoveduje Anton Turk, glavni direktor ljubljanske „Agrotehnike44 (v razgovoru s kmetijskimi novinarji), takole: ,^Kmetijskih strojev ni dovolj. Trenutno ni mogoče kupiti niti navadnega železnega pluga za slovenske razmere, ker takih plugov pri nas nihče ne izdeluje. Jugoslavija daje za uvoz kmetijskih strojev 5 milijonov dolarjev, to pa je prav toliko kot kaplja v moije. Kako je s traktoiji? Lani so slovenski kmetje in družbeni obrati kupih skupno kakih 3.000 traktorjev, od tega 1.000 prek našega podjetja. Dve tretjini traktorjev je bilo nakupljenih neorganizirano in odveč je poudarjati, da to prinaša velike probleme, saj mehanizacija ni tipizirana. Domača traktorska industrija se zaveda položaja in izsiljuje. KJE SMO TA ČAS V NAŠI AGRARNI POLITIKI? Največ zla izvira iz odnosa cen Marija Ermanova: „V kmetijstvu je treba delati s srcem.“ prometni nesreči, sem poskusila sama. Cepila sem en zabojček trsov in prijeli so se. Tako se je začelo. Z vsem srcem sem se oprijela tega zahtevnega posla in danes sem vesela, ko pridejo ljudje in pravijo: dobre trse ste nam dali. Za šole ni bilo ne časa ne denarja, enajstero otrok je bilo pri hiši in treba je bilo predvsem - delati. Ko so nas med vojno izselili v Nemčijo, bi šla tam rada v kmetijsko šolo, toda samo enega so vzeli iz našega taborišča. Tako so mi ostale samo knjige in časopisi, učila pa sem se predvsem v delu in skrbeh. Spoznala sem, da je v kmetijstvu treba delati s srcem, če hočeš, da bo kaj sadu.“ Zdaj pridela kakih 10.000 cepljenk na leto. Ze od predvojnega časa sem pomaga pri cepljenju Franc Sebanc in še nekateri drugi, dobri sosedje pa ji gredo na rok«; s primerno zemljo, zakaj cepljenke so kot nebogljeni dojenčki. Kot njim plenice, tako je trsom treba vsako leto menjavati zemljo. Ne sine biti ne prevlažna ne presuha. Tudi po 23-krat je bilo že treba v enem samem letu škropiti proti peronospori, tej smrtni sovražnici trsnic, ki lahko na mah uniči ves vloženi trud in denar. Ermanova Marija, ki ni nikoli obiskovala kmetijskih šol, ve povedati marsikaj o muhavosti vinske trte, o podlagah, matičnjakih, o siljenju, sajenju, varstvu rastlin. Napovedi antiperonospome službe so zanjo premalo. Dela v sodelovanju z novomeškim podjetjem Hmeljnik, ki ima dogovore tudi z drugimi trsničaiji. Ker je slovensko trsničarstvo skorajda na tleh in ker so poznane goljufije, ki se dogajajo pri prodajanju iskanih žlahtnili trsov, pravi Marija takole: „Kar dam iz rok, mora biti dobro. Kupcem, ki jih je zadnja leta mnogo več kot prej, posebej naročam, kako naj sadijo, da bo trta dobro uspevala in da jim ne bo treba za neuspeh -kriviti morda celo mene. Delam po vesti, drugače si človek zapravi zaupanje.41 M. LEGAN Travnau svet zavzema pri nas 600.000 ha ali 3/5 celotne kmetijske površine. Približno 70 odstotkov vse živinske krme pridelamo na travnikih, v hribovitih predelih pa še več. Take naravne razmere narekujejo govedorejsko proizvodnjo, ki je v Sloveniji najvažnejša kmetijska panoga. Dosedanje izkoriščanje travnatega sveta je še vedno močno ekstenzivno, posledica tega pa je dokaj skromen prirast mesa in sorazmerno malo mleka. Po statističnih podatkih dajejo slovenski travniki v poprečju le kakih 3.000 kg mrve na 1 ha. Poskusi so pokazali, da je mo- goče pridelke z dodajanjem umetnih gnojil povečati tudi dva do trikrat. Z gnojenjem se ne poveča le količina mrve, marveč tudi njena kakovost. S pravilno rabo umetnih gnojil lahko temeljito spremenimo sestav travne ruše, v kateri se poveča delež boljših trav in detelj. V zadnjih letih so bili pri nas opravljeni mnogi gnojilni poskusi na travnikih. Vsi so pokazali dober učinek gnojil, ki so vplivala na količino in na kakovost pridelane krme. Kmetijski zavod iz Ljubljane je lani vodil poskuse na dobrih nižinskih travnikih v Smledniku, Ribnici in Gribljah v Beli krajini. V njih GNOJENJE IN PRIDELEK MRVE NA POSAMEZNIH POSKUSNIH MESTIH: poskusno pridelek povečanje kg sena mesto mrve pridelka na kg gnojenje na ha (q/ha) (q/ha) gnojila 1. 550 kg NPK 8:16:22 Smlednik 80,28 34,10 4,87 150 kg NPK 17:8:9 Ribnica 75,40 30,82 4,40 pol. košnji Griblje 70,00 40,12 5,73 2. 600 kg NPK 9:18:18 Smlednik 78,90 32,72 4,09 200 kg NPK 17:8:9 Ribnica 76,26“ 31,68 3,96 pol. košnji Griblje 68,84 38,06 4,75 3. 600 kg NPK 12:12:12 Smlednik 61,28 15,10 2,87 150 kg NPK 17:8:9 Ribnica 70,18 25,60 3,41 pol. košnji Griblje 67,18 36,40 4,85 4. negnojeno Smlednik 46,18 Ribnica 44,58 Griblje 30,78 smo preizkušali gnojilno vrednost kompleksnih gnojil, ki jih izdeluje tovarna INA iz Kutine. To so bili demonstracijski poskusi, opravljeni na takih mestih, da so jih lahko opazovali kmetje. Ker so to enoletni poskusi, od njih ne moremo pričakovati stoodstotne zanesljivosti, vseeno pa dajejo okvirni rezultat gnojenja, ki ga bodo kmetovalci v tisti okolici lahko s pridom uporabili. Posamezni rezultati so razvidni iz naslednje tabele „gnojenje in pridelek'*. Kot vidimo, se je pridelek mrve že v prvem letu gnojenja zelo povečal. Z uporabo 500 kg kompleksnih gnojil (gnojila z dušikom, fosforjem in kalijem) na ha so se pridelki povečali za 15 do 40 centov na 1 ha. Vsak kilogram porabljenega gnojila je dal poprečno 4,3 kg več mrve. Največji pridelki so bili doseženi pri prvem poskusu, ko smo gnojili s 550 kg gnojila NPK 8:16:22 na 1 ha in dognojevali po prvi košnji s 150 kg NPK 17:8:9 gnojila na hektar. Lahko trdimo, da so doseženi pridelki približno enaki tudi pri drugem poskusu gnojenja s 600 kg gnojila NPK 9:18:18 in dognojevanju 200 kg NPK 17:8:9 po prvi košnji. Pridelovalce želimo opozoriti na manjši pridelek pri tretjem poskusu pri' uporabi 600 kg NPK 12:12:12 in dognojevanju po prvi košnji s 150 kg NPK 17:8:9 na 1 ha. Uporaba različnih kompleksnih gnojil nam na vseh poskusnih mestih kaže boljši ekonomski učinek tistih kompleksnih gnojil, ki vsebuje večji odstotek fosforja in kalija nasproti dušiku. Letos so bili nekoli manjši pridelki otave zaradi hude poletne suše. Prav zato je bilo ponekod dognojevanje po prvi košnji brez pravega učinka. Zato bi kazalo v krajih, ki jih lahko močneje prizadene poletna suša, dati celotno količino gnojila že spomladi. Zlasti pri tretjem poskusu smo tudi videU, da ni-trofoskali z večjim odstotkom dušika niso dah največjega pridelka, pač'pa tiste kombinacije gnojil, ki vsebujejo dva do trikrat več fosforja in kalija kot dušika. Gospodarnost takega načina uporabe umetnih gnojil bi se pokazala tudi v manjših stroških za trošenje. Treba je poudariti, da smo podobne rezultate gnojilnih poskusov ugotovili tudi prejšnja leta, ko smo dosegli sorazmerno večje pridelke z gnojili, ki so imela manjši odstotek dušika. Te ugotovitve naj bi veljale za dvokosne travnike, za travnike z intenzivnejšo rabo pa ne. Pri Mariji Ermanovi iz Šentjanža, edini trsničarki na Dolenjskem Pri priči je vzela svinčnik v roke in izpisala na prvi papir, ki ji je bil v dosegu: „Mueller Thurgau. „Mueller Thurgau, pravite, je prvotno ime tega vina, ki ga imava pred seboj. Mi mu rečemo po slovensko rizvanec, ker je trta, ki ga je rodila, križanka med rizlin- gom in silvancem.44 Tako sva se Marijo Erman zapletla v prijeten, napol strokoven pogovor o trti, trsničarstvu, zemlji in človeku, ki jo dela, potem ko je postavila polič dobre kapljice na mizo. „Marija je ena najboljših trsničar-jev na Dolenjskem. Lani je imela poseben uspeh, saj je dosegla največji odstotek prijetih cepljenk. Brez šol je, kar zna, se je sama naučila. Pri tej družini je menda.trsni- čarstvo v rodu, obiščite kdaj to zanimivo žensko,“ mije svetoval kmetijski inšpektor Tit Dobršek, in ni se zmotil. - Marija ni le edina trsničarka (čeravno prav trsničarstvo zahteva celega moža), marveč tudi duhovita, bistra in odločna dolenjska ženska. Pri enainpetdesetih letih. Zakaj se je lotila tega posla, pripoveduje takole: „Leta 1934 je starejši brat končal kmetijsko šolo v Šentjurju, in ko je prišel domov, se je lotil vzgoje cepljenk vinske trte. S tem so poskušali tudi drugi absolventi te šole, vendar jim ni šlo. Jaz sem delala in se učila. Ko je po vojni brat umrl v Ladja z Alfredom se je vračala v Evropo, njegove misli pa so bile že doma, v ateljeju, v stanovanju, ki si ga sploh niso mogle predstavljati brez Almire. Šum valov, pomešan s kriki galebov, je budil v umetnikovi duši neizrekljivo domotožje. Vselej, ko je na r? ladji kaj zaškripalo, je mislil, da Almira odpira vrata in se mu neslišno bliža, zato da bi ga nenadoma objela. Michele je sedela kraj njega in ni hotela motiti njegovih misli. Končno je le prišel dan, ko so se v resnici odprla vrata njegovega doma. Z nenavadno spretnostjo je Michele v enem dnevu vzorno uredila stanovanje. Vse je bilo v cvetju. Almirino sobico, v kateri je pred njunim slovesom stal pianino, je Michele po Alfredovi želji okrasila z rdečimi gladiolami, med katerimi so kakor školjke počivali darovi. Sklenil je, da pojde takoj drugi dan na kliniko in poprosi profesorja Brunota, naj mu spet dodeli bolniško strežnico Almiro, saj brez nje kratko malo ne more živeti. Michele se je držala pogodbe in se Alfredu ni vsiljevala. Bila je zadovoljna in srečna, da je na potovanju imela vsega v obilju, in ob vrnitvi je sprejela njegovo ponudbo, da ji odpre modni salon v centru Pariza. Takoj drugo jutro sta se odpeljala na kliniko. Pri vratarju je zahteval profesorja Brunota, potem je s svojo spremljevalko vstopil. Usmiljene sestre, ki so hitele po hodnikih, so se spogledovale, ko so po toliko mesecih zagledale slepega kiparja, pa še v spremstvu neznane ženske. Ena izmed usmiljenih sestra je bila Evgenija. Stopila je prišlecema predrzno naproti in vprašala: „Kaj želite, gospod Colot? “ „S kom imam čast? “ je vprašal Alfred in se priklonil. „Jaz sem sestra Evgenija. Želite? “ „Oprostite, častita sestra, želel bi govoriti s častito sestro Almiro,“ je dejal Alfred. „Gospod,“ je tedaj spregovorila Evgenija s trdim, ledenim glasom, „čeprav ste zelo slavni in spoštovani, vendar nimate pravice, da bi si dovoljevali tukaj take burke. Dobro veste, da je bila sestra Almira iz reda izključena, ko se je delegacija samostana Sv. Vincenca prepričala, da vam je služila za model. Za to boste pred Bogom odgovarjali!“ Nato se je častita furija obrnila in odvlekla svoje dolgo krilo v drug hodnik. Alfred se je opotekel in bi se bil zgrudil, da ni Midieli priskočila na pomoč strežnica. V čakalnici so mu pomagali v naslanjač. Prinesli so mu čašo vode. Srknil je le dva požirka, potem pa mu je Michele zmočila robček in mu z njim hladila čelo. Šele koje preteklo pol ure, so ga vsega uničenega odpeljali domov. Vrgel se je na otomano in zaril glavo v blazine. Glava ga je pekla in bolela. Ni se zavedal, da ga miluje in mu. skuša olajšati bolečino majhna blazinica z Alrnirino zlato kito. Tudi Michele gaje mirila, toda vse zaman. Bil je gluh za ves svet in slišal je lahko le samega sebe, ko je hropel, se zagrizel v blazine in ječal: ,,Zaradi mene . . . zaradi mene so te vrgli na cesto! .. . Toda zakaj se nisi zatekla k meni? ... Zakaj si me zapustila? Zakaj si meni in sebi to storila? “ Michele je sedla k njemu in mu položila roko na ramo: ,Alfred, saj bo morda še vse dobro. Ti pač nisi vedel, da so jo izključili iz reda in je svobodna, zato si ji dejal, da te bom spremljala jaz.“ Bliskovito se je obrnil in skočil pokonci: „Michele, o Michele, zdaj razumem, zdaj vem z gotovostjo: ni se hotela vsiljevati. Ko sem ji dejal, da sem angažiral tebe, se je umaknila in prepustila tebi vse ... prepustila z bridkim nožem odpovedi v srcu.“ „Lepo mije bilo s teboj, Alfred, toda če bi bila vedela, da bo ona zaradi tega toliko trpelja, bi bila odklonila tvoje povabilo, naj te spremljam.“ , ,Michele, moraš mi pomagati, dajo najdeva in ji poveva resnico. Moram zvedeti, kje živi in kaj dela.“ „Kako pa ji je ime? “ „Kako ji je ime? “ „Da. Kako se piše? Almira je vendar le njeno redovniško ime.“ „Oh! .. „Ne veš? “ „Nikoli mi ni povedala ... in nikoli je nisem vprašal. Ime Almira je bilo zame vse, pomenilo mi je vse in čutil sem njegovo večno navzočnost.“ Tako je v Parizu, v tem milijonskem ljudskem mravljišču, utonilo ime Almira, kakor utone kamenček v Seno, ne da bi bilo pustilo na vodni površini kako sled. Prebudilo se je lepo julijsko jutro. V jutranjih poletnih urah je Alfred najraje malo posedel na vrtu za ateljejem. Pod košatim kostanjem je bila mizica in klop in tam je, kadar je čutil, daje bliže naravi, pustil mislim, naj lete v sončni svet. In tako iskaje so se neštetokrat vračale v koncertno dvorano, kjer je Tatjana Bach hotela dodati Chopinov nokturno. Nekoč v maju mu je Michele prebrala iz časopisa novico, daje morala Tatjana Bech zaradi bolezni odpovedati koncert v Londonu. Tedaj se mu je neznana umetnica zasmilila in začel si je očitati brezobzirnost in samoljubje, ker ni ostal v dvorani, ko je bila napovedana njena dodatna točka. Najraje bi jo bil obiskal in jo prosil odpuščanja. Neka podzavestna sila ga je gnala, da je po telefonu poklical upravo konservatorija in prosil za naslov ruske pianistke Tatjane Bech. Ko je direktor slišal, da se za njo zanima slavni Colot, je sam prevzel slušalko: „Spoštovani mojster, tukaj Rene Crouzet, direktor konservatorija. Drago mi je, da se tako slavno francosko ime zanima za našo umetnico. Trenutno se zdravi v Švici. Moram vam pa povedati, da ni Rusinja. Tatjana Bach je samo njen umetniški psovdonim. Francozinja je in se piše Louise Berthier.“ Alfred se mu je zahvalil za pojasnilo, njegova duša pa si je po tem razgovoru nakopala nov nemir. Vpraševal se je: „Čemu je tej Louisi potreben psevdonim? Naj bo ponosna na svoje francosko ime! Ime menjaš, če se hočeš skriti. Ali se hoče Louise Berthier skrivati? Čemu? ... Čemu bi se ona skrivala? . .. Komu? . .. In ni imel miru. Danes, v tem julijskem jutru, ga je zgrabil nov val hrepenenja in je sklenil: „Govoril bom z Luise Berthier! Moram! .. .“ V tem trenutku je na cesti pred vrtom obstal avtomobil z znakom Rdečega križa. Dve minuti pozneje je pritekla k Alfredu na vrt Michele: ,Alfred, z avtom je prišla pote iz bolnišnice Sacre-Coeur častita mati Bernardina. Prosi te, da bi se takoj oblekel in se odpeljal z njo.“ Obstal je kot vkopan. „Čakajo te . . . nujno je! . . .“ se je spet oglasila Michele. „Ah, potrebujejo moj denar, da bi rešil življenje kakemu revežu, ki si sam ne more plačati zdravljenja ali ope- racije,“ je dejal Alfred in odhajal z Michele v stanovanje. „Daj mi s seboj moj čekovni blok.“ Pomagala mu je, da se je naglo oblekel, in mu izročila zahtevani blok. Zdajci je zaslišal prijeten, topel glas: „Vodila vas bom jaz, gospod Colot, ker vas že poznam.“ Vstopila sta y avtomobil, ki je bliskovito odhitel. „Lahko bi mi bili telefonirali,” je zdaj prvi spregovoril Colot. „Obvezal bi se bil s svojo besedo, da bom pomagal.“ Tedaj je častita mati Bernardina dejala tiho, kot se izpoveduje v spovednici smrtnega greha: „Ne gre za pomoč tujcu, gospod Colot. Gre za vaše poslednje slovo od Louise Berthier.“ „Od Louise Berthier.. . poslednje slovo? ... Bolna jfe bila ... Zdravila se je v Švici... Hočete reči, da je Z njo slabše? ... Hočete reči...“ „Sinoči so jo pripeljali z rešilnim avtom v našo bolnišnico. Postala je žrtev levkemije in njene ure so štete.“ Alfred je na svojem čelu občutil hladen znoj ... v duši pa ledeno slutnjo Dihal je težko kakor onemogel starec. Zgrabil je prednico za roko in zakričal: „Kdo je Louise Berthier!? “ „To je ona ... Almira.“ „Ne! ... je zaijul in si zaril čelo v dlani... „Ne, ne, ne! .. .“ Dospeli so do bolnišnice. Priskočila sta vratar in bolniški strežnik ter nesrečnemu slepcu pomagala do vrat in potem po stopnicah ... po hodnikih . . . Ko so prišli do vrat njene sobe, mu je dejala častita mati Bernardina: „Bodite hrabri, gospod Colot. V svojih poslednjih urah kliče samo vaše ime. Sla sem po vas zato, da bi ji olajšali poslednjo pot.“ „Pot! ... Pot! . .. Pot! ..je udarjala beseda po slepčevi glavi kakor kem-belj po bronastem zvonu: „Bom! ... Bom! . .. Bom! . ..“ Nenadoma se je z nadnaravno močjo zbral in dejal: „Častita mati, vodite me k njej!“ „Tukaj je kljuka, gospod Colot. Stopite sami v sobo. Ko vstopite, se obrnite na desno in po treh korakih boste ob njeni postelji.“ Vstopil je. S težavo je odprla veke, on pa je napenjal sluh, da bi zaslišal njen glas. Zdajci je izgovorila njegovo ime, izgovorila ga je tako rahlo, kot da so ga zašepetale veje v vetru: ,Alfred! . ..“ Iztegnil je roke predse, da bi jo prej, da bi jo bolj zagotovo dosegel: „Moja Almira! ._. Pokleknil je ob postelji in poiskal njene roke, njene bele, prosojne, nemočne roke. „Našel sem te in nikoli več te ne smem izgubitij .. . Ozdravela boš! . .. Moja boš, kot si bila, in tvoj bom, kot sem bil! ... Moja Almira! . . Več ni mogel, več si ni upal govoriti. Njegova duša je zaplula po razburkanem morju gorja brez vesel, brez jader, brez krmila in brez upanja. Z levico ji je rahlo dvignil glavo in svoje ustnice približal njenim. Ob tem dotiku so nenadoma prenehale vse njene bolečine. Njena misel je bila jasna, le telesa ni mogla ganiti. Samo ozrla se je lahko še enkrat nanj, na prelepo njegovo glavo. In opazila je, da se mu med črnimi lasmi svetlikajo srebrni. Komaj slišno mu je tedaj dejala: ,Alfred, odhajam, vendar bom ostala pri tebi. .. ostala bom pri tebi v svojem ... v najinem . .. otroku.“ Vztrepetal je, z obema rokama objel njen obraz kakor največjo dragocenost. „V najinem otroku? ... Almira! . .. V najinem ...“ Umirajoča je zbrala poslednje moči: „Da ... najin mali Alfi.. .“ Alfred je občutil, kako se je postelji tiho približalo majhno bitje in kako si je poiskalo prostor med njim in umirajočo. Ni pa videl, kako so živahne oči štiriletnega dečka begale, kako so se vprašujoče ozirale zdaj v slepe, steklene oči svojega očeta, zdaj v žive, mile oči svoje matere, ki so se utrujeno zapirale. Zdajci je zaslišal nežni otrokov glas: ,^lamica, ali si zaspančkala? ... Striček doktor mi je rekel, da boš morala dolgo, dolgo spančkati. Kako dolgo, mamica? ...“ „Dolgo ... dolgo ...“ je dahnila " umirajoča. „Mamica, ne spančkaj še ... Povej mi prej ... ali je ta gospod tisti moj očka, tisti očka, o katerem si mi toliko pripovedovala ... tisti dobri očka, ki vidi drugače kakor ljudje z zdravimi očmi? “ Alfred mu je pobožal glavico in zaihtel: „Jaz sem tisti očka ... tvoj očka, Alfi, ki te bo varoval vsega hudega, medtem ko bo mamica spančkala.“ Nenadoma je mali zajokal. Alfred je vedel, da je to storil po naravnem instinktu, ki mu je povedal, da je njegova mati v tem hipu izdihnila. Potem je dvignil malega v naročje: „Naj spi, Alfi, naj spi, midva je ne smeva motiti v tem snu .. . Nihče tega ne sme ...“ „Ne smeva, kajne? “ je nedolžno vprašal mali. 1 ,dokler bo spala, ti bom mnogo lepega pripovedoval o tvoji mamici,“ mu je dejal Alfred'ljubeče. „Kaj mi boš povedal? “ „Kako je bila lepa.“ „In kaj še? “ „Kako čudovito je igrala na klavir.“ „In kaj še? “ „Kako sem srečen, da sem od nje dobil tebe, svojega sinčka.“ Malček ga je objel okrog vratu in naslonil glavico na njegovo ramo. Tako naslonjen je strmel vanjo, ki ga ni več videla. JAROSLAV STOVIČEK Tudi slepi \ /idijo j Konec lanskega leta je# Državna založba Slovenije izdala roman pisatelja Jara Stovička TUDI SLEPI VIDIJO. Knjigo je prevedla Ruža tucija Petelinova, opremila pa Nadja Furlan; natisnilo jo je celjsko grafično podjetje CETIS. Avtor, brat znanega kiparja Vladimirja Stovička iz Leskovca pri Krškem, živi že vrsto let v Zagrebu. Tam je predlanskim izšel izvirnik te njegove najnovejše knjige (»I slijepi vide«), že pred leti smo ga predstavili tudi bralcem našega tednika. V novem romanu opisuje Jaroslav Stoviček življenje slepega kiparja in njegovo srečanje z redovnico Almiro. Njuna usoda se odvija v Parizu, kjer se po ločitvi z umetnikom iz reda izključena nuna posveti samo klavirju in njunemu otroku, za katerega oče nič ne ve, dokler svoje edine ljubezni ne sreča na mrtvaški postelji. Objavljamo dva odlomka iz zadnjega dela knjige. Roman TUDI SLEPI VIDIJO lahko kupite v najbližji knjigarni ali pa naročite pri Državni založbi Slovenije. kultura in izobra- ževanje OB UGOTOVITVAH, KI BIJEJO V OČI IN UŠESA: Kako posnažiti učiteljev ugled? Nedavno so ravnatelji dolenjskih, belokranjskih in spodnjeposavskih osnovnih šol v Šmarjeških Toplicah slišali: Imamo religiozne in take učitelje, ki s posmehom razlagajo učencem našo samoupravno družbo »Pasja radost« izšla Ivanko Hergold, predmetno učiteljico iz Krškega, smo kot pisateljico do zdaj poznali z literarnih večerov in po objavah črtic v Sodobnosti in drugih revijah. Poslušalcem in bralcem je ostala v spominu kot popisovalka drobnih in intimnih doživetij malih stvari. Pozornemu spremljevalcu ni ušlo dejstvo, da se je „rodilo" kvalitetno in obetavno pero. Zato izid knjige „Pasja radost ali karkoli*' te pisateljice ni senzacija, marveč logično dejanje, ki se je moralo zgoditi prej ali slej. Opraviti imamo z zbirko značilnilv črtic, ki jih je s tenkočutnostjo napisala Ivanka Hergold. Hkrati velja poudariti, da je „Pasja radost" precej nad ravnijo proze, ki jo tiskajo mladi. Ob knjižnem prvencu Hergol-dove je to spodbudna ugotovitev. Knjigo je izdala Mladinska knjiga. 15.000 OBISKOVALCEV Posavski muzej v Brežicah je obiskalo lani 15.000 ljudi, od tega 102 skupini iz šol in 52 drugih domačih in tujih skupin, 800 obiskovalcev je prišlo iz 20 evropskih držav, 8 pa iz drugih dežel. Muzej je lani v celoti uresničil delovni načrt. Iz Poljan v Sušje Učiteljica šole na Velikih Poljanah v ribniški občini je resno zbolela. Nadomestila zanjo ni, zato se morajo šolarji začasno voziti z avtobusom v šolo v Sušje. Seveda so mamice prvošolčkov v skrbeh, saj njihovi otroci prvič zapuščajo domačo vas in se podajajo na potovanje po cestah, ki so polne prometa in nevarnosti. Doma spremljajo otroke na avtobus in domov starši, v Sušjah pa učitelji. Tako je zagotovljena varnost novincev. Seveda morajo starši malčke nenehno opozarjati na čuječnost. Prvošolčki pa bodo čez nekaj mesecev že ,starejši" šolarji in zato tudi bolj pazljivi. V. P. Otroci mamicam V četrtek, 2. marca zvečer, je osnovna šola „Katje Rupene" slavila dan šole, ki ga praznujejo vsako leto 27. februarja v počastitev spomina prosvetne delavke in borke NOB Katje Rupene, po kateri ima šola ime. Obenem so javno kulturno prireditev v Prosvetnem domu posvetili tudi 8. marcu - dnevu žena. Otroška prireditev z recitalom, pevskimi točkami in folkloro je bila pravo doživetje za številno občinstvo, posebno za starše otrok. Tokrat so lahko videli, kaj vse so se njihovi otroci naučili pri krožkih v okviru pionirske organizacije, čeprav so v stari stavbi zelo slabi pogoji za tako delovanje. Med gosti na prireditvi sta bili tudi sestri padle vzornice Katje: Mara Rupena-Osolnikova iz Ljubljane in Florjančičeva z Otočca. Minilo je, ko smo se zadovoljili, daje učitelj vmesna postaja med starši in učenci. Danes mora biti kaj več: oblikovalec odnosov — socialističnih odnosov do učencev, med učenci, do staršev ter med starši in učenci. Od učitelja ne zahtevamo malo, vendar to niso mlinski kamni, kar „obešamo“ nanj. Vzgoje nismo še nikoli osvet- vzgojiteljica za človeške, sociali- ljevali in poudarjali bolj kot zdaj, ko so nanjo letele pikre celo z najvišjih mest. Prav tako nismo še nikoli tako kot v zadnjem času podčrtovali, da sta vzgoja in izobraževanje sicer dve dejavnosti, a nerazdružljivi. Pri tem družba želi samo to, da bi šola res postala sodobna kovnica znanja in najpomembnejša V republiški Zvezi kultumo-prosvetnih organizacij so že mimo priprave na letošnje tradicionalno srečanje amaterskih gledaliških skupin. Zunaj je pravilnik, določeni so člani žirije, ki bo že aprila začela ocenjevati „tekmovalne*4 predstave v občinah. Neznano je le še, kje bo revija in kdo bo na njej igral. Na Dolenjskem smo se njega dni ponašali s številnimi dobrimi skupinami, zato nismo bili nikoli v zadregi za udeležbo, bolj smo se gnjavili s tem, koga izmed najboljših bomo poslali na revijo. Ob dobrem izboru smo se že naprej videli na prestolu za naj- Spet mimo? boljše gledališke Slovence, enkrat pa se nam je (Novomešča-nom) posrečilo priti na sam Olimp jugoslovanskega amaterskega igralstva. Ne upal bi si trditi, da smo potem leta in leta počivali na tej lovoriki in tako povzdignili svoj razlog, zakaj nas na nekaj naslednjih slovenskih srečanjih sploh ni bilo. Pred jeseniškim srečanjem so „čast“ dolenjskega igralstva rešili edinole gostitelji tedanje revije Brežičani in opozorili slovensko javnost, da smo le še tu. Najbrž bo res tole: amaterska gledališka dejavnost je prišla na bergle, tako pa smo se sramovali poslati v svet. Trenutno bi na našem območju težko s prstom pokazali na igralsko družino, ki bi bila vsaj za pol glave višja od popreč-nosti. Zadnja leta smo bili prepričani, da se bo po dolgem času spet „izprsilo" Novo mesto, žal pa dokaza za to prepričanje še nismo dobili. Podpisani sem zato pred letošnjo revijo najboljšega slovenskega amaterskega igralstva črnogled: po mojem bo šla revija spet mimo Dolenjske. V ljust/ ' RAZSTAVO ILUSTRACIJ Ančke Gošnik - Godec k otroškim in mladinskim knjigam so odprli pred kratkim v Radovljici. DOLENJSKI OKTET je minuli petek nastopil v Karlovcu na koncertu skupaj z domačim oktetom. Oba zbora bomo v drugi polovici marca poslušali v Novem mestu. PESMI IN POVESTI Ane Gale, prosvetne delavke iz Grosupljega, je izdal v samozaložbi Milan Dolgan, profesor pedagoške akademije v Ljubljani. Ana Gale je dobro znana tudi Sevničanom iz predvojnih dni, ko je v tem kraju ustanovila oddelek za duševno prizadete otroke. Šolska TV Kaže, da se bo slovenska televizija že prihodnje leto vključila v vzgojno-izobraževalni proces. Spored pripravljajo tako, da se bodo najprej na malem zaslonu zvrstila predavanja za prosvetne delavce, zatem pa tudi v dopoldanskih urah predavanja za učence. Prizadevanje naše televizije, da pomaga pri posodobljanju pouka, je vsekakor hvalevredno in je našlo podporo tako pri republiškem vzgojno-izobraževal-nem vodstvu kot v šolah. V predavanjih za prosvetne delavce bodo z malih zaslonov spregovorili najboljši strokovnjaki in seznanjali učitelje s sodobnimi prijemi v učno-vzgojnem procesu. Ko bodo na vrsti predavanja za učence, učitelju ne bo treba drugega kot zavrteti gumb na televizorju. Seveda bodo morali o sporedu obvestiti že več tednov naprej, da bodo v šolah prilagodili urnike televizijskim učnim uram. PARTIZANSKA KNJIGA je izdala zbornik „Ravensbrueck" in pesniško zbirko „Ulaka", ki jo je napisal Vinko Sumrada-Radoš. „Ravensbrueck" je prvi del „ženskega" zbornika, pripoveduje o zloglasnem nacističnem taborišču, v katerem je bilo tudi nekaj tisoč Slovenk. Pesniška zbirka „Ulaka" pa vsebuje partizanske pesmi iz Notranjske. KONCERT ZABAVNE GLASBE bo jutri ob 20. uri v novomeškem Domu JLA. Nastopili bodo: Ljupka Dimitrovska, Edvin Fliser in ansambel Novi fosili. KONCERT MEŠANEGA pevskega zbora tovarne zdravil Krka 3. marca v novomeškem Domu kulture pod taktirko prof. Janeza Žnidarja je bil ena uvodnih prireditev v počastitev letošnjega 8. marca v novomeški občini. RAZSTAVO IZVIRNIH knjižnih ilustracij slovenskih slikarjev, s tem pa prve začetke likovnega izražanja na tem področju, je pripravil Dolenjski muzej prejšnji teden v Do-lertjski galeriji. Javnosti so predstavili dela Jakca, Vavpotiča, Birolle, Gasparija, Debenjaka, Podrekarja, Pirnata, Smrekarja in drugih ilustratorjev. „MOJSTRI NAIVNE UMETNOSTI", zajetne knjige Ota Bihalji-ja-Merina, so izšli tudi v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi. To je zgodovina umetniške zvrsti, ki se je skozi stoletja vraščala v likovna snovanja, popolno priznanje pa doživela šele v tem stoletju. Pisec je s tenkočutnim posluhom za likovna prizadevanja osvetlil zlasti tiste mojstre naivne umetnosti, ki bi jim lahko rekh mejniki v posameznih obdobjih te likovne tvornosti, začenši s Hen-ryjem Rousseaujem, prek naše hle-binske šole z Ivanom Generaličem, do sodobnih nosilcev te umetniške zvrsti. stične, samoupravne odnose. Vzgojni smoter vsega, kar „diši“ po šoli - od ure po predmetniku do dela v krožku — je prvi, kajpak poleg izobrazbenega, saj govorimo o šoli. Ta smoter pa ni vselej lahko dosegljiv; prej ga bo izluščil strokovno in svetovnonazorsko „zgrajen“ učitelj, ker se zaveda, da še ni naredil vsega, če je „odbrenkal“ predavanje in „okrtačil“ učpnce za oceno. Govorimo in pišemo, da se začne otroku svetovni nazor oblikovati v trenutku, ko prestopi prag šole. Dobesedno seveda tega ne gre pojmovati, saj je vsakomur znano, da je oblikovanje človekove zavesti dolgotrajen proces. Zarodke svetovnega nazora - pogledov na svet, kot rečemo po domače — prinese otrok od doma, iz družine. Učiteljeva dolžnost je, da to ugotovi ter poskrbi, da se učenčeva mozaična predstava o svetu združi v celoto. Oblikovalec socialističnih odnosov in usmerjevalec marksističnih pogledov na svet’ v socialistični in samoupravni šoli ne more biti učitelj s predsodki, z nerazčiščenimi pojmi o najrazličnejših vprašanjih. To še zlasti velja za tako imenovane religiozne učitelje. Praviloma takih učiteljev v socialistični šoli ne bi smeli imeti, ker pa tudi ni tem področju prizna- vamo ,zatečeno stanje“, jih sprejemamo take, kot so, ne da bi opozarjali na potrebo po „čistki44 v učiteljskih vrstah. Zato pa je dolžnost komunistov v šolah, da ne dovolijo, da religiozni učitelji svoje versko prepričanje izrabijo za izkrivljanje znanstvenih spoznanj, v duhu katerih je zgrajena celotna stavba vzgoje in izobraževanja pri Učitelji komunisti morajo dosledno preganjati in izgnati iz učilnic tudi najrazličnejše cinične in zgrešene interpretacije našega samoupravnega sistema, odnosov, dogodkov in pojavov, na katere je šola odzivna. Učitelji, ki take interpretacije zagrešijo, navadno nasedejo neznanju in nepoznavanju. I. ZORAN :;X\jX;>Xv Otroci: zrcalo vzgoje v šoli Duhovni kruh ne sme plesneti V kulturni razvoj trebanjske občine letos še bolj vpreči: kulturno skupnost, krajevne skupnosti, mecene, pa tudi republiško kulturno skupnost - Bo letos konec prepričevanj, da človek ne živi samo od kruha? „Če se kaj pozna, da