Studenec Pogovor z Lojzetom Stražarjem Mladi Bralnice pod Slamnikom Nogomet Pogovor s trenerjem NK Domžale stran 16 stran 5 stran 24 Intervju Rudi Volčini stran 4 ZASCiTNO - REŠEVALNA VAJA DOMŽALE 2012 Domžale so v primeru naravnih in drugih nesreč ustrezno zaščitno -reševalno zavarovane Domžale so bile v petek, 25. maja 2012, v obsedenem stanju. Močan potres intenzitete VII.I-IX. stopnje po EMS je povzročil številne posledice: poškodbe mnogih zgradb, okvare in poškodbe na električnih, plinskih in ostalih instalacijah, poškodbe na javnem hidrantnem omrežju, motnje v oskrbi z električno energijo in v telefonskem omrežju, poškodbe na prometni infrastrukturi, prometne nesreče, požari v industriji in večstanovanjskih objektih ... Vse to se seveda v resnici ni zgodilo. Bila je zgolj predpostavka, na podlagi katere so izvedli zaščitno--reševalno vajo Domžale 2012, eno največjih občinskih zaščitno-reše-valnih vaj doslej. Njen namen je bil preveriti odzivnost, pripravljenost in usposobljenost enot, ki sodelujejo v občinskem zaščitno-reševalnem sistemu, preverjaje sistema obveščanja in aktiviranja pripadnikov zašči-tno-reševalnih enot, stanja organiziranosti, opremljenosti in njihovo usklajenost pri reševanju s Slovensko vojsko. Aktivnosti so se začele že v dopoldanskem času. Slovenska vojska je v Češminovem parku postavila nastanitveni center, v Jaršah pa prek Pšate taktični lansirni most. V Češmino-vem parku si je bilo od 11. ure dalje možno ogledati tudi tehnični zbor vozil (reševalno vozilo Zdravstvenega doma Domžale, gasilska vozila, gasilsko motorno lestev, poveljniško oziroma štabno vozilo Slovenske vojske, helikopter, itd.). Predstavili so se tudi taborniki, alpinisti in jamarji, ki so vključeni v občinski za-ščitno-reševalni sistem. Stran 3 Janez Breceljnik, iskrene čestitke! Janez Breceljnik je 12. maja 2012 na Plenumu Gasilske zveze Slovenije v Lendavi prejel najvišje priznanje za življenjsko delo v gasilstvu - priznanje Matevža Haceta. Gospodu Janezu za izjemni dosežek iskreno čestitamo in se mu zahvaljujemo za njegovo pripravljenost pomagati. Toni Dragar župan Občine Domžale KNJižNiCA DOMŽALE, Miš ZALOŽBA V SODELOVANJU Z DRUŠTVOM BRALNA ZNAčKA sLOVENijE - ZPMs iN KNjižNiCO Tolmin 2. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom V). ' i n y STOB Ročna avtopralnica Ljubljanska c. 14b, Domžale, Matej Skok, s.p. t: 040 959 595 -' S tem kuponom v juniju priznamo 20% popusta pri zunanjem pranju vozila. V petek, 18. maja 2012, se je v Češminovem parku v okviru festivala Bralnice pod slamnikom odvijal festivalski dan z naslovom Besede na potepu. Bilo je pestro in živahno, saj se je celodnevnega dogajanja udeležilo več kot tisoč obiskovalcev, ljubiteljev knjige in knjižnice. Stran 5 V svetu pravljic in ustvarjalnic: otroci smo prisluhnili pravljicam ... Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 22. junija 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 13. junij 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. 2 iz urada župana Dragi bralci, drage bralke, pred nami je začetek junija, vreme pa je nekaj časa takšno kot bi bili sredi avgusta, občasno pa spominja kar na april. Dež, sonce, oblaki... Kljub temu pa ni razloga, da ne bi dni preživljali v naravi. Saj občutek, ko se po vročem sončnem popoldnevu zvečer čisto na hitro prikradejo temni oblaki in dežne kaplje tudi ni tako grozen, kajne ? Ohladitev kar prija, vsaj za nekaj trenutkov. V naravo smo se Domžalča-ni in Domžalčanke v zadnjem času podali prav radi. Knjižnica Domžale nas je spodbujala, da se jim pridružimo pri bralnicah pod slamnikom, vesele aktivnosti v Češminovem parku so privabile številne mlade in starejše, ki so z veseljem prisluhnili pripovedovanju. Seveda se s knjigo v roki v naravo velja podati večkrat, posebej v lepih dneh, ki nas čakajo in še posebej v prijetne kotičke, ki jih je naše mesto res polno. Prava akcija pa se je odvijala na dan mladosti, v petek 25. maja smo v Domžalah »doživeli potres«. Civilna zaščita, z vsemi svojimi enotami se je na izvedeni akciji resnično izkazala in marsikateri Domžalčan in Domžalčanka se po uspešno izvedeni akciji, lahko v resnici počuti varnejšega v našem mestu, saj živimo ob dejstvu, da za nas skrbi resnično usposobljena ekipa. Na to sem tudi sama večkrat pomislila posebej v zadnjih dneh, ko smo tresenje tal z središčem v sosednji državi, čutili tudi pri nas. Sicer pa — učenci in učenke, dijaki, dijakinje ter študentje in študentke, ki imate pred seboj zaključne učne aktivnosti vam želim, da bi te minile čim uspešneje, vsem ostalim pa, da doživite čudovit preostanek SPOMIN NA ZAČETEK POVEZOVANJA DRŽAV V EVROPSKO UNIJO Osrednja