ovitek 11-12_ovitek 09-10.qxd 29.8.2012 10:23 Page 1 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2011–2012 ROK CIGLI^ IJI 2011–2012 DRAGO PERKO N MATIJA ZORN EVOL S I VMETIS I SK IJSCAMROF I INKSFARGOEG 11 ISSN 1855-4954 11 €0,093 9 2 1 6 9 8 7 2 2 8 3 4 5 1 2 GIS V SLOVENIJI 11 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2011–2012 4 GIS V SLOVENIJI 11 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2011–2012 Ure­di­li: Rok Ciglič Dra go Per ko Ma ti ja Zorn LJub LJa Na 2012 Knjižna zbir ka GIS v Slo ve ni ji, ISSN 1855-4954, uDK 91 GIS V SLOVENIJI 11 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2011–2012 Rok Ciglič, Dra go Per ko, Mati ja Zorn © 2012, Geo graf ski inšti tut anto na Meli ka ZRC SaZu Ured­ni­ki: Rok Ciglič, Dra go Per ko, Mati ja Zorn Ured­niš­ki­odbor: Mate ja breg Valja vec, Rok Ciglič, Mar jan Čeh, David Hlad nik, Mar jan Jar njak, Žiga Kokalj, Mar ko Krevs, Dra go Per ko, Tomaž Podob ni kar, Nika Raz pot nik Visko vić, blaž Repe, Radoš Šumra da, Mati ja Zorn Re­cen­zen­ti: Mate ja breg Valja vec, Rok Ciglič, Mar jan Čeh, David Hlad nik, Žiga Kokalj, Mar ko Krevs, Dra go Per ko, Tomaž Podob ni kar, Nika Raz pot nik Visko vić, blaž Repe, Radoš Šumra da, Matija Zorn Iz­da­ja­telj: Geo graf ski inšti tut anto na Meli ka ZRC SaZu Za­izda­ja­te­lja: Dra go Per ko Soiz­da­ja­te­lji: Inšti tut za antro po loš ke in pro stor ske štu di je ZRC SaZu, Zve za geo gra fov Slo ve ni je, Zve za geo de tov Slo ve ni je Za­soiz­da­ja­te­lje: Ivan Šprajc, Stan ko Pelc, Jurij Režek Za­lož­nik: Založ ba ZRC Za­založ­ni­ka: Oto Lut har Glav­ni­ured­nik­založ­be: aleš Pogač nik Pre­lom: SYNCOMP d. o. o., Ljub lja na Tisk:­Collegium Graphicum d. o. o. Na­kla­da:­300 iz­vo­dov. Na­slov­ni­ca: Tri raz sež nost ni pri kaz načr to va nja pose gov v pro stor na pri me ru Kopra. Sli ka je neko li ko pri re jen izsek slike 3 v po glav ju 3R­GIS­oko­lje­za­načr­to­va­nje­in­pri­kaz­pose­gov­v pro­stor, ki so ga napi sa li avtor ji Dean Šopič, Črt Rud man, aljo ša Žer jal, Daniel Presl Radi in Jure Gra hor. CIP – Kata lož ni zapis o pub li ka ci ji Na rod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca, Ljub lja na 910.1(082) 528(082) 659.2:004:91(082) GEOGRaFSKI informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012 / uredili Rok Ciglič, Drago Perko, Matija Zorn. – Ljubljana : Založba ZRC, 2012. – (GIS v Sloveniji, ISSN 1855–4954 ; 11) ISbN 978-961-254-382-2 1. Ciglič, Rok 262936320 VSE bI NA Mau­ro­Hrva­tin,­dr. Dra­go­Per­ko upo rab nost topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa za mor fo loš ko ana li zo površ ja .......................................... 9 dr. Mar­ko­Komac,­dr. Jer­nej­Jež,­dr. Bo­go­mir­Celarc,­Blaž­Mila­nič,­dr. Mi­loš­Bavec Prvi rezul ta ti mer je nja pre mi kov površ ja na območ ju Jese nic in Potoš ke pla ni ne s kom bi na ci jo InSaR in GPS meri tev .......................................................................................................................................... 25 Kat­ja­Mila­vec,­dr. Ti­mo­tej­Ver­bov­šek Več kri te rij sko vred no te nje vodo no sni ka Spod nje Savinj ske doli ne za pri do bi va nje obnov lji ve toplot ne ener gi je ............................................................................................................................ 33 Ma­te­ja­Breg­Valja­vec,­dr. Aleš­Smre­kar,­Pe­tra­Gostin­čar Re gi ster virov one sna že va nja vodo no sni kov Ljub ljan ske ga polja in Ljub ljan ske ga bar ja .............. 45 dr. Mi­hae­la­Tri­glav­Čeka­da,­dr. Ma­ti­ja­Zorn upo rab nost nemer skih foto gra fij za preu če va nje poplav – pri mer poplav na Dobre po lju sep tem bra 2010 ........................................................................................................................................ 55 dr. Tat­ja­na­Velja­nov­ski,­dr. Ži­ga­Kokalj Ob jekt no usmer je no kar ti ra nje poplav in nji ho va vlo ga v po se li tvi osred nje ga dela Ljub ljan ske ga bar ja ............................................................................................................................................ 63 dr. An­drej­Ceglar,­Bar­ba­ra­Med­ved­- Cvikl,­dr. Luč­ka­Kaj­fež­- Boga­taj, Luka­Hon­zak,­dr. Mi­lan­Kobal,­dr. Kle­men­Eler Raz voj siste ma za sprem lja nje suš: od sta tič nih do poraz de lje nih splet nih zem lje vi dov .................. 73 Rok­Ciglič,­dr. Dra­go­Per­ko Pre ver ja nje pokra jin skih tipov Slo ve ni je z geo graf skim infor ma cij skim siste mom ................................ 81 dr. Tat­ja­na­Velja­nov­ski,­Ur­ša­Kanjir,­Pri­mož­Kova­čič Oce na šte vi la pre bi val cev v ne for mal nem nase lju Kibe ra iz rabe tal z me to do objekt ne kla si fi ka ci je ...................................................................................................................................................... 91 San­di­Berk,­Pri­mož­Kete,­dr. To­maž­Žagar,­mag. Bo­rut­Pegan­Žvo­kelj,­Ja­nez­Košir Oce na proi zvod ne spo sob no sti zem ljišč iz raz po lož lji vih pro stor skih podat kov ...................................... 99 Blaž­Bar­bo­rič,­Špe­la­Zmrz­li­kar,­dr. San­der­Kova­ci Spre mem be rabe tal z uporabo zgodovinskih kart v Koz jan skem par ku .......................................................... 109 Kat­ja­Milost,­dr. To­maž­Podob­ni­kar ana li za polo ža ja nase lij na pod la gi zgo do vin ske ga kar to graf ske ga gra di va in spre men ljivk oko lja za Gorič ko in Raven sko .......................................................................................................... 121 Kse­ni­ja­Žagar,­Blaž­Bar­bo­rič,­dr. Da­li­bor­Rado­van Pro stor ska ana li za in kar ti ra nje rom skih nase lij v Slo ve ni ji ................................................................................................ 133 mag. Samo­Drob­ne Vpliv raz da lje na toko ve delav cev voza čev v Slo ve ni ji ................................................................................................................ 143 dr. Di­mi­trij­Mle­kuž Mo de li ra nje giba nja in dostop no sti .................................................................................................................................................................... 153 mag. Samo­Drob­ne,­Moj­ca­Maja­Lavrič Spre mem be funk cio nal nih regij Slo ve ni je med leto ma 2000 in 2009 .................................................................... 161 7 Vse bi na Jo­že­Bučar,­dr. Du­šan­Petro­vič Iz de la va tri raz sež nost ne topo graf ske kar te Horjula z okolico .......................................................................................... 175 Dean­Šopič,­Črt­Rud­man,­Aljo­ša­Žer­jal,­Daniel­Presl­Radi,­Jure­Gra­hor 3R GIS oko lje za načr to va nje in pri kaz pose gov v pro stor .................................................................................................... 183 dr. Mi­hae­la­Tri­glav­Čeka­da,­mag. Vas­ja­Bric,­mag. Kat­ja­Oven Prvo vse dr žav no laser sko ske ni ra nje Slo ve ni je .................................................................................................................................... 191 dr. Moj­ca­Kosma­tin­Fras,­Matevž­Domajn­ko,­dr. Anka­Lisec Kre pi tev in raz voj dejav no sti opa zo va nja Zem lje v Slo ve ni ji ............................................................................................ 197 mag. Aleš­Urbič,­dr. Kri­štof­Oštir,­dr. Ži­ga­Kokalj,­Gre­ga­Mil­čin­ski,­Mar­jan­Jar­njak,­dr. To­maž­Rodič upo ra ba daljin ske ga zaz na va nja površ ja Zem lje in GIS v za va ro val niš tvu .................................................... 205 dr. Bran­ko­Mušič,­dr. To­maž­Podob­ni­kar,­mag. Ni­ko­laj­Šar­lah Nein va ziv ni način evi den ti ra nja pod zem ne gos po dar ske infra struk tu re z geo ra dar sko meto do ................................................................................................................................................................ 213 dr. Tina­Žer­jal,­dr. Na­ta­ša­Kole­ga,­Moj­ca­Poklar Iz de la va GIS orod ja za pod po ro stro kov nja kom za ohra nja nje stavb ne dediš či ne .............................. 225 dr. De­jan­Gri­gil­lo,­Ur­ša­Kanjir upo ra ba foto gra me trič ne ga in lidar ske ga digi tal ne ga mode la relie fa za samo dej ni zajem stavb ...................................................................................................................................................... 233 mag. Igor­Kar­nič­nik,­dr. Da­li­bor­Rado­van,­Mati­ja­Klanjš­ček,­dr. Je­len­ko­Šve­tak Iz de la va elek tron skih navi ga cij skih kart (ENC) v pod po ro var ni navi ga ci ji v slo ven skem mor ju ................................................................................................................................ 241 Dar­ka­Jezer­šek,­Bošt­jan­Kra­pež,­Daniel­Presl­Radi Si stem za pod po ro gasil cem na inter ven ci ji .............................................................................................................................................. 249 Igor­Biz­jak Goo gle Maps kot odpr to kod ni GIS? .................................................................................................................................................................. 257 8 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 9–23 UPORAbNOST TOPOGRAFSKEGA POZICIJSKEGA INDEKSA ZA MORFOLOŠKO ANALIZO POVRŠJA Mau­ro­Hrva­tin,­dr. Dra­go­Per­ko Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti mau­ro@zrc-sazu.si,­dra­go@zrc-sazu.si UDK:­911.2:551.43(497.4) IZVLEČEK Upo­rab­nost­topo­graf­ske­ga­pozi­cij­ske­ga­indek­sa­za­mor­fo­loš­ko­ana­li­zo­površ­ja Z raz­vo­jem­ geo­graf­skih­ infor­ma­cij­skih­ siste­mov­ se­ je­ moč­no­ pove­ča­lo­ šte­vi­lo­ metod­ in­ kazal­ni­kov­ za določanje,­ana­li­zo­in­raz­vrš­ča­nje­mor­fo­loš­kih­enot­površ­ja­na­raz­lič­nih­veli­kost­nih­rav­neh.­V pris­pev­ku pred­stav­lja­mo,­pri­mer­ja­mo­in­vred­no­ti­mo­topo­graf­ski­pozi­cij­ski­indeks,­ki­smo­ga­testi­ra­li­na­raz­lič­nih tipih­površ­ja­v Slo­ve­ni­ji.­Z njim­smo­dolo­či­li­mor­fo­loš­ke­eno­te­površ­ja­in­pre­gle­da­li­nji­ho­vo­raz­po­re­di­tev gle­de­na­relief­ne­in­pokra­jin­ske­tipe­Slo­ve­ni­je. KLJUČNE­BESEDE re­lief,­digi­tal­ni­model­višin,­topo­graf­ski­pozi­cij­ski­indeks,­tip­površ­ja,­Slo­ve­ni­ja ABSTRACT Usefulness­of­the­topographic­position­index­for­morphological­analysis­of­surface The­number­of­methods­and­indicators­for­determination,­analysis­and­classification­of­surface­morpho- logical­units­at­different­scales­has­strongly­increased­with­the­development­of­geographic­information­system. In­the­article­we­present,­compare­and­evaluate­the­topographic­position­index,­which­was­tested­in­exam- ple­areas­with­different­surface­types­in­Slovenia­and­used­for­landform­classification.­We­also­examine the­distribution­of­landforms­in­relation­to­relief­and­landscape­types­of­Slovenia. KEY­WORDS relief,­digital­elevation­model,­topographic­position­index,­surface­type,­Slovenia 9 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko 1 Uvod Naj po memb nej ša sesta vi na slo ven skih pokra jin je izob li ko va nost površ ja ali relief, saj odlo čil no vpli - va na narav ne in neka te re druž be ne sesta vi ne pokra ji ne in naj več pris pe va k nje ni zuna nji podo bi (Per ko 1998b; Per ko 2001; Hrva tin, Per ko 2002, 2003; Per ko 2007b). Prav zato mora mo pri nje nem razi - sko va nju in pri veči ni naj raz lič nej ših pose gov vanjo kot pomem ben dejav nik upo šte va ti tudi relief. Pri sodob nih geo graf skih razi ska vah je nepo greš ljiv nje gov navi dez ni pri kaz, digi tal ni model višin. Z ana li zo raz me sti tve celic digi tal ne ga mode la višin ozi ro ma nji ho vih pro stor skih raz me rij lah ko na raz lič nih veli kost nih rav neh ugo tav lja mo zna čil no sti in obli ke površ ja. Loči mo temelj ne ali splo - šne mor fo me trič ne last no sti površ ja, ki teme lji jo na ana li zi višin celic na dolo če ni pro stor ski eno ti, in poseb ne mor fo me trič ne last no sti površ ja, ki teme lji jo na poseb nih, vna prej dolo če nih raz me sti tvah višin celic in se kaže jo v zna čil nih obli kah površ ja, kot so sle me na, vrho vi, kot li ne in podob no. V prejš nji letih smo preiz ku si li že več raz lič nih metod in kazal ni kov (Hr va tin, Per ko 2008; Per ko, Hrva tin 2009; Hrva tin, Per ko 2010), tokrat pa smo za dolo ča nje poseb nih last no sti površ ja upo ra bi li modu la »to po - graf ski pozi cij ski indeks« in »kla si fi ka ci ja mor fo loš kih enot«, ki sta pro sto dostop na na sple tu v ok vi ru dodat ka za pro gram arc GIS. Poseb ne last no sti površ ja smo ugo tav lja li na šti rih relief no raz lič nih tipih pokra ji ne v Slo ve ni ji, za ana li zo pa smo upo ra bi li 25-me tr ski digi tal ni model višin (Geo det ska upra - va … 2005). 2 Topo graf ski pozi cij ski indeks Mor fo me trič ni kazal nik topo graf ski pozi cij ski indeks (ka zal nik zem lje pi sne lege) in nje go vo upo - rab nost je jav no sti prvi pred sta vil andrew Weiss (2001). Nekaj let kasne je je Jeff Jen ness (2006) za pro gram arc GIS pri pra vil doda tek Topo graf ska orod ja (To­po­graphy­tools), ki vklju ču je osem pro gram skih modu - lov, od kate rih so prvi štir je še pose bej pri mer ni za mor fo loš ke in hidro loš ke ana li ze: • topo graf ski pozi cij ski indeks (To­po­grap­hic­Posi­tion­Index), • kla si fi ka ci ja mor fo loš kih enot (Land­form­Clas­si­fi­ca­tion), • kla si fi ka ci ja poboč ne lege (Slo­pe­Posi­tion­Clas­si­fi­ca­tion), • topo graf ski kon ver genč ni indeks (To­po­grap­hic­Con­ver­gen­ce­Index), • kore la ci ja pomič ne ga okna (Mo­wing­Win­dow­Cor­re­la­tion), • beer so va eks po zi ci ja ali vro čin ski indeks (Beers­Aspect­ali Heat­Index), • indeks sonč ne osvet lje no sti (So­lar­Illu­mi­na­tion­Index) in • sonč no obse va nje (So­lar­Radia­tion). To po graf ski pozi cij ski indeks je raz li ka med nad mor sko viši no površ ja posa mez ne celi ce digi tal - ne ga mode la višin in arit me tič no sre di no nje ne ga poljub no obsež ne ga in poljub no obli ko va ne ga soseds tva. Pre mer ali osnov ni ca soseds tva obi čaj no meri od 100 do 2000 m, obli ke soseds tva pa so naj po go ste je krog, kolo bar ali kva drat. Po zi tiv ne vred no sti topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa se pojav lja jo tam, kjer so viši ne površ ja sre - dišč nih celic več je od pov preč nih višin površ ja nji ho ve ga soseds tva ter ozna ču je jo vrho ve vzpe tin in nji ho ve gre be ne ozi ro ma sle me na. Nega tiv ne vred no sti se pojav lja jo tam, kjer je viši na površ ja celi ce manj ša od pov preč ne viši ne površ ja soseds tva ter ozna ču je jo doli ne in kota nje. Vred no sti topo graf ske - ga pozi cij ske ga indek sa bli zu nič le pa so zna čil ne za rav ni ne ali neraz gi ba na, ena ko mer no nag nje na poboč ja, kjer se viši na površ ja celi ce ne raz li ku je bis tve no od pov preč ne viši ne površ ja soseds tva. Vred nost topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa je moč no odvi sna od obse ga soseds tva. Vze mi mo pri - mer reč ne doli ne, kate re alu vial na rav ni na meri v preč ni sme ri 500 m. Topo graf ski pozi cij ski indeks ima ob sto me tr skem pre me ru soseds tva v dnu doli ne vred nost 0 (ker je vred nost sre dišč ne celi ce ena - ka pov preč ni vred no sti soseds tva), topo graf ski pozi cij ski indeks ob tisoč me tr skem pre me ru pa ima v dnu doli ne nega tiv no vred nost (ker je vred nost sre dišč ne celi ce manj ša od pov preč ne vred no sti soseds tva). 10 upo rab nost topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa za mor fo loš ko ana li zo površ ja Legenda zgornje sleme spodnje pobočje srednje sleme zgornja dolina spodnje sleme srednja dolina zgornje pobočje spodnja dolina srednje pobočje ravnina Sli­ka 1:­Raz­li­ke­med­mor­fo­loš­ki­mi­eno­ta­mi­površ­ja­oko­li­Porez­na­zara­di­raz­lič­nih­kom­bi­na­cij­obse­ga soseds­tva.­Levo­so­mor­fo­loš­ke­eno­te­dolo­če­ne­s kom­bi­na­ci­jo­sto­me­tr­ske­ga­in­devet­sto­me­tr­ske­ga­sosedstva, desno­pa­s kom­bi­na­ci­jo­pet­sto­me­tr­ske­ga­in­dva­ti­soč­me­tr­ske­ga­soseds­tva. Le­gen­da velja­tudi­za­sli­ke 4,­6,­8­in 10. 11 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Vred no sti topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa smo izra ču na li za celot no Slo ve ni jo. upo ra bi li smo okro glo pomič no okno s pre me rom 500 m. Dob lje ne vred no sti se gib lje jo med –201,13 in 263,56; obe skraj ni vred no sti sta v Ju lij skih alpah. V na dalj nji ana li zi smo upo šte va li pov preč ne abso lut ne vred - no sti po slo ven skih pokra ji nah (Per ko 2007a). Pov preč ni abso lut ni topo graf ski pozi cij ski indeks je v Slo ve ni ji med vse mi pokra ji na mi naj viš ji v Ju - lij skih alpah z 19,07, sle di ta pa pokra ji ni Idrij sko hri bov je z 18,50 in Zahod ne Kara van ke z 18,38. Naj niž ji topo graf ski pozi cij ski indeks v Slo ve ni ji ima Mur ska ravan z 0,44, sle di ta pa Drav ska ravan z 0,68 in Krš ka ravan z 1,45. V slo ven skih alp skih pokra ji nah ima jo naj viš ji topo graf ski pozi cij ski indeks Julij ske alpe z 19,07, Zahod ne Kara van ke z 18,38 in Vzhod ne Kara van ke s 17,71, naj niž ji topo graf ski pozi cij ski indeks pa Savinj ska ravan z 2,01, Sav ska ravan s 3,79 ter Lož niš ko in Hudinj sko gri čev je z 10,23. V slo ven skih sre do zem skih pokra ji nah ima jo naj viš ji topo graf ski pozi cij ski indeks Goriš ka brda s 13,60, brki ni z do li no Reke z 10,49 in Kopr ska brda z 9,50, naj niž ji topo graf ski pozi cij ski indeks pa Kras s 5,51, Pod gor ski kras, Čiča ri ja in Pod graj sko podo lje s 6,84 ter Vipav ska doli na s 7,59. V slo ven skih dinar skih pokra ji nah ima jo naj viš ji topo graf ski pozi cij ski indeks Idrij sko hri bov je z 18,50, Kam breš ko in banj ši ce s 13,76 in Radulj sko hri bov je z 12,10, naj niž ji topo graf ski pozi cij ski indeks pa Ljub ljan sko bar je z 2,01, Rib niš ko-Ko čev sko podo lje s 3,08 in bela kra ji na s 4,79. V slo ven skih panon skih pokra ji nah ima jo naj viš ji topo graf ski pozi cij ski indeks boč in Macelj s 17,51, Halo ze s 14,74 ter Krš ko, Senov sko in bizelj sko gri čev je z 10,96, naj niž ji topo graf ski pozi cij ski indeks pa Mur ska ravan z 0,44, Drav ska ravan z 0,68 in Krš ka ravan z 1,45. S kom bi na ci jo dveh vred no sti topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa, ki ju izra ču na mo za vsa ko celi - co gle de na dve raz lič no obsež ni soseds tvi, lah ko dolo ča mo mor fo loš ke eno te površ ja. Weiss (2001) in Jen ness (2006) sta na pri me rih površ ja iz Zdru že nih držav ame ri ke upo ra bi la okro gli soseds tvi s pre - me ro ma 500 in 2000 m, bar ka in sode lav ci (2011) pa so na Slo vaš kem upo ra bi li okro gli soseds tvi s pre me ro ma 100 in 900 m. Tudi pri nas sta soseds tvi z manj šim pre me rom (100 in 900 m) dali pre cej bolj še rezul ta te, ver jet no zara di veli ke raz čle nje no sti slo ven ske ga površ ja. 3 Izbra na območ ja Pri mer ja vo mor fo loš kih enot na raz lič nih tipih površ ja smo opra vi li na šti rih območ jih, ki se razlikuje - jo gle de na mor fo loš ki in genet ski tip relie fa (Ga bro vec, Hrva tin 1998), raz gi ba nost površ ja (Per ko 2007b) ter kam nin sko sesta vo. Izbra li smo osred nji del Kam niš ko-Sa vinj skih alp, del Škof je loš ke ga hri bov ja v oko li ci ble go ša, del Kra sa v oko li ci Kom na in del Krš ke kot li ne med Krš kim in bre ži ca mi. Območ - ja so pra vo kot ni izse ki z dol ži no 9 km, širi no 6 km in povr ši no 54 km2. Mor fo loš ke eno te smo dolo či li s po moč jo ustrez ne ga kla si fi ka cij ske ga modu la v pro gra mu arc GIS z upo ra bo okro gle ga soseds tva s pre - me rom 100 in 900 m. Kam niš ko-Sa vinj ske alpe so poleg Julij skih alp naša naj bolj viso ko gor ska pokra ji na. Za osred njo, naj viš jo sku pi no vzpe tin med Koč no in Ojstri co se upo rab lja tudi ljud ski izraz Grin tov ci (Klad nik 1998). Gore so zgra je ne veči no ma iz kar bo nat nih kam nin, pred vsem debe lih pla sti dach stein ske ga apnen ca, doli ne pa zapol nju je jo lede niš ki in reč ni nano si. V le de niš ko moč no preob li ko va ni pokra ji ni izsto pa - jo ste ne in str ma poboč ja, ki se od vršnih gre be nov spuš ča jo v glo bo ke krni ce in lede niš ke doli ne. Za pokra ji no sta zna čil ni veli ka nav pič na in majh na vodo rav na raz gi ba nost površ ja (Per ko 2002). Škof je loš ko hri bov je leži med Selš ko doli no na seve ru in Poljan sko doli no na jugu. Naj viš ji vrh je 1562 m viso ki ble goš. Kam nin ska sesta va je zelo pestra, saj se izme nju je jo glav ni dolo mit, rde či gröden - ski peš če njak, skri la vi gli na vec, kera to fir in psev do zilj ske pla sti z gli nav cem ter s peš če nja kom in tufom. Zara di obi li ce vodo drž nih kam nin skih pla sti pre vla du je reč no-de nu da cij ski relief s šte vil ni mi gra pami Sli­ka 2:­Lega­izbra­nih­obmo­čij­na­zem­lje­vi­du­Slo­ve­ni­je. p 12 upo rab nost topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa za mor fo loš ko ana li zo površ ja mk va 0 a 5 dne ZU L lpah hribovju 0 SA ta 4 o Ledava b rago Perko o ZRC ` S o 0 M r a 3 e rm k m O rasu ra ja to č rški kotlini rs u h ju u o Škofjeloškem M 0 titut A a L š M 2 rico niško-Savinjskih A g očje očje v očje na K očje v K ihk am 0 rago Perko a s j n n 1 o Pesnica [~avnica tu obm v K obm obm obm g rt ve eografski in d a lo P a n 1 e Izbrana obm 2 3 4 artografa: Jerneja Fridl, D G R S L v R 0 Avtor: D K © ja O a rno IB tric G a is R tin B A a l t a la o S e k S s M a ic n a k ` j { e ve n i a re o { v g lo k B u a r o R S r{ 4 D R r K tju iv e ne a ra jicn [ ic to D o n s b va K v lje e e o e ra c k e o S D e s k lje m n C { a d d a o a m ve L ra a v je tlik R ke k lo a r o e { n S j n i v a S j G ik K M N le d ro n tn o e s lj ra ve e g K V lo c ra a a Sava m olpa vo m S le H n je n K a ri n o ra ke e { b @ lje rn D n M ro v re ^ v o T a o R Ka rb i je n irjez T va ev a o ~ rn M S o A ^ b K itija o L à N a e rje ic lje n avinja o M A p S g ib u a J R le s ik Z n a L ro ` m G a m B K o U D J 1 a L k j o a a n L c ava i ic S n n a ra a fja j l a rk b e tric K o u ik j C n is k ora L c S rh B i~ [ te a V k rà T a g ajn ljic a o Ilirs i L v tos o d d tric ikn o Pivka le a is z P le B R B e iri a @ 2 @ Reka o k n e js rija a rk ic in e in Id n h ~ C { e o v s B o an e Idrijca jd a J A è a ra S o r ric e G in o va a a a p j k lm n o ip o G o js T a V 3 K g n v la ar ra o o D K ~a N O Iz oS K c n S ve ira o P N J E B A R R OM DA J 13 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko in žle bo vi. Doli ne so glo bo ko vre za ne in pre mo re jo le malo rav ne ga dna (Ga bro vec 1998). Za pokra - ji no sta zna čil ni zmer na nav pič na in zmer na vodo rav na raz gi ba nost površ ja (Per ko 2002). Kras je obsež na pla no ta v ju go za hod nem delu Slo ve ni je. Površ je je v gro bem urav na no, v drob nem pa moč no kraš ko raz čle nje no z vr ta ča mi in suhi mi doli na mi. Med sled nji mi sta izra zi ti pred vsem Mali in Veli ki ali bre sto viš ki dol. Nav kljub izra zi ti pre vla di apnen ca kam nin ska sesta va ni eno lič na, saj pone - kod pre vla du je komen ski ploš ča sti in lami ni ra ni apne nec s pri mes jo rožen ca, dru god pa plast na ti apne nec (Jur kov šek 2010). Pone kod je apne nec pre krit z de be lo kraš ko jeri no. Za pokra ji no sta zna čil ni majh - na nav pič na in zmer na vodo rav na raz gi ba nost površ ja (Per ko 2002). Krš ka kot li na je naj bolj juž na pokra ji na slo ven ske ga panon ske ga sve ta. Ima izra zi to podol go va to obli ko, nasta lo z ugre za njem ob tek ton skih pre lo mih v sme ri od jugo za ho da pro ti seve ro vz ho du. V kot - li ni so bile naj prej odlo že ne mor ske ter ciar ne used li ne, ko se je mor je umak ni lo, pa so kota njo zasi pa va le reke s pro dom, peskom in gli no. Na območ ju med Krš kim in bre ži ca mi, ime no va nim tudi Vrbi na, je kot li na zapol nje na s sav skim, pre tež no kar bo nat nim pro dom in peskom, ki sta odlo že na v več plei sto - cen skih in holo cen skih tera sah (Per ko 1998a). Za pokra ji no sta zna čil ni majh na nav pič na in majh na vodo rav na raz gi ba nost površ ja (Per ko 2002). 4 Mor fo loš ke eno te izbra nih obmo čij Kla si fi ka ci jo mor fo loš kih enot na teme lju topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa smo torej opra vi li na šti rih območ jih, ki se med seboj raz li ku je jo z mor fo loš ke ga, genet ske ga in lito loš ke ga vidi ka. Kla si fi ka ci ja mor fo loš kih enot na teme lju topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa ima 10 enot. To so: • rav ni na, • spod nja doli na, • sred nja doli na, • zgor nja doli na, • spod nje poboč je, • sred nje poboč je, • zgor nje poboč je, • spod nje sle me, • sred nje sle me in • zgor nje sle me. Eno te ima jo v Slo ve ni ji zelo nee na ko mer ne dele že. Pred vsem delež sred njih dolin, sred njih pobočij in sred njih sle men je zelo skro men. V osred nji gor ski sku pi ni Kam niš ko-Sa vinj skih alp med Jezer sko Koč no (2540 m) in Ojstri co (2350 m) je s 27,9 % naj po go stej ša mor fo loš ka eno ta spod nja doli na, ki obse ga veči no ma gor ske gra pe in krni - ce. Tipič ni pri me ri so krni ci Zgor nje in Spod nje Rav ni nad Jezer skim ter krni ca z os tan ki lede ni ka pod Sku to. Zgor njim sle me nom pri pa da 22,6 % in vklju ču je jo gre be ne med vrho vi ter gre be ne, ki se z vr - hov spuš ča jo v glo bo ko zare za ne doli ne. Spod nja poboč ja obse ga jo 17,7 % površ ja. Veči no ma gre za dna lede niš ko preob li ko va nih in raz šir je nih dolin, kot so na pri mer Make ko va in Raven ska koč na, doli na Kam niš ke bistri ce in Suhi dol pod Kokr skim sed lom. Širi na in str mec dna nave de nih lede niš kih dolin je očit no tolik šen, da jih kla si fi ka ci ja uvrš ča med dele poboč ja in ne med doli ne. Spod njim sle me nom pri pa da 11,5 % ozem lja, vklju ču je jo pa pred vsem skal na rebra, ki med se boj no loči jo gra pe in žle bo ve ob vznož ju gor skih pobo čij. Zgor njih dolin, ki obse ga jo povir ne dele viso ko gor skih hudour ni kov, je 10,9 %, zgor njih pobo čij pa 8,3 %. Med nje na pri mer spa da tako ime no va na »Stre ha«, ozi ro ma juž no poboč je Grin tov ca. Preo sta le šti ri eno te obse ga jo sku paj le dober odsto tek ozem lja. V šir ši oko li ci ble go ša sre di Škof je loš ke ga hri bov ja je podob no kot pri Kam niš ko-Sa vinj skih alpah naj po go stej ša mor fo loš ka eno ta spod nja doli na, ki obse ga 22,0 % površ ja. V to eno to so uvrš če na dna glo bo kih in ozkih dolin Dav če, Kopač ni ce in Volaš či ce ter gra pe nji ho vih šte vil nih pri to kov. Zgor njim 14 upo rab nost topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa za mor fo loš ko ana li zo površ ja Sli­ka 3:­Viši­ne­površ­ja­v ob­moč­ju­Kam­niš­ko-Sa­vinj­skih­Alp. Sli­ka 4:­Mor­fo­loš­ke­eno­te­površ­ja­v ob­moč­ju­Kam­niš­ko-Sa­vinj­skih­Alp­(le­gen­da­je­pri­sli­ki 1). 15 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Sli­ka 5:­Viši­ne­površ­ja­v ob­moč­ju­Škof­je­loš­ke­ga­hri­bov­ja. Sli­ka 6:­Mor­fo­loš­ke­eno­te­površ­ja­v ob­moč­ju­Škof­je­loš­ke­ga­hri­bov­ja­(le­gen­da­je­pri­sli­ki 1). 16 upo rab nost topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa za mor fo loš ko ana li zo površ ja Sli­ka 7:­Viši­ne­površ­ja­v ob­moč­ju­Kra­sa. Sli­ka 8:­Mor­fo­loš­ke­eno­te­površ­ja­v ob­moč­ju­Kra­sa­(le­gen­da­je­pri­sli­ki 1). 17 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Sli­ka 9:­Viši­ne­površ­ja­v ob­moč­ju­Krš­ke­kot­li­ne. Sli­ka 10:­Mor­fo­loš­ke­eno­te­površ­ja­v ob­moč­ju­Krš­ke­kot­li­ne­(le­gen­da­je­pri­sli­ki 1). 18 upo rab nost topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa za mor fo loš ko ana li zo površ ja sle me nom pri pa da 21,1 % ozem lja, vklju ču je jo pa sle me na med vrho vi, na pri mer med ble go šem (1562 m) in Črnim vrhom (1288 m), ter glav na sle me na, ki se z vr hov spuš ča jo v dna dolin. Spod njih pobo čij je 19,3 % in obse ga jo manj raz čle nje ne dele pobo čij nepo sred no nad dnom dolin. Zgor njim poboč jem pri pa da 17,3 % površ ja. Vklju ču je jo širo ke, moč no zaob lje ne dele sle men ter sla bo raz čle nje na hri bov - ska poboč ja, kakr šna ima na pri mer Kopriv nik (1393 m) med Gore njo Žeti no in Mar tinj Vrhom. Niž jih in manj izra zi tih spod njih sle men je 11,1 % in pove či ni med se boj no loči jo gra pe stran skih poto kov. Zgor - nje doli ne obse ga jo 7,0 %, preo sta lim šti rim eno tam sku paj pa pri pa da ta samo sla ba dva odstot ka ozem lja. Na Komen skem Kra su je naj po go stej ša mor fo loš ka eno ta površ ja zgor nje poboč je z 39,4 %. Ta obse - ga rah lo nag njen in neko li ko bolj vzpet svet z red ki mi vrta ča mi. Sle di eno ta spod nja poboč ja s 30,0 %, ki vklju ču je suhe doli ne in pli tva podo lja. Naj bolj izra zi ti suhi doli ni na tem območ ju sta Veli ki ali bre - sto viš ki dol, ki pote ka od Pli sko vi ce pro ti bre sto vi ci pri Kom nu, in Mali dol med pre va lom Griž nik (298 m) in brja mi pri Kom nu. V dnu pli tvih podo lij so pogo ste šte vil ne vrta če in pone kod, na pri mer med Koso - ve ljem in Hru še vi co, tudi manj še udor ni ce. Rav ni ni pri pa da 10,9 % in obse ga ozke paso ve sko raj neraz čle nje ne ga površ ja med bla gi mi vzpe ti na mi in kraš ki mi kota nja mi. Spod njim doli nam pri pa da 8,0 % ozem lja, sem pa spa da jo dna suhih dolin in vrtač. Zgor njih sle men je 4,2 %. V ve či ni pri me rov ne gre za pra va sle me na tem več za zgor nje, kon vek sne robo ve suhih dolin in vrtač, kjer se urav na no površ je pre ve si navz dol pro ti dnu. Preo sta lih pet enot obse ga sku paj dobro dvaj se ti no ozem lja. urav na ne pokra ji ne so pra vi lo ma eno lič ne in ne slo vi jo po mor fo loš ki pestro sti. Tako je tudi v Krš - ki kot li ni, kjer je daleč naj po go stej ša mor fo loš ka eno ta površ ja rav ni na s kar 74,2 %. Obse ga sko raj popol no ma rav no površ je, ki sta ga v kvar tar ju nasu li reki Sava in Krka. Spod nje poboč je zav ze ma 11,8 % površ ja, naj več ob vznož ju teras in oko liš ke ga vzpe te ga sve ta. Zgor nje poboč je, ki mu pri pa da 11,0 %, pa naj po go ste je zav ze ma rob ne dele teras, tako kot na pri mer pri bre ži cah in Drno vem. Preo sta lih sedem enot obse ga sku paj tri odstot ke ozem lja. 5 Mor fo loš ke eno te površ ja ter relief ni in pokra jin ski tipi Pre ve ri li smo, v ka te rih relief nih in pokra jin skih tipih se mor fo loš ke eno te površ ja, dolo če ne gle - de na topo graf ski pozi cij ski indeks, naj bolj pogo sto pojav lja jo. Pri relief nih tipih smo za pri mer ja vo izbra li prvo raču nal niš ko zasno va no tipi za ci jo relie fa v Slo - ve ni ji. Pri pra vil jo je Per ko, ki je slo ven sko ozem lje spr va raz čle nil na 8 enot raz gi ba no sti površ ja in kasne je na 7 (Per ko 1992; Per ko 2001; Per ko 2007b). De li tev teme lji na pro stor ski spre men lji vo sti viši ne in naklo na površ ja. Za vsa ko kva drat no celi co 100-me - tr ske ga digi tal ne ga mode la višin je ob upo šte va nju nje nih osmih sosed njih celic (po mič no okno z ve li kost jo 9 ha ali 3 krat 3 ce lic) naj prej izra ču nal koe fi cient varia ci je viši ne in koe fi cient varia ci je naklo na te celi ce, nato pa iz obeh koe fi cien tov varia ci je še nju no geo me trič no sre di no, ki jo je poi me no val relief ni koe fi - cient (Per ko 2001). Z ge ne ra li za ci jo relief ne ga koe fi cien ta je dolo čil eno te raz gi ba no sti površ ja. Konč ne meje med eno ta mi je roč no pri re dil narav nim mejam v po kra ji ni (re kam, robo vom pla not in podob no). Ka sne je (Per ko 2007b) je spre men lji vost relie fa Slo ve ni je ugo tav ljal z novo raz li či co relief ne ga koe - fi cien ta, ki ga je izra ču nal kot geo me trič no sre di no koe fi cien ta varia ci je naklo na in koe fi cien ta varia ci je eks po zi ci je vsa ke kva drat ne celi ce 25-me tr ske ga digi tal ne ga mode la višin in nje nih 120 so - sed (po mič no okno z ve li kost jo 7,5625 ha ali 11 krat 11 ce lic). She ma te relief ne tipi za ci je z 8 tipi je nasled nja (pre gled ni ca 1): • prva eno ta (rav ni na) ima dve pode no ti ozi ro ma dva tipa (ne raz gi ba na rav ni na in raz gi ba na rav ni na), • dru ga eno ta (gri čev je) ima dve pode no ti ozi ro ma dva tipa (raz gi ba no gri čev je in neraz gi ba no gri čev je), • tret ja eno ta (hri bov je) ima prav tako dve pode no ti ozi ro ma dva tipa (ne raz gi ba no hri bov je in razgi - ba no hri bov je), • četr ta eno ta (go rov je) ima eno eno to ozi ro ma en tip (go rov je), • peta eno ta (ve li ka doli na) ima prav tako eno eno to ozi ro ma en tip (ve li ka doli na). 19 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Pre­gled­ni­ca 1:­Relief­ni­tipi­Slo­ve­ni­je­(Per­ko 2007b). re lief ni tipi km2 % ne raz gi ba na rav ni na 1930,07 9,52 raz gi ba na rav ni na 1178,47 5,81 ne raz gi ba no gri čev je 4866,85 24,01 raz gi ba no gri čev je 2610,95 12,88 ne raz gi ba no hri bov je 6443,39 31,78 raz gi ba no hri bov je 1045,63 5,16 go rov je 1912,81 9,44 ve li ka doli na 284,77 1,40 Ne ka te re mor fo loš ke eno te površ ja, dolo če ne s to po graf skim pozi cij skim indek som, so dokaj ena - ko mer no raz po re je ne po relief nih tipih, dru ge pa so zna čil ne le za neka te re relief ne tipe. Pov preč na gosto ta spod njih dolin v Slo ve ni ji je 16,4 ha/km2. Naj več ja je v go rov jih s 25,0 ha spod - njih dolin na km2 goro vij, naj niž ja pa v ne raz gi ba nih rav ni nah s 2,6 ha/km2. Gosto ta spod njih dolin je pod pov preč jem Slo ve ni je še samo v raz gi ba nih rav ni nah in neraz gi ba nih gri čev jih. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to spod njih dolin je sko raj 10 : 1. Pov preč na gosto ta sred njih dolin v Slo ve ni ji je komaj 0,6 ha/km2. Naj več ja je v ne raz gi ba nih gri - čev jih z 0,67 ha/km2, naj niž ja pa v ne raz gi ba nih rav ni nah s ko maj 0,4 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to sred njih dolin je manj kot 5 : 1. Pov preč na gosto ta zgor njih dolin v Slo ve ni ji je 4,7 ha/km2. Naj več ja je v go rov jih z 9,4 ha, naj nižja pa v ne raz gi ba nih rav ni nah z 0,4 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to zgor njih dolin je 21 : 1. Za vse tri tipe dolin je zna čil no, da se nji ho va gosto ta pove ču je z raz gi ba nost jo površ ja. Pov preč na gosto ta spod njih pobo čij v Slo ve ni ji je 16,4 ha/km2. Naj več ja je v raz gi ba nih rav ni nah s 36,9 ha spod njih pobo čij na km2 raz gi ba nih rav nin, naj niž ja pa v go rov jih s 17,3 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to spod njih pobo čij je le 2 : 1. Pov preč na gosto ta sred njih pobo čij v Slo ve ni ji je 1,5 ha/km2. Naj več ja je v ne raz gi ba nih gri čev jih z 2,3 ha/km2, naj niž ja pa v ne raz gi ba nih rav ni nah s ko maj 0,4 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj - manj šo gosto to sred njih pobo čij je nekaj več kot 5 : 1. Pov preč na gosto ta zgor njih pobo čij v Slo ve ni ji je 19,5 ha/km2. Naj več ja je v ne raz gi ba nih gri čev - jih s 24,2 ha, naj niž ja pa v ne raz gi ba nih rav ni nah z 8,0 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to zgor njih pobo čij je toč no 3 : 1. Pov preč na gosto ta spod njih sle men v Slo ve ni ji je 5,8 ha/km2. Naj več ja je v go rov jih z 10,3 ha spod - njih sle men na km2 go ro vij, naj niž ja pa v ne raz gi ba nih rav ni nah z 0,5 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to spod njih sle men je sko raj 20 : 1. Pov preč na gosto ta sred njih sle men v Slo ve ni ji je le 0,7 ha/km2. Naj več ja je v raz gi ba nih gri čev jih z 0,9 ha/km2, naj niž ja pa v ne raz gi ba nih rav ni nah s ko maj 0,2 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj - manj šo gosto to sred njih sle men je nekaj manj kot 4 : 1. Pov preč na gosto ta zgor njih sle men v Slo ve ni ji je 16,5 ha/km2. Naj več ja je v go rov jih s 23,2 ha, naj - niž ja pa v ne raz gi ba nih rav ni nah z 2,2 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to zgor njih sle men je nekaj več kot 10 : 1. Pov preč na gosto ta rav nin v Slo ve ni ji je 9,1 ha/km2. Naj več ja je v ne raz gi ba nih rav ni nah s 67,8 ha, naj niž ja pa v go rov jih s ko maj sto tin ko ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to rav nin je kar 262 : 1. To je naj več je raz mer je pri relief nih tipih in dru go naj več je raz mer je pri relief nih in pokra - jin skih tipih sku paj. Tudi pri gosto ti relief nih tipov gle de na mor fo loš ke eno te površ ja, dolo če ne s to po graf skim pozi - cij skim indek som, so raz li ke pre cejš nje. 20 upo rab nost topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa za mor fo loš ko ana li zo površ ja Re lief ni tip neraz gi ba na rav ni na ima naj več jo gosto to v mor fo loš ki eno ti površ ja rav ni na z 71,2 ha neraz gi ba nih rav nin na km2 rav nin. Tudi raz gi ba ne rav ni ne ima jo naj več jo gosto to v rav ni nah z 16,9 ha/km2. Ne raz gi ba ne gri čev ja ima jo naj več jo gosto to v sred njih poboč jih s 35,8 ha/km2, raz gi ba na gri čevja pa v sred njih sle me nih s 16,2 ha/km2. Ne raz gi ba ne hri bov ja ima jo naj več jo gosto to v zgor njih poboč jih s 40,5 ha/km2, raz gi ba na hri bovja pa v spod njih sle me nih s 7,8 ha/km2. Go rov ja ima jo naj več jo gosto to v zgor njih doli nah z 18,7 ha/km2, veli ke doli ne pa v spod njih poboč - jih z 1,9 ha/km2. Pri pokra jin skih tipih smo za pri mer ja vo izbra li raz me ro ma pre pro sto geo graf sko tipi za ci jo, ki Slo - ve ni jo na prvi rav ni deli na 4 po kra jin ske eno te in na dru gi rav ni na 9 po de not. Prva raven je pove za na z lego Slo ve ni je na sti ku šti rih veli kih evrop skih geo graf skih enot: alp, Panon ske kot li ne, Dinar ske ga gorov ja in Sre do zem lja, na dru gi rav ni pa so eno te prve rav ni raz de lje ni pred vsem gle de na raz gi ba - nost površ ja in kam ni ne (Per ko 2007b, 33–54). She ma te geo graf ske tipi za ci je, ki slo ni pred vsem na narav nih sesta vi nah pokra ji ne in rabi tal, je nasled nja (pre gled ni ca 2): • prva eno ta (alp ske pokra ji ne) ima tri pode no te ozi ro ma tipe (alp ska gorov ja, alp ska hri bov ja in alpske rav ni ne), • dru ga eno ta (pa non ske pokra ji ne) ima dve pode no ti ozi ro ma dva tipa (pa non ska gri čev ja in panonske rav ni ne), • tret ja eno ta (di nar ske pokra ji ne) ima dve pode no ti ozi ro ma dva tipa (di nar ske pla no te ter dinar ska podo lja in rav ni ki), • četr ta eno ta (sre do zem ske pokra ji ne) ima prav tako dve eno ti ozi ro ma dva tipa (sre do zem ska gričevja in sre do zem ske pla no te). Pre­gled­ni­ca 2:­Pokra­jin­ski­tipi­Slo­ve­ni­je­(Per­ko 2007a). po kra jin ski tipi km2 % alp ska gorov ja 3061,77 15,10 alp ska hri bov ja 4660,02 22,99 alp ske rav ni ne 819,20 4,04 pa non ska gri čev ja 2994,47 14,77 pa non ske rav ni ne 1296,97 6,40 di nar ske pla no te 3809,31 18,79 di nar ska podo lja in rav ni ki 1896,89 9,36 sre do zem ska gri čev ja 1061,03 5,23 sre do zem ske pla no te 673,27 3,32 Naj več ja gosto ta spod njih dolin je v alp skih gorov jih s 23,3 ha spod njih dolin na km2 alp skih goro - vij, naj niž ja pa v pa non skih rav ni nah z 1,1 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to spod njih dolin je nekaj več kot 24 : 1. Naj več ja gosto ta sred njih dolin je v di nar skih podo ljih z 0,66 ha/km2, naj niž ja pa v pa non skih rav ni nah s ko maj 0,1 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to sred njih dolin je manj kot 11 : 1. Naj več ja gosto ta zgor njih dolin je v alp skih gorov jih z 8,4 ha, naj niž ja pa v pa non skih rav ni nah z 0,1 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to zgor njih dolin je 76 : 1. Naj več ja gosto ta spod njih pobo čij je v di nar skih podo ljih s 34,3 ha spod njih pobo čij na km2 di nar - skih podo lij, naj niž ja pa v pa non skih rav ni nah s 13,0 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to spod njih pobo čij je nekaj manj kot 3 : 1. 21 Mau ro Hrva tin, Dra go Per ko Naj več ja gosto ta sred njih pobo čij je v sre do zem skih pla no tah z 2,7 ha/km2, naj niž ja pa v pa non - skih rav ni nah z 0,3 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to sred njih pobo čij je nekaj več kot 9 : 1. Naj več ja gosto ta zgor njih pobo čij je v sre do zem skih pla no tah z 29,9 ha, naj niž ja pa v pa non skih rav ni nah s 7,5 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to zgor njih pobo čij je toč no 4 : 1. Naj več ja gosto ta spod njih sle men je v alp skih gorov jih z 9,2 ha spod njih sle men na km2 alp skih goro - vij, naj niž ja pa v pa non skih rav ni nah z 0,2 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to spod njih sle men je nekaj več kot 61 : 1. Naj več ja gosto ta sred njih sle men je v sre do zem skih pla no tah z 0,9 ha/km2, naj niž ja pa v pa non skih rav ni nah z 0,1 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to sred njih sle men je nekaj več kot 9 : 1. Naj več ja gosto ta zgor njih sle men je v alp skih gorov jih z 22,0 ha, naj niž ja pa v pa non skih rav ni nah z 0,9 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to zgor njih sle men je nekaj manj kot 25 : 1. Naj več ja gosto ta rav nin je v pa non skih rav ni nah s 76,9 ha, naj niž ja pa v alp skih gorov jih z 0,3 ha/km2. Raz mer je med naj več jo in naj manj šo gosto to rav nin je kar 265 : 1, kar je sploh naj več je raz mer je. Tudi pri gosto ti pokra jin skih tipov gle de na mor fo loš ke eno te površ ja, dolo če ne s to po graf skim pozi - cij skim indek som, so raz li ke pre cejš nje. alp ska gorov ja ima jo naj več jo gosto to v zgor njih doli nah s 26,8 ha alp skih goro vij na km2 zgor njih dolin, alp ska hri bov ja v spod njih sle me nih s 33,3 ha/km2, alp ske rav ni ne pa v rav ni nah s 16,9 ha/km2. Pa non ska gri čev ja ima jo naj več jo gosto to v sred njih poboč jih z 19,9 ha/km2, panon ske rav ni ne pa v rav ni nah s 54,4 ha/km2. Di nar ske pla no te ima jo naj več jo gosto to v sred njih poboč jih s 24,9 ha/km2, dinar ska podo lja pa prav tako v sred njih poboč jih s 14,0 ha/km2. Sre do zem ska gri čev ja ima jo naj več jo gosto to v sred njih sle me nih s 6,2 ha/km2, sre do zem ske pla - no te pa v sred njih poboč jih s 5,1 ha/km2. 6 Sklep To po graf ski pozi cij ski indeks je eden od objek tiv nih kvan ti ta tiv nih kazal ni kov raz gi ba no sti površ - ja. Kom bi ni ra nje nje go vih vred no sti gle de na dve raz lič no obsež ni soseds tvi omo go ča dolo ča nje mor fo loš kih enot površ ja z di gi tal nim mode lom višin v ok vi ru geo graf skih infor ma cij skih siste mov. Kori sti pri preu če va nju pokra jin. Tako so na pri mer v ra zi ska vi gorov ja Spring Moun tains na jugu Neva - de (Gui san, Weiss, Weiss 1999) z upo ra bo tri sto me tr ske ga, tisoč me tr ske ga in dva ti soč me tr ske ga soseds tva ugo to vi li, da je topo graf ski pozi cij ski indeks za viši no površ ja dru gi najv pliv nej ši kazal nik za raz po re di tev rast lins tva. V Slo ve ni ji od dese tih mož nih mor fo loš kih enot več kot dese ti no površ ja obse ga jo: • spod nja poboč ja s 25,2 %, ki so naj bolj zna čil na za raz gi ba ne rav ni ne in neraz gi ba na gri čev ja, • zgor nja poboč ja z 19,5 %, ki so naj bolj zna čil na za neraz gi ba na in raz gi ba na gri čev ja ter neraz gi bana hri bov ja, • zgor nja sle me na s 16,5 %, ki so naj bolj zna čil na za gorov ja ter raz gi ba na in neraz gi ba na hri bov ja, • spod nje doli ne s 16,4 %, ki so naj bolj zna čil ne za gorov ja in raz gi ba na hri bov ja. S to po graf skim pozi cij skim indek som in pro gra mi LaNDSERF, SaGa in TaS (Hr va tin, Per ko 2008) lah ko soraz mer no hitro dolo či mo mor fo loš ke eno te površ ja celot ne drža ve. Take čle ni tve pa ima jo celo vrsto pomanj klji vo sti in se pogo sto ne skla da jo z na šo pred sta vo o izob li ko va no sti površ ja ozi ro ma z de - jan ski mi raz me ra mi v po kra ji ni. Nji ho va upo rab nost je zato ome je na. Če pa kazal ni ke in meto de pri re di mo slo ven skim raz me ram, na pri mer s spre mi nja njem mej razre - dov ali obse ga soseds tva, jih testi ra mo na tere nu, pre teh ta mo poi me no va nje mor fo loš kih enot in podob no, se nji ho va upo rab nost bis tve no pove ča. Pri inter pre ta ci ji rezul ta tov je pomemb no tudi, da poz na mo bis tvo algo rit mov dolo ča nja mor fo loš kih enot pri posa mez nih pro gra mih. 22 upo rab nost topo graf ske ga pozi cij ske ga indek sa za mor fo loš ko ana li zo površ ja 7 Viri in lite ra tu ra bar ka, I., Vla do vič, J., Mališ, F. 2011: Land form clas si fi ca tion and its appli ca tion in pre dic ti ve map ping of soil and forest units. GIS Ostra va 2011. Ostra va. Ga bro vec, M. 1998: Cer kljan sko, Škof je loš ko, Pol ho graj sko in Rov tar sko hri bov je. Slo ve ni ja – pokrajine in ljud je. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Hrva tin, M. 1998: Površ je. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je 2005: 25-me tr ski digi tal ni mode li višin (DMV-25). Ljub lja na. Gui san, a, Weiss, S. b., Weiss, a. D. 1999: GLM ver sus CCa spa tial mode ling of plant spe cies distribu - tion. Plant Eco logy 143. Dor drecht. Hr va tin, M., Per ko, D. 2002: ugo tav lja nje ukriv lje no sti površ ja z di gi tal nim mode lom višin in nje na upo rab nost v geo mor fo lo gi ji. Geo graf ski infor ma cij ski siste mi 2001–2002. Ljub lja na. Hr va tin, M., Per ko, D. 2003: Gozd no rast je in mor fo me trič ne zna čil no sti površ ja v Slo ve ni ji. Geo grafski vest nik 75-2. Ljub lja na. Hr va tin, M., Per ko, D. 2008: Mor fo loš ka ana li za površ ja z geo graf skim infor ma cij skim siste mom. Geo - graf ski infor ma cij ski siste mi 2007–2008, GIS v Slo ve ni ji 9. Ljub lja na. Hr va tin, M., Per ko, D. 2010: Dolo ča nje enot obli ko va no sti površ ja Slo ve ni je z me to do regio nal ne zvezne deli tve. Geo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji 2009–2010, GIS v Slo ve ni ji 10. Ljub lja na. Jen ness, J. 2006: Topo grap hic Posi tion Index exten sion for arc View 3.x, v. 1.3a. Flag staff. Jur kov šek, b. 2010: Geo loš ka kar ta sever ne ga dela Tržaš ko-Ko men ske pla no te 1 : 25.000. Ljub lja na. Klad nik, D. 1998: Kam niš ko-Sa vinj ske alpe. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Per ko, D. 1998a: Krš ka ravan. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Per ko, D. 1998b: The regio na li za tion of Slo ve nia. Geo graf ski zbor nik 38. Ljub lja na. Per ko, D. 2001: ana li za površ ja Slo ve ni je s sto me tr skim digi tal nim mode lom relie fa. Geo gra fi ja Slo - ve ni je 3. Ljub lja na. Per ko, D. 2002: Dolo ča nje vodo rav ne in nav pič ne raz gi ba no sti površ ja z di gi tal nim mode lom višin. Geo - graf ski vest nik 74-2. Ljub lja na. Per ko, D. 2007a: Lands ca pes. Slo ve nia in Focus. Ljub lja na. Per ko, D. 2007b: Mor fo me tri ja površ ja Slo ve ni je. Geo ri tem 3. Ljub lja na. Per ko, D., Hrva tin, M. 2009: Dolo ča nje enot obli ko va no sti površ ja v Slo ve ni ji s pri re je no Ham mon do vo meto do. Geo graf ski vest nik 81-2. Ljub lja na. Weiss, a. 2001: Topo grap hic posi tion and land forms analy sis. ESRI user con fe ren ce. San Die go. 23 24 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 25–31 PRVI REZULTATI MERJENJA PREMIKOV POVRŠJA NA ObMOČJU JESENIC IN POTOŠKE PLANINE S KOMbINACIJO INSAR IN GPS MERITEV dr. Mar­ko­Komac,­dr. Jer­nej­Jež,­dr. Bo­go­mir­Celarc,­Blaž­Mila­nič,­dr. Mi­loš­Bavec Geo­loš­ki­zavod­Slo­ve­ni­je mar­ko.ko­mac@geo-zs.si,­jer­nej.jez@geo-zs.si,­bogo­mir.ce­larc@geo-zs.si,­blaz.mi­la­nic@geo-zs.si, milos.ba­vec@geo-zs.si UDK:­528.88:551.4(497.4) IZVLEČEK Prvi­rezul­ta­ti­mer­je­nja­pre­mi­kov­površ­ja­na­območ­ju­Jese­nic­in­Potoš­ke­pla­ni­ne­s kom­bi­na­ci­jo­InSAR in­GPS­meri­tev In­ter­fe­ro­me­tri­ja­per­ma­nent­nih­sipal­cev­(PSI)­omo­go­ča­meri­tve­defor­ma­cij­zemelj­ske­ga­površ­ja­na­mili­- me­tr­ski­rav­ni.­Meto­da­teme­lji­na­časov­ni­ana­li­zi­čim­bolj­kohe­rent­nih­odbo­jev­radar­ske­ga­sig­na­la­od t. i. per­ma­nent­nih­sipal­cev (PS).­PSI­je­pred­vsem­pri­ana­li­zi­pre­mi­kov­s ho­ri­zon­tal­no­kom­po­nen­to­pre­cej ome­jen,­zato­smo­v ok­vi­ru­pro­gra­ma­Gali­leo­izved­li­pro­jekt­I2GPS,­v ok­vi­ru­kate­re­ga­smo­raz­vi­li­ino­va­- tiv­no­napra­vo­za­mer­je­nje­pre­mi­kov­v pro­sto­ru (3R),­sestav­lje­no­iz­kom­pakt­ne­ga­aktiv­ne­ga­sipal­ca­(CAT) ter­GPS­ante­ne­in­spre­jem­ni­ka.­Napra­vo­smo­testi­ra­li­na­pla­zu­na­Potoš­ki­pla­ni­ni,­kjer­smo­opa­zo­va­li­pre­- mi­ka­nje­veli­ke­ga­pla­zu,­in­pri­Blej­ski­Dobra­vi,­kjer­smo­posku­si­li­oce­ni­ti­more­bit­no­tek­ton­sko­aktiv­nost Sav­ske­ga­pre­lo­ma.­Rezul­ta­ti­soča­snih­InSAR­in­GPS­meri­tev­daje­jo­zelo­spod­bud­ne­rezul­ta­te,­pred­vsem z in­že­nir­sko­geo­loš­ke­ga­vidi­ka.­Zaz­na­li­smo­stal­no­aktiv­no­pre­mi­ka­nje­pla­zu.­Opa­zo­va­ni­pre­mi­ki­vzdolž poboč­ja­so­dose­ga­li­hitro­sti­oko­li­67 mm/leto­in­so­sklad­ni­z opa­zo­va­nji­v na­ra­vi.­Rezul­tat­opa­zo­va­nja toč­ke­za­oce­no­tek­ton­ske­ga­pre­mi­ka­nja­na­dru­gi­stra­ni­Sav­ske­ga­pre­lo­ma­je­manj­zanes­ljiv,­ver­jet­no­zara­- di­odda­lje­no­sti­mer­ske­toč­ke­od­refe­renč­ne­ga­poli­go­na. KLJUČNE­BESEDE In­SAR,­GPS,­poboč­ni­masni­pre­mi­ki,­pre­mi­ki­zemelj­ske­ga­površ­ja,­zemelj­ski­pla­zo­vi,­tek­to­ni­ka ABSTRACT Preliminary­results­of­surface­displacement­measurements­using­a combination­of­InSAR­and­GPS for­the­area­of­Jesenice­and­Potoška­planina Permanent­Scatterer­Interferometry­(PSI)­enables­measurements­of­ground­deformation­phenomena­at milimetric­scale.­The­technique­is­based­on­analysis­of­permanent­scatterers­(radar­signal­reflectors)­that are­phase­coherent­over­a certain­period­of­time.­PSI­technique­has­limitations­in­detecting­horizontal­com- ponent­of­displacements­and­to­overcome­this­issue­the­Galileo­I2GPS­project­was­launched.­I2GPS­project (02/2010–09/2011)­aimed­to­develop­a novel­device­consisting­of­a Compact­Active­Transponder­(CAT) and­integrated­with­the­GPS­antenna­and­receiver.­A series­of­devices­were­deployed­in­a landslide­area in­Potoška­planina­and­in­the­vicinity­of­the­potentially­active­Sava­Fault,­respectively.­The­first­results are­promising.­The­devices­detected­constant­movements­of­the­landslide.­Observed­downslope­motion­reached values­ of­ approximately­ 90mm/year­ and­ is­ in­ line­ with­ field­ observations.­ On­ the­ other­ hand­ the observed­motion­of­the­potentially­active­Sava­fault­seems­to­be­less­reliable;­most­probably­due­to­large distance­of­the­surveying­location­from­the­reference­polygon. KEY­WORDS InSAR,­GPS,­slope­mass­movements,­ground­motions,­landslides,­tectonics 25 Mar ko Komac, Jer nej Jež, bo go mir Celarc, blaž Mila nič, Mi loš bavec 1 Uvod In ter fe ro me tri jo umet no odpr tin ske ga radar ja (In SaR – Inter­fe­ro­me­try­of­Sythe­tic­Aper­tu­re­Radar) so od poz nih osem de se tih let raz vi ja li za zaz na vo raz lik med dve ma radar ski ma posnet ko ma kot t. i. di - fe ren cial no InSaR meto do (DI n SaR – Dife­ren­tial­InSAR). V poz nih devet de se tih so meto do nad gra di li v PSI, s ka te ro je mož no ana li zi ra ti raz li ke med več zapo red ni mi radar ski mi zapi si (po snet ki), in tako sprem lja ti pre mi ke dolo če ne ga območ ja sko zi dalj še časov no obdob je. V pre te klih deset let jih so meto - do upo ra bi li v raz lič nih pano gah, ki se ukvar ja jo s ča sov ni mi spre mem ba mi zemelj ske ga površ ja. upo ra bi li so jo v hi dro lo gi ji (Dec lerq s so de lav ci 2005; Lud wig in Schnei der 2006), pri zaz na va nju pose da nja tal zara di rudar je nja (Car nec in Dela court 2000), v gla cio lo gi ji (Mohr in Mad sen 2000), v eko lo gi ji (bor - ge aud in Wegmüller 1997), v vul ka no lo gi ji (Sal vi s so de lav ci 2004), pri sprem lja vi poča sne ga pla ze nja (Hi ley s so de lav ci 2004; boven ga s so de lav ci 2006; Fari na s so de lav ci 2006; Hole s so de lav ci 2011; Žibret, Komac in Jemec v ti sku) in v neo tek to ni ki (Ko mac in bavec 2007; bürg mann s so de lav ci 2006; Mas - si ro ni s so de lav ci 2009; Vilar do s so de lav ci 2009; San so sti s so de lav ci 2010). NaVSTaR GPS je bil zasno van leta 1974 kot sate lit ski navi ga cij ski sistem ame riš ke ga mini strs tva za obram bo za vojaš ke in civil ne name ne. Leta 1994 po usta no vi tvi IGS-a (In­ter­na­tio­nal­GNSS­Ser­vi­ce) je GPS postal pol no ope ra ti ven in je omo go čal mili me tr sko natanč ne meri tve (Muel ler in beut ler 1992, Dow s so de lav ci 2009). Os nov ni namen aktiv no sti v I2GPS pro jek tu je bil zdru ži ti GNSS in InSaR teh no lo gi jo, jo testi ra ti v na ra vi, soča sno izme ri ti defor ma ci je z obe ma meto da ma in rezul ta te upo ra bi ti za sprem lja nje pre - mi kov v treh raz sež no stih (3R). Za izved bo pro jek ta smo izbra li dve test ni območ ji; teren sko pri Jese ni cah (sli ka 1) in labo ra to rij sko v Delf tu (Ni zo zem ska). Rezul ta tov iz labo ra to rij ske ga območ ja v tej obja vi ne poda ja mo lah ko pa jih bra lec naj de v Ma ha pa tra s so de lav ci (2011). V na da lje va nju pred stav lja mo rezul ta te meri tev iz oko li ce Jese nic, kjer smo napra ve posta vi li na pla zu na Potoš ki pla ni ni in juž no od Sav ske ga pre lo ma pri blej ski Dobra vi. Poda ja mo tudi geo loš ke inter pre ta ci je izmer je nih pre mi kov. 2 Meto do lo gi ja PSI teh ni ka se tra di cio nal no opi ra na odboj radar ske ga sig na la od per ma nent nih sipal cev. Navad - no so to gra je ni objek te (hi še, ceste, jezo vi) in red ke je kam nin ske goli ce na zemelj skem površ ju. Ti odbi ja jo radar ski sig nal nazaj pro ti sate li tu. Zara di neka te rih sla bo sti teh ni ke (nez mož nost sipa nja/od bi ja nja sig - na la na poraš če nih območ jih, spre mi nja nje vseb no sti vla ge v PS …) so bili raz vi ti t. i. umet ni sipal ci, kot so kot ni sipal ci (Cor­ner­Ref­lec­tor) in aktiv ni odboj ni ki CaT (Com­pact­Acti­ve­Trans­pon­der). V sled - njem pri me ru gre za napra vo, ki radar ski sig nal sprej me, ga oja ča in poš lje nazaj pro ti sate li tu. Raz vi ta je bila v pod jet ju SEa (Systems Engi nee ring and asses sment Ltd). Zara di oja ča ne ampli tu de odbi te ga sig na la so CaT-i dobro vid ni na vseh radar skih posnet kih in potem ta kem zago tav lja jo viso ko stop njo inter fe ro me trič ne pove za ve med radar ski mi posnet ki – ima jo viso ko stop njo kohe ren ce. Pri obde la vi podat kov se kohe ren ca dolo či za vsa ko toč ko (pi­xel, PS) vsa ke ga posnet ka (Hans sen s so de lav ci 2005). Radar ske posnet ke smo pri do bi li pri ESa (Eu­ro­pean­Spa­ce­Agency), obde la lo pa jih je pod jet je Fugro NPa Ltd. Posto pek obde la ve ima več kora kov: • pre poz na va nje CaT-ov in nji ho ve ga odzi va na radar ski sig nal na vsa kem posnet ku, • pri pra va inter fe ro gra ma iz para posnet kov, • mode li ra nje in odstra ni tev orbi tal nih in topo graf skih vpli vov s po moč jo orbi tal ne geo me tri je in digi - tal ne ga mode la višin (DMV) območ ja, • odstra ni tev preo sta lih orbi tal nih in atmos fer skih vpli vov; • obde la va vred no sti rela tiv nih faz nih zami kov za vsak CaT, • pre ra čun faz nih zami kov v vred nost pre mi ka (de for ma ci je) v sme ri poto va nja radar ske ga sig na la (LOS line-of-sight). 26 Prvi rezul ta ti mer je nja pre mi kov površ ja na območ ju Jese nic in Potoš ke pla ni ne s kom bi na ci jo … GPS antena in sprejemnik Kompaktni aktivni sipalec (CAT) Sli­ka 1:­I2GPS­eno­to­sestav­lja­ta­GPS­spre­jem­nik­in­ante­na­ter­CAT. Ra dar ski posnet ki so bili posne ti iz spuš ča jo če se tir ni ce sate li ta (des­cen­ding­orbit), obe nem pa je bil kot sne ma nja od nav pič ni ce zamak njen za kot pogle da sate li ta, ki je pri sate li tih Envi sat 28,8°. Kot refe renč no toč ko smo izbra li meril no napra vo na loka ci ji Ref_2 (sli ka 2). Zvez ne GPS meri tve smo opra vi li z an te no Sati mo-005-a in s spre jem ni kom Sep ten trio aste Rx2e HDC. Podat ke o po lo ža ju smo bele ži li na vsa kih 30 se kund v SbF for ma tu (Sep­ten­trio­Binary­For­mat), te pa so nada lje obde la li na Teh nič ni uni ver zi v Delf tu. Glav ni cilji obde la ve so bili: • zago to vi ti čim bolj natanč ne koor di na te in časov ne nize v ok vi ru ITRF2008 (In­ter­na­tio­nal­Ter­re­strial Refe­ren­ce­Fra­me) za posa mez na meril na mesta, • oce ni ti atmos fer ske vpli ve in • pre ve ri ti sta bil nost refe renč ne toč ke (Ref_2). Pre mi ke v 3R je mogo če dobi ti z do pol nje va njem obeh mer skih metod, pri čemer ima jo GPS (GNSS) meri tve natanč nej šo vodo rav no, InSaR meri tve pa natanč nej šo nav pič no kom po nen to pre mi kov. Kom - bi na ci ja obeh metod poda ja pre mi ke vseh CaT-ov in I2GPS enot v ab so lut nem refe renč nem okvir ju, če je na mer skem poli go nu vsaj ena I2GPS eno ta in izbolj ša ne 3R vek tor je pre mi kov vseh I2GPS enot. 3 Geo graf ska ume sti tev in geo loš ke zna čil no sti Test no območ je pro jek ta I2GPS smo izbra li v ob moč ju Kara vank v bli ži ni Jese nic. V šir šem struk - tur no geo loš kem smi slu leži test no območ je zno traj pre lom ne cone Peria driat ske ga pre lom ne ga siste ma, kamor pri šte va mo tudi Sav ski pre lom. Območ je gra de pred vsem paleo zoj ske in mezo zoj ske kla stič ne in kar bo nat ne kam ni ne, ki so zara di vpli va tek to ni ke zelo poš ko do va ne in poru še ne in kot take pod - vr že ne poja vom poboč nih masnih pre mi kanj (ze melj skim pla zo vom, skal nim podo rom in masnim tokom). CaT in GPS napra ve smo posta vi li na območ ju pla zu na Potoš ki pla ni ni (~ 1300 m n. v.). Posta vi li smo šti ri I2GPS eno te in šti ri CaT-i. Zemelj ski plaz bi se lah ko ob neu god nih vre men skih raz me rah 27 Mar ko Komac, Jer nej Jež, bo go mir Celarc, blaž Mila nič, Mi loš bavec raz vil v ma sni tok sedi men tov in kot tak ogro zil niž je leže če nase lje Koroš ka bela. S po drob ni mi geo - loš ki mi razi ska va mi smo namreč ugo to vi li, da so masni toko vi z ob moč ja Potoš ke pla ni ne v pre te klo sti že dose gli vršaj, kjer danes sto ji nase lje Koroš ka bela (Jež s so de lav ci 2008). Eden tak šnih dogod kov se je zgo dil tudi leta 1789, ko je bilo v vasi uni če nih ali poš ko do va nih 40 hiš. Eno od sestav lje nih I2GPS enot smo posta vi li juž no od Sav ske ga pre lo ma, v bli ži ni vasi blej ska Dobra - va. Namen te eno te je bil v kom bi na ci ji z eno ta mi na Potoš ki pla ni ni meri ti poten cial ne 3R pre mi ke ob tem pomemb nem pre lo mu. 4 Rezul ta ti in geo loš ka inter pre ta ci ja pre mi kov Re zul ta ti meri tev kom bi ni ra nih I2GPS enot, postav lje nih na območ ju pla zu na Potoš ki pla ni ni, so bili v skla du s pri ča ko va nji in pred hod ni mi geo loš ki mi opa zo va nji. Napra ve so poka za le do 33,5 mm vodo - rav ne ga in do 12mm nav pič ne ga pre mi ka v ob dob ju mer je nja, ki je tra ja lo od februar ja do avgu sta leta 2011. Raz li ke v za be le že nih pre mi kih med posa mez ni mi mer ski mi toč ka mi zno traj območ ja zemelj ske ga pla - zu pri pi su je mo zna čil no stim giba nja mase pla zu, ki vpli va jo na raz li čen način in hitrost defor mi ra nja posa mez nih delov pla zu. Pla ze nje je stal no v vrh njem delu pla zu, na kar kaže jo rezul ta ti z me ril nih naprav CaT 1 in CaT 4 ter del no CaT 2 (sli ka 2). Meril na napra va CaT 3 kaže na rela tiv no veli ke vodo rav ne pre - mi ke, InSaR meri tve na isti loka ci ji pa ne kaže jo bis tve ne ga nav pič ne ga pre mi ka. Pred vi de va mo, da gre v tem pri me ru za manj ši stran ski plaz, ki se mor da vede rota cij sko, lah ko pa je vzrok takim rezul ta tom tudi nagib beton ske ga teme lja meril ne napra ve, ki ga sicer med teren ski mi pre gle di nismo ugo to vi li. Legenda (geološka karta) Legenda Pobočni grušč, melišče ! CAT merilne naprave Prepereli paleozojski klastiti (deluvij) Ref_1 ! referenčna točka (I2GPS) Vršaj ! I2GPS merilne naprave Laporovec (lias) premiki (GPS+InSAR) v mm Werfenske plasti (skitij) 6 Ref1 Tr108_long_term CAT 1 4 Tr108 short term Apnenec, dolomit (anizij) 2 časovni nizi 0 eri pogleda" satelita (m -2 acija "v sm deformacij (InSAR) Dachsteinski apnenec (norij – retij) eformD -4 -6 Trogkofelski apnenec, Belerofonski dolomit, Grödenske plasti (perm) Javorniške plasti (zgornji karbon – spodnji perm) CAT 4 Plaz ! Manjši prelom ! Potoška planina ! Večji prelom ! ! Savski prelom ! Ref_2 CAT 2 Koroška Bela Ref_3 CAT 3 Blejska Dobrava ! CAT 5 Sli­ka 2:­Geo­loš­ka­kar­ta­test­ne­ga­območ­ja­in­loka­ci­je­meril­nih­naprav. 28 Prvi rezul ta ti mer je nja pre mi kov površ ja na območ ju Jese nic in Potoš ke pla ni ne s kom bi na ci jo … Po dat ki InSaR in GPS so bili dostop ni le za mesta, kjer smo meri tve izva ja li z obe ma meto da ma, torej z eno to I2GPS. Iz loče nih podat kov smo skup ne pre mi ke na posa mez nih mer skih mestih (pre - gled ni ca 1) izra ču na li v na sled njih kora kih: • iz InSaR pre mi kov (v sme ri pogle da sate li ta ter poto va nja radar ske ga sig na la – LOS) smo izra ču na li nav pič ne kom po nen te vek tor ja pre mi ka, • iz GPS vek tor jev pre mi kov (upo šte va na samo vodo rav na kom po nen ta) smo nada lje izra ču na li vodo rav ne kom po nen te vek tor ja pre mi ka, • iz obeh kom po nent smo nazad nje izra ču na li pre mi ke v pro sto ru ozi ro ma 3R vek tor je pre mi - kov. Pre­gled­ni­ca 1:­Izmer­je­ni­pre­mi­ki­z obe­ma­meto­da­ma­in­izra­ču­na­ni­dejan­ski­pre­mi­ki.­Vse­vred­- nosti­pred­stav­lja­jo­pre­mi­ke­v ob­dob­ju­ene­ga­leta­in­so­rela­tiv­ne­gle­de­na­loka­ci­jo­Ref_2­(sli­ka 2). V pr­vih­dveh­stolp­cih­so­poda­ni­izmer­je­ni­pre­mi­ki­na­loka­ci­jah­s CAT-i­(pre­mik­v sme­ri­radar­ske­ga sig­na­la;­pre­mik­v nav­pič­ni­sme­ri),­v stolp­cih­3­do­5­so­poda­ni­izmer­je­ni­pre­mi­ki­na­loka­ci­jah z GPS­ante­no,­v zad­njih­treh­stolp­cih­pa­so­poda­ne­sme­ri­skup­nih­(pro­stor­skih)­vek­tor­jev­pre­mi­kov (azi­mut­poda­ja­smer­pre­mi­ka;­odklon­od­vodo­rav­ni­ce­poda­ja­smer­pre­mi­ka­gle­de­na­vodo­rav­ni­co, kjer­nega­tiv­na­vrednost­pome­ni­pogre­za­nje;­celo­ten­pre­mik­poda­ja­veli­kost­vek­tor­ja­pre­mi­ka v pro­sto­ru). In SaR (mm/leto) GPS (mm/leto) kom bi na ci ja GPS-In SaR (pre mik v pro sto ru) pre mik pre mik pre mik pre mik pre mik azi mut od klon1 od ce lo ten v sme ri v nav pič ni pro ti pro ti navz gor pre mi ka vodo rav ni ce pre mik radar ske ga sme ri seve ru vzhod u (°) (°) (mm/leto) sig na la Ref 1 0,37 0,32 / / / / / / Ref 2 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Ref 3 –14,13 –12,23 / / / / / / CaT 1 –29,52 –25,54 –22,09 –57,77 3,9 249 –22,44 66,91 CaT 2 –9,59 –8,30 / / / / / / ZCaT 3 3,49 3,02 –6,2 –12,91 –3,27 245 –11,9 14,64 CaT 4 –25,04 –21,66 / / / / / / CaT 5 5,77 4,99 –0,64 8,44 –5,01 98 30,54 9,83 Pri inter pre ta ci ji celot nih pre mi kov smo upo šte va li tudi napa ke meri tev. Te smo za InSaR podat - ke oce ni li na oko li ±1,2 mm v sme ri radar ske ga sig na la za obdob je sne ma nja, za GPS podat ke pa na ±1,6 mm za pre mi ke v sme ri seve ra in ±2,25 mm za pre mi ke v sme ri vzhod a. Kljub napa kam rezul ta ti jasno nami gu je jo, da gmo ta drsi pro ti niž jim pre de lom in da je v pri hod nje mož no spet pri ča ko va ti poja - ve zemelj skih pla zov ali celo dro bir skih tokov. I2GPS eno ta pri blej ski Dobra vi je poka za la velik vodo rav ni pre mik toč ke v sme ri vzhod–ju govz - hod. Izmer je na smer pre mi ka nja je v nas prot ju s pri ča ko va nji gle de na zna ne geo loš ke zna čil no sti Sav ske ga pre lo ma, ki je raz lo žen kot desnoz mič ni pre lom in bi po naših pri ča ko va njih moral pov zro či ti pre mik toč ke (juž ne ga kri la) v sme ri pro ti seve ro za ho du. Poleg tega bi bil tek ton sko pov zro čen pre mik 9 mm (pre)ve lik za tako kra tek čas mer je nja. ano ma li jo si zara di veli ke odda lje no sti mer ske toč ke od refe - renč ne mre že na Potoš ki pla ni ni raz la ga mo z vpli vom zuna njih dejav ni kov na meri tev (at mos fer ski vpli vi in veli ka raz li ka v nad mor ski viši ni). 29 Mar ko Komac, Jer nej Jež, bo go mir Celarc, blaž Mila nič, Mi loš bavec 5 Sklep Pre skus zdru ži tve dveh teh nik daljin ske ga opa zo va nja spre memb zemelj ske ga površ ja, radar ske inter - fe ro me tri je in GNSS na dejan skem pri me ru poboč ne ga pre mi ka nja gmo te je poka zal obe tav ne rezul ta te za upo ra bo zdru že ne ga pri sto pa k si ste ma tič nem opa zo va nju takih poja vov v pri hod nje. Tre - nut na izved ba napra ve (eno te I2GPS) ima dolo če ne ome ji tve, ki so pred vsem teh nič ne nara ve (pre nos podat kov, napa ja nje …), zato je cilj nadalj njih nad gra denj eno te odpra va ali zmanj ša nje teh pomanj - klji vo sti. Kljub vsem ome ji tvam smo z re zul ta ti meri tev lah ko dolo či li hitro sti pre mi ka nja zemelj ske gmo te, ki se lah ko ob neu god nih raz me rah spre me ni v dro bir ski tok in ogro zi niž je leže ča nase lja vzdolž doli ne. 6 Viri in lite ra tu ra bor ge aud M., Wegmüller u. 1997: On the use of ERS SaR inter fe ro me try for the retrie val of geo- and bio-physi cal infor ma tion. Pro cee dings of the ‘Frin ge 96’ works hop on ERS SaR inter fe ro me try. Zürich. bo ven ga F., Nutri ca to R., Refi ce a., Wasow ski J. 2006: appli ca tion of mul ti-tem po ral dif fe ren tial inter - fe ro me try to slo pe insta bi lity detec tion in urban/peri-ur ban areas. Engi nee ring Geo logy 88, 3–4. amster dam. bürg mann, R., Hil ley, G., Fer ret ti, a., Nova li, F. 2006: Resol ving ver ti cal tec to nics in the San Fran cisco bay area from per ma nent scat te rer InSaR and GPS analy sis. Geo logy 34-3. boul der. Car nec C., Dela court C. 2000: Three years of mining sub si den ce moni to red by SaR inter fe ro me try, near Gra da ne. Jour nal of applied Geophy sics 43. Fran ce. Dec lerq P.-Y., Devleesc hou wer X., Pou riel F. 2005: Sub si den ce revea led by PSI n SaR tech ni que in the Ottig nies-Wa vre area (bel gium) rela ted to water pum ping in urban area. Pro cee dings of Frin ge 2005 Works hop (Ex pan ded abstracts). Fras ca ti. Dow, J. M., Nei lan, R. E., Rizos, C. 2009: The Inter na tio nal GNSS Ser vi ce in a chan ging lands ca pe of Glo bal Navi ga tion Satel li te Systems. Jour nal of Geo desy 83-3–4. Fa ri na P., Colom bo D., Fuma gal li a., Marks F., Moret ti S. 2006: Per ma nent scat te rers for land sli de inve - sti ga tions: out co mes from the ESa-SLaM pro ject. Engi nee ring Geo logy 88, 3–4. amster dam. Hil ley G. E., bürg mann R., Fer ret ti a., Nova li F., Roc ca F. 2004: Dyna mic of slow-mo ving land sli des from per ma nent scat te rer analy sis. Scien ce 304. Hole J., Hol ley R., Giun ta G., De Loren zo G., Tho mas a. 2011: InSaR asses sment of pipe li ne sta bi lity using com pact acti ve trans pon ders. Pro cee dings of FRINGE 2011, 8th Inter na tio nal Works hop on »ad van ces in the Scien ce and appli ca tions of SaR Inter fe ro me try«. Fras ca ti. Jež J., Mikoš M., Tra ja no va M., Kumelj Š., bavec M. 2008: Vršaj Koroš ka bela – Rezul tat kata stro fič nih poboč nih dogod kov. Geo lo gi ja 51-2. Ljub lja na. Ko mac, M., bavec, M. 2007: Opa zo va nje ver ti kal ne kom po nen te recent nih pre mi kov v Ju lij skih alpah s PSI n SaR meto do. Geo lo gi ja 50-1. Ljub lja na. Lud wig R., Sche ni der P. 2006: Vali da tion of digi tal ele va tion models from SRTM X-SaR for appli ca tions in hydro lo gic mode ling. ISPRS Journal of Pho to gram me try and Remote sensing 60-5. New York. Ma ha pa tra P., Hans sen R., Van der Marel H., Chang L., Dhee nat ha ya lan P., Del ga do blas co J-M., Este - ves Mar tins J., Hol ley R., Komac M., Prior C., From berg a. 2011: a com pa ra ti ve study of cor ner ref lec tors, com pact acti ve trans pon ders and I2GPS for moni to ring defor ma tion in areas with low spa tial den - sity of per si stent scat te rers: the Delft field expe ri ment. Pro cee dings of FRINGE2011, 8th Inter na tio nal Works hop on »ad van ces in the Scien ce and appli ca tions of SaR Inter fe ro me try«, Fras ca ti. Mas si ro ni, M., Zam pie ri, D., bianc hi, M., Schia vo, a., Fran cesc hi ni, a. 2009: use of PSI n SaRTM data to infer acti ve tec to nics: Clues on the dif fe ren tial uplift across the Giu di ca rie belt (Cen tral-Ea stern alps, Italy). Tec to nophy sics 476, 1–2. 30 Prvi rezul ta ti mer je nja pre mi kov površ ja na območ ju Jese nic in Potoš ke pla ni ne s kom bi na ci jo … Mohr J. J., Mad sen S. N. 2000: auto ma tic gene ra tion of lar ge sca le ERS DEM s and dis pla ce ment maps. advan cing ERS SaR Inter fe ro me try from appli ca tions towards Ope ra tions. Lie ge. Muel ler, I. I., beut ler, G. 1992: The Inter na tio nal GPS Ser vi ce for Geody na mics – Deve lop ment and Cur rent Struc tu re. Pro cee dings of the 6th Sympo sium on Satel li te Posi tio ning. Colum bus. Sal vi S., atzo ri S., Tolo mei C., allie vi J., Fer ret ti a., Roc ca F., Pra ti C., Stra mon do S., Feuil let N. 2004: Inf la tion rate of the Col li alba ni vol ca nic com plex retrie ved by the per ma nent scat te rers SaR inter - fe ro me try tech ni que. Geophy si cal Research Let ters 31-L12606. Was hing ton. San so sti, E., Casu, F., Man zo, M., Lana ti, R. 2010: Spa ce-bor ne radar inter fe ro me try tech ni ques for the gene ra tion of defor ma tion time series: an advan ced tool for Earth's sur fa ce dis pla ce ment analysis. Geophy si cal research let ters 37-L20305. Was hing ton. Vi lar do, G., Ven tu ra, G., Ter ra no va, C., Mata no, F., Nar do, S. 2009: Ground defor ma tion due to tec to - nic, hydrot her mal, gra vity, hydro geo lo gi cal, and ant hro pic pro ces ses in the Cam pa nia Region (Sout hern Italy) from Per ma nent Scat te rers Synthe tic aper tu re Radar Inter fe ro me try. Remo te sen - sing of envi ron ment 113-1. Ži bret G., Komac M., Jemec M. v ti sku: asses sing the rela tion bet ween PSI n SaR dis pla ce ments (re la - ted to soil creep) on unstab le slo pes and rain fall inten si ties in western Slo ve nia. Geo morp ho logy. amster dam. 31 32 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 33–43 VEČKRITERIJSKO VREDNOTENJE VODONOSNIKA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE ZA PRIDObIVANJE ObNOVLJIVE TOPLOTNE ENERGIJE Kat­ja­Mila­vec,­dr. Ti­mo­tej­Ver­bov­šek Na­ra­vo­slov­no­teh­niš­ka­fakul­te­ta,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni kat­ja.mi­la­vec@gmail.com,­timo­tej.ver­bo­vsek@ntf.uni-lj.si UDK:­556.33:502.174.3(497.431) IZVLEČEK Več­kri­te­rij­sko­vred­no­te­nje­vodo­no­sni­ka­Spod­nje­Savinj­ske­doli­ne­za­pri­do­bi­va­nje­obnov­lji­ve­toplot­ne ener­gi­je V pris­pev­ku­pred­stav­lja­mo­izsled­ke­preu­če­va­nja­mož­no­sti­upo­ra­be­pod­zem­ne­vode­na­območ­ju­Spod­nje Savinj­ske­doli­ne­kot­toplot­ne­ga­obnov­lji­ve­ga­vira­ener­gi­je.­S po­moč­jo­pro­gram­ske­opre­me­Arc­GIS­smo­na osno­vi­geo­loš­kih­in­hidro­geo­loš­kih­last­no­sti­območ­ja­ter­para­me­trov­pod­zem­ne­vode­izde­la­li­kar­to­pri­- mer­no­sti­izra­be­pod­zem­ne­vode­kot­obnov­lji­ve­ga­vira­ener­gi­je­iz­sed­mih­podat­kov­nih­slo­jev­(kart):­debe­li­na omo­če­ne­ga­slo­ja,­pre­pust­nost,­glo­bi­na­do­pov­preč­nih­rav­ni­gla­di­ne­pod­zem­ne­vode,­niha­nje­gla­di­ne­pod­- zem­ne­vode,­mini­mal­ne­in­pov­preč­ne­tem­pe­ra­tu­re­vode­ter­vodo­vars­tve­na­območ­ja.­Rezul­ta­ti­kaže­jo,­da je­v splo­šnem­veči­na­Spod­nje­Savinj­ske­doli­ne­ugod­na­za­tovrst­no­izko­riš­ča­nje­pod­zem­ne­vode.­Naj­bolj ugod­no­območ­je­je­okrog­Žal­ca,­naj­manj­pa­v oko­li­ci­Dole­nje­vasi.­Upo­rab­ljen­pri­stop­teme­lji­na­raz­ponu vred­no­sti­para­me­trov­na­tem­območ­ju,­upo­ra­ben­pa­je­tudi­za­osta­la­območ­ja. KLJUČNE­BESEDE pod­zem­na­voda,­obnov­lji­vi­viri­ener­gi­je,­GIS,­več­kri­te­rij­sko­vred­no­te­nje,­Spod­nja­Savinj­ska­doli­na ABSTRACT Multi-criteria­evaluation­of­Lower­Savinja­valley­aquifer­for­exploitation­of­groundwater­as­a renew- able energy­source In­the­paper­we­present­the­outcomes­of­suitability­of­groundwater­exploitation­in­the­Lower­Savinja­val- ley­as­a renewable­energy­source.­On­the­basis­of­geological,­hydrogeological­properties­of­the­studied­area and­groundwater­parameters,­a final­map­was­produced­in­ArcGIS­from­seven­input­layers­(maps):­sat- urated­thickness,­hydraulic­conductivity,­depth­to­average­water­table,­water­table­fluctuation,­minimal and­average­water­temperature­and­from­a map­of­groundwater­protection­zones.­Results­indicate­that in­general,­most­of­the­Lower­Savinja­valley­area­is­suitable­for­exploitation­of­groundwater­with­heat­pumps, with­most­suitable­area­around­Žalec­and­least­suitable­area­around­Dolenja­vas.­Used­approach­is­based on­the­data­of­studied­area,­however­it­is­applicable­to­any­other­areas. KEY­WORDS groundwater,­renewable­energy­source,­GIS,­multi-criteria­evaluation,­Lower­Savinja­valley 33 Kat ja Mila vec, Ti mo tej Ver bov šek 1 Uvod Ob vse viš jih cenah fosil nih goriv je izra ba toplot ne ener gi je pod zem ne vode prek toplot nih črpalk čeda lje bolj aktual na. Ker se območ ja pri mer no sti izra be toplo te iz tega vira dokaj raz li ku je jo pred vsem na geo loš ke dano sti, je posle dič no aktual no vpra ša nje, kate ri pre de li so bolj pri mer ni za izko riš ča nje in kate ri manj. V pris pev ku je bila kot pri mer ana li zi ra ne ga območ ja izbra na Spod nja Savinj ska dolina, ker zara di pli tvih nivo jev pod zem ne vode pred stav lja poten cial no zani mi vo območ je z re la tiv no enot - no geo loš ko zgrad bo. Oce no pri mer no sti smo izde la li s po moč jo GIS orod ja, ki omo go ča upo šte va nje več infor ma cijskih slo jev, ki so zdru že ni po utež nih fak tor jih v konč no kar to pri mer no sti obmo čij za izra bo pod zem ne vode ozi ro ma vrta nje vrtin za toplot ne črpal ke. upo rab lje ni so bili slo ji z ni vo ji gla din pod zem ne vode, z nje ni mi mini mal ni mi let ni mi tem pe ra tu ra mi, z glo bi no do nepre pust ne pod la ge, s pre pust nost jo kam - nin, z de be li no omo če ne ga slo ja (vsi ti dejav ni ki pred stav lja jo narav ne zna čil no sti ozem lja) ter z vo do vars tve nih območ jih (an tro po ge ne določ be), ki del no ome ju je jo pose ge v vo do no snik. Posa mez - ni podat kov ni slo ji so bili raz de lje ni v pet raz re dov pri mer no sti, nato pa so bili prek utež nih odstot kov sešte ti in zdru že ni v konč no kar to pri mer no sti izra be pod zem ne vode kot obnov lji ve ga vira toplot ne ener gi je. 2 Geo loš ki opis območ ja, podat ki in opis metod Obrav na va no območ je zaje ma osred nji del vod ne ga tele sa Spod nje Savinj ske doli ne (sli ka 1) in pri - pa da geo tek ton ski eno ti Juž nih alp (Pla cer 1997). V pod la gi lah ko sprem lja mo kam ni ne geo loš kih obdo bij od spod nje ga tria sa do kvar tar ja. Spod nja Savinj ska doli na je z alu vial ni mi sedi men ti zapol nje na tek - ton ska udo ri na plio cen ske ga in plei sto cen ske ga obdob ja. Ob Celj skem pre lo mu je nasta la oko li 5 km širo ka in prek 27 km dol ga asi me trič na depre si ja v sme ri V–Z, glo bo ka oko li 1400 me trov. V plio ce nu so jo zapol nje va li gli na sto-me lja sti in gruš ča sti sedi men ti, v plei sto ce nu in holo ce nu pa prod ni in peš - če ni sedi men ti povr šin skih vod nih tokov. Ob nje nem obrob ju izda nja jo ter ciar ni skla di, ki tvo ri jo tudi pod la go sami udo ri ni. Na for mi ra nje prod no-peš če nih used lin so vpli va li mla di tek ton ski pre mi ki z am - pli tu do ver ti kal ne ga pre mi ka nja (bu ser 1977). Kvar tar ne used li ne, ki so veči no ma sedi men ti z med zrn sko poroz nost jo (ve či no ma so na tem območ - ju pri sot ni pro di), so rela tiv no dobro pre pust ne. Koe fi cient pre pust no sti K za to območ je se gib lje med 3,4 × 10–2 m/s in 1,69 × 10–5 m/s. Vodo no snik je odpr te ga tipa in se napa ja iz pada vin in povr šin skih vod, med kate ri mi je glav na reka Savi nja, po kate ri ima doli na tudi ime. Za nivo je in tem pe ra tu re pod zem ne vode so bili zara di kon si stenč no sti upo rab lje ni podat ki držav - ne ga moni to rin ga agen ci je Repub li ke Slo ve ni je za oko lje (aRSO 2010), podat ki o ne pre pust ni pod la gi ter pre pust no sti, ki so pri dob lje ni na osno vi vrta nja (Vi žin tin 1999; uhan, Vižin tin in Pez dič 2011), ter podat ki o po roz no sti, ki so bili dolo če ni na pod la gi gra nu lo me tri je (uhan s so de lav ci 1996). Po dat ki o ni vo jih gla din in tem pe ra tu rah so zbra ni iz 19 me ril nih postaj aRSO-ta v šti ri let nem obdob - ju (2005–2008). Ker so na posa mez nih meril nih posta jah nameš če ne raz lič ne meril ne napra ve (roč ni meril ni ki, lim ni gra fi, data­log­ger-ji, avto mat ska meril na posta ja), ki bele ži jo podat ke o ni vo jih pod - zem ne vode v raz lič nih časov nih inter va lih, smo za vse posta je izbra li dnev ne meri tve, ki so bile izmer je ne ob 12. uri. Za celot no obdob je smo prek gra fov niha nja pod zem ne vode na posa mez nih posta jah dolo - či li naj manj ši, naj več ji in pov preč ni nivo ter tudi pov preč ne glo bi ne do pod zem ne vode. Za podat ke o tem pe ra tu rah pod zem ne vode smo za vse posta je upo ra bi li meseč ne podat ke, saj so inter va li mer jenj po posta jah raz lič ni. Po podob nem gra fič nem postop ku kot za nivo je pod zem ne vode smo dolo či li mak si mal no, mini mal no in pov preč no tem pe ra tu ro za posa mez no meril no posta jo. Podat - ki o ne pre pust ni pod la gi so zbra ni iz več virov (Vi žin tin 1999; oseb na komu ni ka ci ja 2011; uhan, Vižin tin in Pez dič 2011). Podat ki o koe fi cien tu pre pust no sti so bili dolo če ni na osno vi meri tev v 23 vr ti nah (Vi - 34 Več kri te rij sko vred no te nje vodo no sni ka Spod nje Savinj ske doli ne za pri do bi va nje obnov lji ve … Letuš Parižlje Breg Zg. Grušovlje Orla vas Škofja vas Gotovlje Trnava Šempeter 2 Arja vas Šempeter Medlog 2 Latkova vas Žalec Levec Celje Dolenja vas Levec 2 Medlog 0 1 2 3 4 km Legenda Merilne postaje Obravnavano območje Vodno telo Spodnje Savinjske doline Sli­ka 1:­Območ­je­vod­ne­ga­tele­sa­Spod­nje­Savinj­ske­doli­ne. žin tin 1999). Za celot no prei sko va no območ je smo za poroz nost prev ze li vred nost n = 0,25, ki je dolo - če na s hi dro geo loš ki mi izra ču ni na pod la gi gra nu lo me tri je (uhan s so de lav ci 1996). Za izde la vo kar te vodo vars tve nih obmo čij so bili upo rab lje ni podat ki iz splet ne ga por ta la WFS GIS aRSO (med mrež je 1), ki teme lji jo na Pra vil ni ku o kri te ri jih za dolo či tev vodo vars tve ne ga območ ja (ur. . RS 64/2004, 5/2006). Ome nje ni podat ki so bili ure je ni v geo po dat kov ni GIS bazi (pro gram ESRI arc Ca ta log 9.3). Naj - prej smo iz pri dob lje nih podat kov izri sa li osnov ne kar te: kar to mini mal nih, mak si mal nih in pov preč nih nivo jev gla din pod zem ne vode, kar to mini mal nih, mak si mal nih in pov preč nih tem pe ra tur pod zem - ne vode, kar to nepre pust ne pod la ge, kar to pre pust no sti in kar to poroz no sti. Za izde la vo osnov nih kart iz toč kov nih podat kov meril nih mest smo izmed inter po la cij skih metod upo ra bi li kri gi ra nje (angl. kri­ging) (za kar te nivo jev in tem pe ra tur pod zem ne vode, za kar to pre pust no sti) in meto do utež ne obrat - ne raz da lje IDW (angl. inver­se­distan­ce­weigh­ted) za kar to nepre pust ne pod la ge). Pri kar ti koe fi cien tov prepust no sti je bila upo rab lje na nji ho va loga rit mi ra na vred nost (log K), saj so vred no sti K po raz de - lje ne log nor mal no (Ver bov šek in Vese lič 2008) in so podat ki bolj ena ko mer no raz vrš če ni v to vrst ne raz re de. Nato smo iz teh podat kov in osnov nih kart nare di li izpe lja ne kar te, ki so pred stav lja le vhod ne podat - kov ne slo je v GIS-u. Tako smo od izpe lja nih kart spr va izde la li kar to debe li ne omo če ne ga slo ja (raz li ka med kota mi pod la ge in kota mi pov preč ne ga nivo ja gla di ne pod zem ne vode), nato kar to glo bin do pov - preč nih nivo jev gla din pod zem ne vode (raz li ka med nad mor ski mi viši na mi iz digi tal ne ga mode la višin DMV25 z loč lji vost jo 25 m (GuRS 2010) področ ja Spod nje Savinj ske doli ne in kota mi pov preč nih vred - 35 Kat ja Mila vec, Ti mo tej Ver bov šek no sti nivo jev gla di ne pod zem ne vode) ter kar to niha nja gla di ne pod zem ne vode (raz li ka med mak - si mal ni mi in mini mal ni mi nivo ji pod zem ne vode). Tem kar tam smo doda li še kar ti mini mal nih in pov preč nih tem pe ra tur pod zem ne vode ter­kar­to­koe­fi­cien­tov­pre­pust­no­sti.