orjemo po novem - v kulturni skupnosti? Trdim, da se. Poglejte samo tole: vsaka stvar je v svojem predalu — evidentirana, ovrednotena. To je red, kulturna politika. Mislim, da je to najpomembnejše, kar smo v zadnjem času dosegli.44 Iz Vilka Videčnika, predsednika trebanjske kulturne skupnosti, sicer znanega šolnika iz Mokronoga, vrejo izbrane, pretehtane besede: ugotovitve. - Kako se ta politika pozna v financiranju? „Dogovoriti se bomo morah, kaj bo kulturna skupnost lahko plačala in česa ne. Veliko denarja potrebujemo. Ce bi hoteli spraviti na noge matično knjižnico, bi komaj SLOVENSKI SLIKARJI SPET PRI NAS Dolenjska kolonija Bodo Novoteks v plemenitem prizadevanju podprla tudi druga novomeška in dolenjska podjetja? Prejšnji* teden je bila v Dolenjskem muzeju seja dosedanjega začasnega upravnega odbora slikarske kolonije „Krka", ki je lani na željo kolektiva tekstilne tovarne NOVOTEKS vodil prvo kolonijsko slikarsko srečanje po vojni v naši pokrajini. Po uspeli decembrski razstavi je postalo jasno tudi širšemu krogu zainteresiranih, da bi kolonija nadaljevala svoje koristno in pomembno delo. Na pobudo tekstilne tovarne NOVOTEKS, ki je izrazila pripravljenost, da tudi letos sama ali pa v sodelovanju z drugimi delovnimi organizacijami finančno podpre in omogoči drugo srečanje slovenskih slikarjev ob Krki, je zdaj skrb za pripravo slikarske kolonije prevzelo ravnateljstvo Dolenjskega muzeja. Temeljna kulturna skupnost v Novem mestu se seveda prav t^ko živo zanima za obstoj in nadaljnje delo N0V0MEŠCANI Peli v Operi Svojevrstno doživetje za obiskovalce ljubljanske Opere je bil 29. februarja koncert vokalne glasbe, katerega izkupiček (18.500 din) so nastopajoči podarili slovenskemu društvu za boj proti raku. S prireditvijo se je hkrati v Sloveniji začel vsejugoslovanski teden boja proti raku, ki se je končal na včerajšnji dan žena. Koncert so izvajali: solisti ljubljanske opere Vanda Gerlovič, Božena Glavak in Stane Koritnik ter bolgarski tenorist Dimitar Damjanov - vsi ob klavirski spremljavi pianistke Zdenke Lukec, ljubljanski zbor grafičnih delavcev Grafika pod vodstvom Franceta Mileka in zbor DPD Dušan Jereb iz Novega mesta pod taktirko Toneta Marklja. Pevcem ljubljanskega in novomeškega zbora je bil prvi nastop v osrednji slovenski operni hiši priložnost, da se predstavijo zahtevnemu ljubljanskemu občinstvu t najboljšim repertoarnim izborom. In niso razočarah, najboljše priznanje pa so doživeli, ko jih je pohvalil dirigent, letošnji Prešernov nagrajenec Bogo Leskovic. Zbora sta se tokrat že tretjič srečala na skupnem koncertu. Po koncertu so pevci izrazih željo po še tesnejšem sodelovanju, ki naj bi ga že letos okronali z medsebojnim pobratimstvom na Kozinovi Trški gori. kolonije, zato bo pri njenem prizadevanju vsestransko sodelovala. Začasni statut slikarske kolonije bo zdaj dopolnjen, temeljna kulturna skupnost pa bo povabila k sodelovanju tudi vodstva drugih novomeških in dolenjskih delovnih organizacij. Le tako bo mogoče zagotoviti koloniji daljše življenje, njeno delo pa usmerjati tako, kot to kažejo koristne izkušnje podobnih slikarskih kolonij v Škofji Loki, Izlakah in drugod po Sloveniji. Zares smo lahko veseli, daje NOVOTEKS znova pokazal tako lep odnos do kulturne dejavnosti in pravzaprav že omogočil, da se bodo slovenski slikarji tudi v letošnjem poletju ali tik pred jesenjo zbrali ob Krki. Želimo lahko samo še, da bi NOVOTEKSOVEMU zgledu malo sledile tudi druge, predvsem najmočnejše delovne organizacije v novomeški občini! TONE GOŠNIK zadostovala polovica proračuna. Upam, da bo v blagajni kaj več kot lani, ko smo imeli za vso dejavnost manj kot 300.000 din. Republiška pomoč bo morala priti, sicer res ne vem, kako bomo obdržali Tabor." - Amaterizmu se potemtakem tudi ne piše najbolje? „Kar imamo, podpiramo, denar dobijo skupine po predloženih načrtih. Veliko društev in skupin ni, zato še kar zmoremo. Ljudje nenehno potujejo od jutra do večera, na delo in z dela, zato jim časa za kulturno delo ne preostaja dosti. Mladih ni. V mokro no škem zboru so malone sami upokojenci, ki imajo ,čas\ z menoj vred." - O pomanjkanju primernih prostorov govorijo vsepovsod, tudi v vaši občini? „Razmišljamo, da bi nekaj dah za investicije, ker za večja dela ne bo denarja. Pri tem računamo na pomoč krajevnih skupnosti. Tu pa je spet tako: če je kdo v svetu zagret za kulturo, pride kaj, sicer ne. Žalostno je zlasti to, da Trebnje kot občinsko središče nima primernega kulturnega doma. Mokronoški je v občini pravzaprav edini urejen." - Do zdaj so podjetja podpirala kulturne akcije .. . „Omogočala so in še vedno omogočajo življenje kulturnim skupinam, prispevala za Tabor in primaknila za vrsto drugih kulturnih del in prireditev. Njihov posluh za kulturo je hvalevreden. Razvoj amaterizma bo še nadalje odvisen od naklonjenosti zaposlenih." - Kaj bi letos predvsem radi dosegli oziroma uresničili? „Bolj zainteresirah družbeno-poli-tične organizacije za razvoj tega našega milega amaterizma .. ." --... ker morate še vedno dokazovati, da človek ne živi samo od kruha? „Prav gotovo. Mnogim je še vedno španska vas dejstvo, da je kultura človekov duhovni kruh. No, naša naloga naj bi bila skrbeti, da ta kruli ne bi splesnel." I. Z. / V Od 28. do 30. septembra letos bo v Novem mestu zasedal mednarodni znanstveni simpozij pod naslovom „Halštatsko obdobje v Sloveniji". Udeležilo se ga bo okrog 50 arheologov-prazgod o vinarjev iz Jugoslavije in inozemstva. Simpozij pripravlja zelo delavno Slovensko arheološko društvo skupaj z Dolenjskim muzejem v Novem mestu. Organizacijske priprave in tehnično iz- Simpozij vedbo simpozija je društvo poverilo dr. Stanetu Gabrovcu in Tonetu Knezu. Prva dva dneva srečanja bodo na programu predavanja, tretji dan pa bo strokovna ekskurzija po Dolenjski, na kateri si bodo udeleženci simpozija ogledah nekatera halštatska gradišča in gomilna grobišča. Na povabilo organizatorjev bo na simpoziju prebranih skoraj 20 referatov, uvodni del simpozija pa bo posvečen presenetljivim novim arheološkim najdbam iz Novega mesta in metodam njihovega težavnega restavriranja. Arheološki simpozij bo prvi sestanek na mednarodni ravni, ki si je izbral za kraj srečanja Novo mesto, in zanj vlada med strokovnimi kolegi doma in v inozemstvu veliko zanimanje. Najdbe iz halštatskega časa na Dolenjskem so tako pomembne, da so v nekaterih primerili celo ključnega pomena za širši evropski prostor v prazgodovinskem obdobju. O simpoziju bomo še podrobneje poročali. T. Kj ■ ■ ■ . Novomeška satira se je rodila: 28. februarja so igralci domačega amaterskega gledališča v režiji Franca Čučka uspešno predstavili na odru v Domu kulture „Klopotce44 — kultumo-gospodarsko-aktivistično utopijo Vladimira Bajca. Pisec se v tej satirični lepljenki norčuje iz slabosti, ki spremljajo naš razvoj od uvedbe samoupravljanja do danes, pri tem pa dopoveduje, da smo marsikaj „podedovali41 od prednikov v starorimskih časih. „Klopotci44 so vsekakor delo, ki bi ne smelo ostati pri krstni predstavi. Na sliki: igralci — soustvarjalci prvega zares čisto novomeškega satiričnega večera. (Foto: Sandi Mikulan) IZ VSEH STRANI NOVO MESTO - Prejšnji teden je bila v tovarni IMV seja predsedstva mladinskega aktiva, ki so se je udeležili vsi člani. Obravnavali so izvedbo programov osmih komisij in jih po plodni razpravi dokončno obdelali. Sklenili so, da se bodo vključili y nadaljnjo Akcijo 75, v aktivnost vsesplošnega ljudskega odpora, ostali pa bodo aktivnejši in plodnejši tudi na športnem področju, ki je za mlade še najbolj vabljivo. Na koncu je predsednica Vida Kerin povedala, da se bodo ponovno sestali in razpravljali o celotnem programu dktivH (J P ) ČRNOMELJ - 25. februarja so člani predsedstva občinske konference ZMS usklajevali delovne programe z nalogami, začrtanimi v akcijskem programu. Organizacijsko so predsedstvo uredili tako, da je vsak član zadolžen za delovanje na nekem področju dela. (M. S.) BRŠLIN - Na bršlinski osnovni šoli so izdali že drugo številko glasila „Iz naših logov“, ki so ga posvetili ženam za njihov praznik. Večina prispevkov je namenjena materam. Med ostalimi prispevki so nekateri posvečeni Vietnamu, dalje doživetjem med počitnicami, pesmice v glavnem opevajo pomlad, precej pa je tudi smešnic, rebusov in križank. Na zadnji strani glasila so poročila o delu krožkov. (N. N.) PONIKVE - Predsedstvo republiške konference ZMS Slovenije je razglasilo izid tekmovanja za najboljši vaški aktiv. Tekmovanja se je udeležilo 123 aktivov iz 21 občin. Prvo mesto so si priborih mladinci iz Trboj in prejeli nagrado 1000 din. V tekmovanje se je vključilo tudi 19 dolenjskih aktivov, najvidnejše mesto pa so zasedli mladi iz Ponikev, ki so bili peti, zato so dobili tudi nagrado 500 dinarjev. Največ so naredili pri uresničevanju izobraževalnega programa. Lep uspeh pa so tudi dosegli lani, ko so bili prvi na javni radijski oddaji „Spoznavajmo svet in domovino44. (L. R.) METLIKA - Mesto že nekaj let nima mladinskega aktiva, zato veliko število mladih nikjer ne sodeluje. Predsedstvo mladinske konference želi v kratkem ustanoviti mestni mladinski aktiv, težave pa bodo, ker ni klubskih prostorov. (R.B.) SUHOR - Mladinci s Suhorja so prejšnji teden priredili ples v kulturnem domu, na katerega je prišla mladež iz vseh okoliških vasi. Želeti pa je, da dejavnost aktiva ne bi ostala le pri organiziranju plesov. (T. G.) Od športa k politiki Predsedstvo Zveze mladine Kočevje je lani organiziralo mladinsko ligo malega nogometa, v kateri tekmuje 7 klubov: 5 s podeželja in dva iz mesta. Mladinsko vodstvo je tako doseglo, da se je mladina v posameznih naseljih začela zbirati v začetku sicer predvsem zaradi nogometa, kasneje pa so prav s sodelovanjem te miadine začeli ustanavljati mladinske aktive, seveda tam, kjer jih do takrat še ni bilo. Če je kje delo mladinskega aktiva zaspalo, je predsedstvo občinske konference Zveze mladine spet uporabilo mlade nogometaše za politične delavce, ki so delo v mladinskem aktivu oživili. To jim je v glavnem tudi uspevalo. Predsedstvo občinske konference' ZM je ocenilo mladinsko ligo malega nogometa za uspešno. Število ekip v tej ligi nameravajo zato z novo nogometno sezono kar najbolj povečati. J. P. nasi znanci čas zaceli rane? Včasih sta se 'na slovenskem glasbeno-pevskem nebu potegovala za popularnost znana pevca zabavne glasbe iz sosednje republike Mišo Kovač in Krunoslav Slabinac. S tem, ko sc je Kičo zaklel v Novem mestu, da ne bo več prišel v Slovenijo (bilo je ob jajčnem atentatu44 v novomeškem domu kulture), se je znebil resnega konkurenta priljubljenega Miše. Vendar se zadnje čase spet slišijo glasovi, da bo Krunoslav pozabil na neljubi pripetljaj v Novem mestu ter da bo šel spet osvajat slovenske poslušalce. Na sliki: Kičo Slabinac Pomlad prebuja mlade V devetih mladinskih aktivih na območju metliške občine nastaja nova delovna vnema O mladinskih aktivih na Suhoiju, na Lokvici, na Radoviči, v Drašičih, Slamni vasi, Gradcu, na Božakovem, v Rosalalnicah in na Krasincu do pred kratkim ni bilo dosti slišati. Zdaj po vaseh celo starejši ugotavljajo, da so mladi oživeli in da jim bo treba pri delu pomagati. Mladinski aktiv v Drašičih vključuje 50 članov. Mladi teh vasi bodo ustanovili strelsko in šahovsko društvo, mikata pa jih tudi igralstvo in nogomet. Predsednik Tone Pečarič pričakuje, da jim bo pomagala občinska k'onferenca. Tega se nadeja tudi Ivan Stublar, predsednik aktiva Lokvice. Njegovih 32 mladincev se zanima za organizirane prevoze na delo, za sodelovanje z mladino v delovnih organizacijah, poleg tega pa nameravajo urediti mladinsko sobo v vaški hiši, tako kot so štorih v Slamni vasi. Sami so že zabetonirali tla, pobelili sobo, mladinska konferenca iz Metlike pa jim je podarila nekaj kosov starega pohištva. V prijetni sobi kuje zdaj načrte 25 mladih ljudi. Predsednik Slavo Težak je optimist. Prepričan je, daje to šele začetek. Tudi Gradac se je prebudil. V nekdanji mizarski delavnici v gradu Ansambel Berger na turneji Zabavni ansambel Franja Bergerja s pevcema Melito Avsenak in Vasjo Matjanom bo v teh dneh prišel gostovat na Dolenjsko. V soboto, 11. marca, bodo ob 18. uri igrah v Semiču, ob 20. uri pa v Črnomlju. V nedeljo, 12. marca, bo nastopil ob 11. uri v Adlešičih, ob 14.30 na Vinici, ob 17. uri v Dragatušu in Vjpb 19.30 v Metliki. j bodo ob razumevanju krajevne skupnosti lahko uredili mladinske prostore. S svojim delom in s svojimi sredstvi. Tako izjavlja predsednik vaške mladine Dušan Plut. Tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja na Suhoiju so dah vso podporo novoustanovljenemu aktivu mladih, ki šteje 50 članov. Z. zgodnjo pomladjo se torej prebujajo vaški mladinski aktivi. Velika zasluga gre občinski konferenci ZMS v Metliki, še posebno njenemu predsedniku Slobodanu Udovičiču. S porajanjem novih aktivov pa nastajajo vprašanja: kje dobiti denar za njihovo delovanje, za opremo prostorov in kje dobiti mentorje. TONI GAŠPERIC PO TREH POTEH V JELENOV ŽLEB V počastitev občinskega praznika občine Ribnica in praznovanja obletnice vstaje v Sloveniji so se mladi v Ribnici odločili, da bodo letos organizirah pohod v Jelenov žleb, ki naj bi postal tradicionalna manifestacija ribniških občanov v sodelovanju z JLA. Proti Jelenovemu žlebu bodo 25. marca krenile tri kolone. Prva bo krenila iz garnizije v Ribnici do spomenika v Belih stenah, druga iz Dolenje vasi, tretja pa iz Sodražice, vse se bodo dobile pri prej omenjenem spomeniku. Kolone bodo sestavljali mladinci, vojaki in vsi drugi občani, ki želijo sodelovati pri tem pohodu. Tam bo tudi partizanski miting, na katerem bodo spregovorili udeleženci bitke. MLADI IN SVET Želje mladih so že dejanja Mladi v novomeškem Novoteksu so lepo zastavili delo - Aktiv vodi Marinka Kraljeva V tekstilni tovarni Novoteks v Novem mestu je v zadnjem času čutiti povečano dejavnost mladinskega aktiva. Odkar je vodstvo mladih sprejela Marinka Kralj, ki je v podjetju komaj od lani, se mladinci res ne morejo pritoževati in tožiti, da jim je dolgčas. S pomočjo posebne ankete so ugotovili želje mladih, zdaj pa jih postopoma izpolnjujejo. „Meni je dala srednja šola dovolj teoretičnega znanja, vendar mi to v praksi malo pomaga. Občutek imam, da smo se učili veliko takega, česar ne bomo nikoli potrebovali. Pozabili so na prakso, to pa je menda najvažnejše v današnjem času.44 - Kaj bi predlagali? „Da bi v vseh naših poklicnih in srednjih šolah dali večji poudarek družbenemu izobraževanju; ne vem za primer, da bi dijake kdaj peljali na sejo občinske skupščine ali delavskega sveta .. - Kako se počutite kot samoupravljavca? „Ker me kot predsednico mladine vabijo na vse seje delavskega in upravnega odbora ter na sindikalne sestanke, sem vedno v srcu vseh dogajanj. Razumljivo, da vse ugotovitve potem posredujem mladincem. Dobila sem občutek, da se vodstvo podjetja trudi mlade vključiti v vsa dogajanja. Prepričana sem, da bomo pri drugih volitvah imeli tudi mlade kandidate.44 - Videli smo vaše mladinsko glasilo „Mladi tekstilec.44 Kako so ga sprejeli vaši člani? „V javnosti in tudi v kolektivu je imelo glasilo dober odmev, dobili smo precej spodbude. Namen glasila je, da seznanimo vse z našim delom in družabnim življenjem, ki mora postati še bolj pestro. - Kaj pa vaše zasebno življenje? „Prostega časa skoraj ni! Sem namreč izredna študentka drugega letnika višje ekonomske šole v Mariboru.44 S. DOKL - Kakšen je bil odziv na anketo? „Anketirali smo okoli 370 mladih, prejeli pa smo 80 odstotkov odgovorov. Z odgovori smo bili zelo zadovoljni, saj smo ugotovili dejanske želje doraščajočih ljudi. - Zakaj so se najbolj navdušili? „Večina se je odločila za družabno življenje, v ospredju pa so bile tudi želje po izobraževanju (na prvem mestu je bilo poljudnoznanstveno izpolnjevanje). Naši anketiranci pa so pokazali premalo zanimanja za ustroj podjetja in delavsko samoupravljanje.44 - Vas to kaj preseneča? „Niti ne! V naših šolah dajemo družbenemu samoupravljanju premalo poudarka ali ga pa omenjamo samo mimogrede, zato mladi ne čutijo potrebe, da bi se bolj seznanili s temi izredno važnimi vprašanji.44 - Omenili ste šolo .. . Urca zamujena, ne vrne... V Krškem so se lotili načrtnega izobraževanja mladih samoupravljavcev - Letos dva oddelka politične šole, eden je že končal delo Družbeno samoupravljanje je pomembna družbena in ustavna kategorija, ki temelji na poznavanju družbeno-ekonomskih zakonitosti in ima svoj odsev v zavesti človeka. Prizadevanja naše družbe, da pri mladih ljudeh spodbuja in neguje osnovne kali samoupravljanja, pa ne gredo v tej smeri. Lahko bi celo trdili, da je to izredno pomembno področje družbenega življenja zanemarjeno. Čeprav imamo še kar zadovoljivo število mladih samoupravljavcev, ki sedijo v delavskih in upravnih odborih, je v glavnem čutiti samo njihovo fizično prisotnost. Za poglobljeno delo v zapletenih proizvodnih in drugih procesih niso usposobljeni, zato je njihova pasivnost povsem razumljiva. Krivda za nedejavnost pa pade na tiste, ki teh ljudi niso pripravili za opravljanje zahtevnih družbenih opravil. Težko je popraviti zamujeno. Vendar nekje le poskušajo rešiti, kar se rešiti da. Tak primer jc viden že več let v Krškem, kjer občinski komite Zveze komunistov organizira šolo za poglabljanje družbeno-eko-nomskih in drugih vprašanj; obisku- jejo jo pa v glavnem mladi ljudje iz proizvodnje. Kaj je pokazala dosedanja praksa? Mladi se v tem skopo odmerjenem času seznanijo z najosnovnejšimi zakonitostmi našega družbenega razvoja, to jih pa potem spodbuja, da se še sami izpopolnjujejo in iščejo odgovore na nejasna vprašanja. Težko je izmeriti pridobljeno znanje. Gotovo pa jc, da se mladi, ki se spet vrnejo v delovne kolektive, čutijo močnejše in bolj seznanjene z vprašanji, ki pa so osnova naši samoupravni zgradbi. Krški primer je vreden posnemanja. Torej ne drži vedno pregovor: „Urca zamujena, ne vrne se nobena.44 JOŽE TRŠAR NOVO MESTO PRED VELIKIM ŠPORTNIM DOGODKOM »Športna poslastica« za Dolenjsko V Novem mestu bo junija »Veliki kriterij slovenskih mest v atletiki«, na katerem bodo sodelovali najboljši slovenski atleti in atletinje - S pripravami je treba že začeti - Atleti se pridno urijo .Dolenjski, posebno pa še Novemu mestu, se sredi letošnjega leta obeta velika atletska prireditev, prava poslastica za ljubitelje atletike. Novomeški športni delavci so prevzeli organizacijo „Velikega kriterija slovenskih mest v atletiki44, ki je ena najbolj pomembnih atletskih prireditev v naši republiki. Dosedanje prireditve so bile v Novi Gorici, Kranju, Celju in Ljubljani, tokrat pa je na vrsti metropola Dolenjske. Atletski delavci se zavedajo, da takšno tekmovanje zahteva precej priprav. Atleti, ki so 'dobili z novimi telovadnicami odlične pogoje za delo, se preko zime marljivo pripravljajo. Prepričani so, da se bodo tudi pred domačimi gledalci dobro postavili, čeprav bo tokrat nastop dosti bolj zahteven. Že vrsto let so Novomeščani vedno v družbi najboljših, zato ni nobenega strahu, da se jim ravno pred domačimi gledalci zalomi. S pripravami na tehnično izvedbo tekmovanja pa še niso začeli. Čas neusmiljeno beži, zato je že skrajni rok, da se dobijo ljudje, ki morajo pognati v tek organizacijski stroj. Urediti je treba borišče, pripraviti razpise, spraviti v tek propagandno komisijo in druge komisije ter predvideti vse tisto, kar takšno zahtevno tekmovanje terja. V vodstvu atletskega kluba so prepričani, da bodo novomeški te-lesnovzgojni delavci pomagali pri organizaciji. Saj Dolenjci že dalj časa nismo imeli na programu tako kakovostne prireditve, zato bi bila velika škoda, da ne bi imela večjega odmeva. Dragocena bo tudi pomoč delovnih organizacij in občinske skupščine, saj brez te se res ne bi mogli lotiti tako težke naloge. Prireditev je veliko priznanje dolenjski atletiki, ki je v zadnjih letih spet dobila svoj stari dobri glas, in je res enkratna priložnost, da se da tej športni panogi poudarek, kot ga po svoji vrednosti mora imeti. T opel sprejem v Sevnici (Nadaljevanje s 1. strani) rila sevniških in novomeških podjetij. Pred hvaležno sevniško publiko se je odvijal razgiban in pester program, ki so ga pripravili telovadci iz Brežic, telovadke novomeškega Partizana, mladi telovadci in telovadke iz Sevnice, domača pionirska folklorna in plesna skupina ter zabavni ansambel Henčka Burkata s pevci Organizatorji so za gledalce pripravili tudi nagradni kviz, z darili pa so se izkazala sevniška podjetja Lisca, Jutranjka, Stilles, Kopitarna, Trgovsko podjetje, Kmetijski kombinat, Elektro, TIS, Merx in Gostinsko podjetje. Gledalci so z navdušenjem sprejeli prireditev, saj v tem športno razgibanem kraju manjka podobnih nastopov. Predstava je v celoti lepo uspela, za kar gre zasluga prizadevnim sevniškim telesnovzgojnim delavcem, ki so vložili precej truda. Simpatičen je bil nastop najmlajših sevniških telovadcev. Pozna se jim, da še nimajo veliko izkušenj, vendar so pokazali veliko smisla za telovadbo. Lepo sta bili sprejeti tudi folklorna in plesna skupina iz Sevnice, ki sta prinesli prijetno osvežitev precej dolgem telovadnem programu. Prijetno so presenetili tudi AJ ?J C= Velika obveznost Dijakinja novomeške gimnazije, atletinja Novega mesta Tatjana Gazvoda je članica tistega atletskega kolektiva, ki sodi med najboljše v naši republiki. Tatjana, ki je petkratna dolenjska rekorderka, ima rekorde na 60. 100, 200 m, 100 m z ovirami in v daljini, je skromno dekle, ne pozna se ji, daje najboljša dolenjdca atletinja vseh časov. Tudi v šoli ji gre, poleg treninga pa še vedno najde čas za razvedrilo. - Česa si v zadnjem času najbolj vesela? „Veseli me, da smo atleti dobili tako dobre vadbene pogoje. Vadimo trikrat na teden v telo,vadnici, če pa še kdo želi, trenira'lulJfo tudi zunaj." Bodo rezultati temu primerni? „Pričakujem, da bomo v letošnji sezoni boljši, kot smo bili prej.'4 - Vas k pospešeni vadbi preganja še kaj drugega? „Letošnjo jesen smo Dolenjci organizatorji atletskega kriterija slovenskih mest. Kot organizatorji se moramo v vseh pogledih postaviti.44 - In ti? „Pričakujem boljši dosežek v daljini, ostalo pa je skrivnost.'4 P. BOŽIČ mladi brežiški telovadci, ki jih vodi prof. Jože Senica; njihov nastop na bradlji je bil kakovosten. Z enakim navdušenjem so bile sprejete tudi telovadke novomeškega Partizana, ki so pokazale vaje na gredi in v parterju. Telovadke, ki jih vodi Ruža Kovačič, so pokazale bogato znanje, saj nekatere med njimi vadijo že precej let. Pokale je najboljšim športnikom izročil novinar Dolenjskega lista Jože Splichal, ki je za to priložnost pripravil tudi nekaj svojih ,jagod“. Darila podjetij Novoteks, Stilles, Novoles, Lisca, Jutranjka, Labod in GG Novo mesto pa je športnikom razdelil novinar Slavko Dokl, ki je imel z nagrajenci tudi razgovor; obenem je vodil nagradni kviz za gledalce. K. S. OBRAČUN DELA TVD PARTIZAN Prejšnji petek je imel novomeški Partizan letno skupščino, na kateri so obravnavah plodno dejavnost v zadnjih letih. Več o delu tega društva bomo pisah prihodnjič. r------------------------------n Za pokal Dolenjskega lista Za košarkarski turnir, ki ga organizira Dolenjski list v bršlin-ski telovadnci v nedeljo, 12. marca, s pričetkom ob 8.30, se je prijavilo 12 ekip. Nastopili bodo: Novo mesto - člani in mladinci; BETI (Metlika), Partizan (Semič), Partizan (Črnomelj), Partizan (Straža), Partizan (Kočevje), ROD (Radeče), KK Vidovo, ŠD Šentjernej, SKŠ Grm in gimnazija (Brežice). Ekipe Partizan (Straža), ŠD Šentjernej, Novo mesto - mladinci in SKŠ Grm imajo obvezno predtekmovanje v petek, 10. marca, ob 17.30 v bršlinski telovadnici. J Prepričani smo, da bo Novo mesto dobro pripravilo športni dogodek leta. s. DOKL p 11 % i 11 ^ uš f I I I I ^ llil JULKA BRATUŠ ZMAGOVALKA V počastitev 8. marca je občinska strelska zveza Novo mesto organizirala tekmovanje v streljanju z zračno puško. Zmagala je Julka Bratuš, ki je zadela 157 krogov. Sledijo: Sršen (152), M. Bračko (151), Aš (144), Povše (133) itd. VELJKO DRUGI V RADEČAH Mladinski državni prvak v smučarskih skokih Mirenčan Veljko Kolenc je nastopil v nedeljo v Radečah na večji skakalni tekmi. Veljko je med starejšimi mladinci zasedel drugo mesto, zbral je 1814» točke, skočil pa je 5 7 in 51,5 metra. V VODSTVU JE KRKA Začela se je občinska kegljaška liga, v kateri sodeluje 6 ekip iz novomeške občine. V prvem kolu je najvišji rezultat dosegla Krka, ki je tudi prevzela vodstvo. Med posamezniki je največ kegljev podrl kegljač Novo te ksa Slavko Dravinec. Rezultati prvega kola: Krka : Vseh devet 803:739, Novoteks : Luknja 624:670, Stari devet : Železničar 672:733. BREŽICE GARNIZIJA (CERKLJE)3:2 Brežiški nogometaši, ki so imeli solidne priprave čez zimo v telovadnici, so sc preselili na igrišče. Odigrali so tudi letošnjo prvo tekmo, s 3:2 so porazili nogometaše garnizije iz Cerkelj. ZA POKAL RADIA BREŽICE V 4. kolu dvokrožnega rokometnega turnirja za prehodni pokal Radia Brežice so Brcžičani slavili pomembno zmago nad Rudarjem iz Trbovelj, domačini so zmagali z 19:1.7. Sevničani pa so doma dobro napolnili mrežo Radečanom, rezultat je bil 27:18. V soboto, 11. marca, bo na sporedu zadnje kolo. V. PODGORŠEK NOVO MESTO - V telovadnici na Grmu je bilo občinsko pionirsko prvenstvo v skoku v višino. Nastopilo je nekaj več kot 40 tekmovalcev. Rezultati: pionirke (20 tekmovalk) - 1. Zevnik 143, 2. Skube 143, (obe Grm), 3. Beg (Grm) 135, 4. Miklavčič (Bršlin) 135, 5. M. Dokl (Grm) 135 itd. Pionirji - 1. Križman 150, 2. Rangus (oba Grm) 150, 3. Lamut (Bršlin) 145,4. Štan-gelj 145,5. Nemanič (oba Grm) 145 itd. - Mladinci: 1. Janežič (Grm) 160, mladinke - 1. Pučko (gimnazija N. m.) 140. (J. K.) VAVTA VAS - Badmintonska sekcija pionirskega šolskega športnega društva v Vavti vasi je prejšnji teden povabila dva odlična jugoslovanska igralca: Poharja in Pavčiča iz Ljubljane. Znana igralca badmintonskega kluba Olimpije sta mladim pokazala zanimivosti in lepote fega športa. (N. N.) NOVO MESTO - V nedeljo je bilo v grmski telovadnici pionirsko košarkarsko prvenstvo novomeške občine. Nastopilo je osem ekip, prikazana košarka pa je navdušila. Zmagovalna ekipa pionirjev z Grma je bila daleč najboljša. Končni vrstni red: 1. OŠ Grm I, 2. OŠ „Jožica Venturini44 - Vavta vas, 3. OS „Katja Rupena44 Novo mesto. Rezultati: Girn II : OS ,JCatja Rupena44 4:13, OŠ Vavta vas : OS Dolenjske Toplice 27:0, Grm I : OŠ Šentjernej 17:6, OS Bršlin : OŠ Žužemberk 7:5, OŠ „Katja Rupena44: OŠ Vavta vas 10:11, OŠ Grm I : OŠ Bršlin 22:9, OŠ „Katja Rupena44 : OŠ Bršlin 17:13 in OŠ Grm I : OŠ Vavta vas 51:4 (M. H.) KRŠKO - Plavalni klub Celu-lozar je navezal tesnejše stike z „MSV44 iz Marburga v Zvezni republiki Nemčiji. Ta ekipa je lani že gostovala v Krškem, letos pa namerava preživeti tu 14 dni ter jih izkoristiti za trening in ponovni dvoboj, da bi se tako oddolžila za lanski poraz. (Ž. Š.) NOVO MESTO"- Na šahovskem prvenstvu Novega mesta so odigrah že pet kol. V vodstvu je Igor Penko, ki ima štiri točke, sledijo: Lubej, Milič, Šporar in Udir, 3,5, Ščap in V. Istenič 3, Komelj, Ilc in Anica Istenič 2,5 itd. V petem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Penko - Milič 0:1, V. Istenič - Udir 0:1, Ihc - Lubej 0:1, Šporar - Jenko 1:0, Sašek - Ščap 0:1, Kitanovič -A. Istenič 0:1, Skube - Kobaš remi, Vovk - Poljanšek 0:1. (J. U.) KRŠKO - Plavalci krškega Celu-lozarja se pripravljajo za zimske prvenstvene nastope trikrat na teden v malem bazenu Čateških Toplic. Prvič bodo nastopih 12. marca na mitingu na Ravnah, nato pa bodo sodelovali na republiških prvenstvih za mlajše in starejše pionirje ter člane. Najboljši bodo nastopili tudi na državnem prvenstvu za mlajše pionirje. (Ž. Š.) NOVO MESTO - Končano je šahovsko prvenstvo novomeške gimnazije. Zmagala sta Pucelj in Poredoš, ki sta zbrala 10 točk; sledijo: Mihalič 8,5, Komelj 8, Lužar 6,5 itd. (r. v.) POPOVAC - Trije novomeški igralci goja so se udeležili medrepubliškega turnirja v Popovcu pri Zagrebu. Med 23 igralci je Janez Komelj zasedel 4. mesto, Cefarin je bil šesti, Dragan pa dvanajsti. (J. U.) Nekateri telesnovzgojni delavci kaj radi podcenjujejo športna srečanja članov šolskih športnih društev. Tako jc bilo tudi na občinskem pionirskem košarkarskem prvenstvu v Novem mestu v nedeljo na Grmu. Občinska Zveza za telesno kulturo iz Novega mesta je za zmagovalno ekipo pripravila najmanjši možni „pokalček44, ki je tako majhen, da bi ga morali gledati skoraj z mikroskopom. Nismo za razvajanje mladih športnikov, vendar je takšen pokal komaj primeren za posameznika, ne pa za ekipo najboljših fantov, ki je vse dopoldne zasluženo garala za prvo mesto. „Zdaj se morate pa odločiti — da ali ne! Besedice „morda" pri nas ne poznamo!!“ „Gospod kolega, paziti morava, da se vaši bacili kašljanja ne bodo nalezli česa od mojih bacilov prehlada!“ fOho*v n s T n\ Jr- „Ljubica, kmalu bom doma! Končno sem našel trgovca s starimi avtomobfli, pri katerem bom lahko dobil stikalo za najin LIoyd 1949!“ Ubogi minerec V letnem poročilu o delu krajevne skupnosti Dobrnič smo zasledili tudi naslednji stavek: „Vasi Železno je dala krajevna skupnost 60.000 dinarjev za popravilo vaške poti. To je zadoščalo za vrtanje lukenj in minerca. ..“ Nezaupnica Da v Dol. Nemški vasi niso ravno navdušeni nad sodelovanjem sveta krajevne skupnosti in odbornikov, dokazuje zapisnik, ki pravi: Člani sveta so se sej udeleževali stoodstotno. Udeleževali se niso občinski odborniki v celoti, zato je svet sprejel sklep, da se jih več ne rabi. Tečaj le za gotove Na Selih-Šumberku imajo dve vrsti ljudi: eni so že zgotovljeni, drugi pa so še v delu. Tako bi lahko sklepali po poročilu o kmetijskem tečaju v tem kraju, ki pravi, da so ga obiskovali „gotovi občani‘. Resnica v rimah Na letošnjem Matijevem kramarskem in živinskem sejmu na Bučki je prodajal svoje keramične izdelke tudi lončarski mojster Leopold Salobir iz Gmajne pri Rako Razen z lonci, latvicami, pekači, skledami, ma-jolikami in „firkeljni“ se je izkazal tudi s pesmimi, vrezanimi na svojih izdelkih. Ena pravi takole: „Ko motika zazveni, nobenega od nikoder ni, ko pa jeseni grozdje dozori, prijatelji povrnejo se vsi. “ Za Vinico vedo Med pismi, ki jih viniški Klub OZN dobiva iz raznih koncev Jugoslavije od posameznih pionirjev in šol, je nekaj čudno naslovljenih, a so jih vendarle dobili. Na 15 kuvertah piše:,,Prejme naj Josip Broz Tito - Beograd, Klub OZN Vinica“, pisma pa so vseeno brez večje zamude priromala v Belo krajino. Priporočamo za ... V sevniški samopostrežbi MERX so razobesili plakate z mastnimi naslovi: Priporočamo za 8. marec, spodaj pa navajajo le vina... Da se ne bi našel mož, ki bi pozabil na darilo, najbolj ljubo njemu samemu! Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. (Levstikovi) spisi znanega slovenskega pisatelja in jezikoslovca, pokojnega Fr. Levstika, o katerem smo tudi v našem listu že marsikaj povedali, zbranih spisov sta prišla na svitlo dva zvezka pesmi, pri gg. Kleinmayr-ju in Bambergu v Ljubljani. Več o tem spregovorimo ob drugi priliki. Naši izobraženi in premožniši Slovenci bodo pač segli po delih učenega moža. (Jako zanimiva) novica za nas je, da se snuje za pomlad „prvi slovenski katoliški shod“ v Ljubljani. Nemci, Francozi, Lahi itd. so jih že imeli. Tudi v Avstriji smo jih imeli vže na Dunaju in v Gradcu. (V Rusiji) je po nekaterih krajih še vedno grozna lakota. Ljudje mro lakote; legar razsaja. Najhujše je pa, ker kaže slaba letina tudi letos. Ozimnica je v mnogih krajih pozeb la. Ker manjka tudi klaje, je živina ali pokrepala, ali pa so jo morali prodati; zato pomladi ne bodo mogli kmetje polja obdelovati. (Papež) so dali francoskim škofom — vernim pismo, v katerem priporočajo, naj se Francozi sprijaznijo z republiko - ter skrbe zlasti za to, da bode ta ljudo-vlada krščanska. (Družba) Sv. Mohoija sklene do 5. marca nabiranje udov za 1. 1892. Kdor se še ni vpisal, naj se torej požuri kar brž, ker bodo gg. pover- jeniki odposlali vpisne pole precej, ko pride zgoraj omenjeni dan. (Naši m) šiviljam naznanjamo, daje naprstnik sedaj že 225 let v rabi. Prvi naprstek izdelal je 1. 1767 zlatar Nikolaj Benschosten v Amsterdamu ter ga daroval nekej gospodični za njeni god s to opombo, da bi si pri šivanju prsta ne zbodla. (Dela v s k i) nemir na Nemškem obilo brezposelnih delavcev je 26. febr. v Berlinu na Nemškem ulomilo v več pekovskih in mesarskih prodajalnic in si osvijili živež. Policija je morala orožje rabiti. Več je zaprtih. - Tudi po Italiji, Španiji in celo na Duneji nahajajo se velike množice pomanjkanja trpečih brezposlenih delavcev. (Razglas) Občni zbor posojilnice v Črnomlji, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, se dne 28. febr. t.l. radi bolezni nekaterih udov načelstva ni mogel vršiti in se prestavi na dan 20. marca t.l. ob 3. uri popoludne v posojilnični sobi. (Kovaški) pomočnik, dober, pošten in priden delavec se sprejme takoj proti 10 gld. mesečni plači z hrano in stanovanjem, v kovačnico na Dvoru pri Žužemberku. Janez Zurc. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. marca 1892) m j* \? mmmm : yf W P! v A . v y^yyy.? mmm* Jutri, v petek, bodo ob osmih zvečer v novomeškem domu JLA peli zagrebški „Novi fosili“, nastopili pa bodo še Ljupka Dimitrovska, Pero Dimitrijevič in Edvin Fliser. „Novi fosili“ (na sliki) so posneli že štiri plošče, najbolj znana je njihova „Kad naš brodplovi“,še ta mesec pa izide njihova prva plošča v slovenščini. Peli so že po Sovjetski zvezi, menda gredo jeseni spet (ja, njihovo zdajšnjo 14dnevno turnejo pri nas pa organizira „Slovenija koncert“. n KAM PELJEJO SLEDI? Meglena usoda 13-letne Lenke Lenka Penca, učenka novomeške osnovne šole »Katja Rupena«f doma z Male Cikave, že dva tedna ni bila doma: nihče ne ve, kje je Iskanje pri sorodnikih in po bližnjih vaseh doslej ni prineslo nobenega uspeha. Kot bi se v zemljo ugreznila, je izginila 13-letna Lenka Pen ca, učenka 7. razreda osnovne šole Katja Rupena iz Novega mesta. Nihče ničesar ne ve o njej, nihče ne ve povedati, kam je odšla niti kje je in od 21. februarja; nekega navadnega zimsko-spomladanskega dne so se zapletle vse sledi. Po nekajdnevnem iskanju in pre-veijanju naslovov so na novomeški upravi javne varnosti sporočili: „21. februaija je odšla od doma neznano kam mladoletna Lenka Penca, rojena 10. oktobra 1958, doma z Male Cikave pri Novem mestu, učenka 7. razreda osnovne šole. Njen osebni opis: srednje, vitke postave, bledega obraza, kostanjevih dolgih las, kiji segajo do ramen, oblečena v dolge črne hlače, zelenkast zimski plašč in obuta v ijave nizke čevlje. Prosimo občane, ki bi kaj vedeli o iskani, naj to sporoče najbližji postaji milice ali stalni službi UJV Novo mesto na telefonsko številko 92.“ Tako uradno sporočilo. Sicer pa je nasa kratka raziskava pokazala, da seje z izginulo trinajstletnico zadnja pogovarjala Duška Gorišek iz 8. razreda osnovne šole „Katja Rupena“ v Novem mestu, ki je doma iz Smolenje vasi. „Tisti ponedeljek sem jo videla okrog 10. ure dopoldne,“ pravi Duška. „Srečali sva se v zdravstvenem domu v Novem mestu. Šla sem v šolo, Lenka pa je rekla, da se ji je nekaj naredilo na roki in da ne bo še kmalu prišla na vrsto, tako da je ne bo več v šolo. Potem je nisem več videla. Navadno sva se skupaj z drugimi šolarji iz našega konca vozili domov, a je nisem bolje poznala. Vem pa, dav četrtek in petek pred ponedeljkom Lenke ni bilo na avtobus!” Frančiška Penca, 50-letna vdova, mati Lenke in še štirih otrok: „Lenka je četrta po starosti. Spominjam se, da je v jeseni tudi odšla od doma, a smo jo po dveh dneh našli. Zdaj pa ne vem, kaj je. Dopoldne tistega ponedeljka so jo videli v Novem mestu. Bojim se, kam je odtavala. Sele v ponedeljek popoldne sem opazila, da zjutraj ni vzela šolske torbice. V šoli je popustila. Prvih šest razredov je vedno izdelala, ob polletju pa je imela nezadostno iz fizike in zdaj si je nabrala še enega ali dva. Ko sem se oglasila v šoli, so mi rekli, da trikrat pred usodnim dnem ni prišla V šolo. Ampak zjutraj je šla od doma in le enkrat se je vrnila domov prezgodaj, pa je rekla, da je nekaj ur odpadlo. Ne vem, kaj je bilo z njo zadnje čase: ali jo je bilo sram zaradi slabih ocen ali kaj. Sicer pa je bila mirna, navadno je bila doma in včasih je šla k sosedovim gledat televizijo. Strah me je, bojim se, da je naredila tak konec kot njen Oče. ..“ Na novomeški osnovni šoli pa sodijo, da je bila Lenka mirna, v začetku nekoliko zadržana, potem pa se je vživela. Ob začetku šolskega leta je namreč prišla z brusniške šole in materi so povedali, da šolski uspeh ne bo dober, ker je s snovjo zaostajala za novomeškimi učenci. Preverili smo na zdravstvenem domu, pravijo na šoli, vendar se tam ni oglasila. Sošolci v razredu so potrti, ker je ni. Ko je manjkala trikrat, so v šoli mislili, da je bolna, šele potem so v ponedeljek ugotovili, kaj se je zgodilo. Lenka, 13-letnica, vitka, bleda in kostanjevih las, že dva tedna vzbuja strah v srcih vseh tistih, ki so jo pc znali. Nihče ne ve, kje je. Ko je izginila, je vzeia doma 100 dinarjev. LENKA PENCA Najbolj črnogledi se boje, da bo treba njeno izginitev povezati s skrivnostnim utopljencem v Krki pod konzolnim mostom 21. februarja zvečer. Drugi še vedno menijo, da bodo Lenko našli ali pa da se bo sama vrnila domov. J. SPLICHAL rsPLic^ ■ ? UREDNIŠTVO DOLENJ :ega LISTA DUŠKA GORIŠEK FRANČIŠKA PENCA PO SLEDEH TRŠK0G0RSKIH ZIDANIC: bm P _ I _ ^ ™ V lovski koči na Vrhtrebnjem: po vlomu so jedli, pili in kadili - Zdaj jih iščejo 29. februarja so lovci sporočili miličnikom, da je bilo vlomljeno v lovsko kočo na Vrhtrebnjem nad Trebnjim. Niso še ugotovili, koliko je škode, miličniki pa poizvedujejo za storilci. Prve raziskave kažejo, da so neznanci vdrli v lovsko kočo skoz okno. Bržkone so poznali razmere: vedeli so, da bodo sami in da jih ne bo nihče motil, najbrž pa so tudi vedeli, kaj imajo lovci v koči. Potem ko so skoz okno tudi odšli, so pustili v koči pravo razdejanje. Iz po- polnega nereda je mogoče ugotoviti le to, da so si privoščili to predrznost, da so se najedli in napili na račun lovcev, po gostiji pa so pri-žgali še cigarete, ki so jih prav tako dobili v koči na Vrhtrebnjem. Primer je podoben lanskim obiskom Malija in Potočnika v zidanicah po Trški gori. Kakor je znano, sta potem vlomilca krenila proti Črni gori, spotoma pa „operirala", dokler ju niso miličniki spravili za rešetke, sodniki pa obsodili. Tudi storilcem iz koče na Vrhtrebnjem taka usoda skoraj gotovo ne uide. o 25. — Pazi! je šušknil Polde Paradižniku v uho, ko gaje objel. „Paprika je najel tri atentatoije! Eden je na kostanju, drugi na mostu, trt 'a je tamle na podstrešju rdeče hiše . . .“ „Daj no!“ je trd kot marela odprl usta Paradižnik. „Policijo pokličem pri priči!“ „Šema! Policija je z njimi ; • •“ je šepnil Polde in se izgubil v množici. Da! Taka je kruta vsakdanjost ameriškega trona. Bliskovito so pričeli delovati Paradižnikovi refleksi. Pritisnil je na gumb — streha je zabrnela čez limuzino; pohodil je vzvod za plin — in črna limuzina je šinila kot puščica po mestnih ulicah. Trop policajev se je udrl za njo. Komaj so policaji dohitevali predsednika. Paradiž- nik je še huje pritisnil na plin in pol policajev se je izgubilo v dalji: zavrtel se je v deteljico in še pet se jih je otresel . . . „0,“ ko bi s mogel človek udreti v zemljo! “ je potožil soprogi ob sebi. Nato je pomolčal in se zazrl v obzoije. Iskrica upanja se je vžgala v njegovem srcu! Na obzoiju je štrlela v nebo konica rakete . .. a»» specializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom kmalu v vaši sredini -z otvoritvijo nove poslovalnice ■■■ 1% I T ■ r ■Jfcm g m l i Kw 1 V V mm \r 77 I nri ?vi it -i\n I I _ I I X «1 I *(PRI POSTAJI) COCXXXXXXXXXXXXXXXXXXX)OOOOCXX) Gradbeniki - gradbena podjetja in zasebniki! Hitro in pod ugodnimi pogoji vam nudimo: - betonske mešalce 130 in 90 1, - stroje za,izdelavo betonskih blokov in cevi, - krožne žage in - cestne gradbene valjarje različnih tipov in velikosti. Ponudbe in informacije daje: cosmos export - import, industrija in notranja trgovina Ljubljana, Celovška 32 in Maribor, Grajska 7 Koper, Dimnikarska 10 000 0 0 0 . BREŽICE cvetlicami GROSUPLJE mTREBNJE vam nudita: — rezano cvetje in lončnice — cvetlična semena in gomolje — vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego cvetja — razni pripadajoči pribor Sprejemamo naročila za izdelavo vencev in šopkov. Za obide, naročila in nakup se priporočamo! & $ & Podjetje »VARNOST«, Ljubljana objavlja 3 prosta delovna mesta ČUVAJEV - VRATARJEV ZA IZPOSTAVO NOVO MESTO Pogoj: poleg splošnih pogojev se zahteva osnovna sola. Poskusno delo traja 90 dni, osebni dohodek po pravilniku o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Pismene prijave sprejema Svet izpostave podjetja -Varnost«, izpostava Novo mesto. Cesta nerojev 8 Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave. POTA IN STO/ POŽARI IN POŽIGI: Kdaj bo zagorela naša vest? V štirih dolenjskih občinah je bilo lani 43 požarov in požigov - Premalo naredimo, da bi preprečili veliko škodo Lani je bilo v štirih dolenjskih občinah (novomeški, trebanjski, metliški in črnomaljski) 43 požarov in požigov. V 35 primerih so gasilske sirene zatulile na pomoč zaradi požiga (to je kaznivo dejanje), vsega skupaj pa je gorelo kar za 30 odstotkov večkrat kot leto dni poprej. Kriminalisti, ki so raziskovali posamezne primere, so 20 požigalcev prijavili javnemu tožilcu, 15 imen pa so sporočili skrbstvenim organom, ker so zažgali otroci. Malomarnost še vedno visoko dviga zastavo, zlasti pri gozdnih požarih je navadno med vzroki na prvem mestu. Takih gozdnih požarov je največ v Beli krajini, medtem ko je na tej strani Gorjancev dostikrat gorelo ob železniški progi. Lokomotive sicer imajo iskrolovce, a jih ne uporabljajo redno. Tudi otroška igra dostikrat po- vzroči požar: v Gradišču so lani otroci z eno vžigalico upepelili 150 tisoč dinarjev! Starši vse premalo opozarjajo otroke na posledice in jim prevečkrat dovolijo, da primejo vžigalice v roke. Podatki kažejo: več požarov in več škode je v zasebni kot v družbeni lastnini. Preventivna vzgoja je pomanjkljiva. In še to: pred leti so mmm mm* ijlMi »IM V četrtek zjutraj so že veljale višje cene za bencin: odslej bodo za liter navadnega zahtevali 2,60 dinarja, super bencin pa bo še za 20 par dražji. Medtem ko je bilo v sredo zvečer veliko kupcev za bencin še potem, ko so ob osmih zaprli novomeško črpalko, so bili v četrtek dopoldne prizori, ko sta bila na črpalki dva avtomobila, redki. Toda tudi na to podražitev se bomo privadili . .. (Foto: J. Splichal) Po karambolu še kraja Kazen za fanta, ki sta pri Vinici s ponesrečenega avtomobila odnesla prednji kolesi Mladi preradi pijejo Kraje in telesne poškodbe pogosta mladoletniška kazniva dejanja Javno tožilstvo Kočevje dela tudi za območje ribniške občine. Nekatera dejstva kažejo, da mladinski kriminal v obeh občinah hitro narašča, zato smo zaprosili z? razgovor javnega tožilca Alojza Petka. - Leta 1970 je bilo prijavljenih našemu javnemu tožilstvu 36 mladoletnikov, lani že 69, samo v mesecu, in pol letos pa že 10. Mladinski kriminal torej razmeroma hitro narašča, - je naštel žalostna dejstva javni tožilec Alojz Petek iz Kočevja. - Kakšnih prestopkov za-krive mladi največ? - Osnovna značilnost je, da počenjajo mladi kazniva dejanja v skupinah. Največ prestopkov je bilo storjenih v zvezi s premoženjem (tatvine, odvzem motornega vozila) in zoper življenje in telo (telesne poškodbe). r- Iz kakšnih družin so ti prestopniki? - Mladoletni prestopniki izhajajo pretežno in neurejenih družin, nekateri ne žive pri starših, precej pa jih je tudi iz urejenih družin. Med njimi prevla- dujejo taki, ki niso končali osemletke in jih je zelo težko dati v uk ali zaposliti. Dogaja se celo, da je iz ene družine v;č prestopnikov, kar je dokaz, da v tisti družini ni bilo dobre vzgoje. - Nekateri opozarjajo - tudi mladinci sami - da mladi pijančujejo. - Veliko mladoletnikov se res vdaja pijači. Čeprav je bilo več oseb, ki so dajale mladoletnikom pijačo, kaznovanih, še vedno vinjeni mladoletniki niso redkost. Mladi ustvarjajo tudi „divje" klube, v katerih se neorganizirano zbirajo in pijančujejo. Precej je v občini storjenih kaznivih dejanj na škodo mlado- »ar«. letnikov. Med take sodijo zanemarjanje otrok, točenje pijače mladoletnikom, spolno občevanje z mladoletniki itd. - Kako bi mladinski kriminal uspešneje zajezili? — Če se položaj sam ne bo izboljšal, bi morali poseči po zavodskih ukrepih, se pravi, da bi morali vsaj vodje mladinskih skupin, ki se ukvarjajo s kriminalom, predati v zavode na prevzgojo. Tako bi ostale skupine brez vodi], kar bi tudi vplivalo na zmanjševanje kriminala. Razen tega pa bi verjetno kazalo poizkusiti novost, da bi mlade prestopnike, ki so zašli na slabo pot le zaradi slabe vzgoje v družini, dah v-oskrbo in vzgojo drugim urejenim družinam. J. P. Dežurni poročajo TUDI DEŽNIK! - 29. februarja popoldne je bilo vlomljeno v hišo Jožeta Ajdiča na novomeških Mestnih njivah. Vlomilec je prišel skozi podstrešje in vse razmetal po stanovanju. Našel in odnesel je 1.000 dinarjev, atlas, avtomobilske ključe in - dežnik, ker je tedaj deževalo. Vlomilca še iščejo. ZA VOLANOM, PA NE TREZEN - 1. marca so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Antona Pavca z Ragovske ulice, ker je vozil po Novem mestu avto, čeprav je bil pod vplivom alkohola. Med postopkom je žalil miličnike. NADLEGOVALEC ŽENSK -Novomeščan Ivan Sever se ga je 1. marca tako napil, da je po mestu nadlegoval ženske. Miličniki so ga pridržali do iztreznitve, čaka ga še sodnik za prekrške. PIJANOST SREDI NOCl -Okrog polnoči so 2. marca novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Mirka Hrčka iz Krapine in Marjana Židanika iz Notranjih goric, ki .sta kot pečarja zaposlena v Novem mestu. Opita sta v hotelu Kan-dija razbijala kozarce, enemu gostu a raztrgala plašč. Zdaj bosta la še sodniku za prekrške. RAZBIJAL KOZARCE - Črnomaljski miličniki so morali 2. marca postaviti na hladno do iztreznitve domačina Janeza Hočevarja, ker se je v Švajgerjevi gostilni opil, razbijal kozarce in se nespodobno vedel. NAŠLA MAGNETOFON - Ana Novak iz Gotne vasi je prišla novomeškim miličnikom povedat, da je našla magnetofon. Ugotovili so, da je bil to tisti magnetofon, ki so ga julija ukradli Faniki Radivojevič. KURE ODLETELE - V noči na 4. marec je neznanec odnesel Janezu Finku v Smolenji vasi 5 kokoši iz kokošnjaka. Ludviku Novaku iz Dolenje vasi pa so neznanci odnesli 15 kokoši in odpeljali okrog 300 kg sena. Za tatovi poizvedujejo. NEPOUČENI VLOMILEC - Od 1. do 3. marca je neznanec vlomil v viniški kamp. Moral pa je oditi brez vsega, ker v kampu še ne delajo in je poslopje prazno. Za sabo je pustil samo razmetane prostore. IZGINILA KOLESA - 4. marca so v IMV ugotovili, da so jim neznanci ukradli z dveh prikolic, skladiščenih ob Ljubljanski cesti na prostem, štiri kolesa. PRETEPAL SE JE - 4. marca so miličniki pridržali do iztreznitve delavca Jevrema Patkoviča, ker se je v bifeju „Dolenjke" opil in pretepal. Zagovarjal se bo pri sodniku za pre; krške. OB POCINKANE CEVI - Ljubljančan Anton Štih je 5. marca prijavil novomeškim miličnikom, da mu je neznanec prejšnji teden ukradel 50 metrov pocinkanih vodovodnih cevi, vrednih okrog 600 dinarjev, ki jih je imel shranjene na prostem pri sorodnikih Mauserjevih v Vel. Cerovcu. Dvojno nesrečo je doživel Jurij Špehar, ko se je lani 23. oktobra zvečer na Hrastu pri Vinici zaletel z osebnim avtomobilom ljubljanske registracije. Ker je bil poškodovan, je iskal zdravniško pomoč, avtomobil pa pustil ob cesti. Naslednjega dne sta se mimo pripeljala Vlado Stipanovič iz Novega mesta in Jože Špišič iz Preloke v družbi mladoletnika. Ob karambo-liranem avtu sta se ustavila, si ga natančno ogledala, nato pa odvila obe prednji kolesi in ju odpeljala. Miličniki so ukradeni kolesi pri njima našli. Ko sta se pred kratkim zaradi tega zagovarjala na občinskem sodišču v Črnomlju, nista vedela v obrambo kaj pametnega povedati. Zdaj jima je žal, toda prepozno. Vladu Stipanoviču je sodišče prisodilo 2 meseca zapora, pogojno za dobo dveh let, Špišič, ki pa ni bil prvič v postopku, ima večjo kazen: tri mesece zapora, pogojno za tri leta. BREZ IZPITOV Beg pred milico Ljudje nimajo vozniških izpitov, ker pridejo težko do njih Duh po bencinu in nafti postaja domač prebivalcem tudi najbolj zakotnih vaških naselij. Ti so motorizaciji pravzaprav lahko najbolj hvaležni, saj jim je prav ona približala svet. Toda medtem ko se trgovina gotovo veseli vse večjega nakupovanja motornih vozil, nihče v zadostni meri ne poskrbi za prometno znanje tistih, kijih bodo uporabljali. V Mokronogu miličniki povedo, da je na njihovem območju, ki obsega zaostalo Trebeljansko, več kot polovica, verjetno pa okoli 70 odst. voznikov motornih vozil, ki se vozijo brez vozniških izpitov. ,,Kadar gremo na teren, po vaseh, skačejo pred nami ljudje z mopedom in z njimi bežijo po najbolj skritih gozdnih poteh," pripovedujejo. Lani so imeli primer, ko so enega voznika kar osemkrat poslali k sodniku za rekrške v Trebnje. Kazen je plačal, er ni imel druge možnosti. V Mokronogu že več let ni bilo tečaja za voznike motornih vozil, dodajajo možje postave. Tako pridemo do ugotovitve, da se avto-moto društvu, jako povedo tudi drugod, ogibljejo manjših krajev. Tečaje sicer prirejajo v večjih središčih in mestih (kjer je dober zaslužek), ne mislijo pa na ljudi iz oddaljenih krajev, ki imajo velike težave in še večjo izgubo časa, če želijo take tečaje obiskovati. Mnogi zato raje tvegajo kazen in spravljajo v nevarnost sebe in druge voznike. M. L. bile požarnovarnostne komisije, ki so jiii sestavljala gasilska društva. Ker ni denarja, tudi komisij, ki so pregledovale dimnike in kurilne naprave ni več. Tudi nepoučenost in malomarnost sta veliki zaveznici požarov. V Obrtnem montažnem podjetju, kjer veliko varijo, so pomagali do požara v več primerih: blagovnica v Semiču,gradbišče novomeške bolnišnice in tovarne zdravil Krka,' stanovanjska baraka Pioniija. Velja opozorilo: več vzgoje bo potrebno, več vestnosti in natančnosti! Lanski požari so naredili za približno milijon dinarjev škode. To pa je denar, ki ga ne gre zametavati: večino požarov bi namreč lahko z organizirano preventivno službo preprečili! Vlom v trgovino Skozi okno pisarne poslovodje so neznani vlomilci vdrli v noči od 29. februarja na 1. marec v trgovino „Potrošnik" na Reški cesti v Kočevju. Na oknu so bile železne rešetke. Vlomilci so palice rešetk polomili na zvarjenem delu, dokler ni v rešetkah nastala dovolj velika odprtina, da so skoznjo zlezli v trgovino. Vlomilci so odnesli boljše vrste cigaret (tudi kent in astor), mesne izdelke, čokolado, bombone, pijačo, konzerve in drugo. J. P. Dva vloma in trije poskusi Novomeško okrožno sodišče je bsodilo na 2 leti in pol strogega zapora Cvetka Kovačiča (23 let), iz Dravskega središča, ki je bil zaradi vlomnih tatvin že dvakrat kaznovan. Ko je lani prišel iz zapora, se je zaposlil v brežiški pekarni, a le za kratek čas. Potem je odšel v Nemčijo, a gaje v Avstriji prijatelj zapustil, zato se je vrnil domov. V Brežicah je dvakrat vlomil, trikrat pa poskusil vlomiti med septembrom in novembrom lani. Zasačili in prijeli so ga 6. novembra, ko je vlomil v bife. Kovačič je dejanja odkrito priznal. Ob dva kovčka Trebanjskim miličnikom je 1. marca Italijan Francesco Pinelli prijavil tatvino dveh kovčkov iz osebnega avtomobila. Pinelli je prespal v motelu, avto pa je pustil na parkirnem prostoru. Tat, ki je odnesel kovčka z vso garderobo, se je obogatil za 4.000 dinarjev. Za storilcem poizvedujejo. Pritiski V petek dopoldne se je razburjen oglasil po telefonu sekretar mirenske Dane, ker se ni strinjal s pisanjem našega tednika o nepravilnostih pri poslovanju, o čemer smo poročali v zadnji številki DL na 16. strani pod naslovom „So imeli meseci premalo dni". Kot urednik strani, ki nosi naslov „Pota in stranpota" sem ga seznanil, da lahko prizadeti tožijo, če mislijo, da pisanje ni resnično, hkrati pa sem mu pojasnil, da pač ne gre dvomiti o navedbah javnega tožilca. Sekretarju Dane tak odgovor ni bil všeč, ker je zahteval, da je treba vsako pisanje preveriti. Lahko mu samo odgovorim: delo sodišč, organov javne varnosti in tožilstev mora biti (in na srečo tudi je) javno. Dolenjski list se vseskozi bori za objektivno in čim popolnejše obveščanje. V ta okvir šteje tudi poročanje s sodišč, tožilstev in postaj milice. Sodim, da moramo bralce seznanjati z vsem, kar se dogaja na Dolenjskem. Torej je razumljivo, da ne smemo zamolčati niti vesti o manj svetlih ah temnih stvareh, kakršno je bilo tudi to poročilo. Popolnoma zgrešena pa se mi zdi reakcija Dane. Namesto da bi v podjetju, če tega na primer niso vedeli, preverili ravnanje svojih delavcev, o čemer smo poročali, so najprej napadli Dolenjski list1. Namesto da bi se pozanimali, ah se je v njihovem podjetju to res dogajalo, so najprej od nas zahtevali, da kaj takega ne objavljamo! S preživelimi metodami pritiska v današnjem času pač ne more računati na uspeli nihče, torej tudi mirenska Dana ne. Pogovor je mogoč le na ravni dokazovanja: se je to zgodilo ali pa se ni. Z grožnjami o tem, kaj sc sme objavljati, ni mogoče pričakovati uspeha. Zato bi bilo mnogo bolj simpatično, ko bi sekretar Dane namesto z grožnjami in protestom komunistov postregel z ugptovitvami Dane o tem, če so se izognili plačilu prispevkov in če so poslovali pravilno ali ne. J. SPLICHAL TREBNJE: SLABO JE GLEDAL - Stane Kozlevčar iz Velike Loke je 4. marca zvečer vozil osebni avto VW proti Trebnjemu. Pri odcepu je s smernim kazalcem nakazal, da bo zavil na desno in zmanjšal hitrost. Tedaj pa je za njim pridrvel z audijem Ljubljančan Jurij Kolenc in silovito trčil v zadnji del VW. Kozlevčarjev avto se je prevrnil čez streho na bok in obstal na zelenici, voznik a je dobil poškodbe po glavi, kode je za 1-2.000 dinarjev. BlC: NEPRAVILNO PREHITEVANJE - Grgo Sivić, šofer subo-tiškega Agrokombinata, je 1. marca dopoldne pri Biču z osebnim avtomobilom začel prehitevati tovornjak kljub neprekinjeni beli črti. Tedaj je naproti pripeljal s tovornjakom Novomeščan Janez Fink. Fink je sicer naglo zavil na'skrajni desni rob, kljub temu pa se trčenju ni mogel izogniti. Udarec je bil tako močan, da je tovornjak padel pod cesto. "Si-vića in sopotnika Andraša Uborija so s težkimi poškodbami prepeljali v ljubljansko bolnišnico, Janez Finka pa v novomeško. Škode je za 45.000 dinarjev. GMAJNA: AUSTIN NA BANKINI - Dalimir Puljak iz Splita se je s svojim austinom morrisom 1500 3. marca peljal proti Zagrebu. Pri Gmajni pa je zapeljal s ceste na bankino, podrl smernik, kilometrski kamen in tablo z označbo kraja. Škode na vozilu Je za 4.000 dinarjev, nekaj škode pa je tudi zaradi podrtih kamnov in table. NOVQ MESTO: ŠKODA NA ŠKODI - Slavko Peterle iz Bršlina se je 28. februarja peljal s škodo z Glavnega trga proti Kandiji. Pri Novoteksovi trgovini pa mu je s parkirnega prostora nenadoma zapejiala pred avto Ivanka Zupančič iz Češnjice. Na škodi in fičku je za 4 tisočake škode. NOVO MESTO: STEKLO V Črepinje, pešcu pa niC - Jože Luzar iz Gabrja je 1. marca popoldne peljal osebni avto po Zagrebški cesti. Pri Mercatorjevi trgovini mu je pred avto skočil 39-letni Franc Povše iz Klcnovika. Luzar je pešca zadel v nogo, Povše pa je padel na pokrov avtomobila in razbil vetrobransko steklo. Na srečo mu ni bilo nič, škode pa je za 500 dinarjev. DRNOVO: V TOVORNJAK - 29. februarja zjutraj sta tovornjaku, ki ga je vozil Vinko Matič iz Jelenči-čev pri Pazinu, izpustili obe zadnji zračnici. V Drnovem je zato šofer postavil varnostni trikotnik in začel snemati kolesa. Niko Vučič iz Po-dastinja pri Kiseljaku je mislil tovornjak prehiteti, a je opazil, da gre naproti drugo vozilo. Zato je zavil nazaj na desno in se zaletel v tovornjak, ki je stal na cejti. Škode je za 20.000 dinarjev, Vučić pa je laže poškodovan. SEVNICA: ZAPRL JE POT -Voznik traktorja Ivan Klanšek iz Orehovega je 29. februarja pripeljal z dvorišča trgovine na Savsko cesto v Sevnici in zaprl pot osebnemu avtu, ki ga je vozil Božo Pompe iz Sevnice. Trčenje je povzročilo za 6 tisočakov škode. NOVO. MESTO: S STRANSKE CESTE - Franc Tutin iz Smolenje vasi je zadnjega februarja s tovornjakom peljal po novomeški Partizanski cesti. Ko je pripeljal v križišče, je E o mostu s stranske ceste zapeljal v rižišče tovornjak, ki ga je peljal Sevničan Franc Kukec. Pri trčenju je bilo za 1.000 dinarjev škode. BROD: ZBIL KOLESARJA -Kolesar Bela Jud z Gor. Straže seje 1. marca peljal od Straže proti Novemu mestu. Pri Brodu se je srečal z avtobusom, tedaj pa je za njim pripeljal s fičkom Jože Bartolj iz Dol. Straže in zbil kolesarja na travnik. Na kolesu ni bilo zadnjega odbojnega stekla, škode pa je za 500 dinarjev. Kolesar se ni poškodoval. NOVO MESTO: POZOR, PREDNOST! - 28. februarja okrog 17. ure je Novomeščan Slavko Bračko peljal proti Žabji vasi, v križišče pri mostu pa mu je na prednostno cesto pripeljala voznica osebnega avtomobila Terezija Zupančič in trčila v Bračkov avto. Škode je za 600 dinarjev. Prepočasi Kaznivih dejanj se gotovo ne bomo nikoh iznebili in tudi vseh storilcev ne bomo nikoh našli. Tega se ne zavedajo le kriminalisti, to dobro vedo tudj občani. Kriminalisti se borijo, da bi bilo kaznivih dejanj čim manj in da bi čim več storilcev izsledili in jih izročih roki pravice. Pri svojem delu -nimajo malo težav, ker so se lopovi z napredkom tehnike specializirali, motorizirali in tako izpopolnili, da so na svojem kriminalnem področju pravzaprav že strokovnjaki. In ko se kriminalisti ukvarjajo z vse bolj popolnimi podvigi ljudi, ki so zavili s pravih poti, so zadnje čase že nekajkrat zapored naleteli še na novo težavo. Cas je pri odkrivanju kriminalcev izredno pomemben. Kolikor manj časa imajo prestopniki za beg ali za zakrivanje sledov, tohko večje so gotovo možnosti, da jih roka pravice doseže. In kaj se je zgodilo? V nekaj primerih so ljudje prijavili na postaji milice prav smešno-žalostne zgodbe. Nekdo je po osmih dneh prijavil, da so ga napadli neznanci iz avtomobila, drugi je prišel povedat, da so mu pred časom odnesli denar ali gradbeni material . .. Možnosti za hitro in učinkovito akcijo kriminalistov in miličnikov so v takih primerih znatno manjše. Zato: čas je pomemben zaveznik, če je koristno in pametno uporabljen! SODNIK Bil je tržni dan in na tržnici se je trlo ljudi. Za stojnicami so stale prodajalke in ponujale svoje pridelke in blago, med stojnicami pa so hodile gospodinje (in sem in tja kak moški) in ogledovale, barantale in otipavale. Na tretji stojnici v drugi vrsti je ženska prodajala odlično skuto. Zato je bila pred njo precejšnja vrsta. Same ženske. Čakale so, da pridejo na vrsto, in vse je bilo lepo in prav ... Naenkrat pa od strani seže moška roka in položi na tehtnico svoj kozarec. Zenske se spogledajo in ena se oglasi: ,JKaj pa to, tovariš? “ Možak, še kar postaven in malo siv, se glasno zasmeje: „Zdaj pridem pa jaz na vrsto, dekleta . . .“ „Kako vendar? Saj vidite, da me stojimo v vrsti!" „Vidim," odgovori možak, „a zame vaša vrsta ne velja!" In njegov kozarec ostane na tehtnici. Prodajalka prestrašeno pogleduje zdaj njega, zdaj ženske v vrsti, oni pa nemoteno nadaljuje: „Ve imate čas, ko ste gospodinje. Saj tako klepetate in po- stavate po trgu in potlej v kavarni. Ženska," se nato obme k prodajalki, „kar meni postrezi!" Vrsta se razburi in glasovi se zvišajo .. . Možak pa ostane miren in moli prodajalki svoj kozarec. Prodajalka se zmede in že začne devati skuto v kozarec, ko se ena od žensk v vrsti razhudi in možaka dobesedno nahruli: ,,Kaj pa vendar mislite? Tule nas deset čaka v vrsti in vse smo potrpežljive ... Vi pa kar ta-kok\ prvi in mimo vrste? Ne boste, ne!" „Ženska, kar tiho bodite! Vi niti ne veste, kdo sem," pove moški, ženska pa mu odgovori, da tudi on ne ve, kdo je ona. „Mar ne veste, da sem jaz .. .“, tu moški ponosno pogleda okrog sebe, „sodnik? " „In kaj potem? “ „Zato nimam časa, da bi čakal .. .“ In tako je oni dobil skuto, ženske pa so bile hude. Še bolj pa so se razhudile, ko je prišel mimo neki znanec in povedal, da oni sploh ni sodnik, da je bil le njega dni - porotnik. JAKA PRAVIČNIK EETRTK0V INTERVJU Potrebno je dvoje Milka DULAR: »Za razumevanje podatkov, ki jih posredujemo iz zaključnega računa, sta potrebna tudi znanje in zanimanje!