proslava ob 9. maju, dnevu Evrope Naslednja številka Slamnika bo namreč izšla že v prvih poletnih dneh letošnjega leta. Mateja A. Kegel v.d. odgovorne urednice DAN ZA SPREMEMBE V torek, 8. maja, je v Kulturnem domu Franca Bernika potekala osrednja proslava ob 9. maju, dnevu Evrope. Proslave so se poleg župana Občine Domžale Tonija Dragarja udeležili še podžupan mag. Lovro Lončar, ki je bil tudi slavnostni govornik, in trije častni občani: dr. Miroslav Stiplovšek, Peter Primožič in dr. Velimir Vulikič. Kulturni program so popestrili: Tina Valen-tan in Luka Škof, Orkester Lucky & The Pipes, Ljudske pevke Domžale in OPZ OŠ Venclja Perka z zborovodjem Gorazdom Klepom. »Vesel in ponosen sem, da vas lahko nagovorim ob 9. maju, prazniku Evrope. Prav na današnji dan poudarjamo pomen mednarodnega sodelovanja in začetek evropskega povezovanja. Na današnji dan pred 62 leti je tedanji francoski zunanji minister Robert Schuman prebral deklaracijo oziroma poziv k združevanju proizvodnje premoga in jekla med evropskimi državami. To je bil njegov poziv k oblikovanju nove oblike političnega sodelovanja v Evropi, ki bi zagotavljala trajni mir med narodi Evrope. To je obenem pomenilo tudi začetek povezovanja držav v Evropsko unijo,« je v svojem govoru povedal mag. Lovro Lončar in nadaljeval: »Dan Evrope praznujemo že 27 let in prav toliko časa se na različnih prireditvah po vsej Sloveniji in Evropi tudi poudarja njegova pomembnost. Pomembnost, ki jo vsakdo izmed nas vidi na različen način. Danes zelo težko nekoga uči- mo, kaj je dobro in kaj ni, kaj je bolje in kaj slabše, kaj bi morali imeti in česar ne. Vsak ima svoje mnenje, do katerega ima pravico. Odločitve o združevanju in skupnem sodelovanju so sprejete na najvišjem nivoju in s tem niso vedno po godu vsem državljankam in državljanom. Le čas pa bo pokazal, ali so bile le-te pravilne ali ne. Kot marsikatero stvar lahko tudi Evropsko unijo primerjamo z veliko družino. Schumanov načrt, katerega cilj je bil v prvi vrsti povezati večni tekmici, Francijo in Nemčijo, ter z njunim sodelovanjem zagotoviti mir in stabilnost v Evropi, velja za prvi korak združevanja evropskih držav. Ravno zato ga Evropska unija obeležuje kot »rojstni dan Evrope«. Mi bi ga lahko obeležili kot dan nekoč nasprotujočega si fanta in dekleta, ki sta na koncu le spoznala, da eden brez drugega ne moreta, obenem pa sta se zavedala, da bo življenje za njiju v partnerstvu veliko lažje in lepše. Njuno združitev je skozi čas dopolnilo še 25 otrok. Sliši se pretirano, pa vendar. Predstavljajte si 25 otrok, vsakega s svojim karakterjem, svojimi željami in potrebami, različnimi cilji, znanji in sposobnostmi, različnimi verami in političnimi pogledi ter nenazadnje, z individualnimi ekonomskimi interesi. Vse to je potrebno zelo dobro voditi, da lahko deluje uravnoteženo, enakopravno, uspešno in zadovoljivo za prav vse člane družine. To pa je možno le na podlagi skupnih vrednot in vizij. Združena Evropa se je ob mnogih Bodi z nami, družimo se v Češminovem parku V soboto, 19. maja, se je v Češminovem parku odvijal poseben dogodek z naslovom Dan za spremembe -Bodite z nami, družimo se. S tem dogodkom se je ob mednarodnem letu medgeneracijske solidarnosti pozornost namenila problemu osamljenosti in spodbudam, kako jo premagati. Na dogodku se je predstavilo 16 organizacij, med njimi so bili vrtci, osnovne šole, zavodi, društva in organizacije, ki delujejo v naši občini. Predstavniki posameznih organizacij so pripravili in prikazali različne aktivnosti, ki ponujajo priložnost za pogovor, druženje, pomoč posameznikom in skupinam, odrinjenim na družbeni rob in še mnoge druge pobude, ki lahko pripomorejo k občutku povezanosti in varnosti v lokalni in širši skupnosti. Dogodek je popestrila mlada domžalska pevka, ki se vse bolj uveljavlja v slovenskem okolju, Ajda Stina Turek, ki je nastopila z Jazz kvintetom NOVA in njihovim pevcem. Vse zbrane je pozdravil župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je poudaril pomembnost prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja. Občina Domžale, Urad župana uspehih morala soočiti tudi z novimi problemi in izzivi, ki jih prinese vsakdanjik. Ne želim več govoriti o gospodarski krizi, ker smo z njo soočeni na vsakem koraku. Vsi vemo, kje se nahajamo in v katero smer se moramo premakniti - to je na bolje. Individualno in skupaj moramo izkoristiti vse dobre strani evropske intergracije in povezanosti, obenem pa se samozavestno lotiti problemov, na katere naletimo na poti. Zdi se, da danes mnogi iščejo le probleme in vse mogoče vzroke, zakaj ne morejo naprej, nikoli niso krivi sami, vedno so krivi drugi. Prestopimo ovire in skupaj premaknimo stvari na bolje. Združeni bomo tudi veliko bolj motivirani in zagrizeni za dobrobit svoje prihodnosti in zato bomo vedno iskali le priložnosti in možnosti za rešitev problemov.