Zemljiška odveza. Zemljiška odveza je največji uspeli revolucije leta 1848. Kakor hitro je revo-luciia dosegla zemljiško odvezo, je tudi izgubila vso moč. Kmetje, ki so prej stali v prvih bojnih vrstah — vedeli so, da se bore za svojo staro pravdo — so potem popustili druge revolucionarje in se niso več zmenili zanje. Po zemljiški odvezi so postali tlačani svobodni državljani. Graščinsko gospod-stvo jc prenehalo. Tudi razločka med graščinsko in kmečko zemljo ni bilo več. Vsi lastniki kmečkih posestev, naj so imeli prej bolj ali manj omejeno lastninsko pravico do posestva, so bili sedaj popolni lastniki. Ldino oni, ki so imeli kako graščinsko posestvo le za nekaj časa v najemu, so ostali tudi zanaprej samo najemniki. Prejšnje določbe glede razdeljevanja so sc sicer ohranile, toda pravice, ki jih jc prej imela v tem oziru graščinska gospoda, je dobila sedaj politična oblast. Kmet pa ni dobil samo popolne lasti, ampak tudi popolno odgovornost za svoje posestvo. Sam je moral gledati, kaj bo sejni, če pride uima, slaba letina; tudi za reveže ni bilo treba več skrbeti graščaku. Ravnotako ni bilo več dovoljeno prejšnjim tlačanom pobirati suhljad, grabiti listje ali žeti travo po graščinskih gozdih. Seveda so tudi graščaki izgubili podobne pravice do zemljišča svojih prejšnjih podlažnikov, tako nabirati cvetje, pasti po strniščih in loviti divjačino. Kmetje so bili oproščeni vseh davkov, ki so jih morali plačevati doslej gra-scakom v denarju, desetini in tlaki. Vsa ta bremena so odpadla pri takih, ki niso imeli posestva, pri katerih so izvirala ta bremena samo iz osebne podložnosti, in ki graščaku zanje ni bilo treba storiti dJupga, kakor izvrševati sodno oblast in skrbeti za varstvo, brez odškodnine. Oni »acani pa, ki so morali delati tlako zato, Ker so bili lastniki gotovega tlaki podvrženega posestva, so morali namesto tlake m desetine plačati graščakom primerno oaskodnino za to tlako enkrat za vselej. 10 odškodnino je bilo lahko določiti ta-ko, da so bili zadovoljni kmetje in gra-^aKi. 1 lako so delali ljudje leno in z ne-voijo; vendar so morali zaradi nje za- nemarjati lastno gospodarstvo. Ko je bil čas največjega dela na polju, je moral kmet s posli in živino v grad na tlako. Zavoljo desetine tudi niso preveč skrbeli, da bi izboljšali gospodarstvo. »Če bom več pridelal, več bo vzel graščak,« si Je mislil vsak. Tako je tlaka in desetina kmetu veliko več škodovala, kakor graščaku odvrnila. Odškodnina se je določevala na ta-le način: Izračunala se je vrednost vse tlake in desetine, ki jo je kmet dal na leto enemu graščaku, od tega se je odračunila vrednost tega, kar je moral narediti na leto graščak kmetu v povračilo za to. Potem sc je odštela tretjina od tega za davke in doklade, ki jih je plačeval graščak namesto kmeta državi in zato, ker je od tega dobival prej graščak tudi plačo zato, da je vršil sodno oblast, sedaj je pa to izgubil. Kar je še ostalo, dvajsetkrat pomnoženo, jc bila odškodnina. Ker bi bilo moralo mnogo posestev propasti, če bi bili morati plačati to odškodnino naenkrat, se jc ustanovil tako-imenovani fond za zemljiško odvezo, ki je posredoval, da so dobili graščaki odškodnino takoj v takozvanih zemljiško-odveznih obligacijah, kmetje pa so jo lahko izplačevali v obrokih dvajset let. Pri nekaterih vrstah teh bremen je polovico odškodnine prevzela dežela in jo plačala s pomočjo doklad, katere je pobirala pri davkih. Drugače je bilo s tlako in desetino, ki so jo kmetje plačevali cerkvam, šolani in župnijam. Zakon 4. marca 1849 je siccr določal, da se mora tudi to odškodovati. Toda že ministrski odlok 2. februarja I85D določa, da naj se odškoduje le, če ' ena stranka to zahteva in komisije za zemljiško odvezo naj določijo čas, v katerem se to mora zgoditi. Ker se pa te i pravice v mnogih krajih ni nobeden po-služil, je več davščin in tlake cerkvam, šolam in župnijam ostalo. Kako velikega pomena je zemljiška odveza — ali kakor bi se tudi lahko reklo i razbrememba zemljišč — nam postane jasno, de pomislimo, da je bilo samo v mali kranjski deželi našteto po imenu: j nič manj kakor 71 različnih vrst davkov v denarjih, 93 vrst davkov v pridelkih in 1 17 različnih vrst tlake. Samo v denarju so plačevali vsi tlačani na Kranjskem na leto 573.956 K, v pridelkih pa 501.266 K. Kakor navadno vsaka stvar na svetu, tako je imela tudi zemljiška odveza dobre in slabe strani. Veliko graščakov brez tlake ni moglo obdelovati obširnih posestev, mnogi so sc naselili po mestih, nekateri so hitro zapravili denar, ki so ga dobili za odškodnino in potem ni bilo ne tlake ne denarja. Pa tudi kmetom ni bila zemljiška odveza vsem v korist. Kmet je takrat dobil v roke nadležno davčno knjižico. Prej je plačeval davke v delu, sedaj jih je mo-raj v denarju, sedaj je moral skrbeti, kje bo denar zaslužil. Marsikak graščak je videl, kako ljudje nimajo dela in je prejšnjim svojim tlačanom, ki so prišli k njemu dela iskat, dal tako majhno plačo, da so ti mnogo »nanj dobili za svoje delo, kakor pa so morali plačevati samo za odškodnino. Ljudje tudi še niso bili v mnogih slučajih dosti zreli za zemljiško odvezo in niso znali po novem načinu gospodariti. Slaba stran zemljiške odveze je tudi. da se je izvršila čisto po liberalnih načelih in skušala razdreti vsako skupnost. Toda sedaj so tudi slabe posledice njene že minule. In če se kmetu danes slaba godi, ni tcniu kriva zemljiška odveza, vzrokov moramo iskati drugod. Beton. Dragi gospodar! Danes sc bova pa nekoliko od betona pomenila. To je danes na svetu imenitna reč, ki ljudem v mnogih zadevah prav dobro služi. Tudi tebi bo v marsičem prav prišel. Beton rabiš v hiši, v veži, v kleti, v hlevu in svinjakih, pri studencih in kapnicah; še celo poslopja ž njim krijejo. Treba je torej, da se z betonom dobro seznanita in stavim, da bodeta prijatelja ostala. Za beton se rabijo štiri reči: cement, pesek, gramoz (šuta) in voda, le včasi tudi nekoliko navadnega apna. 1. Cement. Tega dobimo v tovarnah. Kar nas je bolj kmečkih ljudi, poznamo le dve vrsti cementa; prvemu pravimo port-land, drugemu roman. Portland je zelenkasto temne barve. Cena za 100 kg 5—6 K. Delo iz portlanda < — kratki dom. _ i . . ... . . .. at t;:;.: -ti-i .r-;: • : ^ dsiavtc z gospodarji v> tetno »i ... . , - ;----• . - : •.; «.I/,JB CitiVCC Z iic ieim imco privadil1 " • • pesek ■• i-emertr/n vrti m?i ne iatUr,. tika. reva s« njihova f " " • e - --c- t. -j o: -ec^M^ /.. : V>/. m ..