­Vse te kar te pred stav - lja jo narav ne zna čil no sti ozem lja, kot zad nja kar ta je bila izde la na kar ta vodo vars tve nih obmo čij, ki pred stav lja antro po ge ni sloj, saj so podat ki za ta sloj člo veš ke ome ji tve in ne narav ne, poleg tega pa so vodo vars tve na območ ja pri sot na le na pro stor sko loče nih pre de lih v nas pro t ju z os ta li mi slo ji. Kar te so bile izbra ne na pod la gi oce ne, da več ja debe li na omo če ne ga slo ja pred stav lja bolj ugod ne raz me re za izra bo toplot ne ener gi je pod zem ne vode, prav tako pa so bili kot bolj ugod ni upo šte va ni nasled nji fak tor ji: manj ša glo bi na do vode, manj ša let na niha nja, več ja pre pust nost, viš je tem pe ra tu re ter manj - še ome ji tve na vodo vars tve nih območ jih. Vse kar te pred stav lja jo rastri z ve li kost jo celi ce 25 krat 25 m. Da smo lah ko kar te pri mer ja li in jih na kon cu zdru ži li v konč no kar to pri mer no sti izra be pod zem ne vode, smo podat ke vsa ke posa mez ne kar te raz de li li v pet raz re dov (raz red 1: območ je je naj manj pri mer no za izde la vo vrtin, raz red 2: manj pri mer no, raz red 3: pri mer no, raz red 4: bolj pri mer no in raz red 5: naj bolj pri mer no). Zara di raz po na vred no sti podat kov, ki se raz li ku je jo med posa mez ni mi vodo no sni ki/vod ni mi tele si, se kla si fi ka ci ja nana - ša le na območ je Spod nje Savinj ske doli ne in ni upo rab na za celot no Slo ve ni jo, kar pred stav lja izziv za nada lje delo. Sle di lo je zdru že va nje kart v skup no kar to pri mer no sti, kjer je bila vsa ki izmed sed mih rastr skih kart pri pi sa na utež na vred nost v od stot kih (sli ka 2). upo rab ljen je bil posto pek utež ne ga pre kri va nja slo jev (angl. weigh­ted­over­lay) v orod ju Spa­tial­Analyst. Pri izde la vi konč ne kar te je bilo tako upo rab - lje no več kri te rij sko vred no te nje vhod nih podat kov (angl. mul­ti-cri­te­ria­eva­lua­tion;­Car ver 1991), kjer posa mez nim vhod nim podat kov nim slo jem dolo či mo odstot ke ute ži in s tem dolo či mo nji ho vo pomemb - nost, nato pa jih zdru ži mo (se šte je mo) v skup no kar to. Tovrst ni pri sto pi so v rabi za vse pro stor ske ana li ze, kjer se ugo tav lja hkrat ni vpliv več fak tor jev, pri pod zem ni vodi pa se več kri te rij ski pri stop v glav nem upo rab lja za ugo tav lja nje poten cial nih obmo čij za izko riš ča nje pod zem ne vode za oskr bo s pit no vodo, nama ka nje ali umet no napa ja nje (El-Naqa s so de lav ci 2009; Naga ra jan in Singh 2009; Riad s so de lav - ci 2011). ute ži so bile dolo če ne sub jek tiv no, saj na pri mer pri sto pa za obrav na va no tema ti ko, ki bi omo go čil zanes lji vo pre ver bo izbra nih pri sto pov s sta ti stič ni mi izra ču ni za dolo ča nje ute ži posa mez nih last no - sti (Ko mac 2003), ni. Veči no ma za prve tri do šti ri naj bolj pomemb ne prve slo je težav pri izbi ri prio ri tet in ute ži sred nje pomemb nih slo jev ni, pri dolo če va nju ute ži za rela tiv no manj vpliv ne slo je pa se lah - ko poja vi jo teža ve zara di sub jek tiv no sti (Nath s so de lav ci 2000), nego to vost pa naraš ča z vklju če va njem PREPUSTNOST 30 % STIO GLOBINA DO NIVOJA POD. VODE 20 % ILNČA DEBELINA OMOČENEGA SLOJA 15 % RTEA ZN 80 % K IH POVPREČNA TEMPERATURA 15 % N NIHANJE PODZENME VODE RAV 10 % AN KONČNA KARTA MINIMALNA TEMPERATURA 10 % E BE EŠK Č V VODOVARSTVENA OBMOČJA LO 20 % LO O Č D Sli­ka 2:­Posto­pek­izde­la­ve­konč­ne­kar­te­pri­mer­no­sti­in­utež­ne­vred­no­sti­posa­mez­nih­vhod­nih­kart, ki­ sestav­lja­jo­konč­no­kar­to. 36 Več kri te rij sko vred no te nje vodo no sni ka Spod nje Savinj ske doli ne za pri do bi va nje obnov lji ve … čeda lje več je ga šte vi la slo jev. V pris pev ku je zato upo rab ljen pri stop z ome nje ni mi podat ki, mož no pa bi bilo vklju či ti tudi dodat ne slo je, na pri mer poplav na območ ja. 3 Rezul ta ti in raz pra va Re zul ta ti in raz pra va sta spr va poda ni za posa mez ne infor ma cij ske slo je (kar te), kot glav ni rezul - tat pa je poda na konč na kar ta pri mer no sti izra be pod zem ne vode na območ ju Spod nje Savinj ske kot li ne. Pri ka za ne so izbra ne vhod ne kar te (sli ki 3 in 4) ter konč na kar ta (sli ka 5) kot glav ni rezul tat. Pri obde la vi podat kov o ni vo jih gla din pod zem ne vode smo ugo to vi li, da je glo bi na do nivo ja pod - zem ne vode v Spod nji Savinj ski doli ni zelo raz lič na, saj niha med 0,88 m in 3,57 m. Naj več ja izmer je na glo bi na je bila 8,25 m (med 11. in 14. 3. 2005 na posta ji Šem pe ter), ob obil nih dežev jih pa se nivo pod - zem ne vode lah ko dvig ne tudi do nivo ja tere na. Pov preč na glo bi na do nivo ja pod zem ne vode za celot no območ je Spod nje Savinj ske doli ne je 2,80 m, mer je no od kote tere na (sli ka 3a). Po dat ki tem pe ra tur pod zem ne vode kaže jo naj viš je tem pe ra tu re konec jese ni in naj niž je sre di pom - la di. Naj niž ja izmer je na tem pe ra tu ra pod zem ne vode je bila 5,7 °C (6. 3. 2006, posta ja Med log), naj viš ja pa 20,2 °C (2. 9. 2005, posta ja Zgor nje Gru šov lje). Pov preč na tem pe ra tu ra pod zem ne vode v Spod nji Savinj ski doli ni za obdob je 2005 do 2008 pa je bila 12,3 °C (sli ka 3b), kar je pre cej ugod na tem pe ra tu - ra za izko riš ča nje toplot ne ga poten cia la pod zem ne vode za delo va nje toplot nih črpalk. Kar ta nepre pust ne pod la ge (sli ka 3C) je poka za la, da obsta ja jo v pod la gi posa mez ne depre si je. Naj - ver jet ne je gre za depre sij ske ero zi je ali posle di ce paleo to kov Savi nje in nje nih pri to kov, manj ver je ten pa je tek ton ski nasta nek. Na neka te rih mestih nale ti mo na nepre pust no pod la go tudi na glo bi ni 33 m, mer je no od kote tere na (uhan 1997). Med podat ki za koe fi cient pre pust no sti je bil naj več ji izmer je ni koe fi cient pre pust no sti 3,4 × 10–2 m/s in naj manj ši 1,69 × 10–5 m/s. Kljub veli ke mu raz po nu pa celot no obrav na va no območ je gle de na kla si fi - ka ci jo pre pust no sti po Šari nu (Ša rin 1984) pri pa da le dve ma raz re do ma zelo dobre ter sred nje do dobre pre pust no sti. Naj bolj ša pre pust nost je v osred njem delu Spod nje Savinj ske doli ne, juž no od Šem pe tra in zahod no od Žal ca, neko li ko slab ša je pre pust nost v oko li ci Dole nje vasi (sli ka 3D). Na območ ju Spod nje Savinj ske doli ne meri debe li na omo če ne ga slo ja (sli ka 4a) od 0 do naj več 18,28 m (na mestu, kjer je v pod la gi depre si ja). Glo bi na do rav ni pod zem ne vode je naj več ja na obrob nih pre de - lih doli ne, kjer se teren že zač ne dvi ga ti v oko liš ko hri bov je, naj pli tve je pa je pod zem na voda na območ ju Celja, Žal ca in Zgor njih Gru šo velj. Pov preč na glo bi na do rav ni gla di ne pod zem ne vode je 2,8 m (sli ka 4b). Ni ha nje gla di ne pod zem ne vode je naj bolj inten ziv no na področ ju Orle vasi in Med lo ga (sli ka 4C). Odvi sno je od tre nut nih raz mer ozi ro ma krat ko traj nih dogod kov. Ker je voda v Spod nji Savinj ski doli - ni dokaj pli tvo pod površ jem, je vpliv meteor nih voda ozi ro ma pada vin pre cej nepo sred no vezan na niha nje pod zem ne vode. Rezul ta ti kaže jo, da je niha nje pre cej veli ko, saj je raz li ka med mini mal nim in mak si mal nim nivo jem na neka te rih toč kah tudi do 3,58 m (pov preč na vred nost za celot no obrav - na va no območ je pa je 2,3 m). Kar ta vodo vars tve nih obmo čij (sli ka 4D) kaže, da je tre nut no le manj ši del obrav na va ne ga območ ja zaš či ten z vo do vars tve ni mi območ ji, na kate rih velja jo ukre pi raz lič nih sto penj za zaš či to pod zem ne vode. Iz konč ne kar te pri mer no sti obmo čij za izko riš ča nje toplot ne ener gi je pod zem ne vode (sli ka 5) je raz vid no, da je preu če va no območ je Spod nje Savinj ske doli ne v splo šnem pre cej pri mer no za izra bo ener gi je pod zem ne vode prek toplot nih črpalk. Nobe no območ je v Spod nji Savinj ski doli ni ni povsem neu god no za izra bo ener gi je pod zem ne vode, saj pri skup ni kar ti ni naj slab še ga ozi ro ma prve ga kako - vost ne ga raz re da. Rela tiv na pri mer ja va šti rih obmo čij pri mer no sti (sli ka 5) kaže, da je manj pri mer nih obmo čij rela tiv no malo, le nekaj odstot kov, prav tako pa naj bolj pri mer nih obmo čij. Več kot polo vi ca območ ja doli ne pri pa da raz re du bolj pri mer nih obmo čij, dobra tret ji na pa pri mer nim. Naj bolj ugod - no območ je je okrog Žal ca, naj manj pa v oko li ci Dole nje vasi. Splo šno gle da no je vzhod ni del doli ne pri mer nej ši od zahod ne ga in sever ne ga. 37 Kat ja Mila vec, Ti mo tej Ver bov šek a Letuš Parižlje Breg Zg. Grušovlje Orla vas Škofja vas Gotovlje Trnava Šempeter 2 Arja vas Šempeter Medlog 2 Latkova vas Žalec Levec Celje Dolenja vas Levec 2 Medlog 0 1 2 3 4 km Legenda Merilne postaje 301,8 m. n. v. Povprečni nivoji podzemne vode 238,7 m. n. v. b Letuš Parižlje Breg Zg. Grušovlje Orla vas Škofja vas Gotovlje Trnava Šempeter 2 Arja vas Šempeter Medlog 2 Latkova vas Žalec Levec Celje Dolenja vas Levec 2 Medlog 0 1 2 3 4 km 12,43 Legenda Merilne postaje Povprečna temperatura (°C) 12,25 Sli­ka 3:­Vhod­ne­nekla­si­fi­ci­ra­ne­kar­te­(po­dat­kov­ni­slo­ji):­A –­Kar­ta­pov­preč­nih­nivo­jev­gla­din­pod­zem­ne vode,­B –­Kar­ta­pov­preč­nih­tem­pe­ra­tur­pod­zem­ne­vode,­C –­Kar­ta­pod­la­ge,­D –­Kar­ta­koe­fi­cien­ta pre­pust­no­sti. 38 Več kri te rij sko vred no te nje vodo no sni ka Spod nje Savinj ske doli ne za pri do bi va nje obnov lji ve … C Letuš Parižlje Breg Zg. Grušovlje Orla vas Škofja vas Gotovlje Trnava Šempeter 2 Arja vas Šempeter Medlog 2 Latkova vas Žalec Levec Celje Dolenja vas Levec 2 Medlog 0 1 2 3 4 km 315,22 Legenda Merilne postaje Neprepustna podlaga (m. n. v.) 232,97 D Letuš Parižlje Breg Zg. Grušovlje Orla vas Škofja vas Gotovlje Trnava Šempeter 2 Arja vas Šempeter Medlog 2 Latkova vas Žalec Levec Celje Dolenja vas Levec 2 Medlog 0 1 2 3 4 km Legenda Merilne postaje Koef. prepustnosti (log K, m/s) –3,14 do –2,82 –2,53 do –2,23 –3,57 do –3,15 –2,81 do –2,54 –2,22 do –1,73 39 Kat ja Mila vec, Ti mo tej Ver bov šek a Letuš Parižlje Breg Zg. Grušovlje Orla vas Škofja vas Gotovlje Trnava Šempeter 2 Arja vas Šempeter Medlog 2 Latkova vas Žalec Levec Celje Dolenja vas Levec 2 Medlog 0 1 2 3 4 km Legenda Debelina omočnega sloja (m) 1,37–3,30 5,89–7,10 10,48–13,55 Merilne postaje 0–1,36 3,31–4,66 7,11–8,39 13,56–18,28 4,67–5,88 8,4–10,47 b Letuš Parižlje Breg Zg. Grušovlje Orla vas Škofja vas Gotovlje Trnava Šempeter 2 Arja vas Šempeter Medlog 2 Latkova vas Žalec Levec Celje Dolenja vas Levec 2 Medlog 0 1 2 3 4 km Legenda Globina do vode (m) 1,85–4,20 11,29–16,26 31,49–43,81 Merilne postaje 0–1,84 4,21–7,35 16,27–22,82 43,82–66,90 7,36–11,28 22,83–31,48 Sli­ka 4:­Vhod­ne­nera­zvrš­če­ne­kar­te­(po­dat­kov­ni­slo­ji):­A –­Kar­ta­debe­li­ne­omo­če­ne­ga­slo­ja,­B –­Kar­ta glo­bin­do­pov­preč­nih­rav­ni­gla­din­pod­zem­ne­vode,­C –­Kar­ta­niha­nja­pod­zem­ne­vode,­D –­Kar­ta vodo­vars­tve­nih­obmo­čij­(med­mrež­je 1). 40 Več kri te rij sko vred no te nje vodo no sni ka Spod nje Savinj ske doli ne za pri do bi va nje obnov lji ve … C Letuš Parižlje Breg Zg. Grušovlje Orla vas Škofja vas Gotovlje Trnava Šempeter 2 Arja vas Šempeter Medlog 2 Latkova vas Žalec Levec Celje Dolenja vas Levec 2 Medlog 0 1 2 3 4 km Legenda Nihanje podzemne vode (m) 1,25–1,54 2,00–2,20 2,67–2,95 Merilne postaje 0,88–1,24 1,55–1,76 2,21–2,41 2,96–3,57 1,77–1,99 2,42–2,66 D Letuš Parižlje Breg Zg. Grušovlje Orla vas Škofja vas Gotovlje Trnava Šempeter 2 Arja vas Šempeter Medlog 2 Latkova vas Žalec Levec Celje Dolenja vas Levec 2 Medlog 0 1 2 3 4 km Legenda Razredi VVO 1 3 Merilne postaje 2 5 41 Kat ja Mila vec, Ti mo tej Ver bov šek Letuš Parižlje Breg Zg. Grušovlje Orla vas Škofja vas Gotovlje Trnava Šempeter 2 Arja vas Šempeter Medlog 2 Latkova vas Žalec Levec Celje Dolenja vas Levec 2 Medlog 0 1 2 3 4 km Legenda Območja (razredi) Primerno (38 %) Najbolj primerno (4 %) Manj primerno (4 %) Bolj primerno (54 %) Merilne postaje Sli­ka 5:­Konč­na­kar­ta­pri­mer­no­sti­obmo­čij­za­izko­riš­ča­nje­toplot­ne­ener­gi­je­pod­zem­ne­vode. 4 Sklep S po moč jo pro gram ske opre me GIS smo ana li zi ra li raz po lož lji ve pro stor sko loci ra ne podat ke in ugo to vi li, da je celot no območ je Spod nje Savinj ske doli ne pre cej ugod no za izko riš ča nje toplot ne ener - gi je pod zem ne vode s to plot ni mi črpal ka mi. Pou da rek je bil na iska nju rela tiv nih raz lik v pri mer no sti izko riš ča nja zno traj obrav na va ne ga območ ja. Čeprav je možen izbor dru gač nih inter po la cij skih metod, infor ma cij skih slo jev in pred vsem dru gač nih utež nih vred no sti, meni mo, da v splo šnem ostaja - jo manj in bolj pri mer na območ ja za izko riš ča nje pod zem ne vode s to plot ni mi črpal ka mi na podob nih pre de lih. Naj bolj ugod no območ je je okrog Žal ca, naj manj pa v oko li ci Dole nje vasi. Ob čeda lje več ji rasti zani ma nja za obnov lji ve vire ener gi je pre ko izra be toplot ne ener gi je pod zem ne vode bi tovr sten pri stop lah ko upo ra bi li tudi za dru ga območ ja in posle dič no poe no ti li meto de in raz po ne podat kov za celot no Slo ve ni jo. upo rab lje no meto do lo gi jo je mož no nad gra di ti z upo ra bo dodat nih podat kov - nih slo jev in jo a pli ci ra ti na dru ga območ ja vodo no sni kov z med zrn sko poroz nost jo, v pre mi slek in izziv pa je upo ra ba meto de pri raz po klin skih ali kraš kih vodo no sni kih zara di nji ho ve hete ro ge no sti in dru gač ne ga reži ma toka. 5 Viri in lite ra tu ra bu ser, S. 1977: Osnov na geo loš ka kar ta SFRJ 1 : 100.000, list Celje. beo grad. Car ver, S. J. 1991: Inte gra ting mul ti-cri te ria eva lua tion with geo grap hi cal infor ma tion systems. Inter - na tio nal Jour nal of Geo grap hi cal Infor ma tion Systems 5. Di gi tal ni model višin 25. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2010. El-Naqa, a., Ham mou ri, N., Ibra him, K., El-Taj, 2009: Inte gra ted approach for Ground wa ter Explo - ra tion in Wadi ara ba using Remo te Sen sing and GIS. Jor dan Jour nal of Civil Engi nee ring 3. 42 Več kri te rij sko vred no te nje vodo no sni ka Spod nje Savinj ske doli ne za pri do bi va nje obnov lji ve … Ko mac, M. 2003: Napo ved tve ga nja pred pla zo vi z ana li zo sate lit skih in dru gih pro stor skih podat kov. Dok tor ska diser ta ci ja, Nara vo slov no teh niš ka fakul te ta, uni ver za v Ljub lja ni. Ljub lja na. Med mrež je 1: http://gis.arso.gov.si/wfs_web (5. 4. 2011) Na ga ra jan, M., Singh, S., 2009: asses sment of Ground wa ter Poten tial Zones using GIS Tech ni que. J. Indian Remo te Sen sing 37. Nath, S. S., bol te, J. P., Ross, L. G., agui lar-Ma njar rez, J., 2000: appli ca tion of geo grap hi cal infor ma tion systems (GIS) for spa tial deci sion sup port in aqua cul tu re. aqua cul tu ral Engi nee ring 23. Pla cer, L. 1997: O pre mi ku ob Sav skem pre lo mu. Geo lo gi ja 39. Ljub lja na. Pra vil nik o kri te ri jih za dolo či tev vodo vars tve ne ga območ ja. urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 64/2004. Ljub lja na. Pra vil nik o spre mem bah in dopol ni tvah Pra vil ni ka o kri te ri jih za dolo či tev vodo vars tve ne ga območja. urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 5/2006. Ljub lja na. Riad, P. H. S., bil lib, M., Has san, a. a., Salam, M. a., El Din, M. N., 2011: appli ca tion of the Ove ray Weighted Model and boo lean Logic to Deter mi ne the best Loca tions for arti fi cial Rec har ge of Ground wa ter. Jour nal of urban and Envi ron men tal Engi nee ring 5. Ša rin, a. 1984: Navo di lo za izde la vo osnov ne hidro geo loš ke kar te SFRJ. beo grad. uhan, J. 1997: ana li za glav nih kom po nent podat kov o gla di ni pod zem ne vode v Spod nji Savinj ski dolini. Geo loš ki zbor nik 13. Ljub lja na. uhan, J., Matajc, I., Tri šič, N., Savič, V., Miklav čič, J., Koren čan, M. 1996: Hidro loš ko-hi dro geo loš ke osno ve moni to rin ga pod zem nih vod v Spod nji Savinj ski doli ni. Ljub lja na. uhan, J., Vižin tin, G., Pez dič, J. 2011: Ground wa ter nitra te vul ne ra bi lity asses sment in allu vial aqui fer using pro cess-ba sed models and weighhgts-of-evi den ce met hod: Lower Savi nja val ley case study (Slo ve nia). Envi ron men tal Earth Scien ces 64. Ver bov šek, T., Vese lič, M. 2008: Fac tors inf luen cing the hydrau lic pro per ties of wells in dolo mi te aquifers of Slo ve nia. Hydro geo logy Jour nal 16. Vi žin tin, G. 1999: upo ra ba GIS-a pri mode li ra nju toka pod tal ni ce. Magi str sko delo, Nara vo slov no tehniška fakul te ta, uni ver za v Ljub lja ni. Ljub lja na. 43 44 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 45–54 REGISTER VIROV ONESNAŽEVANJA VODONOSNIKOV LJUbLJANSKEGA POLJA IN LJUbLJANSKEGA bARJA Ma­te­ja­Breg­Valja­vec,­dr. Aleš­Smre­kar Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti ma­te­ja.breg@zrc-sazu.si,­ales.smre­kar@zrc-sazu.si Pe­tra­Gostin­čar In­šti­tut­za­razi­sko­va­nje­kra­sa,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti pe­tra.go­stin­car@zrc-sazu.si UDK:­91:504.5(497.451) IZVLEČEK Re­gi­ster­virov­one­sna­že­va­nja­vodo­no­sni­kov­Ljub­ljan­ske­ga­polja­in­Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja Pred­stav­lje­ni­digi­tal­ni­regi­ster­virov­one­sna­že­va­nja­vodo­no­sni­kov­Ljub­ljan­ske­ga­polja­in­bar­ja­vse­bu­je­celo­- vit­pre­gled­pre­te­klih­in­seda­njih­toč­kov­nih,­linij­skih­in­plo­skov­nih­virov,­ki­pred­stav­lja­jo­poten­cial­no­grož­njo virom­pit­ne­vode.­Podat­ki­za­vzpo­sta­vi­tev­regi­stra­so­bili­pri­dob­lje­ni­z di­gi­ta­li­za­ci­jo­ana­log­nih­podat­kov­- nih­baz­pre­te­klih­bre­men,­loci­ra­njem­z me­to­da­mi­daljin­ske­ga­zaz­na­va­nja­ter­geo­lo­ci­ra­njem­digi­tal­nih podat­kov­aktiv­nih­bre­men.­Regi­ster­omo­go­ča­hiter­in­eno­sta­ven­dostop­do­infor­ma­cij­ter­pove­za­ve­med raz­lič­ni­mi­viri­podat­kov­in­je­upo­ra­ben­v raz­lič­ne­name­ne,­na­pri­mer­pri­načr­to­va­nju­pose­gov­in­monitorin­- ga­na­obrav­na­va­nih­območ­jih,­ana­li­zah­vpli­vov­na­oko­lje,­kot­stro­kov­na­pod­la­ga­pa­je­upo­ra­ben­za­takojš­nje ukre­pa­nje­v izred­nih­raz­me­rah. KLJUČNE­BESEDE geo­gra­fi­ja,­regi­ster,­podat­kov­na­baza,­viri­one­sna­že­va­nja,­okolj­sko­bre­me,­Ljub­ljan­sko­polje,­Ljub­ljan­sko bar­je ABSTRACT Aquifer­pollution­source­registry­for­the­Ljubljansko­polje­and­the­Ljubljana­barje The­digital­aquifer­pollution­source­registry­for­the­Ljubljansko­polje­and­the­Ljubljana­barje­contains­a com- prehensive­overview­of­past­and­current­point,­line­or­plane­pollution­sources­that­represent­a potential risk­to­drinking­water­sources.­The­data,­necessary­for­the­registry­generation,­was­obtained­with­the­dig- italization­of­analogue­data­bases­of­past­pollution­sources,­remote­sensing­methods,­and­by­geolocating the­digital­data­on­potential­pollution­loads.­The­registry­provides­a quick­and­simple­access­to­specific information­and­links­between­different­information­sources.­It­is­suited­for­several­purposes,­such­as­inter- vention­planning­and­monitoring­the­studied­areas,­environmental­impact­analyses­and­can­be­referenced as­a professional­expertise­in­the­case­of­urgent­action­in­extreme­conditions. KEY­WORDS geography,­registry,­database,­pollution­sources,­pollution­load,­Ljubljansko­polje,­Ljubljansko­barje 45 Ma te ja breg Valja vec, aleš Smre kar, Pe tra Gostin čar 1 Uvod Re gi ster pre te klih in seda njih one sna že val cev oko lja je zbir ka vseh dostop nih infor ma cij, zdru že - na na enem mestu (strež ni ku). V pris pev ku pred stav lje ni pri me ri so del obsež ne ga regi stra one sna že val cev in pred stav lja jo sta nje na območ ju vodo no sni kov Ljub ljan ske ga polja in Ljub ljan ske ga bar ja (Smre kar s so de lav ci 2010). Glav na vod na vira, ki ju izko riš ča mo za jav no oskr bo s pit no vodo v Ljub lja ni, sta prav alu vial na vodo no sni ka na Ljub ljan skem polju in Ljub ljan skem bar ju, ki ju je napla vi la reka Sava s svo ji mi pri - to ki. Območ ji polja in bar ja sta geo loš ko gle da no tek ton ski udo ri ni, nasta li s tek ton skim pogre za njem in postop nim zasi pa va njem z reč ni mi in jezer ski mi napla vi na mi (INCOME 2012) ter v so dob nem času zelo urba ni zi ra ni s šte vil ni mi raz no vrst ni mi dejav nost mi. Vzpo sta vi tev tak šne ga regi stra je nuj na, saj brez temelj nih infor ma cij, kate re aktiv no sti pote ka jo ozi ro ma so pote ka le v pro sto ru in pred stav lja jo okolj ska tve ga nja, ustrez nih ukre pov za dol go roč no zaš - či to vod nih virov ni mogo če načr to va ti. Prav tako so pomemb ne infor ma ci je, ali so dejav no sti mor da pote ka le pred časom, posle di ce pa so še zaz nav ne, ozi ro ma ali obsta ja tve ga nje, da se posle di ce že uki - nje nih dejav no sti poja vi jo celo v pri hod njem obdob ju. 2 Meto de in rezul ta ti s pri me ri Di gi tal ni regi ster seda njih aktiv nih in sta rih poten cial nih virov one sna že va nja vodo no sni kov je seve - da obsež nej ši, kot je pred stav ljen v pris pev ku, saj je ver jet nost more bit ne ga recent ne ga one sna že nja pre cej pestra. Sestav lja jo ga tako toč kov ni, linij ski kot plo skov ni viri one sna že va nja. Pomemb nej ši toč - kov ni viri, ki so vklju če ni v re gi ster, so več ji indu strij ski one sna že val ci vode in objek ti iz dru gih dejav no sti ter tudi toč kov ni one sna že val ci z og lji ko vo di ki. Evi den ti ra ne so tudi loka ci je izced nih vod iz komunal - nih in div jih odla ga lišč odpad kov, poten cial ni toč kov ni viri nepre čiš če nih odpad nih vod iz kana li za cij skih objek tov nepo sred no v pod tal ni co ali vodo tok (pred vsem poži ral ni ki in poni ko val ni ce) in loka ci je greznic. Seve da pred stav lja jo tudi pri seda njih virih gra moz ni ce in div ja odla ga liš ča odpad kov v njih veli ko grož - njo oko lju, zato jim je bila pos ve če na poseb na pozor nost. Med pomemb nej ši mi seda nji mi linij ski mi DIGITALNI REGISTER VIROV ONESNAŽEVANJA Register preteklih potencialnih Register sedanjih virov virov onesnaževanja onesnaževanja Točkovni Točkovni Ploskovni Linijski viri viri viri viri Sli­ka 1:­She­mat­ski­pri­kaz­zgrad­be­digi­tal­ne­ga­regi­stra. 46 Re gi ster virov one sna že va nja vodo no sni kov Ljub ljan ske ga polja in Ljub ljan ske ga bar ja viri one sna že va nja sta kana li za cij sko omrež je in obre me ni tve pro met nic. Skup no smo evi den ti ra li več kot 80.000 toč kov nih, linij skih in plo skov nih objek tov v 20 sku pi nah. Mo re bit na sta ra bre me na še ved no pred stav lja jo grož njo viru pit ne vode. Gre za toč kov ne objekte, ki so bili pra vi lo ma vklju če ni v raz ne evi den ce iz osem de se tih let 20. sto let ja. To so indu strij ski obra - ti, ki so pra vi lo ma proi zva ja li, upo rab lja li ali skla diš či li nevar ne sno vi. Poleg več jih indu strij skih obra tov, so pri dob lje ni podat ki tudi za manj še, ven dar bolj nevar ne objek te, kot so kemič ne čistil ni ce, lakir ni - ce ter obra ti za povr šin sko obde la vo in zaš či to kovin. Poseb na skrb je bila name nje na dolo či tvi loka cij nek da njih, danes zasu tih gra moz nic, ki še ved no skri va jo šte vil na nez na na bre me na in pred stav lja jo nepred vi dlji vo grož njo pod tal ni ci. Vse bi na in zgrad ba digi tal ne ga regi stra sta zelo obsež ni in celost ni, zato v na da lje va nju pris pev ka pred stav lja mo nekaj meto do loš ko zani mi vih pri me rov. 3 Loci ra nje nek da njih proi zva jal cev nevar nih odpad kov do leta 1991 Te melj ni prob lem: Za pre te klo socia li stič no obdob je do devet de se tih let 20. sto let ja je bilo zna čil - no neu čin ko vi to izva ja nje zako nov in »in du stro kra ci ja«, kar pome ni, da je ime la indu stri ja v Slo ve ni ji tako močan vpliv na poli ti ko in upra vo, da je lah ko dol ga leta brez kaz no va nja one sna že va la oko lje. To je bilo posle di ca vses plo šne ideo loš ke želje po čim več jem šte vi lu indu strij skih delav cev. Indu stri - ja je to vlo go izrab lja la z bre zvest nim rav na njem z od pad ni mi snov mi. Veli ka one sna že nja so bila poz na na že v se dem de se tih in osem de se tih letih 20. sto let ja (brez nik 1990). Sre di 80-ih let so na pri mer kisli - ne iz Gal va ni ke v Šen tvi du pri Ljub lja ni povsem raz žr le beton sko kana li za ci jo v pre pust nem pro du, ker pod jet je ni sani ra lo obrat nih pro sto rov pred raz ši ri tvi jo proi zvod nje kro mi ra nja. Kma lu za tem sta bila s kro mom one sna že na najb liž ja vod nja ka v Kle čah, iz kate rih so dve leti črpa li »pit no« vodo v kanali - za ci jo. Zara di one sna že nja vode v čr pa liš ču Jarš ki prod so v Ljub lja ni jese ni 1988 zače li z več kot eno let nim črpa njem pod tal ni ce v Savo. Kemi ki so naš li samo v od pad nih vodah Color ja v Med vo dah, v pod tal - ni ci pod Color jem, v Savi pod Med vo da mi in v več kot 10 ki lo me trov odda lje nem črpa liš ču Jarš ki prod na Ljub ljan skem polju zna čil no sled no spo ji no dime til-etil-diok san, ki naj bi bila »prst ni odtis« odpad - nih voda Color ja (brez nik 1990). Sled nji pri mer kaže na šir je nje one sna že val po vodi na veli ke raz da lje in po raz lič nih vod nih medi jih (po vr šin ske teko če vode, pod tal ni ca). Iz de la va infor ma cij ske ga slo ja: Sez nam indu strij skih objek tov, ki so proi zva ja li nevar ne sno vi, je bil nare jen na pod la gi natanč ne ga pre gle da podat kov o od pad nih mate ria lih v raz lič nih indu strij skih sek tor jih. Podat ki so bili zbra ni na pod la gi takrat izpol nje nih popi snih obraz cev s stra ni delov nih orga - ni za cij. Pri ču jo či popis je zasno van na podat kih o ko li či nah in sesta vi odpad kov v letu 1982 (Grilc, Husić 1984). Štu di jo, ki je v ob dob ju nastan ka osta la na rav ni ana log ne ga regi stra, smo podrob no ana - li zi ra li. Podat ke smo spre me ni li v di gi tal no obli ko (ana log ni regi ster je vse bo val poda tek o lo ka ci ji) in izde la li infor ma cij ski sloj z vse mi obsto je či mi podat ki, kjer smo naj več pozor no sti name ni li koli či ni odpad kov, vrsti nevar nih odpad kov in nači nu rav na nja z nji mi. Upo rab nost infor ma cij ske ga slo ja za nadalj nje ana li ze: Podrob ne je smo ana li zi ra li podat ke za območ je vodo no sni ka Ljub ljan sko polje in s tem obrav na va li 35 pod je tij, v ok vi ru kate rih je delo va lo 65 proi zvod nih obra tov. Kot pri mer proi zva jal ca nevar nih odpad kov zno traj kovin ske indu stri je nava - ja mo Tovar no kovin ske galan te ri je, ki je ime la v prvi polo vi ci osem de se tih let 20. sto let ja šti ri proi zvod ne obra te, ki so upo rab lja li raz lič ne proi zvod ne pro ce se in proi zva ja li raz lič ne tipe indu strij skih odpad - kov. Ti obra ti so bili gal va na, lakir ni ca, obrat za toplot no obde la vo kovin in obrat mon ta že. V gal va ni je let no nasta ja lo okrog 45 ton zelo stru pe nih trd nih odpad kov (ko vin ski hidrok si di (Cu2+, Ni2+, Cr3+, Cr6+), cia ni di, fos fa ti, nitri ti), ki so jih po pred hod nem postop ku shra nje va li v 200 li tr skih sodih in odlaga li na odla ga liš če komu nal nih odpad nih sno vi. V obra tu za toplot no obde la vo kovin so leta 1982 proi - Sli­ka 2:­Proi­zva­jal­ci­nevar­nih­odpad­kov­leta 1982­(Grilc­in­Husić 1984).­p (str.­48) 47 Ma te ja breg Valja vec, aleš Smre kar, Pe tra Gostin čar Medvode Domžale Sava Trzin Sava LJUBLJANA Brezovica Ljubljanica Lavrica Škofljica Ig proizvajalci nevarnih odpadkov 1982 (N*75) vodotok Vodonosnik Ljubljansko polje Ljubljansko barje Raba tal pozidano in sorodno zemljišče gozd 0 1 2 3 4 km Avtorja vsebine: Aleš Smrekar, Mateja Breg Valjavec Avtorica zemljevida: Petra Gostinčar Vir: © Geodetska uprava RS, MKGP, ARSO, Register and Evaluation of the active and the potential sources of pollution, GIAM ZRC SAZU 2010 © GIAM ZRC SAZU 2012 48 Re gi ster virov one sna že va nja vodo no sni kov Ljub ljan ske ga polja in Ljub ljan ske ga bar ja zved li 2250 kg neko li ko manj nevar nih odpad kov kalil ne ga repič ne ga olja, ki so ga po pred hod nem postop - ku odlo ži li na odla ga liš če komu nal nih odpad nih sno vi. Lakir ni ca je proi zved la 300 kg zelo nevar nih odpad nih sno vi (smo le, svin če vi kro ma ti, Zn-kro mat, TiO , buta nol, ksi len) v trd nem sta nju, ki so jih 2 prav tako po pred hod nem postop ku odlo ži li na odla ga liš če komu nal nih odpad nih sno vi. V preo sta - lih obra tih so proi zved li še okrog 1500 kg motor nih olj in masti v ob li ki goš če, skla diš če ne v 200 li tr skih kovin skih sodih. Pri neka te rih dru gih pod jet jih so se pogo sto pojav lja li nevar ni odpad ki v so dih, ki so jih odlo ži li nez na no kam. Sklad no s tem smo izde la li tudi infor ma cij ski sloj z nek da nji mi gra moz ni - ca mi, kjer so pogo sto odla ga li sode z ne var ni mi odpad ki. 4 Loci ra nje poten cial nih loka cij odla ga nja odpad kov med leto ma 1959 in 1994 Te melj ni prob lem: Z vi di ka preu če va nja nek da njih odla ga lišč je zelo pomemb no dejs tvo da, »… prob­- le­ma­ti­ka­indu­strij­skih­odpad­kov­še­zda­leč­ni­bila­razi­ska­na­in­da­se­veči­no­teh­sno­vi­ni­odla­ga­lo­na­obi­čaj­nih odla­ga­liš­čih …« (Oro žen ada mič in Ple sko vič 1975). Prob lem nek da njih (za su tih) div jih odla ga lišč osta - ja nere šen do danes kljub dejs tvu, da je regi strov div jih odla ga lišč za območ je Ljub lja ne več (Ku šar 2000; Smre kar s so de lav ci 2006). Vzpo red no z rast jo mesta se je veča la koli či na odpad kov in s ča som spremi - nja la tudi nji ho va struk tu ra. Naj prej so pre vla do va li organ ski odpad ki, v se dem de se tih letih 20. sto let ja pa so zače le naraš ča ti koli či ne anor gan skih (tudi nevar nih) odpad kov in koli či na odpad kov na pre bi - val ca. Leta 1975 je bilo v Ljub lja ni ure je no zbi ra nje in odvoz odpad kov na območ ju celot ne ga mesta (brez obmest nih nase lij Gamelj ne, Med no, Med vo de). Z vi di ka div je ga odla ga nja odpad kov se je gramoz - nic celost no lotil Kosmač (1988). V Slo ve ni ji je po oce nah nekaj tisoč opuš če nih gra moz nic s po vr ši na mi od 10 m2 do 10.000 m2. Samo na Ljub ljan skem polju so evi den ti ra li več sto gra moz nic v skup nem obsegu več kot 200 ha, kar pome ni več kot 3 % nje go ve povr ši ne. Veči no gra moz nic so po pre ne ha nju kopanja pro da eno stav no pre pu sti li narav ne mu preob li ko va nju, veli ko pogo ste je pa celo odla ga nju zelo raz ličnih odpad kov (Ra di nja v Ko njar 2001). Tudi razi ska ve o pri sot no sti div jih odla ga lišč odpad kov na Ljub - ljan skem polju (Ku šar 2000; Smre kar 2007) kaže jo na osre do to če nje div jih odla ga lišč v opušče nih gra moz ni cah in dru gih povr šin skih kopih (na pri mer Jarš ki prod: 75 % popi sa nih odpad kov, 30.000 m3 je v gra moz ni cah), tudi na vars tve nih območ jih vod nih virov. Že v se dem de se tih letih so odla ga li odpadke v opuš če nih gra moz ni cah tudi na sever nem obrob ju mesta (Oro žen ada mič in Ple sko vič 1975). »… Iz­- ced­ne­vode­z div­jih­odla­ga­lišč­v gra­moz­ni­cah­še­pose­bej­ogro­ža­jo­pod­tal­ni­co.­Na­šte­vil­nih­odla­ga­liš­čih­smo nale­te­li­na­nevar­ne­odpad­ke,­kate­rih­sno­vi­bi­lah­ko­vpli­va­le­na­kako­vost­pit­ne­vode …« (breg in urbanc 2005). Iz de la va infor ma cij ske ga slo ja: Za pri do bi va nje podat kov smo upo ra bi li meto de daljin ske ga zaz - na va nja. V prvi fazi smo upo ra bi li 3D ste reo aero fo toin ter pre ta ci jo arhiv skih letal skih posnet kov. Rezul ta te smo dopol ni li s po moč jo Vizual ne inter pre ta ci je digi tal ne ga orto fo ta (Di gi tal ni orto fo to posnet ki, CaS 2006, © GuRS) in avto mat ske obde la ve mul tis pek tral nih letal skih in sate lit skih posnet kov. upo - ra bi li smo nasled nje vire podat kov: • arhiv ski letal ski posnet ki iz let 1959, 1964, 1975, 1985, 1994 (© GuRS 2009), • RGb (red,­green,­blue) in IRRG (in­fra­red,­red,­green) DOF (Di gi tal ni orto fo to posnet ki, CaS 2006, ©GuRS), • mul tis pek tral ni sate lit ski posne tek Geo Eye1 (da tum sne ma nja 17. 8. 2009), • teren ski popis vid nih div jih odla ga lišč odpad kov 2006 (© GIaM ZRC SaZu 2006). Vi zual no aero fo toin ter pre ta ci jo smo izved li na izbra nih arhiv skih letal skih posnet kih. Izved li smo toč kov ne (de lo ma poli gon ske) vek to ri za ci je loka cij (gra fič na baza) in izde la li atri but ne baze za vsa ko repre zen ta tiv no leto pose bej: povr ši na gra moz ni ce, sta nje gra moz ni ce, raba tal in dostop. avto mat ska obde la va IRGb DOF-ov je teme lji la na ana li zi bliž njein frar de če ga slo ja, ki smo ga izo li ra li iz IRGb posnet - ka. V tem pri me ru območ ja zasu tih gra moz nic pogo sto vidi mo z zelo viso ki mi vred nost mi in ta sov pa da jo s su hi mi topli mi objek ti na zemelj skem površ ju, ki ima jo viš je vred no sti v bliž njein frar de čem kana lu Sli­ka 3:­Deli­tev­nek­da­njih­gra­moz­nic­gle­de­na­sum­pod­površ­jem­odlo­že­nih­odpad­kov.­p (str.­50) 49 Ma te ja breg Valja vec, aleš Smre kar, Pe tra Gostin čar Medvode Domžale Sava Trzin Sava LJUBLJANA Brezovica Ljubljanica Lavrica Škofljica Sum na odlagališče v gramoznici 1 – aktivna gramoznica (N*18) Ig 2 – gramoznica v fazi zasipavanja z odpadki (N*19) 3 – gramoznica zasuta/prekrita z vegetacijo (N*130) 4 – pozidana gramoznica (N*47) vodotok Vodonosnik Ljubljansko polje Ljubljansko barje Raba tal pozidano in sorodno zemljišče gozd 0 1 2 3 4 km Avtorja vsebine: Aleš Smrekar, Mateja Breg Valjavec Avtorica zemljevida: Petra Gostinčar Vir: © Geodetska uprava RS, MKGP, ARSO, Register and Evaluation of the active and the potential sources of pollution, GIAM ZRC SAZU 2010 © GIAM ZRC SAZU 2012 50 Re gi ster virov one sna že va nja vodo no sni kov Ljub ljan ske ga polja in Ljub ljan ske ga bar ja (neas fal ti ra ne ceste, odpr te nepo zi da ne povr ši ne). Za zasu te gra moz ni ce je zna čil na tudi zelo hete ro - ge na tek stu ra, kjer pre vla du je jo viš je vred no sti, ozi ro ma se izka zu je jo viš je vred no sti na nji ho vih robo vih. Rezul ta te smo pove za li s po li go ni gra moz nic, ki so bile dolo če ne na sta rih letal skih posnet kih in dolo - či li območ ja objek tov, ki se pre kri va jo. Podob no ana li zo smo izved li na mul tis pek tral nem sate lit skem posnet ku, kjer je infra de či kanal posnet v pri mer lji vih valov nih dol ži nah za ana li zo vege ta ci je. Šti ri - ka nal ni sate lit ski posne tek smo upo ra bi li tudi za dolo či tev indek sa poš ko do va no sti vege ta ci je (na pri mer NDVI), da smo rezul ta te izbolj ša li na območ jih, ki ima jo vege ta cij ski pokrov (gozd, območ ja zaraš ča - nja, trav ni ki). Konč no šte vi lo iden ti fi ci ra nih gra moz nic v tem obdob ju je 214, od tega 130 za su tih in že del no ali povsem pora slih z ve ge ta ci jo, 47 del no ali povsem pozi da nih, 19 pa jih je celo še v fazi zasi - pa va nja z od pad ki. To pome ni, da je le 8 % gra moz nic »ohra nje nih« v pr vot nem sta nju. Upo rab nost infor ma cij ske ga slo ja za nadalj nje ana li ze: V pri me ru nenad ne ga one sna že nja z ne - var ni mi snov mi, kate rih mož ne ga vira ni mogo če raz bra ti iz aktiv nih one sna že val cev, je infor ma cij ski sloj gra moz nic v po ve za vi z dru gi mi slo ji (na pri mer bli ži na nek da njih proi zva jal cev nevar nih sno vi) v po moč za loci ra nje poten cial nih odla ga lišč nevar nih odpad kov. 5 Današ nji one sna že val ci in nji ho va stop nja tve ga nja za pod tal ni co Te melj ni prob lem: Na območ ju vodo no sni kov Ljub ljan ske ga polja in Ljub ljan ske ga bar ja sto ji jo mno gi poslov ni objek ti, kate rih delo va nje je poten cial no nevar no za one sna že nje pod tal ni ce. Nji ho vo stop njo tve ga nja smo dolo či li gle de na tre nut no pri sot nost one sna že val v pod tal ni ci (Cr6+, tetra klo - roe ti len, tri klo roe ti len in dru ge nevar ne sno vi). Iz de la va infor ma cij ske ga slo ja: Pri mar ni digi tal ni podat ki so shra nje ni v di gi tal ni acces so vi podat - kov ni bazi. To so tabe la rič ni podat ki o po slov nih sub jek tih (PRS, sta nje marec 2009), ki jih je bilo tre ba geo lo ci ra ti, kar smo sto ri li s po ve zo va njem na EHIŠ prek iden ti fi ka tor ja hišnih šte vilk (HS_MID). Skup - no šte vi lo poten cial nih objek tov je 3862 in pred stav lja jo le dobrih 10 % vseh regi stri ra nih objek tov (37.184) v obrav na va ni podat kov ni bazi, ki jih pred stav lja jo posa mez ni, pred vsem proi zvod ni obra - ti. Na pod la gi osnov ne dejav no sti, raz vrš če ne po Stan dard ni kla si fi ka ci ji dejav no sti (SKD 2010), smo dejav no sti raz vr sti li v 5 sku pin tve ga nja za pod tal ni co. Podat ke smo pove za li z re zul ta ti ugo to vi tev pro jekt nih part ner jev na temo dolo či tve aktual nih one sna že val v pod tal ni ci na preu če va nem območ - ju (Jav no pod jet je Vodo vod-Ka na li za ci ja, Geo loš ki zavod Slo ve ni je, agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje, Mest na obči na Ljub lja na). Podat ki so pro stor sko veza ni na sedež pod jet ja, zato so v pri me rih, kjer proi - zvod nja pote ka na dru got ni loka ci ji, podat ki nepred met ni. Poleg šte vil nih atri bu tov, ki so pred stav lje ni v da to te ki, smo v zad njem stolp cu dolo či li pose ben atri but, to je stop nja tve ga nja, ki jo obrat pov zroča za pod tal ni co. Skup no oce no tve ga nja za pod tal ni co smo dolo či li gle de na aktual na one sna že va la v pod zem ni vodi (Cr6+, tetra klo roe ti len, tri klo roe ti len in dru ge nevar ne sno vi, kemi ka li je): • obra ti s po ten cial nim tve ga njem za one sna že nje pod zem ne vode (dru ge kemi ka li je) (N 3047), • obra ti z niz kim tve ga njem za one sna že nje pod zem ne vode (Cr6+ in organ ska topi la) (N 319), • obra ti s sred njim tve ga njem za one sna že nje pod zem ne vode (Cr6+ in organ ska topi la) (N 425), • obra ti z vi so kim tve ga njem za one sna že nje pod zem ne vode (or gan ska topi la) (N 59), • obra ti z vi so kim tve ga njem za one sna že nje pod zem ne vode (Cr6+ in organ ska topi la) (N 12). Upo rab nost infor ma cij ske ga slo ja za nadalj nje ana li ze: V pri me ru nenad ne ga one sna že nja z ne - var ni mi snov mi, kate rih mož ni vir so aktiv ni one sna že val ci, je infor ma cij ski sloj v po ve za vi z dru gi mi slo ji (toč kov ni viri očiš če nih odpad nih vod iz komu nal nih čistil nih naprav (za ve zan ci za poro ča nje agen - ci ji Repub li ke Slo ve ni je za oko lje) s šte vil ni mi repre zen ta tiv ni mi kemij sko-bio loš ki mi in fizi kal ni mi para me tri za posa mez no dejav nost) v po moč za natanč no loci ra nje vira one sna že nja. Sli­ka 4:­V re­gi­stru­je­dato­te­ka­pri­ka­za­na­po­atri­bu­tu­»Oce­na­tve­ga­nja­za­pod­zem­no­vodo«.­p (str.­52) 51 Ma te ja breg Valja vec, aleš Smre kar, Pe tra Gostin čar Medvode Domžale Sava Trzin Sava LJUBLJANA Brezovica Ljubljanica Lavrica Škofljica Ocena tveganja za podzemno vodo 5 – obrati z visokim tveganjem za onesnaženje podzemne vode (Cr6+ in organska topila) (N*12) 4 – obrati z visokim tveganjem za onesnaženje podzemne vode (organska topila) (N*59) Ig 3 – obrati s srednjim tveganjem za onesnaženje podzemne vode (Cr6+ in organska topila) (N*425) 2 – obrati z nizkim tveganjem za onesnaženje podzemne vode (Cr6+ in organska topila) (N*319) 1 – obrati s potencialnim tveganjem za onesnaženje podzemne vode (druge kemikalije) (N*3047) vodotok Vodonosnik Ljubljansko polje Ljubljansko barje Raba tal pozidano in sorodno zemljišče gozd 0 1 2 3 4 km Avtorja vsebine: Aleš Smrekar, Mateja Breg Valjavec Avtorica zemljevida: Petra Gostinčar Vir: © Geodetska uprava RS, MKGP, ARSO, Register and Evaluation of the active and the potential sources of pollution, GIAM ZRC SAZU 2010 © GIAM ZRC SAZU 2012 52 Re gi ster virov one sna že va nja vodo no sni kov Ljub ljan ske ga polja in Ljub ljan ske ga bar ja 6 Sklep Iz bra ne meto de so obi čaj ne za pri pra vo digi tal nih regi strov, ki zaje ma jo podat ke o da naš njem sta - nju. Sklad no s tem pri novih geo lo ci ra nih bazah nismo nale te li na pre ve li ke zaga te. Na šte vil ne prob le me smo nale te li zla sti pri geo lo ci ra nju objek tov iz sta rih ana log nih baz, saj šte vil ni niso bili oprem lje ni s prostor ski mi koor di na ta mi ter pri inter pre ta ci ji letal skih in sate lit skih posnet kov. Zato smo mora li opra vi ti obsež no teren sko pre ver bo zaje tih podat kov. Prob le ma ti ka, na kate ro smo nale te li, je bila pri ča ko va na: podat ki, ki naj bi spa da li v to vrst ne regi stre, so raz pr še ni na raz lič nih naslo vih, insti tu ci je zbi ra jo podat ke izključ no za dolo če ne name ne, zato podatki ne nosi jo popol nih infor ma cij, podat ki so nedo stop ni zara di varo va nja infor ma cij zaup ne nara ve, nosil ci podat kov so nezaup lji vi do distri bu ci je podat kov zara di more bit nih zlo rab, neka te ri podat ki se zbi ra jo, a so dostop ni le v agre gi ra ni obli ki, neka te ri podat ki so dostop ni le v ti ska ni obli ki, ali v e-ob li ki, ki ni pri merna za nadalj njo obde la vo, neka te ri nosil ci podat kov pa eno stav no ne izka zu je jo pri prav lje no sti za sode lo vanje. Po tre bo po enot nem regi stru one sna že val cev že vrsto let izra ža jo usta no ve na lokal nem in držav - nem nivo ju, ki se ukvar ja jo z na čr to va njem rabe pro sto ra, ugo tav lja njem vpli vov na oko lje in iska njem pov zro či te ljev okolj skih obre me ni tev. Kar nekaj posku sov del nih vzpo sta vi tev regi stra one sna že val cev je že bilo v pre te klo sti, a tako celo vi te ga pre gle da, kot je ta, še ni bilo. Regi ster omo go ča hiter in enosta - ven dostop do infor ma cij ter pove za ve med raz lič ni mi viri podat kov. Re gi ster je upo ra ben na raz lič nih področ jih in v raz lič ne name ne, in sicer: • kot stro kov na pod la ga za takojš nje ukre pa nje ob izred nih raz me rah v oko lju, • pri delu inš pek cij, ki se ukvar ja jo z nad zo rom nad one sna že val ci, in v pri me ru hava rij, saj regi ster omo go ča sle dlji vost do poten cial nih virov one sna že nja, • kot stro kov na pod la ga za pri pra vo ukre pov v zve zi z ob vla do va njem tve ganj za oko lje in zdrav je ljudi v pri me ru okolj skih nesreč, • pri ana li zi celo vi tih vpli vov na vod ne vire in oko lje, • pri načr to va nju emi sij ske ga nad zo ra, • pri pri pra vi sana cij skih pro gra mov degra di ra ne ga oko lja, • pri sprem lja nju kazal ni kov vars tva oko lja, • kot eden od teme ljev za ustrez no pro stor sko načr to va nje, • pri načr to va nju oskr be s pit no vodo in uprav lja nju vodo vod nih siste mov. Slo ve ni ja rabi cen tra li za ci jo meta podat kov nih okolj skih baz, obe nem pa je tre ba od pri stoj nih usta - nov, zadol že nih za področ je oko lja in zdrav ja pre bi val cev, zah te va ti, da dolo či jo uprav ljav ca voz liš ča okolj skih meta podat kov nih baz, vrste vstop nih podat kov in nji ho ve skrb ni ke ter meto do lo gi jo pri do - bi va nja in tvorbe baz podat kov. Ker je zbi ra nje okolj skih podat kov v tem tre nut ku par cial no in zato nera cio nal no, je tre ba pre ve tri ti zako no da jo, vzpo sta vi ti tesnej še sode lo va nje mini str stev in osno va ti me - ha niz me, ki bodo poe no sta vi li delo poro če val cev in pre pre či li, da bi se nji ho ve obvez no sti pod va ja le. Okolj ski podat ki so namreč zbra ni na nee no ten način, kar ote žu je nji ho vo dostop nost in upo ra bo, zato bi bilo tre ba pre ve ri ti pri mer nost dosedanje ga zbi ra nja okolj skih podat kov s ci ljem, da bi zbir ke podat - kov slu ži le več name nom hkra ti (Za be lež ka … 2010). Zah­va­la:­Pris­pe­vek­je­rezul­tat­razi­ska­ve­Impro­ved­mana­ge­ment­of­con­ta­mi­na­ted­aqui­fers­by­inte­gra­tion of­sour­ce­trac­king­moni­to­ring­tools­and­deci­sion­stra­te­gies –­INCOME,­ki­je­finan­ci­ran­v ok­vi­ru­pro­gra­ma/fi­- nanč­ne­ga meha­niz­ma­Evrop­ske­uni­je­LIFE+,­LIFE07 ENV/SLO/000725. 7 Viri in lite ra tu ra ar hiv ski letal ski posnet ki: PaS 1959, PaS 1964, CaS 1975, CaS 1985, CaS 1994, Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2009. 53 Ma te ja breg Valja vec, aleš Smre kar, Pe tra Gostin čar breg, M., urbanc, M., 2005: Gra moz ni ce in dile me (ne)traj nost ne ga raz vo ja degra di ra ne obreč ne pokrajine. Ib Revi ja 4. Ljub lja na. brez nik, M., 1990: Ogro že nost pod tal ni ce. ujma 4. Ljub lja na. Ce ste Repub li ke Slo ve ni je, DRSC. Ljub lja na, 2009. Di gi tal ni orto fo to posnet ki (DOF IRRG in RGb), CaS 2006. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2009. Grilc, V., Husić, M. 1984: Kata ster poseb nih odpad kov v Ljub ljan ski regi ji. Kemij ski inšti tut »bo ris Kidrič«. Ljub lja na. INCOME, 2012. Med mrež je: www.life-in co me.si (1. 3. 2012). Ka ta ster kana li za cij skih objek tov, JP VO-Ka. Ljub lja na, 2009. Ko njar, Ž. 2001: Pokra jin ske zna čil no sti gra moz nic v Ljub ljan ski kot li ni. Diplom sko delo, Filo zof ska fakul te ta uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ko smač, P. 1988: Prob le ma ti ka gra moz nic v zve zi z zaš či to oko lja: teo re tič ni aspek ti. Diplom sko delo, Fakul te ta za grad be niš tvo in geo de zi jo uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ku šar, S. 2000: Geo graf ske zna čil no sti odla ga lišč odpad kov na Ljub ljan skem polju. Diplom sko delo, Filo zof ska fakul te ta uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Oro žen ada mič M., Ple sko vič, b. 1975: Prob le mi oko lja in odla ga nje trdih odpad kov v Ljub lja ni. Geo - graf ski vest nik 47. Ljub lja na. Po slov ni regi ster Slo ve ni je (PRS). aJPES. Ljub lja na, sta nje marec 2009. Pri pra va in izved ba štet ja cest ne ga motor ne ga pro me ta v Mest ni obči ni Ljub lja na. PNZ sve to va nje pro - jek ti ra nje d. o. o., Ljub lja na, 2008. Sa te lit ski posne tek Geo Eye. © Geo Eye. Hern don, Zdru že ne drža ve ame ri ke, datum sne ma nja 17. 08. 2009. Smre kar, a. 2007: Div ja odla ga liš ča odpad kov na območ ju Ljub lja ne. Geo ri tem 1. Ljub lja na. Smre kar, a., bole, D., breg Valja vec, M., Gabro vec, M., Gaš pe rič, P., Ciglič, R., Pav šek, M., Topo le, M. 2010: Regi ster and eva lua tion of the acti ve and the poten tial sour ces of pol lu tion. Konč no poro či lo akci - je a.2.1. pro jek ta INCOME. Geo graf ski inšti tut anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Ljub lja na. Smre kar, a., breg Valja vec, M., Sla vec, P., bra čič-Že lez nik, b., Jam nik, b. 2006: Odla ga liš ča odpad kov na vodo vars tve nem območ ju, pomemb nem za oskr bo MOL s pit no vodo. Ela bo rat, Geo graf ski inšti - tut anto na Meli ka Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Ljub lja na. Stan dard na kla si fi ka ci ja dejav no sti (SKD). aJPES. Ljub lja na, 2010. Za be lež ka 1. de lav ni ce INCOME: Regi ster one sna že val cev – zade tek INCOME v pol no ali sle pa ulica? www.life-in co me.si. Ljub lja na. 54 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 55–62 UPORAbNOST NEMERSKIH FOTOGRAFIJ ZA PREUČEVANJE POPLAV – PRIMER POPLAV NA DObREPOLJU SEPTEMbRA 2010 dr. Mi­hae­la­Tri­glav­Čeka­da Geo­det­ski­inšti­tut­Slo­ve­ni­je mi­hae­la.tri­glav@gis.si dr. Ma­ti­ja­Zorn Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti ma­ti­ja.zorn@zrc-sazu.si UDK:­911.2:556.166(497.4Do­bre­po­lje)"2010" 528.7:556.166(497.4Do­bre­po­lje)"2010" IZVLEČEK Upo­rab­nost­nemer­skih­foto­gra­fij­za­preu­če­va­nje­poplav –­pri­mer­poplav­na­Dobre­po­lju­sep­tem­bra 2010 Sep­tem­bra­leta 2010­so­Slo­ve­ni­jo­pri­za­de­le­obsež­ne­popla­ve.­Z ne­mer­skim­fotoa­pa­ra­tom­so­bila­iz­heli­- kop­ter­ja­posne­ta­poplav­lje­na­območ­ja­na­Ljub­ljan­skem­bar­ju,­Raden­skem­polju­ter­Dobre­po­lju. Pred­stav­lje­na je­obde­la­va­foto­gra­fi­je­s stran­skim­pogle­dom­na­Dobre­po­lje.­S po­snet­ka,­ki­je­bil­inte­rak­tiv­no­orien­ti­ran z upo­- ra­bo­DMR 5 krat 5 m,­je­bil­oce­njen­obseg­popla­ve. KLJUČNE­BESEDE po­pla­ve,­inte­rak­tiv­na­orien­ta­ci­ja,­obde­la­va­nemer­skih­posnet­kov,­DMV,­popla­ve 2010,­Dobre­po­lje ABSTRACT Non-metric­images­as­a tool­for­floods­research –­the­example­of­floods­on­Dobrepolje­in­September 2010 One­of­the­greatest­floods­in­the­last­few­decades­affected­Slovenia­in­September 2010.­Handheld­non-met- ric images­of­the­floods­on­Ljubljansko­barje,­Radensko­polje­and­Dobrepolje­were­taken­from­the­helicopter. The­metric­processing­of­the­Doprepolje­oblique­image­is­presented­in­the­paper.­The­image­was­interac- tively­oriented­by­using­DTM­5 × 5 m­what­provided­the­possibility­to­estimate­the­extent­of­the­flood­in the­study­area. KEY­WORDS floods,­interactive­orientation,­non-metric­image­processing,­DTM,­floods 2010,­Dobrepolje 55 Mi hae la Tri glav Čeka da, Ma ti ja Zorn 1 Uvod Ne mer ski fotoa pa ra ti so pona va di prvi, s ka te ri mi se doku men ti ra posle di ce nenad nih narav nih poja vov. Ker sne mal ci pona va di nima jo zna nja, kako je tre ba foto gra fi ra ti poja ve, da bi s tem omo go - či li nak nad no foto gra me trič no resti tu ci jo, mora mo pona va di pri obde la vi takih posnet kov upo ra bi ti nestan dard ne foto gra me trič ne meto de. Veči no ma ima mo opra vi ti s po sa mez ni mi posnet ki, kar nam zelo ome ji mož nost izme re 3D-po dat kov. Posa me zen posne tek lah ko nao rien ti ra mo na obsto je či foto - gra me tri čen 3D-mo del, izde lan s pre se ki, če so iz posnet ka dovolj dobro vid ne iden tič ne vez ne toč ke (Grus sen me yer in Yasmi ne 2004), iz aero po snet kov pa lah ko izme ri mo rela tiv ne viši ne s po moč jo senc ali osen čenj na pod la gi kli no me tri je (Kirk s so de lav ci 2003). Pri aero po snet kih lah ko upo ra bi mo tudi posto pek mono plo tin ga, kjer pod aero po sne tek pod lo ži mo digi tal ni model višin DMV (Will neff in sod. 2005). Da lah ko upo ra bi mo te meto de, mora mo dobro poz na ti ele men te notra nje orien ta ci je posnet - ka (na pri mer gorišč na raz da lja objek ti va, koor di na te pro jek cij ske ga cen tra v sli kov nem koor di nat nem siste mu, distor zi je) in vsaj prib liž no loka ci jo sto jiš ča fotoa pa ra ta. Pri fotoa pa ra tih brez stal ne gorišč ne raz da lje (spre mi nja jo či zoom) in posnet kih stran ske ga pogle da na objekt pa smo še bolj ome je ni. Preo - sta ne nam le upo ra ba inte rak tiv ne meto de orien ta ci je posnet ka na pod la gi zelo goste ga DMV-ja (Tri glav Čeka da s so de lav ci 2010), upo ra bi mo lah ko digi tal ne mode le relie fa (DMR) ali digi tal ne mode le povr - šin (DMP), ki poleg relie fa pri ka zu je jo še vege ta ci jo in stav be. Za evi den ti ra nja obse ga poplav sep tem bra 2010 je Geo graf ski inšti tut anto na Meli ka ZRC SaZu 23. sep tem bra 2010 roč no sne mal obse ga poplav iz heli kop ter ja. Sne ma nje je pote ka lo z več fotoa pa - ra ti, v pris pev ku pa je podrob ne je obrav na van posne tek, oprav ljen z ne mer skim fotoa pa ra tom Can­non 010.2.93, 2NRO­Z IJATAM Sli­ka 1:­Posne­tek­juž­ne­ga­dela­Dobre­po­lja. 56 upo rab nost nemer skih foto gra fij za preu če va nje poplav – pri mer poplav na Dobre po lju sep tem bra 2010 Sli­ka 2:­Poplav­lje­na­žup­nij­ska­cer­kev­v Stru­gah­ob­popla­vi­23. sep­tem­bra 1933­(Kol­be­zen 1992, 216). Power­Shot­SX10 IS. Posnet je bil obseg poplav na Ljub ljan skem bar ju, Raden skem polju in Dobre po - lju, pri čemer se mora mo zave da ti, da je bil pre let oprav ljen nekaj dni po najob sež nej ših pada vi nah in zato posnet ki ne pri ka zu je jo naj več je ga obse ga takrat nih poplav. Po pla ve sep tem bra 2010 so bile med obsež nej ši mi narav ni mi nesre ča mi v zad njih deset let jih v Slo - ve ni ji. bile so posle di ca obil nih pada vin med 16. in 19. sep tem brom 2010 (Ko bold 2011). Pri za de tih je bilo kar 137 slo ven skih občin, ško da pa je bila oce nje na na prek 240 mi li jo nov evrov (Ko mac in Zorn 2011, 61). Popla ve so pov zro či le veli ko zani ma nje tudi med stro kov nja ki za daljin sko zaz na va nje (Zorn 2011), saj so bile po popla vah za ugo tav lja nje nji ho ve raz sež no sti upo rab lje ne raz lič ne meto de, ki so teme lji le na sate lit skih (Oš tir s so de lav ci 2011; Velja nov ski s so de lav ci 2011), letal skih (Glo bevnik in Vid mar 2010, 26; med mrež je 1; Velja nov ski in Kokalj 2012) ali heli kop ter skih posnet kih (v tem prispevku). Za testi ra nje upo rab no sti inte rak tiv ne meto de orien ta ci je posnet kov poplav sep tem bra 2010 na pod - la gi DMR-ja smo se odlo či li za posne tek, ki pri ka zu je juž ni del Dobre po lja s kra jem Pri cerk vi – Stru ge na desni stra ni posnet ka (sli ka 1). Posne tek je bil izbran, ker pri ka zu je celo ten juž ni del Dobre po lja z deli pobo čij na robo vih. Poboč ja so poma ga la pri kon tro li pra vil no sti inte rak tiv ne orien ta ci je posnet ka. Iz jem ne popla ve na Dobre po lju nasta ne jo zara di viso ke vode, ki pri te ka iz kraš kih jam (na pri mer Poti skavš ke jame, Kom polj ske jame in Pod peš ke jame). Vča sih se tem kraš kim vodam pri dru ži še poplavna voda Raši ce, kot se je zgo di lo tokrat in leta 1933 (sli ka 2; Komac in Zorn 2011, 68). Leta 1933 naj bi bila gla di na vode še za prib liž no meter viš ja kot leta 2010 (Šiš ko Novak 2011, 75). 2 Inte rak tiv na meto da orien ta ci je posnet ka na pod la gi digi tal ne ga mode la višin Fo toa pa rat smo kali bri ra li s po moč jo kali bra cij ske ga polja v pro gra mu Pho­to­Mo­de­ler (med mrež - je 2). Fotoa pa rat omo go ča nasta vi tve raz lič nih para me trov, tudi gorišč ne raz da lje. Ker nasta vi teh teh para me trov med sne ma njem poplav ne poz na mo, teh podat kov nismo upo ra bi li pri samem postopku. 57 Mi hae la Tri glav Čeka da, Ma ti ja Zorn Sli­ka 3:­Rezul­tat­orien­ta­ci­je:­pro­jek­ci­ja­DMR-ja­na­posne­tek,­pro­jek­ci­ja­cest­na­posne­tek (rde­če)­ter­ugo­tov­lje­ne­meje­poplav­ne­ga­območ­ja­s po­moč­jo­točk­DMR-ja. Pri testu so nam slu ži li bolj kot oce na, ali lah ko pri ča ku je mo veli ka odsto pa nja na robo vih slik. Ocenju - je mo, da več jih odsto panj zara di distor zi je na robo vih sli ke ni pri ča ko va ti. ugo tav lja nje roba poplav lje ne ga območ ja smo iz posnet kov izved li s po moč jo inte rak tiv ne meto - de orien ta ci je posnet ka na pod la gi DMV-ja (Rönnholm s so de lav ci 2003; Tri glav Čeka da s so de lav ci 2007). Meto da teme lji na iska nju naj bolj uje ma jo če se pro jek ci je DMV-ja na sta nje na posnet ku, pri čemer poiš če mo orien ta cij ske para me tre posnet ka (tri je koti rota cij, tri koor di na te pro jek cij ske ga cen tra v naravi, meri lo). Meto da je inte rak tiv na in teme lji pred vsem na ope ra ter je vem dobrem poz na va nju podrob - no sti na posnet ku ter kako naj bi se ti odra ža li na pro jek ci ji DMV-ja. Stran ski pogled na rav no dno Dobre po lja žal ne nudi nobe nih opor nih točk za ugo tav lja nje uje - ma nja pro jek ci je z DMV-jem. upo rab lje ni DMV podrob ne je ime nu je mo DMR, ker pri ka zu je samo toč ke relie fa. Zato smo za test izbra li pri mer, kjer ima mo na obeh stra neh posnet ka velik del vzpe te ga sve ta, s po moč jo kate re ga smo lah ko oce ni li, kako pra vil no smo uspe li pro ji ci ra ti DMR. upo ra bi li smo DMR Slo ve ni je z ve li kost jo celi ce 5 krat 5 m, izde lan v ok vi ru pro jek ta CAS 2006­(med mrež je 3). In te rak tiv no meto do orien ta ci je smo zače li z do lo či tvi jo prib liž nih para me trov sto jiš ča posnet ka, tako da smo z or to fo to gra fi je CAS 2006 odči ta li prib liž no loka ci jo heli kop ter ja v ča su sne ma nja. Oce - na se je od konč ne vred no sti loka ci je pro jek cij ske ga cen tra raz li ko va la po vsa ki rav nin ski osi za prib liž no 200 m. Prib liž no viši no heli kop ter ja smo oce ni li iz pri ka za vzpe te ga sve ta na obeh stra neh posnet ka na prib liž no 800 m nad mor ske viši ne, saj je samo dno juž ne ga dela Dobre po lja že na viši ni 410 m. Ocena viši ne se je od konč ne vred no sti raz li ko va la za 130 m. Ker je samo dno polja bolj urav na no in brez opri - Sli­ka 4:­Ugo­tov­ljen­obseg­poplav­pri­ka­zan­na­orto­fo­to­gra­fi­ji­območ­ja.­p Sli­ka 5:­Ugo­tov­ljen­obseg­poplav­ter­DMR­z vi­ši­na­mi­med­410m­in­425m­na­orto­fo­to­gra­fi­ji­območ­ja.­p (str.­60) 58 upo rab nost nemer skih foto gra fij za preu če va nje poplav – pri mer poplav na Dobre po lju sep tem bra 2010 o ljen lavpop m005 052 521 0 59 Mi hae la Tri glav Čeka da, Ma ti ja Zorn o ljen lavp m m o 5 0 2 1 p 4 4 e išinv m005 052 521 0 60 upo rab nost nemer skih foto gra fij za preu če va nje poplav – pri mer poplav na Dobre po lju sep tem bra 2010 jem lji vih relief nih zna čil no sti v DMR-ju, smo si pri inte rak tiv ni meto di orien ta ci je poma ga li z vklju - či tvi jo lom nih linij zno traj DMR-ja. Lom ne lini je so bili vek tor ji cest na območ ju posnet ka, ki smo jih vek to ri zi ra li iz orto fo to gra fij CaS (sta nje leta 2006). Kot vidi mo iz sli ke 3, smo dolo či li orien ta cij ske para me tre, ki se zelo dobro uje ma jo z DMR-jem in lom ni mi lini ja mi na samem posnet ku. Odsto pa - nja v po drob no stih ter v neu je ma nju lom nih linij s sta njem na posnet ku opa zi mo le na spod njem robu sli ke, ki pri ka zu je območ je najb liž je fotoa pa ra tu. Odsto pa nja lah ko pri pi še mo neu po šte va nju notranje orien ta ci je posnet ka v po stop ku. Oce nje na odsto pa nja so v ve li kost nem raz re du nekaj metrov, ven dar pod peti mi metri, koli kor zna ša stra ni ca celi ce DMR-ja. 3 Obseg poplav na pri me ru Dobre po lja Ob seg poplav v 3D je bil dolo čen na pod la gi izbi re najb liž jih točk pro ji ci ra ne ga DMR-ja na posne - tek. Toč ke smo izvo zi li iz pro gra ma za inte rak tiv no meto do orien ta ci je v GIS oko lje in pri ka za li poli go ne zali te z vodo (sli ka 4). Za laž je razu me va nje, kate ri deli Dobre po lja so bili zali ti v po pla vah sep tem bra 2010, smo pod lo - ži li pod poli go ne poplav lje nih obmo čij podro ben DMR za rav nin ski del Dobre po lja. Na sli ki 5 je pri ka zan DMR z vi ši na mi med 410 m in 425 m. Vidi mo, da so bile poplav lje ne vse depre sij ske relief ne obli ke, kjer je bila nad mor ska viši na niž ja od 418 m ozi ro ma 417 m. Depre sij ske relief ne obli ke v spod njem desnem delu sli ke 5 na test nem posnet ku niso bile vid ne, zato nji ho ve ga obo da nismo izvred no ti li. Iz osta lih heli kop ter skih posnet kov tega območ ja je raz vid no, da so bili tudi ti deli poplav lje ni. Do odsto panj v vi - ši ni roba popla ve je priš lo delo ma zara di nena tanč no sti dolo či tve meje zali te ga območ ja, saj smo mejo lah ko posta vi li le na toč ke DMR-ja, in delo ma zara di nena tanč no sti inte rak tiv ne meto de orien ta ci je, saj nismo upo šte va li para me trov notra nje orien ta ci je. Po vr ši na zali te ga dela Dobre po lja, vid ne ga na upo rab lje nem posnet ku, je 47 ha. Več ja skle nje na zalita območ ja obse ga jo: 17 ha, 15 ha, 7 ha in 5 ha. ugo tav lja li smo tudi manj ša poplav lje na območ ja, posa - mez ne vrta če, ki meri jo prib liž no 0,5 ha. Na sli ki 4 vidi mo, da so bila zali ta pred vsem kme tij ska zem ljiš ča in da pone kod glo bi na vode ni bila zelo veli ka, saj lah ko v osred njem delu sli ke opa zi mo podol go va te oto ke, ki pri ka zu je jo poljš či ne in sega jo nad gla di no (ne pos prav lje na str niš ča koru ze). 4 Sklep Na pri me ru obde la ve roč ne ga posnet ka nare je ne ga iz heli kop ter ja ob popla vah sep tem bra 2010 nad Dobre po ljem vidi mo, da lah ko tudi posa mez ne nemer ske posnet ke upo ra bi mo v mer ske name ne. S po - moč jo inte rak tiv ne meto de orien ta ci je posnet ka na pod la gi DMR-ja 5 krat 5 m iz CAS 2006 smo izme ri li obseg poplav vid nih na test nem posnet ku. ugo tav lja mo, da je bilo še nekaj dni po najob sež nej ših pada - vi nah v juž nem delu Dobre po lja poplav lje nih 47 ha zem ljišč na nad mor skih viši nah pod 418 m. 5 Viri in lite ra tu ra Glo bev nik, L., Vid mar a. 2010: Popla ve na Ljub ljan skem bar ju v sep tem bru 2010. Miši čev vodar ski dan 2010. Mari bor. Grus sen me yer, P., Yasmi ne, J. 2004: Pho to gram me try for the pre pa ra tion of arc heo lo gi cal exca va tion. a 3D resti tu tion accor ding to modern and arc hi ve ima ges of beau fort cast le lands ca pe (Le ba non), ISPRS con gress Istan bul. Istan bul. Kirk, R. L., bar rett, J. M., Soderb lom, L. a. 2003: Pho toc li no me try made sim ple …?, ISPRS WG IV/9: Extra ter re strial Mastring Works hop »ad van ces in Pla ne tary Mastring 2003«. Hou ston. 61 Mi hae la Tri glav Čeka da, Ma ti ja Zorn Ko bold, M. 2011: Popla ve med 17. in 21. sep tem brom 2010. Slo ven ski vodar 23–24. Ljub lja na. Kol be zen, M. 1992: Veli ke popla ve in povod nji na Slo ven skem II. ujma 6. Ljub lja na. Ko mac, b., Zorn, M. 2011: Geo gra fi ja poplav v Slo ve ni ji sep tem bra 2010. Neod go vor na odgo vor nost, Narav ne nesre če 2. Ljub lja na. Med mrež je 1: http://po pla ve.ge oin.si (8. 3. 2012). Med mrež je 2: http://www.pho to mo de ler.com/pro ducts/pho to mo de ler.htm (3. 3. 2012). Med mrež je 3: http://pro stor.gov.si/cepp/GuRS_iz pi si so.jsp?ID={ baD0313F-9671-4aCD-b5F8- 641FC0bE68Ea} (3. 3. 2012) Oš tir, K., Kokalj, Ž., Velja nov ski, T., Rako vec, J., Žagar, N. 2011: upo ra ba sate lit ske ga daljin ske ga zazna - va nja za napo ve do va nje in opa zo va nje poplav. Razi ska ve s po droč ja geo de zi je in geo fi zi ke 2010: zbor nik pre da vanj. Ljub lja na. Rönnholm, P., Hyyppä, H., Pönti nen, P., Hag grén, H. 2003: Inte rac ti ve rela ti ve orien ta tion bet ween ter - re strial ima ges and air bor ne laser scan ning data. ISPRS pro cee dings(WG III/3) »3-D recon struc tion from air bor ne lasers can ner and InSaR data«. Dres den. Šiš ko Novak, S. 2011: Popla ve v Do bre polj ski in Struš ki doli ni. Slo ven ski vodar 23–24. Ljub lja na. Tri glav Čeka da, M., Rado van, D., Gabro vec, M., Kosma tin Fras, M. 2010: Preu če va nje Tri glav ske ga ledenika s po moč jo arhiv skih Hori zon to vih foto gra fij. Geo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji 2009–2010. Ljub lja na. Tri glav Čeka da, M., Štrum belj, E., Jako vac, a. 2007: Test upo rab no sti inte rak tiv ne meto de orien ta ci je na pri me ru posnet kov Tri glav ske ga lede ni ka. Geo det ski vest nik 51-1. Ljub lja na. Ve lja nov ski, T., Kokalj, Ž. 2012: Objekt no usmer je no kar ti ra nje poplav in nji ho va vlo ga v po se li tvi osred - nje ga dela Ljub ljan ske ga bar ja. Geo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji 2011–2012. Ljub lja na. Ve lja nov ski, T., Peha ni, P., Kokalj, Ž., Oštir, K. 2011: Zaz na va nje poplav s ča sov no vrsto radar skih sate - lit skih posnet kov ENVISaT in RaDaRSaT-2. Neod go vor na odgo vor nost, Narav ne nesre če 2. Ljub lja na. Will neff, J., Poon, J., Fra ser, C. 2005. Mono plot ting applied to high-Re so lu tion Satel li te Ima gery. Journal of Spa tial Scien ce 50-2. East Perth. Zorn, M. 2011: Daljin sko zaz na va nje poplav nih obmo čij: pos vet. Geo graf ski vest nik 83-1. Ljub lja na. 62 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 63–72 ObJEKTNO USMERJENO KARTIRANJE POPLAV IN NJIHOVA VLOGA V POSELITVI OSREDNJEGA DELA LJUbLJANSKEGA bARJA dr. Tat­ja­na­Velja­nov­ski,­dr. Ži­ga­Kokalj In­šti­tut­za­antro­po­loš­ke­in­pro­stor­ske­štu­di­je,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti in­umet­no­sti­in Cen­ter­odlič­no­sti­Veso­lje-SI tat­ja­nav@zrc-sazu.si,­ziga.ko­kalj@zrc-sazu.si UDK:­528.9:556.166(497.451) 911.372.2(497.451) IZVLEČEK Ob­jekt­no­usmer­je­no­kar­ti­ra­nje­poplav­in­nji­ho­va­vlo­ga­v po­se­li­tvi­osred­nje­ga­dela­Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja Pris­pe­vek­se­ukvar­ja­s pre­poz­na­va­njem­zmož­no­sti­samo­dej­ne­objekt­ne­kla­si­fi­ka­ci­je­viso­ko­loč­lji­vih­podat­- kov­za­kar­ti­ra­nje­poplav­ter­z zna­čil­nost­mi­pose­li­tve­osred­nje­ga­dela­Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja­z vi­di­ka poplav­ne ogro­že­no­sti.­Za­kar­ti­ra­nje­poplav­smo­upo­ra­bi­li­podat­ke­letal­ske­ga­sne­ma­nja.­Pose­li­tve­na­vzor­ca­iz­dveh obdo­bij­sta­pred­stav­lje­na­s tlo­ri­si­stavb,­raz­vid­nih­iz­kart­Fran­cis­cej­sko-jo­že­fin­ske­ga­kata­stra­za­Kranjsko in­seda­nje­ga­Kata­stra­stavb.­Rezul­ta­te­objekt­ne­kla­si­fi­ka­ci­je­vred­no­ti­mo­z vi­di­ka­uspe­šno­sti­zaz­na­ve­poplav­- lje­nih­obmo­čij­v izra­zi­to­rav­nin­skem,­a z vi­di­ka­rabe­tal­hete­ro­ge­no­struk­tu­ri­ra­nem­oko­lju.­Ori­še­mo­tudi pro­ces­pose­lje­va­nja­v osred­njem­delu­Ljub­ljan­ske­ga­bar­ja­ter­pri­ka­že­mo,­na­kate­rih­zem­ljiš­čih­je­pose­li­- tev­zelo­ver­jet­no­kon­ti­nui­ra­na­ozi­ro­ma­odnos­umeš­ča­nja­novej­ših­hiš­do­sta­rej­ših. KLJUČNE­BESEDE kar­ti­ra­nje­poplav,­objekt­na­kla­si­fi­ka­ci­ja,­Ljub­ljan­sko­bar­je,­Fran­cis­cej­ski­kata­ster,­pose­li­tve­ni­vzo­rec,­bliž­- nji­infrar­de­či­DOF ABSTRACT Object-oriented­mapping­of­floods­and­their­role­in­the­settlement­in­the­central­part­of­Ljubljana­moor This­paper­focuses­on­automatic­object­classification­capabilities­of­very­high­resolution­remote­sensing data­for­the­mapping­of­floods.­Further­it­focuses­on­the­settlement­characteristics­of­the­central­part­of the­Ljubljana­moor­in­terms­of­flood­risk.­Mapping­the­state­of­floods­we­used­data­from­aerial­flight­record- ings­(NIR­ortophotos).­Settlement­patterns­in­the­two­periods­are­presented­with­the­centroids­of­buildings apparent­in­the­Franciscan-Josephinian­cadastre­maps­of­Carniola­(1867–1882)­and­national­registry­of buildings­(GURS 2011).­Results­of­object-based­classification­are­evaluated­in­terms­of­performance­of­flood- ed­areas­detection­in­a very­flat,­but­heterogeneously­structured­environment.­We­also­outline­the­process of­settling­and­indicate­areas­in­which­the­settlement­is­continous­and­attitude­of­placing­newer­houses­to the­elderly,­recpectively. KEY­WORDS flood­mapping,­object-based­classification,­Ljubljana­moor,­Franciscan­cadastre,­settlement­pattern,­NIR ortophoto 63 Tat ja na Velja nov ski, Ži ga Kokalj 1 Uvod Ljub ljan sko bar je obse ga juž ni del Ljub ljan ske kot li ne (sli ka 1). Nje go va glav na zna čil nost so red - ne popla ve, ki so nek daj obli ko va le mokrot ne last no sti narav ne ga oko lja in dolo ča le (ome je va le) rabo zem ljišč. O tem pri ča jo šte vil na ime na (v pi snih virih Ljub ljan sko moč vir je, Moč vir, Morost, Marost, doma čin ska ozna ka Mah). V zad njih 250 le tih je člo vek to nek daj moč vir no in odljud no pokra ji no moč - no preob li ko val (z ob sež ni mi hidro teh nič ni mi deli osu šil) ter jo posto po ma tudi nase lil. Kljub temu je ob izjem nih popla vah pod vodo še ved no dobra polo vi ca bar ja (Oro žen ada mič 1998, 380–383). Vzroki, ki jih nava ja že Melik (1927, 5), so po doma la sto let ju še ved no nes pre me nje ni: obi li ca vode, ki se ob vsa kem več jem dežev ju zli je iz moč nih kraš kih izvi rov na juž nem robu ter z obrob ne ga ozem lja v osred - njo urav na vo, pre maj hen str mec rek in rav ni ne ter pre majh na, pre pli tva, z mno gi mi jezo vi in dru gi mi objek ti zože na stru ga Ljub lja ni ce v Ljub lja ni. Zad nje več je popla ve, pri kate rih se je voda na območ ju zadr že va la več kot šti ri najst dni, so bile sep tem bra 2010. Ob naj viš jem vodo sta ju (20. sep tem bra) je bilo oprav lje no letal sko sne ma nje poplav lje ne ga območ ja. upo ra ba viso ko loč lji vih posnet kov (z loč lji vost jo bolj šo od 1 m) omo go ča hitre in podrob ne odgovore za odzi va nje ob narav nih in več jih indu strij skih nesre čah (ve li ke nesre če). Poleg nemu do ma raz po lož - lji ve ga vpo gle da v sta nje pri za de to sti območ ja, tovrst ni podat ki omo go ča jo tudi napred nej še ana li ze in inter pre ta ci je: kar ti ra nje obse ga nesre če (na pri mer poplav), ana li zo zna čil no sti pri za de tega območ - ja, ana li zo vzro kov za nasta nek in načr to va nje pre ven tiv nih ukre pov. Ven dar je obde la va tovrst nih podat kov za veli ke nesre če, ko podat ke rabi mo hitro, izpe lja ne infor - ma ci je pa mora jo biti čim bolj toč ne in razum lji ve, vse prej kot lah ka nalo ga. Zato stre mi mo k čim bolj samo dej nim postop kom obde la ve, ki jim sku ša mo zago to vi ti tudi ustrez no zanes lji vost. Izde la va karte pokrov no sti ozi ro ma samo dej no ugo tav lja nje poplav nih obmo čij z vi so ko loč lji vih posnet kov nare ku - je upo ra bo objekt no usmer je ne ga pri sto pa. V pris pev ku se zato osre do to ča mo na vred no te nje zmož no sti objekt no usmer je ne ga kar ti ra nja visoko loč lji vih posnet kov v sa mo dej nem nači nu. Pre poz na va mo tako pred no sti kot ome ji tve, ki so posle dica zna čil no sti obrav na va ne ga območ ja, last no sti podat kov in nači na obde la ve podat kov. Nada lje se ukvarja - mo s po me nom pri dob lje ne kar te poplav z vi di ka last no sti pose li tve na osred njem delu Ljub ljan ske ga bar ja. 0 2,5 5 km Avtorica vsebine: Tatjana Veljanovski Kartograf: Žiga Kokalj Vir: ZRC SAZU, GURS © ZRC SAZU Sli­ka 1:­Popla­ve­na­Ljub­ljan­skem­bar­ju­20. sep­tem­bra 2010.­Modra­so­poplav­lje­na­območ­ja,­ki­so­bila pri­dob­lje­na­z ob­jekt­no­usmer­je­no­kla­si­fi­ka­ci­jo­letal­skih­posnet­kov,­rde­če­pa­so­stav­be. 64 Ob jekt no usmer je no kar ti ra nje poplav in nji ho va vlo ga v po se li tvi osred nje ga dela Ljub ljan ske ga bar ja 2 Objekt no usmer je na ana li za viso ko loč lji vih podat kov S po ve če va njem pro stor ske loč lji vo sti detek tor jev na sate li tih in leta lih se spre mi nja raz mer je med veli kost jo pik sla na eni ter raz sež nost jo in podrob nost jo opa zo va nih objek tov geo graf ske stvar no sti na dru gi stra ni, zato pik sel ska kla si fi ka ci ja ni več učin ko vi ta in je tre ba upo ra bi ti nove meto de, ki so pri - la go je ne last no stim podob viso ke loč lji vo sti (blasch ke 2010). V zad njem deset let ju se je uve lja vil objekt no usmer jen pri stop (Ve lja nov ski s so de lav ci 2011). Ta zdru žu je seg men ta ci jo, ki je temelj na faza za razme - je va nje ele men tov geo graf skih objek tov, in kla si fi ka ci jo, ki je seman tič no (kon tek stual no) pod pr ta. Seg men ta ci ja raz de li podo bo na homo ge ne sku pi ne pik slov (seg men te), seman tič na kla si fi ka ci ja pa jih nato raz vrš ča v raz re de na pod la gi nji ho vih spek tral nih, geo me trič nih, tek stur nih in dru gih last no sti (Na vu lur 2007). Ob jekt no usmer je ne teh ni ke se med seboj lah ko raz li ku je jo tako v na či nu seg men ta ci je (na pri - mer več ni voj ska, eno ni voj ska, gle de na kri te ri je za homo ge nost, gle de na izbra ne kazal ni ke) kot v me to di kla si fi ka ci je (na pri mer ob pomo či učnih vzor cev, z upo ra bo niza pra vil) in izbi ri kla si fi ka tor ja (na pri - mer z me to do pod por nih vek tor jev – SVM, K-najb liž jih sose dov). Pri obde la vi podat kov pro stor ske loč lji vo sti pod 1 m ali 0,5 m smo se sre ča li z več prob le mi: • Več ja loč lji vost odsti ra bis tve no več podrob no sti o po vrš ju in objek tih, kar mora meto do lo gi ja objektne obde la ve zna ti pre poz na ti, ovred no ti ti ter ustrez no upo ra bi ti. ugo to vi ti, ali gre pri tem za bis tven poda - tek o da nem objek tu ali ne, je za raču nal niš ki algo ri tem izjem no zah tev na nalo ga, ki je obsto je če meto de še ne rešu je jo zado vo lji vo, zato je postop ke raz poz na ve in kla si fi ka ci je objek tov tre ba pri la go di ti name - nu kar ti ra nja. • Za samo kla si fi ka ci jo je teža va zasto pa nost cilj nih objekt nih raz re dov (na pri mer zgrad ba) z ve li kim šte - vi lom raz lič nih repre zen ta cij, ki ima jo lah ko povsem raz lič ne spek tral ne, tek stur ne, geo me trič ne in dru ge last no sti (na pri mer zgrad ba na novo kri ta s kor ci, valo vit ka mi, vlak no ce men tom, lese ni mi skod lami). • Nadalj nja teža va je pri sot nost in šte vilč nost senc. Sen ce puš ča jo sko raj vsi objek ti, nji ho va lega in dol - ži na pa je odvi sna od viši ne objek ta in raz mer, v ka te rih se izva ja sne ma nje (lega Son ca). Gle de na to, da smo pri enkrat nem zrač nem sne ma nju ome je ni s po gle dom od zgo raj, mora mo vse nev šeč - no sti razu me ti v tem kon tek stu. 0 100 200 m Kartograf: Žiga Kokalj Vir: ZRC SAZU S © ZRC SAZU Sli­ka 2:­Del­Črne­vasi­v ča­su­poplav­20. 9. 2011.­Letal­ski­posne­tek­je­v laž­nih­bar­vah­(bliž­nji­infrar­de­či, rde­či­in­zele­ni­kanal). 65 Tat ja na Velja nov ski, Ži ga Kokalj • Več ja loč lji vost pri zaje ma nju podat kov pome ni tudi več jo koli či no podat kov za obde la vo in shranje - va nje. Pra vi lo ma obde la va podat kov iz viso ko loč lji vih zaje mov zah te va izjem no zmog lji vo stroj no opre mo ter več časa obde la ve, zla sti, kadar je območ je opa zo va nja veli ko. Za ra di v uvo du opi sa nih last no sti območ ja, last no sti raz po lož lji vih podat kov zrač ne ga sne ma nja in sta nja obsto je čih meto do lo gij obde la ve podat kov smo za kar ti ra nje podrob ne pro stor ske raz po re - di tve poplav izbra li meto do objekt ne kla si fi ka ci je na pod la gi učnih vzor cev. V štu di ji smo upo ra bi li podat ke, ki so nasta li ob sne ma nju poplav sep tem bra 2010 iz leta la. Snemanje je izva ja lo pod jet je Geoin d. o. o. Posnet ki bar ja so bili zaje ti 20. sep tem bra ob naj viš jem vodo sta ju in dan po najo bil nej ših pada vi nah, v loč lji vo sti 20 cm, v treh spek tral nih paso vih: v ze le nem, rde čem in bliž njem infrar de čem (bIR) spek tru (sli ka 2). Posnet ki so orto rek ti fi ci ra ni (bIR DOF) in v koor di nat - nem siste mu D48. 3 Rezul ta ti samo dej ne objekt ne kla si fi ka ci je in raz pra va Zmož no sti objekt ne kla si fi ka ci je viso ko loč lji vih podat kov za več ja območ ja vred no ti mo v lu či kako - vo sti rezul ta tov kar ti ra nja (toč nost pre poz na ve in dolo či tve geo graf skih objek tov) ter zmož no sti hitre in račun sko čim bolj avto nom ne obde la ve. Ob jekt na kla si fi ka ci ja je v raz no li kih in kom plek snih oko ljih sicer uspe šna, a zah te va raz me ro ma velik obseg dela v fazi pokla si fi ka ci je (po prav lja nje napač nih raz vr sti tev je pra vi lo ma roč no na pod la gi 0 100 200 m Avtorica vsebine: Tatjana Veljanovski Kartograf: Žiga Kokalj Vir: ZRC SAZU © ZRC SAZU pozidano svetlo pozidano njive v vodi pozidano temno sence na vodi cesta voda ceste voda/poplavljeno avtocesta svetlozelena voda grmičevje, drevesa in gozd grmičevje, drevesa in gozd temnozelena voda voda z valovi svetle njive temne njive njive zorane njive sence na suhem sence Sli­ka 3:­Kate­go­ri­je­učnih­vzor­cev­in­kla­si­fi­ci­ran­letal­ski­posne­tek­dela­Črne­vasi. 66 Ob jekt no usmer je no kar ti ra nje poplav in nji ho va vlo ga v po se li tvi osred nje ga dela Ljub ljan ske ga bar ja Pre­gled­ni­ca 1:­Pre­gled­ugo­tov­lje­nih­pomanj­klji­vo­sti­upo­ra­be­objekt­ne­kla­si­fi­ka­ci­je­v sa­mo­dej­nem­nači­nu kar­ti­ra­nja­iz­viso­ko­loč­lji­vih­posnet­kov­ter­mož­ne­reši­tve. prob lem pri mer pred la ga ne reši tve Ve li kost območ ja obde la ve in zelo Ob moč je obde la ve v 20 cm Prev zor če nje na manj šo, a še pri mer no viso ka pro stor ska loč lji vost podat kov loč lji vo sti pome ni hkrat no obde la vo loč lji vost. Raz rez območ ja in obde la va sta lah ko račun sko pre zah tev ni. 30 Gb podat kov, v loč lji vo sti 1 m po delih. pa 1 Gb podat kov. Ka ko vost podat kov sne ma nja: Ob moč ja so posne ta v raz lič ni Strož je zah te ve in ukre pi med radio me trič na nekon si stent nost. inten zi te ti, kon tra sti med posnet ki sne ma njem. so neus kla je ni. Iden tič ne sku pi ne objek tov (na pri mer gozd) ima jo po območ ju zelo raz lič ne spek tral ne last no sti. Raz no li ko in kom plek sno oko lje: Vr ste stre šnih kri tin in nji ho ve Več ja spek tral na loč lji vost (več raz no li ke repre zen ta ci je geo graf skih repre zen ta ci je v ana li zi spek tral ne ga kana lov, obvez no tudi v bIR spek tru). objek tov zno traj posa mez ne pro sto ra (sli ki 2 in 4). Raz ši ri tev sez na ma kate go rij za kar ti ra ne kate go ri je rabe tal. učne vzor ce, kasnej še zdru že va nje v ob jekt ne raz re de ozi ro ma cilj ne raz re de rabe tal. Raz no li ko in kom plek sno oko lje: Po sa mez ni ele men ti iz kate go ri je Po prav ki v po kla si fi ka ci ji: roč no navi dez na spek tral na »so rod nost« objek tov »tem ne stre he« se napač no (zelo dol go traj no) ali z upo ra bo med raz lič ni mi objek ti in nji ho vo raz vrš ča jo tudi med sen ce na vodi, kon cep tual nih pro stor skih ana liz, napač no raz vrš ča nje v fazi podob no se lah ko mokra na pri mer z ana li zo oko li ce. kla si fi ka ci je. (po plav lje na) cesta uvr sti v ka te go ri jo avto ce ste (sli ka 3). Raz no li ko in kom plek sno oko lje: Raz gi ba ne stre he, z dim ni ki, Pre dob de la va podat kov (npr. gla je nje raz poz na va nje in zane mar ja nje sen ca mi in podob no (sli ki 3 in 4). z niz ko pre pust ni mi fil tri). upo ra ba mikro struk tur na objek tih, ki so za več ni voj ske seg men ta ci je (de lu je v več kar ti ra nje nepo memb ne podrob no sti. meri lih/rav neh vhod nih podat kov). In ter pre ta ci ja vse bi ne podo be: Hi še v po plav lje ni rav ni ci, nji ve Kon cep tual ne pro stor ske ana li ze v fazi objek ti, ki so poplav lje ni, koru ze v po plav lje ni rav ni ci (sli ka 3). pokla si fi ka ci je in upo ra ba lidar skih a se kla si fi ci ra jo kot nepo plav lje ni. podat kov: npr. ana li za oko li ce na pod la gi tere na. Če je zem ljiš če dvig nje - no, hiša zelo ver jet no ni poplav lje na in obrat no. Gle de na podat ke lidar ske ga DMR-ja in DMP-ja lah ko dolo ča mo, kate ri objek ti so dejan sko poplav lje ni, čeprav so viš ji od vod ne gla di ne. In ter pre ta ci ja vse bi ne podo be: rezul tat Fo to sin te tič no aktiv no sta nje polja upo ra ba infor ma cij pod-ob jekt ne objekt ne kla si fi ka ci je pra vi lo ma koru ze in manj ša sku pi na dre ves. ana li ze seg men tov v kla si fi ka ci ji. Pri vse bu je pre cej napač no kla si fi ci ra nih čemer je smi sel no pre ver ja ti vsaj dve objek tov, ki jih pogo sto ni mogo če last no sti posa mez ne ga seg men ta raz lo ži ti s po dob ni mi last nost mi (ana li za poraz de li tve ne funk ci je atri bu tov (na pri mer povsem raz lič ne vred no sti po posa mez nih spek tral nih tek stur ne last no sti). kana lih, stop nja geo me trič ne delji vo sti na manj še dele). 67 Tat ja na Velja nov ski, Ži ga Kokalj A B C 0 100 200 m Avtorica vsebine: Tatjana Veljanovski Kartograf: Žiga Kokalj Vir: ZRC SAZU S © ZRC SAZU Sli­ka 4:­Iska­nje­kom­pro­mi­sov­v po­stop­ku­kar­ti­ra­nja­pri­uprav­lja­nju­z ve­li­ki­mi­nesre­ča­mi.­Pri­la­go­di­tev podat­kov­(pro­stor­ske­loč­lji­vo­sti)­za­obde­la­vo­več­jih­obmo­čij.­Ori­gi­nal­ni­tri­ka­nal­ni­letal­ski­posne­tek (BIR,­R, Z)­v loč­lji­vo­sti­0,2 m (A),­posne­tek,­prev­zor­čen­na­loč­lji­vost­1 m (B)­in­iz­nje­ga­izra­ču­nan zemlje­vid­pokrov­no­sti (C).­Legen­do­kate­go­rij­pri­ka­zu­je­sli­ka 3.­Na­mestu,­kjer­je­nepo­plav­lje­na sku­pi­na­stavb­(de­sni­sred­nji­del­sli­ke),­so­bile­stav­be­postav­lje­ne­že­ob­prvi­kolo­ni­za­ci­ji­Bar­ja. Odnos­teda­njih­z no­vej­ši­mi­je­tre­ba­še­pre­ve­ri­ti­v na­ra­vi.­Pri­ča­ko­va­ti­je,­da­je­bil­teren­nasut. vizual ne kon tro le). V pri me ru inter pre ta ci je podat kov pri uprav lja nju z ne sre ča mi časa za obsež no pokla - si fi ka ci jo nima mo, zato v štu di ji samo dej nost postop ka razu me mo kot zad nji korak obde la ve, ki je račun sko še avto no men (brez več je ga posre do va nja ope ra ter ja). V štu di ji smo tudi priv ze li, da so učni vzor ci lah ko pre diz bra ni, torej pri prav lje ni vna prej. Gle de na nara vo nesre če (po pla va, požar) mora ope - ra ter doda ti le učne vzor ce pri za de tih povr šin in pre raz po re di ti more bit ne napač ne pre diz bra ne. Popol no ma samo dej ne ga postop ka (brez kakr šne ga ko li posre do va nja ope ra ter ja) se v bliž nji pri hod - no sti ne gre nade ja ti. algo rit mi obde la ve še nekaj časa ne bodo kos pre poz na va nju zaple te nih raz me rij v na rav nem oko lju, torej inter pre ta ci ji, ki so ji člo veš ki mož ga ni zlah ka kos. Napre dek vidi mo prej v iz - bolj ša nju samo dej no sti postop kov pokla si fi ka ci je. Tu bi vizual no inter pre ta ci jo lah ko nado me sti li z iz bra ni mi postop ki ana li ze oko li ce, ki bi pote ka li v sa mo dej nem nači nu. Pro ces seg men ta ci je in kla si fi ka ci je smo izved li za šir še območ je osred nje ga dela bar ja (sli ka 1). Žele na hitrost obde la ve je dolo ča la pri la go di tev podat kov. Izvor na pro stor ska loč lji vost (sli ka 2) je bila namreč račun sko pre zah tev na in časov no zelo potrat na, zato smo upo šte va je veli kost opa zo va ne ga območ - ja podat ke prev zor či li na loč lji vost 1 m (sli ka 4). Posto pek seg men ta ci je smo prek seg men ta cij skih para me trov nasta vi li tako, da je bilo mogo če raz poz na va ti tudi manj še vod ne stuk tu re, na pri mer vid - ne vod ne jar ke med koruz ni mi polji. Dob lje ni seg men ti so bili nato nad zo ro va no raz vrš če ni v pri pa da jo če raz re de s po moč jo niza učnih vzor cev in algor ti ma SVM. Dolo ča li smo 15 raz re dov pokrov no sti (sli - ka 3), od kate rih jih šest pona zar ja poplav lje ne povr ši ne ozi ro ma vodo. Na ta način smo dobi li bolj ši rezul tat, kot v pri me ru dolo ča nja samo po ene ga raz re da za vodo, stav be ali nji ve. Po drob no kar ti ra nje poplav lje ne ga območ ja v sa mo dej nem nači nu (brez pokla si fi ka ci je) se je izka - za lo za zah tev no. Zara di zaple te ne agrar ne struk tu re, raz lič ne viši ne vode in dejs tva, da so na zem ljiš čih lah ko pri sot ni pri del ki raz lič nih višin (na pri mer koru za, zelje, viso ka ali poko še na tra va), ni bilo mogo - če dolo či ti zvez ne povr ši ne poplav lje ne ga površ ja (sli ka 3), ampak se je le-ta pogo sto pre ki nja la in uvrš ča la 68 Ob jekt no usmer je no kar ti ra nje poplav in nji ho va vlo ga v po se li tvi osred nje ga dela Ljub ljan ske ga bar ja v dru ge rabe tal (na pri mer nji ve). Ob pre gle du rezul ta tov smo ugo to vi li neka te re zna čil ne napa ke kla - si fi ka ci je. Vzro ke zanje smo podrob no preu či li, preu či li pa smo tudi mož ne reši tve za odprav lja nje pomanj klji vo sti. ugo to vi tve poda ja pre gled ni ca 1. 4 Novej ša pose li tev osred nje ga dela Ljub ljan ske ga bar ja in poplav na ogro že nost Po obdob ju mostiš čar jev (od oko li 2300 do 1700 pr. n. št.) in pred osu še val ni mi deli je bilo Ljub - ljan sko bar je razen na osam lje nih gri čih zara di red nih poplav in zamoč vir je no sti pre cej nepri vlač no in popol no ma nepo se lje no (Me lik 1927). V gos po dar skem pogle du je bilo to ozem lje majh ne vred no - sti. V dru gi polo vi ci 18. sto let ja so se zače la pri za de va nja za nje go vo osu ši tev in s tem resnej ši pose gi v ta pro stor. Začet ki sega jo v leta 1762–1769 (na pri mer Zor nov pro jekt, Melik 1927, 6) in so obse ga li izko pa va nje novih kana lov in pre pre da nje območ ja z jar ki za odva ja nje vode v glav ne kana le, reke in poto ke. Stal na pose li tev osred nje ga dela bar ja je torej veli ko mlaj ša, sta ra naj bi bila le dobrih 250 let. Med leti 1772 in 1780 je bil izko pan Gru ber jev pre kop, ki je veli ko pris pe val k več je mu odto ku vode in s tem zmanj ša nju mož no sti poplav, ven dar pri ča ko va ni uči nek na stop njo osu ši tve in posle dič no kul - ti va ci je celot ne ga bar ja ni bil dose žen (Me lik 1927). Dunaj ska vla da cesar ja Fran ca je pri pra vi la načrt popol ne osu ši tve bar ja in leta 1825 so se zače la dela regu li ra nja in poglob lje va nja stru ge Ljub lja ni ce in Gru ber je ve ga kana la ter izko pa va nja šte vil nih več jih kana lov in manj ših jar kov na samem bar ju. Dela so tra ja la šti ri leta in so dopri ne sla nova osu še na območ ja, pri mer na za pašni ke, trav ni ke in polje deljstvo, pa tudi pose li tev. Ven dar sla ba skrb za kana le območ ju kma lu ni več pri za na ša la s po pla va mi. Posa - mič na poprav ljal na hidro teh nič na dela so se v več jih in manj ših časov nih raz mi kih vrši la vse do 1. sve tov ne voj ne in naprej. Raz me re pred več ji mi pri se li tva mi nazor no pri ka zu je več sta rej ših zem lje vi dov, na pri - mer Fran cis cej ski kata ster iz 20-ih let 19. sto let ja (sli ka 5a). Od toli kanj pri ča ko va ne pose li tve bar ja ob nje go vi izsu ši tvi se vid nej ša pose li tev ni zgo di la vse do 30-ih let 19. sto let ja. Dot lej so se pojav lja la manj ša nase lja (po sa mez ne hiše) pred vsem ob robo vih bar - ja in vzdolž rek. Delo ma je tak pose li tve ni vzo rec posle di ca pri mer no sti narav nih oko liš čin za biva nje, delo ma pa admi ni stra tiv ne raz de li tve ozem lja med šte vil ne obči ne, ki meji jo na bar je. Leta 1829 je guber - nij mesta Ljub lja ne pod župans tvom Hra det ske ga izdal dovo lje nje za prvo raz pro da jo zem ljišč na Volar ju (ka sne je Karo lin ska zem lja – med Ižan sko cesto in Črno vas jo) za pose li tev in kul ti va ci jo pod dolo če - ni mi pogo ji in odziv za nakup je bil dober (sli ka 5b). Leta 1840 je na raz de lje nih par ce lah sta lo 25 hiš, leta 1860 je šte vi lo kme tij nara slo na 39, v njih pa so pre bi va li rev nej ši ljud je. Že v tem obdob ju se je poka za lo, da je načrt no in namen sko pose lje va nje bar ja, ozi ro ma kot so jo tedaj ime no va li, kolo ni za - ci ja za Kme tij ske druž be, več ji del sla bo pre miš ljen pro ces. Raz po lož lji ve par ce le so le za silo izpol nje va le meri la za zdra vo biva nje, pred vsem pa je bila nji ho va lega na območ ju odvi sna od last nin skih raz me - rij in pra vic teda nje mest ne obla sti. Zato je kolo ni za ci ja bar ja raz me ro ma sla bo napre do va la. Šele v ča su t. i. šot ne indu stri je, ko je pri do bi va nje šote nudi lo dobro eksi sten co na bar ju in je poti sni lo polje dels - tvo v ozad je, to je v 60-ih, 70-ih in 80-ih letih 19. sto let ja je kolo ni za ci ja dose gla nov višek. Način nase li tve je bil pred vsem gosti tev obsto je čih kolo nial nih nase lij (na pri mer Črna vas, Lipe). Kolo ni ja na Volar - ju je tako leta 1876 šte la že 97 hiš, leta 1880 pa kar 109 hiš (Me lik 1927). Pre­gled­ni­ca 2:­Šte­vi­lo­pre­bi­val­cev­po­letih­za­nase­lji­Črna­vas­in­Lipe­(Vir:­Popi­si­pre­bi­vals­tva,­razen­za leto 2008,­ki­pri­ka­zu­je­sta­nje­gle­de­na­Cen­tral­ni­regi­ster­pre­bi­vals­tva). 