« Vsem navzočim je dejal, naj bo dan Evrope priložnost za razmislek o naših današnjih nalogah, ki bodo prispevale k blaginji naših zanamcev. Zavedati se moramo, da lahko kljub majhnosti prispevamo k uspešnemu delovanju Evrope in Evropske unije ter svoje misli usmerimo v pozitivno življenje. Tega nam danes resnično primanjkuje. Občina Domžale, Urad župana Skupina Vir iz praznovala 2. V petek, 18. maja, je na nogometnem igrišču ob fitnesu na prostem ob Kamniški Bistrici na Viru potekalo praznovanje 2. obletnice delovanja skupine Šole zdravja na Viru. Najprej je vse navzoče pozdravila Zdenka Katkič, predsednica Društva Šola zdravja Domžale: „Dobro jutro vsem skupaj in dobrodošli na Viru. Skupina danes praznuje dve leti uspešnega delovanja, skupaj z voditeljicami Boženo in Francko na čelu, ki seveda skrbita za nemoteno jutranjo vadbo. Veseli smo, da so se našemu vabilu odzvali tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, podžupan mag. Lovro Lončar in direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale mag. Janez Zupančič." Praznovanja se je udeležilo okoli 200 članov društva, ki so se vsak posebej pripeljali z avtom, s kolesom ali pa pripešačili z bližnjih lokacij. Zupan Toni Dragar je v svojem govoru povedal, da je v delovnih nalogah župana veliko lepih, pa tudi manj prijetnih stvari, nekatere težje in nekatere, kamor gre človek zelo rad in ena izmed takšnih je tudi udeležba na takšnem praznovanju, kot je 2. obletnica delovanja društva. „Lepo je, da lahko pozdraviš, česti- Društva Šole zdravja obletnico taš in zaželiš ekipi, ki sodeluje pri takšnem projektu vse najboljše za naprej," je povedal župan, ki je tudi eden izmed redkih, če ne edini župan v Sloveniji, ki s svojo ekipo tudi telovadi. Za konec je še enkrat čestital vsem skupinam, ki jih je sedaj v občini Domžale že kar šest. „Nadaljujte s takšnim načinom življenja in vse naj naj," je še dodal za konec in nato so se člani Društva šola zdravja lotili vadbe. Telovadbo je vodil idejni vodja in ustanovitelj Društva Šola zdravja dr. Nikolay Grishin. Prav užitek je pogledati, kako se okoli 200 članov društva loti jutranje vadbe. Zdi se, kot da se dr. Grishin posebej posveti prav vsakemu članu. Toliko dobre volje in smeha na enem mestu danes že zelo težko najdemo. Ni videti enega kislega, žalostnega ali razočaranega obraza, temveč le pozitivne, vesele in življenja polne obraze. Med telovadci smo našli tudi nekaj najmlajših, ki se telovadbi navadno pridružijo s svojimi starimi starši. „Vsi smo prišli do cilja in smo živi in zdravi, nihče ni manjkal, vsi ste zdržali vaje. Vsak sledi na svoj način, po svojih zmožnostih in zmogljivostih. Zato nikoli ne odnehajte, če vam določen gib ne gre. Poslušajte svoje telo in vedno sodelujte z naravo," po koncu vadbe pove dr. Gris-hin in vsem udeležencem še svetuje, naj nadaljujejo z jutranjo vadbo, ki preprečuje in zdravi sedanje težave. »Vesel sem, da se upokojenci telovadbe udeležujete v takšnem številu. Ti dogodki vas združujejo, zmanjšujejo socialno napetost in tako delamo svet boljši in srečnejši. Ne sramujte se oranžnih majic, nosite jih!" je povedal dr. Grishin. „V vsakem vremenu se dobimo, da kondicije ne izgubimo. Ko telovadbe konec je, oglasi naša himna se. V Saharo se potem podamo, ob kavi še poklepetamo," je le del himne skupine z Vira, ki sama po sebi pove, da Društvo Šola zdravja resnično prinaša same pozitivne stvari. Za konec so zapeli še himne ostalih skupin Društva Šole zdravja iz Domžal, tudi skupine iz Radomelj, ki deluje komaj mesec dni in danes šteje že 50 članov. Vsem skupinam Društva Šola zdravja iskreno čestitamo za njihovo vztrajno jutranjo telovadbo in si želimo, da bi njihovo delovanje uspešno nadaljevali še naprej. Občina Domžale, Urad župana Obvestilo Obveščamo vas, da bo Občina Domžale v juniju 2012 začela z rekonstrukcijo Ceste Radomeljske čete v Radomljah. V času od 15. junija do 15. septembra 2012 bo cesta popolnoma zaprta. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. Občina Domžale, Urad župana SLAMNIK JE GLASiLO OBČINE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOČNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiC. • E-NASLov: slamnik.urednica@gmail.com • člani in članice uredništva: kamal izidor shaker, marjeta kastner, andreja Šuštar, darka bitenc, vilma novak, bogdan osolin, marija pukl, robert šušnjara, katja pirnat. • tehnični urednik JANEz DEMŠAR • LEKTOR PRIMOŽ HIENG • uREDNIšTVO GLASILA SLAMNIK JE NA LJuBLJANSKI cESTI 61 V DOMŽALAH • uREDNIšTVO TINA KuŠAR, TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNIK@KD-DOMZALE.SI • uRADNE uRE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. uRE, OB SREDAH TuDI OD 14. DO 16. uRE. • PRIPRAVA ZA TISK: IR IMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNIK. • TISK: SET D.D., VEVŠKA c. 52, 1260 LJuBLJANA - POLJE. • PRIPRAVA PRISPEVKOV: PRISPEVKE V DIGITALNI OBLIKI JE POTREBNO ODDATI V DOc ZAPISIH, DIGITALNE FOTOGRAFIJE PA LOČENO V JPG FORMATu (BREZ STISKANJA) NAJMANJ 200 DPI. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADI KVALITETE TISKA FOTOGRAFIJ. PRISPEVKI, NATISNJENI NA PAPIRju, MORAJO BITI ZARADI OPTIČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDIL PRINTANI V ARIAL ALI TIMES NEW ROMAN POKONČNIH FONTIH VELIKOSTI 12 (DO MAX 16) PT • uREDNIšTVO SI PRIDRŽuJE PRAVicO DO KRAJŠANJA PRISPEVKOV, V KOLIKOR NISO V SKLADu Z VSEBINSKO ZASNOVO. 1. JUNIJ 2012 domžale 3 Helikoptersko reševanje iz SPB-1 Domžalski alpinisti so usposobljeni za reševanje iz visokih zgradb Nudenje prve pomoči poškodovancem ZAŠČITNO-REŠEVALNA VAJA DOMŽALE 2012 Domžale so v primeru naravnih in drugih nesreč ustrezno zaščitno-reševalno zavarovane nadaljevanje s prve strani Prva nesreča se je »zgodila« ob 14.05 v podjetju Helios Domžale, kjer so sodelujoči posredovali pri gašenju in reševanju ob nesreči z nevarno snovjo. Za prebivalce Domžal, ki so si vajo ogledali v velikem številu, je bilo zagotovo med najzanimivejšimi reševanje ob prometni nezgodi avtobusa, ki se je dogajalo na Ljubljanski cesti v Domžalah. Vključevanje gasilcev, reševalcev in vojske je potekalo v intenzivnem sodelovanju vseh vključenih. Po zaključku reševanja na Ljubljanski cesti se je le-to nadaljevalo v stanovanjsko-poslovnem objektu SPB-1. Tu je simulirana nesreča zahtevala reševaje izpod ruševin, gašenje požarov ter reševanje iz stanovanj in strehe. Vključevanje helikopterja Slovenske vojske, ki je poskrbel za reševanje dveh oseb, ki sta zatočišče v nesreči našli na strehi SPB-1, in pomoč alpinistov pa je zagotovo pripomoglo ne le k večji atrakciji, ampak tudi preverjanju usklajenosti vseh ekip ob resničnosti tovrstnih situacij. Reševanje izpod ruševin so izvajali jamarji, kinologi in prva pomoč. Zadnje reševanje so izvedli v najvišji stolpnici v Domžalah na Ulici Matije Tomca 2. Na tej lokaciji je potekalo gašenje in reševanje iz bloka. Zagotovo je bil zanimiv tudi način pridobivanja vode za gašenje. Gasilci so vodo črpali iz bližnje reke Kamniške Bistrice, pot pa je vodila skozi celotno Miklošičevo ulico vse do blokov na Ulici Matije Tomca. Ob tem so gasilci uspešno obvladovali tudi tekoči promet in ustrezno zaščitili nemoten pretok vode. Ob koncu vaje je bil čas za prve ocene. Postroj vseh enot, ki so sodelovale v vaji, je potekal v Češminovem parku. Vse ekipe so svoje delo dobro opravile in se tako znova izkazale. Občinsko vajo so si poleg župana Občine Domžale Tonija Dragarja, ogledali tudi minister za obrambo Aleš Hojs, poveljnik 1. brigade Slovenske vojske brigadir David Hu-mar, poveljnik 10. motoriziranega bataljona podpolkovnik mag. Blaž Tomšič, vodja izpostave Uprave za zaščito in reševanje Ljubljana Elza Majcen, vodja Regijskega centra za obveščanje Ljubljana Jasna Pfeifer, predsednik Gasilske zveze Domžale Rajko Novak ter podžupana Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc in mag. Lovro Lončar. V vaji so sodelovali: Občina Domžale, štab Civilne zaščite Občine Domžale, Gasilska zveza Domžale, CP V Domžale, Slovenska vojska, 10. MOTB, 15. HEB, 14. INŽB, Alpinistični odsek pri Planinskem društvu Domžale, Jamarsko društvo Simon Robič Domžale, Radio klub Domžale, Kinološko društvo Domžale, Rok skalnih taborov Domžale, Zdravstveni dom Domžale, Policijska postaja Domžale, Rdeči križ Domžale, Varnost Ljubljana, podjetje Grasto. Z reševalno vajo je bil zadovoljen tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je za Slamnik povedal: »Občina Domžale izvaja zaščitno--reševalne vaje ciklično, na vsake dve do tri leta. Priprave na to vajo so se pričele skoraj pred letom dni. Vanjo je vključen štab Civilne zaščite in vse enote, ki sodelujejo v občinskem zaščitno-reševalnem sistemu. Letos smo tudi prvič sodelovali s Slovensko vojsko. Pobuda je prišla z njihove strani, pred tem pa smo si ogledali, kako poteka njihova akcija, nato pa smo se dogovorili za skupni scenarij ob predpostavki, da se je zgodil rušilni potres VIII. stopnje. Slovenska vojska nam je v vaji pomagala s helikoptersko enoto, nastavitvenim centrom, bolničarji in pontonskim mostom, ki so ga postavili v Jaršah, mi pa smo aktivirali vse naše službe, celotno sestavo civilne zaščite s štabom in vsemi prostovoljnimi enotami, ki so naš sestavni del.