-; p«v>-:. U ; , . z'Val . ....., t- - i v < V. Z v-či -č, i- ii i'mtfe- f pa ie h'ev i-t.t-. z* j»> - •>-- ie pDa' - --------■» r-ca |e semer?* še is*.«*; «*> je trefca j ai.-s va. k. mu v* r H a st^enen S ...........— Tir • ----.. i •• --------- Z-.« =w-: /:-čr/;~ r bik. trefcc h.;- ;a - - , ,*ec:,Ni je u < • rahirr.o j .ts.< vode"? ...... . . " -m 2feili / vsS n -y- >><•, K Z l&r.ccrr. reiehpo. e »tre--.ro ir^noza. - - - -- /•' - . --.nodnjemi - ' - 'j-- - " - bcš -.-i - - ■ fJrvj - --- " t ". - . ker ii "-- - ' : -t .. iv ' cementa. - zagot-j. : t " o: _ - —1,1 K ce. T" tlaki - ■ ' ; - • • ' :a t voh * '. • ti.-i ----- Zbeto. - i - i nate "1; -' - ■ - -" c-!i; !e ---ireifi ? .i* r%j ..." krajj - "— ' ■ ■ '" • . -; taka P. Pamef je balila kor žamet ^ » » » r » i *..'.* — • . ^ . . .levu sns: . - • ......' ' '••• - : *. ^.sijaje. '•• . '..J""..' ~ ? ' • i ma rz ~> — ' -- sepo» ' . - - . u-c,;. ;. :. vedllO - - -. ri?ka - - - - -. ■ ^ " - " i • ;. s? na ta, - * - ~ -- - v - v -isi - :r - ,kaj c ■ - . - .; < e ^-ii: Re- •-k n ' /j : - i* ^ ^ Jo- ~ - * -- * - v,. ..v . . . ----- - . ' iV CTlli - - ••'.. ^ . j" •"»-c - - -4»RC iru*i-:. X V« - - " » -V. v ; . r: do- - - — . „ " . ' ' --- nji« z-i .u.ti :>.«;č oral 7 : •- ----it -. - * '.. ^ •'•"v • '"J v- - v • • ;t -4''«"1, „. - ■ ' - ---- - ' .."j " - ^ '' ^ >' - m sra^c. i« IO- ■es. ^ c r-a ra ^ »* ^ Immml te * » «sl ' t • i. ~ - s' •*• v ' ■ -v oit,-«an. r. c;"" Kak" "•- T- T-- - m T. Mpr. —" " N v ^rs-njv ti ? 5iapw« ^ - •«- C-AV-J,^ Aft^fu S,-;^, fv-;-asi i iiiffi; ^ „ ^ : . • - -v, . ^ s, ^osiu ii JH 3». . -v « ^-STTSfiS sv ' ••"" - : - -" " * fV ^^ : vS - .. - =--- ..:-. :. ,-r, . . v MSI. -strt l»tt.. ii « m ...... 1 ^ «« , .. - ^ - v , x ^ , ^o.' t; bo žalostno odgovoril: »Kdo bo Seli skupaj sp:r.-l.<< Vsak se boji, da ,i n drugi ne oškodoval. mamo pa tudi mnogo travnikov v Icai Niso močvirni, včasiii še malo nrrsiilii Pa kakšen razloček med njimi! P; i Ji p i sem i ravnike raznili posestnikov v il legi. Eden je pridelal več kakor še enkrat tolik... kakor drugi; mrva je bda lena' več noHia detelja, sosedu zraven se pa L'skoro kositi ni izplačalo. Kje je vzrok ? Eden je pripeljal jeseni nekaj voz gnoja na travnik in ga zalival z gnojnico. Skoda se 111« ni zdelo nekaj kron dati za umetna gnojila. Zdaj ima travnik, da ga je veselje gledati. Drugi nima časa, nima gnoja, nima denarja, saj bo samo zrastlo, kar bo Bog dal. Ob košnji skoro ni vredno kositi. Sulia rebra njegove živine pa glasno vsakemu pc\ edo, da gospodarju pameti manjka. V planinskih krajih ni veliko boljše. leta in leta padejo. Še nikdar pa ni nobenemu na misel prišlo, da bi planinam gnojil. Še plevela, ki sc jc razrastel na krajih, kjer je več gnojnice, nc morejo pridni maierji iu majerke pospravili. Trave jc pa vedno manj in z neko grozo sc pritožujejo ljudje, kai bo, čc bo šlo to tako inprcj. Veliko sc jc žc v zadnjem času izboljšalo, vendar lahko trdim, da bi sc pri nas lahko še enkrat toiiko krme pridelovalo, kakor jc sedaj pridelamo. Redili bi več živine boljše, kakor sedaj iu bi sc ne bilo treba vsako zimo bati, da bi krme nc zmanjkalo. Kako izboljšati travnike, jc pa odvisno od načina, kako vpeljemo umno gnojenje. Vsak kmet vč, da krompirja nc bo dosti, če mu nisi pognojil. Pogoj za napredek kmetijstva je gotovo dobra poraba sjiioja. Naši ljudje menijo, da je zadosti, če je Ic prccej stelie, pa bo rastlo. Toda stelja d;i le prst, ki na polju dobro vpliva, toda gnoj ni. Pravi gnoj jc lc to, kar od živine pride. Zdaj pa poglejte, kako sc navadno s tem ravna: Gnojnica se večinoma povsodi zgubi brez koristi. Nalašč jo napeljejo li kaki vodi, da sc iažje odteka. Naši učenjaki pa pravijo, da ima 100 litrov čiste gnojnice v sebi '/5 kg dušika in 16 kg kaliia. Dušik jc vreden v umetnih gnojilih 1 kg 2 K 20 v., kali pa 5D v., torej jc skupno v 100 litrih gnojnice za SO v. kalija. Za travnik gotovo m boljšega gnoja, če se včasih pridene še malo žlindre ali superfosfata. Marsikdo je zc tudi sam skusil, koliko pomaga gnoj-jnca rastlinam. Zalivali so ž njo peso ali Krompir po dežju ter skoro še enkrat več Pridelali. Videti je tudi na travi, kamor gnojnica iz hlevov teče, kako bujno in krepko raste. Švicarji imenujejo zato enojno jamo svojo zlato jamo. Z gnofuico se da čilski soliter, ki stane 100 kg 35 K in ima 14% dušika skoro popolno nadomestiti. Zmota je tudi, da koristi gnojnica wmov travnikom. Rabiš io lahko prav "»Pesno tudi pri vseh poljskih rastlinah, '-e poskusi ž njo zalivati krompir, zelje * tudi žito, ko je vsejano, pa boš videl, k0 za'eže to prezirano gnojilo. Temeljni nauk dobrega gospodarstva mora torej biti: Ne ena kapljica gnojnice sc mi ne sme izgubiti. — Kako je pa v resnici? Komaj boš dobil kakega kmeta, ki res porabi vso gnojnico. Ljudje pravijo, da sc poleti posuši, pozimi pa zmrzne; za izpeljevanje jc ob lepem vremenu preveč deia, ob dežju sc pa ne izplača vode vozili. Kar vse sc zgubi, kakor da bi sc bil čudež napravil. — Zakaj si pa nc pomagaš? Ce ima kmet lc nekaj kron, popravi hišo, naredi friado ali pa postavi še eno nadstropje na svoj dom, da bo več prostora. Cc streha pušča, bo tudi najbolj zanikrn gospodar hitro popravil, da se strop ali mrva ne pokvari. Dolžni ste torej vsi zavedni gospodarji varovati svoje koristi s tlakoval "it hleva in napravo gnojne jame. Kako sc to naredi, sc vam bo prihodnjič natančno povedalo. Ravnanje z gnojeni tudi ni vselej pravilno. Kar zmečejo ga na dvorišče. Bolj skrbni gospodarji ga precej shodijo, da ne izpulili, potresejo na gnoj prsti ali žaganje, malomarni ga pa kar zmečejo tja in sc ne zmenijo zanj, dokler ni čas ga na njivo izpeljati. Najboljše snovi izpulite ali jili voda izperc. Prav dobro bi bilo. da bi (.koli gnoja napravil mali zidcc, visok 60—80 cm, da bi sc izpranje gnoja vsled dežja še bolj zabranilo. V naprednih, deželah imajo navadno