« V prejšnjem intervjuju je Zofka Mehle, upravnica novomeške pošte, predlagala, naj računovodkinja podjetja GORJANCI iz Straže Milka Dular odgovori, kako nameravajo pri GORJANCIH uresničiti stališča in priporočila ZK, sindikata in SZDL za obravnavo zaključnih računov, ki so jih občinska vodstva teh organizacij izrazila v nedavno objavljenem odprtem pismu. Milka Dular je odgovorila: - V našem podjetju imamo že od nekdaj navado, da o zaključnem računu, ko ga potrdi DS, širše razpravljamo o posameznih dejavnostih, ki obstajajo v podjetju. V ta namen smo doslej sklicevali zbore delovnih ljudi in tam posredovali celotno poslovno poročilo ter se še posebej ustavljali ob podrobnostih, kot so: investicije, stroški ugotovitev in delitev dohodka, dejavniki, ki vplivajo na dohodek (nesreče, prometne nesreče, prizadevnost posameznikov in delovnih skupin), odplačila za najeta posojila, najemanje posojil, zelo podrobno pa smo vedno obravnavali vprašanje obratnih sredstev in amortizacije. Že pred leti smo v podjetju izoblikovali politiko vlaganja 'čim večjega dela razpoložljivih sredstev v poslovni sklad, poleg tega pa smo si vsa leta nalagali največjo mogočo amortizacijo. SEJA KOMITEJA KONFERENCE ZK V NOVEM MESTU Soočanje se je začelo — s podporo Organizacije in aktivi ZK v občini so se takoj lotili uresničevanja stališč občinske konference - Konkretizacija stališč ostaja še naprej osnovna naloga organizacij in aktivov r Komite občinske konference ZK je na svoji zadnji seji razpravljal o dejavnosti ZK po 1. seji občinske konference in o osnutku akcijskega programa konference. Kot glavna je prevladala v oceni dejavnosti ugotovitev, da so vse organizacije in aktivi ZK v občini, dali popolno podporo stališčem 2. seje konference ZKJ in da so se povsod začeli soočati z dokaj konkretnimi nalogami, ki so pred ZK. Na novo izvoljeni organi ZK NOVO VODSTVO REZERVISTOV Pred dnevi je bila seja občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin Novo mesto, na kateri so izvolili novo vodstvo ter sprejeli delovni program za leto 1972. V 9-članskem predsedstvu so: Franc Plantan, Slavko Jarkovič, Yiktor Krajnc, Ivan Slapnik, Jože Škufca, Slavko Bavčar, Vinko Mr var, Ivan Tovšak in Anton Gregorič. Izvolili so tudi vodstvo organizacije in člane treh komisij. Predsednik je Ivan Slapnik, podpredsednik pa Franc Plantan. Strokovne komisije pa bodo vodili: Slavko Bavčar, Jože Škufca in Anton Gregorič. AKTIVI ZRVS Na zadnji seji občinskega odbora Zveze rezervnih vojaških starešin v Novem mestu so se dogovorili, da bodo začeli ustanavljati aktive ZRVS v večjih delovnih organizacijah. Poleg tega so se zmenili za organizacijo orientacijskega pohoda za svoje elane, ki ga bodo morali opraviti vsi rezervisti. Suhokrajinski drobiž OZIMNA ŽITA so v Suhi krajini še kar dobro prezimila, so pa zaradi dolgotrajne jesenske suše v slabi rasti. Zato so potrebna dognojevanja z dušičnimi gnojili; teh pa v trgovinah v Žužemberku in na Dvoru še nimajo na zalogi. SUHOKRAJINSKI KMETOVALCI že pridno režejo in kolijo v vinogradih, medtem ko se čiščenja sadnega drevja, razen nekaj izjemnih primerov, sploh niso lotili in vse Kaže, da bodo ostali sadovnjaki v celoti neoškropljeni. V SUHOKRAJINSKIH TRGOVINAH je zadnje čase veliko povpraševanje za sladkorjem, ki ga imajo trgovine dovolj na zalogi. Razen tega je tudi večja prodaja gospodinjskih strojev. Zaradi zamrznitve cen je okrnjena prodaja surovega masla, nekaterih vrst tekstila, pohištvenega okovja, ponekod betonskega železa in drugih drobnih artiklov. V ŽUŽEMBERKU IN NA DVORU sta organizaciji SZDL skupaj s šolama pripravili proslavo dneva žena. Po kulturnem sporedu so imele žene skromen prigrizek. M. S. Beseda tudi o volilnem programu Občinska skupščina v Novem mestu je sprejela delovni načrt za glavne naloge, ki jih bo reševala na letošnjih sejah - Pozornost starim Socialistična zveza je spodbudila občinsko skupščino, da bo na eni letošnjih sej - želijo, da bi bilo to kmalu — razpravljala o volilnem programu za to mandatno obdobje. Pregledali in ocenili naj bi, kaj je bilo narejeno in kaj je po treh letih še ostalo. V zvezi s tem omenjajo več neuresničenih del na področju šolstva. Tehtno besedo bo skupščina posvetila socialnemu varstvu občanov. Po mnenju odbornikov bo potrebno najti zlasti odgovor na vprašanje, kako je urejeno za onemogle in osta- Zazidava Novo mesto je dobilo pred kratkim načrte za zazidavo Ži-bertovega hriba v Žabji vasi in zazidalne načrte za Novoteksovo naselje ter šolski center v Bršlinu. Zazidava na Žibertovem hribu bo takšna, da bo omogočila gostoto 61 prebivalcev na hektar. V Bršlinu (severni del) bo možno po teh načrtih graditi zasebne in vrstne hiše: 75 zasebnih in 55 vrstnih na zemljišču, ki meri nekaj več kot 10 ha. S posebnim odlokom je občinska skupščina določila tudi imena ulic, ki so nastala v novih naseljih na novomeškem območju. Ulice se bodo imenovale po možeh, znanih iz kulture in zgodovine. rele ljudi, potrebne posebne družbene pomoči. Sklenili so, da se bodo v nekaj tednih odločili za mesto, kjer bi naj postavili nov občinski dom za ostarele. Naknadno so vnesli v delovni načrt skupščine za letos sprejem načrta o dolgoročnejšem razvoju občine, v katerem bodo upoštevali vse, kar je že napisano v takem republiškem načrtu. Poleg tega bodo odborniki letos obravnavali: — na področju gospodarstva: oceno gospodarskega razvoja v letu 1972, srednjeročni razvojni načrt za kmetijsko pospeševalno službo in v drugi polovici leta polletno poslovno bilanco gospodarskih organizacij; — na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva: urbanistični program občine, revizijo urbanističnega načrta *za Novo mesto in več zazidalnih načrtov, ob tem pa stanovanjsko problematiko borcev in gospodarjenje s stanovanji v družbeni lasti ter prometno varnost; — na področju družbenih dejavnosti: program razvoja za telesno kulturo, novi 10-letni načrt za gradnjo šol, problematiko gasilstva z načrtom varstva pred požari, delo krajevnih skupnosti in podobno. Ena najpomembnejših nalog skupščine bo že v bližnji prihodnosti sprejem proračuna za letošnje leto. Med letom bo razprava še o delu davčnih organov in vrsti poročil o delu državnih organov, s področja skupščinskih zadev in samo-upravih odnosov. v občini so že ustvarili neposreden stik s članstvom v organizacijah in aktivih. V ta namen je bilo sklicanih več razgovorov s sekretarji organizacij in aktivov, vsem organizacijam pa so bila takoj posredovana stališča 2. konference ZKJ. Organizacije ZK ki so bile na prvi seji komiteja po konferenci posebej zadolžene za posamezne naloge, so začele sprejete naloge takoj uresničevati. Sicer jih res niso mogle opraviti do 15. februarja, ki jim je bil postavljen kot rok, dela pa so se lotile resno in odgovorno. O ugotovitvah 1. seje občinske konference ZK in 2. konference ZKJ so doslej razpravljale že skoraj vse organizacije in aktivi. Na seji so opozorili, da zapisniki sestankov ne prihajajo na komite in da bo treba pri tem sklepu vztrajati še naprej. V posameznih krajevnih središčih, v katerih delajo organizacije ZK, nastajajo v zadnjem času žarišča napetosti zaradi posameznih nerešenih vprašanj. Organizacije ZK so o tem raz- pravljale in se zavzemajo za rešitve. Na seji komiteja so opozorili, da se bodo morali komunisti povsod zavzemati za čim tesnejšo naslonitev na SZDL in sindikat in za to, da bi dejavnost KS kar najbolj približali občanom tudi glede formalnih oblik njihovega delovanja. Ta ugotovitev velja zlasti za Novo mesto, v katerem je obstoječa KS najbolj oddaljena od občanov, čeprav je sicer zelo delavna. Na seji so spregovorili tudi o seminarju za nova vodstva ZK, ki je bil v Šmar. Toplicah. Ugotovili so, da je seminar zelo uspel, da pa je zaradi obilice tem zmanjkovalo časa za razpravo. Ob koncu seje so v razpravi o osnutku akcijskega programa konference dali več pripomb k njemu in zadolžili posamezne' komisije konference, da dopolnijo osnutek vsaka iz svojega delokroga. Osnutek je bil konec prejšnjega tedna dan v razpravo organizacijam in aktivom. M. J. Šmihel: SZDL na nogah Predlog: samostojna krajevna skupnost Letna konferenca krajevne organizacije Socialistične zveze v Šmihelu pri Novem mestu je bila po dolgem premoru spet uspešna. Zbralo se je lepo število ljudi, da bi se pogovorili o delu in težavah. Ker več let organizacija ni bila delavna, so se tokrat precej posvetih njeni prihodnosti. Izvolili so 11-člansko vodstvo, ki mu bo predsedoval Rado Medle. Šmihelčani so govorili največ o ureditvi naselja. Kraj se povečuje, nove zasebne hiše se množe, komu- P0DH0STA Kako do vode? Red z elektriko, graja, ker so zasuli pot Februarja je v Podhosti po dolgem pričakovanju zasvetila luč in naznanila, da so se za ponočnjaške fante končala vasovanja. Ljudi je zbodlo, da je elektrika slaba, vendar so strpni. V Podhosti že stoji nov transformator, treba ga bo le priključiti na daljnovod in težava bo šla rakom žvižgat. Vaščani bodo pri daljnovodu pomagali brezplačno. Šilce grenčice je kljub temu ostalo. Ko so pred leti razširili in asfaltirali cesto skozi vas, je bilo slišati pohvalo na vsakem koraku, čeprav so ljudje tudi sami primaknili za ta dela. Ze tedaj so poštah nejevoljni: cestno podjetje je zasulo dostop do studenca Srkavnika, ne da bi naredilo drugo pot. Najhujše nezadovoljstvo je udarilo na dan, ko so morah ljudje ob nedavnem pomanjkanju vode napajati živino v studencu. S^et so letele pikre na račun zasutega dostopa. „Ce tega cestno podjetje ne bo popravilo, bodo sami z udarniškim delom,44 povedo. Prepričani pa so, da jih cestno podjetje ni dokončno pustilo na cedilu. T.F. nalno pa temu primemo še ni urejen. Težave glede ulic in kanalizacije bodo izbruhnile prej, kot bodo ljudje nanje pripravljeni. Šmihel je z odlokom sicer priključen k Novemu mestu in ima tudi uhce - to pa je tudi vse. Vodovod, ceste (uhce), javna razsvetljava - vse to je neurejeno. Asfalt glavne ceste je samo polovičen, promet pa zaradi tega še težji. Kraju služi ena telefonska linija, kar je premalo, prostor za zbiranje ljudi pa je samo v šoli. Potrebna je sodobna in kulturna trgovina, da o varstvu otrok ne govorim. Vse to in še marsikaj drugega je prišlo na dnevni red konference SZDL. Na njej so tudi predlagali, da bi za območje Gotne vasi, Šmihela, Drske in Broda ustanovili samostojno krajevno skupnost. Ker sodijo sem še Škijanče, Boričevo in Jedinščica, je predlog sprejemljiv. Te stvari bodb dah tudi na dnevni red zborov volilcev. šf NJEGOVE UNIVERZE: Življenje Ignac Sajovic ve, kaj je proletarstvo „Moje življenje se je začelo 19. junija 1892 v Srednjem La-kencu pri Mokronogu. Oče je takrat delal pri mlinarju Činko-letu. Kasneje smo se selili po bližnji in daljni okolici Novega mesta. Oče nam je nosil kruh kot mlinarski ah žagarski delavec.44 „Kdaj je bilo že vse to!44 se spominja Ignac Sajovic, krepak osemdesetletnik z Broda. Svoje življenje mi je pripovedoval nekaj pred zlato poroko v Novem mestu. „Ker nismo imeli doma, nisem imel obstanka. Misliti sem moral na službo, kako se bom, čeprav še otrok, sam preživljal. 1908 sem se šel učit za kamnoseka k mojstru Janezu Lukšiču v Kandiji. Kamne sem pri njem klesal do 1914, ko sem moral k vojakom in ob izbruhu svetovne vojne na rusko fronto.44 Leta 1917 so mu dah dopust. Družbo na poti domov mu je delal slovenski kurat. Obrazložil mu je, kaj so Slovenci v avstrijski državi in kaj bi morali biti. „S takimi mislimi sem se spet vrnil na fronto. Ker so mi dah prav, sem postal zaveden.44 Vojna je minila in Nace, kot so ga klicah, se je vrnil. Sprejel je delo kurjača na železnici. Delavsko gibanje ga ni pustilo ob strani. Ob velikem štrajku železničarjev so ga kot enega naj zanesljivejših poslah v Ljubljano. „Družina je imela veliko ust, ki sem jih moral nahraniti. Še bolj zagrizeno sem se tolkel za pravice delavcev. Vedel sem, da bo tudi meni posijalo sonce, če bo zmagal delavski razred.44 Sajovic ni manjkal na sestankih, ki so jih sklicevali voditelji gibanja v Kandiji in novomeškem Sokolskem domu. „Druga svetovna vojna nas zato ni presenetila. Prva moja naloga je bila tihotapiti partizansko pošto iz zasedenih krajev. Po italijanski kapitulaciji smo na Brodu v Pimarjevi hiši ustanovili prvi krajevni odbor OF. Določili so me za zvezo s partizani, ki so bili na položajih v okolici Novega mesta.44 Poleti 1944 so ga Nemci prijeli in zaprli. „Zveza44 je postala njegova žena, ki ga je smela obiskovati. Ko so ga izpustih, se je moral javljati pohciji. Domov se je smel vrniti šele štirinajst dni pred nemškim razpadom. „To so bila moja leta,44 pravi Ignac Sajovic, če ga na poti v upokojenski klub v Novem mestu povprašate o življenju. In precej glasno ga morate vprašati, ker je mož postal naglušen. „Slabo slišim, ne zamerite,44 bo rekel. j z Novomeška kronika Malica gre obvezno k pouku, namazan kruh in čaj pa malim Cigančkom tekneta iz dneva v dan bolj. Prve izkušnje iz življenja in dela 19 otrok iz ciganskih dfužin, kolikor jih hodi v bršlinsko šolo, so tu: ciganski otroci bodo napredovali, če volja ne bo popustila. (Foto; I. Zoran) KAVA - Prejšnji teden se je po vseh trgovinah podražila kava. V Mercatorjevi trgovini stanc kg pakirane kave 64,50 din, surova pa seje podražila za 10 din pri kilogramu. Prodajalci menijo, da bo z novo zalogo kava verjetno malenkost dražja. Kljub temu povpraševanje po tem poživilu ni upadlo. PREDAVANJE - V torek popoldne je bilo v sindikalnem domu predavanje prof. Mirka Kambiča. Naslov predavanja, ki ga je organiziralo hortikulturno društvo in je bilo popestreno z 200 barvnimi diapozitivi: Po Sredozemlju do Španije. MESO - Tudi po novomeških mesnicah primanjkuje govedine. Mesarji menijo, da je prav te dni povpraševanje po njej največje. PLES - V petek zvečer so v spodnjih prostorih kavarne na Glav--nem trgu igrah novomeški Novi simboli. Številni meščani, ki v mestu pogrešajo podobnih prireditev, so za vstopnico odšteli 10 din. IKEBANA *- Hortikulturno društvo bo organiziralo začetna in nadaljevalna tečaja, ki ju bo vodila prof. Klara Kos. Zainteresirani dobijo informacije in se lahko prijavijo v cvetličarni na Glavnem trgu. CIGARETE - Tobačna tovarna iz Ljubljane bo približno čez 40 dni pričela prodajati v novi prodajalni pod arkadami. Razen cigaret bodo prodajah tudi časopise, revije in druge drobne izdelke. ROŽE - Ob prazniku žena so v novomeški vrtnariji prodali 10-krat več cvetja kot navadno. TRŽNICA - V ponedeljek je na tržnici prevladoval čebulček, ki so ga prodajalke proti koncu tržnega dne ponujale do 2 din ceneje. Tržnico je krasilo tudi številno cvetje v vazah, ki so ga kupovali predvsem možje. Cene: jabolka 2-5din kilo- gram, pomaranče 6, čebulček 6 do 9 din liter, česen 9 din, limone 8-9, korenje 4-5, suhe hruške 5 din kilogram, zelje 4, suhe slive 5-6, fižol 9-10, hruške 7-8, čebula 3, rdeča pesa 4-5, krompir 1-2, jajca po 0,70 do 0,90, suhe fige 7-8, dateljni 10 din, orehova jedrca 20, solata 4-8 in domača slivovka 15 din liter. ROJSTVA - Rodile so: Marija Bukovec iz Ulice Ivana Roba 5 -Marjanco, Ana Vidmar z Mestnih njiv 12 - dečka in Katja Štimac iz Kristanove 22 - Barbaro. POGREBI - Umrli so: Franc Koncilja v 64. letu starosti s Kastelčeve 6, mesarski upokojenec; Mohamed Ben Miland Ben Hai v 45. letu starosti, trgovec iz Maroka in Lojze Nečimer v 69. letu starosti, upokojenec iz Zagrebške 16. - Ena gospa je rekla, da ni mogla točno videti, kdo od mestnih očetov je med predstavo Klopotcev zardeval, ker dvorana, žal, ni bila razsvetljena. Pristavila pa je, da bi satira še bolj stekla in še bolj vžgala, če bi bila namazana s podraženim oljem in poškropljena z dražjim bencinom ... - Nelikvidnost vas torej najbrž ni posebno prizadela? - Skoznjo smo šli brez dvoma laže, kot bi šli sicer, čeprav nam kupci slabo plačujejo. Slabih plačnikov imamo okoli 60 odst., ker poslujemo v drugih republikah. Poslužujemo se sodne izterjave, polovica neplačanih terjatev je toženih. Z dnevnicami, kilometrino in reprezentanco smo bili vedno v mejah dopustnosti, za to smo vedno namerjali manj, kot je dovoljeno po predpisih. Lani smo ustvarili 47,5 1milijona celotnega do-hodkij ali za 32 odst. več kot ip70, ob tem se je zaposlenost povečala za 6 odst., OD iv 21. odst., cene naših storitev pa v povprečju za okoli<20 odst. - Kako nameravate organizirati razpravo o zaključ-. nem računu letos? - Že do zdaj smo skušali posredovati potrebne podatke zaposlenim na čimbolj razumljiv način. Z izvršnim odborom sindikalne organizacije smo se že pogovorili o tem, kako uresničiti priporočila političnih organizacij. Zavzeli se bomo, da bi jih v celoti uresničili. Moje mišljenje pri tem pa je - pridobila sem ga z dolgoletnimi izkušnjami - da je med člani kolektiva premalo zanimanja za podatke, ki jih posredujemo, in premalo znanja, ki bi jim omogočilo dobiti pravo predstavo ter tvorno sodelovanje. Le tisti, ki te stvari res z zanimanjem spremlja, ki bere časopise in se nenehno izobražuje, je sposoben gradivo zaključnega računa pravilno dojeti. Moje vprašanje: ker je gradnja novega hotela v Novem mestu za nas zelo zanimiva, v marsičem pa je odvisna od preselitve podjetja ROG, prosim, naj direktor ROGA Martin Bajuk pove, s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo oni in kdaj lahko pričakujemo njihovo preselitev, s tem v zvezi pa seveda začetek naše gradnje! M. JAKOPEC Največ denarja za ceste Za lepše mesto in boljše počutje v njem Krajevna skupnost Kočevje bo letos nadaljevala evidentiranje starih in onemoglih, ki nimajo svojcev,‘in jim skušala dobiti v primeru potrebe koga, ki bi jih oskrboval. Skupnost si je v program dela zapisala še, da bo pomagala pri urejanju otroškega varstva, sodelovala s štabom civilne zaščite in SLO, da bo oživila delo odbora za gradnjo kopališča, skrbela za boljše čiščenje in r ^ Danes ustanovitev društva Društvo sadjarjev in vrtnarjev bodo danes ustanovili v Kočevju. Ob 18. uri bo v domu telesne kulture najprej predavanje „Od Dubrovnika do Bohinja11, na katerem bo prikazano tudi s skioptičnimi slikami predvsem urejanje vrtov in okrasitev hiš. Predavatelj Jože Kregar iz Ljubljane bo že zjutraj obšel tudi vrtove nekaterih kočevskih vrtičkarjev in jim svetoval, kako naj urejujejo vrtove. GIBANJE PREBIVALSTVA Januarja sta se na obmčju matičnega urada Kočevje rodili dve deklici. Poročilo se je 6 parov.. Umrli so: Ema Pohar, upokojenka iz Šalke vasi 11, stara 76 let; Jožef Mihelič, preužitkar iz Šalke vasi 112, star 94 let; Henrik Hočevar, upokojenec iz Kočevja, Trg svobode 4, star 71 let; Rozalija Babič, gospodinja iz Šalke vasi 86, stara 85 let; Amalija Poje, družinska upokojenka iz Mlake pri Kočevju 16/a, stara 66 let; Jože Marinč, invalidski upokojenec iz Kočevja, Kolodvorska, nova hiša, star 80 let; Janez Vrhov-šek, upokojenec iz Kočevja, Rudnik 2, star 68 let-, Karel Kavčič, upokojenec iz Brega pri Kočevju 1, star 67 let; Frančiška Meglen, preužitkarica iz Pricerkve 16, stara 77 let, in Štefanija Delač, gospodinja iz Črnega potoka pri Kočevju 18, stara 65 let. V februarju ni bil na območju matičnega urada Kočevje rojen noben otrok. Poročilo se je 11 parov. Umrli so: Slavko Markovčič, upokojenec iz Dolge vasi 66, star 65 let; Karolina Lavrič, gospodinja iz Črnega potoka pri Kočevju 10, stara 83 let; Anton Kuhar, upokojenec iz Šalke vasi 103, star 63 let; Anton Žagar, upokojenec iz Trate VIII 1, star 70 let; Andrej Marušič, upokojenec s Trate XIV 32, star 79 let; Viktorija Simonič, gospodinja iz Šalke vasi 71, stara 70 let; Milan Janežič, invalidski upokojenec iz Kočevja, Podgorska ulica 28, star 55 let, in Marija Pohar, družinska upokojenka iz Šalke vasi 8, stara 74 let. vzdrževanje cest, vrtov, parkov in okolice stavb. V Kidričevi ulici nameravajo dograditi otroško igrišče, pri tržnici pa čolnarno. Iz sklada za komunalne potrebe družbenega standarda bodo finansirali ureditev starega dela mesta (380.000 din), ureditev ceste v Kajuhovem naselju (100.000 din) in cest na Trati (100.000 din). Prednost bodo imele tiste ceste na območju mesta, kjer bodo za ureditev so-razmeroma največ prispevali občani sami. Med nujna dela sodi še asfaltiranje uničenega cestnega odseka med Unionom in Kolodvorsko restavracijo, novi pločnik mimo IT AS in betonsko igriščet ki bi bilo pozimi drsališče. Že v teh dneh pa se pojavljajo še nove potrebe, saj so nekatere ulice in ceste potrebne temeljitega popravila. J. PRIMC KONČNO PREDSEDNIK Zadnje dve leti je Društvo prijateljev mladine Kočevje delalo kar brez predsednika. Na nedavnem občnem zboru, ki se ga je udeležilo okoli 30 ljudi, med njimi več prosvetnih delavcev, pa so izvolili za predsednika Bogomirja Štefaniča, občinskega veterinarskega inšpektorja. Delovni program društva bo izdelal novi upravni odbor. ZA ZDRAVJE OTROK Kočevje in Ribnica sta dobila pred kratkim zdravnico - specialistko za otroške bolezni (pediatrijo), in sicer dr. Rozalijo Benčina iz Ribnice. Doslej zdravstveni dom Kočevje ni imel takega specialista. Zdravnica ni na razpolago le bolnim, ampak tudi zdravim otrokom, ki jim daje (ali staršem) potrebne nasvete. Volitve Bolje zgodnje kot prepozne priprave Kočevska mladina namerava letos na predlog SZDL odločneje nastopati v' pripravah za nove skupščinske volitve, ki bodo spomladi 1973. Priprave nanje se že začenjajo. Zdaj je med odborniki občinske skupščine le en mladinec, ki je v svoji volilni enoti zelo delaven, vendar z občinsko mladinsko organizacijo nima posebnega stika. Na nedavnem skupnem posvetu vodstva mladine in SZDL so ugotovili, da ne bi bilo pretirano, če bi imeli mladi v občinski skupščini 7 do 8 odbornikov. Vendar je število mladih odbornikov odvisno predvsem od delavnosti, sposobnosti in prizadevnosti mladih. Mladinske organizacije in vsa mladina v delovnih organizacijah, predvsem v tistih, kjer prevladuje mladina, se bodo morale odločno zavzeti, da bodo dobili na kandidatnih listah mesto mladi. Odrasli se gotovo ne bodo posebno navdušili za mlade kandidate, razen seveda v primerih, kjer so popolnoma prepričani, da bo mladi kandidat tudi sposoben odbornik. Gotovo bo več mladincev tudi preglasovanih, vendar tega ne bi smeli jemati preveč za hudo. Za take, „preglasovane14 mladince pa bi morali najti mesto v raznih občinskih svetih, komisijah, v komisijah krajevnih skupnosti in raznih drugih organih in organizacijah, kjer se bodo mladi ob delu vzgajali in usposabljali za prevzemanje nalog. Morda bi kdo menil, da je več kot leto dni pred volitvami nekoliko prezgodaj začeti javno razpravo. Prav zadnje volitve občinskega partijskega vodstva so pokazale, kako Vodljive so lahko prepozne in ne dovolj •temeljite priprave na volitve. J. PRIMC Brez smisla za reklamo Nekateri raje obveščajo po starem Zelo slabo je v kočevski občini sodelovanje med delovnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s turizmom VOLITVE IN IMENOVANJA V sekretariat občinskega odbora RK Kočevje so bili izvoljeni: dr. Mihael Petrovič (predsednik), Hedvika Pintar (podpredsednica), Jožica Klarič (sekretarka), Draga Šercer, Nada Lečič, Nežka Mihelčič in Dragica Gornik (člani). Razen njih so bili izvoljeni v občinski odbor RK še: Rezka Brian, Sanda Cilenšek, Vera Košir, Marica Furlan in Marijan Kavran. Enega člana odbora bo imenoval še občinski sindikalni svet. DROBNE IZ KOČEVJA TUDI „STANDARD**, prodajalna konfekcijskega in ostalega blaga, je prodajala blago z zelo velikim popustom. Prodaje s popusti so bile sedaj že v vseh trgovinah. Vsi potrošniki še vedno ne razumejo, kako je mogoče, da je isto blago enkrat zelo drago, nato pa skoraj po polovični ceni. MALA ŠOLA je imela pretekli četrtek prvič pouk. Malčki jo bodo obiskovali vsak torek in četrtek od 11. do 13. ure. Skupaj jih je nekaj nad 150, to je za 6 bodočih prvih razredov. KOMISIJA za vozniške izpite je Pričela pretekh teden spet poslovati, ismeni izpiti bodo vsak torek, praktični pa med tednom. NABIRALCI REGRATA so že po zelenicah in travnikih. Ako ne bo zapadel ponovno sneg, bomo imeli kmalu dovolj te „domače** solate. Kar nepravi čas se je podražilo olje, sicer pa je regrat najboljši, če je polit z vročim kisom in slanino. PLES KOČEVSKIH gimnazijcev je bil v vajenskem domu Dušana Remiha. V gimnazijski mali dvorani nekaj popravljajo. Verjetno bo v gimnaziji potrebnih še več raznih popravil, saj je bila stavba zidana že leta 1874 in že zdavnaj ne ustreza več potrebam sodobnega srednješolskega zavoda. PO VRTOVIH so se pričela prva spomladanska opravila, vendar jih precej moti dež. Nekateri vrtičkarji računajo še na sneg. Vendar sadno drevje in okrasno grmičje že lahko obrezujejo. Napotke o obrezovanju posreduje oziroma organizira predavanja hortikulturna sekcija Turističnega društva. Nekateri menijo, naj bi ustanovili samostojno sadjarsko in vrtnarsko društvo Kočevje. Društvo bi se lahko bolj zavzelo za razvoj vrtičkarstva in sadjarstva ter za urejanje zelenic in okrasnih površin v mestu. PODRAŽITVE se vrstijo kar po tekočem traku. To povzroča razne komentaije med potrošniki. Ženske negodujejo zaradi olja, moški pa zaradi bencina. Nekateri pa kar potrpijo in jih nič ne moti, če plačajo za slabo uro petja Mišu Kovaču 2000 starih dinarjev, za vstop v diskoklub 500 starih din in če sta uvožena žgana pijača ali tobak še tako draga. Tudi danes nekateri uživajo življenje „s ta veliko žlico**, kakor smo temu rekli nekoč. občan vprašuje V/ /medved odgovarja' - In kakšno dragocenost si kupil ženki za dan žena? - Kilo govedine, v Ljubljano sem skočil po zavitek masla, ki ga pri nas ni, in liter olja. - Nekam nezdrava pomlad se obeta, ne? - Ja, sem slišal, da celo Pogrebnemu zavodu bije zadnja ura. in gostinstvom (izjema je Hotel Pugled), in turističnim društvom oziroma republiško turistično zvezo, je bilo ugqtovljeno na nedavnem posvetu predstavnikov turističnih društev zahodne Dolenjske in Turistične zveze Slovenije. Tako društva kot zveza ne dobivajo osnovnih podatkov o novih gostiščih, njihovi zasedenosti, novih vlečnicah itd. Predstavnika zveze sta povedala, da sta na „ilegalen** način zvedela za prvo vlečnico na Kočevskem, za gostišče Glažuta in da podatkov o zasedenosti motela ne dobivajo redno. Poudarila sta, da ima zveza na razpolago denar za tako reklamo, da ljudje iščejo nove objekte, a ne zvedo zanje, in da imajo torej nekateri gostinski oziroma turistični objekti zaradi „zaprtosti** precej manj prometa, kot bi ga imeli sicer. To reklamo naša podjetja sicer na prikrit način plačajo, izkoristijo je pa ne, zato zveza porabi denar za razvite turistične kraje, ki imajo smisel za reklamo. Tako spet „lačna vrana sito pita“. Vendar pa tudi naša podjetja le ne morejo brez reklame, le izvedejo jo nekatera na zelo preprost način Tako smo na primer lahko brali na izložbi samopostrežne v Kočevju na zelo majhnem papirju in z zelo majhnimi črkami natisnjeno vabilo za pustovanje v Glažuti po 70 din za osebo. J. PRIMC VOLITVE IN IMENOVANJA Odbor za organizacijo proslave 30-letnice vstaje v Loškem potoku, ki ga vodi Ivan Lavrič, je pred kratkim imenoval komisije, ki bodo poskrbele. da bo proslavljanje čim lepše. Člani komisije so: - Komisija za finance: inženir Alojz Ruparčič, Alojz Lavrič, Rudi Zbačnik, Ludvik Benčina in Mirko Anzeljc. - Komisija za načrtovanje in izvedbo kulturnega programa: Olga Mohar, Jože Modic, France Bambič, Mirko Kordiš, Drago Košmrlj, Marija Bambič, Marica Košmrlj, Marjan Tratar in Rudi Mohar. - Komisija za organizacijo gostinskih uslug: Jože Mohar, Tone Lavrič, Cirila Bambič, Zdenko Mohar, Ivan Gregorič, Alojz Car in Mal-ka Lavrič. - Komisija za ureditev kraja: Jože Košmrlj, Ivan Mohar, Ivan Bambič, Alojz Car, Jože Anzeljc, Milka Lavrič, Marija Rus, Stanko Vesel, Anton Debeljak, Ivan Mohar. - Komisija za urejanje prometa: Albin Košir, Jože Benčina, Franc Lavrič, Franc Gričar, Jože Bartol, Milo Car in Ivan Krže. - Komisija za propagando: Stanko Rus, Karel Oražem, Peter Lavrič in Milka Mišič. Vsi prvoimenovani so predsedniki komisij, ostali pa člani. -r Nova hala ribniškega RIKA bo merila okoli 3.000 kvadratnih metrov. Po pogodbi bi morala biti pod streho že decembra, vendar je to zgodnji sneg preprečil. Gradijo ZIDAR iz Kočevja. (Foto; J. Primc) LOŠKI POTOK. JULIJA VELIKA PROSLAVA V Loškem potoku se živahno pripravljajo na proslavo 30-let-nice oboroženega upora na tem območju. Imenovali so že pripravljalni odbor za proslavo, ki ga vodi Ivan Lavrič, in posamezne komisije. Proslava bo šele 30. julija, spričo velikega obsega proslave pa bo treba opraviti do takrat veliko dela. Med proslavo bodo odprli tudi novo šolo, ki bo Loškemu potoku v ponos. Prebivalci želijo še, da bi bilo do proslave posodobljeno nekaj kilometrov ceste od Hriba do Travnika. Zbirali seno za pogorelca žene in dekleta izprašane gasilke - Letos proslava gasilcev v Dolenji vasi - Pomagati društvom, ki se ne znajdejo Občinska gasilska zveza Ribnica bo organizirala tečaj za gasilske podčastnike, za katerega se je prijavilo okoli 40 kandidatov. S tem tečajem bo izpolnila svoj letni delovni plan, ki je bil sprejet lani. Po vsej občini so redni društveni občni zbori, ki so zelo dobro obiskani. Na njih pregledujejo delo v preteklem letu in sprejemajo načrte za bodoče delo. Posebno pozornost posvečajo Živahno o novih davkih Zdaj še davek od stavb Svet za družbeni plan in fi-. nance v Ribnici je na zadnji seji posvetil največ časa osnutku odloka o davkih občanov, ki predvideva devet vrst davkov, in sicer: iz delovnega razmerja, od kmetijske dejavnosti, obrtništva, intelektualnih storitev, avtorskih pravic, dohodka od premoženja in premoženjskih pravic, dohodka, doseženega z uporabo dopolnilnega dela drugih, dobitkov iger na srečo in še novi davek na dohodek od stavb. Najpomembnejši je davek od osebnega dohodka iz delovnega Ribnica praznuje Bliža se obletnica partizanske zmage pri Jelenovem žlebu, v počastitev katere praznuje občina Ribnica vsako leto svoj praznik. Spominska svečanost bo 25. marca ob 11. uri pri spomeniku v Jelenovem žlebu, kamor