« Župan si je ogledal celotno vajo, od nastavitvenega centra naprej, ki je bil, kot pravi, pozitivno sprejet tako s strani otrok, staršev, mladine: »Predvsem jim je bilo zanimivo tisto, kar je predstavila vojska, pa tudi nov, štiri dni star reševalni avto Zdravstvenega doma Domžale, poleg tega gasilsko lestev in opremo, ki jo imajo naši operativci. Naprej smo si pogledali pontonski most, zanimivo in lepo speljano izvedbo, zahvala gre tudi lastniku zemljišča za dovoljenje, saj bo teren potrebno sanirati. Za gledalce je bila spektakularna avtobusna nesreča, intervencija, v kateri smo reševali 15 ponesrečencev, potem reševanje iz SPB-ja, kjer je helikopter rešil dve osebi, ki sta se zatekli na streho. V SPB-ju so poleg Slo venske vojske reševali še alpini- sti, jamarji, kinologi in enote prve pomoči. Nadalje je sledila akcija na Ulici Matije Tomca 2. Lahko rečem, da sem zadovoljen s pristopom, zadovoljen z izvedbo, vrhunsko usposobljenostjo in opremljenostjo. In kar je najpomembneje, da ljudje hočejo in želijo pomagati. Vse pohvale za izvedbo, kompletnemu vodstvu in vsem prostovoljcem.« O finančnem vložku vaje župan pravi, da je stala samo toliko, kolikor je stalo zavarovanje vaje. V času vaje so bili zavarovani vsi udeleženci, vsi gledalci, oprema in zgradbe, iz katerih je reševanje potekalo. »Vaja je po mojem mnenju zelo uspela, čakamo še ocene in analize, ampak glede na videno na terenu, lahko izrečemo vse pohvale. Tudi na doktrino sodelovanja Slovenske vojske ob nujni pomoči, ne morem reči drugega kot pravzaprav skoraj brez napake.« Po prvih ocenah so manjše napake prihajale predvsem zaradi neobveščenosti gledalcev, ki so uhajali na teren, ampak kot pravi župan, ko bi šlo zares, verjame, da tudi tega ne bi bilo. »Naše sestave, skupaj z vojsko, lahko rešijo marsikaj. Praktično lahko rečemo, da smo v Domžalah varni in zadovoljni, pa ne samo na vajah. Primer je požar izjemnih razsežnosti, ki je v Domžalah izbruhnil pred tednom. Odzvala se je celotna gasilska zveza, odzivnost je bila od dveh do pet minut, kar je skoraj neverjetno, še posebej, ker se je to dogajalo v nedeljo ob petih popoldan, ko smo v glavnem vsi od doma. Vsega skupaj je sodelovalo kar 187 gasilcev, kar je res neverjetno.« Kot je še povedal župan, je bila to ena večjih občinskih vaj v zadnjem času, tudi zaradi sodelovanja Slovenske vojske. Sicer pa se občine same odločajo, v kakšnem obsegu bodo vaje potekale. »Ocenjujemo, da je bilo prisotnih okoli 400 sodelujočih, prek 50 do 60 vozil vseh naših enot, vozila Slovenske vojske, razstavljena oprema, helikopter, pontonski most. Izjemno velik zalogaj je bilo izpeljati tako veliko vajo. Še enkrat čestitke vsem in — se ne bojimo,« je še zaključil Toni Dragar. Z vajo je bil zelo zadovoljen tudi poveljnik Civilne zaščite Marko Žagar: »Štiristo udeležencev, 34 ponesrečencev, ki smo jih oskrbeli, in pa zgledno sodelovanje s Slovensko vojsko, pomenijo, da je bila vaja zelo uspešna, vse enote, ki so bile poklicane, so svoje naloge opravile z odliko. Kar se tiče opreme in sodelovanja z vsem skupaj je bilo zgledno. Našli smo pravi način sodelovanja tudi s Slovensko vojsko in menim, da so tudi oni lahko zadovoljni z odzivom javnosti. Zadovoljen sem tudi, ker so si občani v takem številu ogledali vse to, kar imamo. Pokazali smo, da imamo dobro motorizirane enote in predvsem usposobljene ljudi.« Res je, kot je povedal župan, občanke in občani smo ob tovrstnih pojavih, za katere sicer upamo, da se nikdar ne bi zgodili, lahko veliko bolj mirni, kot bi bili sicer. Še vedno pa lahko le iskreno upamo, da bomo o njih poslušali predvsem prek sredstev javnega obveščanja, pa še to v manjši meri kot do sedaj ... Besedilo: Mateja A. Kegel Fotografije: Občina Domžale Nastanitveni center pri OŠ Domžale Vojska je v Jaršah postavila pontonski most Usklajeno reševanje jamarjev in kinologov Vajo je vodil Občinski štab za Civilno zaščito Reševanje iz avtobusa Vajo sta si skupaj ogledala Župan Toni Dragar in minister za obrambo Aleš Hojs 4 intervju RUDI VOLCINI, VODJA CPV Vsak: vodja mora najprej poskrbeti za varnost svojih ljudi Lani je minilo 20 let od začetka delovanja CPV Domžale (1991), ki ga je ustanovila takratna občina Domžale skupaj s podjetjem Helios z namenom povezati gospodarstvo in občinske strukture ter ustanoviti poklicno gasilsko enoto, pravi vodja CPV Rudi Volčini. Zadeva je bila v tistem času svojevrstna v Sloveniji, v vseh teh letih pa se je dobro prijela. Center požarne varnosti je iz leta v leto rasel. Iz začetne sestave 10 ljudi in dveh vozil se danes ponaša s 35 sodelavci in 12 vozili. V tem času so pridobili