nad gnojiščem strciio, da jc tako gnoj pred solncem in dežjem zavarovan. Re» je to malo neprilično, toda trud in delo sc obilo izplačata. Pri nas priporočajo hlevski gnoj porabiti za polje, travnikom pa gnojiti z umetnimi gnojili in gnojnico, .laz bi pa vsled lastne izkušnje vsakemu priporočal jeseni vsaj nekaj voz hlevskega gnoja izpeljati na travnik in tam precej raztrositi. Štiri voze gnoja sem da! izpeljati na travnik in prihodnje leto jc zrastlo kljub slabi letini do 15 ccntov več mrve, ki je bila vredna do 60 kron. Na Heskem in Bavarskem v Nemčiji pognojijo travnikom s hlevskim gnojen, da ic po travnikih vse črno, skoro za nekaj prstov debela plast samega gnoja. Uspehi so pa tudi očividni. V zadnjih 20 letih se jc pomnožilo v Nemčiji število goveje živine za 3 milijone živali. Pred dvajsetimi leti so imeli 16 milijonov goved, zdaj 19 mil. Pri tem je treba še pomisliti, da jc živina splošno veliko lepša in večja, kakor jc bila poprej. Krave so navadno vredne 500 do 600 kron. dobijo se tudi v vrednosti 900 do 1200 kron. Okoli 4 milijarde jc Ic goveja živina več vredna. Prcšičcv imajo zdaj devet milijonov, koz pa en milojon več, kakor popred. Pri tem je še opomniti, da sc travniki niso povečali, ampak zmanjšali, ker se je obseg njiv zelo povečal. Popred so rabili 68 odstotkov vsega sveta za kmetijstvo, zdaj le 64 odstotkov. To je naredila obrt, ki rabi vedno več sveta za tovarne in premogo- ter rudokope. Žita prideljujejo za tretjino več, kakor pred 20 leti. To so vspehi umnega gospodarstva in pametnega gnojenja. Na Nemškem pa porabijo tudi največ umetnih gnojil na svetu. Lc za čilski soliter dajo na leto 90 milj. mark. Druga umetna gnojila izdeljujejo doma. Stanejo gotovo trikrat toliko. Ali naj torej tudi pri nas poskusimo z umetnimi gnojili? Sedajna znanost uči, da se s hlevskim gnojem ne da doseči največja množina pridelkov, katere more zemlja donašati. Poskusiti je torej treba povsod. Glavno vprašanje je seveda, če bo polje toliko več donašalo, da sc izplača trud iu umetna gnojiia? To vprašanje moramo z mirno vestjo potrditi po dosedanjih izkušnjah. Lc poglej na travnike, ki so se posuli s kajnitom in žlindro ali tudi kalijevo soljo in žlindro, kako se pozna!' Kmetje sami pravijo, da pridelajo še enkrat več. Ze drugo leto je gnojilo popolnoma izplačano in imaš še lep dobiček za trud. Moraš pa tudi pri ,tem pamet rabiti. Če je svet močviren, ti gnojilo ne bo koristilo mnogo. Če ga raztreseš po kraju, kjer ti ga voda odnese, tudi ne boš imel dosti užitka. Gnojite, le gnojite travnikom! Naj se ti ne zdi škoda za par kronic, saj ti bo zemlja obilo poplačala. — Ljudje pa marsikje pravijo, da z umetnimi gnojili ni nič. »Prva leta že lepo raste, deteljica požene, potem je. pa še slabše. Boljša trava sc čisto zamori. Sam sem skusil, to-ua slabo sem naletel.« Kupil je malo gnojila za velik travnik, da je zemlji komaj malo poduhaU dal. Zdaj pa hoče, naj bi to večno trpelo. Če si krompirju slabo pognojil, ga je bilo malo, njiva je pa čez dve leti gotovo nerabna ali pa še prccej po krompirju, čc nisi na novo pognojil. — Čc sc torej umetno gnojilo porabi, ga moraš na novo zemlji pridati. Če je travnik že prav slab. sc mora pognojiti z osem stoti žlindre in deset sto-tj kajnita ali dvainpol stota kalijeve soli. Če je pa že zagnojen, pa zadostuje na leto tri stote žlindre in en in pol stota kalijeve soli. Enkrat bi morali seveda nekaj več založiti v gnojila in napravo gnojne jame ter popravo hlevov. Toda večja množina pridelkov bo omogočila tudi večje število živine. Kjer jc pa živina lepa, je gospodar trden. A. Oblak. Kazale* po Avstrijskem. III. Nižja Avstrija. Naši ljudje so bili vlani na Dunaju, da so proslavili šestdesetlctnico ljubljenega vladarja. Ker je Dunaj glavno mesto Avstrije, nas zanima tudi tamošnja dežela in« njeni ljudje v gospodarskem oziru. Nižja Avstrija je skoro še enkrat večja kakor Kranjska. Meri 198-32 Mm" in ima po zadnjem štetju 3,100.493 ljudi. Med liudmi je bilo naštetih 132.000 Čehov in do 160.0000 judov, ostali so Nemci. Posebnih zemeljskih lepot dežela nima. Vrste se grički in ravnina, kakor na Dolenjskem. Zemlje je 43% njiv, 116 % travnikov, 19 % vinogradov, 3-2 (/c pašnikov, 34 3 fo gozdov. Živine imajo v primeri z obsegom jako veliko. Če pomislite, da ni rodovitnega sveta še enkrat toliko kakor na Kranjskem, se vam bo čudno zdelo, da imajo 141.000 konjev, torej šestkrat toliko lli 11 kakor na Kranjske:«. - 25 5.'»»'. iHtš&tv 5301231, M .e 107.SJ čeprav mislim:•. ča ji presicereja P"--r;2v:a m'-?79 koz. 2 milijona glav peru čine in 61.490 ovac. izmed ž::a sejejo na več rži. katere pri«iela;o skoro toSko k«'.- pšenice, ječmena : : o vsi sku?a.,_Pr uelek rži ce:: :o na 51.122 vag cc na 11.394 vagonov, ječmena vagonov, ovsa na 14J!7 vagonov, koruze na 15.5»>7 vagc: v. Prav v-.;..-. - -vina. katerega pridelajo IJ "-7.7H KI. K rej eno četrtino vsega vinskega pr:ie.Ka v Avstriji. Vino ie prav dobro. To se posebno kaže v dunajski mestni kleti. Kjer ima 9 prostora za deset navadnih gostiln; pogost v;č. um. I- ai naprav: - •. i" še a pametnih ljudeh. — Kljub tako ugodn t", uspehom se peča le malo več kot tre:; ::a 1 odi » kmetijstvom. \se drugo je v tovarnah v trgovini. Le v tovarnah za snkno, kotenino, galanterijsko blago jc 1 -= i._1 --r delavcev. Zdai se ne bo nobenemu čudno zdelo, odkod toiiko sukna in drugili lepih reč:, k: se kaže; v :ia>:li prodajalnah. Z:-darjev je >0,32.'. Na Dunaju vcdr.o podirajo l:i zidajo. Pokazali ti bodo najlepšo paače. da b-.š kar strmel nau n;.no vi .-k' stjo .:: lepoto. Hočejo venuar Kav lepšega napraviti, in vse poderejo. Svet se plačuje v notranjem mesto 1 kvadratni ir.eicr po 2—3000 K. torej klaftra do 11.000 kr- :'. Marsikdo bo rekel: Farba«, vendar ie gola resnica. K < prideš g< ri. b: š pa sam v,del. Kovinskih delavcev je 63.900, pe-v. i!aščičar.f.v in M^ar;-.'." 5\136. Piva izdelajo 3A36.937 hI. Le }ia Dunaju ga spijo vsako leto 2,.SW\959 !-l. Na vsakega Dunajčana poprek, torei tudi na ženske .:i i"-'.