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2008 Lipe 42 68 54 49 33 50 48 50 71 Čr na vas 205 270 329 363 315 348 419 594 725 69 Tat ja na Velja nov ski, Ži ga Kokalj A 0 100 200 m Kartograf: Žiga Kokalj Vir: ZRC SAZU, Arhiv RS S © ZRC SAZU B 0 100 200 m Kartograf: Žiga Kokalj Vir: ZRC SAZU, Arhiv RS S © ZRC SAZU Sli­ka 5:­Na­fran­cis­cej­skem­kata­stru­izde­la­nem­med­leto­ma 1823­in­1826­je­vide­ti,­da­je­bilo­območ­je seda­nje­Črne­vasi­še­popol­no­ma­nepo­se­lje­no.­Vse­območ­je­današ­nje­ga­nase­lja­juž­no­od­ceste­obse­ga ena­par­ce­la­(par­ce­la­šte­vil­ka 1689,­veli­ka 278 ha) (A).­Pre­nov­lje­ni­(ream­bu­li­ra­ni;­fran­cis­cej­sko-jo­že­fin­ski) kata­ster­iz­let­1867–1882 pri­ka­zu­je,­da­se­je­kolo­ni­za­ci­ja­že­raz­mah­ni­la.­Ome­nje­na­veli­ka­par­ce­la­je bila­raz­par­ce­li­ra­na­na­več­kot­200 manj­ših­in­raz­de­lje­na­pri­se­ljen­cem (B).­Vsak­kolo­ni­za­tor­je­pre­jel kopi­jo­listi­ne­z vri­sa­nim­tlo­ri­som­dode­lje­ne­par­ce­le.­Na­kopi­ji­so­bile­nave­de­ne­tudi­vse­obvez­no­sti kmeta-ko­lo­ni­sta­in­nje­go­vih­nasled­ni­kov­(Ko­ro­šec 1978, 171). Po se li tev osred nje ga dela bar ja je v naj več ji urba ni za ci ji Ljub ljan ske ga bar ja med leto ma 1960 in 1990, ki je šla pred vsem na račun šir je nja Ljub lja ne in Vrh ni ke, stag ni ra la. Vasi v osred njem delu so prvič po zla tih časih šot ne indu stri je kon cem 19. sto let ja nov pose li tve ni raz cvet doži ve le šele v zad - njih dveh deset let jih. Raz voj šte vi la pre bi val cev v va seh Lipe in Črna vas v zad njih 150 le tih pri ka zu je 70 Ob jekt no usmer je no kar ti ra nje poplav in nji ho va vlo ga v po se li tvi osred nje ga dela Ljub ljan ske ga bar ja Ljubljanica 0 100 200 m Avtorica vsebine: Tatjana Veljanovski Kartograf: Žiga Kokalj Vir: ZRC SAZU, GURS, Arhiv RS S © ZRC SAZU Sli­ka 6:­Sli­ka­pri­ka­zu­je­cest­no­omrež­je,­osu­še­val­ne­kana­le­in­stav­be­(sivo)­v delu­Črne­vasi.­Z rde­čo­so pri­ka­za­ne­stav­be,­ki­so­vri­sa­ne­v ream­bu­li­ra­nem­kata­stru­(1867–1882). pre gled ni ca 2. V pro ce sih inten ziv nej še urba ni za ci je osred nje ga dela bar ja se je prvot ni pose li tve ni vzo - rec vse bolj širil tudi na zem ljiš ča, ki z vi di ka splo šne poplav ne ogro že no sti niso bila pri mer na (sli ka 6). Na splo šno je za urba ni za ci jo osred nje ga dela bar ja zna čil no, da niko li ni bila prav pozor no in dol go - roč no načr to va na (Me lik 1927). Sta ra in uve ljav lje na pro ti po plav na napo ti la gle de grad nje na območ ju bar ja so torej vse manj upo šte va na, kar je bilo več kot očit no tudi ob zad njih popla vah (sli ke 4a, 5 in 6). 5 Sklep Z le tal ski mi posnet ki ozi ro ma podat ki zelo viso ke loč lji vo sti (pod 0,5 m) lah ko v sko raj real nem času dobi mo izje men vpo gled v sta nje narav ne ga ali urba ne ga oko lja. Tak šni podat ki so še pose bej pomemb ni ob narav nih in več jih indu strij skih nesre čah. Objekt no usmer je ne ana li ze viso ko loč lji vih podat kov omo go ča jo pri do bi va nje raz no li kih infor ma cij, ugo tav lja mo pa, da vse bi ne posnet kov ne moremo dovolj zanes lji vo inter pre ti ra ti v po pol no ma samo dej nem nači nu. V pri hod no sti bo tre ba več pozor no sti usme ri ti v in te gra ci jo raz lič nih virov podat kov, pred vsem lidar skih podat kov, ter jih smi - sel no vklju či ti v ob de la vo viso ko loč lji vih posnet kov. Gle de na pre poz na ne pomanj klji vo sti objekt ne kla si fi ka ci je v tej štu di ji so izbolj ša ve naj bolj nuj ne in obe tav ne v fazi pokla si fi ka ci je (od prav lja nje napak), in sicer v sme ri pro stor skih ana liz oko li ce objek tov. Kon cep tual no usmer je na ana li za oko li ce bi pove - ča la obseg samo dej no sti kar ti ra nja v pri me rih hitre ga kar ti ra nja nesreč, neslu te ne mož no sti pa se odsti ra jo tudi za razi ska ve odno sov med narav nim oko ljem in pose li tve ni mi vzgi bi. 6 Viri in lite ra tu ra blasch ke, T. 2010: Object based ima ge analy sis for remo te sen sing. ISPRS Jour nal of Pho to gram me try and Remo te Sen sing 65. Ko ro šec, b. 1978: Naš pro stor v ča su in pro jek ci ji. Ljub lja na. Me lik, a. 1927: Kolo ni za ci ja Ljub ljan ske ga bar ja. Dok tor ska diser ta ci ja. Ljub lja na. 71 Tat ja na Velja nov ski, Ži ga Kokalj Na vu lur, K. 2007: Mul ti-Spec tral Ima ge analy sis using the Object Orien ted Para digm. boca Raton. Oro žen ada mič, M. 1998: Ljub ljan sko bar je. Slo ve ni ja – pokra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Ve lja nov ski, T., Kanjir, u., Oštir, K. 2011: Objekt no usmer je na ana li za podat kov daljin ske ga zaz na vanja. Geo det ski vest nik 55-4. Ljub lja na. 72 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 73–80 RAZVOJ SISTEMA ZA SPREMLJANJE SUŠ: OD STATIČNIH DO PORAZDELJENIH SPLETNIH ZEMLJEVIDOV dr. An­drej­Ceglar,­Bar­ba­ra­Med­ved­- Cvikl,­dr. Luč­ka­Kaj­fež­- Boga­taj Cen­ter­za­agro­me­teo­ro­lo­gi­jo,­Odde­lek­za­agro­no­mi­jo,­Bio­teh­niš­ka­fakul­te­ta,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni an­drej.ce­glar@bf.uni-lj.si,­bar­ba­ra.med­ved-cvikl@bf.uni-lj.si,­luc­ka.kaj­fez-bo­ga­taj@bf.uni-lj.si Luka­Hon­zak BO-MO d. o. o.,­luka@bo-mo.si dr. Mi­lan­Kobal Od­de­lek­za­gozd­no­eko­lo­gi­jo,­Goz­dar­ski­Inšti­tut­Slo­ve­ni­je mi­lan.ko­bal@goz­dis.si dr. Kle­men­Eler Ka­te­dra­za­a­pli­ka­tiv­no­bota­ni­ko,­eko­lo­gi­jo­in­fizio­lo­gi­jo­rast­lin,­Bio­teh­niš­ka­fakul­te­ta,­Uni­ver­za­v Ljub­ljani kle­men.eler@bf.uni-lj.si UDK:­551.577.38:528.9 91:659.2:004 IZVLEČEK Raz­voj­siste­ma­za­sprem­lja­nje­suš:­od­sta­tič­nih­do­poraz­de­lje­nih­splet­nih­zem­lje­vi­dov Raz­voj­infor­ma­cij­ske­teh­no­lo­gi­je­moč­no­vpli­va­na­nači­ne­ana­li­ze­in­pred­sta­vi­tve­pro­stor­skih­podat­kov. Upo­ra­ba­Open­GIS­oro­dij­odpi­ra­nove­mož­no­sti­za­raz­voj­medo­pra­vil­nih­GIS­siste­mov­na­področ­ju­stal­- ne­ga­sprem­lja­nja­sta­nja­v oko­lju,­kjer­napre­dek­splet­ne­ga­kar­ti­ra­nja­vpli­va­na­učin­ko­vi­tost­rabe­podat­kov­nih baz,­kva­li­te­to­siste­ma,­sto­ri­tev­in­infor­ma­cij­ter­omo­go­ča­bolj­še­razu­me­va­nje­kom­plek­sno­sti­pro­stor­skih poja­vov.­V pris­pev­ku­je­pred­stav­ljen­raz­voj­medo­pra­vil­ne­ga­siste­ma­za­stal­no­sprem­lja­nje­suš­v Cen­tru za­uprav­lja­nje­s su­šo­v Ju­govz­hod­ni­Evro­pi­(DMCSEE),­ki­je­inte­gri­ran­tudi­v Evrop­ski­sušni­por­tal­(EDO) ter­Glo­bal­ni­sistem­za­sprem­lja­nje­Zemelj­ske­ga­površ­ja­GEOSS. KLJUČNE­BESEDE su­ša,­GIS,­medo­pra­vil­nost,­splet­ni­kar­to­graf­ski­ser­vis,­DMCSEE,­EDO ABSTRACT The­development­of­drought­monitoring­system:­from­static­to­distibuted­web­maps Development­of­information­technology­significantly­affects­the­methods­of­analysis­and­presentation­of spatial­data.­The­use­of­OpenGIS­specification­offers­new­opportunities­for­the­development­of­interop- erable­GIS­systems­in­the­field­of­continuous­monitoring­of­environment.­Progress­of­online­mapping­affects the­efficiency­of­the­use­of­databases,­quality­of­systems,­services­and­information.­It­promotes­better­under- standing­of­the­complexity­of­the­occurrence­of­different­spatial­phenomena.­In­this­study,­recent­developments of­interoperable­drought­monitoring­system­in­Drought­Management­Centre­for­South-Eastern­Europe (DMCSEE),­which­is­integrated­in­the­European­Drought­Observatory­(EDO)­and­the­Global­Earth­Observation System­of­Systems­(GEOSS),­are­presented. KEY­WORDS: drought,­GIS,­interoperability,­OpenGIS­Web­Services,­DMCSEE,­EDO 73 a. Ceglar, b. Med ved - Cvikl, L. Kaj fež - boga taj, L. Hon zak, M. Kobal, K. Eler 1 Uvod V zad njih deset let jih smo pri ča raz vo ju geo graf skih infor ma cij skih siste mov od tra di cio nal nih namiznih GIS-ov, tesno pove za nih s pro stor ski mi podat kov ni mi baza mi, do med seboj pove za nih medo - pra vil nih, geo graf sko raz pre še nih splet nih oro dij za pro stor ske podat ke (sli ka 1). Ta raz voj je tesno pove zan z na pred kom stroj ne opre me, splo šnim napred kom splet nih oro dij, pro ce som stan dar di za ci je OGC-ja (open­GIS­con­sor­tium) in ved no več jim pov pra še va njem upo rab ni kov po pro stor skih podat kih na spletu. Pomemb no vlo go ima bolj ša dostop nost do pro stor skih podat kov ter mož nost za raz pr še no obde la vo le-teh, kakor tudi neneh ne zah te ve po nji ho vi ponov ni upo ra bi (ala meh 2001). Raz voj splet ne kar to gra fi je odpi ra nove mož no sti tako za upo rab ni ke podat kov (iz bolj ša va pro ce - sov upo ra be) kot proi zva jal ce podat kov (splet no kar ti ra nje). V pris pev ku so pred stav lje ni raz voj splet ne kar to gra fi je ter nove mož no sti za upo rab ni ke na pri me ru Cen tra za uprav lja nje s su šo v Ju govz hod ni Evro pi DMCSEE (Drought­Mana­ge­ment­Cen­tre­for­South-Ea­stern­Euro­pe). Eden od name nov sušnega cen tra je vzpo sta vi tev siste ma za sprem lja nje suše v Ju govz hod ni Evro pi s po stop ki izde la ve ter pri ka - zo va nja zem lje vi dov sušno sti. V pris pev ku smo se osre do to či li na pred sta vi tev nad grad nje siste ma za sprem lja nje suše, teme lje če ga na sta tič nih splet nih zem lje vi dih, v si stem dina mič no poraz de lje nih splet - nih zem lje vi dov, kjer so podat ki poraz de lje ni po raz lič nih splet nih mestih, dostop do teh pa se opra vi pre ko for mal nih pro to ko lov OGC-ja. Ome nje ni pre hod iz sta tič nih na dina mič ne kar te je zelo tesno pove zan z raz vo jem GIS oro dij. upo rab lje na meto do lo gi ja omo go ča tudi pove zo va nje teh nič no zelo raz lič nih raz voj nih sto penj GIS siste mov v enot no infra struk tu ro na raz lič nih pro stor skih rav neh. Spletna tehnologije Nižji stroški (XML, GML) računalniške opreme Splet (html, Java) Vloga GIS Hitrejše procesiranje Uporabniki/Strežnik v organizacijah Vmesniki Dostopnost prostorskih podakov Avtonomni GIS sistemi Prostorske baze s prostorsko komponento Samostojni sistemi Razširljivost GIS Namizna Prostorsko Podatki tesno komponent kartografija razpršeni povezani n i s sistemom medopravilni Spletna servisi kartografija Sli­ka­1:­Raz­voj­geo­graf­skih­infor­ma­cij­skih­siste­mov. 74 Raz voj siste ma za sprem lja nje suš: od sta tič nih do poraz de lje nih splet nih zem lje vi dov 2 Splet no kar ti ra nje Splet no kar ti ra nje teme lji na upo ra bi splet nih oro dij OGC-ja, ki opre de lju je jo stan dard ne vme sni - ke, pro to ko le in poe no ten način kodi ra nja pro stor skih podat kov za upo ra bo na med mrež ju ter zla sti na sple tu. Ti stan dar di so name nje ni pod po ri za izme nja vo pro stor skih podat kov, a pli ka cij in navo dil po omrež ju v de jan skem času (Šu mra da 2005). V po stop ku pre ho da iz sta tič nih v po raz de lje ne splet - ne kar te v ok vi ru DMCSEE infra struk tu re so bili upo rab lje ni nasled nji stan dar di: • splet na kar to graf ska orod ja (Open GIS WMS – web­map­ser­vi­ce­spe­ci­fi­ca­tion), • splet na orod ja za pro stor ski podat kov ni sloj (Open GIS WCS – web­cove­ra­ge­ser­vi­ce­spe­ci­fi­ca­tion), • spe ci fi ka ci ja za kata loš ka orod ja (Open­GIS­cata­log­ser­vi­ces­spe­ci­fi­ca­tion). 3 DMCSEE sistem za sprem lja nje suš – sta tič ne kar te DMCSEE je regio nal ni sušni cen ter, ki upo rab ni kom iz regi je zago tav lja infor ma ci je o raz vo ju in stop nji poja va suše v re gi ji. Obsto je či sistem ponu ja izra ču ne stan dar di zi ra ne ga pada vin ske ga indek - sa SPI (Mckee 1993) in pada vin skih per cen ti lov v ob li ki sta tič ne ga splet ne ga zem lje vi da kot strež niš ki odgo vor na upo rab niš ko zah te vo. Infra struk tu ra teme lji na odpr to kod nem geo graf skem infor ma cijskem siste mu GRaSS. DMCSEE za izra čun SPI-ja in pada vin skih per cen ti lov upo rab lja podat ke Glo bal nega cen tra za kli ma to lo gi jo pada vin (GPCC), ki izde lu je kar te pada vin na pro stor ski loč lji vo sti 0,5°. Sistem za sprem lja nje suše pri ka zu je sve že infor ma ci je v real nem času; takoj, ko so na voljo novi podat ki z GPCC-ja, sistem izra ču na nove vred no sti ome nje nih sušnih indek sov. Te vred no sti se nato shra njuje jo v po dat - kov no bazo GRaSS, ki je zapr ta za šir šo upo ra bo. Iz ome nje ne baze sistem izde la kar to pro stor ske poraz de li tve sušnih indek sov (Med ved-Cvikl s so de lav ci 2011). 4 DMCSEE sistem za sprem lja nje suše – dina mič ni zem lje vi di Ker so GPCC podat ki pre cej nena tanč ni (loč lji vost 0,5 krat 0,5°), je DMCSEE raz vil splet no a pli - ka ci jo, prek kate re lah ko čla ni DMCSEE kon zor ci ja nala ga jo sušne indek se svo jih držav v ob li ki raz lič nih raster skih for ma tov. a pli ka ci ja v ozad ju te rastre uvo zi v GRaSS, jih pre pro je ci ra v eno ten koor di nat - ni sistem in na enot no pro stor sko loč lji vost ter poso do bi orod je WMS. a pli ka ci ja obli ku je kom po zi tu me (zlep ke sušnih indek sov večih držav za isto obdob je) in izra ču na sta ti sti ko po admi ni stra tiv nih regi - jah. V a pli ka ci jo je vklju čen tudi pri ka zo val nik (sli ka 2) za pri kaz DMCSEE zem lje vi dov. 5 EDO sistem za sprem lja nje suše – poraz de lje ne kar te V ok vi ru pro jek ta Euro GEOSS (Euro GEOSS 2010; Med ved-Cvikl in sode lav ci 2011) smo z upo - ra bo OGC spe ci fi ka cij sušne indek se zače li pri ka zo va ti kot poraz de lje ne kar te (Neu mann 2008) na EDO por ta lu (med mrež je 2). Pro duk te siste ma za sprem lja nje suše na DMCSEE-ju smo vklju či li v EDO z ve - ri že njem splet ne ga vme sni ka z WMS spe ci fi ka ci jo. Z upo ra bo WMS-ja lah ko upo rab ni ki v EDO pre gle do val ni ku zem lje vi dov zah te va jo raz lič ne zem lje vi de proi zva jal cev podat kov od poraz de lje nih splet nih strež ni kov. Strež nik vrne izve de no podo bo in ne dejan skih pro stor skih podat kov. Posle dič no ima upo rab nik mož nost dosto pa do DMCSEE pro duk tov na EDO splet nem pre gle do val ni ku zem - lje vi dov. Posre do va ni zem lje vi di pre kri va jo isto področ je, ima jo ena ke raz sež no sti in so pro soj ni, zato jih lah ko upo rab nik pre kri va in dobi kom bi ni ra no kar to (sli ka 3). Poraz de lje na kar ta poleg osnov - ne izbir ne funk ci je za časov ni obseg pri ka za vse bu je tudi dru ge funk ci je, ki pove ču je jo inte rak tiv nost izve de nih podat kov za upo rab ni ka. Tako je mogo če prib li ža ti podat ke na držav no ozem lje, regio nalno 75 a. Ceglar, b. Med ved - Cvikl, L. Kaj fež - boga taj, L. Hon zak, M. Kobal, K. Eler Sli­ka 2:­Splet­ni­pri­ka­zo­val­nik­kart­na­DMCSEE­(med­mrež­je 1). Sli­ka 3:­Kom­bi­ni­ran­zem­lje­vid­sušnih­indek­sov­SPI­(izra­ču­nan­na­DMCSEE)­in­EDO­kom­bi­ni­ra­ne­ga sušne­ga­indi­ka­tor­ja­(Com­bi­ned­Drought­Indi­ca­tor)­za­januar 2012. 76 Raz voj siste ma za sprem lja nje suš: od sta tič nih do poraz de lje nih splet nih zem lje vi dov Sli­ka 4:­Meta­po­dat­kov­ni­kata­log­Euro­GEOSS­(med­mrež­je 4). raven (po ve ča va za šir še območ je Jugovz hod ne Evro pe), raven mesta, meteo ro loš ke posta je, reke in poreč ja. Su šni indek si na siste mu za sprem lja nje suše DMCSEE so posta li z upo rab niš kim vme sni kom ter WCS (med mrež je 3) spe ci fi ka ci jo doseg lji vi tudi za off­li­ne ana li ze, saj jih je mogo če shra ni ti lokal no s kli kom na iko no WCS (sli ka 3), kjer je vzpo stav lje na avto mat ska pove za va z DMCSEE upo rab niš - kim vme sni kom. upo rab niš ki vme snik ponu ja mož nost izbi re časov ne ga obse ga podat kov, sli kov ne ga for ma ta ter pro stor ske ga obse ga podat kov. INSPIRE direk ti va pred vi de va, da se v pro stor sko infra struk tu ro vklju ču je jo meta po dat ki o splet - nih orod jih za pro stor ske podat ke ter pro stor ski podat kov ni nizi brez oro dij (Di rek ti va INSPIRE 2007). Ta INSPIRE zah te va se je upo šte va la v iz grad nji medo pra vil ne infra struk tu re za sušne podat ke, saj so a pli ka ci je part ner jev z OGC spe ci fi ka ci ja mi pove za ne v zgo raj pred stav lje no kohe rent no pred sta vi tve - no infra struk tu ro. V splet no kata lož no orod je so vklju če ni meta po dat kov ni opi si podat kov nih nizov brez a pli ka cij za pred sta vi tev in izme nja vo podat kov. V me ta po dat kov nem kata lo gu je mogo če iska ti sušne pro duk te po ključ nih bese dah, tipu podat kov in proi zva jal cu podat kov (sli ka 4). Kot dodat ni mož - 77 a. Ceglar, b. Med ved - Cvikl, L. Kaj fež - boga taj, L. Hon zak, M. Kobal, K. Eler Sli­ka 5:­Pri­mer­ja­va­šti­rih­raz­lič­nih­indek­sov­za­šir­še­območ­je­Jugovz­hod­ne­Evro­pe­(zgo­raj­levo­je prikazan­indeks­f­APAR –­vir­podat­kov­je­EDO;­zgo­raj­desno­SPI –­vir­podat­kov­je­DMCSEE;­spo­daj levo­graf­časov­ne­ga­niza­f­APAR –­vir­podat­kov­je­EDO;­spo­daj­desno­je­SPI­za­Slo­ve­ni­jo,­ki­je­bil izraču­nan­na­pod­la­gi­goste­mre­že­meteo­ro­loš­kih­opa­zo­val­nic­Agen­ci­je­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je­za­oko­lje – vir podat­kov­je­DMCSEE).­f­APAR­(frac­tion­of­absor­bed­pho­tosynt­he­ti­cally­acti­ve­radia­tion)­pred­stav­lja delež­absor­bi­ra­ne­ga­foto­sin­tet­sko­aktiv­ne­ga­seva­nja,­nepo­sred­no­pove­za­ne­ga­s pro­duk­tiv­nost­jo­rast­lin; posle­dič­no­je­dober­poka­za­telj­sušne­ga­stre­sa­in­ga­upo­rab­lja­mo­pri­sprem­lja­nju­suše. no sti za iska nje podat kov sta bili vklju če ni še iska nje po časov nem obse gu ter iska nje po druž be no pomemb nih področ jih (so­cie­tal­bene­fits­areas), kar je zah te va sku pi ne GEO (part ners tvo raz lič nih vlad - nih ter med na rod nih orga ni za cij na področ ju obli ko va nja GEOSS) za iska nje podat kov v GEOSS por ta lu (GEO 2009). Infra struk tu ra poleg teh nič ne medo pra vil no sti ponu ja tudi seman tič no medo pra vil nost; sled njo smo dose gli z iz bolj ša njem iskal ne ga niza ter obli ko va njem besed nja ka s po droč ja suš (La tre s so de lav ci 2011). besed njak je orga ni zi ran v več pomen skih sku pin (me teo ro lo gi ja, hidro lo gi ja in pedo - lo gi ja) ter pre ve den v 10 je zi kov Jugovz hod ne Evro pe, špan ske ga, fran co ske ga, por tu gal ske ga ter nemš ke ga. S tem smo dose gli bolj šo učin ko vi tost pro ce sa iska nja podat kov v več jezi kov nem evrop skem oko lju. EDO por tal omo go ča sle de nje sta nju suše na pod la gi raz lič nih indek sov. Sistem je bil nad gra jen z orod ji za ana li zi ra nje ter pri mer ja vo teh indek sov, pri dob lje nih iz raz lič nih podat kov nih baz. S tem je upo rab ni ku omo go če na vizual na pri mer ja va sušne ga sta nja za izbra no območ je. upo rab nik v pri - ka zo val ni ku opa zu je pro stor ski vzo rec suše na celin ski, regio nal ni in nacio nal ni rav ni. Poleg kar to graf ske pred sta vi tve je za izbra no območ je mogo če nari sa ti graf za toč ko v sre diš ču območ ja (sli ka 5), na katerem je nari san časov ni niz pro stor sko pov pre če nih vred no sti izbra ne ga sušne ga indek sa. Poleg funk cio nal - no sti za pri mer ja vo šti rih raz lič nih indek sov lah ko z vzpo stav lje nim kar to graf skim pri ka zo val ni kom pri mer ja mo isti indeks na izbra nem območ ju za šti ri raz lič na časov na obdob ja, pri čemer je pri mer ja va odvi sna od raz po lož lji vo sti ozi ro ma frek ven ce obnav lja nja podat kov na stra ni proi zva jal cev podat kov. 78 Raz voj siste ma za sprem lja nje suš: od sta tič nih do poraz de lje nih splet nih zem lje vi dov Zmogljivost sistema Prizadevanje Dostopnost Kvaliteta informacij Kvaliteta storitev Kvaliteta sistema 0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 DMCSEE integriran sušni monitoring DMCSEE pred EuroGOESS projektom Sli­ka 6:­Oce­na­DMCSEE­siste­ma­pred­in­po­imple­men­ta­ci­ji­medo­pra­vil­no­sti­(1 –­sla­bo,­5 –­dobro). 6 Upo rab niš ki vidik Me do pra vil ni sistem za sprem lja nje suš je okre pil pred vsem pove za ve med obsto je či mi ope ra tiv - ni mi siste mi za sprem lja nje suše. S tem se je izbolj šal dostop do sušnih infor ma cij na vseh rav neh. Vsak napre dek v si ste mu je smi seln le, če ga upo rab nik siste ma zaz na kot izbolj ša vo pri oprav lja nju delov - nih nalog (Da vis 1989). S tem name nom je bila izve de na anke ta med upo rab ni ki DMCSEE por ta la. upo rab ni ke smo zapro si li za oce no siste ma gle de zmog lji vo sti, spre jem lji vo sti kva li te te infor ma cij, stori - tev in napo ra, ki ga je tre ba vlo ži ti v ra zu me va nje siste ma. Fak tor napo ra tvo ri kumu la tiv na oce na nasled njih ele men tov: dostop nost, eno stav nost upo ra be ter razum lji vost. upo rab ni ki so po imple menta - ci ji medo pra vil no sti na vseh področ jih zaz na li velik napre dek. Naj več ja raz li ka je bila ugo tov lje na pri zmog lji vo sti siste ma (učin ko vi tost in upo rab nost), saj je bila ta viš ja kar za 24 %. Za 20 % je bila višja tudi oce na fak tor ja kva li te te infor ma cij, sestav lje ne ga iz ele men tov pra vil no sti, pokri to sti, vero do stoj - no sti, pra vo ča sno sti in doda ne vred no sti (sli ka 6). 7 Sklep Splet no kar ti ra nje in splet na kar to gra fi ja postav lja ta znans tve no skup nost, ki dela s su šni mi podat - ki, pred nove izzi ve, saj OGC splet ne spe ci fi ka ci je odpi ra jo nove mož no sti za pred sta vi tev pro stor skih podat kov ter rezul ta tov ana liz. Poleg prob le ma ustrez ne kon fi gu ra ci je siste mov se posa mez ne razi sko - val ne sku pi ne sre ču je jo tudi z iz zi vi, kate re spe ci fi ka ci je upo ra bi ti, da bo pri tem še ved no zago tov lje na 79 a. Ceglar, b. Med ved - Cvikl, L. Kaj fež - boga taj, L. Hon zak, M. Kobal, K. Eler inte lek tual na last ni na podat kov, spo što va na insti tu cio nal na poli ti ka izme nja ve podat kov ter zago tovljena zadost na inter pre ta ci ja sled njih v na dalj njih ana li zah ali celo pri vklju či tvi v splet na orod ja za pro cesi - ra nje podat kov. Pred stav lje ni model veri že nja ope ra tiv nih siste mov pred stav lja velik napre dek na področ ju sprem lja nja suš v ju govz hod ni Evro pi v ok vi ru DMCSEE, saj sta inte rak tiv nost pred stav lje nih kar to - graf skih rezul ta tov in dostop no sti podat kov za nadalj nje off­li­ne ana li ze vse več ji. Hkra ti se z ob li ko va njem cen tral nih vstop nih točk za dostop do sušnih podat kov izbolj šu je tudi razu me va nje poja va suše v pro - sto ru in času. 8 Viri in lite ra tu ra ala meh, N. 2003: Ser vi ce chai ning of inte ro pe rab le geo grap hic infor ma tion web ser vi ces. IEEE Inter - net Comu ting 7-5. Was hing ton. Da vis, F. D. 1989: Per cei ved use ful ness, per cei ved ease of use, and user accep tan ce of infor ma tion tech - no logy. MIS Quar terly 13. Mic hi gan. Di rek ti va 2007/2/ES Evrop ske ga par la men ta in sve ta z dne 14. mar ca 2007 o vzpo sta vi tvi infra struk - tu re za pro stor ske infor ma ci je v Evrop ski skup no sti (INSPIRE). Med mrež je: http://eur-lex.eu ro pa.eu/ (20. 2. 2012) Euro GEOSS, a Eu ro pean approch to GEOSS. Med mrež je: http:/ www.eu ro geoss.eu/de fault.aspx. (20.2.2012). GEO, 2009. GCI Con so li da ted Requi re ments. Med mrež je: http://www.eart hob ser va tions.org/do cu ments/gci/gci_re qui re ments_20090312.doc (20. 2. 2012). La tre, M. a., Hofer, b., Laca sta, J., Nogue ras-Iso, J. 2012: The deve lop ment and inter lin ka ge of a drought voca bu lary in the Euro GEOSS inte ro pe rab le infra struc tu re. Inter na tio nal Jour nal of Spa tial Data Infra struc tu res Research 7. Ispra. Mc Kee, T. b., Doe sken, N. J., Kliest. J. 1993: The rela tions hip of drought fre quency and dura tion to time sca les. Pro cee dings of the 8th Con fe ren ce on applied Cli ma to logy. ana heim. Med mrež je 1: http:// http://www.dmcsee.org/GIS app (20. 2. 2012). Med mrež je 2: http://edo.jrc.ec.eu ro pa.eu/php/in dex.php?ac tion=view&id=1 (15. 3. 2012). Med mrež je 3: http://www.dmcsee.org/en/wcs (15. 3. 2012). Med mrež je 4: http://eu ro geoss.uni zar.es/Search/Search.html (15. 3. 2012). Med ved-Cvikl, b., Ceglar, a., Kaj fež-bo ga taj, L. 2011: Medo pra vil nost na področ ju spram lja nja sta nja suš. Geo det ski vest nik 55-1. Ljub lja na. Med ved-Cvikl, b., Ceglar, a., Kralj, T., Čre pin šek, Z., Kaj fež-bo ga taj, L. 2011: Euro GEOSS model upra - lja nja s su ša mi. Neod go vor na odgo vor nost, Narav ne nesre če 2. Ljub lja na. Neu mann, a. 2008: Encyc lo pe dia of GIS: Web map ping and Web Car to graphy. Lon don. Šu mra da, R. 2005. Teh no lo gi ja GIS. Ljub lja na. 80 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 81–89 PREVERJANJE POKRAJINSKIH TIPOV SLOVENIJE Z GEOGRAFSKIM INFORMACIJSKIM SISTEMOM Rok­Ciglič,­dr. Dra­go­Per­ko Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka,­Znans­tveno­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­nosti rok.ci­glic@zrc-sazu.si,­dra­go@zrc-sazu.si UDK:­911.5(497.4) 91:659.2:004 IZVLEČEK Pre­ver­ja­nje­pokra­jin­skih­tipov­Slo­ve­ni­je­z geo­graf­skim­infor­ma­cij­skim­siste­mom V pris­pev­ku­pred­stav­lja­mo­nekaj­sta­ti­stič­nih­metod,­s ka­te­ri­mi­lah­ko­vred­no­ti­mo­dolo­če­no­geo­graf­sko­tipi­- za­ci­jo­in­ugo­tav­lja­mo,­ali­se­pokra­jin­ski­tipi­tipi­za­ci­je­sta­ti­stič­no­zna­čil­no­raz­li­ku­je­jo­gle­de­na­izbra­ne podat­kov­ne­slo­je­pokra­jin­skih­prvin.­Pre­ve­ri­li­smo­vse­tipe­dveh­geo­graf­skih­tipi­za­cij­Slo­ve­ni­je.­Sta­rej­ša­z 9 tipi je­bila­z upo­ra­bo­geo­graf­ske­ga­infor­ma­cij­ske­ga­siste­ma­izde­la­na­le­delo­ma,­novej­ša­s 24 tipi­pa­v ce­lo­ti. KLJUČNE­BESEDE geo­gra­fi­ja,­geo­graf­ska­tipi­za­ci­ja,­pokra­jin­ski­tip,­Slo­ve­ni­ja,­sta­ti­stič­ne­meto­de,­geo­graf­ski­infor­ma­cij­ski­sistem ABSTRACT Verification­of­Slovenia's­landscape­types­using­geographic­information­system The­paper­presents­some­statistical­methods­that­can­evaluate­certain­geographical­typification­and­deter- mine­whether­landscape­types­of­typification­significantly­differ­depending­on­the­selected­data­layers­of landscape­elements.­We­examined­all­types­of­2 geographical­typifications­of­Slovenia.­The­older­one­with 9 types­has­been­determined­by­using­geographic­information­system­only­in­part,­while­the­later­one­with 24 types­in­all. KEY­WORDS geography,­geographical­typification,­landscape­type,­Slovenia,­statistical­methods,­geographic­information system 81 Rok Ciglič, Dra go Per ko 1 Uvod V ok vi ru a pli ka tiv ne ga pro jek ta Dolo ča nje narav nih pokra jin skih tipov Slo ve ni je z geo graf skim infor - ma cij skim siste mom, ki ga finan ci ra Jav na agen ci ja za razi sko val no dejav nost Repub li ke Slo ve ni je, sofi nan ci ra pa Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti, upo rab lja mo GIS-e pred vsem kot: • orod je za vred no te nje podat kov nih slo jev, potreb nih za geo graf ske tipi za ci je, • orod je za izva ja nje geo graf skih tipi za cij ozi ro ma dolo ča nje pokra jin skih tipov, • orod je za vred no te nje geo graf skih tipi za cij. Po dat kov ne slo je, na kate rih slo ni geo graf ska tipi za ci ja, lah ko vred no ti mo na več nači nov, na pri - mer na pod la gi nji ho ve pro stor ske loč lji vo sti, kako vo sti zaje ma, med se boj ne pove za no sti ali sta ti stič nih last no sti. Poleg tega lah ko ugo tav lja mo, kako dobro se podat kov ni slo ji pove zu je jo z ob sto je či mi geo - graf ski mi tipi za ci ja mi ozi ro ma v kak šni meri pojas nju je jo raz li ke med tipi zno traj tipi za ci je. Pri tak šnem vred no te nju podat kov lah ko za vsak podat kov ni sloj ugo to vi mo, kako moč no se pove zu je z iz bra no tipi za ci jo Slo ve ni je, hkra ti pa lah ko vred no ti mo tudi obrat no, torej ugo tav lja mo, kate ra od tipi za cij se bolje pove zu je z do lo če nim podat kov nim slo jem ozi ro ma je z vi di ka tega podat kov ne ga slo ja ustrez - nej ša, bolj ša. V ok vi ru pro jek ta smo za tak šne pri mer ja ve upo ra bi li ozi ro ma izra ču na li več kazal ni kov, na primer: • infor ma cij ski pris pe vek, • raz mer je infor ma cij ske ga pris pev ka, • delež pra vil no uvrš če nih celic pri grad nji odlo či tve ne ga dre ve sa z al go rit mom CRT, • pove za nost med nomi nal nim slo jem tipi za ci je in šte vil ski mi podat kov ni mi slo ji – η2 (eta2). Z upo ra bo več kazal ni kov ozi ro ma metod pri vred no te nju tipi za ci je in podat kov lah ko raz lič ne oce - ne med seboj pri mer ja mo in pove ča mo objek tiv nost. Pri me re vred no te nja podat kov nih slo jev lah ko naj de mo na raz lič nih razi sko val nih področ jih. Mora, Wul der in Whi te (2010) so za opti ma len nabor spre men ljivk za napo ve do va nje viši ne gozd nih sesto - jev s po moč jo regre sij skih dre ves upo ra bi li Hill-Smit hov test, s ka te rim so izra ču na li stop njo pove za no sti med spre men ljiv ka mi in roč no dolo če ni mi viši na mi sesto jev. Krevs (1994) je za preu če va nje trgo vi ne na drob no oce nil pomen dejav ni kov s ko re la cij sko in mul ti plo regre sij sko ana li zo. Ciglič (2010) je s po - moč jo infor ma cij ske ga pris pev ka in raz mer ja infor ma cij ske ga pris pev ka pri mer jal koli či no infor ma ci je dveh podat kov nih slo jev (vi šin ska raz li ka, nad mor ska viši na) gle de pojas nje va nja lege vino gra dov v Slo - ve ni ji. Tirel li je va in Pes sa ni je va (2011) sta za izbor podat kov nih slo jev upo ra bi li šti ri raz lič ne meto de: χ2, infor ma cij ski pris pe vek (in­for­ma­tion­gain), raz mer je infor ma cij ske ga pris pev ka (gain­ratio) in sime - trič no nego to vost (symme­tri­cal­uncer­tainty). Izbra ne spre men ljiv ke sta upo ra bi li za izde la vo mode lov nevron skih omre žij in odlo či tve nih dre ves za napo ve di pri sot no sti ozi ro ma odsot no sti rib jih popu la - cij. Z Mann-Whit ney je vim testom sta War ren in asch (2005) ugo tav lja la, ali se območ ja arheo loš kih naj dišč raz li ku je jo od območ jih brez njih gle de na posa mez ne podat kov ne slo je. Tudi pri me rov oce nje va nja konč nih kla si fi ka cij je veli ko. Kam pich ler je s so de lav ci (2010) upo ra - bil raz lič ne meto de stroj ne ga uče nja za dolo ča nje pri sot no sti ozi ro ma odsot no sti vrste div je ga pura na (Me­la­gris­ocel­la­ta). Rezul ta te je oce nil na pod la gi mere NMI (nor­ma­li­sed­mutual­infor­ma­tion). Več metod stroj ne ga uče nja in sta ti stič nih metod sta za raz vrš ča nje vrst neto pir jev preu či la tudi armi ta ge in Ober (2010). Nji ho vo uspe šnost sta oce nje va la na raz lič ne nači ne (kla si fi ka cij ska natanč nost, sen zi tiv nost, spe ci fič nost …), oce nje va la pa sta tudi rele vant nost vhod nih podat kov. Chan in Pae linckx (2008) sta kla si fi ka cij sko toč nost pri raz vrš ča nju eko to pov pre ver ja la z dve ma raz lič ni ma meto da ma. Drăguţ in Eisank (2012) sta kla si fi ka ci jo na pod la gi relief nih zna čil no sti oce ni la s po moč jo sta ti stič nih metod (pov - preč na varian co zno traj posa mez nih seg men tov in Mora nov I) ter kva li ta tiv ne ga oce nje va nja stro kov nja kov. V pris pev ku sku ša mo z ne ka te ri mi sta ti stič ni mi meto da mi ugo to vi ti, ali je izde la na tipi za ci ja z vi - di ka izbra nih podat kov nih slo jev smi sel na (sta ti stič no zna čil na). Za ana li zo smo izbra li dve tipi za ci ji: tipi za ci jo Slo ve ni je z 9 po kra jin ski mi tipi (Per ko 2007) in tipi za ci jo Slo ve ni je s 24 po kra jin ski mi 82 Pre ver ja nje pokra jin skih tipov Slo ve ni je z geo graf skim infor ma cij skim siste mom tipi, ki je bila v ok vi ru pro jek ta izde la na z geo graf ski mi infor ma cij ski mi siste mi na pod la gi kam nin, rast ja in raz gi ba no sti relie fa. Za testi ra nje obeh tipi za cij smo upo ra bi li nasled nje podat kov ne slo je v loč lji vo sti 200 m (kar za območ - je Slo ve ni je pome ni prib liž no 500.000 ce lic): • nad mor ska viši na površ ja, • naklon površ ja, • eks po zi ci ja površ ja, • gosto ta reč ne mre že (v kro gu s pol me rom 500 m), • pada vin ski režim (raz mer je med polet no in jesen sko koli či no pada vin), • tem pe ra tur na raz li ka (raz li ka med julij sko in januar sko tem pe ra tu ro). 2 Geo graf ska tipi za ci ja Slo ve ni je z 9 eno ta mi Za pre ver ja nje pokra jin skih tipov smo naj prej izbra li raz me ro ma pre pro sto geo graf sko tipi za ci jo, ki Slo ve ni jo na prvi rav ni deli na 4 po kra jin ske tipe in na dru gi rav ni na 9 po kra jin skih tipov ozi ro ma pod ti pov (sli ka 1). Prva raven je pove za na z lego Slo ve ni je na sti ku šti rih veli kih evrop skih geo graf - skih enot: alp, Panon ske kot li ne, Dinar ske ga gorov ja in Sre do zem lja, na dru gi rav ni pa so tipi prve rav ni raz de lje ni pred vem gle de na relief in kam ni ne (Per ko 2007, 33–54). She ma te geo graf ske tipi za ci je, ki slo ni pred vem na narav nih sesta vi nah pokra ji ne in rabi tal, je naslednja: • prvi tip (alp ske pokra ji ne) ima tri pod ti pe (alp ska gorov ja, alp ska hri bov ja in alp ske rav ni ne), • dru gi tip (pa non ske pokra ji ne) ima dva pod ti pa (pa non ska gri čev ja in panon ske rav ni ne), • tret ji tip (di nar ske pokra ji ne) ima dva pod ti pa (di nar ske pla no te ter dinar ska podo lja in rav niki), • četr ti tip (sre do zem ske pokra ji ne) ima prav tako dva pod ti pa (sre do zem ska gri čev ja in sre do zem ske planote). Na tej pod la gi je bila izde la na tudi regio na li za ci ja Slo ve ni je (Per ko 2007, 55), ki Slo ve ni jo na prvi rav ni deli na 4 ma kro re gi je in na dru gi rav ni na 48 re gij. She ma je nasled nja: • prva makro re gi ja (alpe) ima 11 re gij (na pri mer Julij ske alpe, Posav sko hri bov je ali Sav ska ravan), • dru ga makro re gi ja (Pa non ska kot li na) ima 12 re gij (na pri mer Halo ze ali Mur ska ravan), • tret ja makro re gi ja (Di nar sko gorov je) ima 19 re gij (na pri mer Javor ni ki in Snež nik ali bela krajina), • četr ta makro re gi ja (Sre do zem lje) pa ima 6 re gij (na pri mer Goriš ka brda ali Kras). Meje makro re gij pri regio na li za ci ji so ena ke mejam tipov pri tipi za ci ji (na pri mer makro re gi ja alpe pri regio na li za ci ji se pro stor sko uje ma s ti pom alp ske pokra ji ne pri tipi za ci ji), vsa ka od regij pri regio - na li za ci ji pa ustre za ene mu od pod ti pov pri tipi za ci ji (na pri mer v ma kro re gi ji alpe so 4 re gi je pod ti pa alp sko gorov je, 5 re gij je pod ti pa alp sko hri bov je, 2 re gi ji pa sta pod ti pa alp ska rav ni na). 3 Geo graf ska tipi za ci ja Slo ve ni je s 24 eno ta mi Za pre ver ja nje pokra jin skih tipov smo izbra li tudi geo graf sko tipi za ci jo, ki slo ni na pro stor skem pre kri va nju 4 re lief nih, 7 li to loš kih in 7 po ten cial no ve ge ta cij skih enot. Izob li ko va nost površ ja, kam - ni ne in rast je namreč naj bolj vpli va jo na zuna njo podo bo slo ven skih pokra jin. Teo re tič no je mož nih 196 enot, dejan sko se pojav lja 175 kom bi na cij, od tega pa 30 naj bolj pogo - stih kom bi na cij pre kri va več kot dve tret ji ni površ ja Slo ve ni je. Konč na raz li či ca te tipi za ci je, ki je v ce lo ti izde la na z geo graf skim infor ma cij skin siste mom, ima 24 po kra jin skih tipov: 4 rav nin ske (15 % Slo ve - ni je), 11 gri čev na tih (37 % Slo ve ni je), 6 hri bov skih (38 % Slo ve ni je) in 3 gor ske tipe (10 % Slo ve ni je). Sli­ka 1:­Geo­graf­ska­tipi­za­ci­ja­Slo­ve­ni­je­z 9 tipi­(Per­ko 2007, 54).­p (str.­84) Sli­ka 2:­Geo­graf­ska­tipi­za­ci­ja­Slo­ve­ni­je­s 24 tipi­(šte­vil­ke­pokra­jin­skih­tipov­so­ena­ke­kot­pri­opi­su tipiza­ci­je­v po­glav­ju 3).­p (str.­85) 83 Rok Ciglič, Dra go Per ko mk 05 04 03 ska gričevja ske planote ZU 02 SA alpske ravnine alpska hribovja alpska gorovja ske pokrajine sredozem ZRC 01 MIA G Pokrajinski tipi alpske pokrajine panonska gričevja panonske ravnine panonske pokrajine dinarska podolja dinarske planote dinarske pokrajine sredozem sredozem 0 © 84 Pre ver ja nje pokra jin skih tipov Slo ve ni je z geo graf skim infor ma cij skim siste mom mk 05 17 18 19 20 21 22 23 24 04 03 9 10 11 12 13 14 15 16 ZU 02 SA ZRC 01 MIA G Pokrajinski tipi 1 2 3 4 5 6 7 8 0 © 85 Rok Ciglič, Dra go Per ko She ma te geo graf ske tipi za ci je je nasled nja: • 1: rav ni na iz nekar bo nat nih used lin z be lim gabrom, dobom in rde čim borom, • 2: rav ni na iz nekar bo nat nih used lin z buk vi jo, kosta njem in hra sti, • 3: rav ni na iz kar bo nat nih used lin z be lim gabrom, dobom in rde čim borom, • 4: osta le rav ni ne, • 5: gri čev je iz nekar bo nat nih used lin z be lim gabrom, dobom in rde čim borom, • 6: gri čev je iz nekar bo nat nih used lin z buk vi jo, kosta njem in hra sti, • 7: gri čev je iz drob no zr na tih kla stič nih kam nin z buk vi jo, kosta njem in hra sti, • 8: gri čev je iz fli ša s pu ha stim hra stom in grad nom, • 9: gri čev je iz fli ša z buk vi jo, kosta njem in hra sti, • 10: gri čev je iz kar bo nat nih kam nin s pu ha stim hra stom in grad nom, • 11: gri čev je iz kar bo nat nih kam nin z be lim gabrom, dobom in rde čim borom, • 12: gri čev je iz kar bo nat nih kam nin z buk vi jo, • 13: gri čev je iz kar bo nat nih kam nin z buk vi jo in jel ko, • 14: gri čev je iz kar bo nat nih kam nin z buk vi jo, kosta njem in hra sti, • 15: osta la gri čev ja, • 16: hri bov je iz gro bo zr na tih kla stič nih kam nin z buk vi jo, • 17: hri bov je iz kar bo nat nih kam nin z buk vi jo, • 18: hri bov je iz kar bo nat nih kam nin z buk vi jo in jel ko, • 19: hri bov je iz kar bo nat nih kam nin z buk vi jo in gabrov cem, • 20: hri bov je iz meta morf nih in mag mat skih kam nin in tufov z buk vi jo, kosta njem in hra sti, • 21: osta la hri bov ja, • 22: gorov je iz kar bo nat nih kam nin z buk vi jo, • 23: gorov je iz kar bo nat nih kam nin z jel ko, smre ko in viso ko gor skim rast jem, • 24: osta la gorov ja. 4 Meto de dela Za ugo tav lja nje kako vo sti tipi za ci je gle de na posa mez ne podat kov ne slo je smo naj prej upo ra bi li ana - li zo varian ce ozi ro ma F test, s ka te rim smo ugo tav lja li, ali se vred no sti spre men ljivk raz li ku je jo po posa mez nih sku pi nah (Fo ster 2006), v na šem pri me ru pokra jin skih tipih. Ker je ana li za varian ce občutlji - va na nenor mal no poraz de li tev podat kov ter nee na ke varian ce po sku pi nah, smo izved li tudi ustrez ne nepa ra me trič ne teste, čeprav neka te ri viri ome nja jo, da je ana li za varian ce »… do­kaj­robust­na­meto­da gle­de­neiz­pol­nje­va­nja­dom­nev,­če­je­sta­ti­stič­na­zna­čil­nost­testov­manj­ša­od­0,01 …« (Ro ger son 2006; SPSS 2008). Za potr di tev rezul ta tov smo zato upo ra bi li tudi brown-Forsyt heov test in Welc hov test, ki ne pred vi de va ta ena kih varianc po sku pi nah in pove sta, ali so pov preč ja po sku pi nah (po kra jin skih tipih) raz lič na (SPSS 2008), ter dve nepa ra me trič ni meto di: Kru skal-Wal li sov test in test median. Prva ugo tav lja, ali so pov preč ja ran gov (ali pa vso ta ran gov) raz lič na po sku pi nah (po kra jin skih tipih), dru - ga pa testi ra, ali so media ne sku pin raz lič ne (Ro ger son 2006). Pri vseh ome nje nih testih ničel na hipo te za pra vi, da med sku pi na mi ni raz lik, nas prot na pa, da raz li ke so (SPSS 2008). Ome nje ni nači ni ugo tav lja nja ustrez no sti podat kov nih slo jev ozi ro ma uje ma nja med tipi za ci jo in posa mez nim podat kov nim slo jem daje jo infor ma ci jo le na rav ni celot ne tipi za ci je, nič pa ne pove do o raz mer jih med posa mez ni mi tipi. Poleg tega pri ome nje nih testih lah ko zavr ne mo ničel no hipo te zo tudi, če se dve sku pi ni (ozi ro ma dva pokra jin ska tipa) zno traj tipi za ci je dejan sko ne raz li ku je ta. V ana li zi smo zato upo ra bi li tudi meto do, ki omo go ča pre ver ja nje, kate re posa mez ne pokra jin - ske tipe na pod la gi izbra ne ga podat kov ne ga slo ja (na rav ne zna čil no sti) lah ko loču je mo in kate rih ne more mo. upo ra bi li smo Mann-Whit ney jev test, ki omo go ča pri mer ja vo posa mez nih pokra jin skih tipov gle de na izbra ni podat kov ni sloj in na pod la gi pri mer ja ve ran gov z do lo če no sta ti stič no zna čil - 86 Pre ver ja nje pokra jin skih tipov Slo ve ni je z geo graf skim infor ma cij skim siste mom nost jo pove, ali sta si posa mez na pokra jin ska tipa med seboj podob na ali ne. Ničel na hipo te za pri tem testu trdi, da dva vzor ca enot, torej celic iz dveh pokra jin skih tipov, pri ha ja ta iz iste popu la ci je (Sa - ga din 2003). 5 Rezul ta ti Re zul ta ti Welc ho ve ga testa, brown-Forsyt heo ve ga testa, Kru skal-Wal li so ve ga testa, testa median in ana li ze varian ce (F testa) so pri obeh tipi za ci jah pri sta ti stič ni zna čil no sti 0,001 ozi ro ma tve ga nju 0,1 % poka za li, da se vred no sti vsa ke ga izbra ne ga podat kov ne ga slo ja med pokra jin ski mi tipi raz li ku - je jo. To pome ni, da sta obe tipi za ci ji kot celo ti gle de na te podat kov ne slo je smi sel ni. Z Mann-Whit ney je vim testom smo dodat no ugo to vi li, kate ri pari pokra jin skih tipov se gle de na podat kov ne slo je sta ti stič no pomemb no raz li ku je jo. Pri tem testu smo pri mer ja li vsak mož ni par pokra - jin skih tipov in ugo to vi li, ali se gle de na izbra ni podat kov ni sloj pokra jin ska tipa iz dolo če ne ga para raz li ku je ta ali ne. Na pri mer, zani ma lo nas je, ali so med panon ski mi gri čev ji in sre do zem ski mi gričev ji gle de na nad mor sko viši no sta ti stič no zna čil ne raz li ke. Več je parov pokra jin skih tipov, ki se raz li ku - je jo, bolj smi sel na je tipi za ci ja. Mann-Whit ney jev test je za tipi za ci jo z 9 po kra jin ski mi tipi poka zal, da se pri tve ga nju 1,0 % vsi pari pokra jin skih tipov med seboj raz li ku je jo gle de na nad mor sko viši no, naklon, pada vin ski režim in tem pe ra tur no raz li ko. Pri gosto ti reč ne mre že se raz li ku je jo vsi pari razen ene ga (par alp ska hri bov - ja : sre do zem ska gri čev ja), pri eks po zi ci ji pa vsi pari razen dveh (par panon ska gri čev ja : sre do zem ska gri čev ja in par dinar ske pla no te : sre do zem ske pla no te). To pome ni, na pri mer, da se pokra jin ska tipa dinar ske in sre do zem ske pla no te gle de na eks po zi ci je sta ti stič no ne raz li ku je ta. V pre gled ni ci 1 je za vse mož ne pare pokra jin skih tipov tipi za ci je z 9 tipi ozna če no, ali se gle de na eks po zi ci jo pokra jin ska tipa po Mann-Whit ney je vem testu raz li ku je ta ob tve ga nju 1,0 %. Za tipi za ci jo s 24 po kra jin ski mi tipi pa je Mann-Whit ney jev test poka zal, da se pri tve ga nju 1,0 % pri tem pe ra tur ni raz li ki sta ti stič no raz li ku je jo vsi pari razen ene ga, pri naklo nu vsi pari razen dveh, Pre­gled­ni­ca 1:­Potr­je­na­(ze­le­no)­in­zavr­nje­na­(rde­če)­sta­ti­stič­na­raz­li­ka­parov­pokra­jin­skih­tipov­tipi­za­ci­je z 9 tipi­po­Mann-Whit­ney­je­vem­testu­gle­de­na podat­kov­ni­sloj­eks­po­zi­ci­ja­ob­tve­ga­nju­1,0 %. alp ska alp ska alp ske pa non ska pa non ske di nar ske di nar ska sre do- sre do - gorov ja hri bov ja rav ni ne gri čev ja rav ni ne pla no te podo lja zem ska zem ske in rav ni ki gri čev ja pla no te alp ska gorov ja alp ska hri bov ja alp ske rav ni ne pa non ska gri čev ja pa non ske rav ni ne di nar ske pla no te di nar ska podo lja in rav ni ki sre do zem ska gri čev ja sre do zem ske pla no te 87 Rok Ciglič, Dra go Per ko Pre­gled­ni­ca 2:­Šte­vi­lo­parov­pokra­jin­skih­tipov,­ki­se­po­Mann-Whit­ney­je­vem­testu­pri­tve­ga­nju­1,0 % ne­raz­li­ku­je­jo. po dat kov ni sloj ti pi za ci ja z 9 tipi ti pi za ci ja s 24 tipi eks po zi ci ja 2 41 go sto ta reč ne mre že 1 6 na klon 0 2 pa da vin ski režim 0 5 let na tem pe ra tur na raz li ka 0 1 nad mor ska viši na 0 4 Pre­gled­ni­ca 3:­Šte­vi­lo­parov­pokra­jin­skih­tipov,­ki­se­po­Mann-Whit­ney­je­vem­testu­pri­tve­ga­nju­0,1 % ne­raz­li­ku­je­jo. po dat kov ni sloj ti pi za ci ja z 9 tipi ti pi za ci ja s 24 tipi eks po zi ci ja 3 48 go sto ta reč ne mre že 1 8 na klon 0 2 pa da vin ski režim 0 6 let na tem pe ra tur na raz li ka 0 2 nad mor ska viši na 0 6 pri nad mor ski viši ni vsi pari razen šti rih, pri pada vin skem reži mu vsi pari razen petih in pri gosto ti reč - ne mre že vsi pari razen šestih. Pri eks po zi ci ji je takih parov 41, kar je 14,9 % gle de na 276 vseh mož nih parov. Z Mann-Whit ney je vim testom torej lah ko ugo to vi mo, koli ko takih parov pokra jin skih tipov izbra ne tipi za ci je se poja vi pri posa mez nem podat kov nem slo ju (pre gled ni ci 2 in 3). Več je takih parov pri posa mez nem podat kov nem slo ju, manj pri me ren je ta sloj za raz li ko va nje med pokra jin ski mi tipi. Na tak način lah ko vred no ti mo podat kov ne slo je. Po dob no lah ko vred no ti mo tudi pare pokra jin skih tipov. Več je je šte vi lo podat kov nih slo jev, pri kate rih se pokra jin ska tipa v paru ne raz li ku je ta, bolj smi sel na je nju na zdru ži tev. Če bi se na pri mer pokra jin ski par dinar ske pla no te : sre do zem ske pla no te ne raz li ko val samo gle de eks po zi ci je ampak tudi gle de osta lih podat kov nih slo jev, bi bila zdru ži tev obo jih pla not smi sel na. Pri takih nači nih vred no te nja podat kov nih slo jev ali parov pokra jin skih tipov se je tre ba zave da - ti, da se tve ga nje napač ne ga skle pa nja z na raš ča njem šte vi la posa mič nih pri mer jav pove ču je. Pri tipi za ci ji z 9 po kra jin ski mi tipi smo nare di li 36 pri mer jav tipov gle de na posa mez ni podat kov ni sloj, kar pri tve ga nju 1,0 % ozi ro ma zau pa nju 99,0 % pome ni, da je konč no tve ga nje (Mc Kil lup and Dyar 2010) kar 30 % ((1–0,01)36 = 0,70 = 70 %). Pri tipi za ci ji s 24 po kra jin ski mi tipi pa je zara di 276 pri mer jav tipov tve ga nje še več je, kar 94 %. Zato je pri več jem šte vi lu pri mer jav pri testu bolje upo ra bi ti čim manj še tve ga nje. Ob tve ga nju 0,1 % (pre gled ni ca 3) je pri tipi za ci ji z 9 po kra jin ski mi tipi in 36 pri mer ja va mi tipov gle de na posa mez ni podat kov ni sloj konč no tve ga nje 3,5 %, pri tipi za ci ji s 24 po kra jin ski mi tipi in 276 pri - mer ja va mi pa 24,1 %. Poleg tega mora ta biti vzo rec ozi ro ma šte vi lo celic čim več ja. 88 Pre ver ja nje pokra jin skih tipov Slo ve ni je z geo graf skim infor ma cij skim siste mom 6 Sklep upo rab lje ne meto de omo go ča jo vred no te nje podat kov nih slo jev, tipi za cij kot celo te in pokra jin - skih tipov zno traj tipi za ci je. ugo to vi li smo: • da je raz de li tev na pokra jin ske tipe pri obeh tipi za ci jah Slo ve ni je gle de na izbra ne podat kov ne sloje soraz mer no zelo dobra, • da je eks po zi ci ja med izbra ni mi podat kov ni mi slo ji naj manj pri mer na za raz li ko va nje med tipi, kar je razum lji vo, saj so ekpo zi ci je soraz mer no ena ko mer no raz po re je ne po pro stor skih eno tah Slo ve ni je, in • kate ri posa mič ni pari pokra jin skih tipov se gle de na dolo če ni podat kov ni sloj ne raz li ku je jo. Na ve de na spoz na nja je tre ba pre teh ta ti in jih smi sel no upo šte va ti pri more bit nih poprav kih tipi - za cij Slo ve ni je. 7 Viri in lite ra tu ra ar mi ta ge, D. W., Ober, H. K. 2010: a com pa ri son of super vi sed lear ning tech ni ques in the clas si fi cation of bat echo lo ca tion calls. Eco lo gi cal Infor ma tics 5-6. amste dam. Chan, J. C.-W., Pae linckx, D. 2008: Eva lua tion of Ran dom Forest and ada boost tree-ba sed ensemb le clas si fi ca tion and spec tral band selec tion for eco to pe map ping using air bor ne hypers pec tral ima - gery. Remo te Sen sing of Envi ron ment 112-6. New York. Ci glič, R. 2010: Infor ma tiv ni vred no sti nad mor ske viši ne in višin ske raz li ke za pona zo ri tev ter mal ne - ga pasu. acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 50-2. Ljub lja na. Drăguţ, L., Eisank, C. 2012: auto ma ted object-ba sed clas si fi ca tion of topo graphy from SRTM data. Geo - morp ho logy 141–142. New York. Fo ster, J., bar kus, E., Yavorsky, C. 2006: under stan ding and using advan ced sta ti stics. Lon don. Kam pich ler, C., Wie land, R., Calmé, S., Weis sen ber ger, H., arria ga-Weiss, S. 2010: Clas si fi ca tion in con - ser va tion bio logy: a com pa ri son offi ve mac hi ne-lear ning met hods. Eco lo gi cal Infor ma tics 5-6. amster dam Krevs, M. 1994: Geo graf ska vse bi na prou če va nja loka cij trgo vi ne na drob no v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest - nik 66. Ljub lja na. Mc Kil lup, S., Dyar, M. D. 2010: Geo sta ti stics Explai ned. an Intro duc tory Gui de for Earth Scien tists. Cam brid ge. Mora, b., Wul der, M. a., Whi te, J. C. 2010: Seg ment-con strai ned regres sion tree esti ma tion of forest stand height from very high spa tial reso lu tion panc hro ma tic ima gery over a bo real envi ron ment. Remo te Sen sing of Envi ron ment 114-11. New York. Per ko, D. 1998: The regio na li za tion of Slo ve nia. Geo graf ski zbor nik 38. Ljub lja na. Per ko, D. 2007: Lands ca pes. Slo ve nia in Focus. Ljub lja na. Ro ger son, P. a. 2006: Sta ti sti cal met hods for Geo graphy. a stu dent's gui de. Lon don, Thou sand Oaks, New Del hi. Sa ga din, J. 2003: Sta ti stič ne meto de za peda go ge. Mari bor. SPSS 17.0 Help System. SPSS Sta ti stics 17.0. 2008. Ti rel li, T., Pes sa ni, D. 2011: Impor tan ce of fea tu re selec tion in deci sion-tree and arti fi cial-neu ral-net - work eco lo gi cal appli ca tions. Albur­nus­ albur­nus­ albo­rel­la: a prac ti cal exam ple. Eco lo gi cal Infor ma tics 6-5. amster dam. War ren R. E., asch, D. L. 2005: a Pre dic ti ve Model of arc ha eo lo gi cal Site Loca tion in the Eastern Prai - rie Penin su la. Prac ti cal appli ca tions of GIS for arc ha eo lo gists. a pre dic ti ve mode ling kit. Oxford. 89 90 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 91–98 OCENA ŠTEVILA PREbIVALCEV V NEFORMALNEM NASELJU KIbERA IZ RAbE TAL Z METODO ObJEKTNE KLASIFIKACIJE dr. Tat­ja­na­Velja­nov­ski In­šti­tut­za­antro­po­loš­ke­in­pro­stor­ske­štu­di­je,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­znanosti in­umet­no­sti­in­Cen­ter­odlič­no­sti­Veso­lje-SI,­tat­ja­nav@zrc-sazu.si Ur­ša­Kanjir In­šti­tut­za­antro­po­loš­ke­in­pro­stor­ske­štu­di­je,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­znanosti in­umet­no­sti,­ursa.ka­njir@zrc-sazu.si Pri­mož­Kova­čič Map­Kibe­ra­Trust,­Nai­ro­bi,­Keni­ja,­ko­va­cic.pri­moz@gmail.com UDK:­528.8:314.116(676.2) IZVLEČEK Oce­na­šte­vi­la­pre­bi­val­cev­v ne­for­mal­nem­nase­lju­Kibe­ra­iz­rabe­tal­z me­to­do­objekt­ne­kla­si­fi­ka­ci­je V zad­njem­deset­let­ju­se­za­ugo­tav­lja­nje­in­kar­ti­ra­nje­rabe­tal­iz­viso­ko­loč­lji­vih­sate­lit­skih­posnet­kov­uporablja meto­de­objekt­no­usmer­je­nih­ana­liz,­pred­vsem­objekt­ne­kla­si­fi­ka­ci­je.­V pris­pev­ku­to­meto­do­pred­stav­lja­- mo­na­pri­me­ru­kar­ti­ra­nja­nefor­mal­ne­ga­nase­lja­(slu­ma)­Kibe­ra­v sre­diš­ču­mesta­Nai­ro­bi­v Ke­ni­ji.­Rezul­ta­te objekt­ne­kla­si­fi­ka­ci­je­o bi­val­nih­objek­tih­pove­že­mo­z raz­po­lož­lji­vi­mi­podat­ki­vzorč­nih­popi­sov­pre­bi­val­- cev­ter­pri­mer­ja­mo­odsto­pa­nja.­Z ana­li­zo­spre­memb­nada­lje­ugo­tav­lja­mo­v ka­te­rih­območ­jih­nefor­mal­ne­ga nase­lja­je­bilo­v zad­njih­letih­naj­več­nase­li­tve­ne­ga­pri­ti­ska.­Štu­di­ja­je­rezul­tat­sode­lo­va­nja­s pro­jek­tom Map­Ki­be­ra­Pro­ject/Trust,­ki­se­zav­ze­ma­za­pri­do­bi­va­nje­pro­stor­skih­infor­ma­cij­ter­izbolj­ša­nje­bival­nih raz­mer­v Ki­be­ri. KLJUČNE­BESEDE ob­jekt­no­usmer­je­na­ana­li­za,­objekt­na­kla­si­fi­ka­ci­ja,­ana­li­za­spre­memb,­Kibe­ra,­nefor­mal­na­nase­lja,­viso­- koloč­lji­vi­sate­lit­ski­posnet­ki,­Geo­Eye,­daljin­sko­zaz­na­va­nje ABSTRACT Population­estimation­in­the­informal­settlement­Kibera­from­land­use­data­obtained­with­object-based classification In­the­last­decade­object-based­analysis,­in­particular­object-based­classification,­have­been­used­for­the identification­and­mapping­of­land­use­from­VHR­satellite­imagery.­In­this­paper­a method­mentioned was­used­in­order­to­map­the­Kibera­informal­settlement­(slum)­in­the­heart­of­Nairobi­city,­Kenya.­The results­of­object-based­classification­of­residential­facilities­are­connected­with­the­available­census­data obtained­on­a sample­of­the­population­in­the­villages,­and­related­deviations­are­then­stressed.­By­change detection­applied­we­note­in­which­parts­of­the­informal­settlements­in­recent­years,­the­settlement­pres- sure­occurred.­The­study­is­the­result­of­the­MapKibera­Project/Trust,­which­seeks­to­obtain­spatial­information, and­improve­living­conditions­in­the­Kibera­settlement. KEY­WORDS object-based­analysis,­object-based­classification,­change­detection,­Kibera,­informal­settlements­(slum), VHR­satellite­imagery,­GeoEye,­remote­sensing 91 Tat ja na Velja nov ski, ur ša Kanjir, Pri mož Kova čič 1 Uvod Revš či na je na sve tov ni rav ni eden osred njih prob le mov z vi di ka krši tev člo ve ko vih pra vic in prav slu mi so njen naj bolj viden odraz (am nesty Inter na tio nal 2012). Nasta ja nje nefor mal nih nase lij po vsem sve tu je pojav, ki je pove zan bodi si z va lom urba ni za ci je v dru gi polo vi ci prejš nje ga sto let ja bodi si s pri - to kom pri se ljen cev in/ali begun cev v zad njih deset let jih. Raz lo gi so raz lič ni. Naj po go ste je gre za posle di ce nein ve sti ra nja v po de žel ska območ ja, vojaš ke konf lik te na šir šem območ ju, narav ne kata stro - fe, krši tve last nin skih pra vic (tudi raz la sti tve), mno žič ne pri sil ne izse li tve zara di pris va ja nja zem lje s stra ni kapi ta li stič nih kor po ra cij ter podob no. Za lju di s po manj ka njem finanč nih sred stev so nefor mal na naselja pogo sto edi na mož nost. Zara di mno žič ne ga pre se lje va nja v ur ba na sre diš ča ali na nji ho ve robo ve tovrstna območ ja pra vi lo ma nasta ja jo in raste jo brez ustrez ne ga pro stor ske ga načr to va nja in ustrez ne zako nodaje. Lo kal ne obla sti prob le mov pri se lje va nja pra vi lo ma ne rešu je jo spro ti in si pred posle di ca mi zati - ska jo oči. Zara di raz no li kih vrst nefor mal nih nase lij po sve tu in zara di nji ho ve ga raz vo ja je prob lem še bolj zaple ten, saj je tre ba reši tve pri la go di ti oko liš či nam vsa ke ga posa mez ne ga pri me ra (na pri mer lega li za ci ja nase lja, zago tav lja nje social no vars tve nih sto ri tev, izgrad nja komu nal ne infra struk tu re, pro - gra mi pre se li tve v so cial na sta no va nja). Te reši tve spa da jo v ok vir raz lič nih strok in poli tik, nji ho va izved ba pa je odvi sna od raz po lož lji vih infor ma cij o sta nju nase lja ter poli tič ne volje in finanč ne zave za no sti držav nih in lokal nih usta nov. Ne za ko ni ta grad nja na mest nih območ jih je resen prob lem tudi v afriš kih mestih. Za nefor mal na nase lja afri ke so zna čil ni zla sti izra zi ta revš či na, pomanj ka nje osnov nih social no vars tve nih sto ri tev (šo - le in zdravs tve ni domo vi), niz ka raven infra struk tu re (var ne ceste, vodo vod, sani ta ri je in kana li za ci ja) ter viso ka raven kri mi na la. V dr ža vah v raz vo ju pogo sto ni pro stor skih in demo graf skih podat kov, ki bi omo go ča li sprem lja - nje, načr to va nje in uprav lja nje vseh delov mest nih siste mov. Reše va nje prob le ma nefor mal nih nase lij je ote že no prav zara di pomanj ka nja podat kov o ob se gu, struk tu ri, oprem lje no sti in pose lje no sti. Ta pri - manj kljaj lah ko pre mo sti mo s pri do bi va njem neod vi snih infor ma cij iz daljin sko zaz na nih podat kov. upo ra ba sate lit skih posnet kov danes omo go ča soraz mer no hitre odgo vo re na vpra ša nja kot so: kje se naha ja jo nefor mal na nase lja, kak šna je dina mi ka nji ho ve rasti, koli ko lju di poten cial no živi tam, kaj nji - ho vi pre bi val ci potre bu je jo in podob no. Pris pe vek se osre do to ča na zmož no sti pri do bi va nja osnov nih pro stor skih podat kov in nji ho vo upo - rab nost za nefor mal no nase lje Kibe ra-Nai ro bi v Ke ni ji s po moč jo sate lit skih posnet kov viso ke loč lji vo sti. ame riš ko zdru že nje za napre dek zna no sti (aaaS), ki pod pi ra delo va nje ini cia ti ve Map Ki be ra Pro - ject/Trust (MKP/T) in dru gih dejav no sti nevlad nih orga ni za cij, je doni ra lo nekaj sate lit skih posnet kov območ ja. Dejav no sti MKP-ja (MKP 2011) vklju ču je jo aktiv no sti, ki zaje ma jo raz lič na kar ti ra nja sta nja in poja vov v skup no sti Kibe ra. Cilj štu di je je poma ga ti ini cia ti vi MKT-ja (MKT 2011) pri obde la vi sate - lit skih podat kov in prve mu kar ti ra nju celot ne ga slu ma. Zada ni nalo gi sta bili dve: pri do bi ti podrob no kar to rabe tal, na pod la gi kate re lah ko oce ni mo delež bival nih pov šin in s tem šte vi lo pre bi val cev, in dru gič, ana li zi ra ti zmog lji vo sti viso ko loč lji vih sate lit skih posnet kov za odkri va nje spre memb in širi - tve nase lja v ne dav ni pre te klo sti. Za dolo či tev detajl ne urba ne struk tu re nefor mal ne ga nase lja Kibe ra smo upo ra bi li objekt no usmer je no ana li zo podat kov. Rezul ta te mor fo loš kih vred no sti atri bu tov objek - tov stavb smo nato upo ra bi li za oce nje va nje poten cial ne ga šte vi la pre bi val cev v Ki beri. 2 Štu dij sko območ je in podat ki Ki be ra leži na seve ro za hod nem robu glav ne ga mesta Keni je Nai ro bi ja in je naj več je nefor mal no nase lje v afri ki. Koli ko lju di dejan sko živi v Ki be ri, ni zna no, oce ne pa se gib lje jo med 170.000 in 1 mi - li jon pre bi val cev. Goto vo je le, da na povr ši ni sko raj 2,5 km2 več sto tisoč lju di živi v sla bih raz me rah in pomanj ka nju osnov nih sto ri tev za dostoj no živ lje nje. Te sto ri tve pa so: dostop do neo po reč ne vode, 92 Oce na šte vi la pre bi val cev v ne for mal nem nase lju Kibe ra iz rabe tal z me to do objekt ne kla si fi ka ci je Legenda Formalno ozemlje 6 Makina Neformalno ozemlje 8 1 7 Mashimoni Kamdi Muru 9 Kianda 5 Laini Saba Kisumi Ndogo 12 2 4 10 Soweto East Soweto East Gatwekera Lindi 11 3 Silanga Raila Sli­ka 1:­Obseg­in­raz­de­li­tev­nefor­mal­ne­ga­nase­lja­Kibe­ra­(Nai­ro­bi,­Keni­ja)­na­12 vasi. sani ta rij, komu nal ne oprem lje no sti, zdravs tve ne ga vars tva in for mal ne ga izo bra že va nja. Kibe ra je raz - de lje na na 12 vasi (Kian da, Sowe to West, Rai la, Gat we ke ra, Kisu mi Ndo go, Maki na, Kam di Muru, Mas hi mo ni, Lai ni Saba, Lin di, Silan ga in Sowe to East), kjer na manj kot 1 % celot ne povr ši ne mesta Nai ro bi živi sko raj četr ti na vseh pre bi val cev (sli ka 1). Sa te lit ske podo be viso ke pro stor ske loč lji vo sti, to je loč lji vo sti oko li in pod 1 m, omo go ča jo pre - poz na va nje podrob no sti geo graf skih ele men tov na zemelj skem površ ju. V štu di ji smo obrav na va li 1 sa te lit ski posne tek Geo Eye in 2 po snet ka Quick bird, ki so bili posne ti med leto ma 2006 in 2009. Glav - ne zna čil no sti posnet kov so opi sa ne v pre gled ni ci 1. Pre­gled­ni­ca 1:­Upo­rab­lje­ni­sate­lit­ski­posnet­ki. sen zor spek ter/spek tral ni pro stor ska loč lji vost po kri tost območ ja da tum sne ma nja kana li (po ostre nju s pan kro- nefor mal ne ga nase lja mat skim kana lom) z ob la ki Geo Eye vid ni/R-G-b 0,5 m maj hen delež 25. 7. 2009 Quick bird vid ni/R-G-b 0,6 m brez obla kov 10. 8. 2008 Quick bird vid ni/R-G-b 0,6 m brez obla kov 27. 3. 2006 Po leg raz lič ne izvor ne pro stor ske loč lji vo sti so glav ne raz li ke med dob lje ni mi Geo Eye in Quick bird posnet ki raz lič ni koti sne ma nja. Posle di ca tega je, da ima jo stre he viš jih objek tov in nji ho ve sen ce raz lične lege med posnet ki. Ker Kibe ra leži na raz gi ba nem površ ju, so med posa mez ni mi posnet ki območ ja (in objek ti, ki na njih leži jo) na nag nje nih poboč jih lah ko pre cej raz lič no pozi cio ni ra na in tudi raz lič nih raz - sež no sti. Pri razi ska vi nismo raz po la ga li z di gi tal nim mode lom relie fa območ ja, zato tudi orto rek tifika ci ja ni bila mogo ča. Polo žaj no uskla je nost med geo graf ski mi objek ti na raz lič nih podo bah smo dose gli z me - to do lokal ne ga pri la ga ja nja (rub­ber­shee­ting) na pod la gi več kot tisoč roč no iden ti fi ci ra nih kon trolnih točk. 3 Meto de Za zaz na va nje urba nih siste mov iz sate lit skih posnet kov se upo rab lja jo raz lič ni pri sto pi. Tež nja kartiranja nefor mal nih pre bi va lišč je, da se dob lje ni pro stor ski podat ki lah ko pove že jo tudi s so cial - 93 Tat ja na Velja nov ski, ur ša Kanjir, Pri mož Kova čič Sli­ka 2:­Pri­kaz­mikro­struk­tu­re­nefor­mal­ne­ga­nase­lja­Kibe­ra.­Izsek­iz­sate­lit­ske­ga­posnet­ka­Geo­Eye 2009. no-gos po dar ski mi podat ki nefor mal ne ga nase lja. Za pri do bi tev ustrez nih infor ma cij o kom plek snih urba nih siste mih je zato tre ba upo ra bi ti nove, kom plek sne meto de obde la ve posnet kov, ki so pri la go - je ne last no stim podob viso ke loč lji vo sti. Več ja loč lji vost namreč odsti ra bis tve no več podrob no sti o po vrš ju in objek tih, ker mora meto do lo gi ja zna ti pre poz na ti in ovred no ti ti ali gre za bis tven poda tek (po memb - na zna čil nost geo graf ske ga objek ta) ali ne. Stran ski uči nek viso ke pro stor ske loč lji vo sti je tudi več ja koli či na podat kov, ki zah te va več zmog lji vo sti za shra nje va nje ter več časa obde la ve. Odkri va nje struk tur nih in mor fo loš kih last no sti nefor mal nih nase lij iz sate lit skih posnet kov je še pose bej zah tev na nalo ga zara - di zna čil ne mikro struk tu re tovrst nih nase lij: zdru že nih ali pre kri va jo čih se streh, nepra vil ne obli ke stavb ter sorod nih spek tral nih last no sti geo graf skih objek tov v tak šnih oko ljih (slika 2). Kar ti ra nje rabe tal: Nefor mal no nase lje Kibe ra je sestav lje no iz raz lič nih veli ko sti stavb, ki sle di - jo obli ki tere na, so pre kri te z raz lič ni mi mate ria li, se med seboj tesno sti ka jo in so pove za ne z mre žo net la ko va nih (pra šnih) voz nih in peš poti. Zara di opi sa nih last no sti območ ja, last no sti raz po lož lji vih sate lit skih podat kov in sta nja obsto je čih meto do lo gij obde la ve podat kov smo za namen kar ti ra nja podrob - ne pro stor ske struk tu re Kibe re izbra li meto do objekt ne kla si fi ka ci je. Objekt na kla si fi ka ci ja spa da v sku pi no metod objekt no usmer je nih ana liz rastr skih podat kov (Ve lja nov ski s so de lav ci 2011). Kla si fi ka ci ja pomeni raz vrš ča nje podat kov v te mat ske raz re de ozi ro ma objekt ne tipe. Objekt na kla si fi ka ci ja se od kla sič ne, pik sel ske kla si fi ka ci je raz li ku je po tem, da name sto posa mez ne ga pik sla raz vrš ča posa mez ne seg men - te (ho mo ge na območ ja) v iz bra ne raz re de. Seg men ti se tvo ri jo v po stop ku seg men ta ci je, kjer se ob upo šte va nju več kri te ri jev homo ge no sti rastr ska podo ba raz de li v mno ži co manj ših obmo čij s po dob - ni mi spek tral ni mi last nost mi, seg men ti. Seg men ti pra vi lo ma še ne pred stav lja jo objek tov, tem več nji ho ve dele. V fazi kla si fi ka ci je se seg men ti raz vrš ča jo v us trez ne raz re de na pod la gi pra vil ali učnih vzor cev. Objekt na kla si fi ka ci ja pote ka v treh kora kih: seg men ta ci ja podo be, objekt na kla si fi ka ci ja ter pokla si - fi ka ci ja (od prav lja nje napak) in gene ra li za ci ja (Na vu lur 2007). Do lo ča nje spre memb: Nefor mal no nase lje Kibe ra je z vi di ka mož no sti pro stor ske širi tve pre cej ome - je no. V ra zi ska vi nas je zani ma lo, kako lah ko zaz na mo širi tev nase lja na raz po lož lji vih sate lit skih podat kih. 94 Oce na šte vi la pre bi val cev v ne for mal nem nase lju Kibe ra iz rabe tal z me to do objekt ne kla si fi ka ci je Mož no sti sta bili dve: pri mer ja va stanj na podat kih objekt ne kla si fi ka ci je v raz lič nih datu mih (post - kla si fi ka cij ska zaz na va spre memb) ter nepo sred na pri mer ja va posnet kov (do lo ča nje spre memb z raz li ko va njem podob). Ker je dolo ča nje rabe tal z me to do objekt ne kla si fi ka ci je za Kibe ro časov no in vse bin sko zah tev na nalo ga, smo se odlo či li za upo ra bo pik sel ske, a hi trej še teh ni ke. upo ra bi li smo več ni voj sko teh ni ko raz li ko va nja podob, ki je bila raz vi ta za posnet ke sred nje loč lji vo sti (Ve lja nov ski 2008). Teh ni ka naj prej poiš če več ja odsto pa nja v bolj gro bem meri lu (3 krat 3 pik sle ali 1,5 m loč lji vost) na pod la gi ana li ze lokal ne oko li ce, nato pa samo za iden ti fi ci ra ne loka ci je spre memb pre ver ja raz li ke v ori - gi nal nem meri lu posnet kov (0,5 m loč lji vost). Na tak način se izog ne mo dobr šne mu delu t. i. na vi dez nih spre memb, ki so posle di ca radio me trič nih raz lik v po dat kih in ne pra vih spre memb. Meto da zah te va kako vost no radio me trič no uskla je va nje posnet kov raz lič nih datu mov (upo ra bi li smo radio me trič no stan dar di za ci jo z li ne ra no regre si jo) in učin ko vi to rešu je prob lem lokal nih radio me trič nih neso gla sij med posnet ki. Oce nje va nje šte vi la pre bi val cev: ugo tav lja nje šte vi la pre bi val cev pote ka s po moč jo popi sov. V ne - for mal nih nase ljih je izva ja nje popi sa ote že no iz več raz lo gov: viso ke stop nje kri mi na li te te v po sa mez nih pre de lih in zato slab še dostop no sti, sezon ske spre men lji vo sti šte vi la nase ljen cev, nezau pa nja pre bi vals - tva za posre do va nje dejan skih podat kov, nee not nih navo dil za zbi ra nje podat kov in podob no. Zara di neza ni ma nja lokal nih obla sti za dejan sko ugo to vi tev sta nja so podat ke o pre bi vals tvu v Ki be ri zbra li posa mez ni ki ali raz lič ne orga ni za cij, zaje ma li pa so jih pra vi lo ma le vzorč no, za dele posa meznih vasi ali pre de lov nase lja. V sami razi ska vi smo popu la ci jo oce nje va li na pod la gi podat kov, pri dob lje nih z ob - jekt no kla si fi ka ci jo (skup na povr ši na bival nih objek tov na območ ju) ter podat kov o go sto ti pre bi vals tva iz več virov popi sov. 4 Rezul ta ti kar ti ra nja rabe tal in spre memb Ker bi bila obde la va celot ne ga nefor mal ne ga nase lja Kibe ra na sate lit ski podo bi Geo Eye račun sko pre več zah tev na, smo za kla si fi ka ci jo podo bo raz de li li na 12 manj ših delov, gle de na meje vasi. Da bi se izog ni li napač ne mu raz vrš ča nju objek tov na robo vih delje nih posnet kov, smo upo ra bi li 30-me tr - sko vme sno cono pri maski ra nju delov vasi iz celot ne podo be (sli ka 3). Seg men ta ci jo in kla si fi ka ci jo smo izved li za vsa ko vas pose bej, z ena ki mi nasta vi tva mi seg men ta - cij skih para me trov. Dob lje ni seg men ti se nato nad zo ro va no raz vr sti jo s po moč jo algor ti ma SVM (sup­port vec­tor­mac­hi­ne) v naj bolj pri pa da jo če raz re de. Dolo ča li smo skup no devet raz re dov rabe tal, od kate - rih so štir je raz re di pred stav lja li sta no vanj ske objek te (stav be z mo drim, svet lim, rja vim in rde čim odbo jem). Na ta način smo dobi li bolj še rezul ta te, kot bi jih v pri me ru skup ne ga raz re da za stav be. Del - ni rezul ta ti vasi so bili nato zdru že ni v skup no kar to rabe tal za celot no območ je Kibe re. Podrob no kar ti ra nje nefor mal nih vasi se je izka za lo za zah tev no, saj zara di zaple te ne mikro struk tu re streh (kombi - na ci ja raz lič nih kri tin, reno va cij in senc) ni bilo mogo če dolo či ti obri sov posa mez nih zgradb, ampak Sli­ka 3:­Pri­kaz­30 me­tr­ske­vme­sne­cone­oko­li posa­mez­ne­vasi­za­ustrez­no­kla­si­fi­ka­ci­jo­na robo­vih. 95 Tat ja na Velja nov ski, ur ša Kanjir, Pri mož Kova čič Legenda RAZREDI cesta cesta (blato) drevesa sence strehe zeleno 0 0,25 0,5 1 km Sli­ka 4:­Rezul­tat­objekt­no­usmer­je­ne­kla­si­fi­ka­ci­je.­Zdru­že­ni­rezul­ta­ti­raz­vrš­ča­nja,­kjer­so­pri­ka­za­ni pos­plo­še­ni­raz­re­di­rabe­tal­za­celot­no­območ­je­Kibe­re. so se le-te pogo sto zli va le v več je objek te. Zara di tega tudi ni bilo mogo če štet je posa mez nih stavb in posle dič no s tem dolo či tev šte vi la pre bi val cev na ta način. Ne for mal no nase lje Kibe ra je z vi di ka mož no sti pro stor ske širi tve pre cej ome je no. Na seve ru nase - lje ome ju je ta mesto in golf igriš če, na jugu reč na stru ga (sli ka 4). Širi tve so mož ne, a v pre cej ome je nem obse gu in sme reh. Zato se nase lje v zad njih nekaj deset let jih ni bis tve no pove ča lo v ob se gu, se je pa zelo zgo sti lo, kar doka zu je jo tudi rezul ta ti ana li ze spre memb. Za spre mem be na celot nem območ ju Kibe - re smo pri mer ja li podo bi Geo Eye (2009) in Quick bird (2006). Zaz na ne spre mem be pri ka zu je sli ka 5. Glav ne spre mem be v na se lju Kibe ra so v več ji meri posle di ca nove grad nje stavb in pre nov streh več je ga obse ga, ruše nja stavb je manj. Nase lje se je zgo sti lo v se ver nem in seve ro vz hod nem delu, raz - ši ri lo (no vo grad nje) pa v vasi Rai la (ju go za hod ni rob) ter ob več jih cestah (na seve ro za hod nem in seve ro vz hod nem robu ter vzolž več je ceste skraj no vzhod no). Sli­ka 5:­Zaz­na­ne­spre­mem­be­za­celot­no­območ­je­Kibe­re­med­leto­ma 2006­in 2009. 96 Oce na šte vi la pre bi val cev v ne for mal nem nase lju Kibe ra iz rabe tal z me to do objekt ne kla si fi ka ci je 5 Oce nje va nje šte vi la pre bi val cev v ne for mal nem nase lju Kibe ra Skup no bival no povr ši no Kibe re smo dolo či li iz vso te vseh sta no vanj skih obmo čij (raz red stre he) vseh dva naj stih vasi iz vek tor skih rezul ta tov objekt ne kla si fi ka ci je (sli ka 4). Vso ta pove, da je skup na sta no vanj ska povr ši na Kibe re 1.646.883 m2, kar je za več kot 20 % več ja povr ši na, kot je le ta bila dolo - če na leta 1993 (Sar to ri s so de lav ci 2002). Iz pre gled ni ce 2 je raz vid no, da se oce na šte vi la pre bi val cev gle de na raz lič ne vire vzorč nih popi sov v Ki be ri gib lje od 150.000 do 650.000 lju di. Pre­gled­ni­ca 2:­Oce­na­šte­vi­la­pre­bi­val­cev­v Ki­be­ri­gle­de­na­gosto­to­pre­bi­vals­tva,­pri­dob­lje­no­iz­raz­lič­nih virov­vzorč­nih­popi­sov­ob­upo­šte­va­nju­skup­ne­povr­ši­ne­bival­nih­objek­tov­z ob­jekt­no­kla­si­fi­ka­ci­jo. vir go sto ta (pre bi val ci na m2) šte vi lo pre bi val cev Map Ki be ra Pro ject (2011) 0,10 156.652 IRIN (2006) 0,20 329.377 aHI uS (2005) 0,30 494.065 Sar to ri s so de lav ci (2002) 0,33 543.471 Sar to ri s so de lav ci (2002) 0,39 642.284 Ker je Kibe ra obda na z na tanč no dolo če ni mi meja mi, lah ko skle pa mo, da je pove ča nje sta no vanj - skih povr šin posle di ca gostej še nase li tve zno traj nase lja sko zi leta. Zave da mo se, da je priv ze ta povr ši na bival nih objek tov neko li ko pre ce nje na, ker ne upo šte va, da so dolo če ni objek ti (pred vi do ma del tistih ob cestah) lah ko name nje ni dru gač ni rabi: trgo vi nam, sto ri tvam. Odgo vor na oce no, kolik - šen je ta delež, lah ko dobi mo le s te ren skim pre gle dom. Iz samih last no sti streh (na ra va zaje ma sate lit skih posnet kov) o tem ne more mo zanes lji vo skle pa ti. 6 Sklep Stre he in net la ko va na tla v ne for mal nem nase lju Kibe ra ima jo v vid nem spek tru zelo podo ben spek - tral ni odziv. Zara di tovrst nih pri me rov je stra te gi ja, s ka te ro raz li ku je mo in raz vrš ča mo seg men te v pra vil ne temat ske raz re de, ote že na. Soraz mer no s tem se pove ču je obseg dela v fazi pokla si fi ka ci je. Opi sa na situa ci ja govo ri v prid upo ra bi mul tis pek tral nih podob, ki vse bu je jo tudi kana le infrar de če - ga spek tra vse lej, kadar želi mo kar ti ra ti urba ne mikro si ste me. Kljub temu lah ko trdi mo, da upo rab lje na objekt no usmer je na meto do lo gi ja pri ana li zi gosto nase lje nih urba nih območ jih veli ko obe ta. Tako pri kar ti ra nju pro stor ske struk tu re nase lja Kibe ra kot štu di ji šir je nja nase lja in dolo če va nja šte vi la prebi - val cev smo dobi li zelo zado vo lji ve in upo rab ne rezul ta te. S štu di jo smo potr di li, da sate lit ski posnet ki lah ko pomembno dopol nju je jo podat ke, ki se na tra di cio na len način zbi ra jo na tere nu. Podat ki, ki jih dobi mo iz viso ko loč lji vih posnet kov, so pomemb ni za načr to va nje v ne for mal nih nase ljih (na pri mer za izgrad njo infra struk tu re), še pose bej, če so ti pro stor ski podat ki pove za ni s so cial no-de mo graf ski - mi podat ki, ki so zbra ni na istem območ ju. Čeprav šte vil ni prob le mi pri upo rab lje ni meto do lo gi ji še osta ja jo nere še ni (na pri mer raz me ji tev posa mez nih stavb zno traj nefor mal ne ga nase lja), se reši tve že raz vi ja jo. Objekt no usmer je ne ana li ze viso ko loč lji vih podat kov daljin ske ga zaz na va nja torej omo go - ča jo izjem ne mož no sti za oce no šte vi la pre bi val cev v ne for mal nih nase ljih in s tem pri po mo re jo tudi k ude ja nja nju zavez gle de člo ve ko vih pra vic do vode in sani ta rij (iz bolj ša nje živ ljen skih raz mer) sve - tov ne ga pre bi vals tva. 97 Tat ja na Velja nov ski, ur ša Kanjir, Pri mož Kova čič 7 Viri in lite ra tu ra aHI uS (2005). affor dab le hou sing insti tu te. Med mrež je: http://af for dab le hou sin gin sti tu te.org/blogs/us/ 2005/07/ki be ra_afri cas.html (15. 11. 2011). am nesty Inter na tio nal 2012: Živ lje nje v slu mih. Med mrež je: http://www.am nesty.si/in dex.php/kam - pa nje/ziv lje nje-v-slu mih (24. 2. 2012). IRIN (2006). Huma ni ta rian news and analy sis. a pro ject of the uN Offi ce for the Coor di na tion of Huma - ni ta rian affairs (09/13/2006), »KENYa: Kibe ra, The For got ten City«. Med mrež je: http:/ www.irin news.org/ Re port.aspx?Re port Id=62409 (15. 11. 2011). MKP 2011: Map Ki be ra Pro ject. Med mrež je: http://www.map ki be ra pro ject.org (15. 11. 2011). MKT 2011: Map Kibe ra Trust. Med mrež je: http:/ www.map ki be ra.org/blog/tag/map-ki be ra-trust (15.11.2011). Na vu lur, K. 2007: Mul ti-Spec tral Ima ge analy sis using the Object Orien ted Para digm. boca Raton. Sar to ri, G., Nem bri ni G., Stauf fer, F. 2002: Moni to ring of urban Growth of Infor mal Sett le ments and Popu la tion Esti ma tion from aerial Pho to graphy and Satel li te Ima ging. Med mrež je: http://www.thirsty - ci tie sin war.com/fi les/in for mal sett le ments.pdf (15. 11. 2011). uNHCR 2000: Popu la tion esti ma tion and regi stra tion. Hand book for Emer gen cies. Žene va. Ve lja nov ski, T., Kanjir, u., Oštir, K. 2011: Objekt no usmer je na ana li za podat kov daljin ske ga zaz na va nja. Geo det ski vest nik 55-4. Ljub lja na. Ve lja nov ski, T. 2008: Prob lem navi dez nih spre memb pri dolo či tvi spre memb na površ ju s po snet ki Land - sat. Geo det ski vest nik 52-3. Ljub lja na. 98 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 99–108 OCE NA PROI ZVOD NE SPO SOb NO STI ZEM LJIŠČ IZ RAZ PO LOŽ LJI VIH PRO STOR SKIH PODAT KOV San­di­Berk,­Pri­mož­Kete,­dr. To­maž­Žagar,­mag. Bo­rut­Pegan­Žvo­kelj Geo­det­ski­inšti­tut­Slo­ve­ni­je san­di.berk@gis.si,­pri­moz.kete@gis.si,­tomaz.za­gar@gis.si,­borut.pe­gan-zvo­kelj@gis.si Ja­nez­Košir Geo­det­ska­upra­va­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je ja­nez.ko­sir@gov.si UDK:­91:659.2:004 332.66 IZVLEČEK Oce­na­proi­zvod­ne­spo­sob­no­sti­zem­ljišč­iz­raz­po­lož­lji­vih­pro­stor­skih­podat­kov Pred­stav­ljen­je­posto­pek­oce­nje­va­nja­proi­zvod­ne­spo­sob­no­sti­kme­tij­skih­in­gozd­nih­zem­ljišč.­Proi­zvod­na spo­sob­nost­je­dolo­če­na­v ob­li­ki­boni­tet­nih­točk­zem­ljiš­ko­ka­ta­str­skih­par­cel.­Pri­tem­se­upo­šte­va­jo­last­no­- sti­tal,­pod­neb­ja­in­relie­fa­ter­poseb­ni­vpli­vi.­Upo­rab­lje­na­je­teh­ni­ka­pro­stor­ske­ga­mode­li­ra­nja.­S po­moč­jo raz­po­lož­lji­vih­pro­stor­skih­podat­kov­se­po­pred­pi­sa­ni­meto­do­lo­gi­ji­tvo­ri­digi­tal­ni­model­boni­tet­nih­točk. S pre­se­kom­par­cel­iz­zem­ljiš­ke­ga­kata­stra­s slo­jem­dejan­ske­rabe­zem­ljišč­in­toč­ka­mi­mode­la­so­nato­dolo­- če­ne­boni­tet­ne­toč­ke­posa­mez­nih­par­cel.­Namen­štu­di­je­je­bil­preu­či­ti­mož­no­sti­vzdr­že­va­nja­boni­tet­nih točk­par­cel­v zbir­ki­podat­kov­zem­ljiš­ke­ga­kata­stra. KLJUČNE­BESEDE bo­ni­ti­ra­nje­zem­ljišč,­proi­zvod­na­spo­sob­nost­zem­ljiš­ča,­pro­stor­ski­podat­ki,­pro­stor­sko­mode­li­ra­nje ABSTRACT Site­productivity­assessment­based­on­available­spatial­data Site­productivity­assessment­of­agricultural­and­woodland­is­presented.­Site­productivity­is­determined with­the­site­index­values­for­parcels­from­the­land­cadastre­database.­Soil­type,­climate,­relief,­and­spe- cial­impacts­are­taken­into­consideration.­A spatial­modelling­technique­is­used.­A digital­site­index­rating model­is­generated­using­the­regulatory­methodology­and­available­spatial­data.­Site­index­value­for­an individual­parcel­is­extracted­by­overlaying­its­boundaries­over­the­land­use­layer­and­the­model­grid­points. The­aim­of­the­study­was­to­investigate­ways­of­performing­maintenance­of­site­index­ratings­in­the­land cadastre­database. KEY­WORDS site­productivity,­site­productivity­assessment,­spatial­data,­spatial­modelling 99 San di berk, Pri mož Kete, To maž Žagar, bo rut Pegan Žvo kelj, Ja nez Košir 1 Uvod V pris pev ku je obrav na va na prob le ma ti ka dolo či tve boni te te zem ljišč. boni te ta zem ljiš ča odra ža proi zvod no spo sob nost kme tij ske ga ali gozd ne ga zem ljiš ča na pod la gi narav nih dejav ni kov, negle de na tre nut no pokrov nost zem ljiš ča, torej je mera za proi zvod ni poten cial zem ljiš ča (Ko šir 2005). Sklad - no z Za ko nom o ugo tav lja nju kata str ske ga dohod ka (Zukd-1 2011) je boni te ta osno va za dolo či tev kata str ske ga dohod ka, upo rab lja pa se tudi pri odme ri pla čil za spre mem be namemb no sti kme tij skih zem ljišč in pri vred no te nju nepre mič nin. Dolo če na je v ob li ki boni tet nih točk kot celo šte vil ska vred - nost na inter va lu [0, 100]. boni te ta 100 pome ni, da gre za naj bolj še kme tij sko ali gozd no zem ljiš če. Velja ome ni ti, da proi zvod na spo sob nost zem ljiš ča ne odra ža nepo sred no nje go ve trž ne vred no sti, saj na sled - njo vpli va jo še dru gi dejav ni ki. Eno ta dolo či tve boni te te zem ljišč je par ce la, torej osnov na eno ta evi den ti ra nja zem ljišč v zem ljiš - kem kata stru – urad ni evi den ci, ki jo ure ja Zakon o evi den ti ra nju nepre mič nin (ZEN 2006, spr. 2007). S tem zako nom je bila boni te ta zem ljiš ča uve de na kot nov poda tek. Nado meš ča dva podat ka, ki sta se za vsak par cel ni del vodi la po siste mu kata str ske kla si fi ka ci je, in sicer vrsto rabe in (za kata str ske kulture) kata str ski raz red. Kata str ski raz re di na inter va lu [1, 8] so se dolo ča li v ok vi ru 42 med seboj nepri mer - lji vih kata str skih okra jev, in sicer na osno vi vzorč nih par cel zno traj posa mez nih okra jev. Pre hod iz kata str ske kla si fi ka ci je na boni te to zem ljišč je bil podrob ne je opre de ljen s pod za kon skim aktom (Pra - vil nik o vzpo sta vi tvi … 2008). Vzpo sta vi tev boni te te izha ja iz pre ved be nih pre gled nic, ki za vsak kata str ski okraj, vsa ko kata str sko kul tu ro in vsak kata str ski raz red dolo ča jo ustrez no šte vi lo boni tet nih točk. Za dolo či tev boni tet nih točk zem ljišč z ne po sred nim teren skim ogle dom je bila pri prav lje na podrob - na meto do lo gi ja v ob li ki pod za kon ske ga akta (Pra vil nik o do lo ča nju … 2008). boni tet ne toč ke par ce le se izra ču na jo na pod la gi last no sti tal, pod neb ja, relie fa in dru gih vpli vov. Geo det ska upra va Repub li - ke Slo ve ni je je obja vi la še podrob nej ša obvez na navo di la (Teh nič na navo di la … 2008). Pred krat kim je izšel tudi šir ši stro kov ni jav no sti name njen pri roč nik (Ko šir 2011). V na da lje va nju pred stav lje na štu di ja (berk s so de lav ci 2011) preo ču je mož no sti dolo či tve boni te - te zem ljišč brez teren ske ga ogle da, torej iz raz po lož lji vih pro stor skih podat kov. Gre za poskus upo ra be meto do lo gi je boni ti ra nja zem ljišč, ki je sicer pri la go je na dolo či tvi boni tet nih točk zem ljišč s stra ni posebej uspo sob lje nih stro kov nja kov z li cen co nepo sred no na tere nu, pri pro stor skem mode li ra nju. Pri prav - lje na sta bila ana li za podat kov nih virov in pred log postop ka za samo dej no dolo či tev boni tet nih točk na nivo ju drža ve. Posku sni izra čun je bil izve den za območ ja treh geo det skih pisarn. Izve de na je bila tudi pri mer ja va z ob sto je či mi boni tet ni mi toč ka mi v zbir ki zem ljiš ke ga kata stra. Naroč ni ca štu di je je Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. 