tudi pogodbo z državo o posredovanju pri prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi na svojem operativnem območju, leta 2009 pa še koncesijo za reševanje in gašenje v cestnih predorih Trojane — Podmilj, s čimer so dobili tudi ustrezno opremo — tunelsko vozilo ter dežurstva s člani CPV na avtocesti do Vranskega, je v pogovoru za Slamnik novosti predstavil vodja centra, ki sicer poleg Domžal sodeluje še z občinami Lukovica, Moravče in Trzin, na leto pa opravi od 200 do 250 intervencij. CPV ima v tem trenutku mlado, usposobljeno ekipo poklicnih gasilcev, poleg zagotavljanja požarne varnosti pa je njihova glavna dejavnost požarno varovanje in preventivna dejavnost v družbi Helios, ki je požarno precej ogrožena. Helios mora imeti, glede na zakonodajo, temu primerno gasilsko opremo in ekipo. V Heliosu (smo lahko prebrali v prejšnji številki Slamnika v intervjuju z mag. Vreskom) je prav vsak zaposlen usposobljen gasilec. Koliko to pripomore k delovanju Centra požarne varnosti? Vsekakor je to sodelovanje na dveh nivojih — teritorialno imamo zelo dobro sodelovanje z Gasilsko zvezo Domžale, tudi naši zaposleni so v glavnem člani prostovoljnih društev na tem območju, druga stran pa je delovanje v Heliosu, preventiva. Prav pri slednji imamo politiko, da mora biti vsak zaposlen v Heliosu, ki je na požarno ogroženem delovnem mestu (to je 80 odstotkov zaposlenih), ustrezno usposobljen za prvo gašenje. Temu rečemo Gasilec za prvo intervencijo. Tečaj je naša ideja in ga pripravljamo vsako leto za naše zaposlene, saj so pravi ti v primeru intervencij v Heliosu in tudi pri preventivnem delovanju naša prva pomoč. V ta namen tudi vsako leto pripravimo enotedenski tečaj, predvsem za mlade, fizično sposobne nove delavce, kjer jih usposabljamo ob prihodu v podjetje. Res je, da ne morejo opravljati ključnih gasilskih del, vendar pa lahko veliko pomagajo pri podpori poklicnim gasilcem. Poleg usposabljanja jim s tem damo tudi zavedanje o pomenu požarne varnosti, zavedanje, kako nevarno je njihovo delovno mesto. Pri nas v Heliosu mora vsak zaposlen znati pogasiti začetni požar in ta politika se nam je že večkrat obrestovala. Biti gasilec je ne le častna, pač pa tudi pogumna odločitev. V požarih je nemalokrat ranjen oziroma vsaj ogrožen prav tisti, ki se neposredno spopada z ognjenimi zublji. Tudi v nedeljski akciji so trije gasilci morali poiskati zdravniško pomoč. Kako pogoste so tovrstne situacije, da morajo gasilci poiskati zdravniško pomoč? Pri sodobnih požarnih situacijah so v nevarnosti predvsem dihala, kar se tiče zastrupitve z ogljikovim monoksidom, ki pri požarih nastaja zelo pogosto. So pa prisotne tudi še kakšne druge, še bolj nevarne strupene snovi. Ravno zato je sodobna taktika pristopa h gasilstvu, napadalcev in vodij intervencij, da se gasilci opremimo z zaščitnimi izolirnimi dihalnimi aparati, sredstvi za zaščito dihal. Seveda pa je logično, glede na velikost požara, da se občasno kdo nadiha plinov, ampak večjih posledic še ni bilo. Naši mlajši gasilci v zadnjih 20 letih to že kar upoštevajo, prav tako se v namen nošenja dihalnih aparatov usposabljajo tudi prostovoljni gasilci, zato kakšnih večjih skrbi nimamo. Težave lahko nastanejo le v kakšnih kletnih prostorih ali pri posredovanju v tunelih, kjer pa imamo v naslednjih letih namen vpeljati v delo tudi prostovoljne gasilce. Tam je pa res nevarnost večja, ampak seveda vsak vodja mora najprej poskrbeti za varnost svojih ljudi. Če omenim še nujna osebna zaščitna sredstva: danes ne vidimo več gasilca brez čelade, zaščitne obleke in škornjev. Na stavbi, ki ste jo gasili v Domžalah sredi maja, je tudi sončna elektrarna. Te pa zahtevajo posebno usposobljenost oziroma drugačen način gašenja. Kakšen je ta način in kako ste ukrepali v tokratni situaciji? Kakšen teden pred tem požarom smo imeli posvet na temo gašenja sončnih elektrarn v podjetju, ki se s postavitvami le-teh ukvarja. Trgovski center pri Prevojah je namreč v celoti prekrit s sončno elektrarno in kot nalašč se je teden dni po posvetu zgodil požar v Domžalah. Se vedno pa je tovrstno gašenje za nas gasilce neznanka. Glavni problem pri sončnih elektrarnah predstavlja dejstvo, da če tudi jo izklopiš, elektrika še vedno teče. Praktično jo lahko ustavimo le tako, da jo z nečim pokrijemo, da se prekine dovod sončne energije in se potem počasi preneha proizvajati električna energija. Posledično to predstavlja tudi nevarnost za posredovanje gasilcev. Sicer pa naj sončne elektrarne ne bi bile ravno pogost povzročitelj požara, so pa nevarne pri posredovanju zaradi električne udara. Na splošno slovenski gasilci nimamo bogatih izkušenj na tem področju, sicer so narejene