-- k c, prid: k 'i H • l:t:ov pva na L: . I" iu. že precelšno zej . kar seveda ni hvalevredno. Dunajčani imajo prav izvrst- . no nitr.o vodo. skoro 4 tire daii č napeljano. toda za pijačo je ne marajo dosti. Saj spije;«» vrh piva. z t katero >e da na let i blizu 100 milijonov kron. še 666.338 hI vi-r.a. ki je vredno do 25 milijonov kron: da sc tam tudi žganjarije, je očividno v vsakim kraju. V deželi pridelajo tovarne I2-V»«> hi alkohola iz krompira in žita. \el.ka mncžlua se ga p p - d~:na. Saj tožijo ta mošnji domoljubi, da se uživan'e pravega Šnopsa vedno bolj razširja, opušča pa pivo. kar je po njihovem jako siabo Znamenje. Na Nižje Avstrijskem pride razen Oalicšje največ žganja na e:n osebo. Kam bodo pr:š'i na ta način ub-gi ljudje? Ne bo m pomagaia ugodna lega br.zu Danaia, ne rodovitnost zemlje, :>.e organi* zac:ja. Pijanost mora vse uničiti, če se ji ne vstavi razširjenje. — YeHkp,se izdela tudi sladkorja, raznih strojev i52.641 delj, lesnih tovarn m mizarjev (79323 dd.). tkanin 157.726 de!.', papirja (12320 del.) in dr. Zadružno celo je v dežeii zelo raz-v to. \ seh zadrug je ">]«•. med temi 5 55 rajiajzn-". k. Nekaj posebnega ;r.a o gori v skladlščmh zadrugah, kakoršna je slovenska v Smčivas: na Koroškem. Ljudje r;e morejo in nočejo precej po mlačvi ž::a prodati. Pripeljejo ga v zadrugo, kjer dobijo liste za žito ::i za :e :ud: denar na p<>-sodn. če vo v zadregi. Zadruga žito prečisti. sortira in razproda. Obnesle so se 12' p'2v dobro. Prvo je ustanovil župnik Ban-V r. Vp.c: av:::i. Zda- jih .'c 21.—Pri vsem zadružnem gibanju delajo v prvi čl. ■ . -. , ~ . u-., ; m zaupa, ker v "- :iči d •':■ čka, temveč le sreče ljudska. Tudi pri zadružni cen-c —.da leta !'>'". l53.uutM.sOO K prometa, imata vodstvo dva župnika, ro-slane* Bauchinger in Trimmel. .Mlekarstvo je zelo razv.to, gotovo najbolj v celi Avstriji. Mlekarskih zadrug imajo 374, katera proizvajajo 99,623-282 I mleka. Ta množina je previsoko računjena, ker nad 1( zadrug daje mleko v n.žjeavstrijsko mlekarna na I »unaju, ki izkazuje zopet 18.934561 1 mleka. To mleko i- torej dva-kn: šteto, števil 3 zadrug je v posameznih sodnih okrajih res veliko. Tako jih ima sodni okraj: Haugsdorf 18, Kirchberg in Wagram 23, Korneuburg 27. Laa a. T. 27. Matzen 28, Oberholabrunn e8, Sto-ckerau 50. To se ne more drugače razlagat. kakor da ima vsaka vas svojo mlekarn'.'. Napravijo si čisto priprosto. Hišice sezidajo za 2000 dO 5000 k .-on. nekatere tud dražje, postavijo notri strric za mleko hiaditi, separatorja in nekaj drugih naprav, pa je mlekarna gotova. Večinoma imajo okoli 100.000 I mleka na leto. Le St. Valentin ga ima n;.d tri milijone. Kmetske nWek« rne imajo svojo centralo ra Dunaju v Nižjiavstrijski, ki jim preskrbuje pr- dajo na Dunaja, kjer ima krasno poslopje, ki je stalo 752.339 K. sam i strflji pa 229.69 5 K. Toda mleka ne more svojim članicam plačev. .1 dražje, kakor 17-5 c:i liter r; Dunaj postavljeno, kar se bo našim mle-k..:"."..m. ki poš l'ajo n:l*.*k'i v Pritm.ri^ malo nizko zdelo. Pozabiti ne smemo, d:1 je Duna.l od vseli strani < bdan rd na jI" !; rodovitnega sveta, iz Češkega in Morav-skega sc v par urah pripelje mleko ha Dunaj. In to ontiska cene. Sam Dunaj porabi na dan 782.00fs 1 mleka, torej bi Dunajčani mleko vseh naših mlekarn pop;!i v !7 dneh. Od te m:;> žme pride na Dunaj iz Nižje Avstrije na dan 533.300 !. Gorenja Avstrija ga daje 400 i. Štajersko 1300 i. Češko 7200 1. Moravska 144.0»ki i, SleŠka 1MU» Ogrska 94.000 I. Ljabeznjivi Mažari nam tudi tu delajo konkurenco, še hujše je pa z maslom. s katerim preplavljajo Ogrj avstrijske trge. Oni so vzrok, da se kupčija z maslom včasih tako ustavi. Ko bi & Avstrija ločila cd Ogrske, b. v tem oziru gotovo ne bilo slabo za kmeta. Najlepša mlekarna na svetu je pa dunajska. Leta 1907 je imela 90 članov ki so dali 21,188509 litrov mleka v mlekar-no: \a_cnega uda pride povprečno na leto 235.447 litrov. Manj kakor 100 litrov ga ne sine nobeden dajat:. \ seh deležev i malo c \ tn de-ež znaša 2(h>' K. Po bilanci ima poslopje vrednost dva milijona kron inventar pa 252, m", kron. Sem dajejo mle-. (vo C r.ajy:sj: g spodje. grofi in knezi, ki imao od »doaoo krav. Vsaki mesec mc ra ^u^saK .o Krave po živinozdravniku ^.•.-^■caa;!, .e s:, popolnoma zdrave Du naKarn so veseli ljudje, zato se pa 'smrti bo*. \ iudnjein c. su so zdravniki iznašli ua je mnogo ju.: dobilo jetiko vsled £ £a mleKa- ^rave so bile jet.čne, bac i so prišli v mleko in po mleku v ljudi so ga vživali. Da bi b:ii popolno variv'' f. morajo krave preiskati. Če jc Dunaj-aln brez skrbi, rad dobro p!u,';:. Dunalsta mlekarna prodaja mleko en bter po'^? v steklenicah. Plačuje ga pa udom na |V naj postavljeno po 1S-5 h en l.ter. pomisli, da nima gotovo nobena našainl-' karna tako snažnega mleka in tako dot'1* krav. kakor dunajska, se nam bo ta ceni got a-o nizka zdela. \'saki dan se por,hi do 2000 K za delavce, upravne stroške In ple če. Man: so imeli 25 m lij nov litrov mleka. To je na le mala množina riroii vsej porabi Dunaja, ki potrebuje skupn 2*7 mil.joncv mleka na leto. \'e' kakur p<-!ovico te množine prodajo trgovci i Milchhandler). To morajo biti precej pre-meteni ljudje. Ko so pred 2 levi zaradi štrajka železničarjev nastale težave pri dobavi mleka, so ga Dunaj.ai:on liit.roi p dražil: za 3 h pri litru, ne da bi kmeta! dali en v,nar od tega zaslužka. Ko s. pH vlani kmetje zahtevali povišuje mlečnih cen. ker s temi cenami ne mor.jo ve." .Majati, so bili ti trgovci naenkrat poln: usmiljenja do ubogih 'n izmozg; nlli delav. cev in meščanov, katere hočejo hudobni kmet. odirati. Vsi so se zdru/.lli in sklenili, da mleko ne sme prav nič dražje postat:. — tr-neps naj bo le drag. pivu ud1, vino tudi. le mleko, ki jt najboljša i-r-na, ne sme imeti cene, da bi kmet m ..I živeti Siccr so cene na Dunaju res ni/.ke. So-clalnodemokratični vodja jc na d tičiicni Shodu izjavil, da ima nj h konsumno dru-štvo napravljen sklep za dnevu h .■0.G". i po 15 h en liter mleka na Dun. i post.iv-lien i. Za tako ceno ga ne more nobena kranj.-ka mlekarna dati. Zasebniki dajejo skupno v deželi il milijonov litrov mleka. Kak;.r ie razvidno iz tega, se vrti .