organizirata pohod mladina in JLA, AMD pa avto-rally. Svečana seja občinske skupščine bo letos v Sodražici, in sicer 26. marca ob 9.30. Podrobneje bomo o programu še poročali. Pomagati kmetom Sklad za pospeševanje kmetijstva občine Ribnica je ^programu za letos predvidel najmanj 270.000 din dohodkov, s katerimi bi kril najnujnejše izdatke. Od tega naj bi skladu zagotovil občinski proračun 140.000 din. Manjkajoči denar naj bi po predlogu upravnega odbora sklada prispevale delovne organizacije. Seveda so za razvoj kmetijstva najbolj zainteresirani in odgovorni kmetijska zadruga, gozdarstvo in lesna industrija. INŠTRUMENTI SO, GODBE NI V Sodražici so imeli ga- silci pred leti godbo. Gasilci so še, godbe pa ni več. Na gasilskem občnem zboru so povedali, da so godbeni inštrumenti še nekje, baje v starem gasilskem domu. Poudarjeno je tudi bilo, da ni nikogar, ki bi odgovarjal za inštrumente, zato počasi propadajo. Škoda bi bila, če bi propadli, saj takegaVneslavnega konca niso zaslužili. Morda se bo vendarle našel kdo, ki bo poskrbel, da bodo inštrumenti vsaj na varnem in redno vzdrževani, če že ni nikogar, da bi spet ustanovil gasilsko godbo. -r razmerja, ki znaša 4,63 odstotka od osnov, določenih s predpisi. O obdavčitvi obrtnikov so menili, naj bo taka, da bo še spodbudna za obrtnike in jim bo zagotovila primeren dohodek. Zavzeli so se za večjo obdavčitev nekaterih vrst dopolnilne obrti in motoriziranih krošnjarjev. V razpravi o novi davščini od stavb pa so menili, da bo potrebno uskladiti plačevanje tega davka in prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki ga plačujejo v Ribnici in Sodražici. Nekateri člani sveta so opozorili, da bi bili dve davščini na gospodinjstvo preveč. Zadnjo besedo o davkih bo imela seveda občinska skupščina. -r proslavi stoletnice slovenskega gasilstva v občini, ki bo avgusta v Dolenji vasi. Razpravljajo tudi o VII. kongresu gasilske zveze Slovenije, ki bo junija v Murski Soboti. Pohvalo zaslužita gasilski društvi Goriča in Mali log v Loškem potoku. Gasilci iz Goriče vasi so organizirah zbiranje sena za vaščana Starca, ki mu je januarja pogorel skedenj in vsa krma za 8 glav živine. Nabrali so toliko sena, da bo imel oškodovanec zadosti krme za živino do novega pridelka. Društvo Mali Log v Loškem potoku je tudi lahko za vzgled ostalim društvom. Gasilci se zavedajo, da bodo morah v primeru potrebe računati le na svoje sile in znanje. Zato so organizirah tečaj za izprašane gasilce, ki ga je obiskovalo 18 članov in članic. Pohvalno je, da je napravilo izpit za izprašane gasilce tudi več mladink in celo tri starejše članice. Vsi tečajniki so zelo dobro odgovarjali izpraševalni komisiji, za kar zasluži pohvalo vodja tečaja tovariš Samsa. Imamo pa tudi nekaj društev, ki se za požarno varnost v svojem kraju zelo malo zanimajo, zato bo morala občinska gasilska zveza njim in krajevnim skupnostim posvetiti več pozornosti, posebno še sedaj, ko je izšel nov zakon o požarni varnosti. ANTON ŠOBAR, st. poveljnik ObGZ RIBNICA NOVA „NAŠA VEZ“ Pred kratkim je izšla druga letošnja številka „Naše vezi“, glasila delovne skupnosti INLES. V njej je temeljito predstavljeno podjetje oziroma obrat „Javor** iz Jušićev, ki se je z novim letom združilo z INLESOM. Iz ostale vsebine je videti, da v podjetju razen drugim tekočim zadevam posvečajo trenutno posebno pozornost prodaji in izvozu. -r RIBNIŠKI ZOBOTREBCI SPET ŠTIPENDIJE - Temeljna kulturna skupnost Ribnica je po dolgem času spet izplačala štipendije svojim štipendistom. V sklad za štipendije se je nateklo okoli 20.000 din, ki sojih 25. februarja razdelili oziroma razposlali štipendistom. STROŽJA OMEJITEV - Na križišču pri Dolenji vasi na odseku glavne ceste, ki jo prečka vaška pot, sta z obeh strani križišča novi tabli za omejitev hitrosti. Zdaj je tu največja dovoljena hitrost 50 km na uro, prej pa je bila 60 km na uro. PO REDNI POTI - Na nedavni seji občinske komisije za prošnje in pritožbe so med drugim ugotovili, da je treba občane navaditi na redna pota za reševanje njihovih vlog oziroma prošenj in pritožb. Zdaj sc namreč vse prepogosto dogaja, da se občani najraje kar osebno pritožujejo pri vplivnih posameznikih, ker menijo, da bo njihovo posredovanje več zaleglo kot prošnja, naslovljena na občinsko komisijo za prošnje in pritožbe. KMETIJSTVO SPET ODLOŽENO - Razprava o kmetijstvu v občini, ki je bila predvidena za zadnjo sejo občinske skupščine, ne bo prišla na dnevni red jutrišnje seje. Dosedanje razprave so namreč pokazale, da’material še ni „zrel**, ker ga je treba temeljiteje pripraviti. Predvsem je treba izdelati dober program za pospeševanje kmetijstva. občan vprašuje dved odgovarja - Sem slišal, da ste medvedje ostro razpravljali, da so nekje neki tovariši nekaterim medvedom nekako škodljivi? - Mi smo samo ugotavljati, da samoupravna struktura, vodilna struktura, tehnokratska struktura pa še ta in ona struktura lahko škodijo strukturi našega medvedjega brloga, žal pa ne vem, kaj beseda struktura pomeni, res pa je, da se lepo sliši. - Zakaj ribniški medvedje ne zahajate nič več preko južne občinske meje? - Od nedavnega imamo vsak svojo občinsko vojsko, pa me je strah. KOČEVSKE NOVICE REŠETO Pota, mrliške veže in turizem Letos se bo moralo 15 krajevnih skupnosti zadovoljiti s 570.000 dinarji iz občinskega proračuna - Prosili so ravno za trikrat več Enemu koraku sledi drugi Začelo se je svetlikati, če ne bliskati, na več področjih, kjer je nedavna občinska konferenca Zveze komunistov ugotavljala napake 1. marca je komite občinske konference ZK v Črnomlju ocenjeval uresničevanje zastavljenih nalog. Kot so ugotovili, se je skoro v vseh krajevnih organizacijah močno popravila delavnost. mm tmm V dežju obrezovati trtje je zadnje, kar si vinogradnik želi, toda delo mora biti ne glede na vreme pravočasno opravljeno. Tako je tudi Marija Kolegar iz Bušinje vasi ondan sama v turobnem dnevu šarila po vinogradu. (Foto: R. Bačer) Drži kot pribito 1. maja se bomo do Rosalnic peljali po asfaltu Dela na tej cesti so se že začela Eden ni dovolj V Metliki se spet lomijo kopja ob vprašanju: ah je zdravstvena služba dobro organizirana in ali so pripombe o njej umestne. Medtem ko zadevo obravnavajo po sestankih, smo vprašali za mnenje še nekaj občanov. Povedali so: LOJZKA MUC, upokojenka iz Primostka: „Če ordinira en sam zdravnik, kar se večkrat dogaja, moramo bolniki dolgo čakati. Čez prijaznost se ne morem pritožiti, pač pa mislim, da en sam zdravnik dela ne zmore. Bolnikom tudi ni všeč, ker se zdravniki v tej ustanovi pogosto menjavajo.4* ALOJZ ORLIČ, kmet s Suhorja: „Ker sva bila oba z ženo operirana, imam v zdravstvenem domu pogosto opravke. Čez čakanje se jaz ne pritožujem, ker moram tako čakati avtobus, pač pa mi ni všeč, ker ne morem dlje časa hoditi k enemu zdravniku. Pred vojno in tudi še potem smo imeli dolga leta enega zdravnika. Poznah smo se, on je vedel za naše težave. Zdaj tega ni.“ MIMICA ZUPANČIČ, delavka iz Metlike: „Moj otrok ima včasih epileptične napade. Kadar iščem zdravnika, mi zaradi nujne pomoči res ni treba dolgo čakati, pač pa sem morala vso zgodbo o poteku bolezni, zdravilih, ki jih otrok dobiva, itd., pripovedovati že šestim zdravnikom. Prepogosto se menjavajo. Posebno v tistih primerih, ko gre za stalno in hudo bolezen, bi človek rad imel stalnega zdravnik a.“ JOŽEFA MUŽAR, delavka iz Gradca: „Moja hčerka je stara 12 let in ima srčno astmo. To je huda bolezen, saj otrok večkrat na hitro zboli in ostane celo brez zavesti. Ker sem v službi, mi čakanje pred ambulanto vzame dok^ časa. Po mojem bi morah urediti tako, da bi v nujnih primerih stranke takoj sprejeh, tako pa si odvisen od razumevanja čakajočih. Ker se vsem mudi, sem morala že večkrat z močno oslabelim otrokom dolgo čakati pred vrati vsa v strahu, da se ne pripeti kaj hudega, še preden jo bo videl zdravnik. Pri nas ne dajejo številk, temveč čakaš, dokler ne prideš na vrsto.“ MALKA KRIŽAN, delavka iz Prilozja: „Sem starejša, imam revmo in še kup drugih težav, zato moram večkrat po zdravniško pomoč. Če le morem, grem popoldne, kadar pa je nujno dopoldne priti v ambulanto, izgubim zaradi čakanja ves šiht. Moti me tudi to, ker pogosto naletim na novega zdravnika. Komaj sem se enemu privadila, že ga ni več. Zdravnikom bi morali nuditi, kar je potrebno, da bi obstah v Metliki ^saj nekaj let. R. B. j V predlogu črnomaljskega proračuna za leto 1972 je za krajevne skupnosti predvideno 15 odstotkov več denarja kot lani, hkrati pa so ta sredstva za 300 odstotkov manjša, kot znaša vsota skupnih potreb. Delovne programe bo treba krčiti. Dalje predlagajo, naj bi Črnomelj največ dobil in sicer 290.000 dinarjev. Za Semič je predvidenih 70.000 din, za Vinico 50.000 din, medtem ko se dotacija vsem ostalim krajevnim skupnostim vrti od 3500 do 30.000 dinarjev. Ker je še nekaj vasi in območij, ki ne spadajo pod nobeno krajevno skupnost, potrebujejo KLUB ZA OZDRAVLJENE Občinska konferenca SZDL v Črnomlju je imenovala iniciativni odbor za ustanovitev Kluba ozdravljenih alkoholikov. Ker se število občanov, ki so se zdravili proti alkoholizmu, občutno povečuje, so sklenili v Beli krajini ustanoviti svoj klub, ki bo imel na začetku kakih 30 članov iz obeh belokranjskih občin. r~--------------------------\ »Rad bi dočakal« Z Ivanom Snelerjem, enim najbolj aktivnih občanov z območja Sinjega vrha, sva se o krajevnih težavah menila prav za njegov 60. rojstni dan. Možakar je upokojen, bil je v partizanih, po vojni pa je eden glavnih v vseh organizacijah. „Če nisem predsednik, sem tajnik ali pa občinski odbornik. Moram reči, da rad delam, samo če se bo kaj premaknilo na boljše. Naš kraj je lep, da malo takih, toda živeti na Sinjem vrhu je težko. Mladi odhajajo, postajamo vas ostarelih. Radi bi privabili turiste, toda po taki cesti, kakršna je zdaj, si še domačini ne upajo voziti." Na vprašanje, kaj si želi za 60-letnico, je tovariš Sneler odgovoril: „Rad bi dočakal le to, da bi Vinica dobila industrijski obrat in pa lepo cesto do naše vasi.“ pa vseeno družbeno pomoč, so za take primere predlagali rezervo 30.000 dinarjev. Načrti za razna dela se bodo pri marsikom zamajali neglede na kritike in zahteve občanov. Lotili se bodo lahko le najbolj potrebnih gradenj in popravil, a tudi pri teh občinska dotacija pomeni le osnovo. S tem denarjem kupujejo na vasi samo industrijski gradbeni material, medtem ko sta nabava lesa in fizično delo še dodatni prispevek vaščanov. Večina krajevnih skupnosti bo morala v prvi vrsti odmeriti denar za gramoz, potreben javnim potom. Ponekod bodo dograjevali še pokopališča in mrliške veže, obkolpski kraji pa bodo skrbeli še za olepšave krajev in za razvoj turizma. Tak primer zasledimo na Vinici, v Adlešičih in v Semiču. Lotili so se zlasti razčiščevanja slabosti, na katere je opozorila nedavna občinska konferenca. Prvemu koraku se torej približuje drugi. Tako je komite sklenil, da bo še ta mesec s komunisti iz občinske uprave obravnaval očitane pomanjkljivosti. Enako nalogo pa so naložili komunistom v kulturno-prosvetnih organizacijah, kjer bo potrebno z večjo odgovornostjo in delavnostjo usmerjati razvoj kulture, obenem pa onemogočiti delovanje preživelim in naši družbi tujim tokovom, ki se tu in tam pojavljajo. Komite meni, da morajo biti stališča o idejnosti vzgoje in izobraževanja (podprta na zadnji občinski konferenci ZK) osnova za razpravo v šolskih kolektivih, kjer so tem vprašanjem posvečali premalo po- KOMAJ ČAKAJO Toplejšega vremena so v Starem trgu na moč veseli, ker lahko nadaljujejo dokončavanje del na tovarniški stavbi za podjetje Komet. Pleskanje oken in vrat se je že začelo in kaže, da bodo dela čez mesec dni končana. Poljanci komaj čakajo, da bo obrat začel delati. K. R. GNOJIL JE DOVOLJ Kmetijska zadruga Črnomelj je za spomladansko setev nabavila 1000 ton raznih umetnih gnojil in jih ima ves čas na zalogi, razen žlindre, kije ni dobiti. Do sedaj so kmetovalci pokupili tri četrtine zalog. Tudi pomanjkanja raznovrstnih semen v letošnji sezoni ni občutiti. Če upoštevamo izkušnje in navado prejšnjih let, lahko z vso gotovostjo napovemo, da krajevne skupnosti ne bodo porabile za javna dela samo 570.000 dinarjev, pač pa bodo zgrajeni objekti vredni najmanj še enkrat več. Navada, da občinski dinar oplemenitijo z lastnim delom, še ne bo za staro šaro. Dokazuje pa, kako krčevito se zaostala območja borijo za naprede^ SODELOVANJE Z JLA Predstavniki krajevne skupnosti Stara Lipa so se z odgovornimi iz garnizije zmenili za skupno akcijo: popravilo in vzdrževanje vaške poti od Stare Lipe do Drežnika in dalje proti Sečjemu selu. Pomoč JLA je bila pri občanih hvaležno sprejeta. zornosti. Na pomanjkljivo idejno vzgojo in slabo poznavanje zgodovine NOB so poleg komunistov opozorili še v vodstvu občinske organizacije ZZB NOV. Med prvimi bo tak sestanek organiziran na gimnaziji, kjer bodo obenem razpravljali še o nadaljnjem razvoju te, edine srednje šole v Beli krajini. Ker smatrajo nekateri prosvetni delavci in drugi, na katere je letela kritika na občinski konferenci, za oseben napad, je komite ponovno zavzel stališče, da je bila odkrita in malo ostrejša beseda umestna. Doslej ni nihče „napadal11 posameznih ustanov, temveč so kritizirali le komuniste v teh sredinah, da so bili premalo vplivni in delavni. To pa je vsekakor naloga in dolžnost tako konference kot komiteja, saj gre za uresničevanje dogovorjene politike v ZK. . Komite je tokrat načel še problematiko v nekaterih gospodarskih organizacijah, zlasti politično nepravilne odnose, za kakršne gre na primer pri Kovinarju. Menili so, da bo morala tudi komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini pokazati večjo vnemo, saj bi bilo treba čimprej obiskati nekaj kolektivov. N V hipu prazno Tisti dan, ko je radio popoldne objavil, da se bo podražil bencin, so bila omizja v črnomaljskih gostiščih kot običajno zasedena. Toda, ko je nekdo prinesel vest o podražitvi, so se lokali v hipu izpraznili, pred bencinsko črpalko pa je nastala dolga vrsta vozil. Temu se reče takojšnje ukrepanje - lastnemu žepu v prid. LETOS DRUGAČE Na območju črnomaljske občine so v teku letni sestanki krajevnih organizacij ZZB NOV. Sestali so se že v Dragatušu, na Vinici, v Adlešičih in v nekaterih manjših krajih. Povsod je udeležba zelo dobra, saj so bili prostori celo pretesni za vse udeležence sestankov. Značilno za letošnje zbore je, da razprave niso več usmerjene samo k lastnim težavam. temveč je več političnega vzdušja in obravnav gospodarske problematike kot vloge borčevske organizacije pri razreševanju težav na vseh področjih. KAJ BO S HLEVI? Na zboru volivcev za območje Stražnjega vrha so nedavno tega spet zastavili vprašanje: zakaj zadružni hlevi na Maverlenu propadajo in se zadruga zanje ne zmeni? Ker so ljudje objekte gradili s prostovoljnim delom, ne morejo mimo gledati, kako zdaj z njimi ravnajo. NA SINJEM VRHU POLNO V nedeljo, 27. februarja, se je' zbralo več kot 60 ljudi na zdravstvenem predavanju, ki ga je imela medicinska sestra Marica Hudelja iz Vinice. Nadaljevali so z občnim zborom krajevne organizacije Rdečega križa, kjer so izvolili nov odbor in sprejeli delovni načrt za letošnje leto. Sklenili so zbrati čimveč krvodajalcev, organizirati več zdravstvenih predavanj in prevzeti skrb za ostarele občane. Ob tej priložnosti so podelili šestim vaščanom značko krvodajalca. Program letošnjih javnih del na območju metliške občine vsebuje 14 točk. Izračunali so, seveda po današnjih cenah, da bodo gradnje veljale 7,680.000 dinaijev. Od tega znašata delež občanov v obliki samoprispevka in podpora podjetij 2,750.000 din, za 1,100.000 dinarjev bo občina najela posojil (deloma so že zagotovljena), 1,550.000 din pa znaša obljubljena soudeležba raznih republiških skladov. Zaradi znanih težav s pitno vodo so v letošnjem načrtu na prvem mestu: končanje grada-škega vodovoda, gradnja vodovoda do Rosalnic in Čuril, ureditev dodatnih čistilnih naprav Godlja, ne voda Tovarna BETI je lani vložila težke denarje v gradnjo industrijskega vodovoda, zdaj pa imajo s to vodo v proizvodnji hude težave. Namesto čiste vode, potrebne v postopku za barvanje blaga, teče godlja, v kateri je zemlje na pretek. Zgodilo se je že, da so morali proizvodnjo zaradi tega ustaviti ali pa blago ponovno prebarvati. Škoda, ki jo zaradi tega trpijo, je velika Ce bi umazana voda pritekla enkrat ah dvakrat, ne bi bilo hude krvi, saj vsak lahko razume, da pride do nepredvidenih težav, toda kar naprej ponavljati postopek barvanja zaradi okvar so se naveličali. Zakaj taka umazanija, se. sprašujejo tudi občani - potrošniki vode, ki niso dosti na boljšem, vendar do zdaj kljub razpravam in razčiščevanju zadeve še ni jasno, čigava je krivda. Razpoke se večajo V gradaškem gradu stanuje 18 zasebnih strank, pri vseh pa so stanovanja v slabem stanju. Voda teče po stenah, zato so madeži vlage, veliko šip je v stavbi razbitih, vrata so razmajana, pot do doma pa je po gradnji vodovoda taka, da brez gumijastih škornjev ne moreš zdoma. Gra-daški grad bi bilo treba rešiti nadaljnjega propadanja, seveda pa bi bili za taka popravila potrebni težki denarji. Vsi so dali Ko so metliška podjetja zbirala prispevke za enotno obdaritev mater in žena padlih borcev za 8. marec na območju celotne občine, so povsod prispevali po 3 din na zaposlenega. Ker so partizanske mame že večinoma ostarele in bolehne, so jih za praznik obiskali na domu, jim čestitali in vsaki izročili skromno darilo. Ta pozornost družbeno-političnih organizacij je bila sprejeta z ganjenostjo. v Metliki ter rekonstrukcija dotrajane vodovodne napeljave v starem delu mesta. Kaj je še zapisano? Kanalizacija na Bregu revolucije, ureditev sejmišča, razširitev metliškega pokopališča z gradnjo mrliške veže, nadaljevalna dela pri regulaciji Sušice. Poskrbljeno bo tudi za ustrezno komunalno vzdrževanje mesta in njegovih nasadov ter za adaptacijo stare šole. Slednja je na dolgu še iz lanskega leta. Gradnja cest, ki občane prav tako hudo zanima, je zajeta samo v treh smereh. Dobro kaže začetek gradnje asfaltne ce,-ste od Metlike do Drašič, prav tako ureditev ceste od Podzemlja do kopališča. Popolnoma dogovoijena pa je že gradnja asfaltne ceste od Metlike do Rosalnic. Podjetje „Gradnja44 iz Osijeka je dela prevzelo in tudi obljubilo, da bo cesta odprta za promet do 1. maja 1972. Pri tej investiciji bodo zelo pomagala zainteresirana podjetja, pred: vsem Metlikatrans in Komet. O programu javnih del za 1972 so občinski odborniki že izrekli svoje mnenje, občani pa bodo o njem razpravljali te dni na zborih volivcev. SNEGA ŽE DOLGO NI VEČ, z njegovim odhodom pa so se očem prikazala neuradna smetišča. Veliko odpadnega materiala leži zlasti ob Stari cesti. Res bodo drevesa in grmičevje to zastrla, ko bodo ozele-v nela, toda ne gre čakati. Bomo tako prikrivali nevestnost? OBLJUBUENI PLESNI TEČAJ so morali zaradi premajhnega števila prijavljenih prestaviti' na poznejši čas. Organizatori so ugotovili, da so plakati nezadostno obvestilo in da bo treba v prihodnje obveščanje okrepiti še z osebnimi stiki. NEKAJ CEMENTNIH podstavkov za kolesa je pred gostiščem Na Dragah že dolgo razbitih. Res, da se večina gostov pripelje z avtomobili, toda če bo kdo prišel s kolesom, ga bo prisi'jen prisloniti ob zid. Novi podstavki za kolesa bi bili potrebni. KOŠARKARJI TOVARNE BETI mislijo resno. Trenirajo trikrat na teden po eno uro, in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Če je vreme primerno, imajo vadbo na Pungartu, Stalni cestarji 1. marca je prevzelo v upravljanje 44 km novih občinskih cest metliško Komunalno podjetje. Gre za ceste, ki so ob novem letu z zakonom prešle od republiških na občinske. Da bi Komunalno podjetje lahko ta dela opravljalo, bo moralo nabaviti nekaj strojev, kajti brez mehanizacije ne bo šlo. Domenjeno je tudi, da bodo cestarji stalno na cestah in da bodo sproti krpali luknje. Zaman bi bilo pričakovati, da bodo komunalci zdaj čez noč naredili iz slabih cest dobre, toda čez čas se bo stalna oskrba na cestah gotovo poznala. V sicer pa v telovadnici TVD Partizan. V letošnji sezoni so dobili nove drese. Trenerja in nekaj igralcev so uvozili iz Karlovca. KOMUNALNO PODJETJE je pri- . čelo v novem naselju nedaleč od tovarne Beti graditi nov, 12-stanovanj-ski blok. Te dni bodo dobili zainteresirani ponudbe za odkup stanovanj. Zanimanje je veliko, saj je zna no, da v Metliki primanjkuje stanovanj, zlasti samskih. Znano pa je tudi, da so stanovanja pri zasebnikih več kot draga. SVOJ ČAS SO BILI lutkarji na metliški osemletki zelo delavni, nato je ta dejavnost nekaj let zamrla. To prikupno obliko izvenšolske dejavnosti spet oživljajo. Lepe lutke za igrico „Medveda lovimo" so izdelali otroci sami pri likovnem krožku. Nastopili bodo konec šolskega leta. ZA OSMI MAREC so pripravili učenci razredne proslave, prireditve pa so imeli tudi po podjetjih. Tako so žene iz Metlike, podobno pa tudi s podeželja, lepo počastile svoj praznik. Prejeli smo najnovejše vzorce ženskih vzorčastih dio-lenov za ženske poletne obleke in bluze. Posebej vam v tem tednu priporočamo ogled kvalitetnih ženskih modnih kril po reklamni ceni 129 dinarjev. „Oelefelestil" Črnomelj ČRNOMALJSKI DROBIR 915 POTNIH LISTOV je bilo lani izdanih na referatu za potne 'iste v Črnomlju. Med temi je bilo precej kolektivnih pqtovanj v tujino, nekaj pa tudi stalnih izselitev v prekomorske dežele. Kaže, da je bilo lani potovanj v tujino nekoliko manj, saj so leto dni poprej izdali čez 1000 potnih dovoljenj. 2. MARCA je svet za dmžbeni plan in finance razpravljal o nekaterih odlokih, ki jih bo v kratkem obravnavala občinska skupščina. Obenem pa so reševali tudi 92 vlog občanov za razne davčne olajšave. Ugotavljajo, da so kmetovalci zadnje čase precej nabavljali razne kmetijske stroje, ker so zanje priznane davčne olajšave. OSNOVNA SOLA ČRNOMELJ je sodelovala v kulturnem programu za pripadnike domače garnizije, povratno srečanje med JLA in šolsko mladino pa je bilo 4. marca, ko so priredili skupen nastop v avli osnovne šole v Loki. Tako sodelovanje je že dalj časa v navadi. NA SEJI TEMELJNE izobraževalne skupnosti so 2. marca obrav- navali zaključni račun za leto 1971, predlog finančnega plana za letošnje leto, posebej pa sestavili organizacijo malih šol za cclotno občino. Po novem naj bi bili v male šole zajeti vsi predšolski otroci. Prav tako so razpravljali o možnostih za uvedbo podaljšanega bivanja na šolah, kar bi bilo nujno vpeljati zlasti v Črnomlju in na Vinici. V ČRNOMALJSKI OBČINI je bilo 1. marca letos registriranih 1993 motornih vozil, med temi 1035 Osebnih avtomobilov. Vozil je še več, vendar druga niso registrirana. Poprečni porast vozil na leto znaša zadnja leta nekaj nad 200. ZA GRADNJO druge etape posebne šole v Črnomlju bo TIS prispevala v letu 1972 680.000 dinarjev. Gradnjo financira občinska skuoščina s pomočjo posojil Ljubljanske banke, s prispevkom TIS pa so sredstva za nadaljevanje gradnje v glavnem zbrana. NA OBMOČJU matičnega urada Črnomelj je umrla Ana Plut iz Gor. Pake, stara 85 let. metliški tednik SPREHOD PO METLIKI TU VESELJE. TAM RAZOČARANJE Pravi ključ je samo v dejanjih Zahteva po novih, privlačnejših delovnih oblikah ni samo fraza in bolj kot za katerokoli organizacijo velja za Zvezo mladine. Čisto običajen sestanek mladih ne zanima. Pri Agrarii so ga sklicali, pa so se odzvali le Stipe. Organizatorji so nato sprejeli pobudo za srečanje v Čate-ških Toplicah. Odziv je bil presenetljiv: prišli so vsi, razen tistih, ki se šolajo. In seveda tudi direktor, predstavnik sindikata in partijski sekretar v podjetju. Prikazali so jim zgodovino podjetja, uspehe in načrte za njegov razvoj, nakar so mladim odgovarjali na vpra-. šanja. Vseh 50 mladih si je ogledalo vrtnarski obrat, ki ga delavci iz drugih enot niso poznah. Razložili so jim, kako in kdaj so zrasle prve tople grede, kaj vse so v njih gojili v minulem desetletju. Sledil je družabni večer in tako je bilo srečanje za vse prijetno doživetje. Spoznah so se med seboj, saj drugače nimajo veliko priložnosti, ker so pri delu raztreseni po enotah. Zgled Agrarie bi se verjetno obnesel tudi drugod, zlasti če želijo poživiti delo mladih in jim vsestransko predstaviti podjetje, v katerem delajo. Čisto drugače pa so se dan pozneje počutili taborniki Odreda Matije Gubca. Zbrali so se na letnem zboru, poročali o delu v minulem letu in se dogovorih za naloge v prihodnje. V dvorani so pogrešali predstavnike družbe-no-političnih organizacij, pogrešali so tiste, ki imajo skrb za mladino pogosto na jeziku, ko pa jih povabijo medse, da bi jim prisluhnili, jim ne naklonijo te pozornosti. Toliko bolj so bili taborniki veseli odziva podpredsednika občinske skupščine in predstavnice Zveze za telesno kulturo. S svojo navzočnostjo sta vsaj nekoliko potisnila v ozadje nelagoden občutek osamljenosti in družbene nepomembnosti. J.T. SVET POSAVSKIH OBČIN Predsednik sveta posavskih občin Jože Radej bo za prihodnji teden sklical sejo, na kateri bo tekla beseda o praznovanju 400-letnice hrva-ško-slovenskega kmečkega upora v Posavju. Ta seja bo odločujoča, saj bo vsaj okvirno nakazala vsote, s katerimi posamezne občine razpolagajo, in vsoto, ki jo bodo namenile skupnim akcijam. Med najboljšimi Sindikalna organizacija pri IMV v Brežicah ima med članstvom navdušene športnike, ki se nikoli ne izneverijo prireditvam, na katerih zastopajo barve svojega sindikata. Vsi člani so se vključili v popularno tekmovanje za pridobitev značke TRIM. Občinski sindikalni svet je razprodal delovnim kolektivom že tri tisoč priročnikov za to obliko rekrcacije. Tudi svedri se lomijo, vendar tokrat ni bilo tako hudo. Vrtalci na Čatežu so zamenjali samo pogonski zobčenik vrtalnega stroja in delo je zastalo za dobro uro, nič več. Kadar pa se zlomi sveder (pri prejšnji vrtini se je to dogajalo), traja zastoj tudi mesec dni. (Foto: J.Teppey) MED VRTALCI NA ČATE2U PRI BREŽICAH Svedri vrtajo noč in dan Prodreti morajo do razpok v dolomitu, 250 do 300 metrov globoko, da naletijo na toplo vodo Vrtalci živijo posebno življenje. Večino dni prebijejo zdoma. Nedelj in praznikov ne poznajo. Svoj delavnik uravnavajo po strojih, ki zahtevajo od njih tudi nočno delo. globoko sega prod s talno vodo in po: ar< V Čateških Toplicah je lani vrtalna skupina Geološkega zavoda iz Ljubljane raiskovala zemeljske sloje na treh mestih. Povsod je naletela na toplo vodo. Na vrtnariji Agrarie so namerili v vodi iz vrtine 57 stopinj Celzija, v zdraviliškem parku je imela termalna voda 53 stopinj, ob igrišču za mali golf pa celo 63 stopinj. Običajno vrtajo 250 do 300 metrov globoko. Zdaj so že spet pri novi vrtini, malo pred odcepom ceste na vrtnarijo. Tudi ta vrtina je skusna. Ugotoviti želijo, kako na roko sega termalna voda in kolikšne količine je skrivajo v sebi dolomitne razpoke. Stroške za sedanjo vrtino si bosta razdelila Agraria in zdravilišče in jih poravnala vsak pol. Vodja skupine desetih vrtalcev Ivan Jazbec se nadeja, da bodo letos vrtali še eno poskusno vrtino, če bo na voljo denar, pa tudi vrtino za črpanje termalne vode. Potreb po njej je vedno več, zlasti še če bodo gradili nove bazene. Za Toplice meni vrtalni mojster, da so najlepše delovišče, kar jih imajo. Delavci imajo takoj zraven lepa stanovanja v počitniških hišicah in poskrbljeno za prehrano v hotelu. Mimogrede sem mojstra Jazbeca prosila, naj mi opiše sloje, skozi katere prodirajo svedri vrtalnih naprav na Čatežu. Približno devet metrov potem se do globine 100 metrov vrstijo laporji. Sledi kakih 60 metrov gline, nakar naletijo na različne debeline trde kremenčeve kamenine. -Pod njo je dolomit in v njegovih razpokah termalna voda. JOŽICA TEPPEY Veseloigra za praznik V soboto, 11. marca, bodo na proslavi dneva žena v Mrzlavi vasi gostovali mladinci iz Sobe-nje vasi. Uprizorili bodo veseloigro „Ljubosumnost". Igro so se učili pod vodstvom gimnazijca Tineta Šoška. Po proslavi bo družabni večer. p NOVO V BREŽICAH CVETJE GRE V DENAR. Za 8. marec so se cvetličarji dobro založili. Kupcev je bilo že v soboto več kot običajno. Pri Agrarii so v petek in soboto prodali na ta račun okoli 500 lončnic, veliko pa tudi rezanega cvetja. Nageljnom, tulipanom in gerberam se je cena odtajala za 50 par pri cvetu. Solarji v kinu. v ponedeljek zjutraj so v brežiškem kinu prikazovali učencem šole bratov Ribarjev mladinski film o priljubljeni mali junakinji Piki Nogavički, ki jo mnogi že poznajo s televizijskih ekranov VAJENSKE NAGRADE. Komi sija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci Zveze mla dine pripravlja anketo o izplačeva nju vajenskih nagrad in zastopanost mladih v samoupravnih organih. Pre verila bo, kako so delovne organiza cije in zasebniki upoštevali lansko priporočilo, sprejeto na konferenci ZMS. Še vedno se dogaja, da nekateri vajenci med šolanjem nagrad ne prejemajo, kar seveda ni prav. NAČRTOVALEC LEPŠEGA MESTA. Po načrtih inž. Mihe Ogorevca bodo to pomlad začeli Urejati del mesta od Rokove cerkve mimo prosvetnega doma in gimnazije do delikatesne poslovalnice Agrarie ob avtobusni postaji. Hortikulturno društvo bo zasadilo 3700 rastlin v vrednosti 40 tisočakov. Olepševanje mesta bo financirala krajevna skupnost. Do jeseni bo' načrtovalec za Brežice inž. Ogorevc pripravil načrt za naslednji mestni predel. Tako bodo Brežice postopoma dobile podobo urejenega mesta. PROSLAVA DNEVA £ENA je bila v torek v dvorani doma JLA. Kulturni program so pripravili učenci osnovne in glasbene šole. S prisrčnim nastopom so navdušili poslušalke in bili deležni priznanja za trud, ki so ga z učitelji vred vložili v priprave. SOBOTNE CENE PRI AGRARII: motovilec 15 din kg, ohrovt 5, brstični ohrovt 7, por 5, pesa 5, mehka solata 15, endivija 7, špinača 6, pomaranče 6, grozdje 8, banane 7,40, hruške 5,20, limone 6,80, jabolka 3,50 in 5 din, kislo zelje in kisla repa 4,50 din, peteršilj 9 din kg in jajca 65 din kos. BREŽIŠKE VESTI ŠIVILJE IN KOVINARJI Pred nedavnim ustanovljeni mladinski aktiv iz konfekcijskega obrata Jutranjke v Brežicah je navezal stike z mladinsko organizacijo v obrtnem kovinarskem podjetju v Dobovi. Najprej so priredili ples v prostorih OKP, nato pa si bodo skupaj ogledali smučarske polete v Planici. Pozneje bodo prešli še na druge oblike sodelovanja, ki so za začetek še prezahtevne, zlasti za organizacijo v Jutranjki, ki nima še izkušenj. SPET SODELOVANJE Na seji, ki jo bo te dni sklical sekretar medobčinskega sveta ZK Posavje s predstavniki občinskih skupščin in sekretarji občinskih konferenc ZK, se bodo posvetili vpraša njem splošnega ljudskega odpora in načeli razpravo o sodelovanju med tremi posavskimi sosedami. Prispevek za cesto Na pobudo akcijskega odbora pri krajevni skupnosti Mrziava vas -Vciike Malence je bil minuli teden sestanek občanov, na katerem so ugotovili, da je nujno treba asfaltirati občinsko cesto na Velikih Ma-lencah in po dolini ob Globočici do cestnega križišča pod Mrzlavo vasjo. Ta odsek je dolg 2 km. Promet na njem je vsak dan večji. Z asfaltiranjem bi. sc razvil tudi kmečki turizem, ki ima zaradi bližine Krke in vinskih goric na Stankovem, Vitovcu in Kozolcu vedno večjo perspektivo. Cesta je del povezave, ki se bo prihodnja leta nadaljevala na Stojdrago. Odcepila se bo v Globočicah proti Sobenji vasi do Čateža in bo krožna cesta za prevoz učencev iz bUžnjih vasi v osnovno šolo v Brežice. Vaščani so sklenili, da bodo od ljudi iz okoliških vasi zbrali pet milijonov starih dinarjev prispevkov. Krajevna skupnost bo dala gramoz, za pomoč pa bodo prosili še občinsko skupščino v Brežicah, od katere pričakujejo vsestransko razumevanje. p. S. KMALU 70 HEKTAROV NOVIH VINOGRADOV Mleko, ribez, piščanci in teleta Enota za kooperacijo pri Agrokombinatu v Krškem je v minulem letu prigospodarila 190 tisoč din dobička - Za letos spet na voljo posojila Ko je z novim statutom v začetku minulega leta dobila enota za kooperacijo položaj enote s samostojnim obračunom, je marsikdo menil, da pomeni to le zavarovanje Agrokombinata pred veliko izgubo, ki naj bi jo poslej pokrivali kooperanti sami. Čas je pokazal drugače. Člani sveta kooperantov so na zadnji seji z veseljem ugotovili, daje enota prigospodarila 190 tisoč din dobička, če- tudi so ga načrtovali le 30 tisoč. Tako ugodne rezultate so dosegli z odkupom in prodajo mleka (960.311 litrov), črnega ribeza (65 BODO PODJETJA PRISPEVALA ZA VODOVOD? Zamahi krampov skozi kras Tudi lastniki vikendov in zidanic plačujejo za napeljavo pitne vode v hribovske vasice Žeja prebuja vasi v hribih in na ravnem. Vaščani gospodarno obračajo vsak dinar, ki ga morajo zbrati za dobro pitno vodo. Da so stroški manjši, si sami gradijo vodovode. Kolikor le morejo, opravijo brez najetih delavcev, saj morajo še tako odšteti lepe denarce. Kjer je zaposlen vsaj eden od hiše, je laže, drugod pa se morajo na račun vodovoda marsičemu odpovedati. Tudi prebivalci Goleka, Spodnjih in Zgornjih Dul, Volovnika, Kobil, Ivan dola in Osredka bodo morah globoko seči v žepe, preden bo pritekla voda v njihove domove. Dva meseca in pol je že tega, odkar so začeli kopati deset in pol kilometra dolg vodovod. Ob sobotah se jih je največ zbiralo na delu v jarkih. Počasi so rili skozi trdi kraški svet, ki gaje skoraj 70 odstotkov. Material jih bo veljal 251 tisočakov, delovnih ur pa morajo opraviti 16 tisoč. Po dogovoru vodovodnega odbora je članarina za pristop 2 tisoč din za hišo, 1500 din za vikend in tisočak za zidanico. Rok za pristop je bil prvi marec. Ljudje, ki ne morejo delati, lahko tudi delo nadomestijo s plačilom. DESET DNI V ŠOLI V soboto, 4. marca, se je poslovilo od desetdnevne politične šole 38 slušateljev. Med njimi je bilo le pet deklet. Iz podjetij so poslali na predavanja same mlade ljudi, take, ki so pokazali pripravljenost za so delovanje v sindikatu, samoupravnih organih in Zvezi komunistov. To je šele začetek njihovega družbenega usposabljanja. Potrebni bodo nadaljnje pomoči, sicer se bodo le težko vključili v samoupravna in politična dogajanja v svojih delovnih organizacijah. POMLADNE ŽELJE NA CESTAH V KRŠKI OBČINI Prometni znaki na krških cestah kličejo po temeljiti obnovi. Vozniki želijo, da bi pomlad prebudila cestno podjetje, Ki naj ne pozabi čim-prej postaviti razločna opozorila.’ Zlasti kritično je na odseku Blanca - Brestanica, kjer sploh ne spoznate, kaj hoče povedati prometni znak. Letos remont v Celulozi Jeseni predvidevajo v tovarni papirja tridesetdnevni zastoj proizvodnje zaradi generalnega remonta parnega kotla. Papirja bodo tisti mesec napravili za polovico manj kot sicer, pa tudi proizvodnja celuloze se bo precej zmanjšala. Izpad zaradi remonta bo kolektiv Celuloze skušal nadomestiti delno z novo proizvodnjo in z visoko postavljenim planom. Jutri Ažurna obala Krško hortikulturno društvo je povabilo v goste prof. Cirila Hubada iz Ljubljane, ki bo jutri, 10. marca, popeljal poslušalce na Ažurno obalo. Predavanje bo v sindikalni dvorani tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj“. Predavatelj ga bo ponazoril s 320 barvnimi diapozitivi. Pričetek ob 19. uri. KRŠKO - Kegljaško društvo Krško je pred dnevi končalo klubsko prvenstvom, na katerem je sodelovalo 24 tekmovalcev. Zmagal je Ivan Vanič, ki je podrl 1.707 kegljev. Sledijo: Bajc 1.699, Colarič 1684, itd. (Z. S.) Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list! - Vodovodni odbor se je v imenu omenjenih vasi obrnil za denarni delež na občinsko skupščino Krško, nadeja pa se tudi prispevkov od okoliških delovnih organizacij, saj zaposlujejo precej ljudi iz teh krajev. To pomeni, da naj bi kolektivi v taki obliki nudili dodatno pomoč tistim, ki jim življenjska raven doslej ni omogočala vode v hiši. J. TEPPEY ton), enodnevnih piščancev (63.500) in dvestokilogramskih telet (410 glav). Zaslužili so tudi s prodajo trsov za vinograde, umetnih gnojil in zaščitnih sredstev. Enota za kooperacijo skrbi za pospeševanje zasebnega kmetijstva še na druge načine. Lani so prejeli kmetje v obliki ugodnih posojil 1,250.000 dinarjev in si z njimi pomagali pri nakupu strojev, pri sodobni obnovi vinogradov in preusmerjanju kmetij. To vzbuja pri njih večje zaupanje v pogodbeno sodelovanje s kombinatom in je prav gotovo vplivalo, da se jih je do sedaj vključilo vanj že okoli 60 odst. Strokovnjaki enote za kooperacijo so na seji sveta razgrnili tudi letošnje načrte. Za njihovo uresničenje bodo kooperantom posredovali 1,360.000 din kreditov. Z obnovo bodo razširili sodobne vinogradniške površine za 70 do 75 hektarov, prav tako pa bodo letos zasadili nova zemljišča s črnim ribezom, lešniki in kumaricami. S pomočjo posojil bodo uredili 12 sodobnih hleyov, ki bodo predstavljali osnovo za mlečnomesno živinorejo. Enota načrtuje vzporedno s tem tudi večji nakup gnojil, zaščitnih sredstev, poljedelskih strojev in trt. Kmetom torej prinaša sodelovanje s kombinatom lepe koristi, ne pa tudi tako hitrega napredka gospodarjenja, kot si ga želijo. Za izpolnitev teh želja bi bila potrebna dodatna pomoč širše družbene skupnosti. Ž. ŠEBEK CENE ELEKTRIKE ENAKE. STROŠKI RAZLIČNI Razsežnosti, ki malo dajo Sindikat za pravičnejšo delitev stroškov Od združitve podjetij za distribucijo električne energije si delavci enote Elektro-Celje iz Adam Vahčič Krškega obetajo boljše čase. „Ne gre nam ravno slabo, povprečni prejemki 1,930 dinarjev so za občinska merila kar v redu, toda v panogi smo glede na težo in zahtevnost dela najslabše plačani,14 ugotavlja predsednik sindikalne organizacije Adam Vahčič. „Ste že kaj na boljšem od lanskega julija, ko ste se priključili Ljubljani? “ „Tako hitro stvari ne stečejo. Samoupravni predpisi združenega podjetja so še v razpravi, v katero smo se vključili člani sindikata, od delovnih enot do republiškega sveta. Marsikaj je zapleteno, zato je razumljivo, da ne gre kot po maslu.“ „Kakšni so bili razlogi, zaradi katerih se je sindikat tako odločno potegoval za združitev? “ „Nič drugega kot to, da bi izenačili pogoje gospodarjenja po vsej Sloveniji. Imamo poseben položaj. Geljski bazen obsega hribovito območje od Slovenj Gradca do Sotle, Bohorja in Gorjancev. Razsežnosti omrežja so velike, donos pa majhen. Veliko naprav pomeni veliko stroškov za vzdrževanje, cene elektrike pa so povsod enake. Predpisuje jih družba. To nas je torej vodilo, da smo zagovarjali integracijo. Razumljivo je, da želimo vplivati na določila o porazdelitvi stroškov. Ta še niso izoblikovana in zanje tudi še ni pravega razumevanja. Vztrajali bomo, da.se bo to uredilo kar najbolj pravično.44 J. TEPPEY KRŠKE NOVICE DVA 80-URNA TEČAJA iz prve pomoči za ekipe socialne zaščite obiskuje trenutno v Velikem Podlogu in na Senovem 35 občanov. Tečaja sta skupno pripravila oddelek za narodno obrambo pri občinski skupščini in občinski odbor Rdečega križa. NA SENOVEM RESNO RAZMIŠLJAJO o nakupu manjše smučarske vlečnice, ki naj bi jo postavili pri planinski koči na Bohorju. Tak objekt bi podaljšal turistično sezono, zanj pa se seveda najbolj ogrevajo smučarji. Senovška krajevna skupnost bi za nakup vlečnice prispevala del potrebnega denarja. OBČINSKI SVET ZKPO je na zadnji seji, bila je pred tednom dni, odobril 2600 dinarjev kot pomoč prosvetni sekciji pri gasilskem društvu na Vihrah. Uporabili jih bodo za nakup zavese za oder. DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO SVOBODA - SENOVO je naštudiralo Knittlovo igro „Via Mala44 in z njo prvič nastopilo v soboto za kolektiv senovške Lisce. Gledališki amaterji bodo s predstavo gostovali tudi v Sevnici in Hrastniku, nastop pa ponovili tudi doma. ZASEBNI KMETOVALCI IZ KRŠKE občine menijo, da bi jim morala pomagati s krediti tudi trgovina. Le-ta ima od napredka kmetijstva vrsto posrednih in neposrednih koristi. Večja kupna moc prebivalstva se nedvomno najprej pokaže prav v trgovini, prinese pa jo lahko samo posodobljanje kmetovanja ... 25. MARCA BO OBČINSKI SVET ZKPO imel v gosteh v krški občini delegate - kulturne delavce iz posavskih, dolenjskih ter sosednjih hrvaških občin, ki se bodo zbrali, da bi sestavili program letošnjih skupnih nastopov amaterskih kulturnih skupin. Gostitelji se že pripravljajo, da bi bil sprejem čimbolj prisrčen in da bi goste čimbolje seznanili s kulturnim življenjem v občini. V PETEK DOPOLDNE JE OBČINSKA zveza za telesno kulturo sklicala sejo, na kateri so se tclesno-kulturni delavci v delovnih organizacijah dogovorili o vključevanju v republiško akcijo „TRIM - šport za vsakogar44. Ustanovili so odbor, ki bo skrbel za izvedbo akcije, in sprejeli delovni program. KRŠKI TEDNIK Nova stanovanjska politika: različne stanarine za različne dohodke družin, pomoč delavcem in drugim občanom s skromnejšimi prejemki — Posnetek je iz Kopitarne. (Foto: M. L.) OB NOVI ZAKONODAJI Cenejša streha za revne Kako uresničiti nova načela? - Pripravljajo usta-novitev stanovanjskega solidarnostnega sklada V sevniški občini je trenutno 4.833 stanovanj. Le dobra petina od vseh ima kopalnice, 60 odstotkov pa stranišča na dvoriščih, kar po svoje označuje, kakšen je stanovanjski standard. Družbeno stanovanjsko gospodarstvo se bori s težavami, pred- MOVA KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE PLANINSKO SODELOVANJE Na posvetu mladinskih vodnikov in mentorjev z območja posavskih planinskih društev, ki je bil 26. februarja na Lisci, so izvolili sekretariat načelnikov mladinskih odsekov, ki ga bo vodil Milan Mahovne, učitelj in dolgoletni mladinski planinski delavec. Občasno se bo sestajal zbor vodnikov in mentorjev, ki bo usklajeval meddruštveno sodelovanje in organiziral skupne akcije in izlete. Na posvetu so veliko razpravljali o sodelovanju srednješolske in delavske mladine. Ob tem so posredovali izkušnje PD Lisca, kije doseglo lepe uspehe. vsem kako priti do novih stanovanj. Od sedanjih 467 stanovanj se nabere na leto le toliko t denaija (amortizacije), kolikor stane eno samo stanovanje. Kaj ob tem ukreniti in kako v občini uveljavljati novo stanovanjsko politiko, o tem je bilo 25. februarja posebno posvetovanje. Družbene razlike so boleče, doslej je bilo tako, daje skupnost prispevala za stanovanja enako tistim, ki imajo največje, kot tistim, ki imajo najmanjše dohodke. To je treba spremeniti, ugotavlja tudi republiška resolucija o stanovanjskem gospodarstvu. Nadalje je tjeba zbrati več denarja na račun stanarin, saj so te več ali manj stalno zamrznjene. To onemogoča, da bi stanovanja gospodarno vzdrževali in gradili nova. Po novem je predviden solidarnostni sklad pri občini, pri. samoupravnih sporazumih o stanovanjski graditvi pa naj bi sodelovale delovne organizacije, skupščina in sindikati. V prihodnje je predvidena redna pomoč za tiste družine, ki težko zmorejo plačilo stanarine, tako politiko so v Sevnici zastavili že lani. Na posvetovanju so se dogovorili, da bodo pred ustanovitvijo solidarnostnega sklada preučili stanovanjsko graditev za naslednjih pet let. Posebna komisija bo zbrala podatke od podjetij, do 15. maja pa bodo pripravili izhodišča za razpravo. A.Ž. Z BUČKE IN STUDENCA ZVESTI IDEJAM - 27. februarja so se na Bučki zbrali nekdanji borci na rednem letnem zboru krajevne organizacije ZB. Razen konkretnih akcij so obravnavali tudi stališča in sklepe 21. seje predsedstva ZKJ in druge konference ZKJ ter sklenili podpreti prizadevanja za razvoj socialistične in samoupravne družbe. LETOS DRUGAČE - Da ne bi tudi letos dan žena minil brez proslave, so udeleženci letnega zbora krajevne organizacije ZB sklenili ob sodelovanju učencev in prosvetnih delavcev organizirati v nedeljo, 12. marca, ob 15. uri proslavo dneva žena v dvorani zadružnega doma. PRVEGA MAJA PRAPOR - Prostovoljno gasilsko društvo na Bučki bo letos praznovalo 45 let obstoja. Ob tej priložnosti bodo 1. maja razvili gasilski prapor. Zanj so zbrali že 1.450 din prostovoljnih prispevkov. Za jubilej bo društvo dobilo tudi novo brizgalno znamke TOMOS. Najstarejše gasilce so že predlagali za podelitev priznanj. SLABA PONUDBA - Trgovina sevniškega kmetijskega kombinata ima majhno izbiro blaga. Tako se dogaja, da denar odteka drugam, namesto da bi ga ljudje porabili v domači občini. NEZADOVOLJNI - Prebivalci vasi Studenec, Ponikve, Rovišč in Hudobrezja niso zadovoljni z odločitvijo republiških organov, ki so cesto linpoljca-Studenec-Rovišče preimenovali v občinsko. Prvotno je bilo obljubljeno, da bo ta cesta imela republiški značaj. PREMALO REKLAME - Svet krajevne skupnosti Studenec je sporazumno z občinsko skupščino obnovil nekdaj znane krajevne živinske in kramarske sejme na Studencu, ki so 31. marca, 16. maja, 8. avgusta in 31. oktobra. Zaradi slabe obveščenosti se doslej niso obnesli. V prihodnje se bo treba bolj potruditi pri obveščanju. NI KOPAĆEV - Ob zadnjem lepem vremenu so vinogradniki že začeli rezati vinske trte in pripravljati kolje. Letos se obeta še večje pomanjkanje kmečkih delavcev, predvsem kopačev. K. Z. Ribiški poziv občinam Na letni konferenci ribiške družine heroja Maroka - Sevnica, kije bila izrazito delovnega značaja, so ocenili delo in gospodarjenje v lanskem letu. Največ dela daje zdaj ribičem dokončna ureditev ribogojnice. V sezoni 197 1-72 je družina dala valiti prve potočnice. Ko bo valilnica dokončana, bo njena zmogljivost 150.000 mladic, kar bo zadostovalo za potrebe vse ribiške družine. V letu 1971 so ribiči opravili 2.076 prosto-volnih delovnih ur, razen tega pa še mladinci 123 ur. Statistični podatki o ulovu kažejo na bogato bero. Povečalo se je tudi število članov. Na konferenci so sklenili, da bodo občinskim skupščinam Sevnica, Litija in Trebnje poslali resolucijo, v kateri bodo zahtevali hitrejše ukrepe in dosledno izvajanje predpisov glede onesnaženja voda. D. PUC RADIO SEVNICA NEDELJA, 12. MARCA: 10.30 Reklame in oglasi - Po domače (vmes reportažni zapis „Ogorčen boj salamarjev pri Vrtovšku") -Obiskali smo perutninarsko farmo Fanike Šumej - Zabavna glasba z uganko - Žene, ali je samo 8. marec vaš dan? - Za vsakogar nekaj - Tribuna poslušalcev - 12.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (I. del) - Občinske novice in lokalna poročila - Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo {II. del) - 13.30 Zaključek oddaje. SREDA, 15. MARCA: 16.00 Občinske novice in lokalna poročila -Reklame in oglasi - Po domače -Zdravstveni napotki (venerična obolenja) - Parada starih hitov - Mi mladi, kakšni smo, kaj hočemo, kaj moremo in kaj moramo (aktiv ZMS Stilles) - 18.00 Zaključek oddaje. PO SLEDEH M0ZIRCEV Zgledi vlečejo si:v\ini:i yi:stnii Inž. Ivan Dobršek o pospeševalni službi Šele nekaj let je, odkar so si kmetje iz. sevniške občine ogledali mozirske vzorne kmetije, pa jih mnogi že dobro posnemajo. Dohodek od mleka -predstavlja zanesljiv denar že m&rsikateremu kmetu, predvsem v 'hribovskih krajih. Lani so na 50 zbiralnicah zbrali 1,2 milijona litrov mleka, za kar so kmetje prejeli 1,8 milijonov din. Petnajst kmetov je oddajalo tudi po 1.000 litrov na mesec. Kot pravi inž. Ivan Do-beršek, zbere v Mozirju kakih 700 kmetov 3,5 milijona litrov mleka, v sevniški občini pa sedaj sodeluje 500 kmetij, 'kar pomeni, da je molznost še sorazmerno skromna. Vse pač ne gre čez noč. V zadnjih dveh letih se je odkup mleka podvojil, kmetje so s pomočjo posojil dobili 160 plemenskihjcrav, premirali pa so 98 plemenskih telic. V občini ima električne pastirje že 105 kmetij, molzne stroje 10, naprave za prevetrovanje sena 9, v zasebni lasti pa je 135 traktorjev, 380 motornih kosilnic in 15 obračalnikov. Kmetje se še vedno zanimajo za oglede naprednejšega kmetovanja v Mozirju, zadnje čase pa tudi v Ljutomeru. Na vprašanja, katera težava je ob mozirskem zgledu še posebno očitna, je inž. Doberšek odgovoril, da v mozirski občini skrbi za pospeševalno službo 8 kmetijskih strokovnjakov in 6 molznih kontrolorjev, v Sevnici pa se s tem delom ukvarja le en strokovnjak, eden skrbi za pogodbe pitanih telet, eden pa za kreditiranje živine. Razen tega so v občini še trije molzni kontrolorji. Večje uspehe bi dosegli, če bi kmetom lahko nudili več posojil in bolj spodbudno ceno mleka. Čaka še veliko dela, saj je načrtovano, da bodo uredili 100 vzornih gospodarstev, za kar bi bilo treba vložiti 10 milijonov dinarjev. A. ŽL-LEZN1K J IZ SKLEPNIH RAČUNOV: Podražitve vse »požro« Zaradi stalne dražitve surovin, ki ji nič ne more do živega, vse manjša donosnost v »Dani« Če se bo dosedanja politika cen še dolgo nadaljevala, se utegne mirenska „Dana‘\ to najmočnejše podjetje trebanjske občine, krnalu znajti pred hudimi težavami. Lani, ko je bilo treba na račun investicij plačati blizu 4 milijone dinarjev, je prigospodarjen denar komajda še zadoščal, letos, ko bo treba odplačati 6 milijonov dinarjev, pa je že veliko vprašanje, če bo šlo. Kljub vsem pozivom, dogovorom, prepovedim in zamrznitvam se je povprečna cena surovinam, iz katerih dela „Dana“ svoje izdelke, lani povečala za 32 odstotkov, cena „Daninih“ proizvodov pa je ostala skorajda nespremenjena. „Ne moremo razumeti, kako more zamrznitev veljati samo za ene, za druge pa ne! Naše podjetje se oskrbuje s surovinami predvsem iz drugih republik in zdaj se dogaja, da nam jih dražijo iz dneva v dan. Očitno delajo tamkajšnji zavodi za cene izjeme ali pa se proizvajalci surovin ne bojijo inšpekcije. Vedno znova nas postavljajo pred dejstvo, da surovina toliko stane, in pika!“ pravi direktor Alojz Krhin. P0 ZBORIH OBČANOV Obračun 1971 Kaj delajo naše krajevne skupnosti? Prejšnji teden so bile „na rešetu" krajevne skupnosti Veliki Gaber, Dol. Nemška vas in Sela-Šumberk, danes pa objavljamo kratke izvlečke iz poročil o opravljenem delu ter načrte (če so že pripravljeni) za naslednje krajevne skupnosti: DOBRNIČ. Poročilo o lanskem delu razčlenjuje, kjj .so naredili vaščani posameznih naselij. V javnih delih so povečini pomagali z večjimi ali manjšimi lastnimi deleži. Za letos je v načrtu razen poti: zasutje luže v Vavpči vasi, gradnja vodnega hrama nad Artmanjo vasjo in nad Presko ter napeljava vode po hišah, ureditev javnega stranišča v Dobrniču, dokončanje osemenjevalne postaje na Dobravi in preureditev električne napeljave v tem kraju. Predvidenih je še več del v Železnem, Zagorici, Šahovcu, Vrbovcu. Finančni načrt predvideva 26.008 dinarjev dohod-’ kov, od tega večina od proračuna. Krajevna skupnost ima že tudi okvirni načrt za leto 1973 (telefon, ambulanta, ozvočenje v Dobrniču itd). STEFAN. Krajevni skupnosti Štefan je občinska skupščina za lani dodelila 7816 dinarjev pomoči. Ker je imela še nekaj drugih dohodkov, je lani lahko porabila 8481 dinarjev, nekaj denarja pa je še ostalo in gaje svet KS namenil za pomoč ostarelim ljudem. Med posameznimi vasmi le Benečija ni izkoristila dodeljene pomoči. TREBELNO. V nadrobno razčlenjenem poročilu krajevne skupnosti Trebelno je navedenih 16 delovnih akcij, v katerih so občani opravili 17.179 prostovoljnih delovnih ur, z vpregami pa še 1196 ur. Skupna vrednost opravljenega delaje znašala 240.354 din, kar je za to krajevno skupnost zelo veliko. Letos je v načrtu vodovod Ribjek-Trebelno* Čilpoh-Cešnjice, Brezje-Ornu-ška vas, Boršt-Jelševec ter dokončanje vodovoda v Radni vasi. Razen tega je v načrtu še ureditev pokopališča na Trebelnem in v Štatenberku, javna razsvetljava na Trebelnem ter obnova spominskih obeležij NOB. Seveda je treba omeniti tudi dograditev nove osnovne šole. MIRNA. Ta krajevna skupnost se lahko pohvali z največjo aktivnostjo med vsemi šestnajstimi, kolikor jih je v trebanjski občini. Seveda ima zaradi večje gospodarske razvitosti tudi večje možnosti. Predvsem je koristno sodelovanje s podjetji, ki povečini razumejo, da je treba za splošne potrebe kraja in okolice prispevati denar. Lani je bila cela vrsta akcij pri popravilh poti in gradnji vodovodov (Stan, Brezovica-Go-mila, Ševnica-Škrjanče, sv. Helena). Poročali- smo že o drugih delih krajevne skupHnsti, predvsem pri urejanju rekreacijskega središča pod mirenskim gradom Na tem mestu je premalo prostora, 'Ja bi mogli našteti vsj\ opravljena M,ela. Krajevna skupnost ima za letos -predvidenih 199.772 dinarjev dohodkov, med važnejšimi deli pa gradnjo vodovodov, nadaljnjo graditev bazena, popravila doma TVD Partizan itd. M. L. Kar je lani prigospodarila „Dana“, je šlo na račun večje količine izdelkov. Podjetje je imelo skorajda 53 milijonov dinarjev celotnega dohodka, to pa je nič manj kot 63 odstotkov več kot eno leto prej. Zaradi stalnih podražitev je donosnost vse manjša, tako daje trenutno že 80 odst. vseh izdelkov na meji rentabilnosti ali . pa celo že pod njo. Ob sedanjih cenah je prišlo celo do takega nesmisla, da stane vinski destilat več, kot podjetje dobi za izdelek iz tega destilata. M. LEGAN TREBELNO: O KRUHU IN MESU Na nedavnem zboru občanov, katerega se je udeležilo približno 120 ljudi in na katerem je o aktualnih političnih dogodkih pri nas in v svetu govoril Franci Kolar, so ljudje želeli, da bi novomeško podjetje „Dolenjka14 preuredilo trgovino v tem kraju ter prodajalo meso, za kar bi bilo treba kupiti primerno hladilno napravo. Na zboru so povedali tudi svojo željo, da bi na Trebelnem prodajali svež kruh. Vendar zaenkrat s tem kaj slabo kaže, ker peki tarnajo, da imajo že z dosedanjo dostavo v večje kraje izgubo, ker so cene kruha zamrznjene. Odlok izvrš--nega sveta je prišel 26. novembra, prav tedaj, ko je bil že pripravljen utemeljen predlog za podražitev kruha. REZERVISTI O SEBI Da je treba v delo rezervnih vojaških starešin vnesti več praktičnega dela, o tem so razen v krajevnih organizacijah govorili tudi na letni skupščini organizacije 19. februarja. Razen Romana Ogrina, kije govoril o pomenu organizacije v vse: ljudski obrambi in o sedanjem političnem trenutku, je v razpravi sodeloval tudi sekretar republiškega odbora in glavni urednik revije „Naša obramba“Stanko Petelin, ki je pohvalil uvrstitev v tekmovanju za najboljšo občinsko organizacijo, v katerem je Trebnje osvojilo prvo mesto. Na skupščini so govorili o delu v letošnjem letu, med drugim tudi o proslavi 30-letnice ustanovitve Gubčeve brigade, ki bo septembra. Kako poživiti mladinsko organizacijo? Do 13. marca naj občinsko vodstvo ZMS pripravi analizo o razmerah v mladinski organizaciji, da bo jasnejša podoba resničnega stanja, na tej osnovi pa se bosta izvršni od-bor občinske konference SZDL in predsedstvo ZMS vnovič sestala ter skupno s predsedniki krajevnih organizacij in mladinskih aktivov še enkrat pogovarjala, kako poživiti delo mladinske organizacije. Tako so sklenili na nedavnem skupnem sestanku obeh vodstev, ko so.iskali vzroke za premajhna aktivnost Zveze mladine, predvsem na vasi. Menili so, da bi bilo treba poiskati druge oblike dela, ki bi bile' za mladino bolj privlačne. TREBELANSK0 Tu smo in — ostanemo Odbornik T. Žagar o »malih« željah ljudi Koliko sej, zborov volivcev, koliko skrbi in nalog, če si trinajst let občinski odbornik! Trinajst let prihaja Anton Žagar v soncu, dežju ali snegu iz Češnjic v Mokronog in Trebnje, da lahko pove, kaj mislijo in kaj bi radi ljudje na Trebelanskem, tem tako dolgo odmaknjenem in zapostavljenem svetu, ki so mu prerokovali svoj čas že napovedani konec. Toda Trebelansko živi, zadnje čase celo bolj radoživo. Na Trebelnem gradijo novo šolo, pripravljajo se na graditev več vodovodov, do letošnje proslave 30-letnice ustanovitve Gubčeve brigade bodo razširili cesto Mo-kronog-Trebelno. „No, kaj boš pa zdaj, Tone, govoril na sejah, ko že gradite šolo? “ me je zadnjič zbodel predsednik občinske skupščine, jaz pa njemu nazaj: „Veš, Ciril, še marsikaj moramo narediti, mi ne mislimo mirovati!" : wmm Ko sva se s Tonetom pogovarjala na njegovem domu v Cešnji-cah, je povedal zakaj: „Iz našega konca se vozi na delo v novomeška podjetja, delno pa tudi v ljubljanski Litostroj blizu 30 ljudi. Ti morajo peš ali kakorkoli drugače do delavskih avtobusnih prog. Ker smo tako blizu Novega mesta, si že dolgo časa želimo, da bi zgradili cesto proti Karte-ljevemu. Računamo pa seveda tudi na Mokronog, toda slabe obete je slišati o tamkajšnjih možnostih za zaposlitev. Druga stvar, ki jo bomo morali s pomočjo občihe kako urediti, je preskrba z mesom in kruhom. 12 vasi se oskrbuje iz trgovine v Češnjicah in bi bilo zato’ prav. da bi podjetje „Dolenjka" namestilo hladilno napravo, da bi lahko prodajala tudi meso. Pomislite, nad 30 ljudi je v našem koncu zbolelo za nalezljivo zlatenico in morajo, če se hočejo držati diete, po meso v devet, pa tudi več kilometrov oddaljeni Mokronog.11 M. L. VEČJE PRISTOJBINE Po novem,bo treba plačevati za preglede v klavnicah, preglede mleka, jajc, nakladanja in razkladanja živine ali mesa ter pri uvozu ali izvozu živine ali mesnih izdelkov večje pristojbine, kot jih*je bilo treba plačevati doslej. Odlok, ki ga je na zadnji seji sprejela občinska skupščina Trebnje, določa, da bodo pristojbine za 25 do 100 odstotkov večje. To je utemeljeno s povečanjem odkupnih in prodajnih cen živine v zadnjih petih letih, ko so veljale enake pristojbine. NOVO V ŠENTRUPERTU CUT DO SOČLOVEKA - 27. občni zbor krajevne organizacije RK v Šentrupertu je znova pokazal, da je veliko prijateljev te organizacije, saj je na malokaterem shodu zbranih toliko občanov. Iz bogatega poročila predsednice Marije Majcnove je bilo mogoče ugotoviti, da je organizacija v preteklosti dobro delala, nakazane pa so bile tudi naloge, kijih bo treba uresničiti v prihodnje. S svojim prispevkom jih je dopolnil tudi dr. Jože Možgan, ki je veliko pripomogel, da je zaživel občinski odbor Rdečega križa. PREVOZ SOLARJEV? - Krajevna skupnost je sklicala posvet predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, da bi uskladjji delo. V razpravi so se največ zadržali pri šolstvu. Ker je ena šestina učencev oddaljenih od 4 do 7 km od šole, si prizadevajo, da bi zanje preskrbeli prevoz. Ugotovili so tudi, da bi bilo nujno varstvo za predšolske otroke in tiste učence, ki imajo zaposlene matere in očete. •DOM KULTURE - V Šentrupertu bi bilo treba postopoma urediti prostor, primeren za zimske igre pionirjev in mladincev. Šola nima telovadnice, kar je velika pomanjkljivost. Da bi začasno omilili težave, nameravajo urediti dom kulture, kjer bi bU tudi pouk telesne vzgoje. LETOS PRAPOR - Sentruperški gasilci skrbijo za podmladek, saj v kraju uspešno deluje pionirska gasilska desetina. Letos bodo razvili pionirski gasilski prapor. Gasilci mislijo tudi povečati gasilski dom, ker so sedanji,prostori za delo društva že pretesni. ZA JUBILEJ PIONIRSKE ORGANIZACIJE - Delo društva prijateljev mladine je opazno predvsem v tekmovanju za znak „Tisoč radosti". V Šentrupertu bodo skrbeli tudi, da bo prdšlava 30-letnice pionirske organizacije kar najbolj svečana. Tedaj naj bi pionirji razvili svoj prapor. Pionirska organizacija se udejstvuje tudi pri skrbi za ostarele in osamele ljudi, delovanje novinarskega krožka v Šentrupertu pa je znano že dalj časa. D. Z. TREBANJSKE NOVICE - 9. marca 1972 Stran uredil: MARJAN LEGAN DOLENJSKI LIST 19 »Če le ne bo višje sile, ob letu ne bo bilančnega glavobola. Zato večkrat: svinčnik in papir v roke!« '■.V :'- : h .o.