smernice glede na izkušnje v tujini, ampak glede na številne proizvajalce in različne načine gradnje, bo v prihodnje moral biti večji poudarek na izobraževanju gasilcev v tej smeri. Ob tem pa velja opozoriti še na eno podrobnost. Glede na minuli požar v Domžalah je bila sončna elektrarna postavljena kot primarna kritina in ko se je le-ta začela topiti, je bila streha odkrita. Pri klasični namestitvi, kjer sončna elektrarna predstavlja sekundarno kritino, zna biti situacija bolj kritična, saj je dostop v tem primeru bistveno težji, prav tako pa je zaradi padcev lahko nevarna tudi sama konstrukcija. Pred leti smo v Slamniku že zapisali, da je osnovna dejavnost CPV zagotavljanje visokega nivoja požarne varnosti v podjetju Helios, reševanje in gašenje ob požarih, nesrečah z nevarnimi snovmi, prometnih nesrečah, poplavah in drugih naravnih nesrečah na območju naše občine. Kako vam vse to uspeva, kdo stoji za vsemi temi akcijami? Osnovna dejavnost je že od nekdaj požarna varnost Heliosa, preventiva in vse ostale dejavnosti. Koncept posredovanja v naši občini pa je takšen, da gre na prizorišče najprej naša enota, ki ima to prednost, da takoj izvozi, in s tem skrajšamo odzivni čas, ki je zelo pomemben. Kot pravijo, je pri požaru najbolj pomembnih prvih nekaj minut in to je naša prednost. Mi smo tukaj 24 ur na dan, tako da prva ekipa vedno pride od nas. Povedati moram, da so vsi naši fantje poklicni gasilci, poleg V. stopnje izobrazbe in usposobljenosti na Igu se tudi sicer občasno usposabljajo za posamezne situacije, kot je gašenje v tunelih, na višini, tehnično reševanje, ... Prav tako morajo biti fizično usposobljeni, enkrat na leto izvajamo Cooperjev test in vsaki dve leti zdravniški pregled. Ves čas morajo biti v pripravljenosti. Smo kla- sična poklicna gasilska enota. Seveda pa brez prostovoljcev ne moremo. Ko potrebujemo množico, smo mi prvi, ki pridemo na lokacijo, naredimo osnovno, kar je potrebno, nato pa se nam pridružijo tudi prostovoljci. V Domžalah imamo 14 PGD (prostovoljna gasilska društva), kar je med 200 do 300 operativci. Ločiti pa moramo, da eno so operativci, ki so usposobljeni za nošenje dihalnih aparatov, šoferji, ostalo pa so člani, ki dajejo predvsem podporo. Poleg tega so tudi naši poklicni gasilci aktivni v društvih, kjer zavzemajo od funkcije poveljnika, sektorskega poveljnika, operativnih članov. Omeniti moram še, da smo v naši enoti usposobljeni tudi za reševanje na avtocesti in prometnih nesrečah z nevarnimi snovmi, za kar smo tudi ustrezno opremljeni. Znanje, ki ga imaš, težko uporabiš, če nimaš primerne opreme. Kakšen je vaš odzivni čas in kakšen je odzivni čas PGD? Od trenutka, ko nas pokličejo, do izvoza je ena minuta. Če vštejemo vožnjo, smo v centru Domžal v štirih minutah. Moram pa povedati, da se izredno popravlja tudi odzivnost pri društvih. Prva enota se je pri majskem požaru odzvala že dve do tri minute po klicu, seveda pa je odvisno od časa, kdaj dobijo poziv. Zavedati se moramo tudi, da mi smo tukaj v pripravljenosti, da takoj izvozimo, medtem ko prostovoljci morajo proti od doma v enoto in nato izvoziti. Naša društva so zelo dobro organizirana, imamo precej mlad kader, ki je ves čas na pozivni-ku in se zato lahko zelo hitro odziva, še posebej, če je v bližini gasilskega doma. Na kakšen način pa se odločate katera PGD poklicati, sistematično, o tem odloča vodja intervencije, kajne? Vse to je določeno z operativnim načrtom. Vedno, ko izvozi naša enota (ne ravno za čisto vsak smetnjak, ki se smodi, takrat rajši pustimo prostovoljne enote), imamo pri nas operaterja, ki prek regijskega centra za obveščanje prosi za pomoč domačo enoto, da se nam pridruži. Ko smo na poti, ko se vozimo in glede na to, kaj je na prizorišču, pa že oceniš, ali gre za večji ali manjši požar, tako da lahko potem pokličeš ali kompleten sektor ali pa celo celotno zvezo, da pride na pomoč. V nedeljo, ko je šel izmenovodja na intervencijo, je ob prihodu na lokacijo takoj aktiviral vse enote. Zavedamo se, da če ne boš čimprej aktiviral enot, boš sam sebi naredil škodo in boš dlje časa čakal na pomoč. Operativni načrt pa gre po sistemu: Center požarne varnosti, domače društvo, sektorji in nato gasilska zveza. Med drugim ste tudi član štaba Civilne zaščite Občine Domžale, ki temelji na prostovoljstvu. Kako ocenjujete organiziranost in delovanje le-tega? Gasilci zadnjih 10 do 15 let predstavljamo tisto maso, ki jo štab Civilne zaščite lahko vedno uporabi. Poleg tega smo usposobljeni za situacije, za katere morda ostali člani civilne zaščite niso. Menim, da je sodelovanje v civilni zaščiti zelo dobro, štab nam v množičnih situacijah, kot so poplave, zadnja leta imamo