-.t trgovina dežele v prvi vrsti okoli Dunaja. Saj t i ni čudno! Štiri ure daleč največje in najlenše hiše na vse sfani. Da bale vsaj malo vedeli, kaj je Dunaj, naj \a;ti v. povem, koliko se tam v enem letu poje. Leta 1006 so povžili na Dunaj.i goved, večinoma mastnili vol v. .'('-1.I5S telet. 614.SO 1 prešičev. 54.716 ovac in ko;:. 5. i.Mi.PM S gjav perutnine. 10.2sS.( (v'l kg še posebej mesa. 2,619.000 kg rib. Konjev se tudi povžije na tisoče, pa ne vem natančno. O tem še Dunajčani ne govo.c radi Navadno jih prodajo 2ui do 300 na teden. I'isti. ki meso vživajo. pravijo, da je iMaha prav izvrsten. Naša ži\ i na se gotovo no-benkrat ne bo na Dunaj prodajala v veliki množini. Za nas je odprt trg Priniorjc. za živino tudi NentOija. A. Oblalf. Na deželi. Dober dan vam Bog daj. oče Mn- linič!« Bog daj. Bog daj! odgovori stari mlinar, odseka trs, pa se zravna kvišku-Ko vidi. da je žena občinskega tajnika. Prime za klobuk pa še enkrat odzdravi: »A vi ste. gospa; dober dan!« »Ste vedno pridni, vi oče.« »R, kajpada, treba.« . »Prišla sem vas nečesa prosit m upam, da mi ne odrečete,« do smehljaje gospa. , .0 »Kaj "a tacega, kaj r« „Ta-le kosec zemlje tukaj mi dajte v ii-iiei"ii da si napravim vrtič za zelenjavo. Sicer jc res zelo majhen kos to, a je doma in struga Jc poleg.« Mož malo začudeno pogleda pio- Mlk0'pa kdo vam bo vrt obdelava!?« 4 »Kj, sama!« . v . '* Ha ha, ha,« se zasmeje mož m neverjetno'zmaje z glavo, »vi hote obdela-vaSi zemljo, kajpak! Kdo bo pa potem pomagal v občinski pisarni?« Nič se ne bojte, tudi za to bo dovolj etsa. Torej, ali se pogodiva?« Um. zakaj ne, ako resnično želite. Samo na to vas opozorim, da ako vrta ne /..gradite, vam bodo gospodinjine kokoši vse uničile. Kokoš gre za zelenjavo kakor dihur za jajcem.« Na to pa nisem mislila . . . No, pa !;aj bi stala ograja iz kanel?«'1') K, nc bi stala baš toliko. — Pa kje boste dobili gnoj?« Veste kaj, oče, kar zmeniva se za vse skunaj; vi mi napravite ograjo, daste potrebni gnoj in mi napravite gredice proti primernemu plačilu. Za tisto sc nc bova prepirala, saj sc /e toliko poznava, kaj »c?« Naj pa bo no, ker ste vi.« Hvala, oče. Samo jaz bi rada, da mi vrtič čim preje uredite; če mogoče šc ta teden?« Saj še ni sile. Sedaj je februvar, če fcjetc marca, bo dovolj zgodaj.« A ne, jaz hočem imeti prav zgodaj zelenjavo.« Pa vam nič nc koristi, čc še tako zgodaj sejete. Mraz ne pusti rastlinam KvMvm in bole prej rezali solato, ki jo sejete v marcu, ko ono, ki jo sejete febni-varja.« »Oho, zakaj na jc mati županja žc seja!;'. ki ima vedno prvo zelenjavo?« Pri njej jc pa druga stvar; njen vrt ie proti solncu in v zatišju; ta kos tu pa jo zaprt proti jugu in odprt proti severu.« Mož je imel prav; toda gospa se ni dala estrašiti, češ: tako leno in skrbno bom gojila vrt. da bo moralo rasti. Zato pravi: Imate prav, oče. Vendar pa vas prosi"', da mi vrt le uredite takoj — prosim!« »K no, če hočete! Meni je vse eno. Kaj pa mislite sejati?« »Vse vrste zelenjade: solato, radič, kumare, peteršil, zeleno, korenje, redlco-karfijol . . .« »Ha, ha. ha! Potem pa bi morali imeti ravno desetkrat toliko zemlje, kakor je to tukaj. — Nt), pu saj vem, da vam je samo zabavo; na deželi jc pač dolgčas za l,1cstnc ljudi.« . »V tem jc mnogo resnice. Vendar pa »iislmi pri tem tudi na svojo korist; kajti *) Trs, ki raste v južnih krajih. glejte: mesto jc daleč, tu v vasi pa nihče nima zelenjave naprodaj. Kako solato se časih šc dobi, drugega pa nc. Sedaj si hočem sama pomagati.« »No, poskusite! S sinom vam urediva vrtič še j'.'tri.« »Dobro in z Bogom tedaj.« Z Bogom.« Vesela hiti gospa domu in v duhu že vidi, kako bujno vse raste v njenem vrtu. Pri gospej županji si izprosi različno se-menje in komaj čaka, da ga poseje in vidi potem vzkliti iz zemlje fine, nežne rastlinice . . . Kako bo gojila te klice, ki jim je ona naklonila življenje, kako jih branila suše, plevela in drugih sovražnikov, ki bi .sc pokazali! Sedaj se ji življenje na deželi ne bo zdelo več tako tožno in zapuščeno, sedaj bo imela komu posvetiti svojo nežno skrb in ljubezen, ne da bi sc ji bilo treba bati. da bi bila napačno razumljena ali pa ncblago izkoriščana. »Zemlja, ljuba zemlja,« tako jc govorila sama pri sebi, »sedaj mi bodeš ti prijateljica. V tebe hočem pokopati svoje bridkosti, iz tebe hočem črpati moč in ljubezen za vse dobro in lepo. Koliko lepše bo sedaj moje življenje!« Pa ni šlo vse tako gladko, kakor jc mislila. Vrt je bil pač premajhen in na neprimernem prostoru; pa še druge pogre-čkc ji jc odkrila izkušnja. Kliubu vsej skrbi in negi ni hotelo rasti, vse je bilo zanikrno in zaostalo. Vendar pa jc vrtič prijazno izgledal, ker ni bilo v njem plevela in so bile stezice očiščene. Gospa tudi ni izgubila poguma in veselja, marveč je njeno zanimanje za vrtnarstvo vedno bolj raslo. Spoznala jc, da silno malo ve o tem in da tudi vaščani niso ravno posebno podkovani. Brez dolgega pomisleka si preskrbi primernih knjig in časopisov in šele sedaj ji postane oči to. kaj njenemu vrtu manjka. Pred vsem jc bila zemlja šc divja, neza-gnojena in pa veliko premalo globoko sko-oana. Dalje pa so rasli tik zraven visoki topoli, ki niso ic jemali vrtiču solnčnc svit-iobe, marveč so njihove korenine bile raz-preženc pod gredicami in so otimale ze-lenjadi vlago in gnoj. Kamor ic zasadila, lopato, povsodi je odkrila te korenine in njih niti. Za tisto leto ni bilo več pomoči in je bil trud in denar izgubljen. »Hc. he, gospa,« sc ji je rogala gospodinja, stoječ ob ograji vrtiča, »slabo se vam sponaša. Toliko vas je stalo, pa nimate kaj pobirati. Saj sem vam rekla, da sc n i k a r i s tem nc ubijajte, bi že pri nas dobili zelenjado za juho.« Gospa se je nasmehnila: Da, kar je res jc res — moj vrt me je za letos pustil na cedilu. Toda bote videli prihodnje leto!« »Bo ravno tisto.« »Nc bo, to vam povem. Drugo leto botc vi k meni hodili po zelenjavo; saj nimate razven malo radiča, nekaj zanikrne solate in par mršavih koreninic peter-šilja ničesar.« Gospodinja je bila vsled zadnje opazke malo užaljena, pa je zbadljivo odgovorila: »Na tej krpi zemlje vam ne zrase niti za vaše potrebe, pa če bi še tako lepo uspelo.« »Oho, bomo videli! Sicer pa — dajte mi vi kos svojega vrta v najem?« »Kako pa, ko je še za nas premajhen!