2 Vhod ni podat ki za dolo či tev boni tet nih točk Po dat kov na zbir ka, v ok vi ru kate re se dolo ča boni te ta zem ljišč (kot atri but), je zem ljiš ki kata ster. Za izbra na posku sna območ ja smo od naroč ni ka pri do bi li: • zem ljiš ko ka ta str ski pri kaz (v na da lje va nju: ZKP) in • opi sne podat ke zem ljiš ke ga kata stra. ZKP je podat kov ni sloj par cel ozi ro ma par cel nih delov, ki zvez no pokri va območ je celot ne Slo ve - ni je. Prek splet ne ga por ta la Pro stor (med mrež je 1) je mogo če naro či ti podat ke v vek tor ski obli ki. Opi sni podat ki zem ljiš ke ga kata stra so na voljo v pi snem for ma tu. upo ra bi li smo dato te ke VK6, ki med dru - gim vse bu je jo tudi boni tet ne toč ke par ce le, dolo če ne na pod la gi že ome nje nih pre ved be nih pre gled nic. Pro stor ske podat kov ne zbir ke, s po moč jo kate rih je bila v ok vi ru pred stav lje ne štu di je posku sno dolo če na boni te ta zem ljišč, so: • sloj dejan ske rabe zem ljišč, • sloj tal nih šte vil, 100 Oce na proi zvod ne spo sob no sti zem ljišč iz raz po lož lji vih pro stor skih podat kov • sloj narav no geo graf ske tipi za ci je in • digi tal ni model višin 5 m × 5 m. Sloj dejan ske rabe zem ljišč je urad na evi den ca, ki jo vodi Mini strs tvo za kme tijs tvo in oko lje, in sicer sklad no z Za ko nom o kme tijs tvu (ZK me-1 2008). Podrob ne je je način ugo tav lja nja dejan ske rabe zem ljišč opre de ljen v pod za kon skem aktu (Pra vil nik o evi den ci … 2008, spr. 2010). Prek splet ne ga por - ta la Mini strs tva za kme tijs tvo in oko lje (med mrež je 2) je podat ke o de jan ski rabi mogo če pri do bi ti brez plač no v vek tor ski obli ki. Za vsa ko zaje to območ je rabe zem ljiš ča je poda na šifra dejan ske rabe. Sloj tal nih šte vil je prav tako na voljo prek splet ne ga por ta la Mini strs tvo za kme tijs tvo in oko lje (med - mrež je 2), kjer je podat ke mogo če pri do bi ti brez plač no v vek tor ski obli ki. Kar to je izde la la bio teh niš ka fakul te ta (Ru preht s so de lav ci 2006), in sicer v me ri lu 1 : 25.000. Eno ta zaje ma je zaklju če no območ je z enot nim tal nim šte vi lom, ki je gene ra li zi ran poda tek pedo si ste mat skih enot, izra žen kot celo šte vil - ska vred nost na inter va lu [7, 100]. Več je šte vi lo pome ni tla z bolj ši mi tal ni mi last nost mi ozi ro ma tla z več jim pri de lo val nim poten cia lom. Sloj narav no geo graf ske tipi za ci je v vek tor ski obli ki je zago to vil naroč nik štu di je. Kar to je izde lal Geo graf ski inšti tut anto na Meli ka (Per ko 1998 in 2007) in upo šte va geo loš ke zna čil no sti, površ je, pod - neb je, rast je in rabo tal. Kar ta je izde la na v me ri lu 1 : 1.300.000. Tipi so po tej deli tvi dolo če ni v dveh rav neh podrob no sti. Za štu di jo je bila sklad no z me to do lo gi jo boni ti ra nja upo rab lje na dru ga raven z 9 tipi. Po dat ke digi tal ne ga mode la višin z ve li kost jo celi ce 5 krat 5 m (v na da lje va nju: DMV 5) je prav tako zago to vil naroč nik štu di je. Prek splet ne ga por ta la Pro stor (med mrež je 1) jih je mogo če naro či ti v pi - snem for ma tu. Posa mez ne dato te ke vse bu je jo podat ke za območ ja listov temelj nih topo graf skih načr tov v me ri lu 1 : 5000 (v na da lje va nju: TTN 5). DMV 5 je nastal kot eden izmed izdel kov pro jek ta ciklič ne ga aero sne ma nja z av to mat skim ste re oi zvred no te njem aero po snet kov iz leta 2006 (Teh nič na doku men ta ci ja … 2006). Zah te va na je bila natanč nost višin, bolj ša od 3 m, za neza raš če na območ ja (oko li 38 % ozem lja drža ve) pa bolj ša od 1 m. Poleg nad mor ske viši ne sta bila za vsa ko toč ko DMV 5 dolo - če na tudi nagib tere na in smer nagi ba. Izra ču na na sta po meto di, ki upo šte va sosed njih 8 točk mode la. 3 Meto do lo gi ja dolo či tve boni tet nih točk Me to do lo gi ja boni ti ra nja v pred stav lje ni štu di ji je teme lji la na pra vil ni ku, ki je name njen dolo či - tvi boni tet nih točk z ne po sred nim teren skim ogle dom. Osnov na enač ba za izra čun boni tet nih točk se gla si (Pra vil nik o do lo ča nju … 2008, 5181)  Σ % po sebni v plivi  B = T ⋅ K ⋅ R ⋅ − 1  ,   100 kjer so: B – boni tet ne toč ke, T – toč ke last no sti tal, K – toč ke last no sti kli me, R – toč ke last no sti relie fa in ∑ % posebni­vplivi­– vso ta dele žev poseb nih vpli vov. Toč ke last no sti tal se nana ša jo na kar to tal nih šte vil in so celo šte vil ske vred no sti na inter va lu [7, 100]. Toč ke last no sti kli me so celo šte vil ske vred no sti na inter va lu [1, 10], pri čemer 1 po me ni naj manj ugodno pod neb je, 10 pa naj bolj ugod no pod neb je (pre gled ni ca 1). Toč ke last no sti relie fa so prav tako celo šte vil ske vred no sti na inter va lu [1, 10], pri čemer 1 po me ni naj manj ugo den relief, 10 pa naj bolj ugo den relief (pre gled ni ca 2). Pod kore nom enač be je torej kveč je mu vred nost 100 krat 10 krat 10 = 10.000, zato je dob lje na vred nost po tej enač bi kveč je mu 100. Poseb ni nega tiv ni vpli vi se nana ša jo na ska lovitost, poplav nost, sušnost, zasen če nost, odpr tost in zapr tost ter vetrov nost zem ljišč in so pra vi lo ma ovred - no te ni s te ren skim ogle dom. 101 San di berk, Pri mož Kete, To maž Žagar, bo rut Pegan Žvo kelj, Ja nez Košir V na ši štu di ji smo enač bo za izra čun boni tet nih točk poe no sta vi li kar v B = T ⋅ K ⋅ R . Po leg manj ka jo če ga dela enač be, ki se nana ša na poseb ne vpli ve, je bila poe no stav lje na tudi dolo čitev točk last no sti kli me. upo šte va ni sta bili le osnov ni meri li, in sicer narav no geo graf ski tip in nad mor ska višina. Za dolo či tev točk last no sti kli me tako nista bili upo šte va ni dodat ni meri li, ki sta pov preč na let na koli či na pada vin in pov preč na let na tem pe ra tu ra. Toč ke last no sti kli me so bile dolo če ne na pod la gi podat kov o na rav no geo graf skem tipu ter nad - mor ski viši ni. Kot osno va je slu ži la podrob nej ša opre de li tev last no sti kli me z raz po nom točk (Pra vil nik o do lo ča nju … 2008, 5199–5200), ki je bila neko li ko pri la go je na zara di zago to vi tve defi ni cij ske ga območ - ja za celo ten raz pon nad mor skih višin (pre gled ni ca 1). Pre­gled­ni­ca 1:­Toč­ke­last­no­sti­kli­me­v od­vi­sno­sti­od­narav­no­geo­graf­ske­ga­tipa­in­nad­mor­ske­viši­ne zem­ljiš­ča. nad mor ska viši na (m) do 100 200 300 400 500 600 700 750 800 900 1000 1100 1200 nad 100 do do do do do do do do do do do do do 1500 200 300 400 500 600 700 750 800 900 1000 1100 1200 1500 Sre do zem ska gri čev ja 10 9 8 Sre do zem ske pla no te 9 8 7 6 5 4 3 2 1 Pa non ske rav ni ne 8 7 6 Pa non ska gri čev ja 8 7 6 5 4 3 2 1 Di nar ska podo lja in rav ni ki 8 7 6 5 Di nar ske pla no te 7 6 5 4 3 2 1 alp ske rav ni ne 8 7 6 5 4 3 2 alp ska hri bov ja 7 6 5 4 3 2 1 alp ska gorov ja 6 5 4 3 2 1 Pre­gled­ni­ca 2:­Toč­ke­last­no­sti­relie­fa­v od­vi­sno­sti­od­nagi­ba­zem­ljiš­ča. toč ke last no sti relie fa na­gib­[%] in ter val funk ci ja 0,0–6,5 9–10 (130 – 2 · nagib) / 13 6,5–11,5 8–9 (103 – 2 · nagib) / 10 11,5–17,5 7–8 (119 – 2 · nagib) / 12 17,5–24,5 5,5–7 (301 – 6 · nagib) / 28 24,5–34,5 4–5,5 (367 – 6 · nagib) / 40 34,5–50,5 2–4 (133 – 2 · nagib) / 16 50,5–65,0 1–2 (159 – 2 · nagib) / 29 nad 65,0 0–1 29 / (2 · nagib – 101) 102 Oce na proi zvod ne spo sob no sti zem ljišč iz raz po lož lji vih pro stor skih podat kov Toč ke last no sti relie fa so bile dolo če ne na pod la gi nagi ba zem ljiš ča v toč ki. Pre gled ni ca z raz ponom točk (Pra vil nik o do lo ča nju … 2008, 5201) je bila pre de la na tako, da je defi ni cij sko območ je real no šte - vi lo na inter va lu [0, 10] in da je funk ci ja, ki dolo ča toč ke last no sti relie fa, povsod zvez na (pre gled ni ca 2). Funk ci je za posa mez ne odse ke so dolo če ne kot pre mi ce, razen za zad nji odsek, kjer je funk ci ja dolo - če na tako, da je dose že na zvez nost in odve dlji vost na spo ju s pred hod nim odse kom. Zad nja funk ci ja (za nagib nad 65 %) limi ti ra pro ti 0, ko nagib tere na raste čez vse meje (pro ti nav pič ni ste ni). 4 Posto pek dolo či tve boni tet nih točk Po sto pek dolo či tve boni tet nih točk, ki je bil upo rab ljen za izbra no posku sno območ je, lah ko raz - de li mo na pet kora kov (sli ka 1). V 1. ko ra ku je bil na pod la gi niza podat kov za vse kata str ske obči ne (v na da lje va nju: KO) izbra ne ga posku sne ga območ ja pri prav ljen sez nam listov TTN 5, ki to območ je pokri va jo. Za te liste so bili nato pri dob lje ni podat ki DMV 5. V 2. ko ra ku je bil dob lje ni niz dato tek DMV5 »pre se kan« z ZKP ter s slo ji dejan ske rabe, tal nih šte vil in narav - no geo graf skih tipov. Pre se ki pro stor skih podat kov nih slo jev z DMV 5 so bili izve de ni s funk cijami Post gis v po dat kov nem strež ni ku Post gre SQL. Za vsa ko toč ko gri da so bili poleg nad mor ske viši ne in nagiba pridob - lje ni še podat ki o KO-ju in par cel ni šte vil ki, šifri dejan ske rabe, tal nem šte vi lu ter šifri narav no geo graf ske ga tipa. Iz vseh dob lje nih podat kov so bile v 3. ko ra ku za vsa ko toč ko DMV 5 po nave de ni (poe no stav ljeni) enač bi dolo če ne boni tet ne toč ke. Pri tem je bila za dolo či tev točk last no sti kli me upo rab lje na pre gled - ni ca 1, za dolo či tev točk last no sti relie fa pa pre gled ni ca 2. Dob lje ni vme sni rezul tat tega kora ka je digi tal ni model boni tet nih točk 5 krat 5 m (v na da lje va nju: DMbT 5). V 4. ko ra ku je bil iz opi snih podat kov zem ljiš ke ga kata stra za vse KO-je sku paj tvor jen sez nam parcel izbra ne ga posku sne ga območ ja. Za vsa ko par ce lo sta bili poleg KO-ja in par cel ne šte vil ke zapi sa ni tudi koor di na ti nje ne ga cen troi da. V 5. ko ra ku so bile dolo če ne boni tet ne toč ke za vsa ko posa mez no par ce lo. Za dolo či tev boni tet - nih točk par ce le so bile upo šte va ne toč ke iz DMbT 5, ki so zno traj nje nih meja in za kate re je vred nost boni tet nih točk neni čel na ter gre (gle de na šifro dejan ske rabe) za kme tij sko ali gozd no zem ljiš če. Če so bile vred no sti boni tet nih točk v vseh toč kah DMbT 5 zno traj par ce le ena ke 0, je tak šna tudi vred - nost boni tet nih točk za to par ce lo. Sicer pa so bile boni tet ne toč ke za par ce lo dolo če ne kot arit me tič na sre di na vseh neni čel nih boni tet nih točk zno traj par ce le n 1 B = ⋅ ∑ B . n i i=1 bo ni tet ne toč ke par ce le, zno traj kate re ni bilo niti ene toč ke DMbT 5 (zelo redek slu čaj), so bile dolo - če ne na osno vi toč ke DMbT 5, ki je najb liž ja cen troi du par ce le. Za tvor bo DMbT 5 in nato boni tet nih točk par cel je bilo upo rab lje no last no pro gram sko orod je, raz vi to v pro gram skem jezi ku C++. upo rab lje ni grid ni pri stop k bo ni ti ra nju omo go ča dolo či tev boni tet nih točk za poljub no zem ljiš - če in ni vezan zgolj na par ce le v zem ljiš kem kata stru. Za veli ka zem ljiš ča so ustrez no upo šte va ni raz lič ni dejav ni ki, ki vpli va jo na dolo či tev boni tet nih točk na posa mez nih delih zem ljiš ča z raz lič no proi zvod - no spo sob nost jo. Če namreč gle da mo na DMbT 5 kot na model plosk ve v pro sto ru, bi bila stro ga defi ni ci ja boni tet nih točk kme tij ske ga ali gozd ne ga zem ljiš ča Z 1 B = ∫∫ B ( y , x ⋅ ) dZ , pov Z ( ) ( y x,) Z ∈ kjer je pov(Z) povr ši na zem ljiš ča Z. Tak šna defi ni ci ja je limi ta upo rab lje ne arit me tič ne sre di ne vred - no sti v toč kah mode la, ko gre dol ži na stra ni ce celi ce gri da pro ti 0, in zago tav lja, da se ob kakr šnem ko li spre mi nja nju meja par ce le ali sku pi ne par cel ohra nja nji hov skup ni kata str ski doho dek. 103 San di berk, Pri mož Kete, To maž Žagar, bo rut Pegan Žvo kelj, Ja nez Košir DM D V 5 Dejans n ka rab a a Ta T ln l a št š evila 1. Priprava seznama listov TTN 5 Naravnog o eograf a sk s a 2. Presek DMV 5 z ZKP in s sloji dejanske rabe, tipi p za z ci c ja talnih števil in tipov naravnogeografske tipizacije ZK Z P ZKP in op o is i ni n p odat a ki 3. Določitev bonitetnih točk v gridu DM D B M T B T 5 4. Priprava seznama parcel Bonitetne 5. Določitev bonitetnih točk parcel točke parcel Sli­ka 1:­Pet­kora­kov­postop­ka­dolo­či­tve­boni­tet­nih­točk­zem­ljiš­ko­ka­ta­str­skih­par­cel. Sli­ka 2:­Posku­sna­območ­ja­boni­ti­ra­nja –­območ­ja­geo­det­skih­pisarn­Kranj,­Slo­venj­Gra­dec­in­Škof­ja Loka­z raz­de­li­tvi­jo­na­liste­TTN 5. 104 Oce na proi zvod ne spo sob no sti zem ljišč iz raz po lož lji vih pro stor skih podat kov 5 Posku sni izra čun boni tet nih točk in ana li za rezul ta tov Za posku sno dolo či tev boni tet nih točk par cel so bila s ci ljem zaob je ti raz lič ne tipe tal, pod neb ja in relie fa izbra na tri posku sna območ ja, in sicer območ ja geo det skih pisarn Kranj, Slo venj Gra dec in Škof ja Loka (sli ka 2). V na da lje va nju so pred stav lje ni rezul ta ti posku sne dolo či tve boni tet nih točk za območ je geo det - ske pisar ne Kranj (sli ka 3). Območ je pokri va 119 li stov TTN 5 in obse ga oko li 129.000 par cel. Iz ve de na je bila pri mer ja va posku sno dolo če nih boni tet nih točk in boni tet nih točk po podat kih zem ljiš ke ga kata stra, ki teme lji jo na pre ved be nih pre gled ni cah. Rela tiv na odsto pa nja boni tet nih točk (ob sto je če – posku sne) so po raz re dih za posku sno območ je Kranj nave de na (pre gled ni ca 3) in tudi gra fič no pri ka za na (sli ka 4). Par cel na kme tij skih ali gozd nih zem ljiš čih, za kate re ni bilo mogo če dolo či ti boni tet nih točk zara - di nepo pol ne ga slo ja tal nih šte vil – manj ka jo urba na območ ja, je na območ ju geo det ske pisar ne Kranj 995. Podan je pri kaz detaj la z lo ka ci ja mi nebo ni ti ra nih par cel (sli ka 5). ana li za uje ma nja posku sno dolo če nih boni tet nih točk in boni tet nih točk v zbir ki zem ljiš ke ga kata - stra poka že veli ka rela tiv na odsto pa nja. Za 12,5 % vseh par cel, ki pokri va jo 22,2 % skup ne povr ši ne, je Bonitetne točke ni podatka 1–10 11–20 21–30 31–40 41–50 51–60 61–70 71–80 81–90 0 5 10 km Sli­ka 3:­Posku­sno­območ­je­Kranj:­posku­sno­dolo­če­ne­boni­tet­ne­toč­ke­par­cel –­pri­kaz­po­raz­re­dih. 105 San di berk, Pri mož Kete, To maž Žagar, bo rut Pegan Žvo kelj, Ja nez Košir Pre­gled­ni­ca 3:­Posku­sno­območ­je­Kranj:­rela­tiv­na­odsto­pa­nja­posku­sno­dolo­če­nih­boni­tet­nih­točk od boni­tet­nih­točk­v zbir­ki­zem­ljiš­ke­ga­kata­stra. šte vi lo par cel po vr ši na par cel od sto pa nje (%) (%) (km2) (%) ne bo ni ti ra no* 98511 57,6 101,2 16,6 pod –50 19245 11,2 96,1 15,8 –50 do –30 6142 3,6 36,7 6,0 –30 do –10 11379 6,7 85,7 14,1 –10 do 10 16049 9,4 74,5 12,2 10 do 30 11399 6,7 97,1 16,0 30 do 50 6116 3,6 78,7 12,9 nad 50 2240 1,3 38,8 6,4 *­nebo­ni­ti­ra­ne­par­ce­le­so­tiste,­pri­kate­rih­niti­celot­na­par­ce­la­niti­kate­ri­ko­li­njen­del­ne­sodi­med­kme­tij­ska­ali­gozd­na­zem­ljiš­ča,­ali­pa­zanje zara­di­pomanj­klji­vih­vhod­nih­podat­kov­ni­bila­dolo­če­na­posku­sna­boni­te­ta Odstopanje [%] ni podatka pod –50 –50 do –30 –30 do –10 –10 do 10 10 do 30 30 do 50 nad 50 0 5 10 km Sli­ka 4:­Posku­sno­območ­je­Kranj:­rela­tiv­na­odsto­pa­nja­posku­sno­dolo­če­nih­boni­tet­nih­točk­od­boni­tet­nih točk­v zbir­ki­zem­ljiš­ke­ga­kata­stra –­pri­kaz­po­raz­re­dih. 106 Oce na proi zvod ne spo sob no sti zem ljišč iz raz po lož lji vih pro stor skih podat kov Sli­ka 5:­Posku­sno­območ­je­Kranj­(iz­sek):­zara­di­nepo­pol­ne­kar­te­tal­nih­šte­vil­nebo­ni­ti­ra­ne­par­ce­le­(rde­če) zno­traj­urba­nih­obmo­čij. rela tiv no odsto pa nje več je od 50 %. bis tve no več ji je delež nega tiv nih odsto panj (tj, ko so posku sno dolo - če ne boni tet ne toč ke pre vi so ke), kar je ver jet no tudi posle di ca neu po šte va nja poseb nih nega tiv nih vpli vov pri posku sni dolo či tvi boni tet (pre gled ni ca 3). Vklju či tev podat kov nih slo jev agen ci je Repub li ke Slo - ve ni je za oko lje (med mrež je 3) bi omo go či la upo šte va nje dodat nih meril za dolo či tev točk last no sti kli me (pov preč nih let nih tem pe ra tur in pov preč nih let nih pada vin) ter mode li ra nje poseb nih vpli vov (po - plav nih obmo čij, pov preč nih let nih hitro sti vetra ipd.). Ven dar pa raz lo ge za (pre)ve li ka odsto pa nja ne gre iska ti le v neu po šte va nju poseb nih vpli vov. Zago - to vi ti bi mora li tudi viš jo kako vost upo rab lje nih vhod nih podat kov, pred vsem podrob nej šo kar to tal nih šte vil, dopol nje no tudi za urba na območ ja (sli ka 5). Rezul tat bi lah ko izbolj ša li tudi z bolj šim DMV-jem (viš ja toč nost in/ali več ja podrob nost) in z iz bolj ša no polo žaj no toč nost jo podat kov zem ljiš ke ga katastra. Pris pe vek k iz bolj ša vi podat kov je lah ko tudi evi den ca o proi zvod ni spo sob no sti gozd nih rastišč iz gozd - no gos po dar skih načr tov, kjer so upo šte va ni tudi poseb ni vpli vi eks po zi ci je, odpr to sti in ska lo vi to sti. Za jasnej šo sli ko bi pre ver ja nje uje ma nja boni tet nih točk lah ko naj prej izved li na obsto je čih vzorčnih par ce lah, dolo če nih po pred pi sa ni meto do lo gi ji nepo sred no na tere nu s stra ni licen ci ra nih stro kov - nja kov. V dru gi fazi, torej po nekak šni kali bra ci ji postop ka, bi raz lo ge za odsto pa nja od obsto je čih boni tet nih točk v zbir ki zem ljiš ke ga kata stra naj brž naš li tudi v na či nu dolo či tve sled njih, ki ni teme - ljil nepo sred no na meto do lo gi ji, upo rab lje ni v štu di ji. 6 Sklep Na men štu di je je bil pre ve ri ti mož no sti vzdr že va nja podat kov o bo ni te tah par cel zgolj s po moč jo raz po lož lji vih pro stor skih podat kov. boni tet ne toč ke par ce le v zbir ki zem ljiš ke ga kata stra je tre ba ponov - no dolo či ti ob spre mem bi mej par ce le (npr. ob deli tvi ali zdru že va nju par cel) in ob evi den ti ra nju zem ljiš ča pod stav bo. Poleg tega se na dalj ši rok spre mi nja jo vhod ni podat ki za dolo či tev boni tet nih točk, ki so 107 San di berk, Pri mož Kete, To maž Žagar, bo rut Pegan Žvo kelj, Ja nez Košir tudi žive zbir ke (npr. območ ja dejan ske rabe). upo rab ljen je bil grid ni pri stop k bo ni ti ra nju, to je dolo - či tev boni tet nih točk par cel na pod la gi vsa ko krat no tvor je ne ga digi tal ne ga mode la boni tet nih točk. Re zul ta ti pred stav lje ne ga območ ja (Kranj) kot tudi osta lih dveh preiz ku snih obmo čij so poka za li, da bi bilo tre ba za potre be vzdr že va nja podat kov o bo ni te tah pred stav lje ni način boni ti ra nja izbolj ša - ti. Med pred lo gi za nadalj nje delo sta tu naj prej raz ši ri tev nabo ra in izbolj ša va kako vo sti vhod nih podat kov. Eden izmed pred lo gov za nadalj nje delo pa gre tudi v sme ri raz čle ni tve prob le ma ti ke, tako da bi pred - stav lje ni posto pek naj prej dodat no »ume ri li« na vzorč nih par ce lah, za kate re so boni tet ne toč ke dolo če ne nepo sred no na tere nu. 7 Viri in lite ra tu ra berk, S., Kete, P., Pegan Žvo kelj, b., Žagar, T., Faj di ga, D., in sode lav ci 2011: Ope ra tiv na izbolj ša va nepre - mič nin skih evi denc in izbolj ša va loka cij ske natanč no sti zem ljiš ke ga kata stra, Dolo či tev boni te te zem ljišč. Teh nič no poro či lo, Geo det ski inšti tut Slo ve ni je. Ljub lja na. Ko šir, J. 2005: Vzpo sta vi tev evi den ce boni te te zem ljišč v zem ljiš kem kata stru. Geo det ski vest nik 49-2. Ljub lja na. Ko šir, J. 2011: Pri roč nik za boni ti ra nje zem ljišč. Geo det ski inšti tut Slo ve ni je. Ljub lja na. Med mrež je 1 (do stop do podat kov GuRS): http://e-pro stor.gov.si/ (12. 4. 2011). Med mrež je 2 (do stop do podat kov MKO): http://rkg.gov.si/GERK/ (12. 4. 2011). Med mrež je 3 (at las oko lja aRSO): http://gis.arso.gov.si/at la so ko lja/ (22. 2. 2012). Per ko, D. 1998: The regio na li za tion of Slo ve nia. Geo graf ski zbor nik 38. Ljub lja na. Per ko, D. 2007: Lands ca pes. Slo ve nia in Focus. Ljub lja na. Pra vil nik o do lo ča nju in vode nju boni te te zem ljišč. urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 47/2008. Ljub ljana. Pra vil nik o evi den ci dejan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem ljišč. urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 122/2008, spr. 4/2010 in 110/2010. Ljub lja na. Pra vil nik o vzpo sta vi tvi boni te te zem ljišč. urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 35/2008. Ljub lja na. Ru preht, J., Zupan, M., Tič, I., Špo rar, M., Iste nič, b., Lisec, a. 2006: Izde la va digi tal ne kar te tal ne ga šte vi la. bio teh niš ka fakul te ta uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Teh nič na doku men ta ci ja (DaSO), Digi tal ni model relie fa, barv ni orto fo to in infrar de či barv ni orto - fo to, Digi tal ne sli ke aero sne ma nja. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je, 9. 3. 2006. Ljub lja na. Teh nič na navo di la za dolo ča nje boni te te zem ljišč. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je, št. 00705-6/2008, 1. 6. 2008. Ljub lja na. Za kon o evi den ti ra nju nepre mič nin – ZEN. urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 47/2006, spr. 65/2007 – odl. uS št. u-I-464/06-13. Ljub lja na. Za kon o kme tijs tvu – Zkme-1. urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 45/2008. Ljub lja na. Za kon o ugo tav lja nju kata str ske ga dohod ka – Zukd-1. urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 9/2011. Ljubljana. 108 GIS v Sloveniji 2011–2012, 109–120, Ljubljana 2012 SPREMEMbE RAbE TAL Z UPORAbO ZGODOVINSKIH KART V KOZJANSKEM PARKU Blaž­Bar­bo­rič Geo­det­ski­inšti­tut­Slo­ve­ni­je blaz.bar­bo­ric@gis.si Špe­la­Zmrz­li­kar Fa­kul­te­ta­za­grad­be­niš­tvo­in­geo­de­zi­jo,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni spe­la.zmrz­li­kar@gmail.com dr. San­der­Kova­ci Fa­culty­of­Mat­he­ma­ti­cal­and­Physi­cal­Engi­nee­ring,­Depart­ment­of­Mat­he­ma­ti­cal­Engi­nee­ring,­Poly­tech­nic Uni­ver­sity­of­Tira­na,­Alba­ni­ja s_ko­va­ci@ya­hoo.com UDK:­912.43:711.14(497.43) IZVLEČEK Spre­mem­be­rabe­tal­z­uporabo­zgodovinskih­kart­v Koz­jan­skem­par­ku Zgo­do­vin­ske­kar­te­so­z na­pred­kom­infor­ma­cij­ske­teh­no­lo­gi­je,­mož­nost­jo­ske­ni­ra­nja­in­digi­ta­li­za­ci­je­postale bolj­dostop­ne­in­ponu­ja­jo­mož­no­sti­za­obsež­ne­pro­stor­ske­ana­li­ze­in­nadal­jnje­razi­ska­ve­v zve­zi­s pro­ce­- si­in­druž­be­ni­mi­poja­vi,­za­kate­re­nas­zani­ma­raz­voj­v raz­lič­nih­časov­nih­obdob­jih.­Zgo­do­vin­ske­kar­te ponuja­jo­vpo­gled­v pre­te­klost­in­daje­jo­dra­go­ce­ne­infor­ma­ci­je­o spre­mem­bah­v po­kra­ji­ni.­V pris­pev­ku­so pred­stav­lje­ne­kar­te­in­spre­mem­be­rabe­tal­iz­šestih­časov­nih­obdo­bij­na­območ­ju­Koz­jan­ske­ga­par­ka. KLJUČNE­BESEDE zgo­do­vin­ske­kar­te,­Koz­jan­ski­park,­zaš­či­te­na­območ­ja,­geo­re­fe­ren­ci­ra­nje,­raba­tal ABSTRACT Land­use­change­of­historical­map­series­of­Kozjanski­park Historical­maps­has­become­more­affordable­due­to­progress­of­information­technology,­possibility­of­scan- ning­and­digitalization­and­offer­opportunities­for­spatial­analysis­and­further­on­future­research­on­the processes­and­social­phenomena­to­which­we­are­interested.­Historical­maps­provide­insight­into­past­and give­valuable­information­on­changes­over­time.­In­article­there­are­maps­and­land­use­changes­from­six different­periods­in­area­of­Kozjanski­park. KEY­WORDS historical­maps,­Kozjanski­park,­protected­areas,­georeferencing,­land­use 109 blaž bar bo rič, Špe la Zmrz li kar, San der Kova ci 1 Uvod Koz jan ski park je območ je, ki se raz pro sti ra na 206 km2. Opre de ljen je s sta tu som regij ske ga par - ka in je hkra ti naj več ji regij ski park v Slo ve ni ji. Na jugu par ka teče reka Voglaj na, na zahod ni stra ni reka Sot la, na vzhod ni stra ni reka Savi nja, na seve ru vzhod ne ga dela par ka leži jo Posav ski hri bi pozna - ni kot Koz jan sko. Za območ je je zna čil na pre hod nost iz pre dalp skih hri bo vi tih in z goz do vi poraš če nih pre de lov v rav ni no ob Sot li. Med rav nin skim Obso te ljem in hri bi vzhod ne ga Posav ske ga hri bov ja je vino grad niš ko ter ciar no gri čev je. Re gij ski park je obsež no območ je zna čil nih eko si ste mov in kra ji ne, kjer je nara va osta la neo kr njena. Člo veš ki vpliv je pri so ten, ven dar je v so zvoč ju z na ra vo. Park je bil usta nov ljen v letu 1981 kot Spo - min ski park Treb če. Pokri val je osred nji in vzhod ni del Koz jan ske ga ter bizelj sko hri bov je v juž ni Orli ci. Iz stro kov nih, sistem skih in pro mo cij skih raz lo gov se je območ je vse bolj uve ljav lja lo kot Koz jan ski park. S spre jet jem Zako na o ohra nja nju nara ve leta 1999 (ur. l. RS 56/1999) se po 166. čle nu tega zako - na dote da nji Spo min ski park Treb če šte je za regij ski park z ime nom Koz jan ski park (med mrež je 1). Koz jan ski park se preu ču je v sklo pu med na rod ne ga pro jek ta Tran sna cio nal ne eko loš ke mre že (Tran­- sna­tio­nal­Eco­lo­gi­cal­Net­works), ki je akti ven v ve čih drža vah Evrop ske uni je. V ok vi ru tega pro jek ta nas je zani ma la raba tal in spre mem be, ki so se zgo di le sko zi raz lič na časov na obdob ja. Dan da nes je dostop - nih ved no več ske ni ra nih ali ponov no natis nje nih zgo do vin skih kart iz raz lič nih virov na območ ju celot ne Slo ve ni je (Po dob ni kar, Kokalj 2007, 180). Ve lik napre dek je bil stor jen na področ ju dostop no sti sta rih kart. Inter pre ta ci ja kart je mož na na pisni način ali vizual no. Naj bolj ša in naje no stav nej ša vizual na inter pre ta ci ja, in sicer s pri mer ja vo dveh posnet kov, ki se pre kri va ta. Ske ni ra ne kar te je tre ba trans for mi ra ti v že len koor di nat ni sistem, nato pa jih lah ko pri mer ja mo z raz lič ni mi podat kov ni mi slo ji, kot so sate lit ski posnet ki, digi tal ni orto fo to, rastr - ski ali vek tor ski slo ji, mest ni pla ni in kata str ski načr ti (Po dob ni kar in Šin ko vec, 2004,­67–73). 2 Meto da Zgo do vin ski zem lje vi di so bili izde la ni z raz lič ni mi teh ni ka mi zaje ma nja podat kov, upo šte va joč raz - voj kar to gra fi je in geo det skih teh nik v po sa mez nem zgo do vin skem obdob ju. Zelo pomem ben dejav nik kako vo sti konč ne ga zem lje vi da je bil namen upo ra be. V splo šnem velja, da so izdel ki vojaš ke kar togra - fi je bolj natanč ni kot izdel ki kar ti ra nja zem ljišč za pobi ra nje dav kov. Za ugo tav lja nje spre memb rabe tal v raz lič nih časov nih obdob jih so bili izbra ni zgo do vin ski zem - lje vi di in podat kov ni viri iz šestih časov nih obdo bij, zad nja dva sta iz 21. sto let ja. Na pod la gi ske ni ra nih zem lje vi dov se je v pro gram skem oko lju arc GIS izri sa lo kar te rabe tal. Zara di pri mer ja ve rabe tal med raz lič ni mi časov ni mi obdob ji na osno vi zgo do vin skih kart je bilo dolo če no enot no šte vi lo kate go rij. Vsa ka kar ta rabe tal za posa mez no časov no obdob je se je ana li zi ra la loče no. Od či ta va nje mej med posa mez ni mi raba mi je bilo na neka te rih območ jih zelo dvoum no – tre ba je izbra ti območ je, upo šte va joč stop njo gene ra li za ci je, da posa mez na raba ni zaje ta pre več detajl no ali pre ma lo natanč no. Na novej ših kar tah je odči ta va nje bolj pre pro sto in posa mez ne rabe so zaje te z več - jo natanč nost jo, saj so tudi rabe tal na kar tah dolo če ne bolj pre ciz no. Pri tem je tre ba upo šte va ti teh no lo gi jo in zmož no sti, ki so bile na raz po la go v po sa mez nem zgo do vin skem obdob ju. Kar te se nana ša jo na isto območ je, ven dar so v raz lič nih meri lih. Glav ni viri podat kov za razi ska vo so bile avstrij ske vojaš ke kar te (prva in dru ga Jože fin ska izme - ra) s kon ca 18. sto let ja, topo graf ske kar te meril 1 : 75.000 in 1 : 50.000 z za čet ka in sre di ne 20. sto let ja ter vek tor ski podat ki evi den ce dejan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem ljišč 2006 in 2009 (med mrež - je 4). Glav ni pomanj klji vo sti pri kar tah sta dve. Po eni stra ni so kar te siste ma tič ne in vklju ču je jo neo bi čaj ne objekt ne kata lo ge (kar to graf ski ključ), raz lič ne obli ke kar ti ra nja in pomanj ka nje pro jek ci je ter trans - for ma cij skih para me trov. Dru gi prob lem je pri so ten na raz gi ba nem tere nu in slab ši natanč no sti ter 110 Spre mem be rabe tal z uporabo zgodovinskih kart v Koz jan skem par ku Sli­ka 1:­Prva­Jože­fin­ska­izme­ra 1784–1787. pomanj ka njem zaje tih detaj lov v go ra tem sve tu. Na zgo do vin skih kar tah so območ ja pored ko izmer - je na in sla bo kar ti ra na. Kar te so bolj podob ne umet niš ki sli ki kot teh nič ne mu izdel ku. Kon glo me rat pomanj klji vo sti in nego to vo sti pri tovrst nih kar tah ni eno sta ven zalo gaj, pose bej če je tre ba iz danih podat kov sesta vi ti boga to podat kov no bazo v geo graf skih infor ma cij skih siste mih (Po dob ni kar, Kokalj 2007, 183). 1800: Jože fin ska vojaš ka izme ra: Leta 1763, malo po tem ko je avstro-Ogr ska monar hi ja izgu bila voj no pro ti Pru si ji, je cesa ri ca Mari ja Tere zi ja dala ukaz za izved bo vojaš ke topo gra fi je po celot ni monar - hi ji. Njen sin, cesar Josip I, je pod prl refor mo in kon čal prvo izme ro leta 1787 v zelo krat kem času. Izve de na 111 blaž bar bo rič, Špe la Zmrz li kar, San der Kova ci izme ra pokri va celot no območ je Slo ve ni je. Izme ra je bila nare je na brez natanč nih geo det skih inštru - men tov in brez upo ra be pro jek ci je. Natač nost izme re se raz li ku je gle de na zna čil no sti tere na, časov no obdob je in kako vost izme re. Zara di pomanj klji ve kako vo sti izme re kart v prvi vojaš ki izme ri je v 19. sto - let ju sle di la 2. vo jaš ka izme ra, ki jo je naro čil cesar Franc II in velja za bolj natanč no. Kasne je se je izved la tudi 3. vo jaš ka izme ra. Obe, 2. in 3. iz me ra, velja ta za rela tiv no natanč ni, para me tre trans for ma ci je v obeh izme rah bi lah ko upo ra bi li za več je območ je. Kar te so shra nje ne v ar hi vu na Duna ju. Last no sti kart vojaš - ke izme re (Po dob ni kar s so de lav ci 2007, 183): • obdob je od 1763 do 1787, • območ je zaje ma je celot na avstro-Ogr ska monar hi ja, • Casi ni-Sold ner je va ekvi di stant na kar to graf ska pro jek ci ja, • polo žaj ni pogreš ki so več ji od 250 m, v go ra tih pre de lih še več ji, • kar to gra fi ja je lepa, bolj umet niš ka kot natanč na, • raba tal je pone kod tež ja za inter pre ta ci jo, razen linij skih objek tov, kot so reke, ceste, ter povr šin, kot so pozi da na območ ja in goz do vi. 1943: Rohitsch und Drac hen burg 1 : 75.000: • obdob je zaje ma od 1914 do 1943, • pokri va šir še območ je Rogat ca in Koz je ga, • polo žaj ni pogreš ki so več ji od 250 m, • raba tal je pone kod tež ja za inter pre ta ci jo, razen linij skih objek tov, kot so reke, ceste, ter povr šin, kot so pozi da na območ ja in goz do vi, • kon trol ne toč ke, upo rab lje ne za geo re fe ren ci ra nje, so cerk ve ni zvo ni ki, neka te ri zna čil ni mosto vi, stolpi ali red ki raz poz nav ni vrho vi (po zor ni smo bili na more bit ne spre mem be pokra ji ne in tre ba se je zave - da ti, da naj viš ji vrho vi v al pah v ti stem času še niso bili izmer je ni in so bila območ ja še nera zi ska na). 1955 Jugo slo van ske kar te 1 : 25.000: • obdob je zaje ma je 1934, • območ je zaje ma je vzhod no od rapal ske meje, • Gauss-Krüger je va pro jek ci ja, izho dišč ni meri dian Pariz, • pozi cij ski pogre šek: 7 m (teo re tič no 5 m), • manj ša natanč nost v go ra tih pre de lih, • kar te so geo re fe ren ci ra ne v cilj nem koor di nat nem siste mu gle de na tiska no koor di nat no mre žo (Po - dob ni kar, Kokalj 2007, 184–185). Evi den ce dejan ske rabe kme tij skih in gozd nih zem ljišč 2006 in 2009: Podat ke o de jan ski rabi mini - strs tvo (nek da nje Mini strs tvo za kme tijs tvo goz dars tvo in pre hra no) zaje ma s po moč jo raču nal niš ko pod pr te foto inter pre ta ci je, pri čemer se kot pod la ga upo rab lja orto fo to. Za dolo ča nje dejan ske rabe se upo rab lja inter pre ta cij ski ključ, ki vse bu je šifrant vrst dejan ske rabe, navo di la za zajem podat kov, opi se posa meznih vrst dejan ske rabe in naj manj še povr ši ne zaje ma posa mez nih vrst dejan ske rabe (med mrež je 2). Evi denca vse - bu je 25 vrst dejan ske rabe, ki smo jih zara di pri mer ja ve z os ta li mi podat kov ni mi viri zdru ži li v se dem raz re dov. Slo ven ska podat kov na baza v me ri lu 1 : 5.000 in 1 : 50.000: Topo graf ski podat ki v me ri lu 1 : 5000, digi tal ni orto fo ti in držav ne topo graf ske kar te meri la 1 : 50.000 so bili upo rab lje ne za geo re fe ren ci ranje zgo - do vin skih kart. Vir zgo do vin skih kart je kar to graf ski odde lek Narod ne in uni ver zi tet ne knjiž ni ce v Ljubljani. Geo re fe ren ci ra nje zgo do vin skih kart: Zgo do vin ske kar te so bile proi zve de ne v raz lič nih pro jek - ci jah, koor di nat nih siste mih in meri lih. Metrič na kva li te ta ni homo ge na in kar to graf sko so kar te nee na ke. Meto de gene ra li za ci je so nepoz na ne. Neka te re kar te ima jo ozna če ne koor di na te na robo vih koor di - nat ne ga siste ma (Po dob ni kar, Kokalj 2007, 185). Prin cip geo re fe ren ci ra nja je zasno van na iska nju dveh iden tič nih točk, ki se mora ta loka cij sko čim bolj uje ma ti, če jih poiš če mo na sta rem zem lje vi du in novem slo ju, ki ga je potreb no geo re fe ren ci ra ti. Iden tič ne toč ke je potreb no izbra ti zelo paz lji vo. Na sta rih zem - lje vi dih je naj bo lje izbra ti toč ke, ki so bile trian gu li ra ne, na pri mer cerk ve ali stol pi. Za bolj zanes lji ve toč ke se prav tako šte je jo mosto vi, reč ni pri to ki, kri žiš ča, gra do vi, mean dri. Karak te ri stič ne toč ke je vča sih mogo če defi ni ra ti tudi gle de na topo ni me, ki so v raz lič nih jezi kih upo rab lje nih na zem lje vidih. 112 Spre mem be rabe tal z uporabo zgodovinskih kart v Koz jan skem par ku Kategorije rabe tal travnik gozd nerodovitno vinograd 0 1,25 2,5 5 7,5 10 urbano km Sli­ka 2:­Raba­tal­iz­let 1784–1787­(NUK­Ljub­lja­na). Na sta rih zem lje vi dih je dobro poi ska ti tudi pre poz nav ne detaj le kot iden tič ne toč ke na celot nem območju kar te, saj so lokal ne distor zi je zelo veli ke. To pa je vča sih težav no, saj neka te rim območ jem pri man ku - je opri jem lji vih detaj lov. Veči no detaj lov na teh kar tah je bilo posne tih s pro stim oče som. Kva li te ta kart je odvi sna od izku šenj kar to gra fa in nje go ve ga seman tič ne ga doje ma nja. Za preob li ko va nje tovrst ne kar te je potreb no pre poz na ti stil kar to gra fa in kar to graf skih ele men tov, vključ no s stop njo gene ra li za - ci je. (Po dob ni kar, Kokalj 2007; 186; Petek, Fridl 2004). Refe renč ne iden tič ne toč ke so bile izbra ne na kar tah podob ne ga meri la. Ko je izbra nih dovolj kon trol nih točk, se kar to lah ko trans for mi ra v cilj ni koor di nat ni sisi tem. 113 blaž bar bo rič, Špe la Zmrz li kar, San der Kova ci Kategorije rabe tal travnik gozd nerodovitno vinograd 0 1,25 2,5 5 7,5 10 urbano km Sli­ka 3:­Raba­tal­iz­let 1869–1887­(NUK­Ljub­lja­na). 3 Ana li za rabe tal Po tem ko so bile kar te pra vil no loci ra ne in trans for mi ra ne, smo ana li zi ra li rabo tal. Izbra li in ana - li zi ra li smo skup ne kate go ri je rabe tal, ki so zna čil ne za Koz jan ski park, in sicer: trav ni ke, vino gra de, sadov nja ke, goz do ve in urba na območ ja. Zara di raz lič nih meril in raz no li ko sti podat kov nih virov z vi - di ka rabe smo poleg skup nih kate go rij rabe tal dolo či li tudi kate go ri je, ki smo jih lah ko inter pre ti ra li in so bile zna čil ne za posa me zen podat kov ni vir. Dodat ne kate go ri je smo dolo či li pri inter pre ta ci ji karte 114 Spre mem be rabe tal z uporabo zgodovinskih kart v Koz jan skem par ku Kategorije rabe tal travnik gozd sadovnjak vinohrad 0 1,25 2,5 5 7,5 10 urbano km Sli­ka 4:­Raba­tal­iz­leta 1943­(NUK­Ljub­lja­na). Prve Jože fin ske izme re, podat kov nem viru dejan ske rabe kme tij skih zem ljišč 2006 in 2009. Pri kar ti Prve Jože fin ske izme re je bila zara di težav z in ter pre ta ci jo izpuš če na kate go ri ja sadov njak, Pri kar ti Dru ge Jože fin ske izme re pa kate go ri ja vino grad. Iz de la nih je bilo 6 te mat skih kart rabe tal za posa mez na zgo do vin ska obdob ja. Za vsa ko kar to v zgo - do vin skem obdob ju se je za posa mez no kate go ri jo rabe tal izra ču na la povr ši na, na osno vi kate re je bila izde la na pri mer ja va spre memb v po vr ši ni rabe tal sko zi čas. 115 blaž bar bo rič, Špe la Zmrz li kar, San der Kova ci Kategorije rabe tal travnik gozd sadovnjak vinograd 0 1,25 2,5 5 7,5 10 urbano km Sli­ka 5:­Raba­tal­iz­leta 1955­(NUK­Ljub­lja­na). 4 Raba tal sko zi čas Opa zi ti je raz li ke v po vr ši ni rabe tal sko zi posa mez na časov na obdob ja. Vidi mo lah ko tren de naraš - ča nja in pada nja povr šin posa mez nih kate go rij. Po vr ši ne trav ni kov od 18. sto let ja do danes naraš ča jo, le v ob dob ju po 2. sve tov ni voj ni sle di rahel padec. Povr ši ne obmo čij z vi no gra di naraš ča jo, razen v zad njih dveh obdob jih. Povr ši ne goz dov se spr - va zmanj šu je jo, v ob dob ju po 2. sve tov ni voj ni pa do danes je viden porast gozd nih povr šin. urba ne 116 Spre mem be rabe tal z uporabo zgodovinskih kart v Koz jan skem par ku Kategorije rabe tal Njiva Vinograd Sadovnjak Travnik Gozd Urbano Nerodovitno 0 2,5 5 10 km Vodne površine Sli­ka 6:­Raba­tal­iz­leta 2006­(Med­mrež­je 4). povr ši ne, ki so do leta 1955 sko raj nes pre me nje ne, se po 2. sve tov ni voj ni znat no zmanj šu je jo. V zad - njem času je zaz na ti rah lo pove ča nje. Dina mi ka spre mi nja nja urba nih in gozd nih povr šin Koz jan ske ga par ka sov pa da z druž be no-de mo graf ski mi pro ce si tega območ ja. Naj več ji padec šte vi la pre bi val cev in odse lje va nje je zasle di ti po 2. sve tov ni voj ni. Ljud je so iska li delo v no vo na sta lih tovar nah v me stih. Koz jan sko je zače lo v raz vo ju izra zi to zao sta ja ti, posta lo je sino nim za manj raz vi to pokra ji no. Glav ni prob le mi se kaže jo v zmanj še va nju šte vi la pre bi val cev in nji ho vem sta ra nju, opuš ča nju kme tij ske pri - 117 blaž bar bo rič, Špe la Zmrz li kar, San der Kova ci Kategorije rabe tal Njiva Vinograd Sadovnjak Travnik Gozd Urbano Nerodovitno 0 2,5 5 10 km Vodne površine Sli­ka 7:­Raba­tal­iz­leta 2009­(Med­mrež­je 4). de la ve in pro pa da nju kul tur ne pokra ji ne (Pol šak 2006, 2). Opuš ča nje kme tij ske pri de la ve vpli va na pove - ča no pogoz do va nje in oze le nje va nje (Sa jo vic 2005). Pri ana li zah spre memb povr šin rabe tal z upo ra bo zgo do vin skih kart je tre ba upo šte va ti temat sko raz no li kost in raz lič na meri la kar to graf skih virov. Novej ši kar to graf ski viri več jih meril omo go ča jo natanč - nej še dolo ča nje povr šin kate go rij rab tal kot zgo do vin ske kar te manj ših meril. upo rab lje na meto do lo gi ja lepo pri ka že dina mi ko spre mi nja nja posa mez nih kate go rij rab tal sko zi časov na obdob ja, med tem ko je zara di raz no li ko sti kar to graf skih virov manj pri mer na za natan čen pri kaz veli ko sti spre memb povr - šin kate go rij rab tal sko zi časov na obdob ja. Podat ki iz raz lič nih kar to graf skih virov pome ni jo izziv za nji ho vo med se boj no pri mer ja vo in inter pre ta ci jo. 118 Spre mem be rabe tal z uporabo zgodovinskih kart v Koz jan skem par ku 14000 12000 10000 8000 [ha] 6000 4000 2000 0 1780 1870 1943 1955 2006 2009 travniki gozd sadovnjaki vinogradi urbano Slika­8:­Kate­go­ri­je­rabe­tal­sko­zi­čas. 5 Sklep Za inter pre ta ci jo raz lič nih vidi kov pro stor skih poja vov v raz lič nih časov nih obdob jih je tre ba raz - po lož lji ve podat ke geo re fe ren ci ra ti v isti koor di nat ni sistem. Zgo do vin ske kar te so dra go ce na infor ma ci ja o pre te klo sti. Na žalost so kar te temat sko raz lič ne in nepred vi dlji ve kako vo sti ter tako tež ko pri mer lji ve s so dob - ni mi kar to graf ski mi in osta li mi podat kov ni mi viri. Če je kako vost podat kov dobro poz na na, je na voljo še veli ko mož no sti za nadalj nje ana li ze. Oprav lje ne ana li ze lah ko poma ga jo pri raz li ko va nju pro ce sov in podro čij, ki potre bu je jo poseb no pozor nost in jih je tre ba upo šte va ti pri načr to va nju uprav lja nja s pro - sto rom. upo ra ba zgo do vin skih podat kov nih virov pri ana li zi rabe tal lah ko pome ni teht no argu men ta ci jo pro ti degra da ci ji pro sto ra. 6 Viri in lite ra tu ra 1. Jože fin ska izme ra, 1 : 28 800. Narod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca. Ljub lja na. 3. Jo že fin ska izme ra, 1 : 28 800. Narod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca. Ljub lja na. Med mrež je 1: http://koz­jan­ski-park.si (5. 3. 2012). Med mrež je 2: http://giam.zrc-sazu.si (22. 2. 2011). 119 blaž bar bo rič, Špe la Zmrz li kar, San der Kova ci Med mrež je 3: http://rkg.gov.si/GERK/do cu ments/Raba_ne uPb_20110101.pdf (5. 3. 2012). Med mrež je 4: http://rkg.gov.si/GERK (5. 3. 2012). Pe tek, F., Fridl, J. 2004: Pre tvar ja nje listov zem ljiš ko-ka ta str ske ga načr ta v Gauss-Krüger jev koor di natni ssstem. Geo graf ski vest nik 76-2. Ljub lja na. Po dob ni kar, T., Kokalj, Ž. 2007: Tri glav Natio nal Park Histo ri cal Maps analy sis. Pro cee dings of 5th moun - tain car to graphy works hop. Ljub lja na. Po dob ni kar, T., Šin ko vec, I. 2004: Ljub lja na – mutual analy ses of the geo re fe ren ced old maps. Jav no dobro: inden ti fi ka ci ja, upo tre ba, uprav lja nje, dizajn: zbor nik rado va. Pol šak, a. 2006: Raz voj ni prob le mi kme tijs tva na Koz jan skem s po seb nim ozi rom na social noe ko nomske raz me re. Dok tor sko delo, uni ver za v Ljub lja ni, Filo zof ska fakul te ta, Odde lek za geo gra fi jo. Ljubljana. Ro hitsch und Drac hen burg, 1 : 75 000. Narod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca. Ljub lja na. Sa jo vic, a. 2005: Pomen regij ske ga par ka za sona ra ven raz voj Koz jan ske ga. Diplom sko delo, uni verza v Ljub lja ni, Filo zof ska fakul te ta, Odde lek za geo gra fi jo. Ljub lja na. To po graf ska kar ta, 1 : 50 000. Narod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca. Ljub lja na. 120 GIS v Sloveniji 2011–2012, 121–131, Ljubljana 2012 ANALIZA POLOŽAJA NASELIJ NA POD LA GI ZGO DO VIN SKE GA KAR TO GRAF SKE GA GRA DI VA IN SPRE MEN LJIVK OKO LJA ZA GORIČ KO IN RAVEN SKO Kat­ja­Milost kat­ja­mi­lost@gmail.com dr. To­maž­Podob­ni­kar In­šti­tut­za­antro­po­loš­ke­in­pro­stor­ske­štu­di­je,­Znans­tve­no­razi­sko­val­ni­cen­ter­slo­ven­ske­aka­de­mi­je­znanosti in­umet­no­sti­in Fa­kul­te­ta­za­grad­be­niš­tvo­in­geo­de­zi­jo,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni tp@zrc-sazu.si UDK:­91:659.2:004(497.4Prek­mur­je) 911.372.2(497.4Prek­mur­je) IZVLEČEK Ana­li­za­polo­ža­ja­nase­lij­na­pod­la­gi­zgo­do­vin­ske­ga­kar­to­graf­ske­ga­gra­di­va­in­spre­men­ljivk­oko­lja­za Gorič­ko­in­Raven­sko V zad­njih­deset­let­jih­je­opa­zi­ti­veli­ko­raz­pr­še­ne­novo­grad­nje,­ki­upo­šte­va­jo­dru­gač­ne­okolj­ske­dejav­ni­ke kot­sta­rej­ša­nase­lja­in­sega­jo­na­manj­pri­mer­na­območ­ja­za­pozi­da­vo.­Razi­ska­va­obrav­na­va­polo­ža­je­nase­- lij­v Prek­mur­ju­in­teme­lji­na­ana­li­zah­digi­tal­ne­ga­mode­la­relie­fa­ter­podat­kov­poplav­ne­ga­območ­ja­in­slo­jev rabe­tal­iz­obdo­bij 1850–1890,­1890–1940,­1940–1971­in­1971–2009.­Podat­ke­rabe­tal­smo­zaje­li­iz­zgo­- do­vin­ske­ga­kar­to­graf­ske­ga­gra­di­va.­Rezul­ta­ti­eno­stav­nih­ana­liz­časov­nih­vrst­(opi­sni­model)­so­poka­za­li spre­mem­be­rabe­tal­in­leg­nase­lij­gle­de­na­naklon,­ukriv­lje­nost­in­eks­po­zi­ci­jo­površ­ja,­poplav­no­območ­je in­vlaž­nost. KLJUČNE­BESEDE GIS,­pro­stor­ska­ana­li­za,­polo­žaj­nase­lij,­Gorič­ko,­Raven­sko ABSTRACT Analysis­of­location­of­settlements­using­historical­map­datasets­and­environmental­variables­for­the case­study­area­of­Goričko­and­Ravensko On­the­contrary­to­the­older­settlements­many­scattered­buildings­which­ranging­into­less­suitable­areas have­been­built­in­the­recent­decades.­The­research­study­deals­with­the­position­of­settlements­in­Prekmurje and­is­based­on­the­terrain­model­(DTM)­analysis,­as­well­as­on­the­datasets­of­floodplain­areas­and­lay- ers­of­land­use­in­the­periods­1850–1890,­1890–1940,­1940–1971­and­1971–2009.­The­results­of­the­simple time­series­analysis­(descriptive­model)­showed­changes­in­land­use­and­urban­sites­as­the­slope,­curva- ture­and­aspect,­flood­area­and­soil­moisture. KEY­WORDS GIS,­spatial­analysis,­location­of­settlements,­Goričko,­Ravensko 121 Kat ja Milost, To maž Podob ni kar 1 Uvod Ob seg indi vi dual ne sta no vanj ske grad nje, pred vsem pa način nje ne ga umeš ča nja v pro stor, je pov - zro čil kore ni te spre mem be v po do bi in struk tu ri nase lij ter pej sa žu pokra ji ne (Drozg 1995, 13). Novej ša sta no vanj ska grad nja veči no ma ne upo šte va avtoh to ne zasno ve in narav nih deter mi nant, ki so dolo - ča le polo žaj in zasno vo nek da njih agrar nih nase lij, na pri mer naklon zem ljiš ča, izpo stav lje nost viso ki pod tal ni ci ali popla vam, varo va nje kako vost nih kme tij skih zem ljišč, tem več se, v nas prot ju s tem, širi - jo na povr ši ne, ki so nekoč velja le za neza zi dlji ve. Mar si ka te ro nase lje je tako pre sto pi lo »na rav ne meje«, s či mer se je izgu bil ali vsaj zabri sal vtis pre miš lje no sti prvot ne loka ci je. Poleg pozi da ve kme tij skih zem - ljišč je pozi da va v zad njih deset let jih bolj usmer je na na zem ljiš ča, ki so manj ugod na za pozi da vo, na pri mer bolj str ma, bolj mokra, bolj pla zo vi ta in od voda ogro že na (Ma ru šič 2010). Grad nja na manj ugod nih zem ljiš čih za pozi da vo pogo sto pove ču je tve ga nje za narav ne nesre če (Na tek 2007). ana li za polo ža ja nase lij je bila izve de na s po moč jo GIS-ov, saj ti omo go ča jo izde la vo in ana li zo pro stor skih podat kov nih slo jev, poi zve do va nja, ter dru ga opra vi la, ki pred stav lja jo temelj za tovrst no ana li zo. 2 Meto de ana li za je pote ka la na test nem območ ju pra vo kot ne obli ke s stra ni ca ma 10 krat 15 km in sre dišč - no koor di na to v dr žav nem koor di nat nem siste mu D48/GK 585.010, 178.530. Območ je zaje ma del Gorič ke ga in Raven ske ga (sli ka 1). Iz de la ni so bili nasled nji osnov ni podat kov ni slo ji, ki odgo var ja jo kar ti ra nju (ab strak ci ji) v me ri - lu 1 : 25.000: raba tal za leta 1850, 1890, 1940 in 1971; nase lij za ista leta in leto 2009; novo grad nje v ob dob jih 1850–1890, 1890–1940, 1940–1971, 1971–2009; sloj voda za leto 1850; sloj plast nic, naklo - na, vlaž nost tal, vetrov no sti, ukriv lje no sti in eks po zi ci je površ ja. Legenda Testno območje 0 2 4 6 8 km Vir: Pregledna karta RS v merilu 1 : 1 000 000, GURS, 2002 © Geodetska uprava Republike Slovenije Sli­ka 1:­Test­no­območ­je. 122 ana li za polo ža ja nase lij na pod la gi zgo do vin ske ga kar to graf ske ga gra di va in spre men ljivk oko lja … sloj rabe tal za leto 1971 sloj rabe tal za leto 1971 in zemljevid iz leta 1940 sloj rabe tal za leto 1940 Sli­ka 2:­Posto­pek­vek­to­ri­za­ci­je­odzad­nje­ga­ure­ja­nja. Me to do lo gi ja pre tvor be sta rih kart v slo je rabe tal v GIS-ih teme lji na postop kih, opi sa nih v pub - li ka ci jah Podob ni kar (2009, 2011). Sloj rabe tal za leto 2009 je bil pre kla si fi ci ran (med mrež je 1), dru gi slo ji rabe tal pa so bili pri prav lje ni po postop ku vek tor ske ga zaje ma po nače lih odzad nje ga ure ja nja (back­- ward­edi­ting) (Po dob ni kar 2011), kar pome ni, da so bili slo ji rabe tal pri prav lje ni v vrst nem redu od naj no vej še ga (2009) do naj sta rej še ga (1850) (sli ka 2). V ta namen so bili upo rab lje ni pri mar ni zem lje vi di iz let: 1850, 1890, 1940 in 1971 ter sekun darni zem lje vi di. Sled nji so slu ži li za pomoč pri vek to ri za ci ji, ki je teme lji la na upo ra bi pri mar nih zem lje vi - dov. S po stop kom pre kla si fi ka ci je vseh slo jev rabe tal so bili izde la ni slo ji nase lij za ta ista leta. Sloj vod za leto 1850 je bil izde lan z vek to ri za ci jo voda na zem lje vi du iz iste ga leta. Slo ji plast nic, naklona, vlaž - no sti tal, vetrov no sti, ukriv lje no sti in eks po zi ci je površ ja so bili izde la ni iz DMR-ja loč lji vo sti 12,5 m. Iz de la ni so bili štir je opi sni pro stor ski mode li: induk tiv na in deduk tiv na mode la pose bej za Gorič - ko in Raven sko. V splo šnem teme lji induk tiv ni model na podat kih posa mez ne ga območ ja in se ga upo rab lja, kadar ne poz na mo splo šnih zna čil no sti območ ja. Deduk tiv ni model teme lji na neki pred - po stav ki, ki je splo šno zna na ali jo posta vi mo sami, pre ve ri mo pa jo na pro stor skih podat kih (Dal la bona 1994, 1–6). Z mo de lom v GIS-ih poe no stav lje no pred sta vi mo del real ne ga sve ta ali nje go vih siste - mov, ki obdr ži dovolj nje go vih last no sti za nadalj nje ana li ze (Ford 1999, 3–10). Vhod ni podat kov ni slo ji mode lov so bili med se boj no pri mer ja ni s kapa-te stom neod vi sno sti, za kar smo raz vi li orod je, saj je rezul tat zara di podob no sti slo jev lah ko pri stran ski. Poleg tega smo raz vi li orod je za izra čun pre kri va nja posa mez nih podat kov nih slo jev, ki poda pre kri va nje žele nih kate go rij v od stot kih. Prav tako smo raz vi li orod je, ki smo ga poi me no va li orod je za iska nje obmo čij. To omo - go ča iska nje obmo čij po žele nih kri te ri jih. Vsa tri raz vi ta orod ja delu je jo v pro gram skem pake tu arc Map. 3 Rezul ta ti V ra zi ska vi smo na izve de nih podat kov nih slo jih izde la li ana li zo lege nase lij iz sta rih kart, ki jo pred - stav lja mo v na da lje va nju. Rezul ta te smo upo ra bi li v mo de lih, ki naka zu je jo upo šte va nje vzor cev pri grad nji v pre te klo sti. Iz ve den sloj eks po zi ci je površ ja: ana li zo eks po zi ci je površ ja smo izved li le na območ ju Gorič ke - ga, saj se je na območ ju Raven ske ga izka za la za nesmi sel no. Eks po zi ci je površ ja so pri sot ne na vseh glav nih osmih sme reh neba (sli ka 3). Iz pre kri va nja slo jev nase lij s slo jem eks po zi ci je površ ja smo ugo - to vi li, da je leta 1850 naj več nase lij na zahod ni (18 %) eks po zi ci ji, ki je hkra ti naj bolj zasto pa na (18 %). Leta 1850 je bilo naj manj nase lij na seve ro vz hod nih (4 %) in sever nih (3 %) legah. V vseh obrav na va - njih obdob jih je naj manj ši delež novo gra denj na sever nih in seve ro vz hod nih legah, ter naj več ji na 123 Kat ja Milost, To maž Podob ni kar 24 22 20 18 ) 16 14 12 naselij (%ž 10 eleD 8 6 4 2 0 S SV V JV J JZ Z SZ 1850 1890 1940 1971 2009 Sli­ka 3:­Delež­nase­lij­iz­leta 1850­in­novo­gra­denj­v le­tih 1890,­1940,­1971­in 2009­na­Gorič­kem in Raven­skem­gle­de­na­eks­po­zi­ci­jo­površ­ja. 100 90 80 70 ) 60 50 naselij (%žele 40 D 30 20 10 0 do 5° od 6° od 11° nad 15° do 5° od 6° od 11° do 10° do 15° do 10° do 15° Goričko Ravensko 1850 1890 1940 1971 2009 Sli­ka 4:­Delež­nase­lij­iz­leta 1850­in­novo­gra­denj­v le­tih 1890,­1940,­1971­in 2009­na­Gorič­kem in Raven­skem­gle­de­na­naklon­površ­ja. 124 ana li za polo ža ja nase lij na pod la gi zgo do vin ske ga kar to graf ske ga gra di va in spre men ljivk oko lja … vzhod nih, jugovz hod nih in zahod nih legah. Na seve ro za hod nih legah od leta 1890 do leta 1971 ni več - jih spre memb v de le žu novo gra denj, izsto pa pa leto 2009, kjer je bis tve no več ji delež novo gra denj (17 %) gle de na dru ga obdob ja (8–14 %). Iz ve den sloj naklo na površ ja: Območ je Gorič ke ga je raz gi ba no gri čev je, tudi z na klo ni več ji mi od 15°. Na Raven skem pre vla du je površ je z na klo nom pod 5°, površ je z več jim naklo nom (6–10°) je le na vznožju Gorič ke ga. Leta 1850 je bilo na Gorič kem 57 % nase lij na naklo nu do vključ no 5° in 94 % do vključ no 10° (slika 4). Na površ ju z do naklo na 5° je bilo naj več novo gra denj v ob dob ju 1940–1971, naj manj pa v ob dob - ju 1980–1940 in 1971–2009. Na poboč ju z na klo nom 11–15° so novo grad nje v vseh obdob jih, od kate rih ima naj več ji delež obdob je 1971–2009. V ob dob ju od 1890 do 2009 se novo grad nje (1 %) pojav lja jo tudi na naklo nih več jih od 15 %. Na Raven skem (sli ka 4) so bila 1850 leta vsa nase lja na rav ni ni z na klo nom do 5°. Novo grad nje na naklo nu 6–10° se pojav lja jo od leta 1850 do 2009. V ob dob ju 1850–1890 je bilo tak šnih 9 %, v ob dob - ju 1971–2009 pa 3 %. Iz ve den sloj odda lje no sti od vodo to kov: Sloj odda lje no sti od vode je bil izde lan v arc Map-u z orod - jem Buf­fer­analy­sis. Rezul tat ana li ze odda lje no sti nase lij od vodo to kov je poka zal pove za vo med lega mi nase lij in odda lje nost jo od vode, iz česar lah ko skle pa mo, da je bila bli ži na vodo to kov meri lo za posta - vi tev nase lij (ur banc 2002, 58). Tako na Gorič kem kot na Raven skem (sli ka 5) delež nase lij z od da lje nost jo od vodo to kov do 400 m pada. Delež nase lij do 200 m od vodo to kov je sko raj enak na Gorič kem (31 %) in Raven skem (36 %), na več jih odda lje no stih od vodo to kov je na Raven skem manj nase lij kot na Gorič - kem. Na Gorič kem je 19 % nase lij odda lje nih za več kot 500 m od vodo to kov, na Raven skem je tak šnih kar 48 %. Raz log za tak šno lego nase lij gle de na odda lje nost od poto kov sta prav goto vo viso ka podtal - ni ca (Repe 2009, 127–139) na prek mur ski rav ni ni, ki nudi dostop do vode, in laž ja pre hod nost rav nin ske ga 50 45 40 35 ) 30 25 naselij (%žele 20 D 15 10 5 0 Gori k č o Ravensko 0–200 201 300 – 301 400 – 401–500 več od 500 Sli­ka 5:­Delež­območ­ja­Gorič­ke­ga­in­Raven­ske­ga,­ki­je­leta 1850­odda­ljen­od­vodo­to­kov­0–200 m, 201–300 m,­301–400 m­in­več­kot­500 m. 125 Kat ja Milost, To maž Podob ni kar 20 18 16 14 ) 12 10 naselij (%žele 8 D 6 4 2 0 Gori k č o Ravensko 1850 1890 1940 1971 2009 Sli­ka 6:­Delež­nase­lij­iz­leta 1850­in­novo­gra­denj­v le­tih 1890,­1940,­1971­in­2009­na­naj­vlaž­nej­ših­tleh za­Gorič­ko­in­Raven­sko. površ ja, zara di česar je raz da lja manj pomemb na. Na Raven skem so majh ne glo bi ne do gla di ne pod - zem nih vod, saj se sred nje glo bi ne do gla di ne pod tal ni ce na veči ni vodo mer nih postaj v Prek mur ju gib lje jo od 1 do 5 m (breč ko Gru bar 2009). Iz ve den sloj poplav ne ga območ ja: Poplav no območ je kata stro fal nih poplav (med mrež je 2) pokri - va 2 % test ne ga območ ja Gorič ke ga in 6 % območ ja Raven ske ga. Leta 1850 območ je kata stro fal nih poplav ni bilo pose lje no. Raz vid no je, da se v ob dob jih od 1890 do 1971 na poplav nem območ ju Gorič ke ga poja vi 1 % novo gra denj, v zad njem obrav na va nem obdob ju pa 3 %. Na Raven skem se novo grad nje na poplav nem območ ju poja vi jo v ob dob jih 1890–1940 in 1971–2009. Iz ve den sloj vlaž no sti tal: Sloj vlaž no sti tal je bil izde lan iz slo ja DMR-ja z orod jem topo graf ski indeks vlaž no sti, pro gram ske ga pake ta SaGa GIS (band 1993). Vred no sti slo ja so bile kla si fi ci ra ne v pet raz re dov po nače lu linear ne vrste. Območ ja z naj več jo vred nost jo vlaž no sti pred stav lja jo 3 % test ne ga območ ja Gorič ke ga in 26 % območ ja Raven ske ga. Na naj bolj vlaž nih tleh leta 1850 na Gorič kem ni bilo nase lij (sli ka 6), na Raven skem pa je bilo tak šnih 7 %. Od leta 1850 do leta 2009 so se nase lja širi la tudi v vlaž nej ša območ ja. Naj več ji delež novo gra denj na vlaž nih območ jih se poja vi na Gorič kem (7 %) in Raven skem (19 %) v ob dob ju 1971–2009. Iz ve den sloj ukriv lje no sti površ ja: Pri ukriv lje no sti površ ja smo se osre do to či li na kon kav no (do - li ne) in kon vek sno (sle me na) ukriv lje nost površ ja. Na test nem območ ju Gorič ke ga sta obe obli ki ukriv lje no sti zasto pa ni v sko raj ena ki meri (sli ka 7): kon kav ne ga površ ja je 27 %, kon vek sne ga pa 28 %. Pri mer ja va lege nase lij z ukriv lje nost jo površ ja je poka za la, da je v vseh obrav na va nih obdob jih več nase - lij na kon vek sno ukriv lje nem v pri mer ja vi s kon kav no ukriv lje nim površ jem, ter da se delež nase lij na kon vek sno ukriv lje nem površ ju tekom obdo bij zmanj šu je v prid kon kav no ukriv lje ne mu. Tako je bilo 126 ana li za polo ža ja nase lij na pod la gi zgo do vin ske ga kar to graf ske ga gra di va in spre men ljivk oko lja … 50 45 40 35 ) 30 25 naselij (%žele 20 D 15 10 5 0 Konveksno ukrivljena povr in š a Konkavno ukrivljena povr in š a 1850 1890 1940 1971 2009 Sli­ka 7:­Delež­nase­lij­iz­leta 1850­in­novo­gra­denj­v le­tih 1890,­1940,­1971­in 2009­na­kon­vek­sno in konkav­no­ukriv­lje­nem­površ­ju­Gorič­ke­ga. leta 1850 43 % nase lij na kon vek sno ukriv lje nem in 15 % na kon kav no ukriv lje nem površ ju. V ob dob - ju 1971–2009 je bilo na kon vek sno ukriv lje nem površ ju 32 % nase lij, na kon kav no ukriv lje nem pa 28 %. ana li za ukriv lje no sti Raven ske ga je bila izpuš če na zara di raz me ro ma rav ne ga tere na. Opi sni induk tiv ni in deduk tiv ni mode li: Z in duk tiv nim in deduk tiv nim mode lom smo iska li zna - čil no sti leg nase lij na Gorič kem in Raven skem (sli ka 8). Vsi mode li so bili sestav lje ni iz izve de nih slo jev po istem nače lu: vanje so bili vstav lje ni binar ni rastr ski izve de ni slo ji eks po zi ci je, naklo na, vetrov no - sti in vlaž no sti tal, ki so ustre za li zah te va nim kri te ri jem mode la. Mode li so obrav na va li območ ja nase lij iz leta 2009. Rezul tat mode la lah ko pri ka že območ ja z zah te va ni mi last nost mi na več jem območ ju od žele ne ga, zato ga je tre ba ume ri ti na manj še območ je (Clar ke in Sil va 2001, 525–552). Za umer ja nje rezul ta tov mode la je bil upo rab ljen sloj nase lij iz leta 2009, saj smo z mo de li obrav na va li le območ ja nase lij iz leta 2009, ki so po povr ši ni najob sež nej ša. Sli ka 9 pri ka zu je boo lo vo povr ši no induk tiv ne ga mode la za Raven sko, ki sov pa da z iz bra ni mi para me tri pri ana li zi povr šin pri mer nih za pose li tev. 4 Raz pra va Pri pri mer ja nju leg nase lij z ob moč ji, kjer je vetrov nost naj več ja, se je poka za lo, da se niti nase lja iz leta 1850 niti poz nej še novo grad nje ne izo gi ba jo tem območ jem, kar ni pre se net lji vo, saj hitro sti vetra v tem delu Slo ve ni je sodi jo med lah ke sapi ce ali šib ke vetro ve. Iz ve de ni slo ji rabe tal so slu ži li za ugo tav lja nje spre memb pokra ji ne na test nem območ ju Gorič ke - ga in Raven ske ga. Izka za lo se je, da se na Gorič kem povr ši ne kme tij skih zem ljišč zmanj šu je jo (sli ka 10) 127 Kat ja Milost, To maž Podob ni kar Aspect_d Input Aspect_d Input mv raster mv (2) raster (2) Greater Than Less Than Boolean And Equal Equal Slope ekspozicija Input ekspozicija ekspozicija (1) raster (3) (3) (2) Wetnes_ind Input Boolean And (2) Less Than ex raster (4) Equal (2) Less Than Equal (3) nakl+eksp naklon vlaga Boolean And Input Veter (3) raster (5) vlaga+nakl+ Less Than eksp Equal (4) Boolean And (4) veter (2) naselja_2 009 nakl+vlaga+ Boolean And rezultat eksp+veter (5) Sli­ka 8:­Model­za­iska­nje­obmo­čij­nase­lij­po­izbra­nih­para­me­trih. 128 ana li za polo ža ja nase lij na pod la gi zgo do vin ske ga kar to graf ske ga gra di va in spre men ljivk oko lja … Legenda 0 neprimerno območje 1 primerno območje 0 1 km Avtor vsebine: Katja Milost Vir: VGI1971 © GURS Sli­ka 9:­Pri­kaz­pri­mer­nih­(mo­dra)­in­nepri­mer­nih­(ru­me­na)­pose­li­tve­nih­obmo­čij­za­del­test­ne­ga območ­ja­Raven­ske­ga. 80 70 60 ) 50 40 kategorij (%žele 30 D 20 10 0 Kmetijsko Gozd Urbano Kmetijsko Gozd Urbano Gori k č o Ravensko 1850 1890 1940 1971 2009 Sli­ka 10:­Delež­kate­go­rij­rabe­tal­v le­tih 1850,­1890,­1940,­1971­in 2009­na­Gorič­kem­in­Raven­skem. 129 Kat ja Milost, To maž Podob ni kar vse od leta 1850 do leta 2009 v nas prot ju z ur ba ni mi in gozd ni mi povr ši na mi, ki se neko li ko pove ču - je jo. Delež novo gra denj na kme tij skih zem ljiš čih na Gorič kem je naj več ji v ob dob ju 1850–1890 in naj manj ši v ob dob ju 1940–1971, kar je pro ti pri ča ko va njem in naj ver jet ne je posle di ca grad nje na gozdnih povr ši nah. Delež urba nih povr šin je leta 1850 na Gorič kem (2 %) manj ši kot na Raven skem (3 %), kar je zara di raz gi ba ne ga relie fa pri ča ko va no. Leta 2009 je ta delež enak na Gorič kem in Raven skem (5 %). Na Raven skem (sli ka 9) se je povr ši na kme tij skih povr šin od 1850 do 2009 neko li ko pove ča la, gozd - na povr ši na pa neko li ko zmanj ša la. Rav no tako kot na Gorič kem je tudi na Raven skem pri so ten trend rasti urba nih povr šin. ana li za je poka za la, da je naj več ji delež novo gra denj na Raven skem na kme tij - skih povr ši nah v ob dob ju 1940–1971 in naj manj ši v ob dob ju 1890–1940 in 1971–2009. Re zul ta ti so poka za li, da je naj več nase lij na rav ni nah do 5° kar je v skla du z ugo to vi tvi jo, da je naj - več ji delež nase lij v raz re du naklo na 2–4° (Per ko 2001, 117). Gle de eks po zi ci je površ ja rezul tat razi ska ve neko li ko odsto pa od pov preč ja v Slo ve ni ji, saj smo ugo to vi li, da se v vseh obrav na va nih obdob jih naj - več nase lij leži na vzhod ni, jugovz hod ni in zahod nih legah. Za Slo ve ni jo pa velja, da je naj več nase lij na juž nih, jugo za hod nih in jugovz hod nih legah (Per ko 2001, 117). Rezul tat spre mi nja nja pokra ji ne, ki je v na šem pri me ru izra zi tej še na Gorič kem, je zna či len za šir ši pro stor, saj se pokra ji na zaraš ča zara - di opuš ča nja ali pre struk tu ri ra nja kme tijs tva (ur banc 2002, 71). Re zul ta ti za obdob je 1940–1971 na neka te rih pri ka za nih histo gra mih odsto pa jo od tren da rezul - ta tov osta lih obdo bij, kar je naj ver jet ne je posle di ca manj še ga slo ja novo gra denj za to obdob je. 5 Sklep Štu di ja je potr di la trend pove če va nja grad nje nase lij na manj pri mer nih območ jih: območ jih kata - stro fal nih poplav, na vlaž nej ših tleh in na več jih naklo nih površ ja. Na Gorič kem se od leta 1890 do leta 2009 nase lja širi jo celo na poboč ja z na klo ni več ji mi od 15°. Veči na nase lij in novo gra denj iz vseh obrav na - va nih obdob jih je na kon vek sno ukriv lje nem površ ju, ven dar se ta delež tekom obdo bij zmanj šu je, med tem ko delež novo gra denj na kon kav no ukriv lje nem površ ju prek obdo bij naraš ča. Na Gorič kem je pri so - ten trend manj ša nja kme tij skih zem ljišč (59–53 %) in veča nje gozd nih (39–42 %) ter urba nih povr šin (2–5 %). Na Raven skem je priš lo do manj še ga niha nja dele ža kme tij skih povr šin; ta se je sča so ma nekoliko pove čal. V nas prot ju s tem, pa so se gozd ne povr ši ne neko li ko zmanj ša le (20–18 %). Ra zi ska va je poka za la, da novej še novo grad nje čeda lje manj upo šte va jo ena ke pro stor ske zna čil - no sti kot nase lja iz leta 1850. Med dosež ke razi ska ve na področ ju GIS-ov pri šte va mo izde la na orod ja za a pli ka ci jo arc Map in nova spoz na nja o legi nase lij. V ana li zo bi lah ko vklju či li sloj pedo loš ke kar te in pedo loš kih pro fi lov tal (vir: GERK por tal) in s tem pri do bi li poda tek o ka ko vo sti kme tij skih zem ljišč. Na pod la gi tega bi lah ko ugo tav lja li kate rim območ - jem se mora mo z grad njo izog ni ti in kate rim ne. Tovrst no razi ska vo bi bilo smi sel no izve sti za območ ja, ki jih narav ne nesre če pogo sto pri za de ne jo (Po dob ni kar in dru gi 2010), rezul ta te pa vklju či li v ur ba - ni stič ne načr te, s či mer bi se izog ni li posle di cam narav nih nesreč v bo do če. Zah­va­la­in­poja­sni­lo:­Podat­ki­novej­še­ga­datu­ma­so­bili­pri­dob­lje­ni­na­Geo­det­ski­upra­vi­Repub­li­ke­Slo­- ve­ni­je,­sta­rej­še­kar­to­graf­sko­gra­di­vo­pa­od­nasled­njih­pod­por­ni­kov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC SAZU,­NUK­(dr. Re­na­ta­Šolar),­dr. Vin­cenc­Rajšp,­dr. Gábor­Timár,­dr. István­Márkus,­g. Ro­meo­Var­ga, ga. Stan­ka­Dešnik,­ter­oseb­ni­arhiv­g. Mar­ja­na­Podob­ni­kar­ja.­Nalo­ga­je­bila­zasno­va­na­v ok­vi­ru­pro­jekta Trans­Eco­Net,­Cen­tral­Evro­pe,­ven­dar­na­žalost­do­nje­ne­imple­men­ta­ci­je­zara­di­zaple­tov­na­Uni­ver­zi­v Novi Gori­ci­ni­priš­lo. 130 ana li za polo ža ja nase lij na pod la gi zgo do vin ske ga kar to graf ske ga gra di va in spre men ljivk oko lja … 6 Viri in lite ra tu ra band, L. E. 1993: Extrac tion of chan nel net works and topo grap hic para me trs from digi tal ele va tion data. Chan nel net work hidro logy. Toron to. breč ko Gru bar, V. 2009: Hidro graf ske zna čil no sti poreč ja kot osno va za celost no uprav lja nje s po rečjem Mure. Med mrež je: http://www.drus tvo-geo gra fov-po mur ja.si/pro jek ti/zbo ro va nje/zbor nik/g Valen - ti na%20brec ko%20Gru bar_T.pdf (6. 2. 2012). Clar ke, K. C., Sil va, E. a. 2002: Cali bra tion of SLEuTH urban growth model for Lis bo na and Por to, Por tu gal. Com pu ter, envi ron men tal and urban systems. Med mrež je: http://www.ncgia.ucsb.edu/pro - jects/gig/Pub/SLEuTHP apers_Nov24/Sil va&Clar ke.pdf (6. 2. 2012). Dal la bona, L. 1994: Cul tu ral heri ta ge resour ce pre dic ti ve model ling pro ject, Met ho do lo gi cal con si - de ra tions. Cen tre for arc ha eo lo gi cal Resour ce Pre dic tion. Thun der bay. Drozg, V. 1995: Mor fo lo gi ja vaš kih nase lij v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Ford, a. 1999: Model ling the envi ron ment. an intro duc tion to system dyna mic model ling of envi ron - men tal systems. Was hing ton. Ma ru šič, J. 2010: Spre mi nja mo sistem vars tva kme tij skih zem ljišč. Med mrež je: http://www.dkas.si/fi - les/231_pris pe vek_Prof Ma ru sic.pdf (6. 2. 2012). Med mrež je 1: http://rkg.gov.si/GERK/ (19. 4. 2012). Med mrež je 2: http://www.dhd.si/okp.html (19. 4. 2012). Na tek, K. 2007: Geo graf ske dimen zi je narav nih nesreč in vars tva pred nji mi. Med mrež je: http:/ www.ff.uni-lj.si/ od del ki/geo/pub li ka ci je/dela/fi les/Dela_28/11_na tek.pdf (6. 2. 2012). Per ko, D. 2001: ana li za površ ja Slo ve ni je s sto me tr skim digi tal nim mode lom reliefa. Geo gra fi ja Slo - ve ni je 3. Ljub lja na Po dob ni kar, T. 2009: Geo re fe ren cing and qua lity asses sment of Josep hi ne sur vey maps for the moun - tai nous region in the Tri glav Natio nal Park. acta geo dae ti ca et geophy si ca Hun ga ri ca. budim pe šta. Po dob ni kar, T. 2011: Old maps for spa tial appli ca tion. Med mrež je: http://www.vec tor1me dia.com/article/ fea tu res/17952-old-maps-for-spa tia (28. 1. 2012). Po dob ni kar, T., Székely, b., Hol laus, M., Ron cat a., Dor nin ger, P., brie se, C., Mel zer, T., Pat he, C., Höfle, b., Pfei fer, N. 2010: Vse stran ska upo ra ba aero-la ser ske ga ske ni ra nja za ugo tav lja nje nevar no sti zaradi narav nih nesreč na območ ju alp. Od razu me va nja do uprav lja nja, Naravne nesreče 1. Ljub lja na. Repe, b. 2009: Traj ne spre mem be rabe tal in degr ra da ci ja prsti. Pomur je. Geo graf ski pogle di na pokrajino ob Muri. Ljub lja na. ur banc, M. 2002: Kul tur ne pokra ji ne v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 5. Ljub lja na. 131 132 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 133–142 PROSTORSKA ANALIZA IN KARTIRANJE ROMSKIH NASELIJ V SLOVENIJI Kse­ni­ja­Žagar,­Blaž­Bar­bo­rič,­dr. Da­li­bor­Rado­van Geo­det­ski­inšti­tut­Slo­ve­ni­je kse­ni­ja.za­gar@gis.si,­blaz.bar­bo­ric@gis.si,­dali­bor.ra­do­van@gis.si UDK:­711.4:528.94(497.4=214.58) IZVLEČEK Pro­stor­ska­ana­li­za­in­kar­ti­ra­nje­rom­skih­nase­lij­v Slo­ve­ni­ji Do­se­da­nje­razi­ska­ve­in­ela­bo­ra­ti­o rom­ski­popu­la­ci­ji­v Slo­ve­ni­ji­vse­bu­je­jo­veči­no­ma­le­bese­dil­ne­in­tabela­- rič­ne­opi­se­nase­lij­z rom­skim­pre­bi­vals­tvom,­podat­ki­niso­loci­ra­ni­v pro­sto­ru­in­niso­pri­ka­za­ni­na­kar­to­graf­skih gra­di­vih­v raz­lič­nih­meri­lih. V pris­pev­ku­so­pred­stav­lje­ni­postop­ki­zbi­ra­nja­raz­lič­nih­podat­kov­o rom­ski­popu­la­ci­ji,­nji­ho­vo­geo­lo­ci­ra­- nje­in­kar­ti­ra­nje­ter­neka­te­ri­rezul­ta­ti­izve­de­nih­pro­stor­skih­ana­liz­rom­skih­nase­lij. KLJUČNE­BESEDE Romi,­rom­sko­nase­lje,­geo­lo­ci­ra­nje,­kar­ti­ra­nje,­pro­stor­ska­ana­li­za,­temat­ska­kar­to­gra­fi­ja ABSTRACT Spatial­analysis­and­mapping­of­Roma­settlements­in­Slovenia Previous­researches­and­expert­reports­of­the­Roma­population­in­Slovenia­contain­mostly­text­and­tab- ular­descriptions­of­Roma­settlements,­data­are­not­located­in­space­and­do­not­appear­on­the­cartographic materials­at­different­scales. This­paper­presents­methods­of­gathering­different­data­for­the­Roma­population,­determining­their­loca- tion,­mapping­and­some­results­of­the­spatial­analysis­of­Roma­settlements. KEY­WORDS Roma,­Roma­settlement,­geolocation,­mapping,­spatial­analysis,­thematic­cartography 133 Kse ni ja Žagar, blaž bar bo rič, Da li bor Rado van 1 Uvod Romi so pro stor sko raz pr še na skup nost, ki je v zad njih deset le tij zara di načrt ne usta li tve in dru - gih raz lo gov izob li ko va la več t. i. rom skih nase lij, v ka te rih živi več ji del pri pad ni kov. Izraz rom sko nase lje je nastal ob vpra ša nju, kako poi me no va ti sku pi no bival nih enot, v ka te rih živi rom sko pre bi vals tvo. Te eno te niso dejan ska sta ti stič na nase lja z us trez no nume ra ci jo, in čeprav so v bli ži ni obsto je čih sta ti stič - no opre de lje nih nase lij, se vanje funk cio nal no veči no ma ne vklju ču je jo. Naj več Romov živi v Prek mur ju in na Dolenj skem. Veči no ma so pode žel sko pre bi vals tvo, povsem nova sku pi na pa so mest ne popu la - ci je v več jih mestih, pred vsem v Ljub lja ni in Mari bo ru; sled nji so veči no ma imi gran ti iz držav nek da nje Jugo sla vi je, ki so priš li v Slo ve ni jo v zad njih treh deset let jih. Na Gorenj skem naj de mo tudi nekaj pri - pad ni kov Sin tov, ki živi jo raz pr še no (Zu pan čič 2010). Pre gled dose da njih razi skav in ela bo ra tov o rom ski popu la ci ji v Slo ve ni ji je poka zal, da vse bu je jo veči no ma le bese dil ne in tabe la rič ne opi se nase lij z rom skim pre bi vals tvom. Podat ki veči no ma niso geo - lo ci ra ni in niso pri ka za ni na kar to graf skih gra di vih v raz lič nih meri lih. Kar to graf ski pri ka zi se v ve či ni pri me rov nana ša jo le na ozna či tve občin, kjer živi jo pred stav ni ki rom ske skup no sti. V Po pi snem atla - su Slo ve ni je temat ska kar ta pri ka zu je šte vi lo Romov po nase ljih (Do lenc s so de lav ci 2007). Temat skih kart, ki bi pri ka zo va le dru ge vse bi ne, pove za ne z rom skim pre bi vals tvom, prak tič no ni. Pri pro jek tu »Dvig social ne ga in kul tur ne ga kapi ta la v oko ljih, kjer živi jo pred stav ni ki rom ske skup - no sti«, kjer sode lu je mo kot pro jekt ni part ner in kate re ga koor di na tor je Inšti tut za narod nost na vpra ša nja, smo pro stor sko ume sti li rom ska nase lja, izved li pro stor ske ana li ze in izde la li raz lič ne temat ske kar te. 2 Evi den ti ra nje, geo lo ci ra nje, zajem in kar ti ra nje loka cij rom skih nase lij Os no va prve ga dela preu če va nja je bila kon cen tri ra na na geo lo ci ra nje pri dob lje nih pro stor skih podatkov o rom ski popu la ci ji in kar to graf sko zaje ma nje, ki je pote ka lo loče no za posa mez ne regi je, v kate - rih živi jo Romi. Ob začet ku dela smo naj prej zbra li vse dostop ne infor ma ci je in podat ke o rom skem pre bi vals tvu. Podat ke o rom ski popu la ci ji smo pri do bi li prek raz lič nih virov: Sta ti stič ne ga ura da Repub li ke Slo ve - ni je (Po pis pre bi vals tva 2002), Mini strs tva za šols tvo in šport in Cen trov za social no delo (po dat ke CSD je pri do bil Inšti tut za narod nost na vpra ša nja in nam jih posre do val). Pri ome nje nih virih je šlo pred - vsem za podat ke o de mo gra fi ji ozi ro ma v ve či ni pri me rov le za podat ke o šte vi lu rom skih pre bi val cev. Podat ki so bili pro stor sko raz lič no struk tu ri ra ni; veči no ma so tabe la rič no pri ka zo va li šte vi lo Romov po obči nah, posa mez nih šolah, območ ju delo va nja cen tra za social no delo, neka te ri pa so vse bo va li tudi podat ke, ki so se nana ša li na posa mez na rom ska nase lja. Zelo so nam poma ga li raz lič ni ela bo ra ti (pred - vsem dela dr. Jer ne ja Zupan či ča in Stro kov ne sku pi ne za reše va nje pro stor ske prob le ma ti ke rom skih nase lij) ter osta li, na sple tu dostop ni viri in infor ma ci je. Potreb ne pro stor ske podat ke smo pri do bi li na Geo det ski upra vi Repub li ke Slo ve ni je, z vi di ka upo rab no sti v pro jek tu pa smo pre gle da li tudi podat - ke, ki smo jih na inšti tu tu sami pri do bi li že zno traj dru gih razi skav. Za pro stor ske ana li ze in kar ti ra nja je bilo tre ba vse zbra ne podat ke naj prej geo lo ci ra ti; vsa ke mu rom - ske mu nase lju smo dolo či li loka ci jo v pro sto ru. Za osnov ni pre gled in siste ma ti za ci jo del smo naj prej vse podat ke zbra li v enot no bazo, kjer smo rom ska nase lja raz vr sti li po obči nah in zno traj občin v red na nase - lja. Rom ska nase lja smo za zajem kla si fi ci ra li, nato smo s po moč jo kar to graf skih podat kov nih virov majh nih meril dolo či li šir še območ je red ne ga nase lja in mu dode li li ustre zen list digi tal ne ga orto fo ta (DOF), ki ga pokri va. Sle di lo je pre gle do va nje DOF-ov, na kate rih smo iska li pro stor ske pose li tve ne vzor ce, ki so zna čil ni za rom ska nase lja. Vzor ce ozi ro ma pose li tve no struk tu ro rom skih nase lij smo defi ni ra li na podlagi preu če vanj nekaj izbra nih poz na nih in pre ver je nih pri me rov in s po moč jo pri dob lje nih infor ma cij o prostor - skih zna čil no stih rom skih nase lij. Nase ljem, ki smo jih naš li s po moč jo DOF-ov, smo dolo či li loka ci jo (koor di na te) sre dišč ne toč ke ter začr ta li mejo nase lja ozi ro ma zari sa li območ je, ki ga nase lja zaje ma. 134 Pro stor ska ana li za in kar ti ra nje rom skih nase lij v Slo ve ni ji Sli­ka 1:­Rom­sko­nase­lje­Smre­kec­(ob­či­na­Gro­sup­lje), Sli­ka 2:­Rom­sko­nase­lje­Per­to­ča­(ob­či­na­Roga­šov­ci), DOF, 2011. DOF, 2010. Ker se tovrst ne prob le ma ti ke ne da obrav na va ti le kabi net no in ker vseh rom skih nase lij ni bilo mogo - če geo lo ci ra ti s po moč jo DOF-ov, neka te re loka ci je pa so bile neja sne, smo opra vi li tudi teren sko delo. Na tere nu smo, loče no za Prek mur je in Jugovz hod no Slo ve ni jo, s po moč jo lokal ne ga nerom ske ga in rom ske ga pre bi vals tva ter kar to graf ske ga gra di va iska li rom ska nase lja ter nji ho ve loka ci je spro ti vri - so va li na kar to. Hkra ti smo pre ve ri li še neja sne loka ci je rom skih nase lij. Ob kon ča nju geo lo ci ra nja in zaje ma nja rom skih nase lij smo ime li za vsa ko rom sko nase lje pose - bej ter sku paj za obči ne pri prav lje ne dato te ke, ki so vse bo va le *shp sre dišč ne toč ke rom ske ga nase lja, *shp območ ja rom ske ga nase lja in ustre zen DOF, ki ga pokri va. Podat ke smo zdru ži li tudi za pri ka ze v os ta lih pro stor skih eno tah (sta ti stič ne regi je, uprav ne eno te, red na nase lja in šol ski oko liš) ter za celotno Slo ve ni jo. *shp dato te ke smo dopol ni li s pri dob lje ni mi demo graf ski mi in osta li mi podat ki. Toč kov no loka ci jo smo dolo či li 97 rom skim nase ljem (s kla si fi ka ci jo smo izlo či li rom sko popu la ci jo, ki živi raz - pr še no po mestih, na pri mer v sta no vanj skih blo kih), območ je pa smo začr ta li 78 rom skim nase ljem (iz lo či li smo rom ska »na se lja«, ki vse bu je jo tri hiše ali manj). Rezul ta te smo pri ka za li na kar to graf skih gra di vih raz lič nih meril. 3 Kar ti ra nje pro stor ske ga šir je nja rom skih nase lij Za časov ni pre gled pro stor ske ga raz vo ja rom skih nase lij in izde la vo kart pro stor ske ga šir je nja smo potre bo va li seri jo sta rej ših DOF-ov. S po moč jo sez na ma šte vilk listov DOF, ki pokri va jo rom ska naselja, Sli­ka 3:­Obči­ne,­kjer­živi­jo­Romi­in­Sin­ti.­p (str.­136) 135 Kse ni ja Žagar, blaž bar bo rič, Da li bor Rado van selitevo a pskm i a ro mo alnn i R icio ti a: riseljen d trad Sin p egenL 136 Pro stor ska ana li za in kar ti ra nje rom skih nase lij v Slo ve ni ji Legenda: naselje z romskim prebivalstvom lokacija romske poselitve meja naselja 0 1000 2000 4000 m meja občine Sli­ka 4:­Obči­na­Can­ko­va –­loka­ci­je­rom­skih­nase­lij. 137 Kse ni ja Žagar, blaž bar bo rič, Da li bor Rado van Legenda: 1980 1997 0 250 500 m 2010 Sli­ka 5:­Kar­ta­pro­stor­ske­ga­šir­je­nja­rom­ske­ga­nase­lja­Žab­jak-Brez­je­(ob­či­na­Novo­mesto),­pod­la­ga­DOF, 2010. 138 Pro stor ska ana li za in kar ti ra nje rom skih nase lij v Slo ve ni ji in Gauss-Krüger je vih koor di nat sre dišč nih točk rom skih nase lij smo pri do bi li več serij sta rej ših posnet kov ciklič nih aero sne manj iz 80-ih in 90-ih let prejš nje ga sto let ja ter tiste pred zad njim sne manjem. Novej še posnet ke in posnet ke iz 90-ih let smo pri do bi li za vsa rom ska nase lja. Zara di dol go traj no sti zbi ra nja in ske ni ra nja posnet kov iz 80-ih let, smo le-te pri do bi li za 28 ob mo čij. Posnet ke smo geo lo - ci ra li, nare di li sli ke, jih zlo ži li v ča sov no zapo red je in za vsa rom ska nase lja posne li fil me pro stor ske ga šir je nja. Pri kar to graf skem zaje ma nju smo za vsa ko rom sko nase lje naj prej dolo či li meje nase lja v 90-ih letih, nato smo zaje li območ je nase lja. Obmo čij nismo zaje ma li za vsa nase lja; rom ska nase lja smo pre - gle da li, ana li zi ra li ter dolo či li kri te ri je zaje ma in pri ka zov pro stor ske ga šir je nja. Ena ko smo za 17 naj več jih rom skih nase lij nare di li za 80-ta leta. Zaje te podat ke smo nato obde la li; podat ke smo najprej gene ra li zi ra li, iz poli gon skih *.shp smo izde la li lini je in ponov no uskla di li meje. Za nazor nej ši kar to - graf ski pri kaz smo poli go ne obmo čij raz lič nih obdo bij pre se ka li med seboj ter tudi tu uskla di li lini je raz lič nih obdo bij. Sle dil je izbor pod la ge za temat ske kar te pro stor ske ga šir je nja rom skih nase lij, kjer smo se odlo či li za sivin ski DOF z do lo če no pro soj nost jo. 4 Kar ti ra nje for mal no-prav ne ure di tve rom skih nase lij Pro stor ska ana li za je zaje ma la tudi ugo tav lja nje last niš tva zem ljišč rom skih nase lij, raču na nje deležev stavb brez hišne šte vil ke ter vizua li za ci jo rom ske ga nase lja Hude je (ob či na Treb nje) v ob li ki tri raz sež - nost ne ga mode la s pou dar kom na pri ka zu stavb z ure je nih zakon skim sta tu som in bodo čim pro stor skim raz vo jem. Za ana li zo last niš ke struk tu re zem ljišč gle de na last niš tvo fizič nih in prav nih oseb smo pove - za li evi den ce zem ljiš ke ga kata stra in regi stra nepre mič nin. Pri dob lje no bazo podat kov o last niš tvu smo pre se ka li z bazo podat kov z ob moč ji rom skih nase lij. Tako smo za vsa ko rom sko nase lje pri do bi li več Sli­ka 6:­Last­niš­tvo­zem­ljišč­rom­skih­nase­lij­gle­de­na­veli­kost­par­ce­le­po­obči­nah,­Dolenj­ska. 139 Kse ni ja Žagar, blaž bar bo rič, Da li bor Rado van Sli­ka 7:­Delež­objek­tov­brez­hišne­šte­vil­ke­po­rom­skih­nase­ljih­in­obči­nah,­sever­ni­del­Prek­mur­ja­(stolp­ci pona­zar­ja­jo­raz­mer­je­med­objek­ti­s hi­šno­šte­vil­ko­in­objek­ti­brez­hišne­šte­vil­ke,­viši­na­stolp­ca­pri­ka­zu­je šte­vi­lo­vseh­objek­tov­v po­sa­mez­nem­rom­skem­nase­lju­(stolp­ce­smo­name­sto­na­pri­mer­krož­nih­dia­gra­mov upo­ra­bi­li­za­pri­kaz­pri­mer­ja­ve­veli­ko­sti­posa­mez­nih­rom­skih­nase­lij,­y­os­name­no­ma­ni­vklju­če­na­ozi­ro­ma obraz­lo­že­na,­ker­nismo­hote­li­nava­ja­ti­toč­ne­ga­šte­vi­lo­objek­tov­za­vsa­ko­rom­sko­nase­lje,­ampak­smo­poda­li le­pri­mer­ja­vo­veli­ko­sti­posa­mez­nih­rom­skih­nase­lij­ter­raz­mer­ja­objek­tov­s hi­šno­šte­vil­ko­in brez­nje). podat kov: kata str ska obči na, par ce le, povr ši na, enot na matič na šte vil ka obča na (EMŠO), ime in tip EMŠO. Podat ke smo obde la li gle de na last niš tvo par cel, in sicer po povr ši ni. Za last niš tvo zem ljišč smo opre - de li li nasled nje kate go ri je: zaseb nik, obči na, drža va in osta li. Podat ke smo pre gle da li in obde la li za vsa ko rom sko nase lje pose bej ozi ro ma za vsa ko par ce lo zno traj nase lja. Zaradi varo va nja oseb nih podat kov se pri ana li zi posa mez nih par cel nismo spuš ča li v raz člje nje va nje zasebni kov na Rome in ne-Rome. Pri izbo ru kar to graf ske ga pri ka za smo se odlo či li za pri kaz po obči nah v sklo pu posa mez ne regi je ter za sku pen pri kaz za Slo ve ni jo (rav no tako po regi jah). Za kar to graf sko pod la go smo izbra li sen čen relief. Za vsa ko obči no smo nare di li ana li zo last ni štev gle de na povr ši no par ce le: za vsa ko kate go ri jo smo izra - ču na li abso lut no povr ši no zem ljiš ča. Podat ke smo obde la li in ana li zi ra li ter pri pra vi li skup no tabe lo za izde la vo gra fič nih pri ka zov. Tej fazi je sle di la še gra fič na upo do bi tev pri dob lje nih podat kov. Izde - la li smo še kar te objek tov brez hišne šte vil ke, za vsa ko rom sko nase lje pose bej. upo ra bi li smo podat ke regi stra pro stor skih enot (hi šne šte vil ke), podat ke kata stra stavb in DOF-e iz let 2010 in 2011. Za vsa - ko rom sko nase lje pose bej smo izra ču na li šte vi lo objek tov ter šte vi lo hišnih šte vilk in iz tega dobi li šte vi lo objek tov brez hišnih šte vilk. upo šte va li smo vse obsto je če objek te, ki sto ji jo v rom skem nase lju. Način pri ka za smo izbra li enak kot pri pri ka zu last ni štev – pri kaz po obči nah, za posa mez ne regi je; ven - dar smo tu pri ka za li še raz mer ja za vsa ko rom sko nase lje pose bej. Iz podat kov smo pri pra vi li gra fe, jih slikov no obde la li ter zdru ži li z ra str sko pod la go v skup no sli ko ozi ro ma temat sko kar to. Za pri pra vo 140 Pro stor ska ana li za in kar ti ra nje rom skih nase lij v Slo ve ni ji 00.0 šča 0 le 5 u ) : 2 e šo in vno st (m aselje P erila 1 sn o n n o p sk sto m arta m acija ok o 0 5 o o 5 1 1 R a k a: L a d n d vn led egen aso reg L Č a p ržavnD mk01 ,57 5 ,52 5,21 0 Sli­ka 8:­Kar­ta­časov­ne­dostop­no­sti­rom­ske­ga­nase­lja­Puš­ča­do­bliž­njih­osnov­nih­šol. 141 Kse ni ja Žagar, blaž bar bo rič, Da li bor Rado van geo vi zua li za ci je rom ske ga nase lja Hude je smo s po moč jo DOF-a in načr ta o le gal ni situa ci ji nase lja v Goo­- gle­sketch­Up-u tri raz sež no upo do bi li vse objek te v na se lju in jih loči li v dve kate go ri ji: na tiste brez zakon ske ga sta tu sa in tiste, ki ima jo lega li zi ran sta tus. Pri kaz smo nato pre ved li v kml, polo ži li na Goo­- gle­Earth ter posne li vizua li za ci jo, ki je vklju če va la tudi pri kaz bodo če ga raz vo ja nase lja s po sta vi tvi jo več na men ske dvo ra ne, šport ne ga igriš ča ter eko loš kih oto kov. 5 Kar ti ra nje časov ne dostop no sti od rom skih nase lij do osnov nih šol Ča sov no dostop nost rom skih nase lij do osnov nih šol smo pri ka za li s plosk va mi časov ne odda lje - no sti od sre diš ča rom ske ga nase lja. Osno va dolo ča nja plo skev časov ne odda lje no sti je mrež na ana li za cest ne ga omrež ja. V po stop ku mrež ne ana li ze sta nuj na vhod na podat ka topo loš ko ure jen sloj cest in para me tri časov ne odda lje no sti od sre diš ča rom ske ga nase lja. V na šem pri me ru smo izbra li para me - tre za izra čun plo skev 5, 10 in 15 mi nut ne odda lje no sti od sre diš ča rom ske ga nase lja s pov preč no hitrost jo 50 km/h. Konč ne plosk ve časov ne odda lje no sti smo gene ra li zi ra li in jih pri ka za li na rastr ski kar to graf - ski pod la gi sku paj z lo ka ci ja mi osnov nih šol v ob moč ju mrež ne ana li ze. 6 Sklep Pro stor ske ana li ze, temat sko kar ti ra nje in vizua li za ci je rom skih nase lij v ob li ki dvo- in tri raz sež - nih mode lov so se izka za le kot odlič no dodat no orod je pri preu če va nju rom ske prob le ma ti ke, zla sti seve da v ti stem delu, ki se doti ka podat kov pove za nih s pro sto rom in načr to va njem. S po moč jo pro - stor skih pri ka zov bo laž je ugo tav lja ti vzor ce pre te kle ga in dolo ča ti pri hod nji pro stor ski raz voj rom skih nase lij ter tudi načr to va ti raz lič ne mož no sti reše va nja pro stor skih prob le mov. V na da lje va nju dela bi bilo dobro pozor nost pos ve ti ti vsa ke mu rom ske mu nase lju pose bej in za veči no izde la ti detajl no pro - stor sko doku men ta ci jo, ki lah ko pri po mo re k us pe šnej še mu ure ja nju prob le ma ti ke nase lij z rom skih pre bi vals tvom. Tak šna doku men ta ci ja je lah ko vse stran sko upo rab na za pro stor sko pla ni ra nje, načr - to va nje dejav no sti, sana ci jo, infra sturk tur no oprem lja nje in lega li za ci jo ter nadalj nje sprem lja nje pro stor ske ga raz vo ja rom skih nase lij. Pod krep lje na z raz lič ni mi simu la ci ja mi raz vo ja rom skih nase lij v ob li ki tri raz sež nih mode lov lah ko dina mič no pri ka že pomemb nost pro stor skih ana liz in pri ka zov pri reše va nju rom ske prob le ma ti ke. 7 Viri in lite ra tu ra ba ra nja, S., et al. 2010: Dvig social ne ga in kul tur ne ga kapi ta la v oko ljih, kjer živi jo pred stav ni ki romske skup no sti. Pro jekt na knji ga, Inšti tut za narod nost na vpra ša nja. Ljub lja na. Do lenc, D., Fridl, J., Klad nik, D., Per ko, D., Repo lusk, P (ur.) 2007: Popi sni atlas Slo ve ni je 2002. Geo - graf ski inšti tut anto na Meli ka ZRC SaZu. Ljub lja na. Zu pan čič, J. 2010: Pro stor ski prob le mi rom skih nase lij v Slo ve ni ji. Med mrež je: http://www.mop.gov.si/ fi lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/pub li ka ci je/dru go/pro stor ski_prob le mi_rom skih_na se lij_ela - bo rat.pdf (1. 