«"-»> ■ Ni navala »zelenih« Pa so se vsi tako bali, da zaradi kmetov ne bodo prišli na vrsto pri zdravniku! Kmet je ostal kmet: k zdravniku ga naženejo le gnojne vile in vonj po smrti Po izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva, potrjeni z decembrskim referendumom v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter veljavni od letošnjega novega leta dalje, se struktura v „zdravniških44 čakalnicah v črnomaljski, krški, metliški, novomeški in trebanjski občini ni bistveno spremenila. Ostalo je tudis prejšnje razmerje: dve tretjini delavcev in ena tretjina kmetov — kljub napovedi in bojazni, da bodo podeželani z zelenimi zdravstvenimi iz-kazanicami poslej navalili na ambulante, zdravstvene domove in bolnišnice. V glavnem je še vedno tako, da se kmečki človek, ker se težko in nerad odtrga od dela, zateče k zdravniku šele tedaj, ko mu je smrt za petami. In še takrat vpraša, kje so „zadnja“ vrata, da bi jo čimprej popihal. „Kdo bo pa drva napravil in postoril pri živini, če bom moral ostati tu? “ Izjeme so tudi zdaj, ko zdravniki in lekarnarji nič ne sprašujejo po barvi zdravstvene izkaznice in je vseeno, ali ima kmet v zeleni izkaznici z žigom in podpisom potrjene obveznosti do sklada ali ne: sramežljivost, plahost, okornost ali kaj se je usedla „stricu“ pod klobuk in „teti44 pod ruto in ju je treba k zdravniku malone napoditi z vilami. Kot povedo, so tudi drugačne, bolj robate izjeme, češ: „Jaz imam zdaj zdravnika brezplačno, zato boste drugi tule kar še malo počakali, da jaz odpravim.44 V ndar red je red in v čakalnici nepristranskega zdravnika velja samo „prej prideš, prej melješ44 — ne glede na priimek, bivališče, barvo, stan in položaj. Toliko ob robu „dogodkov44 v nekaj več kot dveme-sečnem obdobju izenačenih pravic pri zdravniku in lekarnarju. Kajpak bi bila podoba tega obdobja hudo nepopolna, če ne bi vsaj za nekaj trenutkov odgrnili zavese in pogledah, kako se poti in trudi parlament — združena skupščina zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov, da bi take pravice obdržal in zagotovil denar za to. Skupščina se je zadnje dni februarja že spet sestala in določila, koUkšna bo skleda, kdo in s koliko žlicami bo iz nje zajemal in koliko se bo smelo pojesti. Delovno razpoloženje je malce „kvarila44 le stabilizacija, ki so ji morali tudi možje v skupščini zdravstvenega zavarovanja prisluhniti ne samo z ušesi, ampak tudi s pametjo, razsodnostjo oziroma možatostjo. PARLAMENT ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA PRED DEJSTVOM: Ob koncu minulega leta sprejeto prispevno stopnjo so februarja zmanjšali za 0,15 odstotka - zaradi gospodarske stabilizacije - Prehuda neravnovesja bodo sproti analizirali in zavarovali pred bilančnim glavobolom Skupščina delavcev in kmetov je že na prvem zasedanju po referendumu ,»izračunala44, da bo možno pravice zdravstveno zavarovanih oseb zagotoviti le z znatno večjo stopnjo od tiste, po kateri so se denaiji v delavski sklad stekali lani. Dodatno je morala namreč predvideti oziroma zagotoviti sredstva za izenačitev pravic kmečko zavarovanih ljudi s pravicami, ki so jih do konca lanskega leta imeli KAKO STA SKLADA POSLOVALA LANI? Delavci izgubo, kmetje dobiček Primanjkljaj v delavskem skladu bodo poravnale delovne organizacije od marca do konca leta po stopnji 0,8 odstotka od bruto osebnih dohodkov -»Kmečki« dobiček je zatof ker so še slabše »jedli«, kot plačevali Združeni parlament zdravstvenega zavarovanja je na februarski seji poslovanje delavskega in kmečkega sklada v minulem letu kritično ocenil. Obema je priznal uspeh, čeprav je delavski sklad prigospodaril 6,735.387 din primanjkljaja, kmečki pa 158.753 din prebitka. Zakaj pri „delavcih44 izguba in pri,kmetih44 dobiček? Zaključni račun kaže, da je imel delavski sklad na voljo nekaj več kot 68,167.600 din dohodkov, izdatkov pa kar 74,903.000 din. Dohodkov je bilo celo za več kot 42,5 odst. nad pričakovanimi v letu 1971. Izdatki pa so se povečali zaradi podraženih zdravstvenih storitev in povečane osnovne zdravstvene dejavnosti (zaradi novih zaposlenih). Poslovanje bi bilo ugodnejše, če ne bi sklada zadela omejitev: vse, kar je dobil več kot 10,8 odst. glede na porabo prejšnjega leta, bi bil moral odvesti v posebno rezervo. Skupščina delavskega zavarovanja je našla salomonsko rešitev: za zadnja dva meseca je znižala prispevno stopnjo od 7,2 na 3,28 odst., pustila gospodarstvu, ,Jkar je njegovega44, se izognila posebnemu skladu in tako zavestno privolila v primanjkljaj, ki bi bil sicer ostal (s posebno rezervo ne bi smela kriti izgube v svojem skladu). Z znižanjem prispevne stopnje so gospodarstvu „vrnili44 približno 8,500.000 din. Koje bila beseda o tem, kje iztakniti denar za kritje izgube, so menili, da je edina možnost v temle: gospodarstvo naj skladu vrne večji del „dolga44, pa bo vse v redu. Zato so sklenili za čas od marca do konca leta predpisati posebno stopnjo 0,8 odstotkov, po kateri naj bi delovne organizacije plačevale prispevek od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Podjetjem je bilo vseeno vrnjeno več, poudarjajo, kot bo potrebno zdaj vplačati s posebnim prispevkom. OH, TA IZTERJAVA! Komisija za proučevanje vprašanj iz zdravstvenega zavarovanja kmetov — podobnih teles je v novi skupščini zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov še več - je ugotovila, da je kmečki sklad preudarno gospodaril. Vse leto je imel izgubo, stanje pa se je ob koncu popravilo, da se je pokazal presežek. Presežek oziroma dobiček je, kot kažejo bilančni podatki, zgolj naključen. Ni nastal zaradi izredno dobrih vplačil kmetov (njihov skupni dolg je bil ob koncu minulega leta 2,402.186 din), ampak zaradi manjših stroškov, saj so se kmetje zdravili manj, kot so predvidevali pri sestavljanju načrta. Iz pregleda o obremenitvi in denarnih nakazil je razvidno, da so prispevek za kmečko zavarovanje izterjali le v 78,07 odstotka. Tradicionalno neugodna izterjava je tudi tokrat razočarala. V megli pa so ostali razlogi, zakaj tako. Delež občin za socialno ogrožene kmete je bil zadovoljivo izpolnjen, menijo pa, da je bil premajhen. Poudarjajo, da so ogroženci tudi med tistimi z več kot 2000 din katastrskega dohodka, našli pa bi jih v krajih, kjer so ostali le še ostareli ljudje. Tudi vprašanje plačilne zmožnosti kmečkih ljudi v višinskih predelih še ni povsem rešeno. Vse to bo treba upoštevati že pri letošnjih pogodbah o plačevanju za te kategorije ljudi. Občine pa so se zelo izkazale pri plačevanju večletnega primanjkljaja v kmečkem skladu: obveznosti so izpolnile že do konca 1971, čeprav so imele pogodbeni rok do konca 1973. Če bi znali vsi tako „obrniti44 denar! le delavsko zavarovani prebivalci. Z analizami in ob premetavanju številk so načrtovalci prišli na dan s stopnjo 9,05 odstotka, ki jo je skupščina tudi sprejela. Ze tedaj pa so pripomnili, da ta odstotek ni zabetoniran in da bodo verjetno prišli popravki. To seje tudi zgodilo: stopnja ni obveljala, popravki sojo celo znižali. Na to je vplivalo več razlogov, predvsem pa: družbeni dogovor o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva v letu 1972 in spremembe v politiki družbe-no-ekonomskih izhodišč v naši republiki, piko na i pa so postavili še stabilizacijski ukrepi, ki se jim tudi na tem področju ni bilo moči izogniti. Nova in (vsaj do „nadaljnjega44) veljavna stopnja je 8,9 odstotka. Ta stopnja naj bi združenemu skladu zdravstvenega zavarovanja za Dolenjsko zagotovila denar za kritje pravic delavcev in kmetov; 0,4 odst. bo šlo za investicije v zdravstvu, 0,1 odst. za sofinanciranje kliničnega centra v Ljubljani. Samo sofinanciranje pri izenačitvi pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci bo od te stopnje „pobralo44 0,6 odstotka. Izračuni kažejo, da bi se moralo letos zbrati v skladu 115.725.000 din. Ker je treba 2 odst. tega izločiti v obvezno rezervo, bi ostalo čistega dohodka za razdelitev 113.410.000 din. Po tradicionalnem ključu so ta denar na papirju razdelili takole: 92,159.000 din ali 81,26 odst. naj bi dobilo zdravstveno varstvo, za denarne dajatve bi šlo 15,500.000 din ali 13,67 odst., 5,751.000 din ali 5,07 odst. pa za druge izdatke. V primerjavi z lanskim poslovanjem delavskega in kmečkega sklada bodo tako letošnji skupni dohodki združenega sklada večji za 42,83 odst., izdatki pa celo znatno manjši - za nekaj več kot 10,5 odstotka. Primerjava je približna: prvič zato, ker so bili dohodki iz delavskega zavarovanja v zadnjih dveh mesecih minulega leta bistveno zmanjšani (prispevna stopnja zmanjšana v tem času od 7,2 na 3,28 odst.), drugič pa zato, ker so letos v združenem skladu predvideni tudi dohodki in izdatki za izenačitev, česar lani niso poznali. Skupščina je kljub zmanjšani prispevni stopnji sklenila poslovati tako, da ne bo primanjkljaja. Poslovanje — pregled dohodkov in izdatkov — bo obravnavala ob polletju in ob itiore-bitnem neravnovesju ukrepala. Vestnost pri stroju in gospodarjenju z denarjem Zdaj bo kakšen dinar tudi za sol, olje .. m pridružite se varčevalcem! zbiramo hranilne vloge in jih obrestujemo od 7,5 do 10 odst. vodimo žiro račune in devizne račune občanov opravljamo devizno-valutne posle, odkup in pro» dajo valut dajemo kredite za stanovanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite opravljamo vse druge bančne posle. Zaupajte nam svoje denarne zadeve! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji. Vsak varčevalec, ki ima pri svoji banki vloženih vsaj 500 din, je nezgodno zavarovan. DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO s poslovnimi enotami v KRŠKEM, METLIKI. NOVEM MESTU in TREBNJEM ifc? Naučite se še vi leteti!- Tečaj za začetnike: Prijave sprejemamo vsak dan od 10. do 13. ure na letališču Telefon: 21-107 na novomeškem športnem letališču V LETALSKI ŠOLI DOLENJSKEGA LETALSKEGA CENTRA Prečna 46 pri Novem mestu KONFEKCIJA ►►KOMET«. METLIKA prodaja 1 kombi - dostavno voziio IMV 9 šivalnih strojev Licitacija bo v petek, 10. marca 1972, ob 7. uri v prostorih podjetja. S0P SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO, KRŠKO razpisuje prosto delovno mesto VODJE SPLOŠNE SLUŽBE Pogoj: administrativna ali ekonomska srednja šola. Prednost imajo kandidati s prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. AVT0-M0T0 DRUŠTVO NOVO MESTO razpisuje po sklepu upravnega odbora JAVNO LICITACIJO (ustno), ki bo 19. marca 1972 ob 10. uri v Gasilskem domu, Cesta herojev 27, Novo mesto, za odprodajo treh osebnih avtomobilov Zastava 750 letnik 1970, v voznem stanju Ogled vozil bo mogoč 19. marca od 8. ure do začetka licitacije. Vsi interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotno kavcijo. Družbeni in zasebni sektor sta pri licitaciji enakopravna. Komisija za delovna razmerja in izobraževanje gostinskega podjetja »DAJ-DAM«, Ljubljana razpisuje v skladu z 205. in 206. členom statuta naslednji prosti delovni mesti: 1. poslovodje OZD bife »Krpanov hram«. Velike Lašče 2. KV natakarice Pogoji: 1. visoka kvalifikacija gostinske stroke s 5-letno prakso ali kvalifikacija v gostinski stroki z 8-letno prakso; 2. kvalifikacija. Stanovanje ni zagotovljeno. Razpis velja 15 dni po dnevu objave. Kandidati se naj prijavijo razpisni komisiji Gostinskega podjetja “Daj-Dam-s Ljubljana, Resljeva cesta 38. • Bi radi delali t v dobrih delovnih po •Nimate kvalifikacije? Mi vam jo nudimo zast£>n TAKOJ SPREJMEMO 60 DELAVCEV ZA RAZLIČNA DELOVNA MESTA it čisto delo v pokritem prostoru ★ Urejena družbena prehrana ★ Urejena stanovanjska politika Pri nas boste zaslužili od 1.200 do 1.800 din na mesec! ...........................................N0V0TEKS, NOVO MESTO C0SM0S Ljubljana TOVARNA BELT. Črnomelj sprejme 25 NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV v priučitev za livarsko delo Prosilci morajo biti ,stari nad 16 let in izpolnjevati druge splošne pogoje za sprejem na delo. Delavci bodo na posebnem tečaju pridobili tudi teoretično znanje in s tem polkvalifikacijo.^ ' , Prošnje sprejema kadrovska služba tovarne. Osrednji svet službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji razpisuje za podružnico Novo mesto naslednja prosta delovna mesta: 1. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA - vodjo referata za invalidsko in pokojninsko zavarovanje 2. REFERENTA za invalidsko . in pokojninsko zavarovanje Poleg splošnih pogojev za zaposlitev se zahteva: pod tč. 1: visoka izobrazba pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj pod tč. 2: višja izobrazba pravne ali upravne smeri. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z življenjepisom in dokazom o izobrazbi najkasneje do 30. 3. 1972 na sedež podružnice 68001 Novo mesto, Kidričev trg 3. OSREDNJI SVET SPIZ ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, ata in starega ata ANTONA BUTALA iz otovca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, vsem. ki so v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, ga spremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje in darovali vence. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu in Zvezi borcev TalCji vrh ter Lovski družini Črnomelj za izrečene poslovilne besede ter časten pozdrav. Zahvaljujemo se tudi sindikalnima podružnicama IMV Novo mesto in tovarni zdravil »Krka« ter sodelavcem za darovane vence. Žalujoči: žena Frančiška, hči Marija z družino, sinovi: Tone, Miro in Jože z družino ZAHVALA Po težki bolezni nas je za vedno zapustil naš skrbni mož, ata, brat. stari ata in stric VALENTIN JERMAN IZ DOLNJE STRAŽE 82 Iskrene se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družinam Lukšič, Kulovec in Bedek za' pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala tov. Jakšetu za poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivu Novoles, SZDL in ZB Dolnja Straža za podarjene vence, zdravniškemu osebju ambulante Straža ter gospodu vikarju iz Novega mesta za cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Rezka, France, Jože, Justa in Martina z družinami, sestre ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob prerani in tragični izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica JOŽETA MEDICA S PODTURNA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za vso tolažbo v težkih trenutkih ter za podar-4eno cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Ljubljanskih mlekarn iz Ljubljane, posestvu »Snežnik« — Kočevska Reka, podjetju Viator iz Ljubljane, Iskri v Šentjerneju, Novolesu iz Straže, pevskemu društvu iz Dol. Toplic, gasilskemu društvu s Podturna in Novega mesta. Lovski družini Dol. Toplice, dobremu tovarišu Karlu Oblaku in Avgustu Štravsu za vso pomoč, govornikom Francu Markoviču, Jožetu Šmalcu in Karlu Turku za ganljive poslovilne besede in gospodu župniku /a pogrebni obred. Vsem. ki ste dragega pokojnika spremili do njegovega preranega groba, Se enkrat lepa hvala! Žalujoči: žena Matilda, sinova Jože in Janez z družinama; hčerke Tilka z možem, Anica z družino in Zofka ter driiuo sorodstvo. tedensK6le ES Petek, 10. marca - 40 mučencev Sobota, 11. marca — Krištof Nedelja, 12. marca - Gregor Ponedeljek, 13. marca - Kristina Torek, 14. marca - Matilda Sreda, 15. marca - Klcir.en Četrtek, 16. r:a*v P irij BREŽICE: 10. in 11. marca ameriški barv. film „Odiseja v vsemirju“. 12. in 13. marca ameriški barvni film „Blago Aztekov“. 14. in 15. marca francoski barvni film „Skrivnostni laboratorij št. 4“. BRESTANICA: 11. in 12. marca ameriški film „Knez bojevnik". ČRNOMELJ: 10. marca ameriški barvni film „Kako se rešuje zakon“. 12. marca ameriški barvni film „Oni, ki smrde po znoju“. 15. marca ameriški barvni film „Janez in Marija44. KOSTANJEVICA: 12. marca francoski barvni film „Agent X 1 3 44. KRŠKO: 11. in 12. marca ameriški barvni film „Dogodek pri F. Hillu44. 15. marca italijanski barvni film „Dekle z revolverjem44. SEVNICA: 11. in 12. marca francoski film „Nenavadna zgodba N. Chapmana44. 15. marca ameriški film „Prekleto posestvo44. TREBNJE: 11. in 12. marca italijanski barvni avanturistični film „Agent Sigma 3 44. 15. marca barvni kriminalni film „Človek iz Istam-bula44. - MIRNA: 11. in 12. marca francoski film „Ni rož za agenta OSS 1 17 44. METLIKA: Od 10. do 12. marca angleški barvni film „James Bond 007 - Casino Royale44. Od 10. do 12. marca francoski barvni film „Kdo je ubijalec? 44 Od 10. do 14. marca ameriški film „Destry44. 15. in 16. marca francoski barvni film Tut 17 Pari ” MOKRONOG: 10. in 11. marca ameriški barvni film „Grofica iz Hongkonga44. NOVO MESTO: Od 10. do 12. marca ameriški barvni film „Obesite ga brez milosti44. 13. marca Koncert - Oto Pestner. Od 14. do 16. marca francoski barvni film „Veliki spopad na pariški televiziji44. POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 3. do 7. marca ameriški barvni film „Pojem pesem Domi-nique44. OS SLUŽBO DOBI H PRODAM SLUŽBO DOBI takoj ali po dogovoru KV ali priučena natakarica. Stanovanje in hrana v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite ali se osebno zglasite na naslov: Gostilna Blažun - Franc Grašič, Cesta talcev 7, 64000 Kranj; telefon 22-001. SOBO IN HRANO dam ženski, ki bi izmenično pazila na dva otroka. Naslov v upravi lista. (459/72). VEČ MIZARSKIH POMOČNIKOV sprejmem. Stanovanje zagotovljeno. Karel Kregar, Peršinova 3, 61210 Ljubljana-Šentvid. IŠČEMO pošteno žensko - mlajšo ali starejšo - za varstvo dveh otrok ter pomoč v gospodinjstvu. Nudimo lastno ogrevano sobo. Ostalo po dogovoru. Družina Iskra, Medvode 162. SPREJMEM DEKLE za varstvo dveh punčk in za pomoč v gospodinjstvu. Lenarčič, 61210 Ljub- ' ' hana-Šentvid, Podgorska 20. IŠČEM ZENSKO za varstvo 17-me-sečn^a otroka na domu od 6. do 14. ure. Plača po dogovoru. Poldan, Kandijska c. 13, Novo mesto. HRANO IN STANOVANJE dam mlademu fantu, ki bi po službi pomagal na kmetiji. Preskrbim mu tudi službo. Peter Mesec, Zabnica 1, 64209 Žabnica. FRIZERSKO VAJENKO sprejmem takoj. Slavka Južnič, Irča vas .66 a, Novo mesto. POŠTENEMU DEKLETU preskrbim službo, za delno pomoč v gospodinjstvu pa nudim hrano in stanovanje. Vrabec, Staretova 25, Ljubljana. TAKOJ SPREJMEMO trgovsko pomočnico. Interesenti naj se zglasijo osebno. Trgovina ,Astra44, Novo mesto. SLUŽBO ISCE OSEBNI UPOKOJENEC sprejme vsako sezonsko delo. Naslov v upravi lista (467/72). STANOVANJA ODDAM SOBO mlajši upokojenki. Milena Bučar, Mačkovec 3, Otočec. KUPIM enosobno stanovanje v središču Novega mesta. Naslov v upravi lista. (477/72). Motorna vozila PRODAM malo rabljen moped. Milena Bučar, Mačkovec 3, Otočec. PRODAM v dobrem stanju invalidski avto EZETA, 300 ccm, registriran. Anton Proscnik, Migol-skagora 9, Mirna. PRODAM motorno kolo Jawa v voznem stanju, registrirano. Ze-lič, Jedinščica 7, Novo mesto. PRODAM FIAT 750. Tram te, Bršlin 52, Novo mesto. PRODAM FIAT 750. Pezderšek, Breg 5, Novo ir\esto. PRODAM 1000 kg sena. Anton Turk, Gor. Stara vas, Šentjernej. PRODAM mlatilnico Gorenje s čiščenjem in valj za poravnalni stroj z vrtalno glavo in par gumijastih kompletnih koles za frezo. Dobrava 32, Škocjan. PRODAM KOŠENICO in gozd na Gorjancih. Anton Klemenčič, Sela 7, Suhor. PRODAM dnevno sobo - kompletno, dobro ohranjeno. Ogled vsak dan. Nežka Twrdy, Bršlin 61, Novo mesto. PRODAM 15.000 kg sladke krme. Franc Sajovec, Žabjek ^.Trbovlje. UGODNO PRODAM tračni brusilni stroj (šlifmašina). Slavko Kene, Radovljica, Jurčičeva ulica 5. ZELO POCENI prodam 2 vprežna obračalnika. Ivan Babič, Velika vas, Leskovec pri Krškem. PRODAM desni vzidljivi štedilnik na drva - 3 plošče in dve pečici. Sitar, Šmihel 54, Novo mesto. PRODAM SODE: 1800 1, 1700 in 350 litrov. Oglasite se pri gostilni Prešeren, Kronovo. PRODAM sobno in kuhinjsko pohištvo in montažno garažo. Božo 1 Jorovič, Bršlin 45, Novo mesto. PRODAM skoraj nov globok otroški voziček. Jožefa Plantan, Mestne njive blok 5, Novo mesto. PRODAM hladilnik „Eka44 za 300 din in slamoreznico za 500 din, voz samec za 400 din - vse v brezhibnem in dobrem stanju. Viktor Zaplatar, Mokronog 113. PRODAM nerabljen „pajki44 na mreže. Stanko Lamovšek, Mali Cirnik 5, Šentrupert na Dolenjskem. POCENI PRODAM visečo omarico in pult. Naslov v upravi lista (500/72). PRODAMO mahagonijev lakiran regal - omaro in mizo. Ogled popoldne. Kebe, Kristanova 32, Novo mesto. UGODNO PRODAM novi priključek - veže in žanje 133 in ga lahko priključite na Figaro 133 — za 150.000 S-din ceneje kot v trgovini. Jože Božičnik, Križe 19, Koprivnica pri Brestanici. PRODAM malo rabljen 5 T gumi voz, primeren za vožnjo s traktorjem. Naslov v upravi lista (506/72). POCENI prodam kombinirano omaro. Vprašajte v Šolski ulici 4, Novo mesto. PRODAM semenski krompir Igor. Bajc, Ravno, Raka. PRODAM dobro ohranjen moped štiribrzinec, letnik 1971, oranžne barve, prevoženih 2868 km. Slavko Gramc, Vrhovska vas 14, Cerklje ob Krki. V SEVNICI prodam enostanovanj-sko hišo z 800 kv. m vrta. Helena Škerbec, 68270 Krško, Cesta 4. julija 39. DVOSTANOVANJSKO HIŠO, gospodarska poslopja in nekaj zemlje, ugodno prodam. Primerno za gostilno, ker je na prometnem kraju. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM 1,19 ha zemljišča ob cesti Krško-Brežice. Informacije pri Alojzu Ašiču, Na Resi 1, Krško. V NOVEM MESTU prodam takoj vseljivo enostanovanjsko hišo z vrtom. Naslov v upravi lista (451/72). PRODAM GARAŽO v Ulici Majde Šilc in leseno barako za gradnjo stanovanjske hiše. Jože Hribar, Majde Šilc 14, Novo mesto, telefon 21457. PRODAM dvostanovanjsko hišo v Žužemberku. Ponudbe pod „Ugoden nakup44. V OKOLICI ČATEŠKIH TOPLIC prodam enostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, primerno za obrtnika. Pismene ponudbe na naslov: Anton Gerdanc, Gartenst 7107 Neckarslilm, Deut-schland. PRODAM POLOVICO vinograda v Drmašniku blizu Rodin pri Trebnjem. Dostop z avtomobili. Cena po dogovoru. Anton Šuštar, Bel-šinja vas 7, Trebnje. PRODAM hišo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (471/72). POSESTVO s pribl. 5,5 ha zemlje, hišo in gospodarskim poslopjem v bližini Brežic ob asfaltni cesti -naprodaj. Naslov v uredništvu lista pod šifro „Ugodno 7244. PRODAM borov gozd v velikosti 75 arov v Jastrangu pri Zdolah. Informacije pri Branku-Molanu na Zdolah pri Krškem. RAZNO ODDAM v najem poslovni prostor, primeren za skladišče ali manjšo mirno ojbrt, v bližnji okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (496/72). * BIFE z vsem inventarjem manjšega obsega oddam v najem. Ogiasite se osebno ali pismeno na naslov: Mici Bulc, Mokronog 44,'Dolenjska. - POROČNI PRSTANI! - Najlepše darilo za vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! jgnmm Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice RIARIJE ŠTRITOF iz Sp. Pohance 2 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, za cvetje in vence ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zalivala EE Energije celuloza, Krško, pevskemu društvu „Prosveta44 Artiče, govornikoma za poslovilne besede, skratka vsem in vsakomur hvala, ki nam je pomagal v teh težkih trenutkih. Žalujoči: sinova Ivan in Franc ter hčerka Marija z družinami Ob nenadomestljivi in boleči izgubi moje ljube žene, mame, sestre, tete in svakinje FANIKE JEVNIK, roj. ŠKEDELJ iz Kočarije pri Kostanjevici se najprisrčneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,prijateljem in znancem, ki so nam stali ob težkih urah ob strani, darovali cvetje in vence, dr. Furlanu za lajšanje bolečin pokojnice, posebno se zahvaljujemo kolektivu LABOD Krško, Elektrotehničnemu podjetju Novo mesto in IMV Novo mesto za darovane vence in pomoč ter vsem, ki so našo ljubo pokojnico spremili na zadnji poti. Še enkrat prisrčna hvala. Kočarija, Novo mesto, Bubnjarci, Postojna, Kranj, Kostanjevica Žalujoči: mož Lojze, sinovi Stanko, Janez, Lojze, sestre Marija, Jožica, Angela in brat Adolf z družinami, nečaka Ida in Franci z družinama ter drugo sorodstvo. Po ktatki bolezni nas je zavedno zapustil naš dobri oče, stari oče in tast ADOLF KRESE iz Gor. Sušic 15 Zahvaljujemo se vsem znancem in prijateljem za tolikšen obisk in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki *o bili z nami tako dobri in so nam ves čas stali ob strani. Lepa hvala duhovščini za opravljeni obred. Žalujoči: sin Jože in Franc ter hčerke Pepca, Marija in Milka z družinami Ob prerani izgubi dobrega in skrbnega očeta FRANCA ŽNIDARŠIČA iz Štrekljevca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa še GD Štrekljevec, gospodu kaplanu iz Semiča, tov. Francu Pašiču za ganljive poslovilne besede, podružnici sindikata ISKRA Semič in vsem sosedom in darovalcem vencev. Žalujoči: sin Alojz in hčerke Anica, Francka, Marija in Pepca z družinami Tovarni zdravil „Krka44 iz Novega mesta se najtopleje zahvaljujem za darilo. Hvaležni Ivan Završki, Valan-tičevo 3, Novo mesto. Najtopleje se zahvaljujem prof. dr. Bajcu, dr. Moreli, dr. Šavlju in drugemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Novem mestu za uspešno operacijo, zdravljenje in vso skrb v času bivanja v bolnišnici. Iskreno se zahvaljujem tudi dr. Vodniku za uspešno zdravljenje in vso skrb na domu. Hvaležna pacientka Amalija Teropšič iz Ragovega. Ljubi sestrici Pepci Železnik in njenemu možu Lojzetu, ki živita v Ameriki, iskreno čestitam za zlati življenjski jubilej - 50-letnico skupnega življenja. Obenem želim sestri Pepci vse najboljše za god. - Sestra Ančka iz Otočca. Dragemu sinu oziroma bratu Jožetu Hočevarju, ki služi vojaški rok v Beogradu, vse najlepše za praznovanje, da mu ne bi bila vojaška suknja pretežka in da bi se čimprej vrnil med svoje domače, želijo - mama, ata ter brata in sestre z družinami. Ljubljeni mami Francki Brudar-jevi iz Novega mesta želijo za dvojni praznik vse lepo in veliko zdravih let ter ji čestitajo za dan žena - otroci z družinami. Dragi sestri Mici Avguštin s Podturna za dvojni praznik in svaku Jožetu za god želi vse lepo - sestra Rezka z družino. Ostalim pa lep pozdrav! Dobri prijateljici Karolini Gorše s Podturna čestitam za rojstni dan, njenemu možu Jožetu pa za god. Želim, da bi jima bilo lepo še mnogo let in bi jima sijalo sonce sreče, ter ju pozdravljam. Hvaležna Rezka Matoh. Enako tudi sinu Jožetu in ženi Pepci. Ljubljeni mami Jožefi Mikolič, Vel. Brusnice 88 (Bendje), želimo za njeno godovanje 19. marca vse najboljše in še mnogo zdravih ter srečnih dni v bodočem življenju! - Draga mama, ker je pot iz Chicaga predolga, da bi skupaj z vami praznovali, naj bodo tele vrstice dokaz naše ljubezni do vas! To vam iz srca želimo iz daljnjega Chicaga: sin Tone Mikolič z ženo Marijo ter hčerka Milenca z možem Štefanom in sinkom. Dragi iženi in dobri mjfmi Mariji Tomažič, Slančji vrh, želimo za 70. rojstni dan veliko zdravih in srečnih let in se zahvalimo za vse njene do- / > DELOVNIM ORGANIZACIJAM, USTANOVAM, DRUŠTVOM IN DRUGIM PRAVNIM OSE- BAM! Že pred leti smo s posebno okrožnico pojasnili vsem uradnim naročnikom (podjetjem, ustanovam, zavodom, društvom in organom državne uprave), da znaša letna naročnina na Dolenjski list zanje več kot za zasebne naročnike. Slednjim regresira del naročnine prispevek za sofinanciranje stalnih komunskih strani, ki ga plačujejo občinske konference SZDL oz. zanje občinske skupščine. Tako znaša lani in le--tos celoletna naročnina za vse pravne osebe za naš tednik 80 dinarjev, vendar tudi z njo ne pokrivamo dejanskih stroškov za list. Vse uradne naročnike lista, ki so prejeli zanj račun za 80 din, prosimo, da naročnino takoj poravnajo. Plačljiva je vnaprej inje tudi raznim društvom ali manjšim ustanovam ne moremo zniževati. UPRAVA LISTA 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Alojz Avbar, avtoprevoznik iz Bršlina; Milena Kovačič, Francka Juršič, Jože Udovič, Jože Dragman, Marija Tramte, Fani Legak, Jože Škedelj, Martin Avbar, Anton Šikonja, Ana Lunder, Ivanka Štepec, Alojz Hočevar, Franc Luzar, člani Novoteksa, Novo mesto; Alojz Pust in Alojz Mavsar, člana Splošne bolnišnice, N6vo mesto; Peregrin Košir, Franc Bajer, Andrija Budisavljevič in Darko Kavšek, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Janez Gazvoda, član Varnosti, Ljubljana; Jože Klobučar, Janez Jerman, člana IMV Novo mesto; Albin Hrovat, Stane Cimprič in Franc Juntez, člani Pionirja, Novo mesto; Anton Zupančič, kmet z Daljnega vrha; Marta Gazvoda, Marija Pavlič, Marija Konda, Marija Hudoklin, Marija Derganc, Marija Deželan, Marija Železnik in Jožefa Blatnik, gospodinje iz Brusnic; Martin Rukše in Alojz Božič, upokojenca iz Brusnic; Štefan Črnec, član Novograda, Novo mesto; Alojz Retelj, član Novolesa, Straža; Emilija Avguštin, gospodinja s Podturna; Frančiška Turk, gospodinja z Dolža; Zofka Rotar, članica PTT Novo mesto; STojan Majcen, član Zavoda za zdravstveno varstvo, Novo mesto. brote. Mož Anton, hčerke Minka, Julka, Tončka, sinova Tonče in Jože, vsi z družinami. Naši dobri mami in stari mami Tereziji Gazvoda iz Šentjošta za njen 70. rojstni dan prisrčno čestitamo in ji želimo, da bi bila še veliko let v našem družinskem krogu - sinovi Jože, Martin, hčerke Lojzka in Anica iz Kanade in hčerke Rezka, Micka, Tinca, sin Lojze in Milena, vsi z družinami. Obenem vsi prisrčno čestitamo tudi očetu Jožetu za njegov god. ŠČETKE ZA LOŠČILCE in za sesalce za prah obnovi Ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. - Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajo toplote. PALČKE V ŽIVIH BARVAH za balkon in vrt izdelujem. Višina 50 cm, cena 90 din. Pošljem po povzetju. Franc Cvar, Jelovec 4, Sodražica. aci-šte Opozarjam vse, da prenehajo širiti lažne govorice o meni, ker bom v nasprotnem primeru sodno postopala. Ana Kozole, Senovo 181. Ivana Plaveč, Mirna peč 51, prepovedujem vožnjo in hojo po mojem travniku v Biški vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Opozarjam vsakogar, ki bi vodil kakšno kupčijo z mojim možem Jožetom Potočnikom iz Stranske vasi 6, da ga bom sodno preganjala, ker sem solastnica. Francka Potočnik, Stranska vas 6, Semič. Prepovedujem pašo kokoši in odlaganje odpadkov na mojem travniku pri zadrugi Uršna sela. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno .preganjal. Viljem Zamida, Uršna sela 43. Antonija Mohar, Po.tovrh 36, opozaijam vse tiste, ki delajo kupčijo z Jožetom Moharjem, da on ni upravičen prodajati skupnega premoženja. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Anton Gorenc, Dol. Karteljevo 16, Mirna peč, prepovedujem hojo, vožnjo, pašo živine in kokoši po vsem mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Preklicujem hojo in pašo kokoši po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Karol Slavič, Grm 9, Trebnje. ^OBVESTILA I OBVEŠČAMO cenjene stranke, da bo brivsko-frizerski lokal Jožeta Novaka, Bršlin, od marca naprej ob nedeljah in ponedeljkih zaprt. Ostale dneve pa bo odprt kot vedno. IZDELUJEM cementne zidake: format 30 x 20 x 40 - cena 5,20 din; 25 x 20 x 40 - 4,20 din; 20 x 20 x 40 — 3,20 din. Sprejemam naročila in sc priporočam. Leon Kušljan, Šentjernej 122. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Milar iz Gorice - Jožico; Anica Pavič iz Rud -Andjelka; Pavla Marolt iz Podbočja - Jožico; Brigita Staroveški iz Čreš-njic - Borisa; Silva Amšek iz Krškega - deklico; Marija Koprivc iz Dobove - Alana; Nežika iz Brežic -deklico; Ana Baumkirher iz Podvrha - deklico; Zorica Cvetkovič iz Strmca - Dražena; Liljana Krejačič iz Samobora — Petro; Breda Pavlov iz Brežic - Srečka; Julijana Grdanj-ski iz Bregane - Romana; Vera Ko-vačko iz Orešja - deklico; Rozalija Černelč iz Polja - Jožeta; Frančiška Sintič iz Prušnje vasi - dečka; Štefanija Sotošek s Senovega - dečka; Karolina Rožman iz Sp. Pohance -Aleksandra; Frančiška Serajč iz Poljšce - Stanko; Olga Bogovič iz Kraljevca - Ankico; Ivana Skoflja-nec iz Skopic - Jožefo; Anica Rihl iz Bukoška - deklico; Brigita Hočevar iz Velike vasi - Patriksa; Mira Komočar iz Čerine - Melito. - Čestitamo! UMRLI SO Pretekli teden so v brežiški bolnišnici umrli: Miha Ban, kmet iz Dečnih sel, star 72 let; Pavla Frlja-nič, upokojenka iz Zagreba, stara 76 let; Ana Molan, gospodinja iz Ga-beija, stara 40 let. IZ NOVOMEŠKE«®* P0R0DNiSNiCEtli‘«i Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Otilija Uhan iz Puščave - Renato, Ana Zorko iz Šmalčje vasi - Jernejo, Anica Olo-vec iz Oštrca - Jožeta, Lidija Resnik iz Anž - Stanislava, Angelca Luzar iz Gabrja - Mojmira, Janja Koblar iz Broda - Duška, 'Marija Jarc iz Vrbovca - Tatjano, Alojzija Markovič iz Zagrada - Andrejo, Frančiška Longar iz Žužemberka -Klemena, Marija Macele iz Semiča -Bojana, Dragica Senica iz Gornje Straže - Barbaro, Anica Prah iz Stare vasi - Ognjeslava, Marija Ambrožič iz Bereče vasi - Mojco, Marija Perme iz Šmavra - Marjeto, Jožica Gazvoda iz Vinje vasi - Jožeta, Silva Češnovar iz Krškega - Andrejo, Marija Strajnar iz Gornjega Globo-dola - dečka, Marija Krivic iz Češnjic - dečka, Marinka Kirn iz Dola - deklico in Anica Hudak iz Kašče - deklico. - Čestitamo! DOLENJSKI UST USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Frane Beg, Viktor Dragoš, inž. Janez Gačnik, Jane/. Gartnar (predsednik sveta). Tone ’ Gošnik. Jože Jeke, Franc Lapajne. Lojzka Potrč, Slavko Smerdel, Frane Staj-dohar in Ivan Zivič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik). Ria Bačer. Slavko Dokl. Darjan Legan, Jože Primc. Jože Splichal. Jožica Teppey, Ivan Zc ran in Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna števi ka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo loo dinarjev ali 6 ameriških dolarjev ozir. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti ti ZDA dolarjev) — Devizni račun: 521-620-1 -32002-10-8-9. OGLASI: lem višine v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) 33 din. lem na določeni strani 45 din, lem na prvi, srednji in zadnji strani lista: 66 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 10 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do preklica eenlk št. 4 od 6. I. 1971. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3 — Fošt ni predal 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna '•Ljudske pravice« v Ljubljani. 4 RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00, , 6-00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob j ‘2.00 Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 10. MARCA: 18.10 glasbena matineja - 9.35 Od melodije do melodije - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - V « ™ Kmetijski nasveti - Inž. Jože “Panring : Rezultati sortnih in agrotehničnih poskusov s pivovarskim Jemenom — 12.40 Po domače — *3.50 Priporočajo vam ... - 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba - 14.30 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravio ~ 15.30 Napotki za turiste -^•OO „Vrtiljak14 - 17.10 Človek in zdravje - 18.15 „Signali" - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute 9n ^5kSarnl>lom Valterja Skoka — * ,:r0 Slovenski zborovski skladatelji z evropskimi sodobniki - 20.30 »lop-pops 13“ - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 11. MARCA: 8.10 glasbena matineja - 9.35 S pi-in ™ 0rkestrom RTV Ljubljana -ir*20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski ?a^veti - Inž. Iztok Winkler: Do- °d gozda> del° ali renta - **•40 „Po domače44 z domačimi vi-~ 13-30 Priporočajo vam . . . 14.10 Sobotno popoldne za mladi 15.30 Glasbeni intermezzo -l?-00 „Vrtiljak“ 17.10 Gremo v f®«:- 18.15 Iz operetnega sveta -■IV.OO Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom bratov Avsenik 1 r> in Mladinski radijski klub -■‘■ć—O Oddaja za naše izseljence NEDELJA, 12. MARCA: 6.00 do p-00 Dobro jutro! - 8.05 Radijska r igra za otroke — Saffer Pal: „Pavlek 111 romantika4* — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite, tovariši. . . France Fajdiga: Boj na Pugledu marca 1942 - 10.25 Pesmi borbe in dela - 11.00 Poročila -Turistični napotki za naše goste iz tujine — 11.15 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli - 14.30 Humoreska tega tedna - F. Seeborg: Alfred - 15.05 Nedeljsko športno Popoldne — 17.30 Radijska igra — Adolf Branold: „Velika dnevna glasb a “ — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 „V nedeljo zvečer44 - 22.20 Godala za lahko noč PONEDELJEK, 13. MARCA: 8-10 Glasbena matineja - 9.05 Pi-®an svet pravljic in zgodb - 10.20 vas doma - 11.00 Poročila - unstični napotki za naše goste iz uirne _ 12.30 Kmetijski nasveti — RADIO BREŽICE dnC£T?VrFK> 9. MARCA: 16.00 čil* Napoved programa, poro-1?i Aort« 10 Unstični napotki -Avl i 00 Nove PlQšče RTB -reklamn°St ~ Obvestila in oddaji , 7, 0°do 18.00 Glasbena ^aja.lzbrah ste sami. 16 -S p 7A’ 11- MARCA: 16.00 do d0'12 4? HTeJ.a P°P glasbo - 16.30 do n IX Radijska univerza - 16.40 kni Ju 1U Med zabavnimi zvoki ne-vas n ,« reWam ter melodija za mlaifc t do 17 3° Za naše naj- skladh' one Seliškar: Indijanci; I7?n ,Eo naše glasbene š°le -Valu j 92° ^ Narodnozabavne na DomEa?EUA’ 12‘ MARCA: 10.30 Kolil« ,Zan*”livosti - Uvodnik -uma« denarja turizmu (po seji občine6«3 °-dbora sklada za turizem vSce pBrCZ1Ce) ~ Za naše kmeto-Nove nafgov^ 0 reji Prašičev -krški v brežiški in spored k 011 ~ Obvestila, reklame in 16 00 ohTamatx°8rafov ~ 12-00 do Ijajo. čani čestitajo in pozdrav- 16T15Rn^’ 14-MarCA: 16.00 do Čanje 7 a pove?. Pr°grama in sre- - 16 A H^b orn valteija Skoka v 11 ■ S Poročila - Novo stavlja - i- • JHg°t°n vam pred-Dolenickon |1 pruia^a nova številka in m il1Sta ~ Obvestila, rekla- 17.30 T^^L Preg1^ ~ 17-15 do 17.30 dr, komentar -U do !8.00 Mladinska oddaja. PLES! Maturanti Kmetijske šo-le Novo mesto vabijo na maturantski ples, bo v soboto, 18. mar-ca v Cateških Toplicah. Igral bo ansambel ČRNE VRANE, peli pa MAJDA SEPE in D0CA MAROLT VABLJENI! Inž. Franc Habe: Vplivi krme na maščobo mleka - 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak44 - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.15 Lepe melodije - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute s triom Jožeta Burnika - 20.00 Dirigent Milivoj Šurbek vam predstavlja posnetek - 22.15 Za ljubitelje jazza TOREK, 14. MARCA: 8.10 Operna matineja - 9.35 Slovenske narodne pesmi - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. Vilko Masten: Črna pegavost breskev — 12.40 Z domačimi ansambli -1-3.30 Priporočajo vam .. . 14.40 „Na poti s kitaro44 - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak44 — 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka - 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra - Slawomir Mrožek: ,.Policaji44 - 22.15 Glasba angleških * virginalistov. SREDA, 15. MARCA: 8.10 Glasbena matineja - 9.25 Zvoki iz mu-siclov — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Viktor Bajec: Siljenje ktompirja pod plastičnimi folijami - 12.40 „Od vasi do vasi44 - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Zamejski zbori pojo. - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak44 - 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 Popevke s slovenskih festivalov - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Komorni studio - 22.15 S festivalov jazza Četrtek, 16. marca: 8.10 Operna matineja — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov - 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Stojan Vrabl: Razširjenost in zatiranje hruševe bolšice - 12.40 Igrajo pihalni orkestri - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.10 Pesem iz mladih grl - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak44 - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.00 Literarni večer - 22.15 Med mladim rodom naših skladateljev samo TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 12. MARCA 9.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bgd) - 9.40 Po domače z Dobrimi znanci (Lj) — 10.10 Kmetijska oddaja (Bg) - 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Don Kihot, Boj za obstanek (Lj) - 11.50 Šola smučanja - 10. oddaja (Lj) - 11.55 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 12.45 TV Kažipot (do 13.05) (Lj) - Nedeljsko popoldne: 13.05 Zdaj, ko bizonov vec ni (Lj) - 14.05 Nekaj veselih domačih (Lj) - 14.30 Calgary: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju -tekmovanje žensk, barvni prenos EVR - 15.30 Obisk v nedeljo (Lj) - 16.00 Za konec tedna (Lj) — 16.30 Košarka Lokomotiva : Jugo-plastika (Zg) - 18.00 Šest žena Henrika VIII. (Anna de Cleves) (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Vaščani Luga - humoristična oddaja (Bg) - 21.20 Pred festivalom „Pesem Evrovizije 72” I. del barvne oddaje (Lj) - 21.45 Športni pregled (JRT) - 22.15 Poročila (Lj) — 22.20 Atletika v dvorani - barvni posnetek iz Grenobla (Lj) PONEDELJEK, 13. MARCA 9.05 Odprta univerza (bg) - 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Francoščina (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.45 Tigrček Peter - III. del (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 V avtobusu -serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -19.00 Mladi za mlade (Sa) - 19.45 Kratek film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 G. Abadžijev: Tobačnica - drama TV Skopje (Lj) - 21.15 Calgary: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju (Lj) - 22.30 Poročila (LJ) TOREK, 14. MARCA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.40 Ruščina (Zg) - 11.00 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.50 Ruščina - ponovitev (Zg) - 16.10 Angleščina (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.45 Tiktak: O zajčku, kije hotel drsati (Lj) - 18.00 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) 18.30 Rapsodija v modrem - balet (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Računalniki: Kompjuter (Lj) - 19.30 Mikroekonomika: Kontejner - I. oddaja (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Past za zajce -ameriški film (Lj) - 21.40 Svetovno “ prvenstvo v umetnostnem drsanju -barvni posnetek najboljših (Lj) - 23.40 Poročila (Lj) SREDA, 15. MARCA 8.20 TV v šoli (do 11.00) (Zg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.50 Don Kihot - serijski Film (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Nastop ansambla Bayanihan (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Od filma do filma (Lj) - 19.20 S kamero po svetu: Po stopinjah Jacka Londona (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2*1 (Lj) - 20.35 Veliko prebujanje - oddaja iz cikla Civilizacija, barvna oddaja (Lj) - 21.25 Zbor volilcev Gorenja vas (Lj) 22.20 Poročila (Lj) ČETRTEK, 16. MARCA 9.35 TV v šoli (Zg) - 10.30 Nemščina (Zg) - 10.45 Angleščina (Zg) - 11.00 Francoščina (Bg) - 14.45 TV v šoli - ponovitev (Zg) - 15.40 Nemščina - ponovitev (Zg) - 15.55 Angleščina — ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 17.45 Veseli tobogan - Moravče II. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Boj za obstanek (Lj) - 19.00 L. Bernstein predstavlja: Šostakovič in ruska tradicija (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.35 G. Boccaccio: O ženski zvestobi (Decamerom) (Lj) - 22.10 Jazz na ekranu: Kvartet Boška Petroviča (Lj) — 22.40 Poročila (Lj) PETEK, 17. MARCA 9.35 TV v šoli (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) - 14.45 TV v šoli -ponovitev (Zg) - 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 1730 Poroka - oddaja iz cikla Veliki in majhni (Zg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Rezerviran čas (Lj) — 18.45 Vzgojni problemi: Otrokova ogledala (Lj) - 18.55 Šola smučanja - 11. oddaja (Lj) - 19.00 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) — 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Kviz 72 - prenos (Zg) - pribl. 21.40 Prepovedani vulkani - francoski barvni film (Lj) - 23.00 Poročila (Lj) SOBOTA, 18. MARCA 9.35 TV v šoli (do 11.00) (Zg) - 16.30 Košarka Olimpija : Partizan -prenos (Lj) - v odmoru rezerviran 5as (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) 18.15 Štirje tankisti in pes - poljski serijski film (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Zakaj bi veselo ne peli (Lj) - 21.35 Cirkus (Lj) - 21.55 Tekmeca - serijski barvni film (Lj) -22. 45 TV kažipot (Lj) - 23.05 Poročila Obvestilo Pustnih novic -„Pustne novice44 iz Krškega sporočajo svojim bralcem, da so prejeli za letošnjo nagradno križanko 133 rešitev. Triletna Andrejka Zibret je izvlekla kuverte in s tem razdelila nagrade takole: 1."nagrada: 7-dnevni penzion za 2 osebi v Počitniškem domu Materada - Poreč — pripade Anici Golob, Sevnica, Heroja Maroka 5; 2. nagrada: 200 din — pripade Vinku Matku, Novo mesto, Gotna vas 4,8; 3. nagrada: z „IZLETNIKOM44 enodnevni izlet v Trst za 2 osebi -pripade Faniki Macur, Senovo 217. Nakazila po 200 din bomo poslali po pošti. Rešitev: AMERIČAN, LJUB- LJANA, ANA, OKAN, SINE, ENA, V, T, P, C, OK, A, PEPE, ŠMARTNO, KIKLA, STATUS, Č, KORONA, JR, NI, DORE, SAMOS, BEOTI, FOSIL, ZA, OT, KOL, SINONIM, TO, ARES, ALJEHIN, BINE, AP, PART, LUES, RE, KR, NU, I, NOTES, T, VASJA, BES, KROV, ŠEME, OKA, LECT, J, JLA, AČ, MILIGRAM, O, TADEI, AR, TAM, OI, UJV, OV, L, CAVTAT, DOL, UA, M, AMEBA, TAJGA, A, STRN, STROKA, T, RAI, C, S, SIJ, KASA, SŠT, INN, AMAN, JE, ATE, ON, AGRUMI, SALAMA, RR, LENA, TRANS, NOREC, V, LADKO KOROŠEC, MA. Uredniški odbor „PUSTNIH NOVIC44 mixal ima aktivno moč ♦ aktivna moč premaga vso umazanijo » aktivna moč varuje vaše perilo Milil —-v- • y J* . *7* ^ \ prvi jugoslovanski biološko razkrojljivi detergent belemu perilu daje dišečo svežino pisanemu perilu vrne pristne barve tudi sodobne tkanine so tako lepo oprane, kot doslej le z zamudnim kuhanjem karkoli perete-potrebujete le mixal ZLATOROG MARIBOR ljubljanska banka podružnica KOČEVJE OBVEŠČA VLAGATELJE, da je od 6. marca 1972 odprta poslovna enota za področje LOŠKEGA POTOKA in DRAGARSKE DOLINE s sedežem na HRIBU - v občinski stavbi. Uradne ure za stranke so: • vsak dan od 7. do 13. ure # ob sredah od 7. do 15. ure # ob sobotah enota ne bo poslovala Za občane opravljamo naslednje posle: • vodimo vse vrste hranilnih vlog # odpiramo devizne in žiro račune občanov • odobravamo potrošniška posojila # vodimo stanovanjsko varčevanje • menjavamo tuja plačilna sredstva Na hranilne vloge in devizne račune dajemo od 7,5 do 10% obresti. Za vse informacije se obračajte na našo poslovno enoto na HRIBU v LOŠKEM POTOKU. ljubljanska banka podružnica KOČEVJE Od rokoborca do častnega člana Andrej Arko častni član PARTIZANA Ribnica Preden so mu solze ginjenja orosile oči, je Andrej Arko dejal lahko le še: ,,Jaz bi se ribniškemu društvu najlepše zahvalil V zaključnem delu svečanosti podelitve priznanj PARTIZANA Slovenije zaslužnim telesnovzgojnim delavcem z območja kočevske in ribniške občine, ki je bila 22. februarja v Kočevju, je Franc Levstek v imenu TVD PARTIZAN Ribnica predal Andreju Arku iz Kočevja listino, ki potrjuje, da mu je PARTIZAN Ribnica podelil svoje največje priznanje -imenoval ga je za častnega člana društva. Andrej Arko se je rodil 21. novembra 1905 v Ribnici. V svojem 50-letnem delu na področju telesne kulture je odločilno vplival na njen razvoj ne le v ribniški in kočevski občini, ampak tudi daleč preko njunih meja. Za napredek telesne kulture se je boril z duhom, telesom in peresom. Sokolski vestnik za leto 1925 poroča: >rPo izvajanju prostih vaj je sledila v našem okrožju nova, dokaj zani- miva točka športne telovadbe, in sicer rokoborba v grškem slogu med bratoma Arko Andrejcem in Ribnice in Lucijan Marjanom iz Maribora Leta 1930 je ribniška tekmovalna vrsta na vsesokol-skem zletu v Beogradu zasedla v orodni telovadbi 9. mesto. Vrsto je vodil Arko, ki je zasedel pri posameznikih odlično 15. mesto. Arko je vzgajal športnike, sodeloval pri raznih prostovoljnih delovnih in drugih akcijah, organiziral nastope in proslave in tudi sam tekmoval. Med obema vojnama je skrbel za razvoj telesne vzgoje na območju vsega tedanjega okraja kot okrožni načelnik in načelnik ribniškega društva. Po osvoboditvi je vse do ukinitve okraja vodil načelstvo okrajne zveze Partizana. Kot predsednik uredniškega odbora je posebno zaslužen za izdajo knjige „50 let telesne vzgoje v ribniški občini11. Seveda pa je Arko delal in še dela tudi v raznih republiških in zveznih telesno-vzgojnih vodstvih, razen tega pa še v drugih društvih, organizacijah in sekcijah. Omenimo naj le turistično, filatelistično, polharsko, hortikulturno, kjer ima najodgovornejše. položaje in katere zelo uspešno delajo. Za svoje delo je bil Arko že večkrat odlikovan. Predsednik Tito ga je odlikoval z medaljo zaslug za narod in z redom dela s srebrnim vencem. Kot prvi z območja zahodne Dolenjske je prejel Bloudkovo plaketo. Dobil je tudi Šeškovo nagrado in plaketo ter še mnoga druga priznanja. J. PRIMC Smrt^pri Ložinah Tržaški voznik pobegnil V soboto, 4. marca, ob 13.45 se je zgodila v Srednjih Ložinah pri Kočevju huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 35-letna Breda Pust iz Ljubljane, zaposlena v „Optiki14 v Kočevju. Pustova je vozila iz Kočevja proti Ljubljani. Pri Srednjih Ložinah jo je na ravni cesti prehiteval voznik z italijansko registracijo, ki je zapeljal v „škarje“, naproti mu je namreč pripeljal tovornjak. Italijan je zapeljal tesno pred Pustovo, da bi se izognil trčenju. Pustova se mu je umaknila v desno, zapeljala na bankino, peljala 68 m z desnima kolesoma avta po njej, nato pa ji je uspelo zapeljati spet na cesto. Njen avto je nato 14 m daleč zanašalo sem ter tja, da je zapeljala na svojo levo stran ceste in trčila v naproti vozeči tovornjak. Pri trčenju je bil osebni avto Pu-stove uničen, voznica je izgubila življenje, tovornjak pa se je prevrnil s ceste. Italijanski voznik je najprej ustavil avto, nato pa zapeljal do motela „Jasnica“ in naročil receptorki, naj sporoči postaji milice, da se je pri Ložinah zgodila prometna nesreča. Voznika Michela Chiotakisa iz Trsta so potem prestregli na Škof -ljici. Na vozilih je za okoli 25.000 din škode. J. PRIMC Tako veselo je bilo lani, ko so pari 16 evropskih in afriških dežel prišli v Metliko, likanju in vriskanju ni bilo ne konca ne kraja. (Foto: Ria Bačer) Maturanti TSS Krško vabijo na motuf° pic/ f ki bo v soboto, 11. marca, ob 20. uri v Dolenjskih Toplicah. Rezervacije sprejemamo na telefon 71-223. Ženinom in nevestam Belokranjski svatbeni običaji bodo tudi letos del svetovno znane prireditve: kmečke ohceti - V Metliko pride še 170 ameriških turistov Del kmečke ohceti, ki se je lani prvič odvijal v Metliki, je tako uspel, da so organizatoiji te velike mednarodne prireditve tudi letos Metličanom ponudili sodelovanje. Priprave na prireditev, ki bo 28. maja, se v Beli krajini že začenjajo. Prvo šrango za ženine in neveste iz raznih evropskih in afriških dežel bodo tudi tokrat postavili pri Bado-vincu na Jugoiju, kjer bo imel „ka- P0SK0D0VANKA V BOLNIŠNICI Udarci po gluhonemi ženski Životarjenje dveh invalidnih sester pri očimu nima izhoda - V hiši sta revščina in prepir ^MEPELjO ODPRTO SAMOPOSTREŽBA pn ™oslu MARKET v Brflinu DOLENJKA Huda žeja! 5. marca je Anton Špec iz Stanče vasi ugotovil, da je neznanec vlomil v njegovo zidanico v Šentpavku pri Dvoru. Storilec je vlomil skozi vrata, v zidanici pa si je privoščil žganja in vina. Poskusil je vlomiti tudi v sosednjo zidanico Terezije Mežnaršič iz Gor. Polja pri Straži, vendar so bila tam vrata zanj pretrda. Nevzdržne socialne razmere v odročnih vaseh marsikdaj odkrije šele milica. Tako je bilo tudi s 50-letno Jožefo Kladivnikovo, ki se zaradi hudih telesnih poškodb zdravi v brežiški bolnišnici. Jožefa je gluhonema in živi s svojo dve leti mlajšo sestro Antonijo v Mrčnih selih pri upokojenem rudarju Jožetu Božiču. Ta ie njun očim. V hišo ju je sprejel, ko se je poročil z njuno materjo. Umrla je in tako sta ostali invalidki sami z njim. V njunem domu gospodari revščina. Očim trdi, da sta obe gluhonemi sestri leni in da nočeta pomagati pri delu. Trdi še, da sta se ženski sami stepli, odtod poškodbe pri Jožefi. Miličnikov s temi besedami ni prepričal. Jožefo so obiskali v bolniš- S po znala sva se med službo. Resje, aa so tudi druge ženske, toda ona mi je pomenila vse. Tako prikupne in ustrežljive ne srečaš na vsakem koraku. Kadar sem prišel v njeno podjetje, je bila takoj pri meni: „Zdravo! Boš kaj spil? Ti smem ponuditi kavico? Bi kaj prigriznil? “ Kdo se ne bi zaljubil v to bitje, pa naj so ženske še tako slabo zapisane pri njem? Poročeni, ločeni, vdovci, fantje, Med malico sem skočil k njej. Ni me niti pogledala. Čeprav sem jo skoraj na kolenih prosil, naj mi pove razlog, je molčala. Potem je prišel njen šef. Ta me je nahrulil in me vigel ven. Kmalu zatem me je poklical sodnik. Zaradi obrekovanja in žaljenja. Ampak vseeno sem bil ponosen, ko sem na njegovo željo moral recitirati njemu in zbranim porotnikom svoj sonet! Potrudil sem se in skrbno pazil na poudarke: LJUBEZENSKA ZGODBA skratka, moški vseh vrst so divjali za njo. Čeprav sem bil zaljubljen do ušes, nisem bil ljubosumen. Ponoči sem sanjal o njej, šepetal njeno ime in prav vsak dan sem moral k njej. Mislil sem, da bom znorel, če samo enkrat nisem mogel priti. Komaj sem čakal jutra, da bom šel v službo! Večja je bila moja ljubezen, mlajšega sem se počutil. Toliko sem se že pomladil, da sem kot v dijaških letih začel prebirati Prešerna, Lermontova, Petrarko. In začel sem pisati pesmice v starem, romantičnem slogu. Neko noč me je tako žgalo, da sem ji zložil sonet. Uspelo mi je. Toliko ljubezni, toliko žrtvovanja za ljubezen in toliko lepih življenjskih primerjav v enem samem sonetu ne bi znal napisati niti Petrarka. Celo noč sem ga premleval in zjutraj sem ga že znal na pamet. Napisal sem ga na čist papir, poškropil z Leut magne-ticom (po britju!) in ji ga zjutraj ves srečen izročil. Obljubila mi je, da ga bo do malice prečitala. Med službo sem si ga recitiral in bil čedalje bolj navdušen nad lastno mojstrovino. Tam, kjer si ti, sem vedno jaz. Brez te življenje neznosno mi postaja in naj je zunaj vroče ali mraz, pri tebi biti — lepšega ni kraja. Želel bi, da moja sreča vedno traja, da gledam to, ljubezen črnih las, kako ročica tvoja me opaja z vsem, kar je prišlo ob dober glas: naj to je cviček iz neznanega kraja, Teran al‘ „starček“, ki bogve kje nastaja, merlot, refoško ali pa rebula prava (po kateri še tri dni boli me glava). Pa naj od tega še taka daje me vročica, pozabil bom, da drobiža mi vrnila ni ročica! Če bi ne bili na sodišču, bi mi porotniki zaploskali. Sodba je bila kratka ... Gospod doktor pravi, da bom čez šest mesecev lahko šel domov. Saj mi tu nič ne manjka, le na mleko se ne morem navaditi. Sedaj pripravljam sonet, s katerim bom užalil kravo. Morda bom šel lahko prej domov? Ampak — zaljubil se pa ne bom več. Raje bom pisal revolucionarne pesmi. DURAKOV TOMAŽ nici in poskušali izvedeti, kako je bilo v resnici. Jožefo je Jože Božič (rojen 1904) poškodoval, ko je ležala na postelji in se ni mogla braniti. Zaradi nevzdržnih razmer je lansko jesen ušla od doma in se nastanila v zasilnem bivališču. Ležišče si je uredila v banji za parjenje prašičev, hrano pa so ji tačas prinašali sosedje. Normalno življenje bi obema gluhonemima ženskama omogočili le, če bi ju oddali v zavod ali v oskrbo tuji družini, odvisno od možnosti, ki jih ima socialnovarstvena služba. J. TEPPEY NIČ VEČ SKRIVNOST: Po grehu pride pokora Anton Kukec, brezposelni delavec, je osumljen vloma v župnišče v Šmarjeti Poročali smo že, da je bilo 16. januaija letos vlomljeno v župnišče v Šmarjeti. Ko sta bila župnik in njegova gospodinja med 6. in 7. uro pri maši, je neznanec vlomil v župnišče in odnesel čeden kupček denaija: 8000 dinarjev, 100 ameriških dolarjev, 300 nemških mark in nekaj avstrijskih šilingov. Čeprav je šlo skoraj za popoln vlom, se je še enkrat izkazalo, da popolnosti v kriminalu ni! Za rešetkami novomeških zaporov premišljuje zdaj o napaki, ki jo je storil, 38-letni brezposelni delavec Anton Kukec. Kukec je namreč osumljen, da je pobral denar iz župnišča v Šmarjeti. V Ljubljani je zadnje čase na veliko pijančeval in zapravljal denar. Ko so ga prijeli, so pri njem našli veliko dinarjev, precej mark in skoraj vse dolarje. Osumljeni je bil doslej že večkrat obsojen: vlom v župnišče pa je bil tudi narejen na način, kakršnega uporablja Kukec. ramp ampuli" glavno vlogo. Množičen sprejem v belokranjskih narodnih nošah bodo gostje doživeli pred stavbo občinske skupščine v Metliki, po kosilu v obnovljenem hotelu pa bo ceremonija s prevozom nevestine bale in vsemi starinskimi belokranjskimi običaji, ki sodijo zraven. Metliški odbor se loteva organizacije prireditve na podlagi landcih izkušenj. Drobne pomanjkljivosti, zlasti v oskrbi gledalcev, bodo odpravili, napovedujejo pa še nekaj drugih novosti. Društvo Bela krajina v Ljubljani se spet pripravlja na veliki avto-rally ob tej priložnosti, Metličani pa dobijo v goste še 170 amerikansfcih turistov, ki si pridejo nalašč ogledat našo kmečko ohcet. Posamezniki v Metliki imajo sicer pomisleke, če se toliko truda in skakanja ob tej prireditvi finančno izplača, toda taka mnenja so kratkovidna. Če si hoče Metlika dobiti mesto v domačem in svetovnem turizmu, ni lepše priložnosti, kot je kmečka ohcet. Naložbe v turizem se ne pokažejo čez noč. Gotovo pa je, da se bodo ženini in neveste, ki so spoznali prijazno in gostoljubno Metliko, radi vračali na obisk. Če ne takoj, pa čez leta. R. B. TRČENJE V KRIŽIŠČU V Brščinu sta se 6. marca v križišču srečala osebna avtomobila, ki sta ju vozila Jože Kocjan iz Cegel-nice in Franc Rozman iz Prečne. Med srečavanjem je Rozmana zaneslo v Kocjanov avtomobil. Škode je za 4000 dinarjev, voznika pa sta ostala nepoškodovana. Obvestilo Prišel je čas spomladanskih del na polju in živahne gradbene dejavnosti na zemljiščih. Zato naprošamo vse, ki bodo pri zemeljskih delili naleteli na kakršnekoli starinske najdbe, kot na primer: črepinje glinastih posod, železne ali bronaste predmete, star denar, grobove ali zidave, obvestite o najdbi Dolenjski muzej v Novem mestu. Arheološke izkopanine so del naše najstarejše zgodovine, zato jih varujte pred uničenjem in obveščajte nas o takih najd- bah DOLENJSKI MUZEJ NOVO MESTO Pijana sta imela spet srečo Ukradla sta avto, a ga na srečo nista mogla ali znala spraviti v pogon - škode ni bilo Mladinca Stefan Juhnar z Ljubljanske ceste v Kočevju in Janez Andlovič z Roške ceste v Kočevju sta v noči od 29. februarja na 1. marec vzela avto, last Jožeta Stoparja z Roške ceste. Avto je bil parkiran na dvorišču za gasilskim domom. Pijana mladinca ga na srečo nista mogla ali znala spraviti v pogon. Z avtom sta se pošteno namučila, ko sta ga po- rivala po Prešernovi cesti, končno pa sta obupala in ga pustila za Šefovim domom. Tokrat se je „sposojanje'4 avta srečno končalo za oba „sposojevalca", lastnika avta in avto. Običajno dobi lastnik nazaj razbit avto, pa tudi sposojevalci so vsaj malo poškodovani. Zgodilo pa se je v Kočevju tudi že, da seje taka vožnja končala s smrtjo „sposojevalca". J. P. V NA KRATKO BREŽICE - V torek popoldne so v domu JLA odprli razstavo gobelinov in drugih ženskih ročnih del. Sledila je pr°' slava dneva žena s sodelovanjem učencev osnovne in glasbene šole. Črnomelj - v torek zvečer je bila v Prosvetnem domu proslava v počastitev dneva žena. Prisrčen program so popravili učenci gimnazije ® osnovne šole, medtem ko so bile aplavza deležne tudi članice pev skega zbora, ki so prvič nastopile v dolgih oblekah. SEVNICA - V torek Je občinska skupščina sprejela srednjeročni razvoj načrta otr°' škega in zdravstvenega varstva ob tem pa ostro grajala delo zdravstvene službe in delitev v regije, ki povečuje socialne raz like med Slovenci. KRŠKO — Na torkovi proslavi 8. marca so nastopih v domu Svobode učenci osnovne šole. harmonikarski orkester glasbene šole ter malčki iz otroškega vrtca. KOČEVJE - O nalogah Poljske združene delavske partij? po VI. kongresu je v ponedeljek zvečer predaval v Kočevju član CK te partije Tadevsz • rosezewsky. SEVNICA - Na ponedeljkovi volilni konferenci ZK Sevnica s® za sekretarja občinskega kom1' teja vnovič izvolili Viktorja Auerja. Zelo kritično so razprav' ljali o uresničevanju politike sevniški občini. J IMV za rover, triumph in jaguar Od prvega marca naprej je zaS!°jjj niška organizacija IMV postala v* generalni zastopnik za specialna. zila BLMC. Tako bo IMV zastop^. za specialna terenska vozila, med ^ terimi so najbolj znanilandrovefl^. novi terenski avto Range rover, stopala pa bo tudi osebne avtojj^ bile znamk rover, triumph inj^V Izredno pomembno je, da bo kot generalni zastopnik za • vijo dobila tudi možnosti za ko°l^ racijo za tiste vrste vozil, ki jugoslovanske kupce najbolj z miva! ČUDNO NASILJE: Napadalec iz avta Od Bonovih iz NoveS« mesta je zahteval zel® no karto - Trčenja po n ______________bilo! - Marija Bon iz Novega prijavila novomeškim mil*cn^ kaj nenavaden dogodek,- smo P ^ čali prejšnji teden v treh vrstan-je hotel napadalec iz avta L • jj bruarja letos? olJr Pri Srebrničah sta B°noVjeS( K' zila, da pelje za njima merceo ^g. je nekaj minut prej peljal pro up plicam. Zdaj sta bila oba avt° ijeC obrnjena proti Novemu mestu -cedes ljubljanske registracije J vil, enako sta storila Bonova- , iz uglednega avtomobila je za^zt,2 5' I čati: „Daj mi zeleno karto, r miavto!“ „ Nobenega trčenja ni ^“°’znaflcl1 je vseeno dal nasilnemu ne ^ potrdilo o tem, da ima pj*_c p0te^ varovanje proti tretji ose cSto K naj bi se odpeljali v Novo m milico. Mercedes je čez ca ^ $t» proti Dolenjskim Toplicam1 ^e Bonova ugotovila, da je rn udarjen, a da tam že rjavi « ^jjjl neznanca ni bilo nikjer veCj ^ Bon je pri zdravniku dob1 dilo, da je dobila živčni šoK- a t> Neznanec iz mercedesa gg/tt ubral prave poti, da bi dob« odškodnino od nekoga, ki n zakrivil! Bonova sta nam*®. prijavila novomeškim m«*