« »No, vidite. Pa saj sem že drugodi govorila za kos njive.« Pol zaničljivo, pol zavidno skomizg-nc kmetica z rameni: »Če mislite, da vam bo neslo — —« »Bo, bo.« Kmetica je odšla, gospa pa je dalje pulila plevel in pobirala kamenje, pri tem pa razmišljala, kako hoče ukreniti, da bo prihodnje leto boljše izpadel njen vrtnarski poizkus. Sklenila in storila je tako: Jeseni je vrt dobro pognojila s Tomaževo žlindro in kalijevo soljo in ga pustila prav globoko prekopati. Pri tem so izse-kali vse korenine topolov, stari mlinar pa je obljubil, da bo spomladi drevesa olupil in kasneje izkopal. Pravo življenje pa se je začelo na vrtu spomladi, ko se je zmrz-la zemlja otalila in lepo razpadla, da je bila prhka kakor pepel. Gospa je dala vrtu še druge krepke hrane v obliki dobrega hlevskega gnoja in potem je napravila lepe ravne gredice; po sredi vrta pa jc bila izpeljana širša steza. Preje žc si je preskrbela razno semenjc, a ne kar tako od kogar koli. Brala je bila namreč, kolikega pomena ic za dober uspeli zanesljivo ka-Ijivo, izbrano semenje najboljših vrst in je tudi takoj pojmila resnico tega. Od zanikrne rastline more priti le zanikrno seme. kakor od mršave, slabe krave le ničvredno tele. Zato je naročila semena pri veliki tvrdki, in sicer za tako drag de-jiar, da si gospodinji tega ni upala niti povedati, ker je vedela, da bi se ta iz nje jiorčcvala in se ji posmehovala. Lepega, tihega marčnega dne, ko so bile gredice lepo izravnane in pripravljene, jc gospa posejala svoj vrtič. Pri srcu ji je bilo mehko in kar sama od sebe ii jc prišla iz srca molitev, da bi ljubi Bog blagoslovil zemljo in seme. poslal solnčnc to-.plotc in hladečega dežja, da bi življenje , zaklilo v materi zemlji in se razvilo v bogat sad — Njemu v čast in hvalo, nji in bližnjemu v korist. Ko je semenje skrbno zagrebla in zgladila gredice, je še dolgo časa z ljubeznijo motrila vrtič. in šepetala: »Ko bi le ljubi Bog dal, da bi vse lepo uspelo!« Solnce je toplo sijalo, iz zemlje se je dvigal prijeten vonj in v strugi je veselo šumljala voda. Kosi so sc oglašali vsepovsod in senice so se poredno prepirale in nagajivo klicale. Po travniku so že čvr-čalc žuželke in dišalo je po vijolicah. -»Kako lep je božji svet, kako dober jc Bog!« tako je vzdilmila gospa in se šc enkrat ozrla po vrtiču, vodi in travniku, kakor bi vse hotela objeti s svojo dušo; potem pa je skrbno zaprla vrtič in se podala na delo v občinsko pisarno. Ko se ni bilo več bati mraza, je tudi njivo pustila globoko skopati in dobro po-gnojiti. Tu je bila zemlja dobra in globoka in že ugnojena. Sem je sadila natiški fižol, kumare in paradajž. Tudi ta semena je naročila od drugod za prav visoko ceno, m sicer čisto druge vrste, nego so bde od starega v navadi v onem kraju. Gospodar nnmnliiih — Naš kmečki dom. St 12 njive ki ji je pomagal delati, je bil dokaj pameten mož in se je rad pogovarjal z njo o vrtnarstvu in kmečkem gospodarstvu sploh. Kmalu je spoznal, da se da tudi iz knjig marsikaj naučiti in je sklenil, oprijeli se naprednih nazorov o vrtnarstvu, ki mu jih je razložila gospa. Prosil jo je v naprej. da za prihodnjo leto tudi zanj naroči različnih semenj. Še bolj pa se je mož vnel, ko je videl uspehe tajnikove gospe. Sicer je bilo tisto leto sušno, a med tem, ko so drugodi poberali natiški fižol le enkrat ali dvakrat, je imela ona to okusno stročnico do pozne jeseni. Kumar je bilo toliko, da jih ni imela le v obilici za svojo vsakdanjo rabo in vlaganje v kis, marveč je dobila še lepe novce zanje, ker so jih vaščanje radi kupovali. Enako je bilo s paradižnicami. Sedaj so se kmetje spogledavali in kimali: »Te. te, kdo bi si mislil! Pa pravijo, da je domače seme najboljše. Dajte, pustite toliko za seme, da ga bomo tudi mi kaj dobili.« Oospa je to seveda drage volje obljubila in tudi storila; saj ji ie bilo veliko na tem. da bi se ljudje oprijeli zelenjadar-stva, ki ncsi lepe dohodke, pa tudi kot hrana veliko koristi. Kaj pa vrtič? Ej, tudi s tem se je gospa postavila, da je bilo kaj. Ko je že vse bujno klilo iz zemlje in je bila prva solata, redkvica in špinača že za pobirati, prišla je nekega dne k vrtu zopet gospodinja in pr.jazno pozdravila: »Dobro sre^o Bog daj, gospa!« »Bog daj. mati!« »Kaj pravite, gospa, moj peteršil in korenje pa še vedno nista izišla, čeprav smo takrat sejali, ko vi, a pri vas je vse že tako zraslo!« »Kje pa ste dobili seme in koliko ste dali zanj?« »Od neke stare potovke sem ga vzela — vsakega za dva krajcarja.« »Potem se pa le nič ne čudite, da še ni pognalo in ga tudi ne čakajtg! Bogve kako staro je bilo seme in kako pridelano. Mene je pa seme stalo lepe novce, a vendar bom že letos imela dobiček, vi pa škodo. Sicer pa lahko oboje še enkrat se-.jete in jaz vam drage volje naročim se-menje — na vaše stroške seveda.« »A ne, bomo pa radič sejali. Tisto malo peteršilja, kar ga rabimo za juho, se bo že dobilo--« »Pa korenje,*) zelena in por?« Kaj za tisto! Nismo doslej nikoli de-vali v juho druzega, ko par peres peteršilja. pa še poslej ne bomo.« Gospa je skomizgnila z rameni: »Potem vam, žal, ne vem pomagati.« Ko pa je pritismla suša, je gospodinji tudi slaba, zanikrna solata vsa naenkrat ušla v cvet in sedaj se ji je lepa glavna solata v malem vrtičku izvrstno prilegla, če ji je gospa dovolila, si jo narezati. Zal! da pri tem ni jemala ozira na zahtevo gospe. da prav lepili solat nc sme rezati, .ker jih hoče pustiti za seme. S tem se je *) Ponekod v Priredil ne sejejo korenja niti za živali. r 112 gospe jako zamerila, kar je razumljivo. Ko je potem nekoč videla lepe rdeče korenčke, ki jih je gospa strgala za v juho, in so tako okusno in sočno izgledali, si je vseeno vzela pogum in poprosila za enega »za poskušnjo«, ker da ravno tudi juho kuha. Seveda je dobila kar več korenčkov, zraven pa še peteršilja, zelene in pora. No — in odslej ji kar ni ve: dišala juha brez teh pridevkov . . . Oospa je .navsezadnje že dokaj temno gledala po svojih gredicah, a kaj je hotela! »Naj bo, bodo vsaj spoznali vrednost zelenjadar-stva,« tako se je tolažila. Veselja in zadovoljstva, ki ga je gospa imela s svojim vrtnarenjem, bi ne bila hotela zamenjati z nobeno mestno zabavo ali