3. 2012). 142 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 143–152 VPLIV RAZDALJE NA TOKOVE DELAVCEV VOZAČEV V SLOVENIJI mag. Samo­Drob­ne Fa­kul­te­ta­za­grad­be­niš­tvo­in­geo­de­zi­jo,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni samo.drob­ne@fgg.uni-lj.si UDK:­528.021:331.556.2(497.4) IZVLEČEK Vpliv­raz­da­lje­na­toko­ve­delav­cev­voza­čev­v Slo­ve­ni­ji V pris­pev­ku­ana­li­zi­ra­mo­vpliv­raz­da­lje­na­izbi­ro­kra­ja­delov­ne­ga­mesta­v Slo­ve­ni­ji.­V ta­namen­smo­razvi­li biva­riat­ni­gra­vi­ta­cij­ski­model,­s ka­te­rim­smo­ana­li­zi­ra­li­rela­tiv­ne­toko­ve­delav­cev­voza­čev­med­obči­na­- mi­Slo­ve­ni­je­med­leto­ma 2000­in 2010.­Iz­rezul­ta­tov­ana­li­ze­je­raz­vid­no,­da­posta­ja­mo­v Slo­ve­ni­ji­čeda­lje bolj­tole­rant­ni­za­dalj­ša­poto­va­nja­na­delo.­Naša­pri­prav­lje­nost­za­dalj­še­poti­na­delo­se­je­pove­ča­la­pred­- vsem­med­leto­ma 2004­in 2006,­to­je­takoj­po­spre­jet­ju­Reso­lu­ci­je­o na­cio­nal­nem­pro­gra­mu­izgrad­nje­avto­cest leta 2004,­kasne­je­pa­se­je­neko­li­ko­zni­ža­la. KLJUČNE­BESEDE de­lav­ci­voza­či,­dnev­na­mobil­nost,­dnev­ne­migra­ci­je,­gra­vi­ta­cij­ski­model,­Slo­ve­ni­ja ABSTRACT Changes­of­the­influence­of­distance­on­labour­commuting­in­Slovenia In­the­paper,­we­analyse­the­influence­of­distance­on­labour­commuting­in­Slovenia.­For­this­purpose,­we developed­the­bivariate­gravity­model­to­analyse­relative­flows­of­inter-municipal­labour­commuters­in Slovenia­in 2000–2010.­The­results­show­that­Slovenian­commuters­are­more­and­more­tolerant­for­long journeys­to­work.­Our­tolerance­for­longer­distances­of­journey­to­work­has­been­increased­all­the­time­in the­analysed­period,­but­it­has­been­increased­especially­in 2004–2006,­just­after­the­new­Resolution­on national­programme­for­highway­construction­in­Slovenia­in 2004­had­been­announced,­and­it­has­been decreased­a little­in­next­years. KEY­WORDS labour­commuters,­commuting,­gravity­model,­Slovenia 143 Samo Drob ne 1 Uvod Se li tve pre bi vals tva, teden ska in dnev na mobil nost na delo, v šo lo ali na loka ci je dru gih aktiv no - sti danes obrav na va mo kot ene ga izmed naj po memb nej ših dejav ni kov, ki vpli va jo na demo graf sko ter druž be noe ko nom sko podo bo regij. Zato je za vsa kr šno spre mem bo v re gi ji zelo pomemb no poz na ti ter razu me ti vzro ke in posle di ce tokov pre bi vals tva (Drob ne in Konjar 2011). Na obseg in način mobil - no sti delav cev vpli va jo šte vil ni dejav ni ki, med kate ri mi je pro met na infra struk tu ra pomemb nej ša (Jo hans son 2008). Pro met na infra struk tu ra, ki je pri la go je na upo ra bi oseb ne ga avto mo bi la, omo go ča laž jo mobil nost delav cev in vsa kod nev no vož njo z av to mo bi lom v za po sli tve na sre diš ča. Zato je grad - nja avto cest v zad njih dveh deset let jih teme lji to spre me ni la toko ve mobil no sti delav cev voza čev in s tem posred no vpli va la tudi na regio nal no struk tu ro Slo ve ni je (bole 2011). Za obdob je po letu 2000 je zna čil na hitra grad nja avto cest, saj se je v tem obdob ju zgra di lo veli ko novih odse kov na vseh kra kih omrež ja, ki so sko raj že skle ni li avto cest ni križ. Pred vsem v letu 2008 je bilo dokon ča nih nekaj zelo pomemb nih in dol go pri ča ko va nih avto cest nih odse kov v skup ni dol ži ni 82,3 km. Leta 2009 so bili pro me tu pre da ni (ne ka te ri z vi di ka grad nje zelo zah tev ni) avto cest ni odse - ki v skup ni dol ži ni 39,3 km; v letu 2010 pa sta bila pro me tu pre da na še zad nja manj ka jo ča odse ka na dolenj skem avto cest nem kra ku v skup ni dol ži ni 14,8 km. V tem obdob ju se je zgo di la še ena veli ka spre - mem ba. Sistem cest ni nje nja je zame njal vinjet ni sistem. Tako se voz ni kom oseb nih in eno sled nih vozil ni tre ba ustav lja ti na cest nin skih posta jah in pla če va ti nado me sti la za upo ra bo avto cest ne ga odse ka, ampak kupi jo teden sko, meseč no ali let no vinje to ter se lah ko pro sto vozi jo po avto ce stah, kar je še dodat no pove ča lo hitrost poto va nja med posa mez ni mi občin ski mi sre diš či. Z dnev no mobil nost jo delav cev so se v Slo ve ni ji med dru gi mi ukvar ja li boga taj in Drob ne (1997, 2005), ki sta ana li zi ra la medre gio nal ne toko ve delav cev voza čev kot tudi stal nih seli tev v Slo ve ni ji, v (Drob - ne in boga taj 2005) pa toko ve delav cev voza čev med obči na mi Slo ve ni je; Pelc (1998) in Dolenc (2000), ki sta empi rič no pred sta vi la dnev no mobil nost delav cev v Slo ve ni ji, Pavlin in Slu ga (2000) sta ana li zi - ra la zapo sli tve no moč Ljub lja ne, bole je ana li zi ral dnev no mobil nost delov no aktiv ne ga pre bi vals tva v Slo ve ni ji ob popi su leta 2002 (bole 2004) ozi ro ma spre mem be v mo bil no sti zapo sle nih v naj več ja zapo - sli tve na sre diš ča Slo ve ni je med leto ma 2000 in 2009 (bole 2011). Rezul ta ti zad nje bole to ve štu di je (2011) kaže jo, da se je v Slo ve ni ji znat no pove čal obseg mobil no sti zapo sle nih kot tudi sme ri nji ho vih rela - cij. Pečar (2009) je ana li zi ra la pri vlač nost zapo sli tve nih sre dišč v Slo ve ni ji kot tudi zuna njo delov no mobil nost ob Popi su 2002. Drob ne in sode lav ci (2008a) so ana li zi ra li vpliv spre mem be Šen gen ske meje na toko ve stal nih seli tev v (2011) pa so ana li zi ra li dina mi ko na lokal ni rav ni tokov delav cev voza čev. Drob ne in boga taj (2011) sta ana li zi ra la s po moč jo gra vi ta cij skih mode lov toko ve stal nih seli tev ter toko ve delav cev voza čev med regi ja mi Slo ve ni je na NuTS 3 in SKTE 5 rav ni med leto - ma 2000 in 2009. S pro met no dostop nost jo v Slo ve ni ji gle de na izgrad njo novih avto cest so se med dru gi mi ukvar - ja li boga taj in Drob ne (1997, 2005) ki sta ana li zi ra la vpliv izgrad nje avto cest, ozi ro ma inve sti cij v av to ce ste, na toko ve delav cev voza čev ter posred no tudi na stal ne seli tve, Drob ne (2003, 2005), ki je raz vil rastr ski pri stop mode li ra nja dostop no sti do izbra nih sre dišč in kate re ga so testi ra li Drob ne in sode lav ci (2004, 2005), Drob ne in sode lav ci (2008b), ki so testi ra li vpliv dostop no sti do avto cest - nih pri ključ kov na toko ve delav cev voza čev v gra vi ta cij skih mode lih, Kozi na, ki je ana li zi ral pro met no dostop nost kot kri te rij regio na li za ci je (2008) ozi ro ma ana li zi ral pro met no dostop nost do izbra nih regio - nal nih sre dišč v Slo ve ni ji na pri me ru cest ne ga pod si ste ma (2010) ter Zavod nik Lamov šek s so de lav ci (2009), ki so ana li zi ra li vpliv dostop no sti do jav nih sto ri tev kot orod je za dose ga nje poli cen trič ne ga raz vo ja Slo ve ni je. V pris pev ku ana li zi ra mo vpliv časov ne dostop no sti na toko ve delav cev voza čev s po moč jo gra vi - ta cij ske ga pri sto pa. V ta namen smo več va riat ni gra vi ta cij ski model pri la go di li v bi va riat ne ga, s ka te rim razi sku je mo rela­tiv­ne toko ve delav cev voza čev. a pli ka ci jo biva riat ne ga gra vi ta cij ske ga mode la smo izved li za rela tiv ne toko ve delav cev voza čev med obči na mi Slo ve ni je med leto ma 2000 in 2010. 144 Vpliv raz da lje na toko ve delav cev voza čev v Slo ve ni ji 2 Meto do lo gi ja Pro stor ska inte rak ci ja je širok pojem, ki opi su je giba nje v pro sto ru. V druž bo slov nih zna no stih nas zani ma pred vsem giba nje v pro sto ru, ki je rezul tat delo va nja člo ve ka in ki vklju ču je seli tve, dnev no ali teden sko delov no mobil nost, dnev ne ali teden ske toko ve dija kov in štu den tov, toko ve infor ma cij in bla - ga in podob no. Gra vi ta cij ski mode li so naj bolj raz šir je ni mode li pro stor skih inte rak cij za ana li zo in napo ve do va nje vzor cev pro stor skih inte rak cij (Hay nes in Fot he ring ham 1984). Po ana lo gi ji iz nara vo - slov ja, so šte vil ni druž bo slov ni razi sko val ci (glej, na pri mer, Ste wart 1941, 1942, 1948) pos plo ši li Newt nov zakon gra vi ta ci je v skup ni gra vi ta cij ski model med dve ma pro stor ski ma eno ta ma (kra je ma, obči na - ma, regi ja ma, drža va ma itd.) v Pb 1 Pb 2 i j = (1) I a ij , d cij kjer je I inte rak ci ja med ana li zi ra ni mi pro stor ski mi eno ta mi, na pri mer, med kra ji (re gi ja mi) izvo - ij ra i in kra ji (re gi ja mi) pono ra j, P je popu la ci ja v kra ju (re gi ji) izvo ra i, P je popu la ci ja v kra ju (re gi ji) i j pono ra j, d je raz da lja med kra je ma (re gi ja ma) i in j, a kon stan ta, b , b in c pa so eks po nen ti. Kon - ij 1 2 stan to a in eks po nen te b , b in c dolo či mo empi rič no v po stop kih regre sij ske ana li ze. 1 2 Vpliv raz da lje na inte rak ci je v pro sto ru lah ko ana li zi ra mo s po moč jo več va riat ne ga gra vi ta cij ske - ga mode la (1), ki ga pri la go di mo v Pb 1 Pb 2 i j = (2) DV a ij , d( t c ) ij kjer je DV tok delav cev voza čev iz obči ne i v ob či no j, d(t) pa čas poto va nja med občin ski ma sre - ij ij diš če ma i in j. Z mo de lom (1) ana li zi ra mo vpliv poto val nih časov na abso­lut­ne toko ve delav cev voza čev, kjer mora mo isto ča sno upo šte va ti tudi demo graf ski spre men ljiv ki P in P . Zato smo model (2) pri la - i j go di li v bi va riat ni gra vi ta cij ski model, s ka te rim smo ana li zi ra li vpliv poto val nih časov na rela­tiv­ne toko ve delav cev voza čev med obči na mi Slo ve ni je; in sicer: DVij = a ⋅ d ( t k ) ij (3) P P ∑ DV i j ij i kjer je ∑ DV ij vso ta vseh tokov medob čin skih delav cev voza če v ana li zi ra nem letu, a kon stan ta in k koe fi cient ozi ro ma naklon pre mi ce, ki se opa zo va njem naj bo lje pri le ga, ko neod vi sno slu čaj no DVij spremen ljiv ko d(t) in odvi sno slu čaj no spre men ljiv ko zari še mo na gra fi kon loga- ij P P ∑ DV i j ij ritem skih meril (pri mer jaj s Tay lor 1975). Naklon k pre mi ce, ki se opa zo va njem naj bo lje pri le ga, je nepo - sred na mera vpli va raz da lje na odlo či tev gle de poto va nja na delo. bolj ko je pre mi ca str ma, manj smo tole rant ni gle de dalj ših poto vanj na delo, ozi ro ma obrat no, manj ši ko je naklon pre mi ce, bolj smo v pov - preč ju pri prav lje ni poto va ti na dalj še raz da lje in za to pora bi ti več časa. De la vec vozač (tudi delov ni migrant) je zapo sle na ose ba, pri kate ri teri to rial na eno ta delov ne ga mesta ni ena ka teri to rial ni eno ti pre bi va liš ča. V tem pris pev ku ana li zi ra mo toko ve delav cev voza čev med obči - na mi Slo ve ni je v enajst let nem obdob ju 2000–2010. Vir podat kov o to ko vih delav cev voza čev je Sta ti stič ni regi ster delov no aktiv ne ga pre bi vals tva (SRDaP), ki ga vodi Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je (SuRS 2012a). Do kon ca leta 2008 je za držav lja ne Repub li ke Slo ve ni je upo šte va no samo stal no pre - bi va liš če, za tuj ce pa zača sno. V po dat kih, ki se nana ša jo na leti 2009 in 2010, pa je upo šte va na spre me nje na 145 Samo Drob ne meto do lo gi ja: če ima zapo sle na ose ba pri jav lje no zača sno pre bi va liš če, se upo šte va naj prej zača sno in šele nato stal no pre bi va liš če. To spre mem bo v me to do lo gi ji vode nja tokov delav cev voza čev smo upo - šte va li pri ana li zi in raz la gi rezul ta tov mode li ra nja funk cio nal nih regij. Šte vi lo občin se je v ana li zi ra nem obdob ju spre me ni lo dva krat. V le tih 2000 in 2001 je bilo v Slo - ve ni ji 192 ob čin. V letu 2002 nasta la ena nova obči na, v letu 2006 pa je bilo usta nov lje nih še 17 no vih občin. Do kon ca ana li zi ra ne ga obdob ja je bila Slo ve ni ja uprav no raz de lje na na 210 ob čin; podrob ne - je o spre mem bah občin v (SuRS 2012b). S po moč jo mode la (3) smo ana li zi ra li vpliv spre mem be raz da lje na rela tiv ne toko ve delav cev voza - čev v ob dob ju 2000–2010. Podat ke o de lav cih voza čih med obči na mi Slo ve ni je smo pri do bi li na SuRS-u (SuRS 2012a), prav tako tudi podat ke o šte vi lu pre bi val cev v ob či ni (SuRS 2012c), med tem ko smo podat - ke o ča sov nih raz da ljah med sre diš či občin mode li ra li v pro gram skem pake tu arc GIS (Po klu kar 2010; in last ni izra čun) s po moč jo podat kov o mre ži držav nih cest za obdob je 2000–2010 (DRSC 2011) ter podat kov o cest nin skih posta jah za obdob je 2000–2010 (DaRS 2011). Po dat ke o dr žav nih cestah smo ure di li v enajst mrež nih mode lov (po ana li zi ra nih letih), cest nim odse kom pri pi sa li pov preč ne poto val ne hitro sti gle de na kate go ri jo ceste ter opre de li li vpliv cest nin - skih postaj na poto val no hitrost. Vpliv cest nin ske posta je na poto val no hitrost je bil opre de ljen na dva nači na: pred letom 2008, ko je bilo cest ni no tre ba še pla če va ti in smo se na cest nem odse ku, kjer so bile postav lje ne cest nin ske posta je, zadr ža li dlje časa, ter od leta 2008 dalje, ko je z oseb nim in eno - sled nim vozi lom pra vi lo ma mogo če preč ka ti cest nin sko posta jo brez zau stav lja nja, toda z zmanj ša no hitrost jo. S po moč jo topo loš ko ure je nih mrež nih mode lov ter loka cij občin skih sre dišč smo izra ču na li OD matri ke (ori­gin-de­sti­na­tion­matrix) ozi ro ma raz da lje med vse mi ana li zi ra ni mi občin ski mi sre diš - či. Izra ču na li smo naj kraj še in naj hi trej še pove za ve med občin ski mi sre diš či po posa mez nih letih; več o me to do lo gi ji izgrad nje mrež nih mode lov ter izra ču na OD matrik v (Po klu kar 2010). 3 Rezul ta ti Sli ka 1 pri ka zu je mre žo držav nih cest s pou dar kom na novoz gra je nih avto cest nih odse kih ter regio - nal na, uprav na in občin ska sre diš ča v Slo ve ni ji med leto ma 2000 in 2010. Pre­gled­ni­ca 1:­Pov­preč­ni­poto­val­ni­čas­med­občin­ski­mi­sre­diš­či­v Slo­ve­ni­ji­v le­tih 2000­do 2010. leto šte vi lo občin skih sre dišč ku mu la tiv na raz da lja novih pov preč ni poto val ni čas med avto cest nih odse kov (km) občin ski mi sre diš či (mi nu te) 2000 192 28,8 103 2001 192 36,9 102 2002 193 66,2 99 2003 193 95,9 99 2004 193 132,3 98 2005 193 158,1 96 2006 193 165,9 96 2007 210 168,3 96 2008 210 256,8 91 2009 210 296,1 90 2010 210 310,9 90 Sli­ka 1:­Mre­ža­držav­nih­cest­in­sre­diš­ča­v Slo­ve­ni­ji­med­leto­ma 2000­in 2010.­p 146 Vpliv raz da lje na toko ve delav cev voza čev v Slo ve ni ji )T 0102 ) ) – ) 2 3 a cesta (R 0 1 0 0 0 0 0 ) 0 0 ) 2 a (R 0 0 1 a (R a (R 1 2 rističn LENDAVA 0 2 a v 2 a (G iji red a (G tu išče red ) p URSKA ) p cest ven išče išče 2 rajen C ER C OŽ M SOBOTA sred ih lo o izg eja n a cesta I. red a cesta II. red a cesta III. red a cesta – S sred sred C ORM aln o o n a m sk H a cesta I. red a cesta II. red aln aln aln aln n n n n LJUTOM cesta (A ržav io ravn čin in io io io io išča v eg p b C itra cesta (H lavn lavn ržavn PTUJ R U o A avto h g g reg reg reg reg d LENART reža d sredin ARIBORM GORNJA RADGONA PESNICA SLOVENSKA BISTRICA M RUŠE ARJE PRI JELŠAH KRŠKO BREŽICE SLOVENSKE KONJICE ŠM SEVNICA ŠENTJUR PRI CELJU LAŠKO CELJE ETLIKA VELENJE ESTO M SLOVENJ GRADEC ELJ DRAVOGRAD ŽALEC ZAGORJE OB SAVI RADLJE OB DRAVI TREBNJE RAVNE NA KOROŠKEM ČRNOM NOVO M OZIRJE HRASTNIK M LITIJA KOČEVJE TRBOVLJE RIBNICA NIK ŽALE KAM DOM LJUBLJANA GROSUPLJE KRANJ TRŽIČ VRHNIKA LOGATEC POSTOJNA CERKNICA ILIRSKA BISTRICA IDRIJA RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA AJDOVŠČINA JESENICE IN SEŽANA TOLM KOPER NOVA GORICA IZOLA PIRAN 147 Samo Drob ne Re zul ta ti izra ču na poto val nih časov po naj hi trej ši poti v orod ju arc GIS kaže jo na to, da se je povpreč - ni poto val ni čas med občin ski mi sre diš či v Slo ve ni ji od leta 2000 do leta 2010 zmanj šal za 13 mi nut (pre gled ni ca 1). Spre mem be bi lah ko bile pogo je ne z na sta ja njem novih občin (ve ča nje šte vi la občin naj bi pogo je va lo zmanj še va njem fizič nih raz dalj med občin ski mi sre diš či). To se je zgo di lo v le tih 2001 in 2006. Toda z ana li zo ostan kov v re gre sij ski ana li zi ugo to vi mo, da pove ča nje šte vi la občin v teh letih ne vpli va bis tve no na varia ci jo pov preč nih poto val nih časov ozi ro ma na trend skraj še va nja pov preč - nih poto val nih časov. Re gre sij ski model med kumu la tiv no raz da ljo novih avto cest nih odse kov (KRNAC) in pov preč nim poto val nim časom (PPC) med občin ski mi sre diš či v ana li zi ra nem obdob ju je: PPC = 103,4 – 0,045 · KRNAC R2 = 97,8 %, kar kaže na izjem no močan vpliv izgrad nje novih avto cest nih odse kov na zmanj še va nje pov preč - nih poto val nih časov med občin ski mi sre diš či (r = 98,9), pri tej trdi tvi je tve ga nje izjem no majh no KRNAC,PPC (α << 0,01 %). ana li zo vpli va raz da lje na odlo či tev gle de loka ci je delov ne ga mesta smo ana li zi ra li s po moč jo biva - riat ne ga gra vi ta cij ske ga mode la (3), kate re ga oce ne para me trov so v pre gled ni ci 2. Podrob na ana li za koe fi cien ta regre sij ske pre mi ce dá sta ti stič no zanes lji ve rezul ta te spre mi nja nja vpli va raz da lje na rela - tiv ne toko ve delav cev voza čev v Slo ve ni ji: tve ga nje ob trdi tvi, da vpliv raz da lje na izbi ro loka ci je delov ne ga mesta v Slo ve ni ji pada, je majh no (α = 2,2 %), hkra ti pa so oce ne para me trov izjem no zanes lji ve (vse P-vred no sti oce nje nih para me trov so manj še od 10–294). Pre­gled­ni­ca 2:­Para­me­tri­biva­riat­ne­ga­gra­vi­ta­cij­ske­ga­mode­la­delav­cev­voza­čev­med­obči­na­mi­Slo­ve­ni­je. leto šte vi lo ana li zi ra nih de lež pojas nje ne a k inte rak cij varian ce (%) 2000 8.049 54,3 17,7 –1,847 2001 8.274 54,0 18,1 –1,844 2002 8.534 54,0 20,3 –1,864 2003 8.972 53,3 19,7 –1,837 2004 9.371 52,0 18,4 –1,804 2005 9.769 51,4 19,1 –1,801 2006 10.303 50,8 20,5 –1,801 2007 11.944 50,3 22,2 –1,770 2008 12.376 50,0 23,4 –1,780 2009 11.916 50,3 24,2 –1,809 2010 12.107 50,8 25,0 –1,821 bi va riat ni gra vi ta cij ski model omo go či nepo sred no ana li zo spre mi nja nja vpli va raz da lje na odločitve gle de loka ci je delov ne ga mesta. Zara di pro stor ske ome ji tve pri ka zu je mo v gra fi ko nu loga - ri tem skih meril v na da lje va nju biva riat ni gra vi ta cij ski model le za zad nje ana li zi ra no leto 2010 (glej sli ko 2). Sli ka 3 pri ka zu je spre mem be vpli va poto val ne ga časa na rela tiv ne toko ve delav cev voza čev med obči - na mi Slo ve ni je v le tih 2000 do 2010 v bi va riat nem gra vi ta cij skem mode lu. Iz sli ke je mogo če raz bra ti, da posta ja mo v Slo ve ni ji čeda lje bolj tole rant ni za dalj ša poto va nja na delo. Več ja odsto pa nja od enajst - let ne ga tren da se kaže jo pred vsem v le tih 2002 in 2010, ko smo bili v pov preč ju pri prav lje ni naj manj časa name ni ti vož nji na delo, ter leta 2007, ko smo bili naj bolj tole rant ni za dalj ša poto va nja na delo. Rezul - tat raz la ga mo tako: 148 Vpliv raz da lje na toko ve delav cev voza čev v Slo ve ni ji 1.000.000 k = –1,821 100.000 4 . 10 10.000 1.000 100 relativna interakcija 10 1 1 10 100 1.000 razdalja Sli­ka 2:­Biva­riat­ni­gra­vi­ta­cij­ski­model­rela­tiv­nih­tokov­delav­cev­voza­čev­za­leto 2010. • (a) Leta 2002 se je zaklju če val prvi Nacio nal ni pro gra ma izgrad nje avto cest v Re pub li ki Slo ve ni ji od leta 1994 do kon ca leta 2002 (ur. l. RS 13/96). Dom ne va mo, da je to bil raz log zača sno manj ši pri prav lje no sti poto - va ti na dalj še raz da lje v le tih 2002 in 2003, dokler ni bila spre je ta nova Reso lu ci ja o na cio nal nem pro gra mu izgrad nje avto cest v RS (ur. l. RS 50/2004) leta 2004. Po letu 2004 se je tole ran ca do poto vanj na dalj še raz da lje zopet dvig ni la nad pov preč no spre mem bo rasti tole ran ce v ana li zi ra nem obdob ju. • (b) Po letu 2007 smo v Slo ve ni ji dokon ča li nekaj zelo pomemb nih in dol go pri ča ko va nih avto cest - nih odse kov ter odpra vi li sistem cest ni nje nja. Vse to je lah ko rezul ti ra lo v na ših pri ča ko va njih že leta 2007, kar je dvig ni lo prag tole ran ce delav cev voza čev do dalj ših poto vanj na delo. • (c) Oce ni naklo nov biva riat ne ga regre sij ske ga mode la za leti 2009 in 2010 odsto pa ta navz dol od enajst - let ne ga tren da spre mem be vpli va poto val ne ga časa na rela tiv ne toko ve delav cev voza čev (spet smo posta li manj tole rant ni za dalj ša poto va nja). Tak šen, naj ver jet ne je izkriv ljen, rezul tat je lah ko posledi - ca spre me nje ne meto do lo gi je zaje ma podat kov o me dob čin skih delav cih voza čih, ko se od vključ no leta 2009 dalje v Slo ve ni ji naj prej upo šte va zača sno in šele nato stal no pre bi va liš če. Gle de na spre me nje no meto do lo gi jo zaje ma podat kov, ko se je ob kon cu leta 2009 kar 8,6 % (ne - kaj manj kot 70.000) delav cev voza čev »pre sta vi lo« iz stal nih v za ča sna pre bi va liš ča, smo v za ključ ni fazi ana li ze izklju či li podat ke za leti 2009 in 2010. Sli ka 4 pri ka zu je spre mem be vpli va poto val ne ga časa na rela tiv ne toko ve delav cev voza čev med obči na mi Slo ve ni je v ana li zi ra nem obdob ju brez let 2009 in 2010. Iz ana li ze tren da rezul ta tov samo za obdob je 2000–2008 je mogo če ugo to vi ti, da še hitre je posta ja mo tole rant ni za poti na dalj še raz da lje, kot se je izka za lo z ana li zo celot ne ga obdob ja, med tem ko se odno - si po letih ne spre me ni jo bis tve no od oce nje nih tren dov za vseh enajst let sku paj: leti 2002 in 2007 sta še ved no ekstrem ni leti, ko smo bili naj manj ozi ro ma naj bolj tole rant ni do poto vanj na dalj še raz da - lje, v le tih 2004 in 2005 pa je bila naša pri prav lje nost za dalj še poto va nje na delo nad pov preč na ozi ro ma v skla du z hi trim gos po dar skim raz vo jem v sve tu in v Slo ve ni ji. Iz sli ke 5 je mogo če tudi raz bra ti, da smo bili v le tih 2004 do 2006, takoj ko je bila spre je ta nova Reso lu ci ja o na cio nal nem pro gra mu izgrad - nje avto cest (ur. l. RS 50/2004), naj bolj tole rant ni do dalj ših poto vanj na delo. 149 Samo Drob ne –1,76 –1,78 –1,80 k –1,82 k = 0,006 · leto – 13,80 r² = 46,24 % –1,84 –1,86 –1,88 2000 2002 2004 2006 2008 2010 leto Sli­ka 3:­Spre­mem­be­vpli­va­poto­val­ne­ga­časa­na­rela­tiv­ne­toko­ve­delav­cev­voza­čev­med­obči­na­mi­Sloveni­je med­leto­ma 2000­in 2010­v bi­va­riat­nem­gra­vi­ta­cij­skem­mode­lu. –1,76 –1,78 –1,80 k –1,82 k = 0,011 · leto – 23,53 r² = 83,72 % –1,84 –1,86 –1,882000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 leto Sli­ka 4:­Spre­mem­be­vpli­va­poto­val­ne­ga­časa­na­rela­tiv­ne­toko­ve­delav­cev­voza­čev­med­obči­na­mi­Sloveni­je med­leto­ma 2000­in 2008­v bi­va­riat­nem­gra­vi­ta­cij­skem­mode­lu. 150 Vpliv raz da lje na toko ve delav cev voza čev v Slo ve ni ji 4 Sklep V pris pev ku smo ana li zi ra li spre mem be vpli va raz da lje na izbi ro kra ja delov ne ga mesta. V ta namen smo raz vi li biva riat ni gra vi ta cij ski model, s ka te rim smo ana li zi ra li rela tiv ne toko ve delav cev voza čev med obči na mi Slo ve ni je. Vpliv raz da lje ter nje go vo spre mi nja nje na toko ve delav cev voza čev med obči - na mi Slo ve ni je smo ana li zi ra li za enajst let no obdob je med leto ma 2000 in 2010. Iz rezul ta tov ana li ze je raz vid no, da posta ja mo v Slo ve ni ji čeda lje bolj tole rant ni za dalj ša poto va nja na delo. To sli ko rah - lo zame gli jo rezul ta ti za leti 2009 in 2010, ko se je spre me ni la meto do lo gi ja zaje ma podat kov o to ko vih delav cev voza čev. Kot je bilo že več krat ugo tov lje no in doka za no, sta dnev na in teden ska mobil nost na delo pomemb - nej ša dejav ni ka, ki vpli va ta na demo graf sko ter druž be noe ko nom sko podo bo regij; glej, na pri mer, (O'Con nor 1980). Na sam obseg in način mobil no sti delav cev pa vpli va jo, poleg raz po lož lji ve infra struk - tu re in druž be noe ko nom ske zgrad be nasel bin ske ga siste ma, tudi šte vil ni dejav ni ki, ki so povsem oseb ne in psi ho loš ke nara ve. Kot so doka za li Green in sode lav ci (1986) ter Prash ker in sode lav ci (2008) se ti dejav - ni ki oseb ne in psi ho loš ke nara ve odra ža jo raz lič no gle de na spol. To pa bo pred met naših nasled njih razi skav. 5 Viri in lite ra tu ra bo ga taj, M., Drob ne, S. 1997: The inf luen ce of invest ments in high ways on gra vity and inte rac tion in Slo ve nia. SOR'97, The 4th Inter na tio nal Sympo sium on Ope ra tio nal Research in Slo ve nia. Predd vor. bo ga taj, M., Drob ne, S. 2005: Does the impro ve ment of roads increa se the daily com mu ting?: Nume - ri cal analy sis of Slo ve nian inter re gio nal flows. Selec ted deci sion sup port models for pro duc tion and pub lic policy prob lems. SDI-SOR series 3. Ljub lja na. bole, D. 2004: Daily mobi lity of wor kers in Slo ve nia. acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1. Ljub lja na. bole, D. 2011: Chan ges in emplo yee com mu ting: a com pa ra ti ve analy sis of emplo yee com mu ting to major Slo ve nian employ ment cen ters from 2000 to 2009. acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-1. Ljub ljana. DaRS, 2011: Cest nin ske posta je v Re pub li ki Slo ve ni ji. Druž ba za avto ce ste Repub li ke Slo ve ni je. Ljub - ljana. Do lenc, D. 2000: Delov ne migra ci je v Slo ve ni ji. Sta ti stič ni dne vi 2000. Zbor nik del. Raden ci. Drob ne, S. 2003: Model ling acces si bi lity fields in Slo ve ne muni ci pa li ties. SOR'07, 7th Inter na tio nal Sympo - sium on Ope ra tio nal Research in Slo ve nia. Pod če tr tek. Drob ne, S. 2005: Do admi ni stra ti ve boun da ries fit acces si bi lity fields in Slo ve nia?. Envi ron men tal engi - nee ring: the 6th inter na tio nal con fe ren ce. Vil nius. Drob ne, S., boga taj, M. 2005: Inter mu ni ci pal gra vity model of Slo ve nia. SOR'05, The 8th Inter na tio nal Sympo sium on Ope ra tio nal Research in Slo ve nia. Nova Gori ca. Drob ne, S., boga taj, M. 2011: acces si bi lity and flow of human resour ces bet ween Slo ve nian regions. Mat he ma ti cal eco no mics, ope ra tio nal research and logi stics 11. Ljub lja na. Drob ne, S., boga taj, M., boga taj, L. 2008a: Spa tial inte rac tions inf luen ced by Euro pean cor ri dors and the shift of the Schen gen bor der regi me. KOI 2006, The 11th Inter na tio nal Con fe ren ce on Ope ra - tio nal Research. Pula. Drob ne, S., boga taj, M., Lisec, a. 2008b: The Inf luen ce of acces si bi lity to Inter-Re gio nal Com mu ting Flows in Slo ve nia. Taking Geoin for ma tion Scien ce one step furt her. Giro na. Drob ne, S., boga taj, M., Pali ska, D., Fab jan, D. 2005: Will the futu re motor way net work impro ve the acces si bi lity to admi ni stra ti ve cen tres in Slo ve nia?. SOR'05, The 8th Inter na tio nal Sympo sium on Ope ra tio nal Research in Slo ve nia. Nova Gori ca. Drob ne, S., boga taj, M., Zupan, M., Lisec, a. 2011: Dyna mics and local policy in com mu ting: attrac - ti ve ness and stic ki ness of Slo ve nian muni ci pa li ties. SOR'11, The 11th Inter na tio nal Sympo sium on Ope ra tio nal Research in Slo ve nia. Dolenj ske Topli ce. 151 Samo Drob ne Drob ne, S., Konjar, M. 2011: Mode li ra nje funk cio nal nih regij Slo ve ni je s to ko vi delav cev voza čev. Funk - cio nal ne regi je – Izzi vi pri hod nje ga raz vo ja Slo ve ni je. Ljub lja na. Drob ne, S., Pali ska, D., Fab jan, D. 2004: Rastr ski pri stop dvo sto penj ske ga mode li ra nja dostop no sti v GIS-u. Geo graf ski infor ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji 2003–2004. Ljub lja na. DRSC, 2011: Mre ža držav nih cest, Slo ve ni ja, let no. Druž ba Repub li ke Slo ve ni je za ceste. Ljub lja na. Green, a., Coom bes, M., Owen, D. 1986: Gen der-spe ci fic local labour mar ket areas in England and Wales. Geo fo rum 17-3. Hay nes, K. E., Fot he ring ham, S. 1984: Gra vity and spa tial inte rac tion models. beverly Hills. Jo hans son, b. 1998: Infra struc tu re, Mar ket Poten tial and Endo ge nous Growth. Jönköping (Mi meo). Swe den. Ko zi na, J. 2008: Pro met na dostop nost kot kri te rij regio na li za ci je Slo ve ni je. Diplom ska nalo ga, uni verza v Ljub lja ni, Filo zof ska fakul te ta. Ljub lja na. Ko zi na, J. 2010: Trans port acces si bi lity to regio nal cen tres in Slo ve nia. acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 50-2. Ljub lja na. Na cio nal ni pro gra ma izgrad nje avto cest v Re pub li ki Slo ve ni ji. urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 13/1996. Ljub lja na. O'Con nor, K. 1980: The analy sis of jour ney to work pat terns in human geo graphy. Pro gress in Human Geo graphy 4-4. Pa vlin, b., Slu ga, G. 2000: Ljub lja na kot zapo sli tve no sre diš če. Ljub lja na: geo gra fi ja mesta. Ljub lja na. Pe čar, J. 2009: Mobil nost. Social ni raz gle di 2008. Ljub lja na. Pelc, S. 1988. Pro met na dostop nost do delov nih mest in njen pomen pri ure ja nju pro sto ra. Magi strska nalo ga, uni ver za v Ljub lja ni, Filo zof ska fakul te ta. Ljub lja na. Po klu kar, M. 2010: Vpliv izgrad nje avto cest na mobil nost delav cev v Slo ve ni ji v ob dob ju 2000–2008. Diplom ska nalo ga, uni ver za v Ljub lja ni, Fakul te ta za grad be niš tvo in geo de zi jo. Ljub lja na. Prash ker, J., Shif tan, Y., Hersh ko vitch-Sa ru si, P. 2008: Resi den tial choi ce loca tion, gen der and the commute trip to work in Tel aviv. Jour nal of Trans port Geo graphy 16-5. Re so lu ci ja o na cio nal nem pro gra mu izgrad nje avto cest v Re pub li ki Slo ve ni ji. urad ni list Repub li ke Slove - ni je 50/2004. Ljub lja na. Ste wart, J. Q. 1941: an inver se distan ce varia tion for cer tain social inf luen ces. Scien ce 93. Ste wart, J. Q. 1942: a mea su re of the inf luen ce of popu la tion at a di stan ce. Socio me try 5. Ste wart, J. Q. 1948: Demo grap hic gra vi ta tion: evi den ce and appli ca tions. Socio me try 11. SuRS, 2012a: Delov no aktiv no pre bi vals tvo (brez kme tov) po obči nah pre bi va liš ča in obči nah delov - ne ga mesta po spo lu, obči ne, Slo ve ni ja, let no. Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Med mrež je: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dia log/var val.asp?ma=0723405S&ti=&path=../Da ta ba se/Dem_soc/ 07_trg_dela/05_akt_preb_po_re gis_vi rih/10_07234_de lov ne_mi gra ci je/&lang=2 (6. 1. 2012). SuRS, 2012b: Kar te in šifran ti osnov nih pro stor skih enot. uprav no-te ri to rial na raz de li tev, Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Med mrež je: http://www.stat.si/tema_splo sno_uprav no_kar te.asp (8. 2. 2012). SuRS, 2012c: Pre bi vals tvo po veli kih in pet let nih sta rost nih sku pi nah in spo lu, obči ne, Slo ve ni ja, polletno. Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Med mrež je: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dia log/ var - val.asp?ma=05C4004S&ti=&path=../Da ta ba se/Dem_soc/05_pre bi vals tvo/10_ste vi lo_preb/ 20_05C40_pre bi vals tvo_ob ci ne/&lang=2 (6. 1. 2012). Tay lor, P. J. 1975: Distan ce Decay in Spa tial Inte rac tions. Con cepts and Tech ni ques in Modern Geo - graphy. Lon don. Za vod nik Lamov šek, a., Drob ne, S., Pich ler-Mi la no vić, N. 2009: acces si bi lity to pub lic ser vi ces as a tool to achie ve the poly cen tric regio nal deve lop ment in Slo ve nia. The ma tic Con fe ren ce Pro cee dings 1. beo grad. 152 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 153–159 MODELIRANJE GIbANJA IN DOSTOPNOSTI dr. Di­mi­trij­Mle­kuž Od­de­lek­za­arheo­lo­gi­jo,­Filo­zof­ska­fakul­te­ta,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni dmle­kuz@gmail.com UDK:­91:659.2:004 IZVLEČEK Mo­de­li­ra­nje­giba­nja­in­dostop­no­sti Ča­sov­na­geo­gra­fi­ja­so­osre­do­to­ča­na­pro­stor­in­čas­ter­prak­se,­ki­ju­obli­ku­je­jo;­pou­dar­ja­pomen­mate­rial­- ne­ga­sve­ta­in­nje­go­vih­ome­ji­tev.­Časov­na­geo­gra­fi­ja­tako­ponu­ja­kon­cep­tual­ni­in­meto­do­loš­ki­okvir­za preu­če­va­nje­giba­nja,­dostop­no­sti­in­inte­rak­cij,­ki­ga­lah­ko­imple­men­ti­ra­mo­v GIS-ih.­Pris­pe­vek­raz­vi­ja polje­poten­cial­nih­poti –­novo­orod­je,­ki­izha­ja­iz­časov­ne­geo­gra­fi­je.­Polje­poten­cial­nih­poti­meri­pove­- za­nost,­dostop­nost­celic­v po­kra­ji­ni­in­slu­ži­za­razu­me­va­nje­inte­rak­cij,­giba­nja­in­dostop­no­sti­v po­kra­ji­ni. KLJUČNE­BESEDE gi­ba­nje,­dostop­nost,­GIS,­časov­na­geo­gra­fi­ja ABSTRACT Modelling­of­movement­and­accessibility Time­geography­focuses­on­issues­of­spatiality,­temporality­and­practices;­it­emphasises­the­importance­of material­world­and­its­constraints.­Time­geography­offers­conceptual­and­methodological­framework­for study­of­movement,­accessibility­and­interactions­that­can­be­implemented­within­a GIS.­The­paper­devel- ops­a new­tool­based­on­time­geographical­concepts,­potential­path­field,­which­measures­the­accessibility of­cells­in­the­landscape.­This­tool­can­be­used­for­study­of­interactions,­movement­and­accessibility­in­land- scape. KEY­WORDS movement,­accessibility,­GIS,­time­geography 153 Di mi trij Mle kuž 1 Uvod Gi ba nje in dostop nost sta dve pla ti iste ga poja va, če je giba nje fizič ni akt pre mi ka nja od izho diš ča do cilja, dostop nost defi ni ra, kako je moč pri ti do cilja. Mo de li ra nje dostop no sti in giba nja v ar heo lo gi ji s po moč jo oro dij, kot so zaled ja naj dišč, opti mal - ne poti in podob no, impli cit no ali eks pli cit no teme lji jo na pred po stav kah o ra cio nal nem vede nju agen tov ali prin ci pa naj manj še ga stroš ka (prin­ci­ple­of­least­cost). V pris pev ku želi mo poka za ti, da se je moč pre - te kle mu giba nju in dostop no sti prib li ža ti tudi brez tak šne ga teo ret ske ga bre me na. Za ins pi ra ci jo smo upo ra bi li časov no geo gra fi jo, teo ri jo, ki pove zu je časov no in pro stor sko raz sež nost biva nja v ce lo to. V pris - pev ku pred stav lja mo novo orod je – polje poten cial nih poti, ki slu ži za razu me va nje inte rak cij, giba nja in dostop no sti v po kra ji ni. 2 Časov na geo gra fi ja Sko zi giba nje se čas, pro stor in prak se dia lek tič no pre ple ta jo med seboj. Vse te teme obrav na va časov - na geo gra fi ja, ki jo je od 70-ih let 20. sto let ja obli ko val Tor sten Häger strand in sode lav ci na uni ver zi v Lun du (Häger strand 1970; 1973; 1975; 1976; Pred 1977). Časov na geo gra fi ja ponu ja kon cep tual ni okvir za razu me va nje člo veš ke ga giba nja v pro sto ru in času in se osre do to ča na fizič ne ome ji tve telesne - ga biva nja v pro sto ru in času, kot so dejs tvo, da nih če ne more biti na dveh kra jih ob istem času ali v is tem tre nut ku oprav lja ti več opra vil, da pre mi ka nje zah te va čas in da vsi dogod ki izha ja jo iz pre te klih dogod - kov (Häger strand 1975; Pred 1977). Ča sov na geo gra fi ja je raz vi la mno ži co ana li tič nih oro dij za preu če va nje, kako ome ji tve struk tu ri - ra jo vsak da nje živ lje nje. Naj po memb nej ši kon cept je pro stor-čas, ome jen tri raz se žen pro stor, kjer širi na in dol ži na pred stav lja ta pro stor, viši na pa čas. Pre mi ka nje vsa ke ga tele sa (pred me ta, sno vi, člo ve ka ali živa li) lah ko opi še mo z pro stor sko-ča sov no sled jo ali tra jek to ri jo, ki opi še pot tele sa v pro sto ru in času. Pro stor in čas sta tako pove za na v eno ten kon cept. Ve li ko bolj kot izo li ra ne sle di so zani mi vi pro stor sko-ča sov ni vzor ci, ki vznik ne jo iz inte rak cij in odno sov med tele si. Ta »ko reo gra fi ja biva nja« (Pred 1977) nasta ne, ko giba nje agen tov obli ku je mre - žo odno sov, ki ustvar ja jo nove ome ji tve. Da bi lah ko dva agen ta opra vi la skup no aktiv nost, se mora ta nju ni pro stor sko-ča sov ni sle di zdru ži ti. Dostop nost stva ri, oro dij in opre me še dodat no ome ju je pro - stor-čas, kjer se sle di lah ko zdru ži ta. Tako se iz mno ži ce ome ji tev obli ku je jo sta bil ni pro stor sko-ča sov ni vzor ci. Giba nje tako ni izo li ran pojav, tem več del šir še ga vzor ca inte rak cij. Pro stor sko-ča sov na raz mer ja med stvar mi in agen ti v naj šir šem smi slu vza jem no vpli va jo in igrajo aktiv no vlo go pri obli ko va nju poti v pro stor-ča su. Häger strand (1976, 332) to ime nu je »prin cip vza - jem no sti« (prin­ci­ple­of­toget­her­ness), kjer je giba nje vsa ke sno vi, pred me ta ali agen ta hkra ti pove zu je in se pre ple ta z gi ba njem mno go dru gih pred me tov, sno vi ali agen tov; giba nje je tako rekur ziv na in gene ra tiv na prak sa. 3 Giba nje, dostop nost in geo graf ski infor ma cij ski siste mi Gi ba nje obi čaj no mode li ra mo z po moč jo mode li ra nja stroš kov nih povr šin (cost­sur­fa­ce) in raču - na njem opti mal nih poti (least­ cost­ path­ways) med ciljem in izho diš čem (bell in Lock 2000, 86). Kumu la tiv na stroš kov na povr ši na je zvez na plo skev, kjer vred nost rastr ske celi ce teme lji na vso ti stroška ali težav no sti giba nja prek celic od izho diš ča. Stro šek lah ko izra zi mo kot čas ali ener gi jo, potreb no za preč ka nje celi ce. Opti mal no pot iz izho diš ča kumu la tiv ne stroš kov ne povr ši ne do cilja izra ču na mo s po - moč jo kate re ga od opti mi za cij skih algo rit mov, najo bi čaj nej ši je Dijk strin algo ri tem naj kraj še poti (shor­test path­algo­rithm, Dijk stra 1959). Obli ke opti mal nih poti so zelo občut lji ve na izbra ni algo ri tem in funk - 154 Mo de li ra nje giba nja in dostop no sti asČ B te f(A) t PPA(t) = f(A,t) p(B,t) p(B) ts A PPA Prostor Sli­ka 1:­For­mal­na­defi­ni­ci­ja­pro­stor­sko-ča­sov­ne­priz­me­med­toč­ka­ma­A in­B,­kjer­je­ts­začet­ni­čas, te je konč­ni­čas­aktiv­no­sti,­torej­je­te-ts­časov­na­zalo­ga;­f(A)­je­pri­hod­nja­priz­ma­iz­izho­diš­ča­A, p(B) pa­pre­te­kla­priz­ma­cilja B.­Območ­je­poten­cial­nih­poti­v ča­su­t,­PPA(t),­je­defi­ni­ra­no­kot­pre­sek prihod­nje in pre­te­kle­priz­me­v ča­su t.­Polje­poten­cial­nih­poti­priz­me­je­tako­uni­ja­PPA(t),­kjer je t < t < t (Harvey 2005). s e ci jo, ki defi ni ra stro šek pre ho da celi ce. Poti se lah ko pre cej raz li ku je jo med seboj. Opti mal ne poti, pred - stav lje ne kot črte ali zapo red ja celic, so vide ti zelo natanč ne, ven dar je nji ho va toč nost vpraš lji va. Me ni mo, da je moč ana li ze stroš kov nih povr šin pri razu me va nju pre te kle ga giba nja in dostop no - sti upo ra bi ti na mno go manj deter mi ni sti čen način. Za nav dih sem se obr nil k ča sov ni geo gra fi ji. bo do če poti agen ta v pro stor-ča su se cepi jo v raz lič ne sme ri. Ome je ne so zgolj z ome ji tva mi, kot so naj več ja hitrost, ki jo je agent zmo žen, način trans por ta, čas, ki je agen tu na voljo in podob no. agent ima na voljo časov no zalo go (time­bud­get), časov ni inter val, zno traj kate re ga lah ko opra vi pot in aktivno - sti. Pro stor sko-ča sov na priz ma tako opi še volu men v pro stor-ča su, zno traj kate re ga lah ko ali mora jo osta ti vse bodo če sle di agen ta. Nje no obli ko in volu men jo dolo ča jo zgolj agen to ve ome ji tve. Pro stor - sko-ča sov na priz ma opi še dostop nost pro sto ra (in časa) za agen ta; osre do to ča se zgolj na mož no sti in ome ji tve, in ne na vede nje kot tako. Tako je kon cept nev tra len in splo šen, saj opi su je osnov ne last no - sti biva nja v ma te rial nem sve tu (Len trop 2004). Pro stor sko-ča sov no priz mo lah ko opi še mo med dve ma toč ka ma v pro stor-ča su: izho diš čem in ciljem. Toč ki sta lah ko raz lič ni, lah ko je ena izmed njih nez na - na, ali pa je izho diš če ena ko cilju (Har vey 2006). Pro jek ci ja pro stor sko-ča sov ne priz me na rav ni no je območ je poten cial nih poti (po­ten­tial­path­area), pro stor, kjer se agent zno traj svo je časov ne zalo ge lah ko naha ja. V GIS-ih jo mode li ra mo kot binar ni rastr ski sloj, kjer vred no sti kaže jo pri sot nost zno traj pro stor sko-ča sov ne priz me (sli ka 1). Obi čaj na upo ra ba stroš kov nih povr šin v ar heo lo gi ji, kot je dolo ča nje izo hro nih linij oko li naj dišč (Gaff ney and Stan čič 1993), so tako območ ja poten cial nih poti pro stor sko-ča sov nih pri zem, kjer se agen ti 155 Di mi trij Mle kuž zno traj časov ne zalo ge vrne jo na izho diš če. Tovrst ne ana li ze lah ko opra vi mo z orod ji, ki so del veči ne pro gra mov GIS-ov. Ob moč ja poten cial nih poti so najs plo šnej ši način opi so va nja giba nja in dostop no sti. Osre do to ča - jo so zgolj na ome ji tve, ki delu je jo na agen ta in tako opi su je jo, kje se giba nje lah ko zgo di. Tako so zelo nena tanč ne, saj ne opi su je jo kon kret ne ga giba nja, ven dar tudi zelo toč ne, saj zelo vero do stoj no opi su - je jo pro stor, kjer se giba nje lah ko zgo di. Ob moč ja poten cial nih poti sama po sebi niso pre ti ra no zani mi va in upo rab na. Sestav lja mo jih lah - ko v bolj zani mi ve in zaple te ne ana li ze. Naj pre pro stej še so kumu la tiv na območ ja poten cial nih poti, kjer vred nost vsa ke celi ce ozna ču je, iz koli ko izho dišč je celi ca dostop na zno traj časov ne zalo ge agen ta. S spre - mi nja njem časov ne zalo ge lah ko opa zu je mo njen uči nek na dostop nost pokra ji ne in tako ugo tav lja mo, kako dostop ni so deli pokra ji ne iz raz lič nih izho dišč, iden ti fi ci ra mo pro sto re, kjer pokra ji na omo goča inte rak ci jo in kje je potreb na več ja časov na zalo ga, da bi do inte rak ci je priš lo. Na ta način lah ko identifici - ra mo tudi ne-do god ke ali dogod ke, ki pre pre ču je jo, da bi do dogod kov ali inte rak cij priš lo (Pred 1977, 210) Ide jo kumu la tiv nih obmo čij poten cial nih poti lah ko pos plo ši mo tako, da je izho diš če vsa ka celica v po kra ji ni. Polje poten cial nih poti izra ču na mo tako, da sešte je mo območ ja poten cial nih poti s kon - stant no časov no zalo go iz vsa ke celi ce v po kra ji ni. Rezul tat je kon ti nui ra na rastr ska povr ši na, kjer vred nost celi ce kaže, koli ko celic je dostop nih zno traj časov ne zalo ge. Vsa ka toč ka ima tako vsaj vred nost 1, obi - čaj no pa mno go več. Celi ce z viš ji mi vred nost mi so dostop ne iz več dru gih celic ozi ro ma lah ko dosto pa jo do več dru gih celic kot celi ce z niž ji mi vred nost mi. Izra čun polja poten cial nih poti je račun sko izjem no zah te ven posto pek. Raču nal nik mora izra ču - na ti kumu la tiv no stroš kov no povr ši no za vsa ko celi co štu dij ske ga območ ja in jih nato sešte ti sku paj. Zato smo za izra čun polja poten cial nih poti raz vi li namen sko napi san pro gram, ki teče na super ra ču - nal niš kem groz du Iri dis 3 uni ver ze v Sout hamp to nu. Super ra ču nal nik Iri dis 3 je v ča su pisa nja tega bese di la 74. na sve tu po račun ski moči, saj zmo re oko li 72 TF lops. Sestav lja ga 1008 voz lišč (ra ču nal - ni kov) s po dve ma 4-je dr ni ma pro ce sor je ma. Poga nja ga ope ra cij ski sistem GNu Linux. algo ri tem za izra čun polja poten cial nih poti smo para le li zi ra li tako, da izra čun pote ka vzpo red no na več jedrih. Štu - dij sko območ je raz de li na manj še območ ja, ki se delo ma pre kri va jo; vsak vzpo red ni pro ces izra ču na polje poten cial nih poti za podob moč je na svo jem jedru. Ko so vsi pro ce si kon ča ni, nji ho ve rezul ta te sešte je. Za izra čun stroš ka pre mi ka nja čez celi co smo upo ra bi li Tob ler je vo pohod niš ko for mu lo (Tob - ler 1993), kjer stro šek izra zi mo v se kun dah, ki jih agent rabi za pre hod celi ce. Izra ču na li smo polje poten cial nih poti za 5-, 15-, 30- in 60-mi nut no časov no zalo go (sli ka 2). Za izra čun polj poten cial nih poti štu dij ske ga območ ja dime zij 6712,5 krat 9012,5 m in loč lji vo sti 12,5 m (sli ka 2) smo z 32 vzpo red ni mi pro ce si rabi li 13,47 ure; z enim pro ce som bi za izra čun rabi li oko li 431 ur (18 dni). Po lje poten cial nih poti je tež ko inter pre ti ra ti. Dajo nam novo pogled na pokra ji no, ki teme lji na nje ni notra nji dostop no sti, saj ne opi su je je posa mez nih, izo li ra nih dejanj giba nja ali giba nja med spe - ci fič ni mi loka ci ja mi. Iden ti fi ci ra območ ja, ki so bolj dostop na in omo go ča razu me va nje aktiv ne vlo ge pokra ji ne pri struk tu ri ra nju praks in giba nja v njej. Ime nu je mo ga lah ko tudi topo gra fi ja dostop no sti. S spre mi nja njem časov ne zalo ge lah ko razi sku je mo raz mer je med ome ji tva mi, ki jih postav lja časov - na zalo ga, in ome ji tva mi, ki jih postav lja pokra ji na sama. Topo gra fi ja dostop no sti je zelo odvi sna od časov ne zalo ge. Z manj šo časov no zalo go so abso lut ne vred no sti niž je, saj lah ko dose že mo manj še število celic. Lokal ne raz li ke ima jo tako velik vpliv na topo gra fi jo dostop no sti. Ko časov no zalo go pove ču jemo, posta ja jo vred no sti abso lut no več je, ven dar tudi raz li ke med posa mez ni mi loka ci ja mi manj še, topo - gra fi ja dostop no sti posta ja bolj meh ka, saj se bliž nje loka ci je vse manj raz li ku je jo v do stop no sti. Na ta način lah ko opa zu je mo vzni ka nje vzor cev dostop no sti v ve li kem meri lu, kot so kori dor ji, baze ni in ovi - re (sli ka 2). To po gra fi ja dostop no sti tako meri pove za nost vsa ke celi ce do dru gih celic, dostop nih zno traj časov - ne zalo ge. Viš je smo na topo gra fi ji dostop no sti, več celic je dostop nih zno traj časov ne zalo ge. Dvi ga nje pome ni pri do bi va nje na dostop no sti in hitro sti giba nja. Tako lah ko topo gra fi jo dostop no sti ana li zi ra - mo s po moč jo mor fo me trič nih para me trov, kot so naklon, orien ta ci ja in zna čil no sti topo gra fi je. 156 Mo de li ra nje giba nja in dostop no sti 1 km DMR 1 km 1 km 5 min 15 min 1 km 1 km 30 min 45 min Sli­ka 2:­Digi­tal­ni­model­višin­(DMV 12,5)­območ­ja­pre­la­za­Raz­dr­to­in­polja­poten­cial­nih­poti­za­5-,­15-, 30- in­45-mi­nut­no­časov­no­zalo­go. Na klon topo gra fi je dostop no sti (ali prvi odvod polja poten cial nih poti) kaže spre mem bo v hi tro - sti giba nja. Več ja kot je str mi na, hitrej ša je spre mem ba hitro sti. Rav na območ ja so območ ja, kjer hitrost osta ja nes pre me nje na. usmer je nost je smer, kjer je spre mem ba v do stop no sti naj več ja. S po moč jo mor fo me trič nih para me trov lah ko topo gra fi jo raz de li mo v zna čil no sti, kot so jame, vrho - ve, doli ne, sed la in rav ni ne. Ime na suge ri ra jo geo mor fo loš ke inter pre ta ci jo, a jih mora mo razu me ti v smi slu spre memb v do seg lji vo sti treh orto go nal nih kom po nent polja poten cial nih poti. Jame so lokal ni minimu - mi v do seg lji vo sti, lokal no naj slab še pove za ne celi ce, med tem ko so vrho vi lokal no naj bo lje pove za ne celi ce. Gre be ni pove zu je jo dobro pove za ne celi ce in so tako narav ni kori dor ji giba nja, doli ne pa so slabo pove za ne celi ce. Sed la pove zu je jo gre be na in so pro sto ri, kjer je moč preč ka ti sla bo pove za ne doli ne. Tako jih lah ko razu me mo kot ozka grla, ki usmer ja jo giba nje. Fil ter izsto pa nja (pro­mi­nen­ce­fil­ter, Llo be ra 2001) vrne raz li ko v do stop no sti med celi co in celi ca - mi zno traj poljub no defi ni ra ne oko li ce. Izsto pa nje v do seg lji vo sti tako lah ko defi ni ra mo kot delež celic, 157 Di mi trij Mle kuž 1 km 1 km naklon usmerjenost 1 km 1 km značilnosti izstopanje Sli­ka 3:­Mor­fo­me­trič­ne­ana­li­ze­(na­klon,­usme­rjenost,­zna­čil­no­sti­topo­gra­fi­je­in­izsto­pa­nje)­polja­poten­cial­- nih poti­s 15-mi­nut­no­časov­no­zalo­go,­nape­te­na­digi­tal­ni­model­višin. ki so manj doseg lji ve zno traj oko li ce. Na ta način fil ter izsto pa nja izo li ra dele pokra ji ne, ki so bolje doseg - lji ve od svo jih sosed. Pokra ji na tako struk tu ri ra v mre žo dobro pove za nih loka cij, kori dor jev, poti in pove zav in oto kov slab še doseg lji vih celic (sli ka 3). 4 Sklep Ča sov na geo gra fi ja so osre do to ča na pro stor, čas in prak se, ki ju obli ku je jo; pou dar ja pomen mate - rial ne ga sve ta in nje go vih ome ji tev. Časov na geo gra fi ja tako ponu ja kon cep tual ni in meto do loš ki okvir za preu če va nje giba nja, dostop no sti in inte rak cij, ki ga lah ko imple men ti ra mo v GIS-e. Ok vir časov ne geo gra fi je poma ga razu me ti ome ji tve, ki jih čas in pro stor postav lja ta inte rak ci jam med ljud mi in dru gi mi agen ti. Govo ri zgolj o mož no stih, o ome ji tvah, ne ponu ja nam natanč nih toda netoč nih rezul ta tov, kot na pri mer opti mal ne poti. Časov na geo gra fi ja ni zgolj opis dogod kov v prosto - ru in času, tem več ponu ja mož nost glob lje ga razu me va nja osnov nih pre mis druž be nih pro ce sov, ki se doga ja jo v pro sto ru in času (Lenn trop 2004, 223). V pris pev ku smo raz vi li orod je, polje poten cial nih poti, ki slu ži razu me va nju, kako relief ne zna - čil no sti pokra ji ne omo go ča ali ome ju je inte rak ci je in dostop, kako je pokra ji na struk tu ri ra na s prak sa mi in kako sama struk tu ri ra prak se. Orod je, pred stav lje no v pris pev ku, seve da ne pro du ci ra neprob le ma tič nih rezul ta tov, repre zen ta - cij giba nja in dostop no sti. Meni mo, da je tre ba ta orod ja razu me ti in upo rab lja ti kot odpr te, razi sko val ne prak se, ki ustvar ja jo mno go več od sta tič nih repre zen ta cij. Te prak se pous tvar ja jo prak se iz pre te klo - sti in omo go ča jo, da pove že mo naše prak se mode li ra nja z gi ba njem in inte rak ci ja mi v pre te klo sti. 158 Mo de li ra nje giba nja in dostop no sti 5 Viri in lite ra tu ra bell, T., Lock, G. 2000: Topo grap hic and cul tu ral inf luen ces on wal king the rid ge way in later pre hi sto - ric times. beyond the map: arc ha eo logy and spa tial tech no lo gies. amster dam. Di gi tal ni model višin 12,5. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2005. Dijk stra, E. W. 1959: a note on two prob lems in con nec tion with graphs. Nume risc he Mat he ma tik 1. Göttin gen. Gaff ney, C., Stan čič, Z. 1993: GIS approac hes to regio nal analy sis: a case study of the island of Hvar. Ljub lja na. Häger strand, T. 1970: What about Peo ple in Regio nal Scien ce? Papers of the Regio nal Scien ce asso - cia tion 24. Phi la delp hia. Häger strand, T. 1973: The domain of human geo graphy. Direc tions in geo graphy. Lon don. Häger strand, T. 1975: Spa ce, Time and Human Con di tions. Dyna mic allo ca tion of urban Spa ce. Lexington. Häger strand, T. 1976: Geo graphy and the study of inte rac tion bet ween society and natu re. Geo fo rum 7, 5–6. Manc he ster. Lenn trop, b. 2004: Path, Prism, Pro ject, Poc ket and Popu la tion. Geo gra fi ska anna ler, series b, 86-4. Lund. Llo be ra, M. 2001: buil ding Past Lands ca pe Per cep tion With GIS: under stan ding Topo grap hic Pro mi - nen ce. Jour nal of arc ha eo lo gi cal Scien ce 28. austin. Mil ler, H. J. 2005: a Mea su re ment Theory for Time Geo graphy. Geo grap hi cal analy sis 37. Colum bus. Pred, a. 1977. The Cho reo graphy of Exi sten ce: Com ments on Häger strand's Time-Geo graphy and Its use ful ness. Eco no mic Geo graphy 53-2. Wor ce ster. Tob ler, W. 1993: Non-iso tro pic geo grap hic model ling. Tech ni cal Report 93-1. San ta bar ba ra. 159 160 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 161–173 SPREMEMbE FUNKCIONALNIH REGIJ SLOVENIJE MED LETOMA 2000 IN 2009 mag. Samo­Drob­ne Fa­kul­te­ta­za­grad­be­niš­tvo­in­geo­de­zi­jo,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni samo.drob­ne@fgg.uni-lj.si Moj­ca­Maja­Lavrič moj­ca.la­vric@siol.com UDK:­913:331.556.48(497.4) IZVLEČEK Spre­mem­be­funk­cio­nal­nih­regij­Slo­ve­ni­je­med­leto­ma 2000­in 2009 Funk­cio­nal­na­regi­ja­je­regi­ja,­za­kate­ro­je­zna­čil­na­viso­ka­frek­ven­ca­notra­njih­regio­nal­nih­gos­po­dar­skih inte­rak­cij.­V pris­pev­ku­pred­sta­vi­mo­spre­mem­be­funk­cio­nal­nih­regij­Slo­ve­ni­je­na­makro­in­sub­ma­kro­ravni v le­tih 2000­do 2009.­Funk­cio­nal­ne­regi­je­smo­mode­li­ra­li­po­pri­sto­pu­hie­rar­hič­ne­ga­raz­vrš­ča­nja­v sku­pine po­meto­di­Intra­max­z ana­li­zo­medob­čin­skih­tokov­delav­cev­voza­čev.­Siste­me­treh,­petih,­sed­mih­in­dvanaj­- stih­funk­cio­nal­nih­regij­v dr­ža­vi­smo­pri­mer­ja­li­po­letih­gle­de­na­povr­ši­no,­šte­vi­lo­pre­bi­val­cev,­število­občin v re­gi­ji­ter­obli­ko­funk­cio­nal­ne­regi­je. KLJUČNE­BESEDE re­gi­ja,­funk­cio­nal­na­regi­ja,­delav­ci­voza­či,­dnev­ni­migran­ti,­vož­nja­na­delo,­Intra­max, 2000–2009,­Slovenija ABSTRACT Change­of­functional­regions­of­Slovenia­in 2000–2009 A functional­region­is­a region­characterised­by­a high­frequency­of­intraregional­economic­interaction. In­the­paper,­the­change­of­the­functional­regions­is­presented­at­macro­and­sub-macro­level­in­Slovenia in 2000–2009.­Functional­regions­were­modelled­by­hierarchical­clustering­approach­using­the­Intramax method­and­the­inter-municipal­flows­of­labour­commuters.­We­analysed­the­changes­of­three,­five,­seven and­twelve­functional­regions­in­the­country­by­area,­population­and­number­of­municipalities­in­the­region, as­well­as­the­shape­index­of­functional­region. KEY­WORDS region,­functional­region,­labour­commuters,­commuting,­Intramax,­2000–2009,­Slovenia 161 Samo Drob ne, Moj ca Maja Lavrič 1 Uvod Funk cio nal na regi ja je območ je z opre de lje nim sre diš čem, kate re ga izbra na last nost se z od da lje va - njem od sre diš ča zmanj šu je. Regi jo ime nu je mo funk cio nal na regi ja, kadar se med sre diš čem regi je in osta li mi deli regi je odvi ja vsaj ena zvrst pro stor ske inte rak ci je, ki območ je pove zu je v funk cio nal no celo to. V splo - šnem je za funk cio nal no regi jo zna čil na viso ka frek ven ca notra njih regio nal nih gos po dar skih inte rak cij, kakr šne so regio nal na trgo vi na dobrin in sto ri tev, delov na mobil nost ter naku po va nje (Jo hans son 1998). V pri mer ja vi z os ta li mi tipi regij pri funk cio nal nih regi jah ne obrav na va mo pose bej geo graf skih dano sti in zgo do vin skih pove zav (Van ho ve in Klaa sen 1987), tem več se usmer ja mo na funk cio nal no pove za nost. Funk cio nal ne regi je naj po go ste je dolo či mo na pod la gi lokal nih trgov dela LLM s (lo­cal­labour­mar­- kets) in zapo sli tve nih siste mov, ki jih sestav lja jo lokal ni trgi delov ne sile in delov nih mest. V tem pri me ru naj bi v funk cio nal ni regi ji pov pra še va nju po delu ustre za la podob no veli ka ponud ba delov nih mest (van der Laan in Schal ke 2001; Karls son in Ols son 2006). Pri obli ko va nju funk cio nal ne regi je sta pomemb - na sre diš če gos po dar skih dejav no sti in zaled je, oko li ca, ki je opre de lje na s po ve za nost jo do izbra ne ga sre diš ča. Pri raz lič nih ana li zah funk cio nal nih regij ima ta pomemb no vlo go tako sre diš če kot moč zaledja. Funk cio nal na regi ja je naj več krat sestav lje na iz ene ga ali več sre dišč in pri pa da jo če ga zaled ja (Karls - son 2007). Veli kost funk cio nal ne regi je je pri takem pri sto pu pomem ben kaza lec veli ko sti in pomemb no sti trga dela. Na veli kost funk cio nal ne regi je vpli va pred vsem pri vlač nost sre diš ča za posa mez ni ka ali inve - sti tor ja. Posa mez nik bo pri odlo či tvi o kra ju zapo sli tve upo šte val pred vsem tip dela, viši no pla če, mož no sti in stroš ke pre vo za na delo in čas, ki ga bo pora bil za pot do dela. Vsa kr šna spre mem ba teh dano sti lahko spre me ni območ je funk cio nal ne regi je (Karls son in Ols son 2006). Pre vla du jo či kon cept pri dolo če va nju funk cio nal nih regij teme lji na ana li zi podat kov o de lav cih voza čih (Smart 1974; Coom bes s so de lav ci 1986; Casa do-Diaz 2000; ander sen 2011; OECD 2002; Karls - son in Ols son 2006; Cörvers s so de kav ci 2009; Far mer in Fot he ring ham 2011). Karls son in Ols son (2006) loči ta tri pri sto pe dolo če va nja funk cio nal nih regij na osno vi podat kov o mo bil no sti delav cev voza čev: • po (a) pri sto pu lokal ne ga trga dela (lo­cal­labour­mar­ket­approach) raz me ji mo funk cio nal ne regi je s pomoč jo eno smer nih tokov dnev ne mobil no sti delav cev med dve ma pro stor ski ma eno ta ma (na pri mer obči na ma); • po (b) pri sto pu obmo čij delov ne mobil no sti (the­com­mu­ting­zone­approach) raz me ji mo funk cio nal - ne regi je s po moč jo obo je stran skih tokov dnev nih voza čev; • po (c) pri sto pu dostop no sti (ac­ces­si­bi­lity­approach) pa opre de li mo funk cio nal ne regi je gle de na dostop - nost med loka ci ja mi. Do stop nost lah ko obrav na va mo z vi di ka pod jet ja ozi ro ma delo da jal ca, ki ga zani ma dostop nost do delov ne sile, in/ali z vi di ka delav cev, za kate re so pomemb ne infor ma ci je o šte vi lu in dostop no sti delov nih mest. Po ome nje nih pri sto pih pa so se raz vi le raz lič ne meto de mode li ra nja funk cio nal nih regij. Far mer in Fot he ring ham (2011) loči ta tri sku pi ne metod funk cio nal ne regio na li za ci je pro sto ra: • (a) meto de hie rar hič ne ga raz vrš ča nja v sku pi ne (hie­rarc­hi­cal­clu­ste­ring), kate rih izvor sega v 1970-ta leta in ki vklju ču je jo ana li tič ne teh ni ke mar kov skih verig kot so jih pred la ga li brown in Hol mes (1971), Mas ser in brown (1975; 1977) ter Mas ser in Scha uer wa ter (1980); • (b) meto de več sto penj ske agre ga ci je (mul­ti­sta­ge­aggre­ga­tion) teme lji jo na algo rit mu, ki so ga pred - la ga li Coom bes in sode lav ci (1986), in nje go vih izpe ljan kah, pri me ri so v (van der Laan in Schal ke 2001; Drob ne in sod. 2009a; Konjar in sod. 2010); in • (c) meto de agre ga ci je na cen tral ne kra je (cen­tral­pla­ce­aggre­ga­tion), kjer so avtor ji, na pri mer, Hen - sen in Cörvers (2003), Drob ne s so de lav ci (2009a; 2009b; 2010) ter Konjar s so de lav ci (2010), nad gra di li in a pli ci ra li algo ri tem Karl son na in Ols sna (2006) za agre ga ci jo tokov delav cev voza čev na urba na sre diš ča držav ne ga in med dr žav ne ga pome na. Pri me re novej ših štu dij funk cio nal nih regij za tuji no so izved li Mitc hell in sode lav ci (2007) za avstralijo, Feld man in sode lav ci (2006), bond in Coom bes (2007) za angli jo, Wales in Škot sko, Persyn in Torfs (2011) 162 Spre mem be funk cio nal nih regij Slo ve ni ji med leto ma 2000 in 2009 za bel gi jo, Syko ra in Muli ček (2009) za Češ ko, Papps in Newell (2002) za Novo Zelan di jo, Cörvers in sode - lav ci (2009) za Nizo zem sko, Karls son in Ols son 2006 za Šved sko in Casa do-Diaz (2000) za Špa ni jo. Novej še štu di je funk cio nal nih regij za Slo ve ni jo pa naj de mo v (bajt 2010; Drob ne in Konjar 2011; Drob ne in boga taj 2012; Drob ne s so de lav ci 2009a; 2009b; 2010; Konjar 2009; Konjar s so de lav ci 2010; Pogač nik s so de lav ci 2009; Zavod nik Lamov šek s so de lav ci 2011). V pris pev ku obrav na va mo spre mem be funk cio nal nih regij na makro in sub ma kro rav ni Slo ve nije v le tih 2000 do 2009. V ta namen smo mode li ra li siste me treh, petih, sed mih in dva naj stih funk cional - nih regij ter pri mer ja li nji ho vo spre mi nja nje v ana li zi ra nem obdob ju. Šte vi lo funk cio nal nih regij smo izbra li izkus tve no. Funk cio nal ne regi je smo mode li ra li po meto di Intra max, ki je raz lo že na v nada lje - va nju. V pris pev ku naj prej pred sta vi mo upo rab lje ne podat ke in meto do dela, nato pri ka že mo mode li ra ne siste me funk cio nal nih regij Slo ve ni je v le tih 2000 do 2009, na kon cu pa rezul ta te ovred no ti mo. 2 Meto do lo gi ja De la vec vozač (tudi delov ni migrant) je zapo sle na ose ba, pri kate ri teri to rial na eno ta delov ne ga mesta ni ena ka teri to rial ni eno ti pre bi va liš ča. V tem pris pev ku ana li zi ra mo toko ve delav cev voza čev med obči - na mi Slo ve ni je med leto ma 2000 in 2009. Vir podat kov o to ko vih delav cev voza čev je Sta ti stič ni regi ster delov no aktiv ne ga pre bi vals tva (SRDaP), ki ga vodi Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je (SuRS 2012a). Šte vi lo občin se je v ana li zi ra nem obdob ju spre me ni lo dva krat. V le tih 2000 in 2001 je bilo v Slo ve ni ji 192 ob čin, leta 2002 je nasta la ena nova obči na, v letu 2006 pa je bilo usta nov lje nih še 17 no vih občin. Do kon ca ana li zi ra ne ga obdob ja je bila Slo ve ni ja uprav no raz de lje na na 210 občin; podrob ne je o spre - mem bah občin v (SuRS 2012b). ana li zo in zdru že va nje tokov delav cev voza čev med obči na mi ter mode li ra nje funk cio nal nih regij smo izved li po meto di Intra max. Meto da spa da v sku pi no metod hie rar hič ne ga raz vrš ča nja v sku pi - ne. Meto de hie rar hič ne ga raz vrš ča nja v sku pi ne vklju ču je jo raz ne ana li tič ne teh ni ke mar kov skih verig, kot so jih pred la ga li brown in Hol mes (1971), Mas ser in brown (1975; 1977) ter Mas ser in Schuer wa - ter (1980), vse pa teme lji jo na War do vih (1963) postop kih hie rar hič ne agre ga ci je. Cilj meto de Intra max je mak si mi za ci ja dele ža zno traj sku pi ne inte rak cij v vsa ki stop nji hie rar hič - ne ga postop ka raz vrš ča nja v sku pi ne z upo šte va njem varia ci je v vso tah vrstic in stolp cev matri ke inte rak cij (Mas ser in brown 1975; 1977). Meto da pri mer ja dejan ske s pri ča ko va ni mi toko vi. Pri ča ko va ni tok med ana li zi ra ni ma območ je ma i (ob moč je izvo ra) in j (ob moč je pono ra) izra ču na mo kot ∑ aij a* j = ∑∑ a , (1) ij ij ∑ aij i j i kjer je ∑ a = a ij i * vso ta i-te vrsti ce, ∑ a = a ij * j je vso ta j-tega stolp ca, ∑ ∑ a = n ij pa vso ta j i i j vseh ana li zi ra nih tokov. Ničel na dom ne va za neod vi snost mej nih vsot vrstic in stolp cev je: a ⋅ a H a* i* * j 0 : ij = , (2) n Po nor ma li za ci ji tokov v ma tri ki inte rak cij, tako da je n = 1 in a* = a · a izra ču na mo meri lo odsto - ij i* j* pa nja opa zo va ne ga od pri ča ko va ne ga toka med območ je ma i in j: a – a* . ij ij Cilj na funk ci ja algo rit ma hie rar hič ne ga raz vr ša nja v sku pi ne je po (Mas ser in brown 1975, 1977): max = ( * − ) + ( * I a a a − a ), i ≠ j, ij ij ji ji (3) 163 Samo Drob ne, Moj ca Maja Lavrič av tor ja sta vgra di la v me to do Intra max tudi ome ji tev sosed no sti, s či mer se izog ne mo pri me ru, da bi zdru ži li dve območ ji, ki nista sosed nji. Raz li či ca meto de Intra max je vgra je na v pro gram Flow map (breu kel man in sod. 2009), s ka te rim smo mode li ra li funk cio nal ne regi je Slo ve ni je. Dve obči ni smo zdru ži li v sku pi no, za kate ri je velja lo, da je cilj na funk ci ja tokov med nji ma mak si mal na: T T max T ij ji = + , O > 0 in D > , 0 (4) O ⋅ D O ⋅ D i j i j j i kjer je T opa zo va ni tok med obči no izvo ra i in obči no pono ra j, O = ∑ T je vso ta vseh tokov ij i ij j iz obči ne izvo ra i, D = ∑ T je vso ta vseh tokov v ob či no pono ra j. Cilj na funk ci ja (4) je izve dlji va j ij i za vse D > 0 (ob či ne, v ka te re ni tokov, niso vklju če ne v ana li zo) in O > 0 (ob či ne, iz kate rih ni tokov, j i niso vklju če ne v ana li zo). Po meto di Intra max zdru žu je mo obči ne po kora kih. V vsa kem kora ku zdru ži mo po en par občin, za kate re ga velja (4) in kate rih inte rak ci ja posta ne notra nja inte rak ci ja nove ga, zdru že ne ga območ ja. Če zdru žu je mo N občin v sku pi ne potem v N – 1 kora ku zdru ži mo vse ana li zi ra ne, izho dišč ne obči ne v eno samo, zdru že no regi jo. Obči ne v Slo ve ni ji smo zdru že va li v si ste me treh, petih, sed mih in dva - naj stih funk cio nal nih regij, pose bej za vsa ko ana li zi ra no leto (skup no 40 si ste mov funk cio nal nih regij). Šte vi lo funk cio nal nih regij v dr ža vi smo izbra li izkus tve no. Me to da Intra max je nale te la tudi na kri ti ko. Coom bes in sode lav ci (1986) so meto do Intra max kritizi - ra li kot »iz ključ no sta ti stič no meto do«, ki ne omo go ča pri la go di tev regio na li za ci je geo graf skim raz me ram. Meni mo, da je meto da Intra max prav zara di objek tiv ne nara ve ena bolj pri mer nih metod za mode li - ra nje siste mov funk cio nal nih regij, kate rih spre mem be ana li zi ra mo v ča su. Konč ni rezul ta ti mode li ra nja funk cio nal nih regij so tako odvi sni samo od tokov delav cev voza čev – in ne od pred hod no izbra nih sre - dišč nih, samo za dost nih občin. Mo de li ra ne funk cio nal ne regi je smo ana li zi ra li po šte vi lu pre bi val cev, povr ši ni, šte vi lu občin v regi ji ter po obli ki. Indeks obli ke funk cio nal ne regi je smo izra ču na li po enač bi: A C = (5) B kjer je A po vr ši na poli go na obse ga L in B povr ši na kro ga obse ga L. Obseg L in povr ši no A po li go - na smo izra ču na li v pro gram skem orod ju arc GIS, povr ši no kro ga obse ga L pa po zna ni enač bi: 2 2 L B = πr = (6) π 4 In deks obli ke poda ja obli kov no sklad nost funk cio nal ne regi je. bolj ko je funk cio nal na regi ja skladna, viš ji je indeks obli ke. Za ra di pro stor ske ome ji tve poda ja mo v na da lje va nju le pomemb nej še rezul ta te pri mer jal ne analize ome nje nih para me trov mode li ra nih funk cio nal nih regij. Podrob ne rezul ta te si zain te re si ran bra lec lahko ogle da v (La vrič 2011). 3 Rezul ta ti V na da lje va nju pri ka zu je mo pre vla du jo če siste me treh, petih, sed mih in dva naj stih funk cio nal nih regij Slo ve ni je med leto ma 2000 in 2009. Meto da Intra max raz me ji funk cio nal ne regi je ana li zi ra ne ga 164 Spre mem be funk cio nal nih regij Slo ve ni ji med leto ma 2000 in 2009 56 33 31 161 105 158 97 152 78 118 47 55 29 10 181 80 156 81 89 100 148 2 132 25 101 93 178 58 166 188 86 187 175 141 70 153 116 15 59 103 74 177 167 108 176 26 185 182 63 112 160 169 18 42 53 16 41 115 76 98 24 87 96 192 159 180 126 137 144 45 6 3 131 163 113 171 168 62 79 133 135 143 67 102 155 28 95 125 139 114 69 172 4 82 30 173 83 151 191 46 52 43 190 12 11 106 117 107 146 189 184 174 124 164 127 128 120 68 122 138 129 72 14 92 27 23 77 142 186 34 57 71 154 44 22 27 21 51 142 147 61 60 99 149 7 162 194 110 84 36 140 8 123 183 64 37 32 54 130 121 9 1 39 5 75 170 49 136 134 20 193 119 94 13 150 85 111 179 104 157 19 91 65 66 109 73 Funkcionalna regija 48 35 38 61 (Ljubljana) 88 40 17 50 11 (Celje) 90 165 70 (Maribor) Sli­ka 1:­Tri­funk­cio­nal­ne­regi­je­Slo­ve­ni­je­med­leto­ma 2000­in 2005. 56 33 31 161 105 158 97 152 78 195 118 47 55 10 181 156 29 80 81 89 210 100 148 2 132 25 101 93 86 178 204 166 188 187 175 141 70 153 116 15 59 58 103 74 177 167 108 176 26 185 182 63 112 160 169 18 42 205 53 16 41 115 24 87 76 98 96 192 113 159 180 126 137 144 45 28 202 168 6 207 131 163 171 62 79 133 143 3 67 102 155 125 196 95 209 139 114 69 198 172 135 4 82 200 30 173 83 151 191 46 52 43 190 12 11 106 117 107 146 189 184 174 124 164 127 128 120 68 122 138 129 72 14 23 77 142 186 34 57 92 27 71 154 44 22 21 51 142 147 61 60 99 149 7 162 194 208 36 110 84 211 140 8 123 54 183 64 37 32 121 9 201 1 39 5 130 199 206 75 170 49 136 134 20 193 197 119 94 13 150 85 203 111 179 104 157 19 91 65 66 109 73 Funkcionalna regija 48 35 38 50 (Koper) 88 40 17 50 61 (Ljubljana) 90 165 70 (Maribor) Sli­ka 2:­Tri­funk­cio­nal­ne­regi­je­Slo­ve­ni­je­med­leto­ma 2006­in2009. 165 Samo Drob ne, Moj ca Maja Lavrič 56 33 31 161 105 158 97 152 78 195 118 47 55 10 181 156 29 80 81 89 210 100 148 2 132 25 101 93 86 178 204 166 188 187 175 141 70 153 116 15 59 58 103 74 177 167 108 176 26 185 182 63 112 160 169 18 42 205 53 16 41 115 24 87 76 98 96 192 113 159 180 126 137 144 45 28 202 168 6 207 131 163 171 62 79 133 143 3 102 67 155 125 196 95 209 139 114 69 198 172 135 4 82 200 30 173 83 151 191 46 52 43 190 12 11 106 117 107 146 189 184 174 124 164 127 128 120 68 122 138 129 72 14 23 77 142 186 34 57 92 27 71 154 44 22 21 51 142 147 61 60 99 149 7 162 194 208 36 110 84 211 140 8 123 54 183 64 37 32 121 9 201 1 39 5 130 199 206 75 170 49 136 134 20 193 197 119 94 13 150 85 203 Funkcionalna regija 111 179 104 157 50 (Koper) 19 91 65 66 109 73 61 (Ljubljana) 48 35 38 85 (Novo mesto) 88 40 17 50 11 (Celje) 90 165 70 (Maribor) Sli­ka 3:­Pet­funk­cio­nal­nih­regij­Slo­ve­ni­je­med­leto­ma 2000­in 2009. območ ja z zdru že va njem ustrez nih občin gle de na inte rak ci je med nji mi. Meto da ne izha ja iz sre dišč - ne, samo za dost ne obči ne, tem več ana li zi ra le med se boj ne toko ve, v na šem pri me ru toko ve delav cev voza čev. Eno lič no opre de li tev funk cio nal nih regij smo izved li s po moč jo šifre obči ne v funk cio nal ni regi - ji, v ka te ro se je dnev no ste ka lo naj več tokov delav cev voza čev (sli ke 1 do 10). Šifrant občin na sli kah 1 do 10 je jav no dosto pen na (SuRS 2012b). V pri me ru čle ni tve Slo ve ni je v tri funk cio nal ne regi je, ugo to vi mo, da so se regi je na makro rav ni v deset let nem obdob ju spre me ni le samo enkrat. V le tih 2000 do 2005 so obsta ja le funk cio nal na regija Ljub - lja ne, Celja in Mari bo ra (sli ka 1). Leta 2006 pa je vlo go funk cio nal ne regi je Celja prev ze la nova regi ja, to je funkcio nal na regi ja Kopra. Med leto ma 2006 in 2009 je bila Slo ve ni ja čle nje na v tri funk cio nal ne regi je: Ljub ljan sko, Mari bor sko in Kopr sko (sli ka 2). Funk cio nal na regi ja Ljub lja ne je ime la v ce lot nem ana li zi ra nem obdobju naj več jo povr ši no ter naj več pre bi val cev (ves čas prek 50 % popu la ci je v Slo ve - ni ji). V za čet ku ana li zi ranega obdob ja je bilo naj več občin v funk cio nal ni regi ji Ljub lja ne, na kon cu pa v funk cio nal ni regi ji Mari bo ra, ki je vse bo va la kar 111 ob čin. ana li za obli ke regij s po moč jo indek sa obli ke je poka za la naj več jo skladnost funk cio nal ne regi je Ljub lja ne, sle di funk cio nal na regi ja Mari bo - ra, nato pa funk cio nal ni regi ji Celja oziroma Kopra. Čle ni tev Slo ve ni je v pet funk cio nal nih regij je poka za la, da se le-te v ana li zi ra nem deset let nem obdob - ju niso spre me ni le. Na tej rav ni so Slo ve ni jo tvo ri le funk cio nal ne regi je Kopra, Ljub lja ne, Nove ga mesta, Celja in Mari bo ra (sli ka 3). Naj več ja po povr ši ni je bila funk cio nal na regi ja Ljub lja ne, ki je ime la tudi naj več pre bi val cev. Sle di li sta regi ji Mari bo ra in Kopra. Naj manj ši po povr ši ni sta bili funk cio nal ni regi ji Nove ga mesta in Celja. Enak vrst ni red regij je zasle di ti tudi pri pri mer ja vi šte vi la pre bi val cev v funk - cio nal ni regi ji. Pomemb na je ugo to vi tev, da je več kot tret ji na pre bi val cev Slo ve ni je pre bi va la v funk cio nal ni regi ji Ljub lja ne. Naj več občin sta ime li regi ji Ljub lja ne in Mari bo ra, naj manj pa regi ja Nove ga mesta, ki se je po obli ki izka za la tudi za naj manj sklad no zasno va no funk cio nal no regi jo. Naj viš ji indeks obli - ke sta ime li regi ji Ljub lja ne in Mari bo ra. 166 Spre mem be funk cio nal nih regij Slo ve ni ji med leto ma 2000 in 2009 56 33 31 161 105 158 97 152 78 118 47 55 29 10 181 80 156 81 89 100 148 2 132 25 101 93 178 58 166 188 86 187 175 141 70 153 116 15 59 103 74 177 167 108 176 26 185 182 63 112 160 169 18 42 53 16 41 115 76 98 24 87 96 192 159 180 126 137 144 45 168 6 3 131 163 113 171 62 79 133 135 143 102 67 155 28 95 125 139 114 69 172 4 82 30 173 83 151 191 46 52 43 190 12 11 106 117 107 146 189 184 174 124 164 127 128 120 68 122 138 129 72 14 23 77 142 186 34 57 92 27 71 154 44 22 27 21 51 142 147 61 99 60 149 7 162 110 84 36 140 8 123 183 64 37 32 54 130 121 9 Funkcionalna regija 1 39 5 75 170 50 (Koper) 49 134 20 136 193 119 94 13 150 85 61 (Ljubljana) 111 179 104 157 85 (Novo mesto) 19 91 65 66 109 73 11 (Celje) 48 35 38 112 (Slovenj Gradec) 88 40 17 50 70 (Maribor) 90 165 80 (Murska Sobota) Sli­ka 4:­Sedem­funk­cio­nal­nih­regij­Slo­ve­ni­je­leta 2000. 56 33 31 161 105 158 97 152 78 195 118 47 55 10 181 156 29 80 81 89 210 100 148 2 132 25 101 93 86 178 204 166 188 187 175 141 70 153 116 15 59 58 103 74 177 167 108 176 26 185 182 63 112 160 169 18 42 205 53 16 41 115 24 87 76 98 96 192 113 159 180 126 137 144 45 28 202 168 6 207 131 163 171 62 79 133 143 3 102 67 155 125 196 95 209 139 114 69 198 172 135 4 82 200 30 173 83 151 191 46 52 43 190 12 11 106 117 107 146 189 184 174 124 164 127 128 120 68 122 138 129 72 14 23 77 142 186 34 57 92 27 71 154 44 22 21 51 142 147 61 60 99 149 7 162 194 208 36 110 84 211 140 8 123 54 183 64 37 32 121 9 Funkcionalna regija 201 1 39 5 130 199 206 75 170 50 (Koper) 49 136 134 20 193 197 119 94 13 150 85 203 84 (Nova Gorica) 111 179 104 157 61 (Ljubljana) 19 91 65 66 109 73 85 (Novo mesto) 48 35 38 11 (Celje) 88 40 17 50 112 (Slovenj Gradec) 90 165 70 (Maribor) Sli­ka 5:­Sedem­funk­cio­nal­nih­regij­Slo­ve­ni­je­med­leto­ma 2001­in 2009. 167 Samo Drob ne, Moj ca Maja Lavrič 56 33 31 161 105 158 97 152 78 118 47 55 29 10 181 80 156 81 89 100 148 2 132 25 101 93 178 58 166 188 86 187 175 141 70 153 116 15 59 103 74 177 167 108 176 26 185 182 63 112 160 169 18 42 53 16 41 115 76 98 24 87 96 192 159 180 126 137 144 45 168 6 3 131 163 113 171 62 79 133 135 143 102 67 155 28 95 125 139 114 69 172 4 82 30 173 83 151 191 46 52 43 190 12 11 106 117 107 146 189 184 174 124 164 127 128 120 68 122 138 129 72 Funkcionalna regija 14 23 77 142 186 34 57 92 27 71 154 44 22 50 (Koper) 27 21 51 142 147 61 99 60 149 7 162 84 (Nova Gorica) 110 84 36 140 48 (Kočevje) 8 123 183 64 37 32 54 130 121 9 1 39 5 61 (Ljubljana) 75 170 52 (Kranj) 49 134 20 136 193 119 94 13 150 85 (Novo mesto) 85 111 179 104 54 (Krško) 157 19 91 65 129 (Trbovlje) 66 109 73 48 11 (Celje) 35 38 112 (Slovenj Gradec) 88 40 17 50 90 165 70 (Maribor) 80 (Murska Sobota) Sli­ka 6:­Dva­najst­funk­cio­nal­nih­regij­Slo­ve­ni­je­leta 2000. 56 33 31 161 105 158 97 152 78 118 47 55 29 10 181 80 156 81 89 100 148 2 132 25 101 93 178 58 166 188 86 187 175 141 70 153 116 15 59 103 74 177 167 108 176 26 185 182 63 112 160 169 18 42 53 16 41 115 76 98 24 87 96 192 159 180 126 137 144 45 168 6 3 131 163 113 171 62 79 133 135 143 102 67 155 28 95 125 139 114 69 172 4 82 30 173 83 151 191 46 52 43 190 12 11 106 117 107 146 189 184 174 124 164 127 128 120 68 122 138 129 72 Funkcionalna regija 14 23 77 142 186 34 57 92 27 71 154 44 22 50 (Koper) 27 21 51 142 147 61 60 99 149 7 162 194 84 (Nova Gorica) 110 84 36 140 48 (Kočevje) 8 123 183 64 37 32 54 130 121 9 1 39 5 61 (Ljubljana) 75 170 52 (Kranj) 49 136 134 20 193 119 94 13 150 85 (Novo mesto) 85 111 179 104 129 (Trbovlje) 157 19 91 65 11 (Celje) 66 109 73 48 112 (Slovenj Gradec) 35 38 113 (Slovenska Bistrica) 88 40 17 50 90 165 70 (Maribor) 80 (Murska Sobota) Sli­ka 7:­Dva­najst­funk­cio­nal­nih­regij­Slo­ve­ni­je­med­leto­ma 2001­in 2002. 168 Spre mem be funk cio nal nih regij Slo ve ni ji med leto ma 2000 in 2009 56 33 31 161 105 158 97 152 78 118 47 55 29 10 181 80 156 81 89 100 148 2 132 25 101 93 178 58 166 188 86 187 175 141 70 153 116 15 59 103 74 177 167 108 176 26 185 182 63 112 160 169 18 42 53 16 41 115 76 98 24 87 96 192 159 180 126 137 144 45 168 6 3 131 163 113 171 62 79 133 135 143 102 67 155 28 95 125 139 114 69 172 4 82 30 173 83 151 191 46 52 43 190 12 11 106 117 107 146 189 184 174 124 164 127 128 120 68 122 138 129 72 Funkcionalna regija 14 23 77 142 186 34 57 92 27 71 154 44 22 50 (Koper) 27 21 51 142 147 61 60 99 149 7 162 194 84 (Nova Gorica) 110 84 36 140 48 (Kočevje) 8 123 183 64 37 32 54 130 121 9 1 39 5 61 (Ljubljana) 75 170 52 (Kranj) 49 136 134 20 193 119 94 13 150 85 (Novo mesto) 85 111 179 104 129 (Trbovlje) 157 19 91 65 11 (Celje) 66 109 73 48 112 (Slovenj Gradec) 35 38 70 (Maribor) 88 40 17 50 90 165 96 (Ptuj) 80 (Murska Sobota) Sli­ka 8:­Dva­najst­funk­cio­nal­nih­regij­Slo­ve­ni­je­med­leto­ma 2003­in 2004. 56 33 31 161 105 158 97 152 78 195 118 47 55 10 181 156 29 80 81 89 210 100 148 2 132 25 101 93 86 178 204 166 188 187 175 141 70 153 116 15 59 58 103 74 177 167 108 176 26 185 182 63 112 160 169 18 42 205 53 16 41 115 24 87 76 98 96 192 113 159 180 126 137 144 45 28 202 168 6 207 131 163 171 62 79 133 143 3 102 67 155 125 196 95 209 139 114 69 198 172 135 4 82 200 30 173 83 151 191 46 52 43 190 12 11 106 117 107 146 189 184 174 124 164 127 128 120 68 122 138 129 72 Funkcionalna regija 14 23 77 142 34 186 57 92 27 71 154 44 22 50 (Koper) 21 51 142 147 61 60 99 149 7 162 194 84 (Nova Gorica) 208 36 110 84 211 48 (Kočevje) 140 8 123 54 183 64 37 32 121 9 61 (Ljubljana) 201 1 39 5 130 199 206 75 170 52 (Kranj) 49 136 134 20 193 197 119 94 13 150 85 85 (Novo mesto) 203 111 179 104 129 (Trbovlje) 157 19 91 65 11 (Celje) 66 109 73 48 112 (Slovenj Gradec) 35 38 114 (Slovenske Konjice) 88 40 17 50 90 165 70 (Maribor) 80 (Murska Sobota) Sli­ka 9:­Dva­najst­funk­cio­nal­nih­regij­Slo­ve­ni­je­leta 2007. 169 Samo Drob ne, Moj ca Maja Lavrič 56 33 31 161 105 158 97 152 78 195 118 47 55 10 181 156 29 80 81 89 210 100 148 2 132 25 101 93 86 178 204 166 188 187 175 141 70 153 116 15 59 58 103 74 177 167 108 176 26 185 182 63 112 160 169 18 42 205 53 16 41 115 24 87 76 98 96 192 113 159 180 126 137 144 45 28 202 168 6 207 131 163 171 62 79 133 143 3 67 102 155 125 196 95 209 139 114 69 198 172 135 4 82 200 30 173 83 151 191 46 52 43 190 12 11 106 117 107 146 189 184 174 124 164 127 128 120 68 122 138 129 72 Funkcionalna regija 14 23 77 142 186 34 57 92 27 71 154 44 22 50 (Koper) 21 51 142 147 61 60 99 149 7 162 194 208 84 (Nova Gorica) 36 110 84 211 48 (Kočevje) 140 8 123 54 183 64 37 32 121 9 61 (Ljubljana) 201 1 39 5 130 199 206 75 170 52 (Kranj) 49 136 134 20 193 197 119 94 13 150 85 85 (Novo mesto) 203 111 179 104 157 129 (Trbovlje) 19 91 65 11 (Celje) 66 109 73 48 112 (Slovenj Gradec) 35 38 88 114 (Slovenske Konjice) 40 17 50 90 165 70 (Maribor) 80 (Murska Sobota) Sli­ka 10:­Dva­najst­funk­cio­nal­nih­regij­Slo­ve­ni­je­med­leto­ma 2005­in 2006­ter 2008­in 2009. Čle ni tev Slo ve ni je v se dem funk cio nal nih regij je poka za la, da je pre tež ni del ana li zi ra ne ga obdobja (2001 do 2009) obsta jal nes pre me njen sistem sed mih funk cio nal nih regij, ki so ga sestav lja le regi - je Kopra, Nove Gori ce, Ljub lja ne, Nove ga mesta, Celja, Slo venj Grad ca in Mari bo ra (sli ka 5). Samo leta 2000 so bili med obči na mi funk cio nal ne regi je Mur ske Sobo te moč nej ši toko vi delav cev voza - čev kot kasneje med obči na mi funk cio nal ne regi je Nove Gori ce (pri mer jaj sli ki 4 in 5). Funk cio nal na regi ja Ljub lja ne je ime la v ce lot nem ana li zi ra nem obdob ju naj več jo povr ši no, naj več pre bi val cev (nji - ho vo število je od leta 2000 do leta 2009 vse sko zi naraš ča lo), a ne ko li ko manj šo vred nost indek sa obli ke. Funk cio nal na regi ja Slo venj Grad ca pa je ime la naj manj pre bi val cev, ven dar je bila obli kov - no naj bolj sklad no zasno va na. Funk cio nal na regi ja Nove ga mesta je bila vse sko zi obli kov no naj manj sklad na. Čle ni tev Slo ve ni je v dva najst funk cio nal nih regij je poka za la, da so bile neka te re funk cio nal ne regi - je v ana li zi ra nem deset let nem obdob ju ves čas nes pre me nje ne. Te regi je so bile funk cio nal ne regi je Slo venj Grad ca, Celja, Trbo velj, Kra nja, Nove Gori ce in Kopra. Funk cio nal ne regi je, ki so se paro ma spre mi - nja le, pa so bile regi je Mur ske Sobo te in Mari bo ra ter Ljub lja ne in Kočev ja. Samo leta 2000 sta bili območ ji funk cio nal nih regij Nove ga mesta in Krš ke ga raz me je ni (sli ka 6), v preo sta lih letih pa območ je funk - cio nal ne regi je Krš ke ga pri pa da funk cio nal ni regi ji Nove ga mesta. Od leta 2001 dalje se je poja vi la funk cio nal na regi ja Slo ven ske bistri ce, ozi ro ma kasne je regi ja Slo ven skih Konjic, kate re toko vi so moč - nej ši od tokov v do te da nji funk cio nal ni regi ji Krš ke ga. Samo za krat ko obdob je, to je v le tih 2003 in 2004, se poja vi funk cio nal na regi ja Ptu ja (sli ka 8), kar pov zro či, da se v teh letih regi ja Mari bo ra zmanj ša in posle dič no regi ja Mur ske Sobo te pove ča. V le tih 2003 in 2004 je območ je funk cio nal ne regi ja Slo ven - ske bistri ce vklju če no regi ji Mari bo ra. Funk cio nal ni regi ji Mari bo ra in Mur ske Sobo te se še enkrat v ana li zi ra nem deset let nem obdob ju, to je leta 2007, izme no ma spre me ni ta (sli ka 9). Leta 2005 se tokovi delav cev voza čev v do te da nji regi ji Slo ven ske bistri ce spre me ni jo: pomemb nej ša od Slo ven ske bistri - ce posta ne v isti funk cio nal ni regi ji obči na Slo ven ske Konji ce. Funk cio nal na regi ja Ptu ja pa se od leta 2005 170 Spre mem be funk cio nal nih regij Slo ve ni ji med leto ma 2000 in 2009 do kon ca ana li zi ra ne ga obdob ja pri klju či funk cio nal ni regi ji Mari bo ra. Iz slik 9 in 10 je mogoče opa - zi ti, da osta ne funk cio nal na regi ja Slo ven skih Konjic do kon ca ana li zi ra ne ga obdob ja nes pre me nje na. Funk cio nal na regi ja Nove ga mesta je bila nes pre me nje na ter po povr ši ni naj več ja pre tež ni del anali - zi ra ne ga obdob ja. Izje ma je leto 2000, ko je ime la regi ja Mari bo ra naj več jo povr ši no, naj več jo vred nost indek sa obli ke in naj več občin. Funk cio nal na regi ja Ljub lja ne ima v vseh letih ana li zi ra ne ga obdob ja naj več pre bi val cev, naj manj pa regi ja Kočev ja. Obli kov no naj manj sklad ni sta bili v le tih 2000 in 2002 do 2004 regi ja Ljub lja ne, v preo sta lih letih pa regi ja Nove ga mesta. Naj več jo vred nost indek sa obli ke pa sta ime li v le tih 2001 do 2002 in 2005 do 2009 funk cio nal ni regi ji Slo ven ske bistri ce ozi ro ma Slo - ven skih Konjic, v le tih 2003 do 2004 pa funk cio nal na regi ja Slo venj Grad ca. 4 Sklep Funk cio nal no opre de lje ne regi je so pogo sto ogrod je za izva ja nje šte vil nih držav nih poli tik, raz voj držav ne upra ve, sprem lja nje pro stor ske ga raz vo ja ter za ugo tav lja nje raz lik v pro sto ru. Veli ke ter stal - ne spre mem be v pro sto ru nare ku je jo obli ko va nje zaple te nih ter dina mič nih regij, ki niso več nuj no veza ne na toč no dolo če no zaklju če no območ je in ki pove zu je jo pro stor tokov na smi sel ne, funk cional - no povezane celo te. Tu se sre ča mo s po ja vom nove ga regio na liz ma, ki funk cio nal no regi jo obrav na va kot naj pri mer nej šo eno to za eko nom ske ana li ze in kot naj pri mer nej šo teri to rial no sfe ro za inte rak - cijo poli tič nih, druž be nih in eko nom skih pro ce sov v ob dob ju in pogo jih glo ba li za ci je (To ma ney in Ward 2000). V pris pev ku smo pred sta vi li spre mem be funk cio nal nih regij na makro in sub-ma kro rav ni Slo - ve ni je med leto ma 2000 in 2009. V ta namen smo mode li ra li izbra ne siste me treh, petih, sed mih in dva naj stih funk cio nal nih regij Slo ve ni je po pri sto pu obmo čij delov ne mobil no sti ozi ro ma po meto - di Intra max. Kot smo že ugo to vi li (Drob ne in Konjar 2011), je glav na pred nost te meto de v tem, da ponu ja regio na li za ci jo brez kakr šnih koli pred po stavk o sre dišč nih obči nah, na kate re nave zu je mo obči - ne v za led ju. Kljub temu pa dá meto da Intra max pri mer lji ve rezul ta te s funk cio nal ni mi regi ja mi, zame je ni mi oko li funk cio nal no opre de lje nih sre dišč nih občin; pri me ri tak šnih funk cio nal nih regij za Slo ve ni jo so v (Drob ne in Konjar 2011; Drob ne s sode lav ci 2009a; 2009b; 2010; Konjar 2010; Konjar s so de lav ci 2010). Re zul ta ti ana li ze spre memb obmo čij ana li zi ra nih siste mov funk cio nal nih regij Slo ve ni je med letoma 2000 in 2009 so poka za li, da spre mem be tokov delav cev voza čev bis tve no vpli va jo na obli ko (in sesta vo) funk cio nal nih regij. Tako so bili, na pri mer, na rav ni treh funk cio nal nih regij Slo ve ni je v prvi polo vi ci ana li zi ra ne ga obdob ja (2000–2005) rela tiv no moč nej ši medob čin ski toko vi delav cev voza čev v oko li ci Celja, ki je v tem obdob ju obli ko va lo samo stoj no funk cio nal no regi jo, v dru gi polo vi ci analizira - ne ga obdob ja (2006–2009) pa so posta li rela tiv no moč nej ši toko vi na zaho du drža ve, ko je funk cio nal na regi ja Kopra prev ze la vlo go ene izmed treh funk cio nal nih regij v dr ža vi (prej samo stoj na funk cio nal - na regi ja Celja pa se je pri po ji la funk cio nal ni regi ji Mari bo ra). Podob ne spre mem be so se doga ja le na rav ni sed mih, še bolj inten ziv no pa na rav ni dva naj stih funk cio nal nih regij v dr ža vi. Sistem petih funk - cio nal nih regij Slo ve ni je je edi ni ana li zi ra ni sistem funk cio nal nih regij, ki je ves čas ana li zi ra ne ga obdob ja ostal nes pre me njen. V tem pri me ru gre za funk cio nal ne regi je Kopra, Ljub lja ne, Nove ga mesta, Celja in Mari bo ra. Drob ne in Konjar (2011) sta na pri me ru Slo ve ni je poka za la, da izbra na meto da mode li ra nja funk - cio nal nih regij lah ko bis tve no vpli va na obli ko va nje obmo čij funk cio nal nih regij. Sodob na raču nal niš ka orod ja pa omo go ča jo mode li ra nje veli ke ga šte vi la siste mov funk cio nal nih regij. Zato se je v so dobnem času poja vi lo vpra ša nje pri mer neg« šte vi la funk cio nal nih regij. Pri stop vred no te nja šte vi la in obmo - čij funk cio nal nih regij v dr ža vi pa lah ko naj de zain te re si ran bra lec v (Drob ne in boga taj 2012). 