veselico. Hej, kako krasno je bilo zjutraj zarana vstati, pa na vrt s škropilnico! Kako je lesketala rosa v mladem jutranjem solncu, kakor bi se ravno prebudile iz sna trava in cvetke, pa bi mežikale s svitlimi očmi! Voda v strugi je tiho šepe-taje nekaj pravila vrbam, kar je moralo biti silno zanimivo, kajti nizko so sc sklanjale nad njo in jo zadržavale s svojimi vejami. A ona se ni dala ustaviti in je le hitela venomer . . . Kakor majhen otrok se je veselila gospa in hitela zajemat' vodo in prilivali svojim dragim rastlinam. Tu se je čez noč lepo razvila solata, tam pa se je pokazal škodljivec črv, ki je iz-podjedel kar dve tri rastline. V onemle kotu pa je naenkrat ošabno dvignil glavo plevel in se vzdignil iznad peteršilja. Ej, pa ne boš dolgo, ne boš! Skoro te doseže roka pravice, ti nepridiprav! In res — ko je solnce vzišlo višje in pogledalo naravnost v vrt, tedaj je ležal pleve! sredi ste-i žice kakor riba na suhem in solnce je vedelo, kaj ima storiti ... Ko je potem prišla usmiljena večerna rosa, ki ne dela razlike med dobrim in zlim, ni mogla več vzbuditi plevela k življenju, toliko bolj pa se je košatil peteršilj. Z zadovoljstvom je gledala gospa po svojem zalem vrtu, ki ga je ravnokar poškropila za lahko noč . . . Sedela je na nizkem zidu in se vdajala mislim, kako bi v bodoče mogla razširiti svoje vrtnarstvo in spodbuditi tudi vaške žene in dekleta k temu lepemu in koristnemu delu. Vmes pa ji je na srčna vrata vedno živeje trkala želja .no lastnem kmečkem domu. Ej, kako sladko mora šele biti delo na svojem lastnem domu! A ljudje, se zdi, tega niti ne vedo ceniti. Neradi in z nevoljo obdelujejo zemljo, zanemarjajo živino in svoja poslopja. A če bi ona kdaj imela lastno posest, kjer bi s poštenim delom mogla slu -žiti vsakdanji kruh — pa čeprav bi bil -J" bi i' nillfe "e gledal v skledo in stel grizljejev, nihče bi za njenim hrbtom ne sple kan in hujskal, nikomur bi se ne bilo treba uklanjati, razven Bogu samemu — o kako bi ona vedela ceniti tako svobodno, neodvisno življenje! Kmečki ljudje pa zavidno gledajo mestnega človeka n ne vedo, kako bridko je njegovo življenje. Vedno mora uklanjati tilnik pred višjimi, a doma pravzaprav nima. Ali je to dom, če biva v tuji hiši, kjer ne sme srh no stopiti ali spregovoriti, ne da bi mu h] gospodar ali ihlSnlk grozeče zaTetami češ, da ga vrže na cesto. Nad njim njim in poleg njega stanujejo drugi lhj; ki vlečejo na uho vsako trdo besedo t! jo spregovori in preže na to, da bi zvedel' ali je revež in mu manjka tega in'one? '' in ali nuna te ali druge nesreče v družini Potem pa stikajo glave in delajo opazk!' da bi človek najraje ušel, pa bilo kamor' koli. Kmet pa jc sam vladar v svoji liis! in naj je tudi le slamnata bajta! On res lahko reče: Grem domu! A mi drugi? Solnce je med tem zašlo in mrak'je legel na zemljo . . . Voda žubori in hiti dalje. Iz oddaljene vasi na griču je r!itj glasove ljudi in živine, tu v dolinici ob reki pa je tiho in spokojno . . . Tedaj pa se oglasijo slavčki drug za drugimi, vmes pa zapoje zvon > Zdrava Marija!« Oospa sklene roke k iskreni molitvi, iž katere drhti želja po kmečkem domu,' Iveri. Cas je denar; pa kdor ima veliko čas: potrebuje tudi veliko denarja. 4 ® • Zadovoljnost jc prva postaja na potu sreče. * • • Najbolj srečen ie tijti človek, ki nobene sreče nc potrebuje. • • • Nekdaj so imeli vladarji »dvorne norcc<, da so jim ti povedali resnico v š p a s i h; dandanes imajo .••dvorne svetnike«, ki jim jc pa' sploh ne smejo povedati. 0 • • Dobro jo pogodi, Kdor prav i čas govori. Sc bolje pa stori. Kdor pravi čas molči. » * • »V vinu ie resnica,« pravi prevtovor. Pa če bi to res bilo, bi! bi žc marsikdo opustil pijančevanje. »Slccfle" picdf htijejc tdiavmlii v.)ali dan pvi McmlH na poučili Wow.fIcirv Aaitju, AnfCuinci. iPo&iva, a c na, utiavni.UU picdpiiv kfuvmall poXA: McftfcnUa. 2aJUcyi}-potovali na/s* oltrnr/9 oSimonJFMn ete£x*. v £)ulj/oni ZrtoloduorsJk* ulic*20. Istotam sprejemajo se dobri ln zanesljivi zastopniki. 200.000 Jako močnih in lepih rt-o trt* o lepotilnih in drevorednih UTC KM zlasti lepili divjih kostanjev, kroglastih akacij, Kristo-vega trnja, javorjev, jesenov, hrastov; kos od i K naprej. Različna prekrasna žalobna drevesa, kos od K 150 naprej. Milijon sadnih dreves vseh rabljivih in najbolj preizkušenih vrst, 100 visofco-debeinih jablan po naši izbiri 50 K. 2 milijona divjakov jablan In hrušk, eno- in dveletnih, lOCO kosov od K 10 — do K 50 —. ilustrovani glavni katalog pošlje na zahtevo zastonj grofa Žige Batthyanyja graščinska uprava Csendiak pri Radgoni. 645 3—1 Na Viru pri Domžalah se odda v najem gostilna i« trgovina Poizve se istotam v hiši št. 3 ali pa v Ljubljani, Marije Ter. cesta St. 1, v trgovini z železnino Fr. Stupica. 190 1 20 milijonov akacijevih sadik. 1-2 3-7 4-10 b—12 1—5 mm 4-8 . mm debele 1000 kosov K debele 1000 Enoletne sadike 15 cm visoke, 15-50 , . 50 80 „ . 80-120 . Dveletne sadike 50 cm visoke, 50-80 . Triletne sadike 50-100 cm visoke, 3-8 nun debele 100-150 „ „ 7-14 , 150-200 , , 10-18 . , 200-250 . . 15—25 , 2- In 3 letne, presajene 65--. 5 milijonov gledič dike, 1000 kosov K 6— do presajene, 1000 kosov K 22- do K 65-—. 2 milijona divjakov jablan In hruik, 1- in 2-lctni, 100 kosov K 10 - do K 50 — kakor tudi vse drugo gozdno In grmovno,sadno, lepotllno in drevo-redno drevje. Iluslr glavni cenovnik na željo zastonj. Grofa Žige Batthyanyja graščinska uprava Csendiak pri Radgoni. 643 3-1 2-— 8-, 14 — . 20"— kosov K 14 -. . . 16— 10i0 kosov . . K 22 -. . . 30'-. . . 40-^ . . , 50'— 10.0 kosov K 22- -, 1-, 2- in 3-lctne sa-20 - : 2- in 3-letne Milijon visokodebelnatih in poldebelnatih ===== sadnih dreves == Jabolka od 60 v naprej, hruške, orehi, domač kostanj, breskve, češplje marelice itd. od 1 K naprej. 200.000 kosov lepotnih in drevorednih dreves, kos od 80 v naprej. 