171 Samo Drob ne, Moj ca Maja Lavrič 5 Viri in lite ra tu ra an der sen, a. K. 2002: are com mu ting areas rele vant for the deli mi ta tion of admi ni stra ti ve regions in Den mark?. Regio nal Stu dies 36-8. bajt, L. 2010: Pri mer infor ma cij ske ga siste ma za mode li ra nje funk cio nal nih regij v Slo ve ni ji. Magi strsko delo, uni ver za v Ljub lja ni, Eko nom ska fakul te ta. Ljub lja na. bond, S., Coom bes, M. 2007: 2001-ba sed Tra vel-To-Work areas Met ho do logy. Offi ce for Natio nal Stati - stics. Lon don. breu kel man, J., brink, G., de Jong, T., Floor, H. 2009: Manual Flow map 7.3. utrecht uni ver sity, Faculty of Geo grap hi cal Scien ces. utrecht. brown, L. a., Hol mes, J. I971: The deli mi ta tion of func tio nal distan ce approac hes. Jour nal of Regio nal Scien ce 11-1. Ca sa do-Díaz, J. M. 2000: Local labour mar ket areas in Spain: a case study. Regio nal Stu dies 34-9. Coom bes, M. G., Green, a.W., Opens haw, S. 1986: an effi cient algo rithm to gene ra te offi cial sta ti stical repor ting areas: the case of the 1984 tra vel-to-work areas revi sion in bri tain. Jour nal of the Ope - ra tio nal Research Society 37-10. Cörvers, F., Hen sen, M., bon gaerts, D. 2009: Deli mi ta tion and cohe ren ce of func tio nal and admi ni - stra ti ve regions. Regio nal Stu dies 43-1. Drob ne, S., boga taj, M. 2012: Meto da opre de li tve šte vi la funk cio nal nih regij: a pli ka ci ja na rav neh NuTS 2 in NuTS 3 v Slo ve ni ji = a met hod to defi ne the num ber of func tio nal regions: an appli ca tion to NuTS 2 and NuTS 3 levels in Slo ve nia. Geo det ski vest nik 56-1. Ljub lja na. Drob ne, S., Konjar, M. 2011: Mode li ra nje funk cio nal nih regij Slo ve ni je s to ko vi delav cev voza čev. Funk - cio nal ne regi je – Izzi vi pri hod nje ga raz vo ja Slo ve ni je. Ljub lja na. Drob ne, S., Konjar, M., Lisec, a. 2009a: Deli mi ta tion of Func tio nal Regions using Labour Mar ket approach. Pro cee dings of SOR'09, 10th Inter na tio nal Sympo sium on Ope ra tio nal Research in Slo - ve nia. Ljubljana. Drob ne, S., Konjar, M., Lisec, a., Pich ler Mila no vić, N., Zavod nik Lamov šek, a. 2010: Func tio nal Regions Defi ned by urban cen tres of (In ter)Na tio nal Impor tan ce: case of Slo ve nia. Liveab le, healthy, pros - pe rous cities for ever yo ne, Real Corp 2010: pro cee dings 2010, 15th Inter na tio nal Con fe ren ce on urban plan ning, regio nal deve lop ment and infor ma tion society. Wien. Drob ne, S., Lisec, a., Konjar, M., Zavod nik Lamov šek, a., Pogač nik, a. 2009b: Func tio nal vs. admi - ni stra ti ve regions: Case of Slo ve nia. The ma tic Con fe ren ce Pro cee dings 1. bel gra de. Far mer, C. J. Q., Fot he ring ham, a. S. 2011: Net work-ba sed func tio nal regions. Envi ron ment and Plan - ning a 43-11. Feld man, O., Sim monds, D., Troll, N., Tsang, F. 2006: Crea tion of a System of Func tio nal areas for England and Wales and for Scot land. Cam brid ge. Hen sen M, Cörvers F, 2003: The regio na li za tion of labour mar kets by model ling com mu ting beha vi - our. ERSa Con fe ren ce Papers Euro pean Regio nal Scien ce asso cia tion. Jo hans son, b. 1998: Infra struc tu re, Mar ket Poten tial and Endo ge nous Growth. Jönköping (Mi meo). Karls son, C. 2007: Clu sters, Func tio nal Regions and Clu ster Poli cies. CESIS Elec tro nic Wor king Paper Series. Stock holm. Karls son, C., Ols son, M. 2006: The iden ti fi ca tion of func tio nal regions: theory, met hods, and appli ca tions. The annals of Regio nal Scien ce 40-1. Kil lian, M. S., Tol bert, C. M. 1993: Map ping social and eco no mic spa ce: the deli nea tion of local labour mar kets in the uni ted Sta tes. Ine qua li ties in Labour Mar ket areas. Wes tview, boul der. Ko njar, M. 2009: Mode li ra nje zapo sli tve nih siste mov Slo ve ni je na osno vi dnev ne mobil no sti. Diplom - ska nalo ga. uni ver za v Ljub lja ni, Fakul te ta za grad be niš tvo in geo de zi ja. Ljub lja na. Ko njar, M., Lisec, a., Drob ne, S. 2010: Met hods for deli nea tion of func tio nal regions using data on com - mu ters. Geos pa tial Thin king: Lec tu re Notes in Geoin for ma tion and Car to graphy. ber lin. 172 Spre mem be funk cio nal nih regij Slo ve ni ji med leto ma 2000 in 2009 La vrič, M. M. 2011: Mode li ra nje funk cio nal nih regij Slo ve ni je po spo lu in po letih za obdobje 2000–2009. Diplom ska nalo ga, uni ver za v Ljub lja ni, Fakul te ta za grad be niš tvo in geo de zi ja. Ljub lja na. Mas ser, I., brown, P. J. b. 1975: Hie rarc hi cal aggre ga tion pro ce du res for inte rac tion data. Envi ron ment and Plan ning a 7-5. Mas ser, I., brown, P. J. b. 1977: Spa tial repre sen ta tion and spa tial inte rac tion. Papers of the Regio nal Scien ce asso cia tion 38-1. Mas ser, I., Scheur wa ter, J. 1980: Func tio nal regio na li sa tion of spa tial inte rac tion data: an eva lua tion of some sug ge sted stra te gies. Envi ron ment and Plan ning a 12-12. Mitc hell, W., bill, a., Watts, M. 2007: Iden tif ying func tio nal regions in austra lia using hie rarc hi cal aggre - ga tion tech ni ques. Wor king Paper No. 07-06. New cast le. OECD 2002: Rede fi ning ter ri to ries – The func tio nal regions. Paris. Papps, K. L., Newell, J. O. 2002: Iden tif ying func tio nal labour mar ket areas in New Zea land: a re con - nais san ce study using tra vel-to-work data. Dis cus sion Paper 443. bonn. Persyn, D., Torfs, W. 2011: Func tio nal Labour Mar kets in bel gium: Evo lu tion over time and inter sec - to ral com pa ri son. Vives Dis cus sion Paper. Leu ven. Po gač nik, a., Zavod nik Lamov šek, a., Drob ne, S. 2009: a Pro po sal for Divi ding Slo ve nia into Pro vin - ces. Lex loca lis 7-4. Smart, M. W. 1974: Labour mar ket areas: uses and defi ni tion. Pro gress in Plan ning 2-4. SuRS, 2012a: Delov no aktiv no pre bi vals tvo (brez kme tov) po obči nah pre bi va liš ča in obči nah delov - ne ga mesta po spo lu, obči ne, Slo ve ni ja, let no. Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Med mrež je: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0723405S&ti=&path=../Database/Dem_soc/07_trg _dela/05_akt_preb_po_regis_virih/10_07234_de lov ne_mi gra ci je/&lang=2 (6. 1. 2012). SuRS, 2012b: Kar te in šifran ti osnov nih pro stor skih enot. uprav no-te ri to rial na raz de li tev, Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Med mrež je: http://www.stat.si/tema_splo sno_uprav no_kar te.asp (8. 2. 2012). Syko ra, L., Muli ček O. 2009: The micro-re gio nal natu re of func tio nal urban areas (Fua s): les sons from the analy sis of the Czech urban and regio nal system. urban Research & Prac ti ce, 2-3. To ma ney, J., Ward, N. 2000: England and the »New Regio na lism«. Regio nal stu dies 34-5. van der Laan, L., Schal ke, R. 2001: Rea lity ver sus policy: the deli nea tion and testing of local labour market and spa tial policy areas. Euro pean Plan ning Stu dies 9-2. Van ho ve, N., Klaas sen, L. H. 1987: Regio nal policy: a Eu ro pean approach, 2. edi tion. ave bury, aldershot. Ward, J. H. 1963: Hie rarc hi cal grou ping to opti mi ze an objec ti ve func tion. Jour nal of the ame ri can Sta - ti sti cal asso cia tion 58-301. Za vod nik Lamov šek, a., Pogač nik, a., Drob ne, S., Kobal, J., Pich ler Mila no vić, N., Peter lin, M., Sitar, M., Lavrač, I., Miklav čič, T. 2011: Funk cio nal ne regi je – Izzi vi pri hod nje ga raz vo ja Slo ve ni je. Ljubljana. 173 174 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 175–181 IZDELAVA TRIRAZSEŽNOSTNE TOPOGRAFSKE KARTE HORJULA Z OKOLICO Jo­že­Bučar,­dr. Du­šan­Petro­vič Fa­kul­te­ta­za­grad­be­niš­tvo­in­geo­de­zi­jo,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni joze.bu­car@gmail.com,­dusan.pe­tro­vic@fgg.uni-lj.si UDK:­528.93(497.4Hor­jul) IZVLEČEK Iz­de­la­va­tri­raz­sež­nost­ne­topo­graf­ske­kar­te­Horjula­z­okolico Opi­san­je­posto­pek­izde­la­ve­tri­raz­sež­nost­ne­(3D)­kar­te­ter­ani­mi­ra­ne­ga­kar­to­graf­ske­ga­pri­ka­za­na­pri­- me­ru­območ­ja­Hor­ju­la­z oko­li­co,­ki­ustre­za­vse­bi­ni­izre­za­lista­DTK 25­POLHOV­GRADEC 114.­Pri­izde­la­vi smo­kot­vire­upo­ra­bi­li­podat­ke­digi­tal­ne­ga­mode­la­relie­fa­(DMR)­in­podat­ke­o de­jan­ski­rabi­površ­ja.­Predstav­- lje­ni­so­nasled­nji­postop­ki:­obde­la­va­uvo­že­nih­podat­kov­ter­nji­ho­va­orga­ni­za­ci­ja,­obde­la­va­in­upo­do­bi­tev v pro­gra­mu­Visual­Natu­re­Stu­dio­(VNS),­dolo­či­tev­nači­na­pri­ka­za­objek­tov­in­poja­vov,­izde­la­va­3D­kar­- to­graf­skih­zna­kov,­kar­to­graf­ska­gene­ra­li­za­ci­ja­ter­pred­sta­vi­tev­posa­mez­nih­slik­ani­mi­ra­ne­ga­kar­to­graf­ske­ga pri­ka­za. KLJUČNE­BESEDE 3D­kar­ta,­3D­kar­to­graf­ski­model,­kar­to­graf­ska­gene­ra­li­za­ci­ja,­CAD­3D-mo­de­li ABSTRACT Creation­of­three-dimensional­topographic­map­of­Horjul­and­its­surroundings This­chapter­presents­the­creation­of­a three-dimensional­(3D)­map­and­animated­cartographic­representation of­Horjul­and­surroundings,­insert­of­the­sheet­of­DTK25 POLHOV­GRADEC 114.­The­map­was­made using­digital­terrain­model­and­data­of­actual­land­use.­A special­focus­is­given­to­following­procedures: the­presentation­of­data­processing­for­importation,­organization,­processing­and­visualization­in­Visual Nature­Studio­(VNS);­the­determination­of­displaying­objects­and­phenomena;­making­of­3D­cartographic signs;­cartographic­generalization,­and­presentation­of­scenes­of­animated­cartographic­representation. KEY­WORDS 3D­map,­3D­cartographic­model,­cartographic­generalization,­CAD­3D-models 175 Jo že bučar, Du šan Petro vič 1 Uvod Kar te slu ži jo kot medij za posre do va nje pro stor skih podat kov. upo rab ni kom omo go ča jo sez na njanje z de jan skim sve tom (Pe tro vič 2007). Sta len teh no loš ki napre dek se odra ža tudi na področ ju kar to gra - fi je, kot na pri mer v teh no lo gi ji izde la ve kart, upo ra be pri mer nej ših mate ria lov za upo do bi tev, nači nu pri ka za vse bi ne in podob no. Kljub vse mu raz vo ju pa je pri kaz objek tov in poja vov (real ne ga) tri razsež - ne ga pro sto ra na rav ni ni (dvo raz sež ni pod la gi) že od nek daj pov zro čal kar to gra fom pre cej nev šeč no sti. Za višin sko pred sta vi tev so upo rab lja li raz lič ne meto de upo do bi tve (Pe tro vič 2002): • pers pek tiv ne meto de (zvr nje ni »hribč ki«), • pla stič ne meto de: črt ke (šra fe), sen ce, barv ni slo ji, • geo me trič ne meto de: kote, plast ni ce (izo hip se) ter • kom bi na ci jo zgo raj nave de nih metod. upo rab ni ki so kma lu spoz na li šte vil ne pred no sti tri raz sež nost nih upo do bi tev pro sto ra, spr va v ob - li ki eno stav nej ših maket, kasne je pa tudi v ob li ki dru gih 3D mode lov, relief nih ter tak til nih kart. Ven dar pa je celo ten posto pek izde la ve ter jal pre cej spret no sti, sred stev ter časa. Šele obsež nej ša upo ra ba raču - nal niš kih teh no lo gij je pris pe va la k bolj šte vilč ni izde la vi in upo ra bi 3D pri ka zov, pred vsem zavo ljo eno stav nej še, hitrej še in bolj eko no mič ne izde la ve. 2 Pri pra va podat kov za izde la vo 3D kar te Pred začet kom izde la ve vsa ke kar te je tre ba natanč no dolo či ti vrsto kar te, nje no obli ko ter dolo či - ti, kate re mu name nu bo slu ži la. Na tej pod la gi nato dolo či mo mate ma tič ne ele men te kar te (kar to graf sko pro jek ci jo, meri lo, orien ta ci jo), opre de li mo ustrez no območ je, ki ga želi mo obrav na va ti, ter sprej memo odlo či tve o geo graf ski vse bi ni in obli ko va nju kar te. 3D kar te lah ko danes izde lu je mo z raz lič ni mi pro gram ski mi orod ji, eden izmed mož nih je tudi pro - gram Visual­natu­re­Stu­dio proi zva jal ca 3D Natu re, LLC (v na da lje va nju VNS). VNS pod pi ra šte vil ne Sli­ka 1:­Obli­ko­va­nje­in­upo­do­bi­tev­v VNS-ju­(pri­mer­ustro­ja­ceste­in­reč­ne­stru­ge). 176 Iz de la va tri raz sež nost ne topo graf ske kar te Horjula z okolico for ma te izme nje val nih dato tek, kot digi tal nih mode lov relie fa, rastrov, vek tor skih slo jev, last no izde - la nih 3D objek tov itd. Podat ke uva ža mo s po moč jo čarov ni ka (Wi­zard), kjer nato izbe re mo ustrez no dato te ko, pro gram pa nas v na dalj njih kora kih postop no spra šu je o na ših nadalj njih kora kih. Pro gram je orga ni zi ran po zavih kih, ki so loci ra ni in ime no va ni gle de na vse bi no (re lief, vode, pokri tost, kamera, nebo, 3D objek ti, osvet li tev). Posa mez ne mu slo ju lah ko poljub no doda ja mo nji ho ve ele men te kot pod - ni vo je (med mrež je 1). Po leg mož no sti izde la ve dobrih navi dez nih upo do bi tev oko lja je pred nost VNS-ja tudi v tem, da vse bu je orod ja za izde la vo ter ure ja nje topo lo gi je zunaj upo do bi tve ne ga oko lja. To pome ni, da lah ko upo do bi tev vidi mo in natanč no obli ku je mo na nivo ju točk, linij in poli go nov brez vra ča nja v GIS oko - lje. Temat ski slo ji so lah ko izde la ni in dostop ni prek baze, ki je zno traj upo do bi tve ne ga oko lja. VNS je pri la go jen za upo dab lja nje foto rea li stič nih pogle dov. Pro gram vse bu je šte vil ne obli ke eko si ste mov, na pri mer ceste, vode, rast je, neba, nalo ga upo rab ni ka pa je, da si pri la go di in po mož no sti še doda last - ne vse bi ne v taki meri, da ustre za jo nje go ve mu name nu. Tako lah ko poljub no doda ja mo ele men te zno traj zavih kov ter jim dolo ča mo vse ključ ne para me tre. Pri gozd nem eko si ste mu, na pri mer, lah ko dolo - či mo tipe dre ves, vrsto podra sti ter nji ho vo gosto to. Vod ne povr ši ne in pro met ni ce upo dab lja mo kot linij ske objek te (reka, potok) ali kot skle nje ne poli go ne (je ze ra, mla ke). Teža ve neu je ma nja 3D poda - nih vek tor skih podat kov ali nape nja nja vek tor skih objek tov s po da no širi no z mo de lom relie fa domi sel no in učin ko vi to odpra vi mo s po moč jo upo ra be t. i. ter­raf­fec­tors, kot je pri ka za no na sli ki 1, sku paj s predsta vi tvi jo celot ne ga upo rab niš ke ga vme sni ka pro gra ma VNS. Tako za upo do bitev pri do bi mo lič no ustvar je ne ose ke in nasi pe na digi tal nem mode lu relie fa, zato je pri kaz linij skih elemen tov bolj rea len. 3 Kar to graf ska gene ra li za ci ja in pri pra va nači na kar to graf ske ga pri ka za Po stop ke gene ra li za ci je upo rab lja mo tako pri izde la vi kart kot tudi pri mode li ra nju (Pat ter son 2005). Še ved no se izva ja pred vsem roč no, saj pred stav lja zah te ven niz postop kov pri izde la vi novih kart, kjer si kar to gra fi pri za de va jo izbolj ša ti pri kaz in zaz na vo pro stor skih infor ma cij, nji ho vo upo rab nost ter med se boj na raz mer ja. Je eden naj po memb nej ših postop kov izde la ve kar te, od kate re ga je v pre cejš nji meri odvi sna kako vost in učin ko vi tost pri ka za. Kar to graf ska gene ra li za ci ja je odvi sna od meri la, name - na in nači na upo ra be kar te, kar to graf skih virov, pra ga loč lji vo sti in gra fič ne obre me ni tve kar te. V pro ces gene ra li za ci je so vklju če ni nasled nji postop ki, ki jih je tre ba zara di med se boj ne odvi sno - sti izva ja ti soča sno (Pe ter ca s so de lav ci 1974): • izbi ra in izpuš ča nje, • poe no stav lja nje, • zdru že va nje, • kva li ta tiv na pre tvor ba in • pre mi ka nje. Po uspe šni vzpo sta vi tvi in gene ra li za ci ji kar to graf ske ga mode la se loti mo še nasled nje faze, to je pri pra ve scen za nji ho vo upo do bi tev ter izde la vo ani mi ra ne ga kar to graf ske ga pri ka za – pre le ta prek območ ja. To sto ri mo s po moč jo nasta vi tev kame re v VNS-ju. ustva ri mo novo kame ro, ki nam slu ži za rea li za ci jo pre le ta. Dolo či mo ključ ne toč ke pre le ta (lo ka ci jo, orien ta ci jo, nagib) in čas pote ka pre le ta med ključ ni mi toč ka mi. Nato v pro gra mu izbe re mo ustrez no loč lji vost posnet ka, nasta vi mo še poda - tek o šte vi lu slik na sekun do ter o gla je nju robov. Izbi ra mo lah ko med šte vil ni mi izhod ni mi for ma ti. Pri po ro ča mo samo dej ni posto pek ani mi ra ne ga pri ka za po posa mez nih posnet kih name sto celot ne ga zapi sa v vi deo for mat, saj lah ko pri dol go traj nem ani mi ra nju in shra nje va nju celot ne ani ma ci je pri de do težav in se posto pek ne izve de v ce lo ti. Posa mez ni posnet ki se shra ni jo na trdi disk. V pro gra mu Win­- dows­Live­Movie­Maker lah ko nato vse te posnet ke naen krat uvo zi mo ter sesta vi mo načr to van ani mi ra ni pri kaz. 177 Jo že bučar, Du šan Petro vič Kar to graf ski (3D) mode li vse bu je jo veli ko koli či no podat kov, zato je razum lji vo, da obde la va in ani - mi ra nje scen vza me ta veli ko časa. Do konč nih rezul ta tov pri de mo pre cej hitre je, če ima mo zmog lji vo ter sodob no stroj no in pro gram sko opre mo, saj lah ko v nas prot nem pri me ru pri de do nesta bil no sti pro - gra ma. 4 Izde la va tri raz sež nost ne kar te na pri me ru Hor ju la z oko li co Pred hod no opi san posto pek smo upo ra bi li pri izde la vi 3D kar te in ani mi ra ne ga kar to graf ske ga pri - ka za območ ja Hor ju la z oko li co. Kot vir za vzpo sta vi tev mode la relie fa v VNS-ju smo upo ra bi li tek stov ne xyz dato te ke DMV 25, lista VTD2307 in VTD2308 (Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je). Pri vse - bi ni 3D kar te smo izha ja li iz lista DTK 25 POLHOV GRaDEC 114 012-4-3, v ce lo ti zaje te ga v vek tor ski obli ki v for ma tu .ocd pro gra ma OCaD (iz de la va: Inšti tut za geo de zi jo in foto gra me tri jo FGG, Ljub - lja na, 1997, izda la: Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je). Območ je obrav na ve je veli ko sti 4,5 krat 3 km, z og liš či y = 446.000 m, y = 450.500 m, x = 97.000 m, x = 100.000 m, poda ni mi v koor di - MIN MaX MIN MaX nat nem siste mu D48. Med samo izde la vo 3D kar te smo pri do bi li še podat ke o ve ge ta ci ji in rabi povr šin iz baze Dejan ske rabe Mini strs tva za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no (med mrež je 3). 3D kar to graf ski model smo vzpo sta vi li v pro gram skem oko lju VNS. Poleg tega pro gram ske ga oko - lja za obli ko va nje in izde la vo 3D kar to graf skih pri ka zov smo upo ra bi li še pro gram sko opre mo za pri pra vo in obde la vo podat kov, kot so: OCAD 10.0.1 (OCAD AG), Goo­gle­Arc­Map 9.3 (ESRI), Goo­gle­Sketch­Up Pro 8 (Goo gle) ter Win­dows­Live­Movie­Maker (Mi cro soft). S pro gra mom OCaD smo pri pra vi li toč kov ne, linij ske in poli gon ske vse bi ne iz dato te ke POLHOVGR.OCD (vek to ri zi ran list DTK 25). Vse podat ke za vodov je, pro met ni ce, objek te ter napi se smo izvo zi li v pro - gram VNS s po moč jo dato te ke for ma ta .shp. V pro gra mu ESRI­ARCGIS (Arc­Map 9.3) je pote ka lo obre zo va nje .shp dato tek za naše pred hod no defi ni ra no območ je. Za ta namen smo naj prej ustva ri li okvir (ok vir.dwg) naše ga območ ja, nato pa smo z orod jem CLIP v pro gra mu odre za li odve čen del za vsa ko vhod no .shp dato te ko (vo dov je, pro metnice, vege ta ci ja, objek ti ter napi si). Kot rezul tat smo dobi li nove sha pe dato te ke, ki so bile ome je ne na izbrano območ je (vode_nove.shp, ceste_nove.shp, raba_ob moc je.shp, objek ti_Clip.shp, POLHOVGR_tx_Clip.shp). Za upo do bi tev 3D kar te in ani mi ra ne ga pri ka za smo upo ra bi li tako zna ke, ki so že bili vgra je ni v pro - gra mu VNS (med mrež je 2) kot tudi last no izde la ne zna ke v pro gra mu Goo­gle­Sketch­Up Pro 8 (sli ka 2). Zna ke smo obli ko va li sklad no z na če li, opre de lje ni mi v (Pe tro vič 2001). Za vode (reke, poto ki), ceste (brez pra šna cesta, maka dam ska cesta, kolo voz, slab ši kolo voz, uli ca), rast je in sta no vanj ske objek te smo upo ra bi li kar 3D zna ke (ob jek te), ki so bili pred na lo že ni v pro gra mu samem. Eden izmed pogo stej ših prob le mov, ki se poja vi jo pri izde la vi tri raz sež nost nih kart, je pre kri va nje objek tov, kar odpra vi mo s po stop kom kar to graf ske gene ra li za ci je, pred vsem pre mi ka nja. Pri tem je treba ohra nja ti med se boj ne odno se pri ka za nih objek tov sklad no s teo re tič ni mi nače li kar to graf ske gene ra - li za ci je (Pe ter ca sode lav ci 1974), pri la go je ni mi za 3D pred sta vi tve (Pe tro vič 2001). V na da lje va nju so nave de na vse bin ska področ ja, kjer je bila ozi ro ma na kak šen način je bila upo rab lje na kar to graf ska gene - ra li za ci ja. Re lief je bil izde lan na pod la gi kar to graf ske ga vira DMV 25 in ga pri izde la vi 3D kar te nismo gene - ra li zi ra li. Vode so bile pri ka za ne na pod la gi lista kar te v vek tor ski obli ki DTK 25 POLHOV GRaDEC. Gle - de na to, da je ta kar ta meri la 1 : 25.000, so bili pri nje ni izde la vi upo šte va ni in upo rab lje ni vsi postop ki kar to graf ske gene ra li za ci je. Z upo šte va njem postop ka izbi re smo izpu sti li smo neka te re manj še in manj pomemb ne pri to ke. Vod no omrež je smo raz de li li v dve kate go ri ji (reke in poto ki), ki smo ju pri ka za li z vgra je ni ma kar to graf ski ma zna ko ma (na me no ma smo spre me ni li pred hod no dolo če no tek stu ro vod na svet lo modro bar vo, da bi se vode bolj loči le od cest) in upo šte va li poe no stav lja nje linij. Izvi re in poni kal ni ce smo pri ka za li s poe no stav lje ni ma pogoj ni ma kar to graf ski ma zna ko ma, ki smo ju sami izdelali. 178 Iz de la va tri raz sež nost ne topo graf ske kar te Horjula z okolico IME VELIKOST OBJEKTA 3D ZNAK [m] baraka 4 × 2 × 2,8 cerkev 20 × 15 × 15 kozolec 21,25 × 2,5 × 6,1 spomenik 3 × 3 × 4 izvir 2 (polmer) ponikalnica 2 (polmer) Sli­ka 2:­Pri­mer­izde­la­nih­kar­to­graf­skih­zna­kov. 179 Jo že bučar, Du šan Petro vič Sli­ka 3:­Izse­ki­izde­la­ne­3D­kar­te. V enot no kate go ri jo pokri to sti tal smo zdru ži li trav ni ke, pašni ke, ohi šni ce in vse trav na te povr - šin. Prav tako smo se odlo či li za zdru že va nje hme ljišč in sadov nja kov. Pri nji vah in gozd nih povr ši nah smo upo ra bi li izpuš ča nje. Izog ni li smo se pri ka zu majh nih obde lo val nih povr šin ozi ro ma majh nih otočkov. Vse vse bi ne so bile pri ka za ne na pod la gi vgra je nih pri ka zov (ra zen njiv, ki smo jih pri do bi li na spletni stra ni http://www.3dnworld.com/com po nents.php). Z iz bi ro ustrez nih dre ve snih vrst, gosto to, lokacijo in orien ta ci jo smo zgra di li pri kaz sadov nja kov in goz dov. Stav be smo pri do bi li na osno vi lista kar te v vek tor ski obli ki DTK25 POLHOV GRaDEC, kjer je dolo - če na stop nja gene ra li za ci je že upo šte va na. Pri vzpo sta vi tvi 3D mode la se je v več pri me rih izka za lo, da je stav ba leža la na cesti ozi ro ma vodi, zato smo v ne ka te rih pri me rih dodat no pre mi ka li objek te. Stavbe in tovar no smo pri ka za li s kar to graf skim zna kom, ki sta vgra je na v pro gra mu VNS. Cerk ve, kozol ce, bara - ke in spo me ni ke smo pri ka za li s poe no stav lje ni mi in last no izde la ni mi 3D kar to graf ski mi zna ki (sli ka 2). Pro met ni ce smo prav tako pri do bi li na pod la gi lista DTK 25 v vek tor ski obli ki. Pri pri ka zu smo izpu sti li vse ener get ske vode (ra zen dalj no vo dov). Prav tako smo izpu sti li gozd ne ceste in dolo če ne neka - te go ri zi ra ne ceste (neu tr je ne ceste, pri sto pi do objek tov itd.). Cest no omrež je smo raz de li li v tri kate go ri je (2 lane­high­way, asp­halt­path in dirt­lane), ki smo jih pri ka za li z vgra je ni mi kar to graf ski mi zna ki. Sloj zem lje pi snih imen je še zad nji, pri dob ljen iz lista DTK 25 v vek tor ski obli ki. upo ra bi li smo ime na nase lij in objek tov (to po ni me), vodo to kov (hi dro ni me) in relief nih oblik (oro ni me). Ime na vodo - to kov smo pri ka za li nad gla di no vodo to kov, in sicer z mo dro bar vo. Ime na nase lij, kra jev in gri čev smo pri ka za li z belo bar vo ter črno obro bo, zara di bolj še pre gled no sti smo jih dvig ni li nad teren. Zad nja faza je obse ga la izde la vo ani ma ci je, navi dez ne ga pre le ta prek pri ka za ne ga območ ja po vna prej dolo če ni tra jek to ri ji. Izde la na je bila v pro gra mu VNS. Pri me ri upo do bi tev vzpo stav lje ne ga 3D kar to graf - ske ga mode la, ki so soča sno tudi kadri iz konč ne izde la ne ani ma ci je, so pri ka za ni na pri me rih v sli ki 3. 180 Iz de la va tri raz sež nost ne topo graf ske kar te Horjula z okolico 5 Sklep V pris pev ku smo opi sa li in pri ka za li pro ces izde la ve tri raz sež nost ne kar te ter ani mi ra ne ga kar tograf - ske ga pri ka za. Podrob no je pred stav lje na obde la va podat kov za uvoz podat kov, postop ki, orga ni za ci ja, obde la va in upo do bi tev v pro gra mu Visual Natu re Stu dio (VNS). Dolo čen je bil nači na pri ka za objek - tov in poja vov, pred stav lje na izde la va 3D kar to graf skih zna kov, opi sa ni upo rab lje ni postop ki kar to graf ske gene ra li za ci je ter pred stav lje na izde la va ani mi ra ne ga kar to graf ske ga pri ka za. V uvo du smo ome ni li, da je raz voj na področ ju raču nal niš tva in teh no lo gi je izra zi to pri po mo gel k bolj šte vil ni izde la vi in upo ra bi 3D pri ka zov. Sled nje je mogo če, ker do kako vost nih 3D kar to grafskih pri ka zov pri de mo v pre cej hitrej šem času, eno stav ne je ter za to dol go roč no pora bi mo manj sred - stev. In prav pred stav lje ni izde lek potr ju je nave de na dejs tva, res pa bo tre ba še nekaj časa, da se tovrst ni 3D pri ka zi uve lja vi jo med upo rab ni ki, pred tem pa še mor da neko li ko gra fič no izbolj ša jo s ci ljem čim učin ko vi tej še ber lji vo sti pro stor skih podat kov. 6 Viri in lite ra tu ra Med mrež je 1: http://3dna tu re.com (11. 2010). Med mrež je 2: http://www.3dnworld.com/com po nents.php (11. 2010). Med mrež je 3: http://rkg.gov.si/GERK (11. 2010). Mini strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no. Pat ter son, T. 2005: DEM Mani pu la tion and 3-D Visua li za tion: Tech ni ques used by the u. S. Natio nal Park Ser vi ce. Car to grap hi ca 38, 1–2. Pe ter ca, M., Rado še vič, N., Mili sav lje vić, S., Race tin, F. 1974: Kar to gra fi ja. beo grad. Pe tro vič, D. 2001: Nače la obli ko va nja izraz nih sred stev v tri di men zio nal nih kar to graf skih pri ka zih. Dok - tor ska diser ta ci ja, Fakul te ta za grad be niš tvo in geo de zi jo uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Pe tro vič, D. 2002: Tri raz sež nost ne kar to graf ske upo do bi tve pro stor skih podat kov. Geo graf ski infor - ma cij ski siste mi v Slo ve ni ji 2001–2002. Ljub lja na. Pe tro vič, D. 2007: Tri raz sež ne (te mat ske) kar te v pro stor skem načr to va nju. Geo det ski vest nik 51-2. Ljubljana. 181 182 GIS v Sloveniji 2011–2012, 183–190, Ljubljana 2012 3R GIS OKOLJE ZA NAČRTOVANJE IN PRIKAZ POSEGOV V PROSTOR Dean­Šopič,­Črt­Rud­man,­Aljo­ša­Žer­jal,­Daniel­Presl­Radi,­Jure­Gra­hor Harp­ha­Sea,­d. o. o.­Koper dean.so­pic@harp­ha­sea.si,­chort@harp­ha­sea.si,­cale@harp­ha­sea.si,­daniel@harp­ha­sea.si,­jure@harp­ha­sea.si UDK:­91:659.2:004 711.2 IZVLEČEK 3R­GIS­oko­lje­za­načr­to­va­nje­in­pri­kaz­pose­gov­v pro­stor Pris­pe­vek­na­pri­me­ru­Mest­ne­obči­ne­Koper­pred­stav­lja­zasno­vo,­last­no­sti­in­izved­bo­3R­GIS­oko­lja­za­načr­- to­va­nje­in­pri­kaz­pose­gov­v pro­stor.­Pri­mer­ja­dina­mič­no­in­sta­tič­no­meto­do­3R­mode­li­ra­nja­urba­nih­oko­lij in­raz­prav­lja­o po­me­nu­nju­ne­ga­dopol­nje­va­nja. KLJUČNE­BESEDE tri­raz­sež­nost,­GIS,­načr­to­va­nje,­pro­stor­ska­baza­podat­kov,­mode­li­ra­nje,­sta­tič­ni­3R­model,­dina­mič­ni­3R model,­stop­nje­natanč­no­sti­pri­ka­za,­pose­gi­v pro­stor ABSTRACT 3D­GIS­application­for­planning­and­visualisation­of­spatial­development Article­presents­the­plan,­characteristics­and­implementation­of­3D­GIS­environment­for­planning­and visualisation­of­spatial­development­on­the­example­of­Municipality­of­Koper.­Dynamic­and­static­mod- elling­methods­are­compared,­and­their­complementarity­is­discussed. KEY­WORDS threedimensional,­GIS,­planning,­geodatabase,­modelling,­static­3D­model,­dynamic­3D­model,­level­of­detail, spatial­development 183 Dean Šopič, Črt Rud man, aljo ša Žer jal, Daniel Presl Radi, Jure Gra hor 1 Uvod Geo graf ski infor ma cij ski siste mi so v zad njih dveh deset let jih posta li nepo greš ljiv pri po mo ček vsako - gar, ki se ukvar ja z na čr to va njem pose gov v pro stor. Pri tem so dobro doš la pomoč tudi tri raz sež nost na (3R) oko lja, ki omo go ča jo pri kaz sta nja pred in po pose gu. Z zdru ži tvi jo upo rab no sti 3R GIS oko lja in rea - li stič no pona zo ri tvi jo je upo rab ni kom olaj ša na izkuš nja doje ma nja sta nja v pro sto ru in odlo ča nja o bo do čih pro jek tih in nji ho vih raz li či cah. Za Mest no obči no Koper smo raz vi li last no 3R GIS oko lje za pro stor ski pri kaz raz no vrst nih podat - kov. Zara di svo je pri la go dlji vo sti je oko lje pri mer no za zelo raz no li ke pri me re upo ra be. Omo go ča pri kaz in ana li ze poljub nih rastr skih ali vek tor skih podat kov nih slo jev, prav tako pa je mogo če v is tem oko - lju hkra ti pri ka zo va ti tudi 3R mode le ter giba nje in spre mi nja nje posa mez nih mode lov v pro sto ru sko zi čas. 2 Last no sti in pred no sti 3R GIS oko lja S po moč jo izde la ne ga oko lja lah ko načr to val ci in pre so je val ci pose gov v pro stor izva ja jo ustrez ne ana li ze pred vi de nih pose gov in nji ho vih vpli vov na oko li co. Zla sti je pomemb no, da jim omo go ča pre - so ja nje v treh raz sež no stih in ob pri sot no sti vseh potreb nih podat kov nih slo jev. Sla bost dvo raz sež nost nih GIS pro gra mov je namreč v po manj klji vi pro stor ski pred sta vi, ki jo nudi jo. Pro gram sko oko lje omo - go ča tudi eno stav no in vizual no nazor no izva ja nje ana liz osen če no sti oko li ce po pose gu v pro stor, kar je še pose bej upo rab no po pose gih v go sto pose lje nem urba nem oko lju. Rea li sti čen model urba ne ga oko lja omo go ča natanč no pre so jo vedut nase lja pred in po pose gih, mode li ra nje pogle dov iz novo gra - je ne ga objek ta ter foto rea li stič no pona zo ri tev načr to va ne ga objek ta. Mode li v bazi podat kov so prek svo jih iden ti fi ka tor jev pove za ni z os ta li mi pro stor ski mi evi den ca mi. Na ta način lah ko upo rab nik hkra ti dosto pa do vseh podat kov, pove za nih z mo de lom, kot so reci mo spo me niš ko vars tvo, last niš tvo, podat - ki iz popi sa. 3 Osnov ni podat kov ni slo ji za izde la vo 3R urba ne ga mode la Za rea li sti čen pri kaz urba ne ga oko lja v treh raz sež no stih je nuj no pred hod no izde la ti model stavb, pri po roč lji vo pa tudi mode la urba ne opre me in vege ta ci je. Mode le stavb smo izde la li na pod la gi podat - kov detajl ne ga laser ske ga sne ma nja iz zra ka. To je delov no zelo inten zi ven posto pek, saj je tre ba vsa ki stav bi iz obla ka točk dolo či ti zna čil ne last no sti (vi ši no, tlo ris, loka ci jo, obli ko in naklon stre he in podob - no) in jih vne sti v po dat kov no bazo. Vse dostop ne fasa de stavb sta re ga mest ne ga jedra Kopra smo nato foto gra fi ra li, raz pa či li in jih, pove za ne z mo de lom, shra ni li v bazo. Rezul tat je dina mič no ustvar jen sloj mode lov stavb s pri pa da jo či mi tek stu ra mi in obli ko stre he. Natanč nost mode la je zara di izvor nih podat - kov in nači na mode li ra nja pre cej več ja od že uve ljav lje ne ga ustvar ja nja 3R stavb le iz podat kov kata stra stavb. Po dat ke o ve ge ta ci ji in urba ni opre mi smo pri do bi li z iz ved bo natanč nih popi sov, nato pa smo za posa mez ne tipe rast ja (vr sta dre ve sa, viši na) in urba ne opre me (vr sta in tip sve til ke, klo pi, koši za sme ti in podob no) izde la li 3R mode le in jih pove za li z vno si v bazi podat kov. Na tan čen digi tial ni model relie fa s pol me tr sko loč lji vost jo smo, tako kot model stavb, izde la li iz obla ka točk laser ske ga sne ma nja iz zra ka in ume ri li s po moč jo GNSS meri tev kon trol nih točk. Hkra ti z la ser skim sne ma njem je bil izde lan tudi natan čen orto fo to posne tek celot ne ga območ ja, ki, pro ji ci - ran na prej ome nje ni model relie fa, zago tav lja rea li sti čen pri kaz sta nja v pro sto ru. Na tri mese ce izva ja mo tudi last na aero sne ma nja, ki zago tav lja jo poso dob lje nost podat kov. 184 3R GIS oko lje za načr to va nje in pri kaz pose gov v pro stor 4 Dodat ni podat kov ni slo ji za načr to va nje in pri kaz pose gov v pro stor V bazo podat kov lah ko doda mo poljub ne podat kov ne slo je, ven dar so za upo ra bo pri načr to va nju in pri ka zu pose gov v pro stor naju po rab nej ši slo ji ome ji tev v pro sto ru ter last no sti površ ja. Ome ji tve v pro sto ru • 2R slo ji for mal nih ome ji tev v pro sto ru, na pri mer območ ja Natu ra 2000, vodo vars tve na območ ja, območ ja ohra nja nja narav ne in kul tur ne dediš či ne; • arheo loš ka naj diš ča – območ ja arheo loš kih razi skav s po ve za va mi na poro či la o iz ko pa va njih in vars - tve nih reži mih; • komu nal ni vodi – podat ke smo prev ze li iz kata strov gos po dar ske jav ne infra struk tu re. Prob lem je slab ša kva li te ta zaje ma viši ne pri neka te rih evi den cah GJI; • geo loš ke vrti ne in pro fi li – oko lje omo go ča vnos in pri kaz geo loš kih podat kov vrtin ter pri kaz inter - po li ra nih podat kov o vi ši ni pod tal ni ce, glo bi ni posa mez nih geo loš kih pla sti in osta lih raz po lož lji vih podat kov. 5 3R mode li ra nje mest V os no vi eno stav na in tri vial na nalo ga izde la ve 3R mode la mesta se kar hitro spreo br ne v te žavno nalo go, ko posku si mo zado vo lji ti vse potre be. Pri ka za ti si želi mo veli ka območ ja. Želi mo si detajl nih struk tur, ki bi ime le čim bolj real no podo bo. Z is tim name nom vklju ču je mo tudi rast je ter dru ge objek - te. Vse sku paj zelo hitro pre se že meje, ki jih za pri ka zo va nje ponu ja stroj na opre ma. Le pre miš lje ne meto de in učin ko vi ta orga ni za ci ja podat kov lah ko omo go či ta teko če pri ka zo va nje veli kih gmot podat - kov v real nem času. Pri 3R mode li ra nju mest smo nale te li na nasled nje teža ve: • veli ka koli či na objek tov, • real nost podo be, • mož nost pri ka za več sto penj kom plek sno sti, • mož nost sprot ne ga ažu ri ra nja podat kov z eno stav ni mi postop ki za upo rab ni ka, • časov no sle de nje spre mem bam. Pri pri ka zu 3R mode lov pa so se poja vi le nasled nje zah te ve: • pri kaz na raz lič nih kom bi na ci jah stroj ne opre me, • isto ča sni pri kaz veli ke koli či ne podat kov, • pre klap lja nje med isto lež ni mi mode li (na pri mer časov no pre klap lja nje med mode li iz raz lič nih zgo - do vin skih obdo bij ozi ro ma pred sta vi tve raz lič nih pro jek tov, umeš če nih v isti pro stor). Pri izde la vi učin ko vi te ga mode la, ki bi izpol nje val našte te zah te ve, smo zdru ži li dve meto di, ki ju opi su je mo v na da lje va nju. Sta tič ni 3R model: Model ime nu je mo sta tič ni takrat, ko je nje go va struk tu ra izde la na in shra njena v da to te ko. Pred nost sta tič ne ga mode la je v tem, da ne potre bu je dosto pa do baze podat kov in raču - nal nik raz bre me ni sprot ne ga ustvar ja nja 3R struk tur. Nje go va sla bost je, da mora mo vsak posa mez ni model pose bej odpre ti v pri ka zo val ni ku. Če želi - mo pri ka za ti sku pi no mode lov, mora mo naj prej nalo ži ti vsa ke ga pose bej. Sku pek mode lov mora mo nato shra ni ti v svo jo dato te ko, s či mer se koli či na podat kov zelo hitro veča. Prav tako se tovrst ne dato - te ke nabi ra jo na raz lič nih loka ci jah. Ob nad grad nji mode la ponov no nasta ne nova dato te ka. učin ko vi to sle de nje tak šne mu toku podat kov je zelo zah tev no, vra ča nje na pred hod na sta nja pa je težav no, vča - sih nemo go če. Pri pri ka zo va nju raz lič nih sce na ri jev ima mo teža ve s pre klap lja njem med raz lič ni mi mode li, saj ima - mo več raz lič nih mode lov na isti loka ci ji. Pri mer tega je na pri mer pre klop med pri ka zo va njem stav be iz 18. sto let ja in isto lež ne stav be iz današ nje ga časa. 185 Dean Šopič, Črt Rud man, aljo ša Žer jal, Daniel Presl Radi, Jure Gra hor Di na mič ni 3R model: Dina mič ni model je model, ki se ustvar ja spro ti. V ozad ju dina mič ne ga mode - la sto ji baza podat kov, v ka te ri so defi ni ra ni vsi podat ki, potreb ni za izgrad njo mode la, ne pa model sam. Pri ka zo val nik v tre nut ku zago na zah te va od baze vse potreb ne podat ke za izde la vo 3R mode la ter na nji ho vi osno vi ustva ri 3R model. Pred no sti take ga mode la so: • mož nost isto ča sne ga pre gle do va nja 3R podat kov iz iste baze večih upo rab ni kov hkra ti, • mož nost hkrat ne ga izva ja nja spre memb v bazi s stra ni več upo rab ni kov, • sprot no pri ka zo va nje uve de nih spre memb vsem upo rab ni kom v real nem času, • za izved bo spre memb ni potreb no zna nje o 3R mode li ra nju, saj upo rab nik spre mi nja opi sne podatke v ta be lah, iz kate rih se model izde lu je, • mož nost sprot ne ga pre klap lja nja med vid ni mi ele men ti v pri ka zu, • več sto penj natanč no sti mode lov, ki se med seboj lah ko po potre bi dina mič no izme nju je jo. Sla bo sti dina mič ne ga 3R mode la so: • za pri kaz je potreb na zmog lji vej ša stroj na opre ma, ki v real nem času izgra ju je model, • za pri kaz mode la je potre ben dostop do baze podat kov, • sistem je zelo učin ko vit za pri kaz eno stav nih mode lov stavb, ni pa učin ko vit pri podrob nih modelih, ki jih je tež ko opi sa ti v ok vi ru stan dar di zi ra ne tabe le. 6 Pri mer ja va metod Če želi mo s kva dri pona zo ri ti raz po re di tev stavb na več ji povr ši ni (na pri mer celot ni mest ni obči - ni), je zelo učin ko vit dina mič ni model, saj lah ko iz kata stra stavb v bazo pre ne se mo podat ke (tlo ri se stavb, nad mor ske viši ne teme ljev ter viši ne stavb od teme lja itd.), pro gram pa ob zago nu na pod la gi teh podat kov izde la zelo grob 3R model območ ja. S po moč jo skrip tov za avto ma tič no ažu ri ra nje stanja lah ko model eno stav no ažu ri ra mo ob vsa kem pre je mu nove ga kata stra. Sli­ka 1:­Osnov­ni­model­stavb –­kva­dri. 186 3R GIS oko lje za načr to va nje in pri kaz pose gov v pro stor Mo del lah ko s pa ra me trič nim opi som streh (vsa ka zgrad ba ima pri pa da jo če polje, v ka te re ga vpi - še mo podat ke, potreb ne za rekon struk ci jo obli ke stre he). Ta poda tek je sestav ljen iz šifran ta, ki opi su je obli ko stre he in naklo na stre he. Ob spre mem bi tlo ri sa ali viši ne zgrad be se obno vi ta tudi polo žaj in obli ka stre he in pri la go di ta novim dimen zi jam zno traj okvi rov nje ne ga para me trič ne ga opi sa. Če želi mo mestu dati še bolj real no podo - bo, lah ko ob popi su foto gra fi ra mo fasa de stavb in v bazo vne se mo ime na foto gra fij, ki pred stav lja jo posa mez ne stra ni ce stav be. Pri sta tič nem mode lu vsa kr šna spre mem ba zah te va roč ni poseg v 3R model, za kar je potreb no zna - nje o 3R mode li ra nju s stra ni upo rab ni ka. Ob vsa ki spre mem bi kata stra je tre ba stav bo iden ti fi ci ra ti zno traj mode la, roč no popra vi ti tako videz zgrad be, kakor tudi nje ne stre he, ter po potre bi spre me ni ti naved bo o tek stu ri fasa de. Tako delo je zelo zamud no. Sli­ka 2:­Kva­dri­z do­da­no­stre­ho­in­foto­gra­fi­ja­mi­fasad. Sli­ka 3:­Pri­mer­podrob­nej­ših­mode­lov. 187 Dean Šopič, Črt Rud man, aljo ša Žer jal, Daniel Presl Radi, Jure Gra hor Na dru gi stra ni pa se dina mič ni model izka že kot neu čin ko vit pri podrob nej ših mode lih zgradb. Ko želi mo mode li ra ti na pri mer objekt zgo do vin ske ga pome na in bi žele li v mo del zaje ti vse nje go ve arhi tek tur ne podrob no sti, tega ne more mo opi sa ti v ta be li podat kov – vsaj ne v taki, ki bi bila stan dar - di zi ra na za vse stav be in obe nem ne pre več kom plek sna. V tak šnih pri me rih so ustrez nej ši sta tič ni mode li, saj lah ko kom plek sno struk tu ro mode li ra mo in zape ča ti mo v sa mo stoj no dato te ko. 7 Inte gra ci ja siste mov Na pod la gi pri mer ja ve smo ugo to vi li, da se pri izde la vi učin ko vi te ga 3R mode la mesta nika kor ne more mo upo rab lja ti ene same meto de, tako zara di vizual ne podo be kot tudi zara di stroj nih zmog lji - vo sti raz po lož lji ve opre me. Odlo či li smo se torej za inte gra ci jo obeh siste mov, kjer osnov ne stav be, ki jih lah ko pri ka že mo s kva dri, dina mič no ustvar ja mo iz baze, hkra ti pa nam baza dosta vi poda tek o lo - ka ci ji kom plek snej še ga sta tič ne ga 3R mode la ter nam poda nje gov polo žaj in orien ta ci jo v mo de lu. LOD (le­vel­of­detail) sistem za pos pe ši tev pri ka zo va nja: Čeprav smo v opi su sta tič ni model pred - sta vi li kot manj obre me nju jo če ga za stroj no opre mo, se v prak si tudi s tega sta liš ča izka že kot slab ši, saj mora mo že ob zago nu nalo ži ti vse, kar želi mo vide ti. Če želi mo na pri mer poto va ti po mode lu celot - ne mest ne obči ne, mora mo pri sta tič nem mode lu nalo ži ti vse kva dre, vse podrob no sti stav be (okna, bal ko ni, ogra je, žle bo vi, klju ke itd.), rast je, sve ti la itd. Obe nem mora mo biti pozor ni, da se na loka ci ji podrob nih mode lov ne naha ja jo kva dri, ki pona zar ja jo isto stav bo iz kata str skih podat kov. Sta tič ni model ima tako nalo že ne vse ele men te, tako tiste, ki so zunaj vid ne ga polja, kot tudi podrob no sti, ki na tre - nut ni raz da lji niso raz loč ne. Pri dina mič nem mode lu se pa v tre nut nem pogle du ome ji mo samo na pred me te, ki so v vid nem polju in so na dani raz da lji raz loč ni. Ob zago nu lah ko tako nalo ži mo samo kva dre stavb, saj gle da mo območ je z več je raz da lje in se podrob no sti na stav bah ne vidi jo. Ko se nase lju prib li žu je mo, se zmanjša Sli­ka 4:­Inte­gra­ci­ja­kva­drov­s pri­lep­lje­ni­mi­fasa­da­mi­in­podrob­nih­mode­lov. 188 3R GIS oko lje za načr to va nje in pri kaz pose gov v pro stor šte vi lo objek tov v vid nem polju, zato lah ko v tem kora ku doda mo tudi na pri mer stre he. Ko se posa - mez ne mu objek tu dovolj prib li ža mo, lah ko nalo ži mo še foto gra fi jo fasa de. Kasne je lah ko nalo ži mo še dre ve sa, sve ti la in podrob ne mode le zgradb, ki vse bu je jo oka, bal ko ne, ogra je itd. S prib li že va njem se nepre sta no zmanj šu je šte vi lo objek tov v bliž njem vid nem polju, te pa lah ko nado me sti mo s pred meti, ki pred stav lja jo detaj le na stav bi. Ob vsto pu v stav bo se nalo ži samo model notra njo sti z vse mi podrob - nost mi. Pri kaz rast ja, sve til in osta lih objek tov lah ko omo go či mo ali pa tudi ne, odvi sno od zmog lji vo sti stroj - ne opre me, na kate ri tre nut no pri ka zu je mo. Rav no tako lah ko v pri me ru manj zmog lji vih siste mov a pli ka ci ji ome ji mo stop njo pri ka za podrob no sti. Na ta način meto da, ki je na osnov nem pri me ru izka - za la za poča snej šo, posta ne ključ ne ga pome na za sprot no pre gle do va nje. »… Gle­de­na­pred­sta­vi­tev­3D-mo­de­lov­objek­tov­se­tak­šni­pri­ka­zi­po­kako­vo­sti­ozi­ro­ma­vklju­če­va­nju podrob­no­sti­deli­jo­gle­de­na­stop­njo­pos­plo­še­va­nja­detaj­lov­ozi­ro­ma­gle­de­na­loč­lji­vost­objek­tov­(LOD – level­of­detail).­Za­upo­do­bi­tev­stavb­na­splo­šno­raz­li­ku­je­mo­pet­sto­penj­raz­poz­nav­no­sti­(ka­ko­vo­sti­upo­- do­bi­tve)­objek­tov,­ki­se­ozna­ču­je­jo­kot­LOD 0,­LOD 1,­LOD 2,­LOD 3­in­LOD 4­(Kol­be, 2008).­Zvez­no­ali več­sto­penj­sko­pri­ka­zo­va­nje­loč­lji­vo­sti­podrob­no­sti­(LOD)­je­splo­šno­poz­na­na­teh­ni­ka­v ra­ču­nal­niš­ki­grafiki, ki­se­upo­rab­lja­za­poda­ja­nje­od­pogle­da­odvi­sne­reduk­ci­je­podrob­no­sti­pri­pri­ka­zo­va­nju­rojev­točk,­pra­- vo­kot­nih­in­tri­kot­niš­kih­mrež,­3D-ob­jek­tov,­tek­stur­itd.­Pri­stop­zago­tav­lja­sprot­no­izbolj­ša­nje­raz­mer­ja med­loč­lji­vost­jo,­kako­vost­jo­in­hitrost­jo­pri­ka­za­zah­tev­ne­dina­mič­ne­raču­nal­niš­ke­gra­fi­ke.­Loč­lji­vost­detaj­- la­se­izra­ču­na­va­spro­ti­ozi­ro­ma­v real­nem­času­ali­sklad­no­s pred­na­sta­vi­tva­mi,­kar­je­odvi­sno­od­zaple­te­no­sti povr­šin,­odda­lje­no­sti­opa­zo­val­ca,­kota­opa­zo­va­nja­in/ali­hitro­sti­pre­mi­ka­nja­objek­ta­ali­opa­zo­val­ca­(en. wiki­pe­dia.org/wiki/Le­vel_of_de­tail).­Naj­več­ja­mogo­ča­izgu­ba­natanč­no­sti­se­lah­ko­dolo­či­z us­trez­no­nasta­- vi­tvi­jo­vna­prej­poda­nih­mej­nih­vred­no­sti­raz­lič­nih­sto­penj­natanč­no­sti …« (Šu mra da 2009, 698). Sle de nje časov ne mu raz vo ju mesta pre ko 3R mode la: Dina mič na meto da je nepo greš lji va tudi pri pri ka zo va nju spre memb podo be mesta sko zi čas, saj pri ka zo val nik v real nem času pri do bi va tako dina mič ne kot tudi sta tič ne mode le iz baze in jih doda ja ali izklap lja iz pri ka za. Glav na teža va pri tem Sli­ka 5:­Pri­kaz­mode­la­»3R­model­sta­re­ga­mest­ne­ga­jedra­Kopra­oko­li­leta 1800«,­izde­la­ne­ga­na­pod­la­gi podat­kov­iz­fran­cis­cej­ske­ga­kata­stra. 189 Dean Šopič, Črt Rud man, aljo ša Žer jal, Daniel Presl Radi, Jure Gra hor se skri va v raz par ce li ra nju/zdru že va nju stavb sko zi čas. Stav ba iz pre te klo sti se je namreč z leti kata - str sko lah ko deli la ali zdru že va la, čeprav je nje na zuna nja podo ba osta la ena ka. Reši tev je v po zor no izde la ni dre ve sni pove za vi zno traj baze, ki bele ži vse časov ne deli tve/zdru že va nja stav be in tako zaz - na, kdaj zame nja ti pri kaz ene stav be z ve či mi ali obrat no. 8 Sklep Na pod la gi zgo raj nave de ne ga smo kot osno vo izbra li dina mič ni model in mu vgra di li posa mič ne sta tič ne mode le raz lič nih stavb v raz lič nih obdob jih. Temelj na osno va celot ne struk tu re je dobro orga - ni zi ran GIS sistem, ki mora pred vi de ti vse potreb ne podat ke za izpe lja vo naše nalo ge ter dopu sti ti mož nost nadalj ne ga raz vo ja v pri me ru novih potreb. 9 Viri in lite ra tu ra Šu mra da, R. 2009: Tri raz sež ni pri sto pi za mode li ra nje stavb mest in pokra jin. Geo det ski vest nik 53-4. Ljub lja na. 190 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 191–196 PRVO VSEDRŽAVNO LASERSKO SKENIRANJE SLOVENIJE dr. Mi­hae­la­Tri­glav­Čeka­da,­mag. Vas­ja­Bric,­mag. Kat­ja­Oven Geo­det­ski­inšti­tut­Slo­ve­ni­je mihae­la.tri­glav@gis.si,­vas­ja.bric@gis.si,­kat­ja.oven@gis.si UDK:­528.8(497.4) IZVLEČEK Prvo­vse­dr­žav­no­laser­sko­ske­ni­ra­nje­Slo­ve­ni­je Leta 2011­smo­v Slo­ve­ni­ji­zače­li­izva­ja­ti­vse­dr­žav­no­laser­sko­ske­ni­ra­nje­(li­dar).­Podan­je­pre­gled­dose­da­- nje­upo­ra­be­podat­kov­laser­ske­ga­ske­ni­ra­nja­v Slo­ve­ni­ji­in­opis­osnov­nih­para­me­trov­laser­ske­ga­ske­ni­ra­nja, ki­jih­je­tre­ba­poz­na­ti­pred­izved­bo­ske­ni­ra­nja.­Sle­di­pre­gled­vse­dr­žav­nih­laser­skih­ske­ni­ranj­v ne­ka­te­rih boga­tej­ših­zahod­nih­drža­vah.­V na­da­lje­va­nju­je­opi­san­pro­jekt­izva­ja­nja­vse­dr­žav­ne­ga­laser­ske­ga­ske­ni­- ra­nja­Slo­ve­ni­je­gle­de­na­izbra­na­območ­ja­raz­lič­nih­gostot­laser­skih­točk­in­pri­ča­ko­va­ni­konč­ni­izdel­ki. Nare­je­na­je­tudi­pri­mer­ja­va­med­tuji­mi­vse­dr­žav­nimi­laser­skimi­ske­ni­ra­nji­in­slo­ven­skim­pro­jek­tom. KLJUČNE­BESEDE la­ser­sko­ske­ni­ra­nje­Slo­ve­ni­je,­LiDAR,­Slo­ve­ni­ja,­Nizo­zem­ska,­Nem­či­ja,­Švi­ca,­Fin­ska,­Ita­li­ja ABSTRACT First­nationwide­laser­scanning­of­Slovenia Nationwide­aerial­laser­scanning­(lidar)­of­Slovenia­has­started­in 2011.­The­overview­of­current­possibil- ities­of­lasers­scanning­usage­in­Slovenia­is­given.­Additionally,­different­characteristics­of­laser­scanning which should­be­known­prior­to­the­laser­scanning­ordering­are­described.­It­is­followed­by­an­overview­of­nation- wide­laser­scanning­project­in­different­European­states.­In­detail­the­project­of­the­Slovenian­nationwide aerial­laser­scanning­is­presented:­areas­with­three­different­point­numbers­(2,­5­and­10 points/m2),­end-prod- ucts­and­the­quality­controls­of­the­project.­The­Slovenian­data­are­compared­with­other­nationwide­laser scanning­data­acquisitions. KEY­WORDS aerial­laser­scanning­of­Slovenia,­LiDAR,­Slovenia,­the­Netherlands,­Germany,­Switzerland,­Finland,­Italy 191 Mi hae la Tri glav Čeka da, Vas ja bric, Kat ja Oven 1 Uvod – zrač no laser sko ske ni ra nje Zrač no laser sko ske ni ra nje je meto da daljin ske ga zaz na va nja, ki omo go ča podrob no izme ro relie - fa tudi pod rast jem. Za laser sko ske ni ra nje se upo rab lja tudi sino nim lidar sko sne ma nje ali krat ko lidar, ki izha ja iz angleš ke ga opi sa teh no lo gi je (light­detec­tion­and­ran­ging, okraj ša va LiDaR). Glav ni rezul - tat laser skih meri tev so geo re fe ren ci ra ne koor di na te laser skih točk, ki vse bu je jo še red odbo ja in inten zi te to odbi te ga valo va nja. Laser sko ske ni ra nje se lah ko upo rab lja kot samo stoj na teh ni ka zaje ma ali v kombin - ci ji z dru gi mi meto da mi daljin ske ga zaz na va nja, obi čaj no aero fo to gra fi ra njem. La ser sko ske ni ra nje se upo rab lja za izme ro tras elek tro vo dov, izde la vo podrob nih 3D-mo de lov mest, goz dar ske, hidro loš ke in osta le topo graf ske ana li ze (Shan in Toth 2009; aho kas in sode lav ci 2005). V Slo - ve ni ji laser sko ske ni ra nje upo rab lja mo pri vzdr že va nju dalj no vo dov (med mrež je 4), oce ni tve ga nja pred narav ni mi nesre ča mi ter iden ti fi ka ci jo geo mor fo loš kih zna čil no sti (Po dob ni kar s so de lav ci 2008; Tri - glav Čeka da 2011), pri izbolj ša vi topo graf skih kart (Pe tro vič s so de lav ci 2011) in mode li ra nju mest (Za lo kar 2010). Že nekaj časa ga upo rab lja mo tudi za pro stor sko načr to va nje, preu če va nje spre mi njanja relie fa, za izde la vo podrob nih hidro loš kih štu dij, za goz dars tvo in arheo loš ke štu di je (Go sar s so delav - ci 2007; Kob ler in Zafran 2006; Jan ža s so de lav ci 2009; Kole ga s so de lav ci 2008; bar bo rič s so de lav ci 2008; Kokalj, Oštir in Zak šek 2008; Mle kuž 2010). Laser ske podat ke pa bi lah ko v pri hod no sti upo ra bi li še za ažu ri ra nje raz lič nih nepre mič nin skih evi denc ter dru go (Tri glav Čeka da 2010). Na tanč nost polo ža ja laser skih točk je odvi sna od natanč no sti nepo sred ne ga geo re fe ren ci ra nja, s ka - te rim dolo či mo lego laser skih točk v pro sto ru. Natanč nost nepo sred ne ga geo re fe ren ci ra nja je odvi sna od natanč no sti laser ske ga ske ner ja, natanč no sti iner cial ne ga navi ga cij ska ge siste ma (INS) in natanč - no sti glo bal ne ga navi ga cij ske ga sate lit ske ga siste ma (GNSS) na kro vu nosil ca sne ma nja. Več o tem, kako lah ko natanč nost laser skih točk opre de li mo še pred samim laser skim ske ni ra njem, naj de mo v (Tri glav-Če - Legenda Območje a Območje b Območje C Sli­ka 1:­Območ­ja­raz­lič­nih­gostot­laser­ske­ga­ske­ni­ra­nja­(med­mrež­je 1). 192 Prvo vse dr žav no laser sko ske ni ra nje Slo ve ni je ka da 2010). Že obsto je či laser ski podat ki pa pona va di že v sami teh nič ni doku men ta ci ji pro jek ta vse - bu je jo tudi splo šno oce no polo žaj ne natanč no sti laser ske ga ske ni ra nja. Go sto ta laser skih točk na eno to povr ši ne je poda na s šte vi lom točk na m2. Zara di raz lič ne ga šte - vi la odbo jev ene ga laser ske ga žar ka (na stav bi dobi mo samo en laser ski odboj, na rast ju več, na vodi nobe ne ga) ter raz lič nih pre kri vanj sne mal nih pasov, gosto ta laser skih točk ni enot na za celot no deloviš - če. Pri gosto ti mora mo opre de li ti, ali je dolo če na za vse regi stri ra ne odbo je laser ske ga žar ka, ali le za tiste, ki se odbi je jo od tal ozi ro ma tere na. V tem pris pev ku je gosto ta upo rab lje na kot regi stra ci ja vseh odbo jev. Gle de na gosto to lah ko laser sko ske ni ra nje deli mo na: • do 5 točk/m2 – majh na gosto ta laser skih točk: omo go ča izde la vo splo šnih digi tal nih mode lov relie - fa (DMR) za celot no drža vo in je pri mer lji va z DMR-ji, ki jih pri do bi mo na osno vi ste reo re sti tu ci je letal skih posnet kov ciklič ne ga aero sne ma nja Slo ve ni je, • 5–10 točk/m2 – sred nja gosto ta laser skih točk: omo go ča izde la vo bolj podrob nih DMR-jev, deni mo za gene ral ne štu di je poplav nih obmo čij, • 10 ali več točk/m2 – viso ka gosto ta laser skih točk: omo go ča izde la vo naj bolj podrob nih DMR-jev, podrob nih 3D-mo de lov mest, pri kaz podat kov za topo graf ske kar te meri la 1 : 10.000 ali 1 : 5000 ter podrob ne hidro loš ke štu di je poplav no sti. Leta 2011 sta Mini strs tvo za oko lje in pro stor (MOP) ter Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je (GuRS) zače la izva ja ti laser sko ske ni ra nje celot ne ga ozem lja Slo ve ni je, pred vem za izde la vo kart poplav - no sti in za dru ge name ne (med mrež je 3). Geo det ski inšti tut Slo ve ni je (GI) izva ja kon tro lo kako vo sti rezul ta tov pro jek ta. V se stav ku bomo pri mer ja li vse dr žav ne slo ven ske laser ske podat ke s pri mer lji vimi tuji mi vse dr žav ni mi laser ski mi ske ni ra nji. 2 Držav na laser ska ske ni ra nja v tu ji ni Ni zo zem ska je prva drža va, ki je zače la z vse dr žav nim laser skim ske ni ra njem že leta 1996. Celo državo so pokri li med leti 1996 in 2003. Laser sko ske ni ra nje je bilo osno va za izde la vo DMR-ja z 0,062 toč - ke/m2 (1 toč ka na 16 m2) na odpr tih območ jih ali 0,028 toč ke/m2 na območ jih pokri tih z goz do vi ali voda mi. Stan dard ni odklon višin ske napa ke je bil 15 cm (de boar s so de lav ci 2008). Sne ma nja so izva - ja li pozi mi. Dru go laser sko ske ni ra nje s sred njo gosto to 6–10 točk/m2 so zače li izva ja ti leta 2007, do leta 2012 pa bo pred vi do ma dokon ča no. Višin ska napa ka teh laser skih podat kov naj ne bi pre se ga la 5 cm. Na raz po la go bodo: oblak točk površ ja, kla si fi ci ran oblak osta lih točk in dva DMR-ja – en z ve - li kost jo celi ce 0,5 krat 0,5 m in dru gi s ce li ca mi 5 krat 5 m (de Jong 2011). Na sled nji so se vse dr žav ne ga sne ma nja loti li v Švi ci, kjer so laser sko ske ni ra nje kom bi ni ra li s kla - sič nim aero fo to gra fi ra njem. Sne ma nja so zače li izva ja ti leta 1999. Drža vo so raz de li li na 5 blo kov (lo tov), ki so jih posne li v pe tih letih. Posne li niso le obmo čij nad gozd no mejo, torej nad 2000 m viši ne, saj je bil eden od name nov sne ma nja tudi ažu ri ra nje podat kov za pre ver ja nje kme tij skih sub ven cij, nad gozd - no mejo pa pomemb nej ših kme tij skih povr šin ne naj de mo. Sne ma nje je bilo izve de no v ne za li sta nem delu leta, z naj viš jo dovo lje no debe li no snež ne ode je 10 cm, pred pi sa no je bilo, da se sne ma nje izva ja med decem brom in juni jem. Glav ni izde lek laser ske ga ske ni ra nja je bil DMR, ki pri ka zu je samo relief brez vege ta ci je. DMR mora ima 0,44 toč ke/m2 na odpr tih območ jih ali 0,14 toč ke/m2 v goz do vih. Izdel - ki, poleg DMR-ja, vklju ču je jo še kla si fi ci ran oblak točk in digi tal ni model površ ja (DMP), ki vse bu je ta vse vid ne struk tu re, od vege ta ci je do gra je nih objek tov. Višin ska in rav nin ska toč nost vseh izdel kov mora biti bolj ša od 50 cm (1 sig ma) (Luethy in Sten ge le 2005). V Nem či ji, kjer povr ši na pov preč ne deže la kar nekaj krat pre se ga povr ši no Slo ve ni je, so se laser - ske ga ske ni ra nja loti li po deže lah. bavar ska, kate re povr ši na je sko raj 3,5 Slo ve ni je, je zače la z dr žav nim laser skim ske ni ra njem leta 1996 in ga skle ni la leta 2011. Za bavar ske alpe so pred pi sa li 1 toč ko/m2 in višin sko toč nost 8 cm (Dorsch s so de lav ci 2010). Deže la baden-Würten berg je zače la z la ser skim ske - ni ra njem leta 2000 in ga skle ni la leta 2004. Namen ske ni ra nja je bil pred vsem za pre pre če va nja poplav. 193 Mi hae la Tri glav Čeka da, Vas ja bric, Kat ja Oven Posne li so ga z loč lji vost jo 0,44 toč ke/m2, pred pi sa na višin ska toč nost je bolj ša kot 50 cm. Eden izmed rezu la tov je bil tudi DMR z ve li kost jo celi ce 1 krat 1 m (Sitt ler 2004). V ce lo ti je z la ser skim ske ni ranjem pokri ta še deže la Schles wig-Hol stein (med mrež je 3). Dan ska je leta 2007 naro či la vse dr žav no laser sko sne ma nje z vi šin sko toč nost jo 10–15 cm in gosto - to 0,62 toč ke/m2 (med mrež je 2). Fin ska je zače la s po stop no izde la vo vse dr žav ne ga laser ske ga ske ni ra nja leta 2008. Naj prej so se v letih 2008 in 2009 loti li sne ma nja obmor skih in obmo čij več jih rek v skup ni veli ko sti za dobri dve Slo ve ni ji. Pred pi - sa na gosto ta laser skih točk je 0,5 toč ke/m2 na tere nu, kar zne se 1 toč ko na 1,4m raz da lje. Toč nost na odpr tem tere nu mora dose ga ti po viši ni 15 cm in rav nin sko 60 cm. Laser ski podat ki so samo dej no kla si fi ci ra ni in eden od izdel kov je tudi DMR z ve li kost jo celi ce 2 krat 2 m (aho kas s so de lav ci 2008; Laak so nen 2009). Pro­vin­ca­Bol­za­no,­veli­ka­za­sla­bo­polo­vi­co­Slo­ve­ni­je,­je­bila­posne­ta­leta 2003.­Sne­ma­li­so­s tre­mi­raz­- lič­ni­mi­gosto­ta­mi:­območ­ja,­kjer­ima­jo­kar­te­meril­1 : 5000­z go­sto­to­4 toč­ke­na­2,5 krat 2,5 m,­območ­ja, kjer­ni­teh­kart­pod­nad­mor­sko­viši­no 2000 m­z 8 točk­na­5 krat 5 m­in­osta­la­območ­ja­na­viš­jih­nad­morskih viši­nah­z go­sto­to­0,12 toč­ke/m2.­Glav­ni­izde­lek­laser­ske­ga­ske­ni­ra­nja­je­bil­DMR­s prej­nave­de­no­veli­kostjo celi­ce­(Wack­in­Stelzl 2005). 3 Laser sko ske ni ra nje Slo ve ni je Pro jekt laser ske ga ske ni ra nja Slo ve ni je se je začel leta 2011. Spom la dil leta 2012 je bil pro jekt zača - sno pre ki njen in se bo ver jet no nada lje val jese ni leta 2012. Do apri la 2012 je bilo izde la no, kon tro li ra no in pre da no pet blo kov iz območ ja a (sli ka 1): Dra vi nja, Ljub ljan sko bar je, Vipa va in Savi nja (oba dela) ter tri je blo ki iz območ ja b. V pro jek tu Laser sko ske ni ra nje Slo ve ni je bo pokri ta celot na povr ši na Slo ve ni je vključ no z 250 m širo kim čez mej nim pasom. Gle de na namen je Slo ve ni ja raz de lje na na območ ja a, b in C z raz lič nimi gosto ta mi laser skih točk: • območ ja a – 10 točk/m2: štir je zemelj ski pla zo vi in devet poplav no naj bolj ogro že nih obmo čij, • območ ja b – 5 točk/m2: več ji del drža ve, • območ ja C – 2 toč ki/m2: viso ko gor je in območ ja veli kih goz dov. Za območ ja a je bila izbra na viso ka gosto ta (vsi regi stri ra ni odbo ji) laser skih točk, ki omo go ča podrob - ne pro stor ske ana li ze. Za območ ja b je izbra na sred nja gosto ta laser skih točk, le-ta še ved no omo go ča izde la vo kako vost nih hidro loš kih-hi dro teh nič nih ana liz (med mrež je 1). Ob moč je drža ve je raz de lje no na manj še (13 ob mo čij a) ali več je blo ke (29 ob mo čij b in 4 ob moč - ja C), ki se del no pre kri va jo in pre da ja jo ter kon tro li ra jo kot posa mez ne eno te. Na sli ki 1 je mogo če pre poz na ti 13 ob mo čij a in 4 ob moč ja C, območ je b (na sli ki ni deli tve) pa ja raz de lje no na blo ke veli - ko sti do 1000 km2, kate rih veli ko sti in meje so pri la go je ne geo graf skim zna čil no stim. La ser sko ske ni ra nje mora biti izve de no v ne za li sta nem delu leta, zato je pred vi de no, da bo veči na Slo ve ni je posne ta spom la di. Po obde la vi podat kov in zuna nji kon tro li naj bi bila veči na podat kov na raz po la go zain te re si ra ni stro kov ni jav no sti. Re zul ta ti pro jek ta so nasled nji: • Geo re fe ren ci ran oblak točk (GOT), kjer so toč ke zapi sa ne v koor di nat nem siste mu D96T/TM z elip - soid no viši no. Podat ki so shra nje ni v da to te kah, ki pred stav lja jo sne mal ne paso ve, v for ma tu LaS z ome ji tvi jo veli ko sti posa mez ne dato te ke na 2 Gb. • Geo re fe ren ci ran in kla si fi ci ran oblak točk (GKOT), kjer so toč ke zapi sa ne v koor di nat nem siste - mu D96/TM z nad mor sko viši no, v for ma tu LaS in raz re zom na liste v ve li ko sti 1 km2 za območ ja b in C ter na ¼ km2 za območ ja a. Ime dato te ke setav lja jo tri (1 km – za območ ja b in C) ozi ro ma šti - ri šte vil ke (500 m za območ ja a) koor di na te E (vzhod no) in N (se ver no), ki dolo ča jo loka ci jo leve ga spod nje ga voga la 1 km2 ali ¼ km2. Pri mer: dato te ka TM_5005_1320.las pred stav lja blok veli ko sti ¼ km2, kate re ga levi spod nji vogal leži na kor di na ti X 500.500 m in Y 132.000 m. 194 Prvo vse dr žav no laser sko ske ni ra nje Slo ve ni je • Oblak točk relie fa (OTR), kjer so shra njen toč ke, ki so bile kla si fi ci ra ne v GOT-u kot toč ke na terenu. • Digi tal ni model relie fa (DMR) z ve li kost jo celi ce 1 krat 1 m, ki je izde lan z in ter po la ci jo točk OTR-ja, ter sred njo višin sko toč nost jo 15 cm in sred njo rav nin sko toč nost jo 30 cm. • Podo ba ana li tič ne ga sen če nja (PAS), ki je zapi san z ve li kost jo celi ce 0,5 krat 0,5 m. PaS dato te ke obse ga jo območ ja veli ko sti 5 krat 5 km. • Aero fo to gra fi je in orto fo ti samo za območ ja a. Kon tro lo kako vo sti v za po red nih kora kih in za vsak blok pose baj izva ja ta Geo det ska upra va Republike Slo ve ni je in Geo det ski inšti tut Slo ve ni je. Kon tro la kako vo sti obse ga: • pre gled popol no sti pokrit ja z re zul ta ti pro jek ta, • pra vil nost zapi sa rezul ta tiov na elek tron ski medij, • ber lji vost in pra vil nost upo rab lje nih for ma tov, • popol nost in ustrez nost poro čil, • pre ver bo izved be notra nje kotro le izva jal ca, • ustrez nost gosto te in nje ne poraz de li tve gle de na zah te ve iz raz pi sne doku men ta ci je, • pre gled pra vil no sti kasi fi ka ci je obla ka točk, • pra vil nost pre ra ču na elip soid nih višin v nad mor ske, • kon tro lo rav nin ske in višin ske toč nost OTR-ja in DMR-ja 1, • pra vil nost trans for ma ci je iz D96/TM v D48/GK, • pra vil nost izde la ve PaS-a, • kako vost aero fo to gra fij in orto fo tov. 4 Sklep V Slo ve ni ji bomo z vse dr žav nim laser skim ske ni ra njem dobi li nov zelo natan čen podat kov ni sloj topo gra fi je. Izbra ne gosto te laser skih podat kov so viš je kot gosto te dru gih vse dr žav nih laser skih ske - ni ranj držav s pri mer lji vo raz gi ba nost jo topo graf skih ele men tov (gore, hri bov je). Gosto te obmo čij a in b so ena ke kot gosto ta nove ga sne ma nja Nizo zem ske. Tudi mno ži ca izdel kov naše ga vse dr žav ne ga laser - ske ga ske ni ra nja je zelo boga ta, od osnov nih nekla si fi ci ra nih podat kov do rastr ske ga DMR-ja, zako meni mo, da bodo podat ki upo rab ni za naj šir ši krog zain te re si ra ne slo ven ske stro kov ne jav no sti. Laser - sko ske ni ra nje celot ne Slo ve ni je bo spod bu di lo upo ra bo laser skih podat kov za raz lič ne name ne. 5 Viri in lite ra tu ra aho kas, E., Kaar ti nen, H., Hyyppäa J. 2008: On the qua lity chec king of the air bor ne laser scan ning-based nation wide ele va tion model in Fin land. ISPRS con gres 2008. bei jing. aho kas, E., Yu, X., Oksa nen, J., Hyyppäa, J., Kaar ti nen, H., Hyyppäa, H. 2005: Opti mi za tion of the scanning angle for con try wi de laser scan ning, ISPRS WG III/3, V/3 Works hop »La ser scan ning 2005«. Enschede. bar bo rič, b., Tri glav Čeka da, M., berk, S., Kosma tin Fras, M. 2008: Meto do lo gi ja za izbolj ša vo in harmo - ni za ci jo geo det skih pod lag za potre be čez mej ne ga pro stor ske ga načr to va nja. GIS v Slo ve ni ji 2007–2008. Ljub lja na. de Jong, S. 2011: Oppor tu ni ties for LIDaR to cha rac te ri ze forest stand cha rac te ri stics and bio mass. Magi - ster ska nalo ga. Wage nin gen. Dorsch, J., Kist ler, E., att wen ger, M. 2010: Laser scan ning pro ject pro vi des foun da tion for pre dic ting natu ral hazards in the alps. Zeitsc hrift der Deutsc hen Gesellsc haft für Geo wis sensc haf ten 161-2. Stutt gart. Go sar, L., Rak, G., Stein man, F., bano vec, P. 2007: Z LIDaR teh no lo gi jo zaje ta topo gra fi ja v hi dra vličnih ana li zah vodo to kov. Grad be niš ki vest nik 56. Ljub lja na. 195 Mi hae la Tri glav Čeka da, Vas ja bric, Kat ja Oven Jan ža, M., Komac, M., Kob ler, a., Sto ja no va, D., Oštir, K., Mar se tič, a., Dže ro ski, S., Gosar, a. 2009: Meto - do lo gi ja oce ne viši ne in gosto te vege ta cij ske ga pokro va z da ljin sko zaz na ni mi podat ki in mož no sti nje ne upo ra be v geo lo gi ji. Geo loš ki zbor nik 20. Ljub lja na. Kob ler, a., Zafran, J. 2006: Podat ki letal ske ga lidar ske ga sne ma nja in nji ho va upo ra ba pri gos po darjenju z goz dom. Moni to ring gos po dar je nja z goz dom in gozd na to kra ji no. Stu dia fore sta lia Slo ve ni ca 127. Ljub lja na. Ko kalj, Ž., Oštir, K., Zak šek, K. 2008: upo ra ba laser ske ga ske ni ra nja za opa zo va nje pre te klih pokrajin – pri mer oko li ce Koba ri da. Geografski informacijski sistemi v Slo ve ni ji 2007–2008. Ljub lja na. Ko le ga, N., Žer jal, a., Kra pež, b., Sla vec, P. 2008: upo ra ba lidar skih podat kov za občin sko pro stor sko načr to va nje in uprav lja nje. Geografski informacijski sistemi v Slo ve ni ji 2007–2008. Ljub lja na. Laak so nen, H. 2009: New Fin nish nation wi de ele va tion model incor po ra ting laser scann ning. Natio - nal Report – Fin land, Eigh teenth uni ted Nations Regio nal Car to grap hic Con fe ren ce for asia and the Paci fic. ban kok. Luethy, J., Sten ge le, R. 2005: 3D map ping of Swit zer land – chal len ges and expe rien ces. ISPRS WG III/3, V/3 Works hop »La ser scan ning 2005«. Ensc he de. Med mrež je 1: http://www.gu.gov.si/fi lead min/gu.gov.si/pa geu ploads/no vi ce/Tek sti_no vic/LIDaR_opis.pdf (20. 2. 2012). Med mrež je 2: The Danish gover ment buys a na tion wi de hight model. http://scan kort.10.test si - der.dk/in dex.php/news.54/page.158/News.html#54 (20. 2. 2012). Med mrež je 3: http://www.ter rai ma ging.de/en/pro ducts-a-ser vi ces/na tion wi de-ele va tion-mo dels (20. 2. 2012). Med mrež je 4: http://www.flycom.si (23. 4. 2012). Mle kuž, D. 2010: Lidar in geoar heo lo gi ja alu vial nih pokra jin. GIS v Slo ve ni ji 2009–2010. Ljub lja na. Pe tro vič, D., Podob ni kar, T., Gri gil lo, D., Koz mus Traj kov ski, K., Vreč ko, a., urban čič, T., Kosma tin Fras, M., 2011: Kaj pa topo gra fi ja? Sta nje in kako vost topo graf skih podat kov v Slo ve ni ji. Geo detski vest nik 55-2. Ljub lja na. Po dob ni kar, T., Székely, b., Hol laus, M., Ron cat, a., Dorin ger, P., brie se, C., Mel zer, T., Höfle, b., Pfeifer, N., aubrecht, C., Stein noc her, K., Weich sel baum, J. 2008: Oce na tve ga nja pred narav ni mi nesre - ča mi z upo ra bo podat kov zrač ne ga laser ske ga ske ni ra nja – pri mer za območ je alp. Narav ne nesre če v Slo ve ni ji: 1. trie nal ni znans tve ni pos vet: zbor nik pov zet kov. Ljub lja na. Sitt ler, b. 2004: Revea ling histo ri cal lands ca pes by using air bor ne laser scan ning – a 3-D model of rid - ge and fur row in forests near Rastatt (Ger many). ISPRS XXXVI-8/W2, Works hop »La ser-Scan ners for Forest and Lands ca pe asses sment«. Frei burg. Tri glav Čeka da, M. 2010: Zrač no laser sko ske ni ra nje in nepre mič nin ske evi den ce. Geo det ski vest nik 54-2. Ljub lja na. Tri glav Čeka da, M. 2011: Mož no sti upo ra be zrač ne ga laser ske ga ske ni ra nja (LIDaR) za geo mor fo loške štu di je. Geo graf ski vest nik 83-2. Ljub lja na. Wack, R., Stelzl, H. 2005: Laser DTM gene ra tion for South-Tyrol and 3D-vi sua li sa tion, ISPRS WG III/3, V/3 Works hop »La ser scan ning 2005«. Ensc he de. Za lo kar, M. 2010: Tri raz sež no mode li ra nje zgradb iz lidar skih podat kov na pri me ru mesta Dom ža le. Diplom ska nalo ga, Fakul te ta za grad be niš tvo in geo de zi je. Ljub lja na. 196 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 197–203 KREPITEV IN RAZVOJ DEJAVNOSTI OPAZOVANJA ZEMLJE V SLOVENIJI dr. Moj­ca­Kosma­tin­Fras,­Matevž­Domajn­ko,­dr. Anka­Lisec Fa­kul­te­ta­za­grad­be­niš­tvo­in­geo­de­zi­jo,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni moj­ca.ko­sma­tin-fras@fgg.uni-lj.si,­matevz.do­majn­ko@fgg.uni-lj.si,­anka.li­sec@fgg.uni-lj.si UDK:­528:659.2:004:91(497.4) IZVLEČEK Kre­pi­tev­in­raz­voj­dejav­no­sti­opa­zo­va­nja­Zem­lje­v Slo­ve­ni­ji V pre­te­klem­deset­let­ju­se­je­okre­pi­lo­zave­da­nje­o stra­teš­ki­vlo­gi­pro­stor­ske­podat­kov­ne­infra­struk­tu­re­in siste­mov­za­opa­zo­va­nje­Zem­lje.­Drža­va­in­slo­ven­ski­part­ner­ji­sode­lu­je­jo­v raz­lič­nih­med­na­rod­nih­pobu­- dah­in­pro­jek­tih,­ki­so­name­nje­ni­teh­no­loš­ke­mu­in­splo­šne­mu­raz­vo­ju­na­teh­področ­jih.­Pri­razi­ska­vi,­ki je­bila­izve­de­na­med­slo­ven­ski­mi­orga­ni­za­ci­ja­mi­v ok­vi­ru­pro­jek­tov­OBSERVE­in­Bal­kan­GEON­et,­se­je izpo­sta­vil­prob­lem­šib­ke­koor­di­na­ci­je­med­ponud­ni­ki­podat­kov,­neus­kla­je­nih­oblik­zapi­sov­in­sla­be­kako­- vo­sti­podat­kov.­Kljub­raz­lič­nim­dejav­no­stim­je­v Slo­ve­ni­ji­opaz­no­pomanj­ka­nje­uskla­je­ne­ga­delo­va­nja­na področ­ju­ponud­be­in­upo­ra­be­podat­kov,­za­kar­bi­bila­nuj­na­koor­di­na­ci­ja­na­nacio­nal­ni­rav­ni,­kjer­bi­mora­- le­vlad­ne­insti­tu­ci­je­prev­ze­ti­vodil­no­vlo­go­z med­sek­tor­skim­sode­lo­va­njem. KLJUČNE­BESEDE pro­stor­ski­podat­ki,­pro­stor­ska­podat­kov­na­infra­struk­tu­ra,­opa­zo­va­nje­oko­lja,­OBSERVE,­Slo­ve­ni­ja ABSTRACT Strengthening­and­development­of­Earth­observation­activities­in­Slovenia In­the­last­decade,­a large­awareness­has­been­developed­with­respect­to­the­strategic­role­of­spatial­data infrastructure­(SDI)­and­Earth­observation­systems­in­Slovenia.­The­country­and­Slovenian­partners participate­in­several­international­initiatives­and­projects­dedicated­to­technological­and­general­devel- opment in­these­fields.­A survey­among­the­national­stakeholders­performed­as­part­of­the­OBSERVE­and BalkanGEONet­projects­showed­the­problem­of­poor­coordination­of­data­providers,­incompatible­data formats­and­the­lack­of­data­quality.­In­spite­of­a variety­of­activities­there­is­a lack­of­coordination­in­data provision­and­sharing,­for­which­coordination­at­the­national­level­is­needed,­where­governmental­bod- ies­have­to­play­a leading­role­through­inter-sectorial­cooperation. KEY­WORDS spatial­data,­spatial­data­infrastructure,­environmental­observation,­OBSERVE,­Slovenia 197 Moj ca Kosma tin Fras, Matevž Domajn ko, anka Lisec 1 Uvod Pro stor ski podat ki so v ob li ki raz lič nih zem lje vi dov tra di cio nal no pred stav lja li nepo greš lji vo osno vo napred nim drža vam pri nji ho vem vode nju in uprav lja nju. Z raz vo jem sodob nih teh no lo gij zajema pro stor skih podat kov, infor ma cij ske teh no lo gi je (IT), vključ no s teh no lo gi jo geo graf skih infor ma cij - skih siste mov (GIS), se je zače lo v pre te klih deset let jih mno žič no zaje ma ti pro stor ske podat ke, tako v jav nem kot v za seb nem sek tor ju, ki so posta li pomemb na pomoč pri preu če va nju pro stor skih in okolj - skih poja vov. Wo rall (1991, po Malsc zewsky 1999) je v za čet ku devet de se tih let pre te kle ga sto let ja oce nil, da je prek 80 % odlo či tev posred no ali nepo sred no pove za nih z lo ka ci jo, z geo graf skim polo ža jem, in izpo - sta vil pomen pro stor skih podat kov za člo veš ko druž bo ter splo šen raz voj. Ter min geoin for ma cij ska ali pro stor ska podat kov na infra struk tu ra, ki se nana ša na pove za ne nacio nal ne pro stor ske podat kov ne baze, se je v osem de se tih letih pre te kle ga sto let ja poja vil v Ka na di, ko so držav na in pokra jin ske geo det ske upra ve posku ša le izbolj ša ti nji ho vo učin ko vi tost in zmog lji vost s pre no som podat kov v di gi tal nem oko - lju (Groot 1997). V ve či ni držav Evro pe in tudi osta lih celin zbi ra jo in uprav lja jo pro stor sko opre de lje ne podat ke raz lič ne služ be, zato zah te va upo ra ba in vzdr že va nje teh podat kov dobro orga ni za ci jo. Zah - te ve po sode lo va nju ne sme jo biti ome je ne le na teh nič ni vidik vzpo sta vi tve infor ma cij ske ga siste ma, ampak se mora jo dolo či ti vse dodat ne funk ci je sode lo va nja, kot so način in orga ni za ci ja sode lo va nja, odgo vor nost, izme nja va podat kov, kar pred stav lja osno vo smo tr ni pro stor ski podat kov ni infra struk - tu ri drža ve, regi je, lokal ne skup no sti. Pro stor ska podat kov na infra struk tu ra je posta la pred met poli ti ke in dolo čil, ki ure ja jo dostop nost podat kov, upo ra bo podat kov, cenov no poli ti ko sto ri tev, urav no te že - nost finanč nih pomo či in finan ci ra nja, kako vost uprav lja nja ter raz voj člo veš kih virov (Čeh 2002; Šumra da 2005). Pro stor oko li nas je pod vr žen stal nim spre mem bam, ki so posle di ca narav nih in antro po ge nih dejav - ni kov. Za zago tav lja nje var no sti, zdrav ja in bla go sta nja, za bla že nje nega tiv nih poja vov v druž bi, kot sta revš či na in lako ta, za varo va nje oko lja, zmanj še va nje posle dic ele men tar nih in dru gih nesreč ter splo - šno za sle de nje smer ni cam sona rav ne ga raz vo ja je ključ ne ga pome na razu me va nje pla ne ta Zem lja kot siste ma – siste ma, ki vklju ču je tla in kam ni ne, vodo in ocea ne, šte vil ne eko si ste me, dru ge narav ne vire, zem ljiš ča kot prav ne eno te gos po dar je nja s pro sto rom, antro po ge ne poja ve, atmos fe ro itd. Sklad no s ta - kim pri sto pom obrav na va nja naše ga živ ljenj ske ga pro sto ra se je vzpo red no s pro stor sko podat kov no infra struk tu ro zače la raz vi ja ti ide ja o nuj no sti siste ma tič ne ga opa zo va nja Zem lje. Sled nje vklju ču je sate - lit ske, zrač ne in tal ne siste me, ki vsak na svoj način zbi ra jo in obde lu je jo zelo raz lič ne vrste podat kov. S kom bi ni ra njem teh podat kov sprem lja mo spre mi nja nje in sta nje naše ga oko lja in pro sto ra v naj raz - lič nej ših podrob no stih. Okolj ski podat ki so posta li pomem ben del pro stor ske podat kov ne infra struk tu re, saj so nepo sred no ali posred no veza ni na geo graf ski polo žaj. 2 Meto do lo gi ja Na med na rod ni rav ni je zaz na ti več pobud za vzpo stav lja nje siste ma dol go roč ne ga opa zo va nja Zem - lje ter kako vost ne pro stor ske podat kov ne infra struk tu re. V pris pev ku pred stav lja mo neka te re ugo to vi tve o sta nju na tem področ ju, ki smo jih za našo drža vo pri pra vi li v ok vi ru med na rod ne ga pro jek ta kre - pi tve in raz vo ja dejav no sti opa zo va nja Zem lje na bal ka nu OBSERVE (Strengt­he­ning­and­deve­lop­ment of­Earth­obser­va­tion­acti­vi­ties­in­the­Bal­kan­area) v so de lo va nju s slo ven ski mi part ner ji pro jek tov Bal­- kan­GEON­et (bal kan GEON et 2012) in EGIDA (EGIDa 2012). Ome nje ni pro jek ti so aktual ni pro jek ti, sofi nan ci ra ni iz 7. ok vir ne ga pro gra ma Evrop ske komi si je, kjer sode lu je jo slo ven ski part ner ji. V ok vi ru pro jek tov OBSERVE­in Bal­kan­GEON­et­smo part ner ji pro jek tov za svo jo drža vo dolo či li več je orga ni za ci je, vlad ne inšti tu ci je in zaseb na pod jet ja, kate rih dejav no sti so pove za ne z za je mom pro - stor skih podat kov ozi ro ma podat kov o oko lju, z nji ho vim uprav lja njem ali s samo upo ra bo teh podat kov. 198 Kre pi tev in raz voj dejav no sti opa zo va nja Zem lje v Slo ve ni ji V Slo ve ni ji smo pre poz na li 110 ta kih insti tu cij, ki smo jim posre do va li anket ni vpra šal nik o upo ra bi in raz po lož lji vo sti podat kov odda lje ne ga opa zo va nje Zem lje. Na anket ni vpra šal nik je odgo vo ri lo 44 in - sti tu cij, od tega je bilo 30 % zaseb nih pod je tij, 20 % vlad nih insti tu cij, 16 % znans tve nih in razi sko val nih cen trov, osta li so bili pred stav ni ki dru gih jav nih usta nov. 3 Pro stor ska podat kov na infra struk tu ra in opa zo va nje Zem lje v Slo ve ni ji kot čla ni ci EU Med krov ne doku men te na področ ju raz vo ja pro stor ske podat kov ne infra struk tu re spa da na evrop - ski rav ni Direk ti va 2007/2/ES Evrop ske ga par la men ta in sve ta z dne 14. mar ca 2007 o vzpo sta vi tvi infra struk tu re za pro stor ske infor ma ci je v Evrop ski skup no sti (INSPIRE) (Di rek ti va 2007/2/ES … 2007, v na dalj njem bese di lu: direk ti va INSPIRE), ki je sto pi la v ve lja vo 15. maja 2007. Direk ti va INSPIRE dolo - ča splo šna pra vi la za vzpo sta vi tev pro stor ske podat kov ne infra struk tu re v Evrop ski uni ji za name ne okolj skih ter dru gih poli tik in dejav no sti, ki lah ko vpli va jo na pro stor. Pro stor sko podat kov no infra - struk tu ro sestav lja jo zbir ke pro stor skih podat kov in z nji mi pove za ne sto ri tve, meta po dat ki za pro stor ske podat ke in sto ri tve, omrež ne sto ri tve in teh no lo gi je, dogo vo ri o sou po ra bi, dosto pu in upo - ra bi podat kov, uskla je va nje in sprem lja nje izved be (až man 2008). Evrop ska pro stor ska podat kov na infra struk tu ra teme lji na infra struk tu rah za pro stor ske podat ke, ki jih vzpo sta vi jo drža ve čla ni ce. Te mora - jo zago tav lja ti, da so pro stor ski podat ki shra nje ni, dostop ni in vzdr že va ni na naj pri mer nej šem mestu ter da je mož no kom bi ni ra ti pro stor ske podat kov ne zbir ke iz raz lič nih virov v ok vi ru Evrop ske uni je ter jih sou po rab lja ti s stra ni raz lič nih upo rab ni kov. Slo ve ni ja je direk ti vo INSPIRE pre ne sla v svoj prav - ni red z Za ko nom o in fra struk tu ri za pro stor ske infor ma ci je (2010). Zakon med dru gim dolo ča nacio nal no toč ko za sti ke z Evrop sko komi si jo v zve zi z di rek ti vo INSPIRE in za učin ko vi to izva ja nje infra struk - tu re za pro stor ske infor ma ci je, ki je mini strs tvo, pri stoj no za geo det sko dejav nost (Za kon o in fra struk tu ri za pro stor ske infor ma ci je 2010). Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je je med dru gim zadol že na tudi za pro stor ski refe renč ni sistem, ki daje osno vo geo lo ci ra nju podat kov o oko lju in pro sto ru v pro stor - ski refe renč ni sistem (Ko sma tin Fras s so de lav ci 2012). Na področ ju odda lje ne ga opa zo va nja Zem lje je pomemb no izpo sta vi ti sode lo va nje Slo ve ni je z Evrop sko vesolj sko agen ci jo ESA (Eu­ro­pean­Spa­ce­Agency). Slo ve ni ja je posta la sode lu jo ča drža va agen - ci je januar ja 2010, ki pred stav lja pomem ben korak h pol no prav nem člans tvu, že danes pa lah ko drža va sode lu je vseh pro gra mih agen ci je, z iz je mo osnov ne ga teh no loš ko-ra zi sko val ne ga pro gra ma. Poga ja - nja za pol no prav no člans tvo lah ko drža va zač ne po petih letih sta tu sa sode lu jo če drža ve. Slo ve ni ja, ki se po vla ga njih v po droč je vesolj skih razi skav uvrš ča zelo niz ko celo med novi mi čla ni ca mi Eu, mora za člans tvo v agen ci ji izka zo va ti dovolj razi sko val no-raz voj ne zmog lji vo sti za sode lo va nje pri vesolj - skih pro jek tih. Namen tak šne ga sode lo va nja je čim bolje pri pra vi ti drža vo na pol no prav no člans tvo in ji omo go či ti, da na ustre zen način zgra di last ne razi sko val no-raz voj ne in indu strij ske zmog lji vo sti, da bo lah ko kom pe tent no sode lo va la pri skup nih vesolj skih pro jek tih. Pri za de va nje Slo ve ni je pri vklju - če va nju v ESE se odra ža tudi prek Cen tra odlič no sti »Ve so lje, zna nost in teh no lo gi je« (VESOLJE-SI 2012), ki zdru žu je slo ven ske razi sko val ce na področ jih odda lje ne ga opa zo va nja Zem lje, meteo ro lo gi je, astro - fi zi ke in raz lič nih podro čij teh no lo gij mikro in nano sate li tov, sate lit skih komu ni ka cij (tudi navi ga cij ske ga siste ma Gali leo), hibrid nih anten in radar skih teh no lo gij, labo ra to ri ja za testi ra nje vesolj skih teh no - logij. ESA je bila ena izmed pred la ga te ljic pobu de za Glo bal no sprem lja nje oko lja in var no sti GMES (Glo­bal­ Moni­to­ring­ for­ Envi­ron­ment­ and­ Secu­rity), ki pod pi ra odda lje no (sa te lit sko) opa zo va nje zemeljske povr ši ne za okolj ske in var nost ne name ne. V ok vi ru tega pro gra ma, uve de ne ga z ured bo Evrop ske ga par la men ta in sve ta z dne 22. sep tem bra 2010 (ured ba (Eu) št. 911/2010 Evrop ske ga … 2010), se raz vi ja niz sto ri tev, ki bodo evrop skim drža vam poma ga le zago tav lja ti ozi ro ma izbolj ša ti kako vost živ lje nja, pred vsem v smi slu varo va nja oko lja in zago tav lja nja var no sti. Pro gram GMES naj bi v ce lo ti zaži vel leta 2014. 