2 milijona lepotilnih grmov, 100 kosov od K 15 naprej, 20 milijonov akacij, 1000 kosov od 2 K do 65 K. 15 milijonov gozdnih sadik smrek, belega !n Črnega borovca, mecesna, hrasta itd. 1000 kosov od 3 K do 15 K. 2 milijona jablan iu hrušk (divjakov) enoletnih in dveletnih, prve vrste, 1000 kosov od 10 K do 50 K- — Ilustrovan cenovnik zastonj in poštnine prosto 614 Grafa Žige Batthyanyja graščinska oprava Csendlag pri Radgoni. Josip Kordin Ljubljana, Pred škofijo št. 3 priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih Mor detelje, velikanske pese in korenja za krmo, vseli vrst trav, travmlice, jesenske repe, solate, kuhinjskih zelišč in ■ kmetijskih seineif po nizkih cenah. : Poštnim potom se izvršujejo na-u roCila točno in solidno. :: 256 12-1 Vzajemno podporno društvo v Ljubljani Kongresni trn Št. 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KonflTeSnf tlfl Št. 19 - sprejema hranilne vloge vsak ~ delavnik od 8. do 12. ure to je, daje za 200 kron -9 kron 50 vinar, na leto. - Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Rentni davek plača hranilnica sama. Najsigurnejša prilika za štedenje. 1955 Prelat JI. Kalan i. r., predsednik. Kanonik J. Sušnik I, r., podpredsednik. 2 Na5 kmečki dom. Maročite pri KATOLIŠKI BOKVJIRNIV LJUBLJANI: =iif ZADNJA KMEČKA VOJSKA, ki je izšla kot 5. zvezek Ljudske knjižnice in katero oddajamo do konca meseca marca za znižano ceno K1"—. Dalje priporočamo poprej izdane zvezke LJUDSKE KNJIŽICE in sicer: 1. zvezek: Znamenje štirih. Londonska povest, 60 v. 2. zvezek: Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. 60 v. 3. zvezek: I. Jernač Zmagovač. Povest. (Sienkiewiz-Virant) — II. Med plazovi. Pw. .zt tirolskega gorskega župnika. 60 v. 4. zvezek: Malo življenje. Povest. (Dr.Fr. Detela) 1 K" 6. zvezek: Gozdarjev sin. Povest. (Fr. S. Finžgar) 20 v. 7. zvezek: Prihajač. Povest. (Dr. Fr. Detela) K —'90 Izmed drugih knjig priporočamo: VOJSKA Nil DALJNEM VSHODU. Popis Rusko-japonske vojske leta 1904—05 z mnogimi podobami. Uredil Dr. Evgen Lampe. Broširano K 4 80, vez, K6-—. BEN-HUR. Roman iz časov Kristusovih. Spisal Ludvig Wallace. Cena vez. knjigi K 4'50. Lepšega berila in darila si ne moremo misliti kot Ben-Hurja; roman vzbuja in ohranjuje zavest lepote krščanstva in globoke misli njegove so velike vzgojilne vrednosti. OČE NAŠ. Malavašič. Cena K 1'50, trdo vezana knjiga K 170. To lepo povest so slovenski časopisi že opetovano priporočali. SLOVENSKI A. B. C. V PODOBAH. Cena K —'80, trdo vezan K 1'20. Prav lična in primerna knjižica za otroke do desetega leta z barvanimi podobami in mičnim besedilom za vsako črko abecede. Otrokom bo v pravo veselje in lahek pouk. Kdor želi, da se njegovi otroci hitro in lahko naučijo brati, naj jim kupi to knjigo. Za društvene člane In razna drnštva. ki prirejajo Bledal. predstave In pevske večere, priporočamo: ZBIRKA LJUDSKIH IGER: I. snopič: Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške vloge. - Zamujeni vlak. Saloigra v petih prizorih. Samo moške vloge. - Lurška pastirica. Igrokaz v petih de. janjih. Samo ženske vloge. 80 v. U. snopič: Vedeževalka. Gluma v enem dejanju Samo moške vloge. - Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške vloge. - Zupan šardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške vloge. - jeza nad vžgejo v Vescloigra v dveh dejanjih. Samo ženske Snmn1H;nSu0pif: MUni zcm,>a '3™ v petih dejanjih. Samo moške vloge. - San e. Igra s petjem v petih dejanjih Samo moške vloge. - Sv. Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo ženske vloge. 80 v. t- . 1Y\sn1°Pič: Doktor Vseznalin njegov sluga Štipko T,cek Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške vloge - Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške 531 1 vloge. — Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške vloge. — Zakleta soha v gostilni „pri zlati goski": Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske vloge. 80 v. 5. in 6. snopič (skupno}: Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. Samo moške vloge. — Krčmar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. Samo moške vloge. — Sv. Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. Samo ženske vloge. — Kukavica — modra tica ali „Boj za doto". Veseloigra v štirih dejanjih. Samo ženske vloge. — Pri gospodi. Saloigra v dveh dejanjih. Samo ženske vloge. — Crevljar. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške vloge. — Kmet in fotograf. Komičen prizor. — Kovačev študer.t. Burka. K 1*60. 7. in 8. snopič: Sanio moške vloge: Sinovo maščevanje ali Spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. — Za letovišče! Burka enodejanka. — Občinski tepček. Veseloigra v tieli dejanjih. — Samo ženske vloge; Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. — Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. — Najdena hči. Igra v treh dejanjih. K l-60. 9. snopič: Samo moške vloge: Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. — Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. Očetova kletev. — Samo ženske vloge: Cašica kave. Veseloigra enem dejanju. 80 v. ANDREJ HOFER, tirolski junak, igra v petih dejanjih z naslovno sliko (Hoferjeva smrt) in obširnim zgodovinskim uvodom. Cena 80 v, 10 izvodov K 5 —. Ne samo uprizorjena na odru, temveč tudi kot poučno in kratkočasno berilo bo našla ta knjižica mnogo prijateljev. ALJAŽ JAKOB, župnik na Dovjem. MEŠANI IN MOŠKI ZBORI: I. zvezek: R. Mešani zbori: 1. Domovini, 2. Nevesti, 3. Ne zveni mi; B. Moški zbori: 4. Naša zvezda, 5. Ujetega ptička tožba, 6. Soči, 60 v. II. zvezek: R. Mešani zbori: 1. Pri zibelki, 2. Cerkvica, 3. Ne tožim, 4. Oj planine, 5. Oj z Bogom ti planinski sveti; B. Moški zbori: 6. »Šolskodomski« mladini, 7. Na Bregu, 60 v. III. zvezek: A. Mešani zbori: l.Psalm 118, 2. Ti veselo poj; B. Moški zbori: 3. Na dan, 4. Divna noč, 60 v. IV. zvezek: R. Mešani zbori: Ujetega ptiča tožba; B. Moški zbori: 2. Zakipi duša, 3. Dneva nam pripelji žar, 4. Pri pogrebu, 60 v. n m V.\zvczck: R■ Mešam zbori: 1. Job, 2. V mraku; • Moški zbori: 3. Dneva nam pripelji žar, 4. Z vencem tem ovenčam glavo, 5. Triglav, 60 v. VI.zvezek: R. Mešani zbori: 1. Opomin k veselju, i. Sveta noč, B. Moški zbori: 3. Stražniki, 4. Hvalite Gospoda, Psalm 150, 5. Občutki. 6. Geslo, 60 v. ... VIL zvezek: R. Mešani zbori: 1. Slavček. 2. Zaostali j? ~ f" Domorodna iskrica; B. Moški zbori: 4. Pri svatbi, Prl mrtvaškem sprevodu, 6. Geslo, 60 v. Katoliška Bukvama v Ljubljani.