199 Moj ca Kosma tin Fras, Matevž Domajn ko, anka Lisec 4 Dejav no sti opa zo va nja Zem lje v Slo ve ni ji kot drža vi Zahod ne ga bal ka na De jav no sti opa zo va nja Zem lje za sprem lja nje poja vov in dejav no sti v na šem oko lju, ki so posta le pomemb na stal ni ca današ nje druž be z na me nom zago tav lja nja osno ve za spre je ma nje odlo či tev v skla - du s smer ni ca mi traj nost ne ga raz vo ja, ne more jo biti ome je ne na posa mez ne drža ve. V ok vi ru pro jek tov OBSERVE in Bal­kan­GEO­net se pri prav lja sistem, ki bi upo rab ni kom na območ ju bal ka na olaj šal dostop do podat kov odda lje ne ga opa zo va nja Zem lje. Sistem bo pri prav ljen po zgle du glo bal ne ga siste ma GEOSS (angl. Glo­bal­Earth­Obser­va­tion­System­of­Systems), ki ga je raz vi la med vlad na sku pi na GEO (angl. Group on­Earth­Obser­va­tions) in je raz de ljen na devet podro čij: narav ne in dru ge nesre če, zdrav je, uprav lja - nje z ener gi jo, pod neb ne spre mem be, vod ni viri, vre me, uprav lja nje z eko si ste mi, pod po ra kme tijs tvu ter biot ska raz no vrst nost. De jav no sti pro jek ta OBSERVE se nana ša jo tudi na preu če va nje sta nja dejav no sti na področ ju opa - zo va nja Zem lje v iz bra nih drža vah z bal ka na, iz kate rih pri ha ja jo part ner ji pro jek ta; to so alba ni ja, bol ga ri ja, bosna in Her ce go vi na, Grči ja, Hrvaš ka, Make do ni ja, Romu ni ja, Slo ve ni ja, Srbi ja in Tur či ja. V re gi ji so opaz ne veli ke raz li ke v stop nji raz vo ja dejav no sti na področ ju opa zo va nja Zem lje, ki se med dru gim odra ža jo tudi v med na rod nih dejav no stih. Med naj bolj dejav ne drža ve v re gi ji spa da jo poleg Slo ve ni je še Hrvaš ka, Grči ja in Romu ni ja (pre gled ni ca 1). Slo ve ni jo (po dob no kot bol ga ri jo, Grči jo in Romu ni jo) kot čla ni co Evrop ske uni je k de jav no stim vzpo sta vi tve pro stor ske podat kov ne infra struk tu re in siste mov za opa zo va nje Zem lje zave zu je jo ali spod - bu ja jo direk ti ve in ured be Evrop ske komi si je, Evrop ske ga par la men ta in sve ta, kot sta že ome nje ni direk ti va INSPIRE ter pobu da GMES. Vse ome nje ne drža ve so čla ni ce evrop ske ga zdru že nja geo det skih uprav Euro­geo­grap­hics. Ve lik napre dek na med na rod ni rav ni, tudi gle de na obrav na va ne drža ve na bal ka nu, je Slo ve ni ja sto ri la pred krat kim z od lo či tvi jo, da zač ne sode lo va ti z Evrop sko vesolj sko agen ci jo ESA in se pri druži pobu di za Med vlad no sku pi no za opa zo va nje Zem lje GEO (Ko sma tin Fras s so de lav ci 2012), ki je bila pred la ga na med na rod ni skup no sti s stra ni Zdru že nih držav ame ri ke leta 2003 (GEO 2012). Pobu da je bila s stra ni Zdru že nih držav, ki se žal ni žele la vklju či ti v Kjot ski spo ra zum, dana kot alter na ti va dejav - no sti za varo va nje oko lja. Ide ja pobu de je v zdru že va nju raz lič nih siste mov za sprem lja nje in mer je nje Pre­gled­ni­ca 1:­Člans­tvo­obrav­na­va­nih­držav­v med­na­rod­nih­zdru­že­njih­s po­droč­ja­pro­stor­ske­podat­kov­ne infra­struk­tu­re­in­opa­zo­va­nja­Zem­lje­(belo –­ni­čla­ni­ca,­svet­lo­si­vo –­pri­dru­že­na/so­de­lu­jo­ča­čla­ni­ca,­tem­no­- si­vo –­čla­ni­ca). dr ža va ESa Euro SDR GEO EuMESTaT ISPRS Eu ro geo grap hics al ba ni ja bo sna in Her ce go vi na Ma ke do ni ja bol ga ri ja Sr bi ja Tur či ja Slo ve ni ja Hr vaš ka Gr či ja Ro mu ni ja 200 Kre pi tev in raz voj dejav no sti opa zo va nja Zem lje v Slo ve ni ji Pre­gled­ni­ca 2:­Šib­ko­sti­in­izzi­vi­pri­vzpo­stav­lja­nju­glo­bal­ne­ga­siste­ma­za­opa­zo­va­nje­Zem­lje­na­Bal­ka­nu po­mne­nju­slo­ven­skih­orga­ni­za­cij,­ponud­ni­kov­in­upo­rab­ni­kov­pro­stor­skih­podat­kov –­naj­viš­ji­pomen je­pri­pi­san­dejav­ni­ku,­ki­je­viš­je­v ran­žir­ni­vrsti. iz zi vi pri vzpo stav lja nju glo bal ne ga siste ma za opa zo va nje Zem lje na bal ka nu rang stroš ki vzpo sta vi tve siste ma za opa zo va nje Zem lje na bal ka nu 1 neus kla je no delo va nje orga ni za cij, ki delu je jo na tem področ ju v dr ža vi in v re gi ji 2 (ne)pre poz na va nje nacio nal ne ga inte re sa 3 or ga ni za cij ski prob le mi, pomanj ka nje skup ne koor di na ci je v dr ža vi in v re gi ji 4 od por do spre memb 5 neus kla je na zako no da ja v dr ža vi in v re gi ji 6 po manj ka nje inte re sa za trans pa rent no delo v re gi ji 7 po manj ka nje stro kov no sti pri tre nut nih dejav no stih v re gi ji 8 skup ni zakon ski okvir za vzpo sta vi tev siste ma za opa zo va nje Zem lje na bal ka nu 9 atmos fer skih in dru gih pro ce sov na Zem lji v eno ten glo ba len sistem GEOSS. Pri tem ima jo pomemb - no vlo go podat ki odda lje ne ga opa zo va nja Zem lje. Nače lo ma ne gre za vzpo sta vi tev in izgrad njo novih meril nih in opa zo val nih siste mov (če prav pobu da to tudi pod pi ra), tem več za uskla je va nje in povezavo že obsto je čih. Pobu da tako poleg zbi ra nja podat kov pred vi de va napred no ana li zo podat kov, mode li - ra nje in napo ve do va nje okolj skih poja vov, kar naj bi bila pomemb na pod la ga za odlo či tve na raz lič nih področ jih in rav neh druž be. Na območ ju bal ka na je ugo tov lje no, da je v to med na rod no pobudo vklju - če nih le ome je no šte vi lo držav (pre gled ni ca 1). Prek agen ci je za oko lje Repub li ke Slo ve ni je je naša drža va nada lje vklju če na kot pri dru že na čla ni ca v Evrop sko orga ni za ci jo za upo ra bo meteo ro loš kih sate li tov EuMETSaT (Eu­ro­pean­Orga­ni­sa­tion­for­the­Exploi­ta­tion­of­Meteo­ro­lo­gi­cal­Satel­li­tes), kate re dejav no - sti dopol nju je jo dejav no sti agen ci je ESA. Kljub šte vil nim dejav no stim Slo ve ni je na nacio nal ni in med na rod ni rav ni je ugo tov lje no, da pred - stav lja jo v na ši drža vi velik prob lem pri zago tav lja nju kako vo sti izme nja vi in uskla je no sti podat kov o pro sto ru in oko lju notra nji pred pi si posa mez nih uprav ljav cev zbirk podat kov (Po ro či lo o za go tav - lja nju … 2010; ObSERVE 2012). Neus kla je nost podat kov nih nizov o pro sto ru in oko lju je ome nje no tudi v po ro či lu o pro stor ski podat kov ni infra struk tu ri v Evro pi, ki Slo ve ni jo uvrš ča med drža ve z naj - niž jo stop njo uskla je nih pro stor skih podat kov na nacio nal ni rav ni (Van der brouc ke s so de lav ci 2011). Med tem ko je Slo ve ni ja dejav na čla ni ca med na rod ne ga zdru že nja za foto gra me tri jo in daljin sko zazna - va nje ISPRS (In­ter­na­tio­nal­Society­for­Pho­to­gram­me­try­and­Remo­te­Sen­sing), pa žal ni vklju če na v evrop sko sku pi no Euro­SDR (Eu­ro­pean­Spa­tial­Data­Research), ki je vodil na evrop ska sku pi na na področ ju raz - vi ja nja reši tev pro stor ske podat kov ne infra struk tu re. Re zul ta ti ana li ze odgo vo rov na vpra šal ni ke, ki so bili naslov lje ni na več je slo ven ske orga ni za ci je, kate rih dejav no sti so pove za ne z za je mom pro stor skih podat kov ozi ro ma podat kov o oko lju, z nji hovim uprav lja njem ali upo ra bo teh podat kov, kaže jo, da te orga ni za ci je naj več ji pou da rek daje jo kako vo sti podat kov ter hitri in eno stav ni dostop no sti. Kar 67 % ponud ni kov teh podat kov je pri prav lje no sode - lo va ti v si ste mu, ki bi zdru že val podat ke o opa zo va nju Zem lje v re gi ji, 25 % je pri prav lje no sode lo va ti, ven dar v ome je nem obse gu. Naj več ji prob lem pri izme nja vi ozi ro ma pri do bi va nju podat kov o oko lju in pro sto ru ome nje ne orga ni za ci je vidi jo danes v vi so ki ceni (70 %), v ne po pol no sti (67 %), zasta re lo - sti (64 %) in nedo stop no sti podat kov (42 %) ter v na pa kah podat kov (39 %). Ve či na slo ven skih orga ni za cij, ki je sode lo va la v ra zi ska vi, se zave da pome na med na rod ne ga pove - zo va nja in izme nja ve podat kov opa zo va nja Zem lje. 64 % vpra ša nih meni, da bi bilo tre ba na tem področ ju raz vi ti med na rod ni pri stop, ki bi lah ko učin ko vi to zbi ral in ana li zi ral podat ke opa zo va nja Zem lje za smo tr ne in pra vo ča sne odlo či tve in ukre pe. Pri tem vpra ša nju izpo stav lja jo prob le me, ki bi lah ko ovira li 201 Moj ca Kosma tin Fras, Matevž Domajn ko, anka Lisec vzpo stav lja nje regio nal ne ga siste ma za opa zo va nje Zem lje na bal ka nu. V an ket nem vpra šal ni ku so mora li šib ko sti ozi ro ma izzi ve pri vzpo stav lja nju glo bal ne ga siste ma za opa zo va nje Zem lje na bal ka nu, kot so pred stav lje ni v pre gled ni ci 2, oce ni ti z oce na mi od 1 (zelo pomemb no) do 5 (ne po memb no). Na osno - vi pov preč nih vred no sti ocen smo šib ko sti ozi ro ma izzi ve raz vr sti li v ran žir no vrsto, kjer viš ji polo žaj ozna ču je več ji pomen ozi rom izziv (pre gled ni ca 2). 5 Sklep Pro stor ska podat kov na infra struk tu ra je v pre te klih deset let jih posta la ena izmed ključ nih infra - struk tur sodob ne druž be, ki zah te va stan dar di za ci jo in uskla je va nje med raz lič ni mi ponud ni ki in upo rab ni ki te infra struk tu re. Pra vo ča sni in kako vost ni podat ki o oko lju in pro sto ru so danes nuj na pod - po ra pri odlo ča nju o po se gih in sprem lja nju sta nja oko lja ter hitrih odzi vih ob raz nih nesre čah. V Slo ve ni ji so se v pre te klih deset let jih izde la le raz lič ne pro stor ske podat kov ne baze, ki naj bi pred stav lja le tudi osno vo smo tr ne mu uprav lja nju s pro sto rom, oko ljem. Toda sprem lja nje oko lja ne more biti ome je no le na območ ja zno traj posa mez nih držav nih meja, regij. Med na rod ni sistem za opa zo va nje naše ga oko - lja, naše ga pla ne ta, zah te va stan dar di za ci jo podat kov o pro sto ru in oko lju na med na rod ni rav ni. Slo ve ni ja se prek evrop skih pro jek tov in člans tva v raz lič nih orga ni za ci jah vklju ču je v de jav no sti za izgrad njo med na rod ne pro stor ske podat kov ne infra struk tu re in siste mov za opa zo va nje Zem lje, ki so usmer jeni v glo bal no in racio nal no zbi ra nje podat kov ter nji ho vo širo ko upo ra bo. Za bolj še obveš če nost in izmenja - vo izku šenj bi bilo tre ba v Slo ve ni ji raz vi ti ozi ro ma okre pi ti sode lo va nje orga ni za cij, ki delu je jo na področ jih pro stor ske podat kov ne infra struk tu re in opa zo va nja Zem lje. To velja tudi za sode lo va nje v evrop skih pro jek tih, kjer bo lah ko Slo ve ni ja v no vem okvir nem pro gra mu Hori­zon2020­bolj vid no nasto pa la, če bodo dejav no sti orga ni za cij v Slo ve ni ji, ki delu je jo na ome nje nih področ jih, bolj koor di ni ra ne in uskla - je ne. Doda ten prob lem Slo ve ni je je, da je kot drža va na dnu držav Evrop ske uni je po viši ni vla ga nja v ra zi ska ve in raz voj vesolj ske teh no lo gi je, siste me za opa zo va nje Zem lje ter pro stor ske podat kov ne infra - struk tu re. Opom­ba:­Razi­ska­va,­ki­je­pri­ved­la­do­objav­lje­nih­rezul­ta­tov,­je­sofi­nan­ci­ra­na­v ok­vi­ru­sed­me­ga­okvir­- ne­ga­pro­gra­ma­Evrop­ske­uni­je­na­osno­vi­pogod­be­št. 265282­(The­research­lea­ding­to­the­se­results­has­recei­ved fun­ding­from­the­Euro­pean­union's­Seventh­Fra­me­work­Pro­gram­me­under­grant­agree­ment­No 265282). 6 Viri in lite ra tu ra až man, I. 2008: Direk ti va INSPRE in Geo det ska upra va. Geo det ski vest nik 52-1. Ljub lja na. Čeh, M. 2002: ana li za geo det skih podat kov nih zbirk za potre be kme tijs tva. Dok tor ska diser ta ci ja, Fakulteta za grad be niš tvo in geo de zi jo uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. EGIDa, 2012. Med mrež je: http:// http://www.egi da-pro ject.eu (25. 2. 2012). GEOSS. 2012. Med mrež je: http://www.eart hob ser va tions.org/geoss.shtml (25. 2. 2012). Groot, R. 1997: Spa tial data infra struc tu re (SDI), an inter na tio nal pers pec ti ve. Otvo ri tve na kon fe renca pro jek ta ONIX. Ljub lja na. Ko sma tin Fras, M., Domajn ko, M., Podob ni kar, T., Lisec, a. 2012: Earth Obser va tion acti vi ties for the envi ron ment in Slo ve nia. South-Ea stern Euro pean Jour nal of Earth Obser va tion and Geo ma tics 1. Solun. Malc zew ski, J. 1999: GIS and Mul ti cri te ria Deci sion analy sis. New York. Po ro či lo o za go tav lja nju infra struk tu re za pro stor ske infor ma ci je v Re pub li ki Slo ve ni ji. Vla da Republike Slo ve ni je. Ljub lja na, 2010. ObSERVE, 2012. Med mrež je: http:// http://www.ob ser ve-fp7.eu (25. 2. 2012) 202 Kre pi tev in raz voj dejav no sti opa zo va nja Zem lje v Slo ve ni ji Šu mra da. R. 2005: Teh no lo gi ja GIS. Ljub lja na. ured ba (Eu) št. 911/2010 Evrop ske ga par la men ta in sve ta o evrop skem pro gra mu za sprem lja nje Zem - lje (GMES) in nje go vih začet nih ope ra tiv nih dejav no stih (2011–2013). urad ni list Evrop ske uni je L 276/1, 20. 10. 2010. bru selj. Van der brouc ke, D., Cromp voets, J., Jans sen, K., bamps., K., Mas ser, I., Sal ve mi ni, M., van Loe nen, b., Pro bert, M., Eiselt, b. 2011: Spa tial data infra stuc tu re in Euro pe: sta te of play spring 2011. Leu ven. VESOLJE-SI, 2012. Cen ter odlič no sti »Ve so lje, zna nost in teh no lo gi je«. Ljub lja na. Med mrež je: http://www.ve so lje.si (15. 2. 2012). Za kon o in fra struk tu ri za pro stor ske infor ma ci je. urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 8/2010. Ljub lja na. bal kan GEON et, 2012. Med mrež je: http://www.bal kan geo.net (15. 2. 2012). Di rek ti va 2007/2/ES Evrop ske ga par la men ta in Sve ta o vzpo sta vi tvi infra struk tu re za pro stor ske infor ma ci je v Evrop ski skup no sti (INSPIRE). urad ni list Evrop ske uni je L 108/1, 25. 4. 2007. bruselj. GEO. 2012. Med mrež je: http://www.eart hob ser va tions.org (25. 2. 2012). 203 204 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 205–211 UPORAbA DALJINSKEGA ZAZNAVANJA POVRŠJA ZEMLJE IN GIS V ZAVAROVALNIŠTVU mag. Aleš­Urbič Za­va­ro­val­ni­ca­Mari­bor,­d. d.­in­Cen­ter­odlič­no­sti­VESOLJE-SI ales.ur­bic@gmail.com dr. Kri­štof­Oštir,­dr. Ži­ga­Kokalj In­šti­tut­za­antro­po­loš­ke­in­pro­stor­ske­štu­di­je,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­nicen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­nosti in­umet­no­sti­in­Cen­ter­odlič­no­sti­VESOLJE-SI kri­stof@zrc-sazu.si,­zko­kalj@zrc-sazu.si Gre­ga­Mil­čin­ski,­Mar­jan­Jar­njak Si­ner­gi­se,­labo­ra­to­rij­za­geo­graf­ske­infor­ma­cij­ske­siste­me,­d. o. o.­in­Cen­ter­odlič­no­sti­VESOLJE-SI gre­ga.mil­cin­ski@si­ner­gi­se.com,­mar­jan.jar­njak@si­ner­gi­se.com dr. To­maž­Rodič Cen­ter­odlič­no­sti­VESOLJE-SI­in­Na­ra­vo­slov­no­teh­niš­ka­fakul­te­ta,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni to­maz.ro­dic@c3m.si UDK:­528.8:368 IZVLEČEK Upo­ra­ba­daljin­ske­ga­zaz­na­va­nja­površ­ja­Zem­lje­in­GIS­v za­va­ro­val­niš­tvu Za­va­ro­val­niš­tvo­je­pano­ga,­v ka­te­ri­so­infor­ma­ci­je­daljin­ske­ga­zaz­na­va­nja­upo­rab­ne­v ce­lot­nem­pro­ce­su poslo­va­nja­(pri­raz­vo­ju,­pro­da­ji,­oce­ni­tve­ganj,­nalož­bah­sred­stev,­lik­vi­da­ci­ji­škod,­trže­nju …).­V po­štev bodo­priš­le­raz­lič­ne­a­pli­ka­ci­je,­ki­bodo­v ve­či­ni­teme­lji­le­na­teh­no­lo­gi­ji­geo­graf­skih­infor­ma­cij­skih­siste­- mov­ (GIS).­ Pred­stav­lje­ne­ so­ tudi­ zna­čil­no­sti,­ ki­ tre­nut­no­ velja­jo­ v za­va­ro­val­niš­kem­ sek­tor­ju­ in­ jasno naka­zu­je­jo,­da­bo­tre­ba­neka­te­re­stva­ri­spre­me­ni­ti­v že­lji­po­obli­ko­va­nju­kako­vost­nih­a­pli­ka­cij­za­zava­- ro­val­niš­tvo.­V pris­pev­ku­smo­na­pri­me­ru­raz­vi­tih­splet­nih­a­pli­ka­cij­pri­ka­za­li­nekaj­nači­nov­upo­ra­be­rezul­ta­tov daljin­ske­ga­zaz­na­va­nja­in­GIS-ov­v za­va­ro­val­niš­tvu­in­naka­za­li­smer­ni­ce­raz­vo­ja­na­tem­področ­ju. KLJUČNE­BESEDE za­va­ro­val­niš­tvo,­daljin­sko­zaz­na­va­nje,­geo­graf­ski­infor­ma­cij­ski­siste­mi,­oce­nje­va­nje­in­pre­pre­če­va­nje­ško­de ABSTRACT Remote­sensing­of­Earth­surface­and­GIS­in­insurance­business Insurance­business­is­a branch­where­information­about­remote­sensing­and­observation­of­the­Earth­are­useful in­ the­ whole­ business­ process­ (development,­ sales,­ risk­ estimation,­ investment­ funds,­ claims­ settlement, marketing…).­We­are­going­to­take­into­consideration­different­applications,­which­will­be­based­on­the­Geographic Information­System­(GIS).­Also­characteristics­that­are­currently­present­in­insurance­sector­are­going­to­be represented.­They­are­clearly­showing­that­certain­things­should­be­changed­in­order­to­design­quality­applications for­insurance­business.­In­this­article­web­applications­in­support­of­insurance­business­are­introduced,­also some­trends­and­metods­of­implementation­of­the­data­gained­with­remote­sensing­and­GIS­technologies. KEY­WORDS insurance­business,­remote­sensing,­geographic­information­systems,­risk­estimation­and­prevention 205 aleš urbič, Kri štof Oštir, Ži ga Kokalj, Gre ga Mil čin ski, Mar jan Jar njak, To maž Rodič 1 Uvod Ide je in želje upo ra bi ti infor ma ci je, ki bi jih lah ko pri do bi li z da ljin skim zaz na va njem površ ja Zem - lje, so že zelo sta re, a še le teh no loš ki pre bo ji in reši tve v zad njih nekaj letih (raz voj novih mate ria lov, mikro- in nano sa te li tov, optič nih naprav, laser ske teh no lo gi je, IT-ja) omo go ča jo, da so te infor ma ci je ved no laž je dostop ne in da so tudi vlož ki (fi nanč ni, mate rial ni) zme raj manj ši. Za va ro val niš tvo je eno izmed podro čij, kjer so lah ko ome nje ne infor ma ci je zelo korist ne. Kot prev - zem nik tve ganj se zava ro val ni ce med dru gim ukvar ja jo tudi s prev ze mom rizi kov, ki izvi ra jo iz narav nih poja vov. Tako ima jo velik inte res po čim bolj natanč nem sprem lja nju doga ja nja v oko lju, iz kate re - ga izha ja jo rizi ki, ki jih zava ru je jo. Zana ša nje le na infor ma ci je pre te klih škod nih dogod kov ni več dovolj. So dob na teh no lo gi ja omo go ča izde la vo raz lič nih a pli ka cij za zava ro val ni ce, s ka te ri mi se lah ko korist - no upo ra bi jo infor ma ci je pri dob lje ne z da ljin skim zaz na va njem ter obde la ne v GIS-u. V ok vi ru pro jek ta Cen ter odlič no sti VESOLJE-SI izva ja mo razi sko val no delo in obli ku je mo reši - tve za učin ko vi to in kako vost no zaje ma nje infor ma cij z da ljin skim zaz na va njem. Z GIS-om izva ja mo obde la vo, pre zen ta ci jo in dese mi na ci jo podat kov. Poleg tega pri prav lja mo a pli ka tiv ne reši tve za zava - ro val niš tvo – v ča su svo je ga krat ke ga delo va nja smo raz vi li splet ne a pli ka ci je, ki omo go ča jo upo rab ni kom (last ni kom nepre mič nin – poten cial nim in dejan skim zava ro van cem) nazo ren vpo gled v raz me re na izbra nem območ ju, ki lah ko vpli va jo na stop njo ogro že no sti pred narav ni mi nesre ča mi, iz česar izha - ja jo dolo če ni pre ven tiv ni ukre pi in tudi viši na zava ro val ne pre mi je. Zava ro val ni ce pa lah ko tovrst ne a pli ka ci je upo rab lja jo za sprem lja nje dina mi ke škod nih dogod kov, kakor tudi za vzpo stav lja nje ustrez - ne zava ro val niš ke poli ti ke za učin ko vi tej še reše va nje škod nih pri me rov in odprav lja nje posle dic narav nih nesreč. 2 Daljin sko zaz na va nje in GIS v za va ro val niš tvu Da ljin sko zaz na va nje se ved no bolj uve ljav lja v okolj skih štu di jah ter pri prou če va nju in sprem lja - nju vzro kov in posle dic narav nih in tistih nesreč, ki jih pov zro či člo vek. uspe šno je bilo upo rab lje no na pri mer pri zaz na va nju gozd nih poža rov, opa zo va nju poplav, v štu di jah krče nja goz dov, pri sprem - lja nju seiz mič nih pre mi kov, štu di jah lede ni kov, meri tvah tem pe ra tu re ocea nov, zaz na va nju cve te nja alg, sle de nju one sna že nja v at mos fe ri in mor jih, opa zo va nju uni če nja po vre men skih ujmah, pre pre če va - nju one sna že nja, opa zo va nju šir je nja puš čav in napre do va nja ero zi je (Sa bins 1997; allen bach 2005; Oštir s so de lav ci 2010). Ob narav nih nesre čah in pre den se le-te zgo di jo, lah ko sate lit ske podo be pri skr bi jo sva ril ne znake za posa mez na narav na tve ga nja (Guo s so de lav ci 2001), z nji mi sprem lja mo pri za de to območ je ali opra - vi mo hitro vred no te nje ško de za pod po ro odlo ča nju v re še val nih ope ra ci jah (Voigt 2005). V splo šnem ima daljin sko zaz na va nje pri preu če va nju tve ganj vsaj dva veli ka poten cia la: • (sko raj soča sno) sprem lja nje dogod ka in • kar ti ra nje spre memb ali dina mi ke pro ce sa, sku paj z ana li zo spre memb v po kra ji ni, ana li zo ško de in vpli va, ter nje go vo inter pre ta ci jo. Ob sto je či sate lit ski siste mi za opa zo va nje Zem lje zbi ra jo viso ko loč lji ve podat ke na sve tov ni rav ni in ponu ja jo več ča sov no pokri tost. Časov na loč lji vost ima pri opa zo va nju tve ganj in nesreč velik pomen, saj se mora pri la ga ja ti širo ke mu časov ne mu raz po nu za opa zo va nje poča sne ga raz vo ja (na po ve do vanje) in zaz na va nje hitrih spre memb (re še va nje, oce nje va nje ško de). Stal no opa zo va nje zago tav lja ažur ne podat - ke, ki jih s po moč jo GIS-a ana li zi ra mo in inter pre ti ra mo v po so dob lje nih temat skih zem lje vi dih, ki lah ko pri ka zu je jo vpliv narav nih nesreč na oko lje. Stal no opa zo va nje je zato z vi di ka nesreč pomemb - no za to, ker tak pri stop jam či, da so doseg lji ve podo be iz časa pred nesre čo in ker način hitre ga odzi va omo go ča zajem podob v krat kem času po nekem dogod ku. 206 upo ra ba daljin ske ga zaz na va nja površ ja Zem lje in GIS v za va ro val niš tvu Opa zo va nje raz lič nih pro ce sov je odvi sno pred vsem od obsto je čih vesolj skih plo vil (sa te li tov za opazo - va nje Zem lje) ter obsež ne ga nabo ra teh no lo gij in teh nik (op tič no in radar sko več spek tral no ske ni ra nje, radar ska inter fe ro me tri ja, laser sko mer je nje raz dalj …). De tek tor ji na današ njih sate li tih zago tav lja jo pro stor sko loč lji vost, kakr šno je bilo še pred nekaj leti mogo če dose či le z le tal ski mi sne ma nji (bolj šo od 0,5 m), hkra ti se je izbolj ša la zmož nost abso lut ne ga pro stor ske ga umeš ča nja posnet kov. Izbolj šu je se spek tral na loč lji vost detek tor jev, ki z opa zo va njem pri raz lič nih valov nih dol ži nah omo go ča natanč nej šo pre poz na vo pred me tov (stav be, vege ta ci ja, ceste, poljš - či ne …). V zad njih letih pri do bi va jo na pome nu majh ni sate li ti (do 500 kg), med kate ri mi zavi dlji ve zmog - lji vo sti za daljin sko opa zo va nje dose ga jo celo mikro- (do 100 kg) in nano sa te li ti (do 10 kg). Gre za sodob na vesolj ska plo vi la, sestav lje na iz komer cial nih kom po nent »s po li ce«, ali za teh no loš ke demon stra ci je in pri do bi va nje izku šenj z novo teh no lo gi jo, ki obljub lja jo upo rab nost tudi na področ ju daljin ske ga zaz - na va nja. Nji ho va pogla vit na pred nost je majh na masa ter z njo pove za ni niz ki stroš ki izstre li tve, s tem pa se pove ču je tudi dostop nost in upo rab nost teh no lo gij daljin ske ga zaz na va nja in GIS-a za dejav no - sti kot je zava ro val niš tvo. Pre­gled­ni­ca 1:­Osnov­ne­last­no­sti­detek­tor­jev­na­izbra­nih­sate­lit­skih­siste­mih­(vir:­Splet­ne­stra­ni upravljav­cev­sate­lit­skih­siste­mov:­Geo­Eye,­Digi­tal­Glo­be,­SPOT­Ima­ge,­Rapid­Eye,­CSA,­ESA­in ASI). sa te lit ski sistem de tek tor(ji) šte vi lo kana lov pro stor ska ši ri na pasu loč lji vost (m) sne ma nja (km) Iko nos OSa MS 4 0,8 11 OSa PaN 1 3,2 Quick bird bGIS 2000 4 2,4 16,5 1 0,6 SPOT-5 HRG 5 2,5 (10, 20) 60 HRS 1 10 120 World View-1 World View-1 1 0,5 17,6 World View-2 WV110 8 1,8 16,4 WV 60 1 0,5 Geo Eye-1 GIS-MS 4 1,6 15,2 GIS-PaN 1 0,4 Ra pid Eye REIS 5 6,5 77 Ra dar sat-2 Ra dar sat-2 ra dar 1 (100) 20 (500) ENVISaT aSaR ra dar 30 (150) 5 (400) COSMO-Sky Med SaR 2000 ra dar 1 (100) 10 (200) Z da naš nji mi siste mi lah ko namreč že uspe šno sprem lja mo šte vil ne objek te, ki so zani mi vi za zava - ro val ni ce, pred vsem poljš či ne (sta nje vege ta ci je, suša, stop nja zre lo sti), tem pe ra tu ro površ ja, vod ne povr ši ne (po pla ve), posle di ce in žariš ča poža rov, zemelj ske pla zo ve, dolo či mo lah ko poš kod be zara di toče in zara di vetra (tako na poljš či nah in goz do vih kot tudi na stav bah). Daljin sko zaz na va nje lah ko v ve li ki meri nado me sti ter dobro usme ri teren ski pre gled, s či mer poce ni oce no in pre ver ja nje ško de. Po leg pozi tiv ne ga učin ka v fazi raz vo ja (ob li ko va nja) in pri do bi va nja zava ro vanj, so infor ma cije daljin ske ga zaz na va nja ter ana liz GIS-a po memb ne tudi v fazi kon tro le in uprav lja nja z že skle nje ni - mi zava ro va nji, kot tudi v fazi reše va nja in lik vi da ci je škod. 207 aleš urbič, Kri štof Oštir, Ži ga Kokalj, Gre ga Mil čin ski, Mar jan Jar njak, To maž Rodič Legenda: datum zajema in tip senzorja 19. 9. ENVISAT 23. 9. RADARSAT 26. 9. RADARSAT 2. 10. RADARSAT S 0 1 2 4 km Sli­ka 1:­Opa­zo­va­nje­poplav­sep­tem­bra­leta 2010­v Slo­ve­ni­ji­(ob­seg,­časov­ni­raz­voj)­in­s tem­ustrez­no ukre­pa­nje­je­bilo­omo­go­če­no­splo­šnim­jav­no­stim­in­zava­ro­val­ni­cam­s po­moč­jo­za­take­pri­me­re­raz­vi­te apli­ka­ci­je­(vir:­podat­ki­ESA,­CSA,­obde­la­va­CO­Veso­lje-SI,­http://www.spa­ce.si/pre­sen­ta­tion). Na področ ju raz vo ja in pri do bi va nja zava ro vanj je pomem ben fak tor kako vost oce ne izpol nje - va nja ele men tov zava ro va lji vo sti rizi kov. Med rizi ke uvrš ča mo popla ve, vihar je, neur ja, točo, stre lo, sušo, potres, zemelj ski plaz ipd., na kako vost oce ne pa pomemb no vpli va dejs tvo, ali ima zava ro val ni ca poleg oce ne zava ro va lji vo sti rizi ka na raz po la go tudi kar te ogro že no sti za območ je, na kate re ga se nana ša jo nji ho ve zava ro val ne pogod be. Kar ta ogro že no sti za posa me zen rizi ko kla si fi ci ra območ je na nevar nost ne cone, ki poda ja jo infor - ma ci jo o oce ni ško de, ki jo lah ko rizi ko pov zro či. Osno va za izde la vo kart ogro že no sti je kar ta nevar no sti, ki kla si fi ci ra območ je gle de na ver jet nost in inten zi te to ure sni či tve rizi ka. Kar ta nevar no sti je izde la na na osno vi podat kov o pre te klih dogod kih. Kar ta ogro že no sti je rezul tat pove za ve kar te nevar no sti s prostor - ski mi podat ki in osta li mi baza mi infor ma cij, kot so: baza podat kov o ne pre mič ni nah, baza kme tij skih povr šin, gozd nih povr šin, narav nih par kov, varo va nih obmo čij ipd. V pro ces so vklju če ni stro kov nja ki s po dro čij hidro lo gi je, hidro me ha ni ke, meteo ro lo gi je, geo lo gi je in podob no, na pod la gi vse ga ome njenega pa se izva ja mode li ra nje oce ne ogro že no sti zara di dolo če ne ga rizi ka. bis tvo mode li ra nja je, da lah ko pridobimo infor ma ci je o po sa mez nem dogod ku, ki bi ga pov zro čil nek rizi ko, še pre den se ta dogo dek dejan sko zgodi. Da ljin sko zaz na va nje lah ko omo go či tudi laž jo kon tro lo in uprav lja nje z že skle nje ni mi zava ro - va nji. Pri zava ro va nju posev kov na pri mer lah ko sprem lja mo, kako se raz vi ja jo poljš či ne in posle dič no kak šen je pri ča ko van donos. Nada lje lah ko a pli ka ci je daljin ske ga zaz na va nja omo go ča jo izde la vo škod - nih sce na ri jev v pri me ru kata stro fal nih dogod kov – deni mo sce na rij moč ne ga neur ja s to čo uni ču jo če veli ko sti, ki pri za de ne območ je, kjer ima zava ro val ni ca naj več jo izpo stav lje nost. Na področ ju reše va nja in lik vi da ci je škod pred stav lja jo narav ne nesre če in posle dič no kata stro - fal ni škod ni dogod ki (na pri mer popla ve, neur ja, potre si …) za zava ro val ni ce poseb no velik orga ni za cij ski 208 upo ra ba daljin ske ga zaz na va nja površ ja Zem lje in GIS v za va ro val niš tvu izziv. V pri me ru tak šnih dogod kov se zava ro val ni ce soo ča jo pred vsem s prob le mi nedo stop no sti pri - za de te ga območ ja, s te ža va mi z oce no obse ga ško de, z ome je nost jo člo veš kih virov, z izra ču nom real ne in pra vič ne odškod ni ne ter nere snič ni mi pri ja va mi. upo ra ba daljin ske ga zaz na va nja v sko raj real nem času in obde la va v GIS-u uspe šno pre moš ča ta ome nje ne teža ve, saj omo go ča ta med se boj no pri mer ja vo med posnet ki v dalj šem časov nem nizu. Tako ima mo na raz po la go posnet ke pred in med škod nim dogod kom ter po njem. Posle dič no je mož no sprem - lja ti raz voj obse ga ško de na zava ro va nem objek tu, s či mer dobi mo kako vost nej šo oce no ško de, tudi takrat, ko ne gre za izjem ne škod ne dogod ke več jih dimen zij. Opo zo ri ti je tre ba tudi na vlo go ome nje nih teh no lo gij na področ ju pre ven ti ve in mož no sti infor - mi ra nja jav no sti. Na ta način pri dob lje ne jav no dostop ne kar te ogro že no sti zago to vi jo infor ma ci je o ob moč jih, ki so še zla sti izpo stav lje na ujmam (na pri mer popla ve, toča, neur je). Na pod la gi tega se lah ko izda ja jo opo zo ri la o mož no sti nastan ka škod nih dogod kov, lah ko se omo go či nadalj nje obveš - ča nje lju di o mo re bit nem napre do va nju in šir je nju pri za de te ga območ ja in o na sta ja nju dodat ne ško de, pred la ga jo pa se lah ko tudi pre ven tiv ni ukre pi. 3 Upo rab niš ke reši tve (apli ka ci je) Geo graf ski infor ma cij ski siste mi omo go ča jo eno sta ven in hiter pre gled pro stor sko pove za nih infor - ma cij. Pro stor ska pred sta vi tev podat kov omo go ča iska nje zako ni to sti, ki na prvi pogled, če podat ke opa zu je mo zgolj tabe la rič no, niso raz vid ne. Te zako ni to sti lah ko nato s pri dom upo ra bi mo pri načrto - va nju poslo va nja. V na da lje va nju poda ja mo le tri pri me re upo rab niš kih reši tev izmed šte vil nih, ki bi bile zani mi ve za upo ra bo v za va ro val niš tvu. V Slo ve ni ji za veči no vrst narav nih nesreč že obsta ja jo kar te poten cial ne nevar no sti, ki teme lji jo na teo re tič nih mode lih in zgo do vin skem opa zo va nju. Te podat ke bi lah ko s po moč jo daljin ske ga opa - zo va nja še izbolj ša li. Če ome nje ne kar te nalo ži mo v GIS a pli ka ci jo, lah ko za vsa ko loka ci jo (na pri mer hišo ali nji vo) v tre nut ku in povsem avto ma ti zi ra no dolo či mo stop njo poten cial ne nevar no sti. Na osno - vi tega se izra ču na va poten cial na nevar nost za zava ro val ne poli ce, spro ti se obnav lja la baza podat kov, hkra ti je v vsa kem tre nut ku zna no tve ga nje. Geo lo ci ra ne zava ro val ne poli ce lah ko upo ra bi mo pri sprem lja nju škod nih dogod kov. Obseg škod - ne ga dogod ka (na pri mer obseg območ ja, ki je bilo poš ko do va no zara di toče) lah ko namreč eno stav no vri še mo v GIS a pli ka ci jo. Po dolo či tvi območ ja lah ko s pro stor sko ana li zo v hipu pri do bi mo podat ke o za va ro val nih poli cah na tem območ ju in tako izra ču na mo pred vi de ni obseg zah tev kov, še pre den lastniki zač ne jo uve ljav lja ti svo je poli ce. Hitra oce na ško de je pomemb na za posre do va nje infor ma cij poza va - ro val ni cam. Tre nut ni obseg infor ma cij o ogro že no sti pred narav ni mi nesre ča mi tako obse ga nasled nje kar te: • opo zo ril na kar ta poplav (agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje), • kar ta potre sne nevar no sti (agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje), • kar ta pri manj klja jev vode v tleh (agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje), • kar ta ver jet no sti pojav lja nja pla zov (Geo loš ki zavod Slo ve ni je), • pov preč na let na hitrost vetra 10 in 50 me trov nad tle mi (agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje), • pro stor ska poraz de li tev pov preč ne ga šte vi la dni s to čo in sodro v ve ge ta cij skem obdob ju (agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje). Ne kaj ome nje nih podat kov nih slo jev smo vklju či li v splet no a pli ka ci jo (http://na rav ne ne sre ce.geo - pe dia.si), kjer lah ko upo rab ni ki (fi zič ne ose be ali zava ro val ni ce) dobi jo nazor no pred sta vo o ogro že no sti in tve ga njih zara di raz lič nih narav nih nesreč na območ ju celot ne Slo ve ni je, pa vse do mikro loka cij (na pri mer za zem ljiš ča, stavb ne objek te). Gle de na pojav no obli ko narav nih nesreč (obrav na va mo popla - ve, potre se, točo, sušo, neur ja in vihar je) lah ko upo rab ni ki pre ve ri jo ogro že nost loka ci je poljub ne nepre mič ni ne. Poi zved bo o že lje ni loka ci ji lah ko izve de jo prek inte rak tiv ne ga iskal ni ka z vno som naslova 209 aleš urbič, Kri štof Oštir, Ži ga Kokalj, Gre ga Mil čin ski, Mar jan Jar njak, To maž Rodič Sli­ka 2:­Stav­ba­je­na­območ­ju­zelo­red­kih­poplav­s po­vrat­no­dobo­50 let­(vir:­splet­na­stran­Spa­ce.si http://www.spa­ce.si/pre­sen­ta­tion,­podat­ki­Geo­det­ske­upra­ve­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je­in­Agen­ci­je­Repub­li­ke Slo­ve­ni­je­za­oko­lje). objek ta ali z is ka njem v pre gle do val nem oknu. Po tem, ko izbe re jo željen objekt, a pli ka ci ja poda celost - no poro či lo o stop nji ogro že no sti objek ta gle de na kon kret no obli ko narav ne nesre če. Podat ki so poda ni v ob li ki uvr sti tve v us tre zen raz red ogro že no sti, hkra ti pa a pli ka ci ja pri ka že tudi kon kret ne pre ven tiv - ne napot ke za zmanj ša nje ško de ob even tuel nih narav nih nesre čah. Ko bomo v orod je vklju či li še sate lit ske posnet ke iz raz lič nih časov nih obdo bij (pred dogod kom in po dogod ku), bomo dobi li zelo korist no dodat - no infor ma ci jo. Sate lit ske posnet ke bi bilo tre ba obde la ti tako, da bi iz njih izluš či li ana li tič ne podat ke (z upo ra bo avto mat ske ga pre poz na va nja povr šin), nato pa nare di li pro stor ski pre sek z ob sto je či mi podatki. Rezul tat bi poma gal dolo či ti dejan sko koli či no ško de, ki bi upo šte va la sta nje pred dogod kom in po njem. 4 Sklep Da ljin sko zaz na va nje v kom bia ci ji z GIS-om posta ja nepo greš ljiv vir podat kov za hitro in natanč - no kar ti ra nje. Izred ne ga pome na pri hitrem kar ti ra nju s sa te lit ski mi posnet ki je zasno va samo dej ne veri ge obde la ve od suro ve ga posnet ka do ustrez ne splet ne kar te ali a pli ka ci je (v ne kaj urah). Spre mem be v oko lju in zako ni to sti Zem lje (geo loš ke, meteo ro loš ke, hidro loš ke in kli mat ske) postav - lja jo pod vpra šaj zava ro va lji vost rizi kov, ki izvi ra jo iz teh zako ni to sti. Instru men ta zava ro va nja ne želi mo izgu bi ti, saj se je zava ro va nje sko zi zgo do vi no poka za lo kot eden izmed spod bu je val cev gos po dar ske - ga in eko nom ske ga raz vo ja ter kot bis tven ele ment zbolj še va nja kako vo sti živ lje nja lju di. Daljin sko zaz na va nje površ ja v kom bi na ci ji z GIS-om ponu ja mno ži co upo rab nih infor ma cij, tako na področ ju pre ven ti ve kot tudi pri odpra vi posle dic spre memb v oko lju. Z upo ra bo rezul ta tov ome nje nih teh no - lo gij, kot smo na pri me rih pred stav lje nih a pli ka cij poka za li v pris pev ku, se na tem področ ju odpi ra jo nove mož no sti za izbolj ša nje pro ce sov na področ ju zava ro val niš tva. Poleg tega smo pre pri ča ni, da so kori sti bis tve no več je kot stroš ki vzpo sta vi tve in vzdr že va nja sistem skih a pli ka cij. 210 upo ra ba daljin ske ga zaz na va nja površ ja Zem lje in GIS v za va ro val niš tvu 5 Viri in lite ra tu ra al len bach, b., andreo li, R., bat ti ston, S., bestault, C., Clan dil lon, S., Fel lah, K., Henry, J. b., Meyer, C., Scius, H., Tho ley, N., Yésou, H., de Frai pont, P. 2005: Rapid EO disa ster map ping ser vi ce. aad ded value, Feed back and pers pec ti ves after 4 years of char ter actions. IGaRSS'05 Pro cee dings. Orlando. Guo, Z., Hu, G., Qian, S. 2001: Spa tial detec tion tech no logy applied on earth qua ke's inde pen dent fore - cast. 22nd asian Con fe ren ce on Remo te Sen sing. asian asso cia tion on Remo te Sen sing. Sin ga po re Oš tir, K., Kokalj, Ž., Velja nov ski, T., Rako vec, J., Žagar, N. 2011: upo ra ba sate lit ske ga daljin ske ga zaz - na va nja za napo ve do va nje in opa zo va nje poplav. Razi ska ve s po droč ja geo de zi je in geo fi zi ke 2010: zbor nik pre da vanj. Ljub lja na. Sa bins, F. F. 1997: Remo te Sen sing: Prin ci ples and inter pre ta tion. New York. Voigt, S., Ried lin ger, T., Rei nartz, P., Künzer, C., Kiefl, R., Kem per, T., Mehl, H. 2005: Expe rien ce and pers - pec ti ve of pro vi ding satel li te based cri sis infor ma tion, emer gency map ping and disa ster moni to ring infor ma tion to deci sion makers and relief wor kers. Geoin for ma tion for disa ster mana ge ment. berlin. 211 212 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 213–224 NEINVAZIVNI NAČIN EVIDENTIRANJA PODZEMNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE Z GEORADARSKO METODO dr. Bran­ko­Mušič Od­de­lek­za­arheo­lo­gi­jo,­Filo­zof­ska­fakul­te­ta,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni­in­GEARH­druž­ba­za­arheo­loš­ke­in geofizikal­ne­razi­ska­ve­d. o. o.,­bran­ko.mu­sic@ff.uni-lj.si dr. To­maž­Podob­ni­kar In­šti­tut­za­antro­po­loš­ke­in­pro­stor­ske­štu­di­je,­Znans­tve­no­razi­sko­val­ni­cen­ter­slo­ven­ske­aka­de­mi­je­znanosti in­umet­no­sti­in­Fa­kul­te­ta­za­grad­be­niš­tvo­in­geo­de­zi­jo,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni,­tp@zrc-sazu.si mag. Ni­ko­laj­Šar­lah Od­de­lek­za­gos­po­dar­sko­jav­no­infra­struk­tu­ro,­Geo­det­ska­upra­va­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je­in­Viš­ja­stro­kov­na šola­Celje,­niko.sar­lah@gov.si UDK:­528.8:711.8(497.4) IZVLEČEK Nein­va­ziv­ni­način­evi­den­ti­ra­nja­pod­zem­ne­gos­po­dar­ske­infra­struk­tu­re­z geo­ra­dar­sko­meto­do Me­to­de­daljin­ske­ga­zaz­na­va­nja­se­vse­bolj­uve­ljav­lja­jo­pri­razi­sko­va­nju­in­evi­den­ti­ra­nju­pod­zem­nih­vodov gos­po­dar­ske­infra­struk­tu­re.­S tem­se­izog­ne­mo­ogro­ža­nju­pod­zem­nih­vodov­z grad­be­ni­mi­pose­gi.­Pred­stavlja­- mo­izzi­ve,­s ka­te­ri­mi­se­sre­ču­je­mo­pri­evi­den­ti­ra­nju­gos­po­dar­ske­infra­struk­tu­re­v za­ple­te­nem­urba­nem­oko­lju Vod­ni­ko­ve­ga­trga­v Ljub­lja­ni,­in­sicer­z geo­ra­dar­sko­meto­do­GPR­(ground­pene­tra­ting­radar).­Z iz­bra­ni­mi postop­ki­obde­la­ve­rezul­ta­tov­smo­pod­zem­ne­vode­gos­po­dar­ske­infra­struk­tu­re­pri­ka­za­li­v skla­du­s kri­te­ri­ji­prostor­- ske­natanč­no­sti­dolo­či­tve­polo­ža­ja­v pro­sto­ru,­ki­velja­jo­za­slo­ven­ski­zbir­ni­kata­ster­gos­po­dar­ske­infra­struk­tu­re. Pri­ča­ku­je­mo,­da­nam­bodo­podat­ki,­pri­dob­lje­ni­v raz­lič­nih­oko­liš­či­nah­urba­ne­ga­oko­lja,­slu­ži­li­kot­pod­la­- ga­pri­raz­vo­ju­nove­ga,­napred­nej­še­ga­mode­la­evi­den­ti­ra­nja­gos­po­dar­ske­infra­struk­tu­re.­Model­bo­omo­go­čal zanes­lji­vo­dolo­či­tev­polo­ža­ja,­pre­me­ra,­glo­bi­ne­ter­mate­ria­la­vodov­za­širok­nabor­raz­lič­nih­urba­nih­oko­lij. KLJUČNE­BESEDE nein­va­ziv­ne­meto­de,­geo­ra­dar,­pod­zem­na­gos­po­dar­ska­infra­struk­tu­ra,­daljin­sko­zaz­na­va­nje,­geo­graf­ski infor­ma­cij­ski­siste­mi ABSTRACT Recording­of­buried­utility­pipes­with­noninvasive­ground­penetrating­method Remote­sensing­methods­are­increasingly­used­in­the­exploration­and­recording­of­subsurface­utilities.­This is­to­avoid­endangering­the­buried­infrastructural­installation­with­the­construction­works.­The­challenges are­faced­in­recording­of­buried­utilities­in­a complex­urban­environment­at­the­Vodnik­Square­in­Ljubljana, applying­a Ground­Penetrating­Radar­(GPR)­method.­With­the­selected­processing­flow,­the­buried­util- ities­are­presented­in­accordance­with­the­spatial­accuracy­criteria,­required­for­Slovenian­consolidated cadastre­of­urban­subsurface­infrastructure­installation.­We­expect­that­the­data­obtained­in­diverse­urban circumstances­will­serve­as­a basis­for­developing­a new,­more­advanced­model­of­the­infrastructure­record- ing.­The­model­will­enable­a reliable­determination­of­the­relevant­parameters:­position,­diameter,­depth and­material­composition­for­a wide­range­of­different­urban­environments. KEY­WORDS non-destructive­methods,­ground­penetrating­radar,­underground­infrastructure,­remote­sensing,­geographic information­systems 213 bran ko Mušič, To maž Podob ni kar, Ni ko laj Šar lah 1 Uvod V Slo ve ni ji zna ša skup na eno let na nepo sred na ško da na gos po dar ski infra struk tu ri (v na da lje va - nju GI) 2,1 mio € ali 1,04 €/preb. (Ra kar s so de lav ci 2010), med tem ko je v tu ji ni znat no viš ja: bel gi ja (28 mio €, 5,22 €/preb.), Nizo zem ska (40 mio €, 2,41 €/preb.), Veli ka bri ta ni ja (164 mio €, 2,71 €/preb.). Z raz vo jem pri mer ne meto de bi lah ko pre pre či li nepo sred no in posred no ško do na GI-ju, ki je posle - di ca poš kodb. V splo šnem so lah ko meto de evi den ti ra nja in odkri va nja pod zem nih vodov GI-ja del no destruk - tiv ne ali povsem nede struk tiv ne. To je odvi sno od name na evi den ti ra nja, pred vsem pa od stop nje tve ga nja poš ko do va nja cilj ne ga objek ta. Med gos po dar sko infra struk tu ro sodi jo vsi komu nal ni in elek troe ner - get ski vodi ter elek tron ske komu ni ka ci je. Ob sta ja inte res last ni kov in uprav ljav cev GI-ja po izbolj ša nju polo žaj ne natanč no sti evi den ti ra ne in odkri va nju nee vi den ti ra ne infra struk tu re ter po dolo če va nju nje ne glo bi ne, orien ta ci je, veli ko sti in obli ke s po moč jo geo ra dar ske nede struk tiv ne elek tro mag net ne geo fi zi kal ne meto de. V zad njih letih se v ra zi sko val nih oko ljih na področ ju pli tve pod po vr šin ske geo fi zi ke uve ljav lja naziv pli tva geo fi zi ka viso ke loč lji vo sti (high­reso­lu­tion­shal­low­geophy­sics). Ne de struk tiv ni vidik geo fi zi kal nih razi skav se je izka zal za zelo obe tav ne ga, saj omo go ča razi skova ti in evi den ti ra ti pod po vr šin ske cilj ne objek te brez fizič nih pose gov in nepo treb ne ga ogro ža nja pod zem - nih vodov. Zah va lju joč geo fi zi kal nim razi ska vam lah ko GI hitre je in cene je zame ji mo v nje nih real nih okvi rih. Defi ni ra nje natanč ne ga polo ža ja GI-ja v pro sto ru je pomemb no tudi za varo va nje pred grad - be ni mi pose gi v pro sto ru. Refe renč ni nivo je v pri me ru pod po vr šin skih razi skav zem lji na, ki pred stav lja medij, iz česar sle di, da vsi dru gi viri fizi kal nih ano ma lij sodi jo v do me no šuma oz. motenj. 2 Meto da Geo ra dar ska meto da GPR (ground­pene­tra­ting­radar) je soraz mer no mla da viso ko loč lji vost na geo - fi zi kal na meto da, nje ni začet ki sega jo v 60-ta leta prejš nje ga sto let ja, ko so jo upo ra bi li za dolo ča nje debe li ne polar ne ga ledu (Ko mel in Pavlič 2009). Prvi pri mer upo ra be geo ra dar ja sega v leto 1976 v Chaco Can yon v Novi Mehi ki, kasne je se je nje go va upo ra ba v to vrst nih razi ska vah zelo raz ši ri la. V Slo ve ni ji so geo ra dar prvič preiz ku si li leta 1991 (bre zi gar s so de lav ci 1996). V zad njih pet naj stih letih je meto - da doži ve la velik raz cvet, saj je bila dodo bra pojas nje na teo re tič na, teh nič na in teh no loš ka osno va šir je nja geo ra dar ske ga elek tro mag net ne ga valo va nja (v na da lje va nju EMV). Posle dič no so bili raz vi ti dovolj kako vost ni mode li za izved bo zanes lji vih razi skav (Jol 2009). Naj več ja glo bi na, ki jo dose že EMV, je funk ci ja frek ven ce valo va nja in fizi kal nih last no sti medi ja, sko zi kate ro se širi (Tho mas s so de lav ci 2008). Fizi kal ni last no sti, ki vpli va ta ter opre de lju je ta način šir je nja ozi ro ma duše nje EMV-ja v kon kret nem medi ju, so elek trič na pre vod nost σ [Ω–1m–1] in mag - net na per mea bil nost µ [N/a2]. Elek tro mag net ne last no sti medi ja, v na šem pri me ru zem lji ne, so odvi sne od sesta ve in vseb no sti vla ge, ki vpli va jo na šir je nje ozi ro ma duše nje valov. Die lek trič ne sno vi omo - go ča jo šir je nje EMV-ja brez znat ne ga duše nja. bolj je zem lji na elek trič no pre vod na, manj je die lek trič na. Die lek trič na kon stan ta je defi ni ra na kot spo sob nost sno vi za skla diš če nje elek trič ne ga nabo ja. Več ja je raz li ka med rela tiv no die lek trič no kon stan to raz lič nih sno vi pod površ jem, več ja je ampli tu da odbojev (ref lek sij ski koe fi cient). Ob tem je tre ba pou da ri ti, da se ener gi ja radar ske ga EMV-ja sko zi kovi no ne širi, saj ga kovin ski objek ti v ce lo ti odbi je jo (an nan 2003; Rhe ber gen s so de lav ci 2004; Lope ra in Mili - sav lje vic 2007). Z geo ra dar jem prek oddaj ne ante ne, usmer je ne v tla, poši lja mo impul ze elek tro mag net ne ener gi - je in s spre jem no ante no regi stri ra mo čase in ampli tu de povrat nih valov. Ob poz na va nju (prib liž kov) die lek trič ne kon stan te in s tem hitro sti šir je nja EMV-ja v prei sko va nem medi ju lah ko čase povrat nih odbo jev pre tvo ri mo v glo bi ne. Geo ra dr ska meto da teme lji na pre tvor bi dvoj ne ga časa; to je čas poto - 214 Nein va ziv ni način evi den ti ra nja pod zem ne gos po dar ske infra struk tu re z geo ra dar sko meto do va nja valo va nja od oddaj ne do spre jem ne ante ne v raz da ljo ozi ro ma glo bi no do objek ta, če je zna na hitrost šir je nja EMV-ja. Geo ra dr ska meto da se danes pogo sto upo rab lja za nein va ziv no odkri va nje in evi den ti ra nje pod - zem nih vodov GI-ja v ru ral nih in urba nih oko ljih. Zara di hete ro ge no sti prei sko va ne ga medi ja v ur ba nih oko ljih, ki se obi čaj no sesto ji iz raz lič nih nasu tij sta rej ših grad be nih faz, pol nil izko pov in podob ne - ga, se za dolo ča nje glo bi ne poslu žu je mo prib liž kov die lek trič no sti. Rezul ta ti tako do dolo če ne mere odsto pa jo od pra vih glo bin, ven dar ne več kot nekaj cm za pli tvej še objek te in do nekaj dm za objek - te v več jih glo bi nah. To je spre jem lji va natanč nost za pre ver ja nje obsto je čih načr tov pod zem nih vodov in/ali evi den ti ra nje novih ozi ro ma nee vi den ti ra nih vodov. Ob rela tiv no natanč nem dolo ča nju glo bin radar skih odbo jev pod zem nih vodov mora biti zago tov - lje na tudi ustrez na natanč nost nji ho ve ga polo ža ja v pro sto ru v iz bra nem koor di nat nem siste mu. Odvi sno od zna čil no sti območ ja, pred vi de ne ga za geo ra dar sko razi ska vo, se polo žaj geo ra dar ja ozi ro ma geo - ra dar skih odbo jev (pod zem nih vodov) dolo ča s po moč jo geo det ske kla sič ne tere strič ne izme re ali upo ra bo glo bal nih navi ga cij skih sate lit skih siste mov (iz me ra GNSS) (Leh mann in Green 1999; Streich 2007; boni - ger in Tro nic ke 2010). Za pri ka zo va nje rezul ta tov se pogo sto upo rab lja jo pre re zi prei sko va ne pro stor ni ne tal v po ljub nih sme reh, s či mer dobi mo natan čen vpo gled v pro stor ske odno se posa mez nih ele men tov. Ta posto pek je še poseb no dobro do šel za inte rak tiv no inter pre ta ci jo v 3D-oko lju. Meats (1996) je z uved bo postop - ka migra ci je, ki v ve li ki meri zmanj ša sub jek tiv nost inter pre ta ci je rezul ta tov geo ra dar ske razi ska ve, nare dil prvi odloč nej ši korak v sme ri 3D-pri ka za geo ra dar skih rezul ta tov. Kvan ti ta tiv ne podat ke za 3D-pri - kaz GI-ja dobi mo z iz bra nim nabo rom postop kov obde la ve radar skih pre re zov in ana li zo posa mič nih radar skih odbo jev (Van der Kruk 2001; Lec ke busch 2003). 3 Rezul tat upo ra be geo ra dar ske meto de za pri do bi va nje metrič nih podatkov GI-ja Pred stav lja mo učin ko vi to upo ra bo geo ra dar ske meto de za odkri va nje pod zem nih vodov gos po - dar ske infra struk tu re na pri me ru Vod ni ko ve ga trga v Ljub lja ni (Mu šič 2010). Gre za ana li zo nabo ra geo ra dar skih podat kov, pri dob lje nih za pred hod ne arheo loš ke razi ska ve pred grad be ni mi pose gi v pro - stor za načr to va no pod zem no gara žo. Pri razi ska vi smo upo ra bi li ref lek sij sko geo ra dar sko teh ni ko z vzpo red ni mi, 0,5 m odda lje ni mi pro fi li v dveh pra vo kot nih sme reh (sli ki 5 in 7). Pri po roč lji va raz - da lja med pre re zi, kjer pri ha ja do rela tiv no malo spre mi nja nja sme ri, je 0,5 do 1 m in le izje mo ma, kjer teren ske oko liš či ne tega ne dopuš ča jo, več (Jol 2009). Za meri tve smo upo ra bi li krmil no-pro ce sno eno - to Ter ra SIR ch GSSI SIR-3000 proi zva jal ca Geophy­si­cal­Sur­vey­Systems, Inc, s 400 MHz mono sta tič no ante no iste ga proi zva jal ca. Za dolo ča nje ustrez no majh ne in ena ko mer no odči ta ne raz da lje med sledmi vzdolž pro fi la (na 2 cm), ki je nuj na za dobro hori zon tal no loč lji vost, smo upo ra bi li pred hod no umer - je no meril no kolo. Povrat ne geo ra dar ske odbo je smo regi stri ra li v ča sov nem oknu 50 ns (dvoj ni čas) (sli ka 1). Obde la vo podat kov smo izva ja li s pro gram sko opre mo Ref­lexw ver zi ja 6.0 pod jet ja Sand­me­- ier­soft­wa­re. V na da lje va nju so nave de ni ključ ni postop ki obde la ve, pri la go je ni za reše va nje prob le mov pri odkri va nju GI-ja (sli ka 4). Časov ne pre se ke je mož no pri ka za ti le v 3D modu lih, kjer s pro gramskim orod jem zdru ži mo več med seboj vzpo red nih pro fi lov v enot no dato te ko, v ka te ri so vred no sti med posa mez ni mi pro fi li inter po li ra ne (sli ke 3, 5, 6 in 7). De lež elek tro mag net ne ga valo va nja, ki se odbi je na diskon ti nui te tah med dve ma raz lič ni ma mate - ria lo ma (na pri mer pod zem ni vod/pol ni lo izko pa), je odvi sen od ref lek sij ske ga koe fi cien ta za te mate ria le ter od raz mer ja med valov no dol ži no EMV-ja in pre me rom kon kret ne ga pod zem ne ga voda. Loč lji - vost in glo bi no dose ga geo ra dar ske ga sig na la v prak si nad zi ra mo z iz bi ro ustrez ne cen tral ne frek ven ce oddaj ne ante ne. Za odkri va nje veči ne zgo raj nave de nih pod zem nih vodov je naju strez nej ša izbra na oddaj - na ante na s cen tral no frek ven co 400 MHz, ki je zelo učin ko vi ta za odkri va nje tovrst nih objek tov do 215 bran ko Mušič, To maž Podob ni kar, Ni ko laj Šar lah DISTaNCE [METER] 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 0 0.0 DEP 10 T 0.4 H [MET s] 20 0.8 ER [n ] E at IM v= T 30 1.2 0,08[m/ 40 n 1.6 s] Sli­ka 1:­Pri­mer 2D­radar­gra­ma­s ti­pič­ni­mi­odbo­ji­elek­tro­mag­net­ne­ga­valo­va­nja­od­pod­zem­nih­vodov GI-ja.­Ilu­stri­ran­je­tudi­pre­prost­način­dolo­ča­nja­hitro­sti­šir­je­nja­elek­tro­mag­net­ne­ga­valo­va­nja v preisko­va­nem­medi­ju­z me­to­do­pri­la­ga­ja­nja­hiper­bol. Sli­ka 2:­Izsek­osnov­nih­podat­kov­o pod­zem­nem­vodu.­pri­dob­lje­nih­iz­ana­li­ze 2D­radar­gra­ma:­polo­žaj voda­(x, y),­nje­go­va­glo­bi­na­pod­povr­ši­no,­ampli­tu­da­odbi­te­ga­sig­na­la­(= vr­sta­mate­ria­la)­in­oce­na preme­ra­voda. glo bi ne prib liž no 2 m. Pod zem ne vode v splo šnem zanes lji vo pre poz na mo na geo ra dar skih pro fi lih 2D radar gra ma zara di rela tiv no veli kih raz lik v die lek trič no sti v od no su do medi ja, v ka te rem se naha jajo (na sut je/pol ni lo izko pa) (sli ka 1). Naj bolj raz šir jen način pri ka zo va nja rezul ta tov geo ra dar skih opa zo vanj tudi za evi den ti ra nja GI-ja je s t. i.ča sov ni mi pre se ki (time­sli­ces), ki pred stav lja jo niz vzpo red nih in pra vi lo ma ena ko odda lje nih radar skih pre re zov (sli ki 3 in 5). Rezul tat časov nih pre se kov je dia gram ena kih ampli tud odbo jev v istem 216 Nein va ziv ni način evi den ti ra nja pod zem ne gos po dar ske infra struk tu re z geo ra dar sko meto do a s] [nE IM IZKLOP T CEV ETER] y [M x [METER] b s] [nE IMT ETER] y [M x [METER] C s] [nE IMT CEV ETER] y [M x [METER] Sli­ka 3:­A:­Geo­ra­dar­ski­pro­fil­z zna­čil­ni­mi­hiper­bo­lič­ni­mi­odbo­ji­elek­tro­mag­net­ne­ga­sig­na­la­na­izra­zi­ti die­lek­trič­ni­meji­med­pol­ni­lom­izko­pa­in­cev­jo,­ki­jo­geo­ra­dar­ski­pro­fil­preč­ka­pod­kotom­prib­liž­no­90°. Na­radar­gra­mu­jasno­pre­poz­na­mo­tudi­robo­ve­izko­pa.­B:­Vzpo­red­ni­geo­ra­dar­ski­pro­fi­li­z oz­na­če­ni­mi vrho­vi­hiper­bol,­ki­pred­stav­lja­jo­polo­žaj­cevi.­C:­Polo­žaj­cevi­dolo­čen­s po­stop­kom­samo­dej­ne­ga­izbi­ra­nja temen­hiper­bo­lič­nih­odbo­jev­(auto­pics). 217 bran ko Mušič, To maž Podob ni kar, Ni ko laj Šar lah ODSTRANITEV OJAČITVE OJAČITEV SIGNALA (remove header gain) (manual gain (y)) STATIČNA KOREKCIJA MIGRACIJA KOREKCIJA MAKSIMALNE FAZE (migration) (correct maximal phase) INTERPOLACIJA SLEDI STATIČNA KOREKCIJA (trace interpolation) PREMIK ZAČETNEGA ČASA (move starttime) (PONOVNA) OJAČITEV SIGNALA (manual gain (y)) OBRAČANJE PROFILOV (x flip profile) FREKVENČNO FILTRIRANJE (bandpass filtering) ODSTANITEV OZADJA (backgrund removal) OVOJNICA SIGNALA (envelope) Sli­ka 4:­Pomemb­nej­ši­kora­ki­pri­obde­la­vi­geo­ra­dar­skih­pro­fi­lov,­ki­smo­jih­upo­ra­bi­li­za­pri­ka­zo­va­nje odbo­jev­s ča­sov­ni­mi­pre­se­ki. časov nem območ ju povrat nih valov, ki pred stav lja jo seri je »tlo ri sov« GI-ja na izbra nih glo bi nah. K za - nes lji vo sti inter pre ta ci je pomemb no pris pe va jo meri tve v dveh pra vo kot nih sme reh, ker je na ta način kot med poljub no usmer je ni mi pod zem ni mi vodi GI-ja in geo ra dar ski mi pro fi li naj več 45°, kar je pomemb no za natanč no oce no pre me ra voda. V na šem pri me ru je tlo ri sni pri kaz pod zem nih vodov GI-ja rezul tat ana li ze časov nih pre se kov za vsa ko od sme ri geo ra dar skih pro fi lov pose bej (sli ka 5). Lah - ko pa v fazi obde la ve se ri ji vzpo red nih in med seboj pra vo kot nih pro fi lov tudi zdru ži mo v skup ne časov ne pre se ke. Poleg linij izra zi tih radar skih odbo jev od pod zem nih vodov GI-ja pre poz na mo še šte vil ne dru - ge bolj ali manj kao tič ne odbo je, ki so rezul tat soraz mer no veli kih raz lik v die lek trič no sti (ref lek sij skih koe fi cien tov) na mejah raz lič nih mate ria lov (sli ka 5). Pou da ri ti je tre ba, da obde la va podat kov obse ga zapo red je postop kov, ki omo go ča jo pove ča nje raz - li ke med korist no infor ma ci jo ozi ro ma sig na lom in vse mi dru gi mi mote či mi viri ano ma lij ozi ro ma šumom (Yil maz 1987). Zapo red je kora kov pri obde la vi podat kov ni toč no dolo če no in je odvi sno od posebnosti 218 Nein va ziv ni način evi den ti ra nja pod zem ne gos po dar ske infra struk tu re z geo ra dar sko meto do a b 100920 100920 100900 100900 100880 100880 100860 100860 462380 462400 462420 462440 462380 462400 462420 462440 C 100920 100900 100880 100860 PODZEMNI VODI 462380 462400 462420 462440 Sli­ka 5:­A:­Časov­ni­pre­se­ki­vzpo­red­nih­geo­ra­dar­skih­pro­fi­lov­v sme­ri­vzhod–za­hod.­B:­Časov­ni­pre­se­ki vzpo­red­nih­geo­ra­dar­skih­pro­fi­lov­v sme­ri­sever–jug­C:­Tlo­ri­sni­pri­kaz­pod­zem­nih­vodov­na­pod­la­gi časov­nih­pre­se­kov­vzpo­red­nih­geo­ra­dar­skih­pro­fi­lov­v dveh­pra­vo­kot­nih­sme­reh­(A in B). zaje ma, vrste cilj nih objek tov razi ska ve, zna čil no sti okolj skih dano sti in poseb no sti šumov, ki se v kon - kret nem oko lju pojav lja jo. Posto pek obde la ve je v ve li ki meri sub jek ti ven, ker teme lji na izku še no sti razi sko val ne eki pe. Naj po memb nej ši postop ki obde la ve, ki so bili v na šem pri me ru upo rab lje ni za ana - li zo in pri ka zo va nje rezul ta tov geo ra dar ske razi ska ve, so pri ka za ni na sli ki 4. Re la tiv ne polo ža je, poda ne s koor di na ta mi radar skih odbo jev v pro sto ru, smo dolo ča li gle de na njihov polo žaj zno traj orto go nal ne mre že postav lje ne z geo det sko tere strič no meto do izme re. Pri geo ra dar - skih meri tvah upo rab lja mo pra vi lo ma dva nači na dolo ča nja raz dalj vzdolž pro fi la. Prvi način so meri tve v ča sov ni dome ni (time­mode), ko v ena kih raz da ljah vzdolž geo ra dar ske ga pro fi la pro ži mo »mar ker - je« za nak nad no umer ja nje geo ra dar ske ga pro fi la. Dru gi način so meri tve z me ril nim kole som, ki pro ži radar ske sig na le na izbra ni raz da lji (di­stan­ce­mode). Oce na natanč no sti polo ža ja radar skih odbo jev/in - fra struk tur nih objek tov zno traj orto go nal ne mre že je v obeh pri me rih podob na in je prib liž no ±10 cm 219 bran ko Mušič, To maž Podob ni kar, Ni ko laj Šar lah s] [nE IMT x [METER] y [METER] Sli­ka 6:­3D­pri­kaz­polo­ža­ja­pod­zem­nih­vodov­s sa­mo­dej­nim­dolo­ča­njem­vrhov­hiper­bo­lič­nih­odbo­jev, ki­so­posle­di­ca­spre­mem­be­die­lek­trič­no­sti­na­meji­pol­ni­la­izko­pa­in­cevi. na rav nih povr ši nah in neko li ko več na območ jih z manj ši mi fizič ni mi pre pre ka mi. Na natanč nost dolo - ča nja polo ža ja neko li ko vpli va tudi glo bi na objek ta, ker pri inte rak tiv nem dolo ča nju polo ža ja teme na radar ske ga odbo ja nepo sred no na radar skem pro fi lu pra vi lo ma laž je dolo či mo polo žaj odbo ja za pli - tve objek te, kjer so hiper bo le ozke kot pri glob lje leže čih objek tih, kjer so lah ko hiper bo le bis tve no šir še (sli ka 1). Po leg glo bi ne, polo ža ja in sme ri nas obi čaj no zani ma še oce na pre me ra pod zem ne ga voda. Pre mer infra struk tur pra vi lo ma oce nju je mo po zvra ča nju hiper bo lič nih odbo jev v ob moč je izvo ra radar ske - ga odbo ja v te me nu hiper bo le z upo ra bo migra ci je. Oce na natanč no sti dolo ča nja pre me ra virov radar skih odbo jev/in fra struk tur nih objek tov po upo ra bi »mi gra ci je« je ±5 do naj več ±10 cm. Tudi v tem pri me - ru velja, da je natanč nost dolo ča nja pre me ra infra struk tur nih objek tov odvi sna od nji ho ve ga dejan ske ga pre me ra, glo bi ne, kakor tudi od mate ria la v ka te rem se infra struk tur ni objek ti naha ja jo. Obli ka in kontrast - nost radar skih odbo jev je odvi sna od raz lik v die lek trič no sti, kakor tudi od homo ge no sti in izo trop no sti medi ja. Ob tem je tre ba opo zo ri ti, da lah ko v ne ka te rih pri me rih pre ce ni mo pre mer infra struk tu re pri radar skih pro fi lih, ki ne seka jo infra struk tur ne ga voda natanč no pod kotom 90°. Re zul ta te geo ra dar ske razi ska ve smo pri ka za li tudi z in te rak tiv no inter pre ta ci jo radar skih odbojev (sli ki 6 in 7). Zna čil ne sig na le, za kate re skle pa mo, da se nana ša jo na pod zem ne vode, lah ko na radar - gra mih namreč pose bej ozna či mo. Izbra no mesto na pro fi lu pred stav lja toč no dolo čen vzo rec na toč no dolo če ni sle di (sli ki 1 in 3). Koor di na te ozna če ne ga mesta ozi ro ma vzor ca shra ni mo v ob li ki aSCII tabele za medo pra vil nost z dru gi mi pro gra mi, ki so inte gral ni del GIS-ov (sli ka 2). Izbi ra nje temen hoper - bo lič nih odbo jev lah ko oprav lja mo roč no, ven dar je v pri me ru veli ke ga šte vi la podat kov bolj smi sel no upo ra bi ti samo dej no izbi ra nje, ki je manj intui tiv no, veli ko hitrej še in tudi objek tiv nej še. Za izbi ra nje 220 Nein va ziv ni način evi den ti ra nja pod zem ne gos po dar ske infra struk tu re z geo ra dar sko meto do a b 100920 100920 100900 100900 100880 100880 100860 100860 462380 462400 462420 462440 462380 462400 462420 462440 C 100920 100900 100880 100860 PODZEMNI VODI 462380 462400 462420 462440 Sli­ka 7:­A:­Tlo­ri­sni­pri­kaz­polo­ža­ja­pod­zem­nih­vodov­s sa­mo­dej­nim­dolo­ča­njem­vrhov­hiper­bo­lič­nih odbo­jev­v vzpo­red­nih­geo­ra­dar­skih­pro­fi­lih­v sme­ri­vzhod–za­hod.­B:­Tlo­ri­sni­pri­kaz­polo­ža­ja­pod­zem­nih vodov­s sa­mo­dej­nim­dolo­ča­njem­vrhov­hiper­bo­lič­nih­odbo­jev­v vzpo­red­nih­geo­ra­dar­skih­pro­fi­lih v smeri­sever–jug.­C:­tlo­ri­sni­pri­kaz­pod­zem­nih­vodov­na­pod­la­gi­samo­dej­ne­ga­dolo­ča­nja­vrhov hiperbo­lič­nih­odbo­jev­v dveh­pra­vo­kot­nih­sme­reh­(A in B). smo upo rab lja li orod je samo dej ne ga izbi ra nja (auto­picks), z na sta vi tvi jo za posa mez ne objek te (single object) (sli ka 6). Pred nost tega nači na je vpo gled v am pli tu de radar skih odbo jev, ki so pomemb ne za pre poz na va - nje raz lič nih vrst vodov, z is to ča snim opa zo va njem pre se kov radar skih odbo jev v iz bra nih rav ni nah, kar omo go ča natanč ne zaključ ke o po lo ža ju pod zem nih vodov v pro sto ru (sli ki 6 in 8). Na ta način hitro in zanes lji vo oce ni mo ob naklo nu še rela tiv ne raz li ke v glo bi ni odkri tih vodov. Za dolo či tev pod - zem ne ga voda mora jo biti izpol nje ni nasled nji pogo ji: pola ri te ta mora ustre za ti izbra ni (po zi tiv na ali nega tiv na), ref lek tor se mora naha ja ti v iz bra nem časov nem in pro stor skem inter va lu, ampli tu da odbo - ja in kon trast ampli tu de v do lo če nem pro stor skem inter va lu mora ta pre se či dolo čen prag (sli ki 6 in 7). 221 bran ko Mušič, To maž Podob ni kar, Ni ko laj Šar lah Sli­ka 8:­3D­pri­kaz­pod­zem­nih­komu­nal­nih­vodov­na­pod­la­gi­rezul­ta­tov­geo­ra­dar­ske­meto­de. Po leg polo ža ja, oce ne glo bi ne in pre me ra poma ga pri dolo či tvi vrste pod zem ne ga voda tudi ampli - tu da radar ske ga odbo ja, ker je odvi sna od mate ria la cevi in zapol nje no sti cevi. Na osno vi ampli tud radar skih odbo jev lah ko npr. zanes lji vo ugo to vi mo, ali gre za kovin sko ali neko vin sko cev. Kovin ski vodi pov zro ča jo izra zi tej še radar ske odbo je. Pri načr to va nju ustrez ne stra te gi je geo ra dar ske razi ska ve kot tudi pri pre poz na va nju pod zem nih vodov v fazi inter pre ta ci je poma ga jo 2D sin te tič ni mode li (sli - ka 9). Z mo de li ra njem sin te tič nih raču nal niš kih geo ra dar skih sig na lov za raz lič ne vrste pod zem nih vodov iz kata stra gos po dar ske jav ne infra struk tu re pomemb no pris pe va mo k za nes lji vo sti inter pre ta ci je. Lah - ko pa so ti mode li tudi prog no stič ni v smi slu oce ne zanes lji vo sti odkri va nja dolo če nih vrst pod zem nih vodov v kon kret nem real nem oko lju. 4 Sklep Pred sta vi li smo meto do upo ra be geo ra dar ske meto de za pri do bi va nje metrič nih podat kov GI-ja. V real nih situa ci jah pra vi lo ma raz po la ga mo z raz lič no zanes lji vi mi oce na mi geo me tri je, veli ko sti ciljnih objek tov, nji ho ve glo bi ne in spre men lji ve die lek trič no sti širo ke pale te raz lič nih mate ria lov v na sut jih za izrav na ve in pol ni la izko pov. Sled nje pomemb no dodat no pris pe va k spre men lji vo sti pogo jev v prei - sko va nem medi ju. Veli ko šte vi lo nenad zo ro va nih spre men ljivk v real nem oko lju one mo go ča ustvar ja nje uni ver zal ne ga zapo red ja postop kov za obde la vo geo ra dar skih sig na lov za učin ko vi to in zanes lji vo pre - poz na va nje posa mez nih pod zem nih ele men tov GI-ja. Iz sled ki razi ska ve pre poz na va nja in pri do bi va nja metrič nih podat kov cilj nih objek tov GI-ja na pri - me ru Vod ni ko ve ga trga v Ljub lja ni so vse ka kor odlič no izho diš če za načr to va nje tovrst nih razi skav za kom plek snej še mode le opa zo vanj. Oce ni li smo sred njo die lek trič nost medi ja, kjer so pod zem ni vodi, 222 Nein va ziv ni način evi den ti ra nja pod zem ne gos po dar ske infra struk tu re z geo ra dar sko meto do 0 »Mokra zemlja«: 1 – plastična cev (ε = 3), a (ε = 29) G zapolnjena z vodo (ε = 80) 1 l 2 3 4 5 o 2 – železna cev (ε = 0,5), b 1 in zapolnjena z vodo (ε = 80) a( 3 –plastična cev (ε = 3), m zapolnjena z bakrom (ε = 0,1) ) 4 – plastična cev (ε = 3), 2 zapolnjena z zrakom (ε = 1) 5 – železna cev (ε = 0,5), 70ns zapolnjena z zrakom (ε = 1) 0 Korchofova b migracija Globin1a(m ) 2 70ns 0 Hilbertova C G transformcija lob (»Ovojnica«) in 1 a(m ) 2 70ns ε – dielektričnost Sli­ka 9:­A:­Pri­mer­sin­te­tič­nih­mode­lov­geo­ra­dar­skih­odbo­jev­za­izbra­ne­mate­ria­le­in­pol­ni­la­pod­zem­nih vodov­v »vlaž­nem­oko­lju«.­B:­Sin­te­tič­ni­mode­li­geo­ra­dar­skih­odbo­jev­po­zvra­ča­nju­hiper­bol­z upo­ra­bo kirc­hof­fo­ve­migra­ci­je.­C:­Sin­te­tič­ni­mode­li­geo­ra­dar­skih­odbo­jev­po­zvra­ča­nju­hiper­bol­z upo­ra­bo­kirc­hof­fo­ve migra­ci­je­in­odprav­lja­nju­bipo­lar­no­sti­sig­na­lov­s funk­ci­jo­ovoj­ni­ce. nji hov polo žaj, glo bi no in usmer je nost cilj nih objek tov. Rezul ta ti bodo zago tav lja li zanes lji vo iden ti - fi ka ci jo naj raz lič nej še pod zem ne infra struk tu re v za ple te nih raz me rah real nih urba nih oko lij. Zara di izred ne hete ro ge no sti in s tem nepred vi dlji vo sti urba ne ga oko lja, bi bilo tre ba zanes lji vost rezul ta tov geo ra dr ske razi ska ve dodat no pod pre ti s preu dar no izbra nim nabo rom empi rič nih izsled kov, pri dob - lje nih pri nad zo ro va nih pogo jih v »test nih baze nih«. S tem bi zado sti li zah te vam slo ven ske ga zbir ne ga kata stra pod zem ne gos po dar ske infra struk tu re. 5 Viri in lite ra tu ra an nan, P. a. 2006: Ground Pene tra ting Radar, Prin ci ples, Pro ce du reas and appli ca tions. Mis sis sau ga. bo ni ger, u., Tro nic ke, J. 2010: On the Poten tial of Kine ma tic GPR Sur ve ying using a Self-Trac king Total Sta tion: Eva lua ting System Cros stalk and Latency. Geos cien ce and Remo te Sen sing 48. bre zi gar, a., Tom šič, b., Štern, J., Raš ko vić, G. 1996: Geo ra dar – viso ko loč lji va geo fi zi kal na elek tro mag - net na napra va. Geo lo gi ja 37–38. Con yers, b. L., Good man, D. 1997: Ground – Pene tra ting Radar. an Intro duc tion for arc ha eo lo gists. alta mi ra. Jol, H. 2009: Ground Pene tra ting Radar: Theory and appli ca tions. Oxford. 223 bran ko Mušič, To maž Podob ni kar, Ni ko laj Šar lah Ko mel, P., Pavlič, M. 2008: upo ra ba geo ra dar ja v geo teh ni ki, geo lo gi ji in grad be niš tvu ob prak tič nih pri me rih. Zbor nik pete ga pos ve to va nja slo ven skih geo teh ni kov. Nova Gori ca. Lec ke busch, J. 2003: Ground Pene tra ting Radar: a Mo dern Three-di men sio nal Pros pec tion Met hod. arc ha eo lo gi cal Pros pec tion 10. Leh mann, F., Green, a. G. 1999: Semi au to ma ted geo ra dar data acqui si tion in three dimen sions. Geophy - sics 64/3. Lo pe ra, O., Mili sav lje vic, N. 2007: Pre dic tion of the effects of soil and tar get pro per ties on the aP land - mi ne detec tion per for man ce of ground-pe ne tra ting radar. Jour nal of applied Geophy sics 63. Meats, C. 1996: an apprai sal of the prob lems invol ved in three di men sio nal ground pene tra ting radar imag ging of arc ha eo lo gi cal fea tu res. arc ha eo me try 38-2. Mil ler, T., Hen drickx, J., borc hers, b. 2004: Radar detec tion of buried land mi nes in field soils. Vado se Zone Jour nal 3. Mu šič, b. 2010: Poro či lo o geo fi zi kal ni razi ska vi: Ljub lja na – Vod ni kov trg. Neob jav lje no poro či lo, Gearh d. o. o., Mari bor. Ra kar, a., Šubic-Ko vač, M., Mesner, a., Mli nar, J., Šar lah, N. 2010: Zaš či ta in ohra nja nje vred no sti gos - po dar ske jav ne infra struk tu re. Geo det ski vest nik 54-2. Rhe ber gen, J. b., Len sen H. a. R., van Wijk, J. M. H., Hen drickx, L., van Dam, borc hers, b. 2004: Predic - tion of soil effects on GPR sig na tu res. SPIE digi tal library. Streich, R. 2007: accu ra te 3-D vec tor-ima ging of ground – pene tra ting radar data besed on exact-field radia tion pat terns. Dok tor ska diser ta ci ja, ETH Zürich. Zürich Van der Kruk, J. 2001: Three-di men sio nal ima ging of mul ti-com po nent GPR data. Dok tor ska diser - ta ci ja, Delft uni ver sity of Tech no logy. Delft. Yil maz, O. 1987: Sei smic Data Pro ces sing. Inve sti ga tions in Geophy sics 2. Tul sa. 224 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 225–232 IZDELAVA GIS ORODJA ZA PODPORO STROKOVNJAKOM ZA OHRANJANJE STAVbNE DEDIŠČINE dr. Tina­Žer­jal tina.zer­jal@guest.ar­nes.si dr. Na­ta­ša­Kole­ga,­Moj­ca­Poklar Harp­ha­Sea,­d. o. o.­Koper na­ta­sa@harp­ha­sea.si,­moj­cap@harp­ha­sea.si UDK:­91:659.2:004 711.4(497.4Ko­per) IZVLEČEK Iz­de­la­va­GIS­orod­ja­za­pod­po­ro­stro­kov­nja­kom­za­ohra­nja­nje­stavb­ne­dediš­či­ne Po­kon­ča­ni­izde­la­vi­3R­mode­la­seda­nje­ga­mest­ne­ga­jedra­Kopra,­ki­je­teme­lji­la­na­upo­ra­bi­topo­graf­skih in­lidar­skih­podat­kov­ter­foto­graf­ske­ga­mate­ria­la,­smo­izde­la­li­4R­model­ozi­ro­ma­histo­rič­ni­»3R­model sta­re­ga­mest­ne­ga­jedra­Kopra­oko­li­leta 1800«.­Izde­la­va­3R/4R­vir­tual­nih­mode­lov­je­ved­no­bolj­raz­šir­- je­na,­še­pose­bej­pa­so­sled­nji­upo­rab­ni­pri­ohra­nja­nju­stavb­ne­dediš­či­ne,­saj­pred­stav­lja­jo­orod­je,­ki­omo­go­ča celo­vit­dostop­do­potreb­nih­podat­kov,­nji­ho­vo­ure­ja­nje­in­pri­kaz­v 3R­obli­ki.­Pris­pe­vek­pred­stav­lja­meto­- do­lo­gi­jo­izde­la­ve­geoin­for­ma­cij­ske­ga­siste­ma­za­ure­ja­nje­in­pri­ka­zo­va­nje­»3R­mode­la­sta­re­ga­mest­ne­ga jedra­Kopra­oko­li­leta 1800«­ter­mož­no­sti­za­nje­go­vo­nadalj­njo­upo­ra­bo. KLJUČNE­BESEDE 3R/4R­model,­GIS,­City­GML,­Koper,­City­Vie­wer ABSTRACT Production­of­GIS­tools­to­support­professionals­in­the­conservation­of­architectural­heritage After­finishing­a 3D­city­model­of­the­present­historic­town­of­Koper,­which­was­based­on­the­use­of­topograf- ic­and­LIDAR­data,­as­well­as­photographic­material,­the­GIS­team­at­Harpha­sea d. o. o.­Koper­developed a 4D­city­model.­The­production­of­3D/4D­virtual­models­has­become­increasingly­widespread.­The­lat- ter­are­especially­useful­in­preserving­architectural­heritage­as­they­serve­as­a tool­that­enables­full­access to­necessary­information,­their­editing­and­display­in­3D.­The­paper­presents­a methodology­of­the­devel- opment­of­the­»3D­model­of­the­old­town­of­Koper­around 1800«­as­well­as­prospects­for­its­further­use. KEY­WORDS 3D/4D­model,­GIS,­CityGML,­Koper,­CityViewer 225 Tina Žer jal, Na ta ša Kole ga, Moj ca Poklar 1 Uvod V zad njem času lah ko opa zi mo, da potre ba po 3R infor ma ci jah hitro naraš ča, saj veli ko člo veš kih dejav no sti, kot so na pri mer pro stor sko načr to va nje, sprem lja nje sta nja oko lja, nacio nal na var nost in vars tvo pred narav ni mi nesre ča mi, kra jin sko pla ni ra nje, sprem lja nje pro me ta stre mi k uve ljav lja nju tret - je dimen zi je. Pri tem ima jo GIS-i pomemb no vlo go, saj hra ni jo podat ke o pro stor skih poja vih in zago tav lja jo sreds tva za nji ho vo ana li zo. Nalo ge ozi ro ma funk ci je GIS-ov namreč teme lji jo na zaje mu podat kov, nji ho ve mu obli ko va nju in ana li zi ter konč ni nji ho vi pred sta vi tvi. Zato naj bi tudi tri raz sež - nost ni (3R) GIS zago tav ljal ena ko funk cio nal nost kot dvo raz sež nost ni (2R) GIS. (Ra per in Magui re 1992; Zla ta no va, Rah man in Pilouk 2002) V zad njem času lah ko zasle di mo potre bo po 3R pri ka zu kul tur ne dediš či ne. 3R mode li stavb sta - rih mest nih jeder so v Evro pi že dokaj pogo sta prak sa pri pri ka zo va nju stavb ne kul tur ne dediš či ne. Naj več krat so v vir tual ni resnič no sti izde la ni digi tal ni mode li današ njih arhi tek tur nih kul tur nih spo - me ni kov, toda mno go krat se stro kov nja ki digi tal nih teh no lo gij in razi sko val ci huma ni sti ke spo pri me jo tudi s pri ka zo va njem pre te klo sti. Vizual na pred sta vi tev ali rekon struk ci ja pre te klo sti je namreč za upo - rab ni ke veli ko bolj spre jem lji va in z lah ko to dojem lji va kakor opi sna, poleg tega pa tudi veli ko bolj učin ko vi ta, saj člo ve ka popol no ma odpe lje v dru go časov no dimen zi jo in mu pred sta vi pre te klost tako, kakor da bi bil lah ko v ti stem tre nut ku sam tam. Po oprav lje ni ana li zi potreb za izde la vo 3R mode la sta re ga mest ne ga jedra Kopra v raz lič nih časov - nih obdob jih smo ugo to vi li, da bi sled nji slu žil širo ki pale ti upo rab ni kov, pred vsem pa stro kov nja kom (ar he lo lo gom, zgo do vi nar jem, stro kov nja kom s po droč ja kul tur ne dediš či ne), kate rih delo teme lji na ohra ni tvi stavb ne in dru ge kul tur ne dediš či ne. Zato smo izde la li 4R model ozi ro ma histo rič ni 3R model sta re ga mest ne ga jedra Kopra. Cilj pro jek ta je bila izde la va GIS orod ja, ki bi omo go ča la vizual ni 3R pri kaz zgo do vin ske mest ne podo be Kopra, pred vsem nje go ve ga otoš ke ga zna ča ja, poleg tega pa bi bila, na pod la gi obsto je če baze podat kov, kjer bi bili zaje ti vsi podat ki o po sa mez nih objek tih, omo go če na tudi vse bin ska nad grad nja in namen ska upo ra ba 3R mode la Kopra. 2 Izde la va »3R mode la sta re ga mest ne ga jedra Kopra oko li leta 1800« Os no vo za izde la vo »3R mode la sta re ga mest ne ga jedra Kopra oko li leta 1800« (v na da lje va nju 4R model Kopra) pred stav lja 3R model seda nje ga mest ne ga jedra Kopra. Glav ni cilj je bil opi sa ti in pri - ka za ti veli či no obsto je če kul tur ne dediš či ne na dru ga čen, alter na tiv ni način, kot je na pri mer navi dez na resnič nost. Meto do lo gi ja je slo ne la na izde la vi 3R geoin for ma cij ske ga siste ma, s ka te rim bi bilo mož - no ure ja nje in pri kaz seda nje podo be mesta Koper v tri di men zio nal ni obli ki. Ker je nje gov namen pred vsem v pri ka zu in s tem spod bu ja nju in pos pe še va nju oza veš če no sti o se da nji kul tur ni dediš či ni mesta Koper, smo za izde la vo sled nje ga upo ra bi li manj zah tev ne 3R mode le s po drob ni mi tek stu ra mi, ki po Kout sou di su in sode lav cih, zago tav lja jo dovolj rea li stič ni pri kaz (Kout sou dis, arna ou to glou in Cham zas 2007, 27). Z upo ra bo podat kov kata stra stavb GuRS-a (Ka ta ster stavb 2010), ki so bili nato poprav lje ni gle de na digi tal ne orto fo to posnet ke (DOF 2009), so bili pri prav lje ni tlo ri si zgradb. Zgrad - ba je bila defi ni ra na kot osnov ni in naj manj ši grad nik 3R mode la. Več zgradb sestav lja stav bo, ki jo defi ni ra naslov s hi šno šte vil ko. Iz tlo ri sov zgradb so nato bili pro gram sko izde la ni kubu si zgradb, kate - rih viši ne so bile dolo če ne na pod la gi podat kov iz kata stra stavb GuRS-a. Veči ni kubu som so bile doda ne foto gra fi je fasad, na pod la gi podat kov kla si fi ci ra nih točk lidar ske ga sne ma nja pa jim je bil dolo čen tip stre he ter natanč nej ša viši na zgrad be. Detajl nej ši mode li zgradb so bili izde la ni na pod la gi etaž nih načr - tov, kjer gre za digi ta li za ci jo načr tov posa mez nih etaž, nji hov dvig na viši no posa mez ne etaž ter konč no zdru ži tvi jo vseh etaž posa mez ne ga mode la. 3R model mest ne ga jedra Kopra je bil nad gra jen in dopol njen z bazo podat kov o stavb ni in kul - tur ni dediš či ni mesta. Sled nja je bila zasno va na na pod la gi upo rab niš kih zah tev, ugo tov lje nih v pred hod no 226 Iz de la va GIS orod ja za pod po ro stro kov nja kom za ohra nja nje stavb ne dediš či ne izde la ni štu di ji »ana li za potreb za izde la vo 4D mode la Kopra – sez nam upo rab ni kov, iden ti fi ka ci ja potreb z us trez ni mi pri me ri upo ra be (use cases)« (Žer jal, Kole ga in Žer jal 2010), pre gle du pri mer lji vih podat - kov nih regi strov stavb ne in kul tur ne dediš či ne po Evro pi in sve tu, med na rod nih stan dar dih nepre mič ne kul tur ne dediš či ne in podob no ter dose da njim delom s 3R mode lom in pro stor ski mi podat ki za Mest - no obči no Koper. Ker je veči na upo rab ni kov izpo sta vi la pred vsem dostop nost do celo vi te zbir ke podat kov o ne pre mič ni kul tur ni dediš či ni na enem mestu, je izde la va 4R mode la Kopra teme lji la na izde la vi geoin - for ma cij ske ga siste ma, ki zdru žu je vse podat ke v enot ni podat kov ni bazi ter pod pi ra shra nje va nje, ure ja nje in pri kaz pro stor skih in atri but nih podat kov v 3R obli ki. Vse bin ski del, ki je zajemal pre gled in pri do - bi va nje ustrez nih podat kov, veza nih na pro jekt 4R mode la Kopra, je pote kal vzpo red no z ob li ko va njem podat kov ne baze mode la. 3 Vse bin ski del 4R mode la Kopra V sklo pu vse bin ske ga dela izde la ve 4R mode la Kopra so bili naj prej poi ska ni in geo re fe ren ci ra ni sta ri zem lje vi di Kopra ter dru ga rele vant na lite ra tu ra o ar hi tek tu ri mesta. Osno vo za izde la vo 4R mode - la je pred stav ljal fran cis cej ski kata ster iz leta 1819 in sicer zem lje vid mesta Koper v me ri lu 1 : 1440, po kate rem so bili pov ze ti tlo ri si stavb, potek obzid ja, ulic in trgov ter potek oba le in pomo lov. S po moč - jo fran cis cej ske ga kata stra so bili pri re je ni tudi današ nji lidar ski podat ki in tako ustvar jen digi tal ni model relie fa oto ka. Viši na stavb je bila dolo če na na pod la gi vpi sov v ela bo rat fran cis cej ske ga kata stra ter iz raz lič nih dru gih arhiv skih virov, lite ra tu re, raz gled nic, sta rih vedut in foto gra fij, kjer je bilo mogo če raz bra ti vsaj šte vi lo nad stro pij posa mez ne stav be. Na pod la gi tlo ri sov in višin so bili nato ustvar je ni kubu si stavb, ki so jim bile doda ne fasa de, prav tako pri dob lje ne iz arhiv skih virov, sta rih raz gled nic in foto gra fij. Stav bam, kate rih fasad in višin ni bilo mogo če raz bra ti iz že našte tih virov, so bile v po - sa mez nih oko ljih, ki smo jih izbra li za podrob nej ši pri kaz in izris, doda ne tip ske fasa de. Vsa ki stav bi so bili doda ni tudi sle de či atri bu ti: • čas izgrad nje/po ru ši tve, • viši na, • današ nja uli ca in hišna šte vil ka, • ime (če obsta ja), • funk ci ja in • stop nja vero do stoj no sti (gle de na vir). Pod la ge ulic, trgov in dvo rišč so bile ugo tov lje ne iz arhiv skih virov, sta rih raz gled nic, foto gra - fij in fran cis cej ske ga kata stra. Prav fran cis cej ski kata ster (Fran cis cej ski kata ster za Pri mor sko 1819) predstav lja tudi rastr sko pod la go mode la. Poleg pod la ge je bilo uli cam in trgom doda no še nji ho - vo takrat no ime in ime četr ti, v ka te ro je uli ca/trg spa dal. Na osno vi znans tve ne lite ra tu re (ali si 1932; Fer ra ri 1955; Che ri ni 1995; Kovač 2000; Pro hi nar 2003; Hover 2006), sta rih zem lje vi dov, tlo ri sov arheo loš kih izko pa vanj in vedut (raz gled ni ce, foto gra fi je) je bil nato ustvar jen potek pro pa da jo - če ga mest ne ga obzid ja leta 1819. Viri, upo rab lje ni za podat ke o po sa mez nih stav bah, so bili prav tako nave de ni v po seb ni pre gled ni ci, kar je pod kre pi lo vero do stoj nost in pre ver lji vost izde la ne ga mode la. 4 Zgrad ba geoin for ma cij ske ga siste ma za ure ja nje in pri ka zo va nje 4R mode la Kopra Vzpo red no z vse bin skim delom je pote ka la izde la va geoin for ma cij ske ga siste ma za ure ja nje in pri - ka zo va nje 4R mode la Kopra. Sled nji je sestav ljen iz podat kov ne baze, ki pred stav lja temelj celot ne ga siste ma in GIS oro dij za ure ja nje in pri ka zo va nje podat kov v 3R obli ki. 227 Tina Žer jal, Na ta ša Kole ga, Moj ca Poklar Za shra nje va nje GIS podat kov 4R mode la Kopra je bila upo rab lje na Post­gre­SQL podat kov na baza, pri kate ri je delo z geo re fe ren ci ra ni mi podat ki omo go če no z do dat kom Post­GIS­na podat kov ni bazi Post­gre­SQL. admi ni stra tor ski dostop do baze omo go ča sistem sko orod je php­Pg­Ad­min-a ali PgAd­min3. S tema orod je ma lah ko admi ni stra tor nepo sred no pose ga v samo zgrad bo baze, tabe le, she me in atri - bu te. Struk tu ra baze podat kov je bila, pred vsem zara di veli ke koli či ne in raz no li ko sti podat kov, izde la na na osno vi stan dar da City­GML, ki pred stav lja infor ma cij ski model za pred sta vi tev 3R mest - nih objek tov. City­GML je zasno van kot odpr ti podat kov ni model in teme lji na XML for ma tu za shra nje va nje in izme nja vo vir tual nih 3R mode lov mest. Pri tem hie rar hič no opre de lju je raz re de in odno - se za naj po go stej še topo graf ske objek te v me stih gle de na nji ho ve geo me trij ske, topo loš ke, seman tič ne last no sti in videz. City, torej mesto, je širo ko opre de ljen pojem, ki ne zaje ma samo objek tov, tem več tudi viši no, vege ta ci jo, vod na tele sa, »opre mo mesta« in še več. Lah ko se upo rab lja za veli ke povr ši ne ali majh na območ ja in omo go ča pred stav lja nje tere na in 3R objek tov v raz lič nih podrob no stih LOD-a (le­- vel­of­detail) hkra ti (med mrež je 1) Sklad no s stan dar dom City­GML je bila struk tu ra podat kov ne baze za laž je delo z bazo in vode - nje podat kov raz de lje na v po sa mez ne she me gle de na nji ho vo vse bi no. She me obse ga jo she mo pub­lic, ki pred stav lja osnov no she mo, v ka te ri so splo šni podat ki o zgrad bah in 3R ter 4R mode lu, she mo »kul tur na dediš či na«, ki vse bu je podat ke, ki se nana ša jo na kul tur no dediš či no, she mo »ar hi tek tu - ra« s po dat ki o ar hi tek tu ri zgradb, she mo »ar heo lo gi ja«, ki vse bu je podat ke o ar heo lo gi ji, kjer je območ ja izko pavanj in dru gih arheo loš kih razi skav mož no doda ja ti kot nove pro stor ske eno te v mo de lu, she - mo »zgo do vi na in socio lo gi ja« ter she mo »pro stor« s po dat ki o uprav lja nju s pro sto rom, pro stor skih aktih itd. Vsa ka she ma vse bu je pre gled ni ce z vse mi nji ho vi mi atri bu ti, ki se med se boj no dopol nju - je jo. Kljub vsem mož no stim, ki jih nudi City­GML pa se poja vi jo pomanj klji vo sti, ko želi mo nek objekt opi sa ti z atri bu ti, ki jih City­GML ne pred vi de va v na prej. Če želi mo model nad gra di ti z do dat ni mi arheo - loš ki mi, arhi tek tur ni mi atri bu ti, le-teh ni mogo če opi sa ti prek osnov ne she me. Zara di tega v City­GML obsta ja jo posa mez ni modu li (Buil­ding, Appea­ran­ce, City­Ob­ject­Group in Gene­rics), ki omo go ča jo dodat - ne nad gra di tve. Zgrad be v mo de lu Kopra so zasno va ne na pod la gi modu la Buil­ding, ven dar nam ta modul ne omo go ča dodat nih atri bu tov, s ka te ri mi želi mo podrob ne je opi sa ti zgrad be v ča su ali z do - dat ni mi arhi tek tur ni mi atri bu ti. Zato smo v tak šnih pri me rih upo ra bi li gene rič ne atri bu te, ki opi še jo zgrad bo z vse mi potreb ni mi last nost mi. Poseb ni modul Appea­ran­ce­se v na ši podat kov ni bazi ne poja - vi tako očit no kot modul Buil­ding, saj so ugo to vi tve poka za le, da lah ko vizual no podo bo mesta v bazi shra ni mo tako, da prip ne mo sli ke že na fasa de, ceste ipd. Tako je eno stav no pri do bi ti eno lič ni iden ti - fi ka tor objek ta mesta, ki mu pri pa da sli ka in na ta način ustva ri ti Appea­ran­ce. Modul City­Ob­ject­Group se lah ko upo rab lja pri zdru že va nju zgradb v stav be gle de na sid (eno lič ni iden ti fi ka tor stav be), ali pri kul tur ni dediš či ni, ko na pri mer želi mo pri ka za ti, v ka te ro vejo kul tur ne dediš či ne spa da jo dolo če ne stav be. Za ure ja nje in ogled pro stor skih in atri but nih podat kov v 3R obli ki so bila raz vi ta raz lič na GIS orod - ja. Pre gle do va nje 3R mode lov in nji ho vih atri bu tov je bilo zamiš lje no loče no v dveh raz lič nih pro gra mih, ki sta med seboj pove za na in se ju lah ko upo rab lja isto ča sno. 3R mode le si namreč ni mož no ogle do - va ti nepo sred no v po dat kov ni bazi, saj je za to potre ben pose ben izvoz mode lov iz baze v for mat .ive/.osgb. Šele po izvo zu mode lov je nato mož no ogle do va nje v pre gle do val ni ku 3R mode lov, ki omo go ča ogle - do va nje iz raz lič nih pers pek tiv, stra ni in odda lje no sti. V kom bi na ci ji s pre gle do val ni kom 3R mode lov delu je še pre gle do val nik atri but nih podat kov, ki omo go ča ogle do va nje in doda ja nje atri bu tov prek 3R mode la nepo sred no v/iz baze. Za ure ja nje tlo ri sov zgradb je bil upo rab ljen pro gram Quan­tum­Gis, ki omo go ča nepo sred no pove za vo na bazo podat kov, zah tev nej še ure ja nje 3R mode lov pa se je izva ja - lo v pro gra mu za detajl nej še ure ja nje sled njih, kjer zgrad bam, ki se pri ka že jo v pri ka zo val ni ku, lah ko spre mi nja mo viši no, tip stre he, bar vo ter nanjo doda ja mo foto gra fi je fasad. Po kon ča nem ure ja nju je bil celot ni 4R model mesta Koper izvo žen v ob li ko za pre gle do va nje v pre gle do val ni ku 3R mode lov, in sicer s po moč jo pro gra ma za izvoz mode lov. V pri hod no sti bi bilo mož no nare di ti tudi direkt no 228 Iz de la va GIS orod ja za pod po ro stro kov nja kom za ohra nja nje stavb ne dediš či ne Sli­ka 1:­Pri­kaz­celot­ne­ga­»3R­mode­la­sta­re­ga­mest­ne­ga­jedra­Kopra­oko­li­leta 1800«. Sli­ka 2:­Podrob­nej­ša­izse­ka­dveh­pomemb­nej­ših­pre­de­lov­mesta­Koper­iz­»3R­mode­la­sta­re­ga­mest­ne­ga jedra­Kopra­oko­li­leta 1800«:­Titov­trg­in­Pre­šer­nov­trg –­vra­ta­Muda. pove za vo med pre gle do val ni kom 3R mode lov in bazo podat kov, da izde la va izvo za za pre gle do va nje ne bi bila več potreb na. 4R model Kopra je mož no pre gle do va ti v GIS pri ka zo val ni ku City­Vie­wer. Pri ka zo val nik omo go ča ogled celot ne ga 3R mode la (sli ka 1) z mož nim ogle do va njem iz raz lič nih pers pek tiv, stra ni in odda lje - no sti, s tem pa je mož no tudi »spre ha ja nje« po uli cah, med hiša mi, ali »pre let« mesta. Sli ka 2 pri ka zu je dva pomemb nej ša pre de la mesta Koper iz »3R mode la sta re ga mest ne ga jedra Kopra oko li leta 1800«. V pre gle do val ni ku City­Vie­wer je mož na tudi izbi ra posa mez nih objek tov ter pre gle do va nje nji ho - vih atri bu tov (sli ka 3). Pri izbi ri zgrad be se nam odpre atri but na tabe la, v ka te ri so zapi sa ni podat ki o iz bra ni zgrad bi, in sicer ID zgrad be (eno lič ni iden ti fi ka tor zgrad be), uli ca, na kate ri sto ji zgrad ba, pri pa da jo ča hišna šte vil ka zgrad be, nje na viši na, datum nastan ka in ruši tve zgrad be, nje na funk ci ja in ime, v ko li kor je le-to poz na no. Poleg osnov nih atri bu tov sta vne še na tudi vir podat kov in vero do stoj - nost. S kli kom na vrsti co Tla ki se odpre dru ga atri but na tabe la (sli ka 4), v ka te ri izve mo nek da nje ime uli ce in četrt, ki ji je uli ca pri pa da la. Izve mo tudi za tip pod la ge uli ce ali trga. 229 Tina Žer jal, Na ta ša Kole ga, Moj ca Poklar Sli­ka 3:­Pri­kaz­atri­bu­tov­zgrad­be. Sli­ka 4:­Pri­kaz­atri­but­ne­tabe­le­»Tla­ki«. 5 Sklep Iz de la va 3R/4R mode lov, ki so pod pr ti s ce lo vi tim geoin for ma cij skim siste mom, je ved no bolj raz - šir je na prak sa, saj zara di laž je dojem lji ve ga in bolj pre gled ne ga pri ka za pro sto ra nji ho va upo rab nost sega vse od znans tve nih do poljud nih podro čij. Zara di celo vi te baze podat kov, kjer so na enem mestu shra nje ni vsi rele vant ni podat ki o do lo če nem objek tu, sled nji pred stav lja jo tudi pomemb no orod je pri ohra nja nju stavb ne, kul tur ne dediš či ne. Iz zgolj znans tve ne ga vidi ka so 4R vir tual ni mode li upo rab ni za razi sko va nje zgo do vin ske ga raz vo ja arhi tek tu re in urba niz ma,­skrat ka pre te kle ga živ lje nja, ki je bilo veza no na dolo če no kra ji no in arhi tek tu ro. Digi tal na 3R vizua li za ci ja razi sko val cem olaj ša pogled 230 Iz de la va GIS orod ja za pod po ro stro kov nja kom za ohra nja nje stavb ne dediš či ne na arhi tek tu ro in nje no razu me va nje bodi si na rav ni posa mez ne ga spo me ni ka ali del ca zno traj ustro - ja mesta. Poleg tega se z iz de la vo natanč nih vir tual nih 3R mode lov današ njih stavb doku men ti ra sta nje spo me ni kov, kar omo go ča nji ho vo preu če va nje in ohra nja nje. 4R vir tual ni mode li so še pose bej upo - rab ni za rekon struk ci jo stavb, ki so danes že poru še ne ali popol no ma spre me nje ne, nji ho ve infor ma ci je pa lah ko naj de mo le v ar heo loš kih ostan kih ali dru gih zgo do vin skih virih. Poleg znans tve ne ga področ - ja pa so 4R vir tual ni mode li upo rab ni pred vsem za oza veš ča nje šir še jav no sti o kul tur ni dediš či ni – o zgo do vi ni, arhi tek tu ri, o živ lje nju lju di v pre te klo sti. To je način, kako lju dem na pri ja zen način pri - ka za ti kul tur no dediš či no in znans tve ne dosež ke huma ni stič nih in druž bo slov nih ved (et no loš ke, zgo do vin ske, arheo loš ke in umet nost noz go do vin ske stro ke, razi skav zgo do vi ne in raz vo ja arhi tek ture ter urba niz ma). upo rab lja jo se tako v pe da goš ki dejav no sti za doma čo in tujo jav nost ter v kul tur - ne mu turiz mu, ki je ena vodil nih gos po dar skih panog v Evro pi. V zad njem času je veli ko 3R/4R mode lov doseg lji vih tudi na sple tu. Mno go krat gre za okr nje no obli ko bolj zah tev nih mode lov arheo loš kih ali arhi tek tur nih rekon struk cij. Kljub temu velja opom niti, da so mno gi 3R mode li arhi tek tu re, ki so doseg lji vi na sple tu, izde la li gra fič ni zane se nja ki, saj so dan - da nes orod ja za 3R mode li ra nje doseg lji va sko raj vsa ko mur. 3R/4R mode li pa niso le orod je za preu če va nje pre te klo sti, tem več lah ko slu ži jo tudi za načr to va - nje pri hod no sti. upo rab ni so namreč tudi v gos po dars tvu za turi stič no pro mo ci jo, kul tur ni turi zem in regio nal ni raz voj ter za traj nost no stra te gi jo šir še regi je kot tudi za urba ni stič ne potre be lokal ne skup - no sti. Le na teme ljih pre te klo sti se lah ko uspe šno gra di pri hod nost. 6 Viri in lite ra tu ra ali si, a. 1932: Il duo mo di Capo di stria. Rim. boš ko vič, G. 1997: Obli ko va nje vzor ca zele nih in pro stih povr šin v str nje nih stavb nih kare jih sta re ga mest ne ga jedra Kopra. Diplom ska nalo ga. Ljub lja na. bu ga rič, b. 2001: uni ver zi tet na knjiž ni ca v kom plek su ser vit ske ga samo sta na v Ko pru. Diplom ska naloga. Ljub lja na. bu ga rič, b. 2004: Koper: mož no sti in potre be za novo uni ver zi tet no sre diš če. Magi str sko delo. Ljubljana. Che ri ni, a. 1995: I Ser vi di Maria a Ca po di stria: da con ven to a ca ser ma e a os pe da le. Trst. Di gi tal ni model višin 12,5. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2005 Di gi tal ni orto fo to posne tek. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2009 Ereš, Z. 1997: Rekon struk ci ja degra di ra ne ga območ ja v bo ša dra gi v Ko pru. Diplom ska nalo ga. Ljubljana. Fer ra ri, M. 1955: Case goti co vene zia ne in Istria. Trst. Fran cis cej ski kata ster za Pri mor sko, k. o. Ko per, list 78a. 1819. Držav ni arhiv v Tr stu (DaT). Tr st. Ho ver, S. a. 2006: Il restau ro dell'ar me ria e del la Fore ste ria di Capo di stria desti na te all'uni ver sità del Lito ra le. Sag gi e memo rie di sto ria dell'arte 30. benet ke. Ka ta ster stavb. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2010 Kout sou dis, a., arna ou to glou, F., Cham zas, C. 2007: On 3D recon struc tion of the old city of Xant hi. a mi ni mum bud get approach to vir tual tou ring based on pho to gram me try. Jour nal of Cul tu ral Heri - ta ge 8. Mayen ne. Ko vač, M. 2000: Koper, Čev ljar ska uli ca 1, hiša Gal li. Pokra jin ski muzej Koper. Koper. Li kar, D. 2009: arhi tek tu ra in raz voj obeh kopr skih obzi dij. anna les, Series histo ria et socio lo gia 19-2. Koper. Li kar, D., Ostan, a. S., Ple ter ski, a., Rožič, a., Štu lar, b. 2008: Spo ro či la pro sto ra. arhe: arheo lo gi ja – arhi - tek tu ra. Ljub lja na. Med mrež je 1: http://www.citygml.org/in dex.php?id=1523. Pro hi nar, V. 2003: arhi tek tu ra kopr skih samo sta nov: spo me niš ko vars tve na prob le ma ti ka pre no ve. Koper. 231 Tina Žer jal, Na ta ša Kole ga, Moj ca Poklar Ra per, J., Magui re, D. J. 1992: Design models and func tio na lity in GIS. Com pu ter & Geos cien ces 18-4. Zla ta no va, S., Rah man, a. a., Pilouk, M. 2002: Trends in 3D GIS deve lop ment. Med mrež je: http://www.gdmc.nl/zla ta no va/the sis/html/re fer/ps/SZ_aR_MP_JGE02.pdf (5. 3. 2012) Žer jal, a., Kole ga, N., Žer jal, T. 2010: ana li za potreb za izde la vo 4D mode la Kopa – sez nam upo rab - ni kov, iden ti fi ka ci ja potreb z us trez ni mi pri me ri upo ra be (use cases). Poro či lo za Mest no obči no Koper. Koper. 232 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 233–240 UPORAbA FOTOGRAMETRIČNEGA IN LIDARSKEGA DIGITALNEGA MODELA RELIEFA ZA SAMODEJNI ZAJEM STAVb dr. De­jan­Gri­gil­lo Fa­kul­te­ta­za­grad­be­niš­tvo­in­geo­de­zi­jo,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni de­jan.gri­gil­lo@fgg.uni-lj.si Ur­ša­Kanjir In­šti­tut­za­antro­po­loš­ke­in­pro­stor­ske­štu­di­je,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­znanosti in­umet­no­sti ursa.ka­njir@zrc-sazu.si UDK:­528.7:551.43 IZVLEČEK Upo­ra­ba­foto­gra­me­trič­ne­ga­in­lidar­ske­ga­digi­tal­ne­ga­mode­la­relie­fa­za­samo­dej­ni­zajem­stavb V pris­pev­ku­pred­stav­lja­mo­rezul­ta­te­samo­dej­ne­ga­zaje­ma­stavb,­ki­teme­lji­na­obrav­na­vi­letal­skih­posnet­- kov­in­lidar­skih­podat­kov.­Začet­no­masko­stavb­smo­izde­la­li­iz­nor­mi­ra­ne­ga­digi­tal­ne­ga­mode­la­površ­ja (nDMP),­iz­kate­re­ga­smo­izlo­či­li­rast­je.­n­DMP­izra­ču­na­mo­kot­raz­li­ko­med­digi­tal­nim­mode­lom­površ­- ja­(DMP)­in­digi­tal­nim­mode­lom­relie­fa­(DMR).­Za­izde­la­vo­DMR-ja­smo­upo­ra­bi­li­raz­lič­ni­samo­dej­ni meto­di,­foto­gra­me­trič­no­in­lidar­sko­meto­do.­Za­izde­la­vo­maske­rast­ja­smo­upo­ra­bi­li­objekt­no­usmer­jeno ana­li­zo­podat­kov.­Tako­nare­je­na­maska­rast­ja­je­od­uve­ljav­lje­ne­ga­izra­ču­na­nor­mi­ra­ne­ga­dife­ren­cial­ne­- ga­vege­ta­cij­ske­ga­indek­sa­(NDVI)­bolj­ša­pred­vsem­v osen­če­nih­območ­jih.­Konč­no­masko­stavb­smo­izde­la­li z upo­ra­bo­niza­mor­fo­loš­kih­ope­ra­cij­in­stav­be­vek­to­ri­zi­ra­li­s Houg­ho­vo­trans­for­ma­ci­jo. KLJUČNE­BESEDE di­gi­tal­ni­model­relie­fa,­samo­dej­ni­zajem­stavb,­objekt­no­usmer­je­na­ana­li­za,­NDVI ABSTRACT The­use­of­photogrammetric­and­lidar­digital­terrain­model­for­automatic­building­extraction This­paper­presents­the­results­of­automatic­building­extraction­from­aerial­images­and­lidar­data.­Initial building­mask­was­derived­from­the­normalised­digital­surface­model­(nDSM)­from­which­the­vegetation was­excluded.­nDSM­is­calculated­as­the­difference­between­the­digital­surface­model­(DSM)­and­digital terrain­model­(DTM).­For­the­DTM­elaboration­two­various­automated­methods­were­used,­photogrammetric and­lidar­method.­Vegetation­mask­was­obtained­by­object­based­image­analysis.­This­provided­better­results in­shaded­areas­than­calculating­the­normalised­differential­vegetation­index­(NDVI).­The­final­building mask­was­produced­employing­several­morphological­operations­and­buildings­were­vectorized­using­Hough transform. KEY­WORDS digital­terrain­model,­automatic­building­extraction,­object­based­image­analysis,­NDVI 233 De jan Gri gil lo, ur ša Kanjir 1 Uvod Sa mo dej no pre poz na va nje urba nih objek tov iz daljin sko zaz na nih podat kov je v zad njih deset let - jih pomemb na razi sko val na tema stro kov nja kov s po droč ja daljin ske ga zaz na va nja, foto gra me tri je, raču nal niš ke ga vida in obde la ve podob. V pris pev ku obrav na va mo samo dej ni zajem stavb iz letal skih sli kov nih in lidar skih podat kov. Šte vil ne meto de za zajem stavb upo rab lja jo več spek tral ne posnet ke in digi tal ne mode le višin kot vhod ni poda tek. V to vrst nih meto dah lah ko oba podat kov na vira upo ra bi - mo ena ko vred no, ali pa pred stav lja jo osnov ni vir za obde la vo višin ski podat ki, med tem ko več spek tral ne posnet ke upo ra bi mo za odstra nje va nje rast ja (awrang jeb, Ravan bakhsh in Fra ser 2010, 46). V dru gem pri me ru iz višin skih podat kov veči no ma izde la mo nor mi ra ni digi tal ni model površ ja (nDMP). Začet - no masko stavb nare di mo z upo ra bo pra ga na n DMP-ju (Koc San in Tur ker 2007) in z od stra ni tvi jo rast ja z ma sko rast ja, izde la no iz več spek tral nih podob. n DMP izra ču na mo kot raz li ko digi tal ne ga mode la površ - ja (DMP) in digi tal ne ga mode la relie fa (DMR). V zad njem času pred stav lja jo naj bolj zanes lji vi vir za izde la vo DMP-ja in DMR-ja lidar ski podat ki (Höfle s so de lav ci 2009). DMP lah ko izde la mo tudi z meto - da mi sli kov ne ga uje ma nja iz letal skih ali sate lit skih posnet kov (Zhang in Fra ser 2009). Poleg nepo sred ne izde la ve DMR-ja iz lidar skih podat kov ali sli kov nih posnet kov, lah ko DMR dobi mo tudi z od stra ni - tvi jo viso kih objek tov iz DMP-ja (Pfei fer in böhm 2008). Po gost način izra ču na maske rast ja je upo ra ba nor mi ra ne ga dife ren cial ne ga vege ta cij ske ga indek - sa (NDVI) iz rde če ga in bliž nje infrar de če ga kana la več spek tral ne ga posnet ka. Dru ga mož nost je izde la va maske z me to do objekt no usmer je ne ana li ze podat kov. Ta meto da je bila raz vi ta za pre mo sti tev vrze li med vse več jo koli či no podrob nih letal skih in sate lit skih posnet kov ter prob le mov kom plek snih funk - cij za raz poz na va nje objek tov iz njih (blasch ke 2010). 2 Meto da V ra zi ska vi smo upo ra bi li letal ske posnet ke, lidar ski oblak točk in DMP. Za izde la vo n DMP smo DMR izde la li na dva raz lič na nači na, s fo to gra me trič no meto do iz letal skih posnet kov in z ob de la vo lidar - skih podat kov. Masko rast ja smo izde la li z me to do objekt no usmer je ne ana li ze podat kov, s ka te ro smo dobi li vizual no bolj še rezul ta te kot, če bi upo ra bi li zgolj NDVI. Naj več je raz li ke so se poja vi le pred - vsem v senč nih območ jih. Podrob no opre de lje ni para me tri seg men ta ci je so bili dolo če ni za pri do bi tev seg men tov, ki so bili nak nad no raz vrš če ni v naj bolj pri mer ne objekt ne raz re de (rast je, sen ce) z iz brano vrsto pra vil. Posto pek smo pono vi li tako za vid no rast je kot za rast je v sen cah. Posto pek izde la ve sloja stavb vklju ču je izde la vo večih mask, ki so dob lje ne z upo ra bo pra ga slo ja n DMP, odstra ni tvi rast ja na orto po do bah in večih mor fo loš kih ope ra cij za izgrad njo obri sov stavb. Konč no vek to ri za ci jo stavb smo izved li s Houg ho vo trans for ma ci jo. Sli ka 1 pri ka zu je she mo samo dej ne ga zaje ma stavb. 3 Štu dij sko območ je in podat ki V mar cu 2011 je Teh nič na Komi si ja III orga ni za ci je ISPRS, WG III/4, ude le žen cem preiz ku sa »ISPRS Test­Pro­ject­on­Urban­Clas­si­fi­ca­tion­and­3D­Buil­ding­Recon­struc­tion« zago to vi la test ne podat ke. Namen preiz ku sa je bilo ovred no te nje teh nik za samo dej ni zajem raz lič nih urba nih objek tov. Iste podat ke smo upo ra bi li tudi za razi ska vo, ki jo opi su je mo v na da lje va nju. barv ni infrar de či letal ski posnet ki (ze len, rdeč in bliž nji infrar deč kanal) ima jo pro stor sko loč lji vost 8cm in radio me trič no loč lji vost 11 bi tov (Cra mer 2010). Posnet ki ima jo zna ne orien ta cij ske para me tre. Pov preč na gosto ta lidar ske ga obla ka točk za posa mez ni pas sne ma nja je 4 toč ke na m2 (Haa la s so de lav ci 2010). DMP je zapi san v ob li ki pra vil ne celič ne mre že in ima pro stor sko loč lji vost jo 25 cm. Izde lan je bil iz podat kov laser ske ga ske ni ra nja. Vsi podat ki so bili zaje ti pole ti 2008 na območ ju mesta Vai hin gen v Nem či ji. Za oce no samo dej nih postop kov je bilo pred pi sa - 234 upo ra ba foto gra me trič ne ga in lidar ske ga digi tal ne ga mode la relie fa za samo dej ni zajem stavb VHODNI PODATKI Letalski posnetek Lidarski podatki DMR DMR ponavljajoči Objektno usmerjena se postopek analiza podatkov DMP VIDNO RASTJE IN RASTJE V SENCI nDMP nDMP Maska rastja Maska stavb Maska stavb OBRISI STAVB OBRISI STAVB VEKTORIZIRAN VEKTORIZIRAN ZAJEM STAVB ZAJEM STAVB Sli­ka 1:­She­ma­samo­dej­ne­ga­zaje­ma­stavb. nih več manj ših preiz ku snih obmo čij. Opi sa no razi ska vo smo izved li na območ ju več sta no vanj skih viso - kih objek tov obkro že nih z dre ve si (ob moč je a) in sta no vanj skem območ ju z za seb ni mi hiša mi (ob moč je b). 4 Pre dob de la va Za obe preiz ku sni območ ji smo izde la li DMR s pro stor sko loč lji vost jo 25 cm. DMR smo izde la li na dva nači na: s sa mo dej ni mi foto gra me trič ni mi meto da mi iz letal skih posnet kov in s sa mo dej ni mi postopki obde la ve obla ka lidar skih točk. Foto gra me trič ni DMR s pro stor sko loč lji vost jo 1 m smo nare di li v pro - gra mu za digi tal no foto gra me tri jo SOCET­SET. Nje gov pro gram ski modul NGATE omo go ča samo dej no izde la vo DMR-ja. Pri tem vklju ču je meto de sli kov ne ga uje ma nja in raz lič ne mor fo loš ke ope ra ci je za odstra nje va nje objek tov, ki ne pri pa da jo relie fu. V na da lje va nju smo foto gra me trič ni DMR inter - po li ra li na pro stor sko loč lji vost 25 cm. Lidar ski DMR smo izde la li v od pr to kod nem pro gra mu Las­TOOLS, ki omo go ča samo dej no kla si fi ka ci jo obla ka točk na tal ne in netal ne toč ke. Iz letal skih posnet - kov in DMR-ja smo izde la li orto fo te s pro stor sko loč lji vost jo 25 cm. 5 Izde la va maske stavb in vek to ri za ci ja stavb Fo to gra me trič ni in lidar ski n DMP smo izra ču na li z od šte va njem dane ga DMP-ja in ustrez ne ga DMR-ja. Na njem so vklju če ni le objek ti, ki sega jo nad zemelj sko površ je. Iz n DMP-ja izde la mo masko 235 De jan Gri gil lo, ur ša Kanjir viso kih objek tov, ki vklju ču je le območ ja, za kate ra obsta ja ver jet nost, da so stav be. Pri izde la vi maske viso kih objek tov v n DMP-ju smo upo ra bi li prag 1,5 m. Maska viso kih objek tov, izde la na iz n DMP-ja, še ved no vse bu je rast je, ki sega vsaj 1,5 m nad povr ši no tal (gr mov je in dre ve sa). Rast je smo iz maske viso kih objek tov v n DMP-ju odstra ni li z ma sko rast ja. Podro ben opis izde la ve konč ne maske stavb in obri sov stavb, ki smo jih upo ra bi li za vek to ri za ci jo stavb, poda ja jo Gri gil lo, Kosma tin Fras in Petro vič (2011, 18–21). Tudi vek to ri za ci jo obri sov stavb s Houg ho vo trans for ma ci jo podrob ne je opi su je jo Gri - gil lo, Kosma tin Fras in Petro vič (2012, 5162–5163). V na da lje va nju name nja mo več pozor no sti izde la vi maske rast ja. 6 Samo dej no pri do bi va nje maske rast ja Ma sko rast ja je mogo če pre pro sto izde la ti z upo ra bo pra ga NDVI-ja. NDVI pred stav lja raz mer je med raz li ko in vso to bliž nje ga infrar de če ga (NIR) in rde če ga (R) kana la več spek tral ne podo be (v na - šem pri me ru smo ga izra ču na li iz orto fo tov) in je eden naj bolj raz šir je nih indek sov za opa zo va nje vege ta ci je: NIR − R NDVI = NIR + R Z vi zual no inter pre ta ci jo maske rast ja, izde la ne iz NDVI-ja, smo ugo to vi li, da veli ko rast ja, ki je na podo bah v sen ci viš jih urba nih objek tov, ni bilo pra vil no zaz na nih. Za izde la vo maske rast ja smo zato upo ra bi li meto do objekt ne kla si fi ka ci je, kjer smo lah ko zaz na li tudi rast je, ki je v sen cah. Objekt - Sli­ka 2:­Levo­je­v roza­bar­vi­pri­ka­za­na­maska­rast­ja,­izde­la­na­iz­NDVI-ja.­Desno­je­v ze­le­ni­bar­vi prika­za­na­maska­rast­ja,­izde­la­na­z ob­jekt­no­kla­si­fi­ka­ci­jo.­Rde­če­elip­se­ozna­ču­je­jo­rast­je­v sen­ci, ki­ga­z NDVI-jem­nismo­učin­ko­vi­to­zaz­na­li. 236 upo ra ba foto gra me trič ne ga in lidar ske ga digi tal ne ga mode la relie fa za samo dej ni zajem stavb no usmer je na ana li za podob je bila za pri do bi va nje urba ne ga rast ja ite ra tiv no izve de na na orto fo tih s tre mi spek tral ni mi kana li (ze len, R in NIR) in doda nim n DMP-jem kot četr tim podat kov nim slo - jem. S tako sestav lje ni mi podat ki smo dobi li naj bolj še rezul ta te za iska nje in raz me ji tev dre ves in dru gih zele nih povr šin. Test no območ je vse bu je več dre ve snih vrst z raz lič ni mi raz da lja mi med dre ve si in raz - lič no veli kost jo dre ve snih kro šenj ter osta lih oko liš kih ele men tov, zato je dolo če va nje zele nih urba nih objek tov velik izziv. Sli ka 2 na pri me ru območ ja b pri ka zu je bolj šo zaz na vo rast ja v sen cah z ob jekt no kla si fi ka ci jo v pri mer ja vi z ma sko rast ja, pri dob lje no iz NDVI-ja. Ma sko rast ja smo izde la li s pro gram sko opre mo ENVI­EX. Nje gov pro gram ski modul Fea­tu­re­Extrac­- tion ima vgra jen objekt no usmer je ni pri stop, v ka te rem pri do bi mo rezul ta te v dveh kora kih. V pr vem kora ku na pod la gi spek tral nih pod pi sov izra ču na mo seg men te (seg men ta ci ja). V dru gem kora ku se seg men ti ana li zi ra jo in raz vr sti jo v raz re de, ki jim po last no stih naj bolj pri pa da jo (kla si fi ka ci ja). Seg - men ta ci ja je naj zah tev nej ša faza objekt ne ana li ze, pri kate ri gre za raz me je va nje vse bi ne posnet ka v ho mo ge ne seg men te z zdru že va njem sosed njih pik slov s po dob ni mi atri bu ti (svet lost, tek stu ra, bar - va) na pod la gi več meril homo ge no sti (Ve lja nov ski, Kanjir in Oštir 2011). Seg men ta ci ja je še pose bej prob le ma tič na na območ jih z niz kim kon tra stom ali kadar raz li čen pri kaz ne pome ni dru gač ne ga pomena. V tem pri me ru so rezul ta ti pri ka za ni kot napač no raz me je ni objek ti na podo bi (Ka njir s so de lav ci 2010). Po seg men ta ci ji se seg men tom pri pi še jo raz lič ni pro stor ski, spek tral ni, geo me trič ni in tek stur ni kazal - ni ki. Po dolo či tvi seg men ta cij skih para me trov smo seg men te raz vr sti li s po stop kom dolo ča nja pra vil gle de na ustrez ne last no sti seg men ta. Tek stu ra, obli ka in vse bin ske zna čil no sti so ključ ne ga pome na za pre poz na va nje dre ves v ur ba nih območ jih (ar di la s so de lav ci 2012). Zara di šte vil nih dejav ni kov, ki so ome je va li popol no zaz na va nje rast ja, smo masko rast ja pri do bi li z na sled njim postop kom: • 1. kla si fi ka ci ja vid ne ga rast ja in senc, • 2. izde la va maske senc, • 3. zaz na va rast ja pod sen ca mi, • 4. zdru ži tev vid ne ga rast ja in rast ja pod sen ca mi. Ob jek te vid ne ga (neo sen če ne ga) rast ja smo izde la li z upo šte va njem vred no sti NIR-a in R kana la, saj ima rast je viso ko stop njo NDVI-ja. Vzpo red no z vid nim rast jem smo dolo či li še raz red »sen ce« in tako izlo či li senč ne povr ši ne na posnet ku. Zno traj teh povr šin je rast je, ki pa se od osta le rabe tal ne loču je dobro zara di majh nih spek tral nih kon tra stov v sen ci. Nabor pra vil, ki smo jih upo ra bi li v po - stop ku dolo ča nja posa mez ne ga raz re da, je nave den v pre gled ni ci 1. Pre­gled­ni­ca 1:­Upo­rab­lje­na­pra­vi­la­za­dolo­če­va­nje­raz­re­dov­rast­ja. raz red ka zal nik iz bra ne vred no sti gle de na raz pon kazal ni ka vid no rast je NDVI > 0,15 sen ce n DSM < 2,5 vred nost R kana la < 800 po vr ši na > 10 NDVI < 0,15 rast je pod sen ca mi vred nost R kana la < 725 vred nost Z ka na la > 260 NDVI > 0 po vr ši na > 1,5 V na sled njem kora ku smo območ ja senc maski ra li in obde la li po istem postop ku kot pri vid nem rast ju. Sen ce so velik prob lem v da ljin skem zaz na va nju in sim bo li zi ra jo dejav nik, ki bis tve no vpli va na konč ne rezul ta te. V ur ba nih območ jih so naj več je povr ši ne senc ob viso kih objek tih (vi so ke zgrad be 237 De jan Gri gil lo, ur ša Kanjir in viso ko rast je) in nasta ne jo zara di »neu god ne ga« kota sonč nih žar kov ob sne ma nju. Raba tal v sen - ci ima niz ko spek tral no loč lji vost in jo je zato zaple te no raz li ko va ti. Po ana li zah je bilo ugo tov lje no, da ima rast je v sen ci še ved no viš ji NDVI kot dru ga raba tal. Objek ti, ki pri pa da jo temu raz re du, ima jo spe ci fič ne geo me trij ske in spek tral ne last no sti. Konč na maska rast ja je nasta la z zdru ži tvi jo poli go nov vid ne ga rast ja in rast ja v sen cah. 7 Sklep Re zul ta te samo dej ne ga zaje ma stavb je ovred no til orga ni za tor preiz ku sa na pod la gi refe renč ne podo - be stavb. Sled nja je bila izde la na roč no s fo to gra me trič nim zaje mom. Rezul ta ti opi su je jo popol nost, pra vil nost in kako vost samo dej ne ga zaje ma stavb tako na pik sel skem nivo ju kot na nivo ju objek tov (stavb). Podro ben opis meto de za ovred no te nje rezul ta tov je podan v (Rut zin ger, Rot ten stei ner in Pfei fer 2009, 11–20). Sli ka 3 pri ka zu je DMP, refe renč no podo bo stavb in vek to ri zi ra ne stav be za območ je b. Pre gled ni ca 2 poda ja ovred no te nje samo dej ne ga zaje ma stavb za obe obrav na va ni območ ji. Povr - šin ska meto da ovred no te nja je nare je na na pod la gi pik sel ske pri mer ja ve rezul ta tov zaje ma stavb in refe renč ne podo be. Objekt na meto da pri mer ja med seboj posa mez ne stav be in obrav na va stav bo kot pra vil no zaje to, če se dolo čen odsto tek nje ne povr ši ne uje ma s po vr ši no iste stav be na refe renč ni podobi stavb. Popol nost poda ja odsto tek objek tov refe renč ne podo be, ki jih je samo dej ni posto pek dejan sko odkril. Pra vil nost opi su je pri le ga nje samo dej no zaz na nih stavb z re fe renč ni mi stav ba mi in opo zar ja na napač no zaje te stav be. Kako vost rezul ta tov upo šte va tako popol nost kot pra vil nost samo dej ne ga zajema. Re zul ta ti povr šin ske meto de ovred no te nja opo zar ja jo na manj še nepra vil no sti, ki so se poja vi le v po - stop ku samo dej ne ga zaje ma stavb (ra dial ni pre mik viso kih objek tov na orto fo tu, upo rab lje nem za izde la vo maske rast ja, napa ke v po stop ku vek to ri za ci je stavb). Iz popol no sti objekt ne meto de ovred no te nja lahko raz be re mo, da s sa mo dej nim postop kom nismo zaje li nobe ne ga objek ta, ki dejan sko ne bi pred stav - ljal stav be. Slab ša pra vil nost opo zar ja na neka te re manj še stav be, ki jih s sa mo dej nim postop kom nismo pre poz na li ozi ro ma smo jih izgu bi li med postop kom mor fo loš ke obde la ve maske stav be. Sli­ka 3:­Levo­je­pri­ka­zan­DMP.­Desno­so­v ze­le­ni­bar­vi­pri­ka­za­ne­stav­be,­vek­to­ri­zi­ra­ne­na­pod­la­gi fotogra­me­trič­ne­ga­n­DMP-ja,­in­v rde­či­bar­vi­stav­be,­vek­to­ri­zi­ra­ne­na­pod­la­gi­lidar­ske­ga­n­DMP-ja. V sre­di­ni­je­pri­ka­za­na­refe­renč­na­podo­ba­stavb­za­ovred­no­te­nje­rezul­ta­tov. 238 upo ra ba foto gra me trič ne ga in lidar ske ga digi tal ne ga mode la relie fa za samo dej ni zajem stavb Pre­gled­ni­ca 2:­Ovred­no­te­nje­rezul­ta­tov­samo­dej­ne­ga­zaje­ma­stavb. me to da ovred no te nja ob moč je a ob moč je b fo to gra me trič ni li dar ski fo to gra me trič ni li dar ski DMR DMR DMR DMR po vr šin ska po pol nost 93,8 95,1 89,7 94,4 pra vil nost 95,4 94,3 97,0 95,4 ka ko vost 89,7 89,9 87,3 90,3 ob jekt na po pol nost 85,7 85,7 76,8 82,1 pra vil nost 100,0 100,0 100,0 100,0 ka ko vost 85,7 85,7 76,8 82,1 Na območ ju a, kjer so več sta no vanj ski viso ki objek ti, ni bis tve nih odsto panj med popol nost jo, pra - vil nost jo in kako vost jo samo dej ne ga zaje ma stavb, ne gle de na to, ali smo upo ra bi li foto gra me trič ni ali lidar ski DMR. Lah ko oce ni mo, da je samo dej ni posto pek izde la ve DMR-ja v obeh pri me rih uspe - šno izlo čil veli ke stav be. Več je raz li ke so opaz ne na območ ju b, pozi da nem z za seb ni mi hiša mi. Samo dej no izde la ni DMR iz letal skih posnet kov s fo to gra me trič ni mi meto da mi vse bu je neka te re napa ke, ki so posle - di ca nepra vil ne ga sli kov ne ga uje ma nja in neu čin ko vi te ga mor fo loš ke ga fil tri ra nja viso kih objek tov. Posle dič no iz izde la ne ga n DMP-ja nismo odkri li neka te rih niž jih stavb. Zah­va­la:­Podat­ke­mesta­Vai­hin­gen­je­pri­skr­be­lo­Nemš­ko­zdru­že­nje­za­foto­gra­me­tri­jo,­daljin­sko­zaz­- na­va­nje­in­geoin­for­ma­ti­ko­DGPF,­(Cra­mer 2010,­http://www.ifp.uni-stutt­gart.de/dgpf/DKEP-Allg.html). 8 Viri in lite ra tu ra ar di la, J. P., bij ker, W., Tol pe kin, V., a., Stein, a. 2012: Con text-sen si ti ve extrac tion of tree crown objects in urban areas using VHR. Inter na tio nal Jour nal of applied Earth Obser va tion and Geoin for ma tion 15. awrang jeb, M., Ravan bakhsh, M., Fra ser, C. S., 2010: auto ma tic buil ding detec tion using LIDaR data and mul tis pec tral ima gery. Digi tal Ima ge Com pu ting: Tech ni ques and appli ca tions.­Sydney. blasch ke, T. 2010: Object based ima ge analy sis for remo te sen sing. ISPRS Jour nal of Pho to gram me try and Remo te Sen sing 65. Cra mer, M. 2010: Eva lu ie rung digi ta ler pho to gram me trisc her luft bil ka me rasy ste me. Medmrežje: http://www.ifp.uni- stutt gart.de/dgpf/DKEP-allg.html (26. 3. 2012). Gri gil lo, D, Kosma tin Fras, M., Petro vič, D. 2011: Samo de jen zajem in iska nje spre memb v to po graf - skem slo ju stavb iz digi tal ne ga mode la površ ja in mul tis pek tral ne ga orto fo ta. Geo det ski vest nik 55-1. Ljub lja na. Gri gil lo, D, Kosma tin Fras, M., Petro vič, D. 2012: auto ma ted buil ding extrac tion from IKONOS images in subur ban areas. Inter na tio nal Jour nal of Remo te Sen sing 33-16. Lon don. Haa la, N., Hastedt, H., Wolf, K., Ressl, C., bal trusch, S. 2010: Digi tal pho to gram me tric came ra evalua - tion – ge ne ra tion of digi tal ele va tion models. Pho to gram me trie – Fer ner kun dung – Geoin for ma tion 2. Höfle, b., Mücke, W., Dut ter, M., Rut zin ger, M., Dor nin ger, P. 2009: Detec tion of buil ding regions using air bor ne LiDaR – a new com bi na tion of raster and point cloud based GIS met hods. Geos pa tial Cros sroads @ GI_Fo rum '09: Pro cee dings of the Geoin for ma tics Forum. Salz burg. Ka njir, u., Velja nov ski, T., Mar se tič, a., Oštir, K. 2010: appli ca tion of object based approach to he - terogeneous land cover/use. Geo grap hic Object-ba sed Ima ge analy sis. Ghent. Medmrežje: http://geo bia.ugent.be/pro cee dings/html/pa pers.html (26. 3. 2012). 239 De jan Gri gil lo, ur ša Kanjir Koc San, D., Tur ker, M. 2007: auto ma tic buil ding extrac tion from high reso lu tion ste reo satel li te ima - ges. Infor ma tion from SaR and Opti cal Data with Emp ha sis on Deve lo ping Coun tries. Istan bul. Pfei fer, N., böhm, J. 2008: Early Sta ges of LiDaR Data Pro ces sing. advan ces in Pho to gram me try. Remote Sen sing and Spa tial Infor ma tion Scien ces: 2008 ISPRS Con gress book. Lon don. Rut zin ger, M., Rot ten stei ner, F., Pfei fer, N. 2009: a com pa ri son of eva lua tion tech ni ques for buil ding extrac tion from air bor ne laser scan ning. IEEE Jour nal on Selec ted Topics in applied Earth Obser - va tions and Remo te Sen sing 2-1. Ve lja nov ski, T., Kanjir, u., Oštir, K. 2011: Objekt no usmer je na ana li za podat kov daljin ske ga zaz na vanja. Geo det ski vest nik 55-4. Ljub lja na. 240 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 241–247 IZDELAVA ELEKTRONSKIH NAVIGACIJSKIH KART (ENC) V PODPORO VARNI NAVIGACIJI V SLOVENSKEM MORJU mag. Igor­Kar­nič­nik,­dr. Da­li­bor­Rado­van,­Mati­ja­Klanjš­ček Geo­det­ski­inšti­tut­Slo­ve­ni­je igor.kar­nic­nik@gis.si,­dali­bor.ra­do­van@gis.si,­mati­ja.klanjs­cek@gis.si dr. Je­len­ko­Šve­tak Fa­kul­te­ta­za­pomors­tvo­in­pro­met,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni je­len­ko.sve­tak@fpp.uni-lj.si UDK:­528.94:656.61.052(497.4) IZVLEČEK Iz­de­la­va­elek­tron­skih­navi­ga­cij­skih­kart­(ENC)­v pod­po­ro­var­ni­navi­ga­ci­ji­v slo­ven­skem­mor­ju V pris­pev­ku­je­poda­na­osnov­na­pri­mer­ja­va­med­kla­sič­ni­mi­in­elek­tron­ski­mi­navi­ga­cij­ski­mi­kar­ta­mi­(ENC). Izpo­stav­lje­ni­so­raz­lič­ni­sodob­ni­navi­ga­cij­ski­siste­mi,­ki­so­danes­upo­rab­lja­ni­v po­mors­tvu,­s pou­dar­kom na­pome­nu­urad­no­sti­ENC-ja­ter­zah­te­vah­med­na­rod­nih­kon­ven­cij,­kate­rim­je­zave­za­na­tudi­Slo­ve­ni­ja. Pov­ze­te­so­osnov­ne­last­no­sti­in­postop­ki­izde­la­ve­ENC-ja­ter­tre­nut­no­sta­nje­v pro­ce­su­izde­la­ve­le-teh­v okviru hidro­graf­ske­služ­be­na­Geo­det­skem­inšti­tu­tu­Slo­ve­ni­je. KLJUČNE­BESEDE ENC,­elek­tron­ske­pomor­ske­kar­te,­hidro­gra­fi­ja,­var­nost­plov­be,­navi­ga­ci­ja ABSTRACT Production­of­electronic­navigational­charts­(ENC)­for­the­purpuse­of­safety­of­navigation­in­the­Slovenian Sea The­paper­is­given­a basic­comparison­between­traditional­and­electronic­navigational­charts­(ENC).­Various modern­navigation­systems,­which­are­now­used­in­shipping,­are­exposed,­with­an­emphasis­on­the­impor- tance­of­the­formality­of­the­ENC­and­the­requirements­of­international­conventions­to­which­Slovenia­is committed­as­well.­The­paper­summarizes­basic­characteristics­and­phases­of­manufacturing­processes­of the­ENC­and­the­current­state­of­the­production­process­within­the­hydrographic­service­at­the­Geodetic Institute­of­Slovenia. KEY­WORDS ENC,­electronic­navigational­chart,­hydrography,­safety­of­navigation,­navigation 241 Igor Kar nič nik, Da li bor Rado van, Mati ja Klanjš ček, Je len ko Šve tak 1 Uvod Na vi ga cij ske kar te so eden od pomorš ča ko vih naj sta rej ših in naj šir še upo rab lja nih navi ga - cijskih pri po moč kov. So delov na povr šin, kamor navi ga tor vri su je smer plov be, polo žaj lad je v ab so lut nem smi slu na zemelj skem površ ju, ter v re la tiv nem smi slu gle de na oko liš ke objek te in dru ga plo vi la. Pri elek tron skih navi ga cij skih kar tah ENC (elec­tro­nic­navi­ga­tio­nal­chart) se je pomorš - ča ku spre me ni la delov na povr ši na (na vi ga cij sko mizo je nado me stil raču nal niš ki zaslon), funk ci ja in pomen kar te pa osta ja ta ista. Seve da ob dejs tvu, da moder ne kar te omo go ča jo pomorš ča ku še veli ko dodat nih funk cij, kot je na pri mer pre ver ja nje ustrez no sti načr to va ne plov ne poti (Kar nič - nik 2006). Na vi ga cij ske kar te ima jo tudi velik prav ni pomen. Pri nesre čah (na pri mer nase da nju ali trku) postane - jo navi ga cij ske kar te pomem ben dokaz ni mate rial za rekon struk ci jo dogod kov in dolo či tev odgo vor no sti za nesre čo. Rav no zato se je tre ba zave da ti pome na natanč ne izde la ve kar te. Kar naj več jo pozor nost je tre ba pos ve ti ti pri pra vi podat kov in sami izde la vi kar te. 2 O na vi ga cij skih kar tah Gle de na način pri ka za podat kov poz na mo dva tipa navi ga cij skih kart: kla sič ne ozi ro ma tiska ne in elek tron ske. Sled nje se deli jo še na dva pod ti pa: vek tor ske in rastr ske kar te. Ti ska ne kar te so širo ko poz na ne in že v dol go let ni upo ra bi pri pomorš ča kih, saj so osno va za zago - tav lja nje var ne plov be. So gra fič na pred sta vi tev objek tov na papir ju, ki so pri ka za ni z raz lič ni mi bar va mi, veli kost mi in obli ka mi zna kov, kraj ša va mi in opi si (sli ka 1). Vek tor ski način pri ka za digi tal nih podat kov je eden izmed dveh nači nov, ki se upo rab lja ta za prika - ze navi ga cij skih podat kov na zaslo nu raču nal ni ka. Posa mez ni podat ki so pri ka za ni v ob li ki nepo sred ne pove za ve med dve ma toč ka ma, ki je poda na z dve ma nizo ma koor di nat ali z raz da ljo in smer jo od ene toč ke pro ti dru gi (sli ka 2). Ra str ski način je dru gi način pri ka za digi tal nih navi ga cij skih podat kov elek tron ske kar te. Sli ko tvo - ri jo majh ni kva dra ti (pike ozi ro ma sli kov ni ele men ti), vsak s svo jo bar vo. Tvo ri jo jo na podo ben način, kot nasta ne tele vi zij ska sli ka. Kak šno bar vo ima posa mez na pika, se ugo tav lja v pro ce su ske ni ra nja. Rezul - tat je sli ka, ki je prav za prav digi tal na foto ko pi ja tiska ne kar te. 3 O si ste mih za pri ka zo va nje kart na zaslo nu Da bi lah ko upo rab nik elek tron sko navi ga cij sko kar to upo rab ljal, rabii sistem za pri kaz elek tron - skih infor ma cij kar te na raču nal niš kem zaslo nu. Elek tron ski sistem za pri ka zo va nje kart je bil v mno gih pogle dih med prvi mi ladij ski mi navi ga cij ski mi napra va mi, kjer so bile upo rab lje ne osnov ne kom po - nen te raču nal niš ke teh no lo gi je in geo graf skih infor ma cij skih siste mov. Vsi elek tron ski siste mi za pri ka zo va nje elek tron skih navi ga cij skih kart nima jo ena kih zmož no sti niti ena kih funk cij. Glav ne raz li ke med raz lič ni mi elek tron ski mi siste mi se nana ša jo pred vsem na for - mat in vse bi no podat kov navi ga cij ske kar te, pri kaz navi ga cij ske kar te ter na raz po lož lji ve navi ga cij ske funk ci je (Hecht s so de lav ci 2002). Na osno vi teh kri te ri jev poz na mo tri osnov ne elek tron ske siste me: • elek tron ski sistem za pri ka zo va nje navi ga cij skih kart ECS (elec­tro­nic­chart­system), • rastr ski elek tron ski sistem za pri ka zo va nje navi ga cij skih kart RCDS (ra­ster­chart­dis­play­system) ter • elek tron ski sistem za pri ka zo va nje navi ga cij skih kart in infor ma cij ski sistem ECDIS (elec­tro­nic­chart dis­play­and­infor­ma­tion­system). 242 Iz de la va elek tron skih navi ga cij skih kart (ENC) v pod po ro var ni navi ga ci ji v slo ven skem mor ju Sli­ka 1:­Izsek­iz­tiska­ne­kar­te­Kopr­ske­ga­zali­va. 4 Urad nost elek tron skih navi ga cij skih kart Glav ne navi ga cij ske funk ci je, ki so ena ke ne gle de na vrsto upo rab lje ne kar te, so pla ni ra nje, sprem - lja nje in doku men ti ra nje plov be. To vklju ču je pred vsem izbi ro opti mal ne poti plov be ob upo šte va nju navi ga cij skih in eko nom skih ele men tov plov be ter zago to vi tev, da je plov ba po izbra ni poti var na (na pri mer iden ti fi ka ci ja vseh pri po moč kov za navi ga ci jo, dolo če va nje polo ža ja lad je, poprav lja nje sme ri in hitro sti plov be). Ne gle de na vrsto upo rab lje ne navi ga cij ske kar te pa so zah te ve Med na rod ne kon ven ci je o vars tvu člo ve ko ve ga živ lje nja na mor ju SOLaS (In­ter­na­tio­nal­Con­ven­tion­for­the­Safety­of­Life­at­Sea) (IMO 2009) zelo jasne. Če naj povelj nik lad je spo štu je ta pra vi la, mora upo rab lja ti izključ no samo uradne navi ga - cij ske kar te! To pome ni urad ne kar te in v pri me ru elek tron skih siste mov tudi ura den elek tronski sistem, 243 Igor Kar nič nik, Da li bor Rado van, Mati ja Klanjš ček, Je len ko Šve tak Sli­ka 2:­Izsek­iz­vek­tor­ske­kar­te­ENC­Kopr­ske­ga­zali­va. sku paj z us trez nim zava ro va njem v pri me ru okva re ozi ro ma izpa da delo va nja. Osnov ni pogoj za urad - nost navi ga cij skih kart je, da jih mora izda ti nacio nal ni hidro graf ski urad in da mora jo biti kar te red no vzdr že va ne. 5 Zah te ve med na rod nih kon ven cij Krov ni orga ni za ci ji, ki skr bi ta za var nost plov be, sta Med na rod na pomor ska orga ni za ci ja IMO(In­- ter­na­tio­nal­ Mari­ti­me­ Orga­ni­za­tion) ter Med na rod na hidro graf ska orga ni za ci ja IHO (In­ter­na­tio­nal Hydro­grap­hic­Orga­ni­za­tion). Obe pri prav lja ta kon ven ci je, stan dar de in pri po ro či la drža vam čla ni cam, z na me nom zago to vi ti kar naj viš ji nivo var no sti plov be po mor ju. Ena izmed pomemb nej ših kon ven - cij IMO-ja je kon ven ci ja SOLaS – Med na rod na kon ven ci ja o vars tvu člo ve ko ve ga živ lje nja na mor ju. 244 Iz de la va elek tron skih navi ga cij skih kart (ENC) v pod po ro var ni navi ga ci ji v slo ven skem mor ju 19. pra vi lo V. poglav ja kon ven ci je SOLaS (IMO, 2009) natanč ne je opre de lju je, kate ro navi ga cij - sko opre mo mora ime ti lad ja na kro vu. Pra vi lo zah te va, da mora jo ime ti vse lad je, ne gle de na veli kost, na kro vu navi ga cij ske kar te in pub li ka ci je za pla ni ra nje in sprem lja nje plov be, ven dar pa mora jo ime ti tudi ustrez no zava ro va nje v pri me ru izpa da delo va nja elek tron ske ga siste ma, torej ECDIS, ki kot edi - ni elek tron ski sistem zadoš ča zah te vam te kon ven ci je. IMO je leta 2009 spre je la reso lu ci jo, da je upo ra ba elek tron skih kart na lad jah (to je ENC s si ste - mom ECDIS) obvez na. Gle de na zah tev nost tega je v re so lu ci ji tudi pred vi den posto pen pre hod na elek tron ske siste me, in sicer gle de na veli kost in tip lad je od 1. ju li ja 2012 do 1. ju li ja 2018. To pa ni pomem - ben korak samo za lad jar je, ki mora jo svo je lad je opre mi ti z ECDIS, ampak tudi za nacio nal ne hidro graf ske ura de, ki mora jo izde la ti ENC mor ja svo je pri stoj no sti. Če pomorš ča ki upo rab lja jo ECDIS, mora jo biti pri prav lje ne tudi kar te zanj. Slo ve ni ja pri tem ni izje ma. Ko bo po pre te ku pre hod ne ga obdob ja pri - plu la lad ja v ko pr sko pri sta niš če, bo mora la ime ti na kro vu elek tron ske navi ga cij ske kar te, ki jih bo izde lal slo ven ski hidro graf ski urad. 6 Izde la va zbirk podat kov elek tron skih navi ga cij skih kart ENC ENC je v bis tvu geo graf ski infor ma cij ski sistem (baza podat kov), ki je stan dar di zi ran po vse bi ni, struk tu ri in for ma tu zapi sa. Vsi pri ka za ni objek ti na navi ga cij ski kar ti so veza ni na toč no dolo čen polo - žaj na povr ši ni Zem lje. Zato mora model defi ni ra ti opi sne in pro stor ske zna čil no sti posa mez ne ga objek ta. V stan dar du IHO-ja za izde la vo ENC-ja (S-57) je to reše no s po jav ni mi in pro stor ski mi objek ti (na pri - mer pojav ni objekt: obal na lini ja; pro stor ski objekt: vek tor, ki dolo ča mejo med kop nim in mor jem). Pojav ni objekt vse bu je opi sne last no sti objek ta v na ra vi, pro stor ski objekt pa poda ja nje go vo geo metri - jo in polo žaj mode lu pro sto ra. V ENC-ju se upo rab lja poli gon sko-voz lišč ni topo loš ki model (chain-node­topo­logy), kar pome ni, da je baza sku pek voz lišč in robov. Vse obli ke so defi ni ra ne z dve ma skup ni ma grad ni ko ma, toč ko in lini jo. Podat ki v ENC-ju so brez kar to graf ske pro jek ci je, koor di nat ne toč ke v bazi podat kov pa so nepo - sred no poda ne kot geo graf ske koor di na te na sve tov nem elip soi du WGS 84. Zara di veza ve navi ga cij ske ga siste ma na sate lit ski navi ga cij ski sistem GPS, je hori zon tal ni datum WGS 84 edi ni dovo lje ni za upo ra - bo in izde la vo kart. Ve li kost dato te ke z eno ENC bazo podat kov ne sme pre se ga ti 5 Mb. Kašna je raz de li tev na celi ce (li ste) ENC-ja, je odvi sno od posa mez ne ga hidro graf ske ga ura da. Neka te ri teme lji jo na obsto je čih mejah kla sič nih ozi ro ma tiska nih kart (pri me ri kart za Slo ve ni jo) ali na pra vo kot nih celi cah. Celi ce zaje ma ne sme jo biti ne pre ve li ke in ne pre majh ne, v izo gib pre ve li ke mu ali pre majh ne mu šte vi lu zaje tih celic. Za ničel ni nivo glo bin in ničel ni nivo nad mor skih višin je dovo lje nih več mož no sti, izbi ra pa je odvisna od nivoj ske plosk ve, ki je izbra na za držav ni ničel ni nivo. Pri nas sta to za viši ne ničel ni nivo nad mor - skih višin ter sred nja niž ja niz ka voda živih mor skih men MLLWS (mean­lower­low­water­springs) kot ničel ni nivo glo bin. 7 Pri pra va glo bin za ENC Na bor slo ven skih ENC zbirk podat kov tre nut no obse ga 3 ce li ce (Ko pr ski zaliv, Slo ven sko mor je – vzhod ter Pri sta niš če Koper). V letu 2010 smo zače li s pri pra va mi izved bo zbir ke podat kov elek tronske navi ga cij ske kar te ENC-ja celot ne ga slo ven ske ga mor ja. Za pri pra vo podat kov o glo bi nah so bile oprav - lje ne meri tve glo bin mor ja v le tih od 2007 do 2009. Izva ja lec meri tev je suro ve podat ke meri tev pred pre da jo že pre či stil in toč ke izmer je nih glo bin ustrez no izbral v raz ma ku oko li 20 m. Vhod ni podat ki pred izbo rom vzor ca glo bin in pri pra vo za izde la vo ENC-ja so bili odbir ki glo bin nekaj več kot pol mili - jo na loka cij (na tanč ne je 516.228 lo ka cij). 245 Igor Kar nič nik, Da li bor Rado van, Mati ja Klanjš ček, Je len ko Šve tak Sli­ka 3:­Izsek­iz­hidro­graf­ske­ga­ori­gi­na­la­za­izde­la­vo­ENC-ja,­pri­mer­gosto­te­glo­bin­za­raven meri­la­1 : 5000. Vhod na dato te ka s po dat ki glo bin je vse bo va la zapis geo graf skih polo ža jev posa mez nih glo bin (geo - graf ska dol ži na in širi na) in nji ho ve pozi tiv ne vred no sti. Za nadalj nji izbor glo bin je bil upo rab ljen ustre zen modul pro gram ske ga pake ta d­Kart­Edi­tor­(proi zva jal ca Jep pe sen). Za vsa ko posa mez no raven pri ka - za sta bila izve de na dva kora ka, in sicer samo dej ni izbor glo bin na osno vi izbra ne ga algo rit ma ter roč no pre ver ja nje in poprav ki ozna če va nja glo bin kot izbra ne/iz lo če ne (Klanjš ček, Kar nič nik in Hari 2011). Gle de na zna čil no sti območ ja izde la ve hidro graf skih ori gi na lov je bilo dolo če nih 6 raz lič nih meril izbo ra glo bin, ki bodo slu ži le kot osno va za izde la vo ENC-ja, kakor tudi za upo ra bo v po stop kih izde - la ve tiska nih pomor skih navi ga cij skih kart. Dolo če na meri la izbo ra glo bin in šte vi lo izbra nih glo bin pri posa mez nem meri lu je pri ka za no v pre gled ni ci 1. Pre­gled­ni­ca 1:­Meri­la­izbo­ra­glo­bin­in­šte­vi­lo­izbra­nih­glo­bin. me ri lo šte vi lo izvor nih glo bin šte vi lo glo bin po izbo ru 1 : 5000 516.228 28.398 1 : 10.000 516.228 7.699 1 : 25.000 516.228 1.380 1 : 50.000 516.228 395 1 : 75.000 516.228 192 1 : 100.000 516.228 121 246 Iz de la va elek tron skih navi ga cij skih kart (ENC) v pod po ro var ni navi ga ci ji v slo ven skem mor ju 8 Sklep Po morš čak na mor ju ne more var no plu ti brez dobre pomor ske kar te. Ne more vri sa ti svo je ga polo - ža ja, ne more načr to va ti plov be niti kdaj bo pris pel na cilj. Da mora jo biti navi ga cij ske kar te nare je no natanč no, kako vost no na osno vi dobrih podat kov je bilo mož no spoz na ti iz nedav ne tra gič ne nesre če pot niš ke lad je ob oba li Ita li je. Ned vom no pa za zmanj še va nje tve ga nja ni dovolj samo kar ta, tudi nje - na upo ra ba mora biti pra vil na, vest na in dosled na, pa naj bo tiska na ali elek tron ska. Kar ta je v ro kah navi ga tor ja orod je, je vir infor ma cij, ki pri po mo re sku paj z upo ra bo osta lih navi ga cij skih naprav, da lad ja, tovor in ne nazad nje posad ka pris pe jo na cilj. Hidro gra fi in kar to gra fi se tru di mo pri do bi ti kar naj - bolj še podat ke, jih pra vil no inter pre ti ra ti in iz mno ži ce podat kov izluš či ti tiste, ki bodo v re snič no pomoč pri var ni plov bi. 9 Viri in lite ra tu ra adop tion of amend ments to the Inter na tio nal Con ven tion for the Safety of Life at Sea, 1974, as amended. Reso lu ci ja IMO MSC.282(86), 2009. Hecht, H., ber king, b., büttgen bach, G., Jonas, M., ale xan der, L. 2002: The Elec tro nic Chart. GITC bv. Lem mer. IHO Trans fer Stan dard for Digi tal Hydro grap hic Data 3.1 – Spe cial Pub li ca tion S-57. Inter na tio nal Hydro - grap hic bure au. Mona ko, 2000. Kar nič nik, I. 2006: Pove ča nje var no sti pomor ske ga pro me ta z upo ra bo elek tron skih navi ga cij skih kart. Magi str ska nalo ga, Fakul te ta za pomors tvo in pro met uni ver ze v Ljub lja ni. Por to rož. Klanjš ček, M., Kar nič nik, I., Hari, J. 2011: Hidro graf ski ori gi na li. Konč no poro či lo, Geo det ski inšti tut Slo ve ni je. Ljub lja na. Med na rod na kon ven ci ja o vars tvu člo ve ko ve ga živ lje nja na mor ju (SOLaS – Inter na tio nal Con ven tion for the Safety of Life at Sea). urad ni list SFRJ-MP 2/1981. Ljub lja na. Po mor ska kar ta Kopr ski zaliv 01 – INT 3469 1 : 15.000. Mini strs tvo za pro met Repub li ke Slo ve ni je. Ljub - lja na, 2011. 247 248 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 249–255 SISTEM ZA PODPORO GASILCEM NA INTERVENCIJI Dar­ka­Jezer­šek,­Bošt­jan­Kra­pež,­Daniel­Presl­Radi Harp­ha­Sea,­d. o. o.­Koper dar­ka@harp­ha­sea.si,­bost­jan@harp­ha­sea.si,­daniel@harp­ha­sea.si UDK:­91:659.2:004 614.84 IZVLEČEK Si­stem­za­pod­po­ro­gasil­cem­na­inter­ven­ci­ji Pre­gled­in­ana­li­ze­pro­stor­skih­podat­kov­pred­stav­lja­jo­pomem­ben­vir­infor­ma­cij,­ki­poma­ga­jo­pri­razume­- va­nju­sta­nja­v pro­sto­ru­ter­vpli­va­jo­na­spre­je­ma­nje­pro­stor­skih­odlo­či­tev.­Nalo­ge­gasil­ske­služ­be­niso­samo gaše­nje­poža­rov,­tem­več­nji­ho­vo­delo­vklju­ču­je­širok­krog­živ­ljenj­sko­pomemb­nih­nalog,­ki­zah­te­va­jo­dobro načr­to­va­nje.­Gasil­ska­stro­ka­se­ob­tem­sre­ču­je­z ve­li­ko­koli­či­no­podat­kov,­ki­navad­no­izha­ja­jo­iz­raz­ličnih virov,­podat­ki­pa­mora­jo­biti­na­raz­po­la­go­na­hiter­in­učin­ko­vit­način.­Pris­pe­vek­pred­sta­vi­zgrad­bo­in­delo­- va­nje­v prak­si­že­delu­jo­če­ga­tri­raz­sež­nost­ne­ga­GIS-a za­pod­po­ro­gasil­cem­ob­raz­lič­nih­tipih­inter­ven­cij. KLJUČNE­BESEDE geo­graf­ski­infor­ma­cij­ski­sistem,­gasil­ci,­inter­ven­ci­ja,­tri­raz­sež­nost­ni­pri­ka­zo­val­nik ABSTRACT Support­system­for­firefighters­emergency­response Possibility­of­viewing­and­analyzing­spatially­referenced­data­is­becoming­an­important­source­of­infor- mation­in­order­to­help­and­improve­decision-making­processes.­Today's­public­safety­agencies­face­challenges well­beyond­just­fighting­fires.­They­also­respond­to­emergencies­in­a wide­range­of­life-depending­situa- tions­that­call­for­effective­pre-oganization.­Fire­departments­are­overrun­with­data­from­multiple­sources and­that­data­needs­to­be­disposable­effectively­when­needed.­This­article­gives­an­introduction­to­arhi- tecture­and­basic­principles­of­already­integrated­and­used­3D­GIS­application­for­firefighters­support. KEY­WORDS geographic­information­system,­firefighters,­emergency­response,­threedimensional­display 249 Dar ka Jezer šek, bošt jan Kra pež, Daniel Presl Radi 1 Uvod Pre pre če va nje narav nih in dru gih nesreč ter zmanj še va nje nji ho vih posle dic je ned vom no ena izmed pred nost nih nalog vsa ke drža ve. Pomemb no vlo go pri zago tav lja nju nacio nal ne var no sti ima - jo gasil ci. Gasil ska služ ba oprav lja nalo ge gaše nja in reše va nja ob poža rih, pre ven tiv ne ukre pe vars tva pred poža rom in neka te re nalo ge s po droč ja zaš či te in reše va nja lju di ter pre mo že nja ob narav nih in dru gih nesre čah. Pri vseh nji ho vih postop kih se prvens tve no odlo ča jo v prid reše va nju živ ljenj. Čas od obve sti la o do god ku do odzi va in ukre pa nja na kra ju dogod ka se veli ko krat meri v se kun - dah, zato je zelo pomemb no, da ima jo gasil ci na raz po la go vsa sreds tva za hitro in učin ko vi to ukre pa nje (Star ček 2010). Gasil ska služ ba rabi za svo je učin ko vi to delo va nje sistem, ki jo bo čim hitre je in čim var ne je vodil do območ ja, kjer je potreb na inter ven ci ja. Infor ma ci je mora jo biti aktual ne in hitro dostop ne. Pogo sto se gasil ci pri svo jem delu sre ču je jo z ome je no koli či no infor ma cij, intui tiv ne tra - di cio nal ne meto de načr to va nja inter ven cij skih poti pa zah te va jo veli ko časa. Za izpol ni tev pri ča ko vanj jav nosti po ved no več ji učin ko vi to sti gasil cev mora jo ti ime ti na raz po la go naj bolj še teh ni ke, orod - ja in meto de. Na pre dek v raz vo ju geoin for ma cij ske teh no lo gi je nudi vse pogo stej šo pod po ro raz lič nim stro kam, tudi gasil cem. GIS-i so niz raču nal niš kih oro dij, metod, teh nik in dejav no sti, ki pod pi ra jo pro stor sko odlo ča nje in nudi jo mož nost hitre ga dosto pa do potreb nih podat kov in nji hov pri kaz za pri pra vo, odlo - ča nje in ukre pa nje. Nji ho va upo ra ba v ga sils tvu omo go ča ogled vseh potreb nih podat kov na enem mestu, poma ga zmanj ša ti odziv ni čas in pove ču je učin ko vi tost. 2 Geoin for ma cij ski sistem za pod po ro gasil cem na inter ven ci ji GIS za pod po ro gasil cem na inter ven ci ji je rezul tat pro jek ta SOVZO (Si stem za sprem lja nje oseb in vozil v zah tev nih oko ljih), ki ga je v ok vi ru pro gra ma TP MIR sofi nan ci ra la Jav na agen ci ja za teh - no loš ki raz voj Repub li ke Slo ve ni je. V sklo pu pro jek ta je bil raz vit pro to tip siste ma za sle de nje oseb na območ jih poža rov, kjer so pogo ji za delo zelo sla bi (ome je na vidlji vost, mož nost poja va stru pe nih pli - nov, viso ka tem pe ra tu ra, seva nje in podob no). Sistem vple te nim ose bam sprot no dova ja infor ma ci je o sta nju v pro sto ru, o nji ho vi loka ci ji ter mož nih poteh napre do va nja ozi ro ma umi ka z ne var ne ga območja. Name njen je pred vsem gasil cem pri gaše nju poža rov v za pr tih pro sto rih ali pri gozd nih poža - rih, pa tudi dru gim reše val nim eno tam (pla zo vi, potre si, iska nja pogre ša nih). SOVZO je učin ko vi ta in inovativ na nad grad nja obsto je čih kla sič nih nači nov delo va nja gasil cev, saj omo go ča kraj ši odziv ni čas, več jo oseb no var nost, hitrej še odkri va nje žariš ča ozi ro ma izvo ra poža ra s po moč jo toplot ne kame - re in nadzor pote ka gasil ske akci je iz cen tra le prek sle de nja vozi lom in posa mez nim ose bam na tere nu (SOVZO … 2010). Si stem za pod po ro gasil cem na inter ven ci ji je sestav ljen iz več delov, ki so med seboj pove za ne, upo - rab lja mo pa jih lah ko tudi samo stoj no. Ome nje ne kom po nen te so na ose bi (ga sil cu), v ga sil skem vozi lu in v cen tra li. Pod si ste mi med seboj komu ni ci ra jo pre ko uMTS pove zav, med vozi lom in cen tra lo pa je pred vi de na tudi nado mest na pove za va prek omrež ja TETRa v pri me ru izpa da uMTS-ja. Pod si stem na pol no oprem lje ni ose bi vklju ču je sprem lja nje sen zor jev poten cial nih nevar no sti (pli ni, radi oak tiv - nost), fizio loš ke ga sta nja gasil ca, modu la za dolo ča nje tre nut ne ga polo ža ja, video in toplot ne kame re ter pri ka zo val ni ke za orien ta ci jo v pro sto ru. Tudi na vozi lu sta nameš če ni obe video kame ri, raču nal - nik z bazo podat kov in tri raz sež nost nim (3R) pri ka zom tere na ter polo ža ja objek tov in raču nal nik za navi ga ci jo. Podat ki o in ter ven ci ji se zbi ra jo v cen tra li, kjer se naha ja glav ni raču nal nik z bazo podat - kov in napred nim GIS-om, ki poleg kla sič nih zna čil no sti tovrst nih a pli ka cij ponu ja mož nost 3R pri ka zo val ni ka ter dina mič no pri ka zo va nje podat kov na tere nu (SOVZO … 2010). Sli­ka 1:­Zasno­va­siste­ma­SOVZO­(SOVZO … 2010). p 250 Si stem za pod po ro gasil cem na inter ven ci ji ler lje o tro p n o o k vn tho eteo etro eto V M lu ik in b ti aln aze – a o cije n rik ran P az p screen i raču in rik terven n ch IS va ekd p in u o seb D to 2 d O za G er vo am : alica) as lin je k p a p m vček o o raln K K račan eritev p b (ig M O zilooV era ler – ifi K zilo tro am n W C oV o k eča k – eo frard idV In aza b era ISG am a era k ik ST D era O C am eo P et elad as i L p am id jn m k V strežn a Č tran o eča k S – so eo P in seb K ro id eo G – O P frard V id + S V In A T R M T U E T +STMU et tern ik In et r tran strežn in – ceso ID – eo ro V S p T idV MU vo lin a p – ik K seb C O – eriln JA K trala N C en M A C v ler ST aza tro as b etro n p ik trala IS o a k mo en G aln C aram K n ran ST p ek OP ih , 2 i raču šk n IS lo tu stio r S seb zio ik JA rb P O za G fi i sistem N a h tivn ceso ik A eriln ak ro a n M io p IBG tljivi G eriln ercialn seb rad čub O M In o 251 Dar ka Jezer šek, bošt jan Kra pež, Daniel Presl Radi 3 Zgrad ba in delo va nje geoin for ma cij ske ga siste ma GIS, ime no van Cen tra la, je bil raz vit za pod po ro učin ko vi te mu delu gasil cev na inter ven ci ji, saj naj bi skraj šal čas, potre ben za spre jem odlo či tev, in izbolj šal nji ho vo učin ko vi tost. Zasno van je tako, da je čim eno stav nej ši za upo rab ni ka, hkra ti pa mu nudi kar naj več infor ma cij. Pri raz vo ju siste ma so bile upo šte va ne ključ ne zah te ve upo rab no sti, ki so nuj ne za delo va nje gasil skih služb: • poz na va nje pogo jev za delo na tere nu, • var nost pri izva ja nju inter ven cij skih nalog, • mož nost hitre ga načr to va nja inter ven cij skih nalog, • eno stav no, hitro in učin ko vi to vode nje nalog, • nak nad na ana li za odzi vov na vož njo in pre gled sta ti stič nih podat kov. Si stem Cen tra la, ki je pri dežur ni služ bi, omo go ča laž je načr to va nje inter ven ci je. Sestav lja ga 3R/2R gra fič ni vme snik, s ka te rim upo rab nik pre gle du je inter ven cij sko območ je in pri do bi va podat ke (in ter - ven cij ske poti, hidran ti, zapo re cest, poplav na ali zava ro va na območ ja …) za načr to va nje inter ven cij ske Sli­ka 2:­Kon­trol­ni­del­je­sestav­ljen­iz­orod­ne­ga­stolp­ca­(levo)­in­splet­ne­ga­brskal­ni­ka­(de­sno). 252 Si stem za pod po ro gasil cem na inter ven ci ji nalo ge. Osnov no jedro Cen tra le je podat kov na baza, ki se poljub no širi gle de na šte vi lo pro stor skih podat kov. bazo sestav lja ta objekt no-re la cij ski uprav ljal nik podat kov nih baz Post­gre­SQL sku paj z dodat - kom za geo graf ske podat ke Post­GIS in odpr to kod na knjiž ni ca Open­Sce­ne­Graph, ki teme lji na odpr to kod ni knjiž ni ci Open­GL. Celo ten sistem je napi san v pro gram skem jezi ku C++, sestav ljen pa je iz dveh loče - nih delov, ki sta pove za na med sabo samo s po dat kov no bazo. Prvi, kon trol ni del, omo go ča ogled in spre mi nja nje atri bu tov pro stor skih podat kov, izbi ra nje slo - jev in vna ša nje novih podat kov v bazo pre ko pro to ko la HTTP in splet ne ga jezi ka PHP. Z njim lah ko spre mi nja mo delo va nje 3R pri ka zo val ni ka, izris slo jev ter navi ga ci jo po tere nu. Kon trol ni del je sestav - ljen iz orod ne ga stolp ca in splet ne ga brskal ni ka. Stol pec (sli ka 2) je zgra jen iz eno stav nih veli kih gum bov na levem delu zaslo na. S sta tič ni mi gum bi spre mi nja mo način delo va nja 3R pri ka zo val ni ka, s ka te rim lah ko sprem lja mo tre nut ni polo žaj vozi la ali ose be. Dina mič ni gum bi omo go ča jo upo rab ni ku zajem inter ven cij ter nji hov zaklju ček, izbi ro slo jev, ki jih želi jo vide ti v 3R pri ka zo val ni ku, podat ke o iz bra - nih toč kah v 3R pri ka zo val ni ku ter požar ne načr te izbra nih objek tov. Splet ni brskal nik (sli ka 3) omo go ča pri ka zo va nje že vna prej pri prav lje nih slo jev, na pri mer hišni naslo vi, ceste, inter ven cij ske poti, hidran - ti, poplav na območ ja in podob no. Dru gi, pri ka zo val ni del, je osred nji in naj po memb nej ši del GIS Cen tra le. Prek nje ga želi mo pri ka - za ti pro stor ske podat ke na zani miv in inte rak ti ven način. Poseb nost GIS-a je v tem, da so vsi podat ki pri ka za ni v 3R pro sto ru (sli ka 4), s ka te rim dobi mo lep šo in bolj šo pred sta vi tev, kot če bi podat ke pri - ka zo va li v 2R pro sto ru. S pri ka zo val ni kom lah ko razi sku je mo pro stor, sprem lja mo in ana li zi ra mo pro stor ske podat ke ter nala ga mo nove sta tič ne in dina mič ne objek te v real nem času. Celo ten pri kazo - val nik je napi san s po moč jo knjiž ni ce Open­Sce­ne­Graph, nje go va pred nost pa je v tem, da omo go ča tudi pri kaz dina mič nih objek tov (na pri mer vozil, lju di, vetra itd.) v real nem času. GIS dopol nju je a pli ka ci ja Vozi lo, ki delu je kot avto nom na a pli ka ci ja s svo jo podat kov no bazo. Pro - gram se struk tur no raz li ku je od siste ma Cen tra la v delu pri ka zo val ni ka, ki za pri kaz pro stor skih podat kov Sli­ka 3:­3R­pri­kaz­inter­ven­ci­je. 253 Dar ka Jezer šek, bošt jan Kra pež, Daniel Presl Radi Sli­ka 4:­Sprem­lja­nje­inter­ven­ci­je. upo rab lja 2R pro jek ci jo. Za navi ga ci jo upo rab lja navi ga cij ski vme snik pgRou­ting, ki omo go ča izra ču - na va nje naj kraj ših ozi ro ma naju god nej ših inter ven cij skih poti. Ko gasil ska služ ba prej me infor ma ci jo o izred nem dogod ku, ste če posto pek evi den ti ra nja kra ja inter - ven ci je. Dolo či ti je tre ba toč no loka ci jo in na kraj dogod ka usme ri ti inter ven cij sko vozi lo. Dežur ni ope ra ter ima mož nost, da zaja me inter ven ci jo (sli ka 5) iz sez na ma baze hišnih šte vilk ali nepo sred no z dvo kli - kom na teren 3R pri ka zo val ni ka. V sez na mu inter ven cij, kjer je mogo če sprem lja ti aktiv ne inter ven ci je in jih tudi zaklju či ti, se izpi še zabe le že na inter ven ci ja s sprem lja jo či mi podat ki, kot so šte vi lo pre bi - val cev na hišni šte vil ki, požar ni načrt na hišni šte vil ki in podob no. Podat ki o in ter ven ci ji se z iz bi ro pove lju jo če ga vozi la avto ma tič no pre ne se jo v mo bil ni GIS. Raču nal nik je hkra ti nosi lec podat kov ne baze in navi ga cij ski vme snik. Ob vno su inter ven ci je v Cen tra lo se gle de na izbi ro pove lju jo če ga vozila v Vo zi lu izpi še pred la ga na pot do kra ja inter ven ci je s sprem lja jo či mi podat ki (vr sta inter ven ci je, zah - tev nost tere na, šte vi lo pre bi val cev na naslo vu itd.). Med tem, ko navi ga cij ski vme snik po naj hi trej ši poti vodi inter ven cij sko vozi lo na kraj inter ven ci je, lah ko upo rab nik v Cen tra li sprem lja polo žaj vozi la na tere nu prek 3R GIS a pli ka ci je. Ta nad zor omo go ča še dodat no izpo pol nje va nje načr ta inter ven cije. Sistem Cen tra la dovo lju je nad zo ro va nje več inter ven cij hkra ti, med nji mi pa lah ko poljub no pre klap lja mo in nad zo ru je mo situa ci jo. Ena ko velja za vozi la, ki so prek GPS/GPRS modu lov pove za na z osred njo podat - kov no bazo, nji ho ve loka ci je pa lah ko v vsa kem tre nut ku sprem lja mo v pri ka zo val ni ku. Os nov ne last no sti GIS-a pred stav lja nabor pro stor skih slo jev v bazi, nji ho vo nala ga nje, pre gle do vanje in izbi ro. Pro stor ski slo ji so pred hod no in gle de na potre be vpi sa ni v pro stor sko bazo s svo jo topo lo gi jo in atri but ni mi podat ki. upo rab nik Cen tra le lah ko z iz bi ro slo ja v sez na mu aktiv nih pri kli če sloj, ki ga lahko naj prej pre gle du je v 3R pri ka zo val ni ku, z dvo kli kom pa pri do bi tudi atri but ne podat ke. Mož no je, da se atri - but ni podat ki pri ka zu je jo gle de na odda lje nost pogle da, saj s tem pri do bi mo bolj ši pre gled, obe nem pa ne izgub lja mo hitro sti delo va nja a pli ka ci je. Pose bej zani mi vi so slo ji, ki pri ka zu je jo na pri mer poplavna in zava - ro va nja območ ja in podob no, saj lah ko upo rab nik gle de na nji ho vo pri sot nost pri la ga ja režim ukrepanja. 4 Sklep Sa mo stoj nost a pli ka ci je in zdru že ne last no sti geoin for ma cij ske ga, navi ga cij ske ga in podat kov ne - ga siste ma omo go ča jo širok obseg mož no sti za nad grad nje gle de na cilj ne ga upo rab ni ka. GIS a pli ka ci jo 254 Si stem za pod po ro gasil cem na inter ven ci ji smo v prak si preiz ku si li v so de lo va nju z Ga sil sko bri ga do Koper, ki jo tudi red no upo rab lja in poro ča o nje nem delo va nju. Poleg sprem lja nja inter ven cij skih vozil omo go ča infor ma cij ski sistem tudi nak - nad no ana li zo odzi vov na inter ven ci je in pre gled raz lič nih sta ti stič nih podat kov, veza nih na loka ci je vozil. 5 Viri in lite ra tu ra SOVZO: Sistem za sprem lja nje oseb in vozil v zah tev nih oko ljih. Konč no poro či lo pro jek ta, Harp ha Sea, d. o. o. Koper, 2010. Star ček, S. 2010: Izgrad nja objekt ne ga kata lo ga digi tal ne navi ga cij ske baze za učin ko vi to navi ga ci jo inter - ven cij skih vozil. Magi str sko delo, Fakul te ta za grad be niš tvo in geo de zi jo uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. 255 256 Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2011–2012, 2012, 257–264 GOOGLE MAPS KOT ODPRTOKODNI GIS? Igor­Biz­jak Ur­ba­ni­stič­ni­inšti­tut­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je igor.biz­jak@uirs.si UDK:­91:659.2:004 528.9:004.738.5 IZVLEČEK Goo­gle­Maps­kot­odpr­to­kod­ni­GIS? Na­men­pris­pev­ka­je­ugo­to­vi­ti­ali­lah­ko­upo­ra­bi­mo­Goo­glo­ve­zem­lje­vi­de­(Goo­gle­Maps)­kot­geo­graf­ski­infor­- ma­cij­ski­sistem­(GIS).­V pris­pev­ku­so­pred­stav­lje­ni­štir­je­pri­me­ri­upo­ra­be­Goo­glo­vih­zem­lje­vi­dov­kot­mož­no­sti upo­ra­be­GIS-a za­namen­pri­ka­zo­va­nja,­iska­nja­in­vna­ša­nja­podat­kov.­Kla­sič­ni­GIS-i­se­iz­oseb­nih­raču­- nal­ni­kov­vse­bolj­seli­jo­na­splet.­Pri­tem­upo­rab­lja­jo­splet­ne­brskal­ni­ke­kot­odje­mal­ce­do­GIS­strež­ni­kov, na­kate­rih­so­nameš­če­ne­baze­pro­stor­skih­podat­kov.­Ali­se­lah­ko­Goo­glo­vi­zem­lje­vi­di­pri­mer­ja­jo­s ta­kimi namen­ski­mi­splet­ni­mi­strež­ni­ki? KLJUČNE­BESEDE GIS,­Goo­gle­Maps,­splet­ni­GIS,­zem­lje­vid,­kar­to­graf­ski­infor­ma­cij­ski­sistem,­API ABSTRACT Google­Maps­as­an­open­source­GIS? The­goal­of­the­article­is­can­Google­Maps­be­used­as­GIS?­This­article­brings­four­examples­using­Google Maps­as­an­alternative­to­GIS­for­presentation,­search­and­data­input­purposes.­Classic­GIS­are­being­moved to­internet­from­personal­computers­by­using­web­browsers­as­clients­to­GIS­servers­that­hold­spatial­data- base.­Can­Google­Maps­be­compared­to­such­specialised­web­servers? KEY­WORDS GIS,­Google­Maps,­Web­GIS,­map,­cartographic­information­system,­API 257 Igor biz jak 1 Uvod Geo graf ski infor ma cij ski sistem (GIS) je tipi čen izde lek raču nal niš ke dobe. GIS sestav lja jo stroj na in pro gram ska opre ma, pro stor ski podat ki, ana li ze ter ljud je (Tom lin son 2003). GIS je s sta liš ča stroj - ne in pro gram ske plat for me zelo zah te ven. Za ana li zi ra nje pro stor skih podat kov je potreb no veli ko pro ce sor ske moči. Zato je že od prve ga pojav lja nja GIS-ov velja lo, da je za nor mal no delo z GIS-i potreb - na moč na delov na posta ja, kasne je pa zmog ljiv oseb ni raču nal nik. Namen pris pev ka je ugo to vi ti, ali lah ko GIS danes upo rab lja mo na inter ne tu in ali je ta GIS enak GIS-u na oseb nem raču nal ni ku. GIS-i se zad njih nekaj let pos pe še no seli jo na inter net. Poja vi li so se pro gra mi, kot so Goo­gle­Earth, Goo­gle­Maps, Bing­Maps. V Slo ve ni ji so zna ni Geo pe di ja, zem lje vid na por ta lu Naj di.si, Pro stor ski infor - ma cij ski sistem občin (PISO) in i Ob či na. V teh pro gra mih lah ko upo rab ni ki dobi jo veli ko pro stor skih infor ma cij, ki so postav lje ne v koor di nat ni sistem in pri ka za ne na kar to graf skih pod lo gah s pri pa da - jo či mi atri but ni mi podat ki. Ena izmed defi ni cij GIS-e opi su je kot sklop opra vil, kot so zajem, hra nje nje, pre ver ja nje, ure ja nje, ana li zi ra nje in pri ka zo va nje pro stor skih in atri but nih podat kov (Oze moy, Smith in Sic her man 1981, 92; bur rough 1986; DoE 1987; Par ker 1988, 1547). ali velja ta defi ni ci ja tudi za GIS-e, ki se pojav lja jo na inter ne tu? Vzpo sta vi tev GIS-a je teh nič no zah tev no delo in tudi zelo dra go. Med stroš ke spa da nakup program - ske opre me, ki je naj več krat dra ga že sama po sebi in izo bra že va nje sistem skih inže nir jev, pro gra mer jev ter ope ra ter jev. Prvi poskr bi jo za name sti tev in vzdr že va nje siste ma, dru gi za pri la go di tev siste ma upo - rab ni ku ali dolo če ne mu name nu, tret ji pa za vna ša nje in obde la vo podat kov, izde la vo ter izris rezul ta tov pro stor skih ana liz. Seli tev GIS-ov na inter net pome ni, da je tak sistem pre cej cenej ši, saj rabi - mo le eno licen co za splet ni strež nik, dostop do strež ni ka pa je prek oseb nih raču nal ni kov z do sto pom do inter ne ta. 2 Splet ni GIS-i GIS vse bu je šti ri osnov ne funk ci je: pri pra va, ana li za, pri kaz in uprav lja nje pro stor skih podat kov. Pri pra va vse bu je zajem podat kov in nji ho vo ure ja nje. ana li ze omo go ča jo upo ra bo podat kov z na me - nom izde la ve/us tvar ja nja novih, ki pred stav lja jo novo infor ma ci jo. Pri kaz je možen z orod ji za gra fič no pri ka zo va nje podat kov, bodi si na ekra nu ali na risal ni ku. uprav lja nje pro stor skih podat kov pred stav - lja roko va nje s stal ni mi gra fič ni mi in alfa-nu me rič ni mi podat ki (Nij kamp in Schol ten 1993). Polo žaj no opre de lje nim podat kom so lah ko pri pe ti atri but ni podat ki, sku paj pa se hra ni jo v bazi podat kov. Na osno vi teh podat kov lah ko ope ra ter s po moč jo pri lo že nih oro dij, ki so del GIS-a, izve de ana li ze. Rezultat ana liz je lah ko kar to graf sko gra di vo in infor ma ci je, ki so na voljo za spre je ma nje odlo či tev upo rab ni - ka GIS-a (Tom lin son 2003). Pred nost upo ra be GIS-a je v nje go vi funk ci ji uprav lja nja z ba za mi polo žaj no opre de lje nih podat kov. Funk ci je, ki jih ima GIS vgra je ne, omo go ča jo iska nje po bazi, izde la vo sta ti - stič nih, pro stor skih in dru gih ana liz in vizua li za ci jo geo graf skih podat kov (Heu ve link 1998). Med nje sodi jo tudi orod ja, ki omo go ča jo ana li zi ra nje podat kov ne gle de na nji ho vo vrsto, podat ki sami pa so lah ko rezul tat opa zo vanj, pred hod nih ana liz, pre ne se ni iz dru gih baz, ali kako dru ga če pri dob lje ni (batty in Dens ham 1996). Splet ni GIS-i mora jo, poleg zgo raj našte te ga, zado sti ti še pogo ju veču po rab no sti. To je, da lah ko sistem upo rab lja več upo rab ni kov hkra ti. Ter delo va nju v in ter ne tu, kjer se osnov ne bazič ne funk ci je siste ma, kot so baza podat kov, pro gram ska logi ka in pred sta vi tev rezul ta tov pre na ša jo med strež ni kom in odje mal cem (Peng in Tsou 2003). Splet ne GIS-e lah ko raz de li mo na siste me, ki teče jo na stra ni strež - ni ka (ser­ver-side), na stra ni odje mal ca (client-side) in meša ne siste me. Pri siste mih, ki teče jo na stra ni strež ni ka, odje ma lec prek obraz ca HTML spo ro či strež ni ku zah te vo po podat kih, na strež niš ki stra ni se podat ki pri pra vi jo in v ob li ki sli ke poš lje jo nazaj odje mal cu. Pri meša nih siste mih več jo vlo go na odje mal če vi stra ni prev za me jo posre do va ni pro gra mi napi sa ni v je zi ku java (java­applet), ki omo go - 258 Goo gle Maps kot odpr to kod ni GIS? ča jo več jo inte rak tiv nost s stra ni upo rab ni kov siste ma. Taki siste mi so pri mer ni za vklju če va nje upo - rab ni kov v ob li ki disku sij. V zad nji kate go ri ji client-side siste mov je glav ni pro gram na odje mal če vi stra ni, ta opra vi vse ana li ze in mode li ra nje, na stra ni strež ni ka pa je samo baza podat kov, do kate re dosto pa odje ma lec (Šu mra da 2001; Rin ner 2003). 3 Pri me ri upo ra be Goo­gle­Maps Goo glo vi zem lje vi di (Goo­gle­Maps) ponu ja jo upo rab ni ku zem lje vi de, sate lit ske posnet ke in veli ko oro dij, ki omo go ča jo izde la vo last nih zem lje vi dov. upo rab nik lah ko nare di svoj zem lje vid, na kate re - ga vne se vse tri osnov ne ele men te GIS-a: toč ko, lini jo in poli gon. Goo glo vi zem lje vi di že v os no vi ponu ja jo dolo če ne mož no sti GIS-ov, kot so risa nje osnov nih GIS ele men tov, doda ja nje atri but nih podat kov in pri ka zo va nje takih zem lje vi dov. Goo glo vi zem lje vi di ponu ja jo še mož nost, da upo rab nik zem lje vi de nad gra di s po moč jo pro gram ske ga vme sni ka Goo­gle­Maps­API (ap­pli­ca­tion­pro­gram­ming­inter­fa­ce). Ta omo go ča izde la vo poljub ne kar te, ki ji doda mo podat kov ne slo je, iska nje po bazi atri but nih podat - kov, iska nje prek gra fič ne ga vme sni ka ter vnos gra fič nih in atri but nih podat kov. Kar to lah ko upo rab nik nato vsta vi na svo jo splet no stran. V na da lje va nju so pred stav lje ni štir je pri me ri upo ra be Goo glo vih zem lje vi dov kot osno ve za pri - kaz pro stor skih podat kov. Za pro jekt »In for ma cij ska teh no lo gi ja, urba na mobil nost in izbolj ša nje kako vo sti živ lje nja: z GSM-i do ana liz sta nja in potreb kole sars tva v Ljub lja ni« (kolo.uirs.si) je bil nare jen splet ni por tal kolo.uirs.si. V pro jek tu je bilo potreb no s po moč jo GPS sle dil ni kov zaje ti poti, ki jih opra vi jo kole sar ji po Ljub lja - ni, rezul ta te pa pri ka za ti na splet ni stra ni pro jek ta. V ra zi ska vo je bilo vklju če nih 61 oseb raz lič nih sta ro sti, ki so opra vi le 705 ko le sar skih voženj po Ljub lja ni in nje ni oko li ci. Podat ki, pri dob lje ni z GPS sle dil ni - kom, so upo rab lje ni v ob li ki zapi sa KML (key­ho­le­mar­kup­lan­gua­ge), ki ga upo rab lja ta pro gra ma Goo­gle Earth in Goo­gle­Maps. Za pri kaz podat kov je bil upo rab ljen pro gram Goo­gle­Maps. S po moč jo vme - sni ka aPI je bil izde lan zem lje vid poti, ki so jih opra vi li kole sar ji v ča su tra ja nja pro jek ta. Lini je, ki pred stav lja jo poti kole sar jev, so bile pre ne se ne v Goo glo ve tabe le (Goo­gle­fusion­tab­les). Te tabe le so splet ni ser vis, ki omo go ča vnos podat kov, ki jih lah ko pro gram sko prek vme sni ka aPI pri ka zu je mo na zem lje vi du na svo jih splet nih stra neh. aPI omo go ča pri ka zo va nje podat kov tudi na Goo glo vih zem - lje vi dih. Za pri ka zo va nje oprav lje nih kole sar skih poti po vna prej izbra nih atri but nih podat kih (spol, namen oprav lje ne poti, zapo sli tve ni sta tus kole sar ja in nje go va sta rost) je bil izde lan upo rab niš ki vme - snik, ki omo go ča izbor po posa mez nih atri but nih podat kih. Pro jekt »ukre pi za ure sni če va nje pra vic inva li dov do dosto pa brez ovir: inven ta ri za ci ja obsto je čih ovir v gra je nem oko lju in v ob jek tih v jav ni rabi po Slo ve ni ji« (do stop nost.uirs.si) je imel za eno od nalog izved bo razi ska ve o sta nju dostop no sti gra je nih objek tov v jav ni rabi in na jav nih povr ši nah za gibal - no ovi ra ne, sle pe in sla bo vid ne ter glu he in naglu šne ose be. Cilj te nalo ge pa je bil pri kaz dostop no sti gra je nih objek tov na splet nem por ta lu, sku paj z mož nost jo vzpo sta vi tve siste ma nad zo ra dostop no sti do gra je nih objek tov v Slo ve ni ji. Pri tem pro jek tu sta bili izde la ni dve Goo glo vi kar ti, ena za pri kaz stanja in dru ga za sprem lja nje in opo zar ja nje o sta nju v pro sto ru. Pri prvi kar ti, ki pri ka zu je sta nje šestiind - vaj se tih zaje tih test nih objek tov, je bil upo rab ljen dvoj ni pri kaz objek tov. V le vem delu okna je pri kaz v tek stov ni obli ki in v de snem delu gra fič ni pri kaz na kar ti. Pri kaz omo go ča sla bo vid nim, da lah ko upo - ra bi jo le tek stov ni pri kaz, če jim vid ne omo go ča iska nja po kar ti. Izbi ra objek ta v tek stov nem pri ka zu omo go ča tudi hkra ten pri kaz objek ta na kar ti v de snem oknu. Podat ki so shra nje ni v MS­Access-ovi bazi podat kov in se prek aSP (ac­ti­ve­ser­ver­pages) pro gram ske ga vme sni ka, ki teče na stra ni strež ni ka in java­script-a na odje mal če vi stra ni, pri ka zu je jo na zem lje vi du v pro gra mu Goo­gle­Maps. Za vzpo - sta vi tev siste ma nad zo ra o do stop no sti objek tov je mož no v dru go kar to vna ša ti objek te in opis ovir za te objek te. upo rab nik izbe re loka ci jo na kar ti in vne se pri pom bo ali pobu do, ta pa se sku paj s pro - stor ski mi koor di na ta mi izbra ne loka ci je shra ni v MS­Access-ovo bazo podat kov. 259 Igor biz jak Sli­ka 1:­Poti­kole­sar­jev­v sre­diš­ču­Ljub­lja­ne. Za med na rod ni pro jekt »Re Sour ce – Tur ning Prob lems into Poten tials« (www.resource-ce.eu/en/ project-results/post-mining-knowledge-database/internet-knowledge-database-on-utilization-of-post- mining-potentials/) je bilo tre ba vzpo sta vi ti podat kov no bazo 103 pro jek tov dobre prak se in cen trov zna nja o re vi ta li za ci ji sta rih rud ni kov, odpr tih kopov, kam no lo mov in podob nih pose gov v na ra vo. Pri 260 Goo gle Maps kot odpr to kod ni GIS? Sli­ka 2:­Pri­kaz­sta­nja­dostop­no­sti­objek­ta. tem je sode lo va lo šest držav iz Eu. Podat ke je bilo tre ba pri ka za ti na zem lje vi du Evro pe s po seb ni mi sim bo li ter omo go či ti iska nje po bazi podat kov. Zara di funk ci je iska nja so atri but ni in pro stor ski podat - ki shra nje ni v MS­Access-ovi bazi podat kov. Iska ni niz podat kov se vne se pre ko obraz ca na splet ni stra ni na strež nik, kjer ruti ne VBS­cript (vi­sual­basic­script) nare di jo poi zved bo v bazi podat kov. To poi zved - bo zapi še jo v ob li ki defi ni cij spre men ljivk, ki jih pre be re java script, ko strež nik vrne dato te ko nazaj odje mal cu. Java­script na odje mal če vi stra ni izri še kar to s sim bo li in omo go či pre gle do va nje. Po vsa - kem sim bo lu je mož no klik ni ti in dobi ti še dodat ne podat ke, med kate ri mi so tudi sli ke in pove za ve do natanč nej ših podat kov. Por tal poslov ne cone (www.po slov ne co ne.si) je name njen pred stav lja nju slo ven skih poslov nih con, zani mi vih za tuje vla ga te lje. Stran obiš če prib liž no 400 oseb na mesec. Tuji vla ga te lji lah ko ob pre gle - do va nju 237 con poiš če jo pri mer ne za na pri mer posta vi tev obra ta, tovar ne ali distri bu cij sko-lo gi stič ne ga cen tra v Slo ve ni ji. Cone so pred stav lje ne v ob li ki poli go nov s po drob nej ši mi podat ki o ve li ko sti, komu - nal ni oprem lje no sti in dostop no sti. Prvot no je bil por tal zasno van na osno vi Map­Ser­ver GIS-a ter Gae-a do dat ka za pre gle dov na nje con v 3D nači nu. Zara di pre po ča sne ga odzi va Map­Ser­ver-ja in potreb - ne ga nameš ča nja java knjiž nic za delo va nje Gae-a do dat ka na stra ni odje mal ca, so bili podat ki o co nah pre stav lje ni na Goo­gle­Maps. Pri tem je bil upo rab ljen vme snik aPI, ver zi ja 2.0, ker pod pi ra pri kaz v 3D nači nu. Za pri kaz se upo rab lja ta dva slo ja, sloj slo ven skih poslov no-gos po dar skih con in sloj slo - ven skih regij. Oba sta shra nje na v da to te kah KML. Pri tem je sloj slo ven skih regij zara di ome ji tve šte vi la točk v da to te ki KML raz de ljen na dve dato te ki. 261 Igor biz jak Sli­ka 3:­Pri­kaz­izbra­nih­podat­kov­na­pod­la­gi­dolo­če­nih­kri­te­ri­jev. 262 Goo gle Maps kot odpr to kod ni GIS? Sli­ka 4:­Pri­kaz­cone­v 3D­pogle­du. 4 Sklep V os no vi so Goo glo vi zem lje vi di samo dober pri ka zo val nik gra fič nih pod lag, za kate re ni niti nuj - no, da so kar to graf ske. Vme snik aPI je tisti, ki šele omo go či, da bi se iz Goo glo vih zem lje vi dov lah ko nare dil splet ni GIS. Če GIS-i obse ga jo pri pra vo, ana li zo, pri kaz in uprav lja nje pro stor skih podat kov, potem lah ko z go to vost jo trdi mo, da Goo glo vi zem lje vi di nika kor ne more jo biti ozna če ni kot GIS. Če bi mor da s po moč jo vme sni ka aPI doda li še dru ga orod ja, ki jih ima jo današ nji GIS-i, pred vsem pa orod ja za ana li zi ra nje pro stor skih podat kov, bi se defi ni ci ji GIS-a lah ko prib li ža li. Ven dar so tudi pri pro gra mi ra nju nad gra denj v je zi ku java­script ome ji tve, saj ne nudi ena kih mož no sti kot dru ga pro - gram ska orod ja, na pri mer java. Ome ji tev je tudi sam vme snik aPI, ki pod pi ra dato te ke KML samo do dolo če ne veli ko sti ozi ro ma do dolo če ne koli či ne vse bo va nih pro stor skih ele men tov (toč ke, lini je, poli go ni …). Goo glo vi zem lje vi di torej niso pra vi GIS. Lah ko pa bi bili kar to graf ski infor ma cij ski sistem. Z njim je mož no pri ka zo va ti pro stor ske podat ke, ki jih vne se mo v bazo podat kov, izva ja ti poi zved be in raz lič ne vrste pri ka zov. Ni tre ba skr be ti za osve že va nje kar to graf skih pod lag, vde lan je iskal nik po podat kih, ki jih hra ni Goo gle na svo jih strež ni kih, ter vme snik za pomi ka nje po kar ti. To pa so definici - je kar to graf ske ga infor ma cij ske ga siste ma (Shu lei in Yufen 2004). Goo glo vi zem lje vi di ima jo pro gram ski vme snik aPI, ki omo go ča nad grad njo kar to graf ske ga infor ma cij ske ga siste ma. Z nje go vo pomoč jo lah - ko z do da ja njem novih funk cio nal no sti Goo glo ve zem lje vi de prib li ža mo GIS-u. a do pra ve ga GIS-a so Goo glo vi zem lje vi di še daleč. Vse nasled nje mož no sti bi mora li vse bo va ti kot že izde la na orod ja in ne kot mož nost, da se izde la jo s po moč jo pro gram ske ga vme sni ka. Pred vsem bi mora li vse bo va ti možno - sti doda ja nja slo jev v raz lič nih for ma tih. Tre nut no le v KML, KMZ in Geo RSS for ma tu. Pri doda ja nju osnov nih gra fič nih objek tov (toč ka, lini ja, poli gon) bi mora li ponu ja ti mož no sti določanja več atri butnih 263 Igor biz jak podat kov kot le ene ga. Manj ka jo mož no sti za delo s slo ji (raz vrš ča nje, dolo ča nje legend in podob no), izde la va ana liz podat kov (pre se ki slo jev, uni je in podob no) in na kon cu tudi pri pra va kar te oprem lje - ne z le gen da mi in opi si za izpis na tiskal nik ali risal nik. 5 Viri in lite ra tu ra batty, M., Dens ham, P. J. 1996: Deci sion Sup port, GIS, and urban Plan ning. Med mrež je: http://www.ac - tur ban.org/bien nial/doc_plan ners/de cis sion_gis_plan ning.htm (12. 1. 2012). bur rough, P. a., 1986: Prin ci ples of Geo grap hic Infor ma tion Systems for Land Resour ces assee ment. Oxford. De part ment of the Envi ron ment (Do E) 1987: Hand ling Geo grap hic Infor ma tion. Lon don. Heu ve link, G. b. M. 1998: Error Pro pa ga tion in Envi ron men tal Model ling with GIS. Lon don. Nij kamp, P., Schol ten, H. J. 1993: Spa tial infor ma tion systems: design, mode ling, and use in plan ning. Inter na tio nal jour nal of Geo grap hi cal Infor ma tion Systems 7-1. Oxon. Oze moy, V. M., Smith, D. R., Sic her man, a. 1981: Eva lua ting com pu te ri zed geo grap hi cal infor ma tion systems using deci sion analy sis. Inter fa ces 11-5. Hano ver. Par ker, H. D. 1988: The uni que qua li ties of a geo grap hic infor ma tion system: a com men tary. Pho to - gram me tric Engi nee ring and Remo te Sen sing 54-11. bet hes da. Peng, Z.-R. 2001: Inter net GIS for pub lic par ti ci pa tion. Envi ron ment and Plan ning b: Plan ning and Design 28. Lon don. Rin ner, C. 2003: Web-ba sed Spa tial Deci sion Sup port: Sta tus and Research Direc tions. Jour nal of Geo - grap hic Infor ma tion and Deci sion analy sis 7-1. Med mrež je: http://www.ryer son.ca/~crin ner/pubs/ Rin ner_pub lis hed_GIDa-01-2003.pdf (11. 1. 2012). Shu lei, Z., Yufen, C. 2004: The Prin ci ples of Desig ning CIS – Car to grap hic Infor ma tion System. Geoin - for ma tics 2004 Pro cee dings of 12th Inter na tio nal Con fe ren ce on Geoin for ma tics – Geos pa tial Infor ma tion Research: brid ging the Paci fic and atlan tic. Gävle. Šu mra da, R. 2001: Pre hod od osred nje k po raz de lje ni upo ra bi teh no lo gi je GIS-ov. Geo det ski vest nik 45-4. Ljub lja na. Tom lin son, R. 2003: Thin king about GIS. Red lands. 264 ovitek 11-12_ovitek 09-10.qxd 29.8.2012 10:23 Page 1 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V SLOVENIJI 2011–2012 ROK CIGLI^ IJI 2011–2012 DRAGO PERKO N MATIJA ZORN EVOL S I VMETIS I SK IJSCAMROF I INKSFARGOEG 11 ISSN 1855-4954 11 €0,093 9 2 1 6 9 8 7 2 2 8 3 4 5