predvsem izkušnje s temi (leta 2010 so bile zadnje večje poplave in tudi nevarnost porušitve jeza), priskoči na pomoč in opravi svojo nalogo. Stab oziroma struktura civilne zaščite nam daje podporo, ko jo potrebujemo, saj je sestavljen z ljudmi različnih struktur: gradbeniki, vodovo-darji, kemiki, zdravniki, ... In štab Civilne zaščite poskrbi, da v trenutku, ko potrebujemo posamezne strokovnjake, ti pridejo na pomoč. Dobro pa je, da se ne srečujemo s situacijami in potresi in da imamo tudi pred poplavami že dve leti mir, tiste, ki so, pa so lokalno obvladljive. Sicer se nam je štab v letošnjem letu odzval že dvakrat v primeru požarov. Na pomoč so nam priskočili s prehrano in pijačo. Zavedati se je potrebno, da v množičnih zadevah, kot je bil minuli požar, hitro pride do dehidracije. Tako ob večjih intervencijah pokličemo Petra Gubanca, ki organizira logistično podporo. Poleg hrane in pijače gre še za gradbeno mehanizacijo, npr. pri poplavah brez bagerja težko kaj narediš. Sodelovanje s civilno zaščito je res odlično. Morda nasvet bralcem in bralkam, predvsem sedaj v poletnem času, ko prihaja obdobje ogrožanja po- žarne varnosti, kako ravnati, da se temu izognemo in kaj lahko naredijo v prvih trenutkih, ko do požara pride? V tem trenutku sicer ni obdobja ogrožanja požarne varnosti, saj so deževni dnevi, kakšen mesec nazaj pa smo že imeli problem. V takšnih situacijah dobimo iz republiške Uprave za zaščito in reševanje obvestilo, kdaj je požarna ogroženost v naravnem okolju. To pa je obdobje, ko niti na domačem dvorišču ne smeš kuriti. Ljudje se namreč ne zavedajo, da če doma zakuriš, še posebej, če imaš okrog sebe gozd, travnike in četudi misliš, da imaš vse pod nadzorom, so te zadeve vroče, nevarne in kosi letijo tudi nekaj sto metrov stran od prizorišča. Tako lahko zanetijo požar, trava je suha, grmovje je suho, zato je potrebno upoštevati navodila. Za kršitelje so tudi kazni lahko hude. V času razglašenosti požarne ogroženosti v naravnem okolju gasilci opravljamo obhode, opozarjamo ljudi, če kdo zakuri in če je kaj narobe. Najprej opozorimo, če pa nas ne upoštevajo, pokličemo policijo. Dejstvo je, da če nam, npr. zgori nek gozd, s čimer smo v našem koncu že imeli izkušenj, to predstavlja resnično veliko dela. V takih situacijah je potrebno včasih aktivirati tudi helikopter, s čimer so povezani dodatni stroški in potrebno je aktiviranje velikega števila gasilcev. Stroške v takšnem primeru najema helikopterja nosi občina, saj je občina tista, ki pokriva požarno varnost in to ni stvar države, vendar se v takih primerih Slovenska vojska odziva z veliko mero razumevanja. Poleg tega na državni ravni obstajajo nekakšna rezervna sredstva za pokrivanje stroškov večjih intervencij. A do teh sredstev je zelo težko priti. Kot pravim, organizacija požarne varnosti oziroma gašenja je stvar posameznih občin, prav tako financiranje gasilskih društev in v veliki meri tudi poklicnih enot. Mateja A. Kegel " DOMŽALSKI GASILCI Zagorela »stara usnjarna« V nedeljo 20. maja ob 17. uri so po Domžalah zatulile sirene. Pričela se je ena večjih gasilskih akcij v zadnjem času, saj je močno zagorelo na objektu stare usnjarne v neposredni bližini domžalske knjižnice, novega medgeneracijskega centra in Srednje šole Domžale. 187 gasilcev se je več kot 6 ur borilo z ognjenimi zublji ter do pol dveh zjutraj naslednjega dne izvajalo gasilsko stražo. Seveda marsikoga zanima vzrok požara. »O samem vzroku ne morem govoriti, saj preiskava še poteka. Samo širjenje požara pa je bilo res izredno hitro. Požar so odkrili gasilci, ki so varovali nogometno tekmo na stadionu, tako da je šlo tudi prvo aktiviranje preko njih. Naš odziv v tem primeru je bil standarden, na kraju požara smo bili že štiri minute po pozivu,« je o požaru povedal izmenovodja Centra požarne varnosti Domžale Matjaž Hribar. Glede na številne objekte v bližini je vprašanje o požarni ogroženosti v času požara zagotovo na mestu, a kot pravi Matjaž Hribar: »Mislim, da zaradi samega gorečega objekta ostali objekti niso bili tako ogroženi. Večji problem je predstavljalo širjenje dima. Na srečo je šel veter v pravo smer, tako da je šlo stran od blokovskega naselja in ni predstavljalo večje nevarnosti. So bili pa obveščeni tudi prebivalci, da ne odpirajo oken in se izogibajo dimu, ki se je širil.« V času požara se je odvijala tudi nogometna tekma, po slikah sodeč so nekateri obiskovalci bili dokaj blizu požara, a njihova varnost ni bila neposredno ogrožena. »Dokler je bil veter obrnjen v pravo smer in se je širil dim stran od njih, niso bili ogroženi. Če pa bi se veter obrnil, verjamem, da bi se obiskovalci tudi sami umaknili, saj ne bi mogli dolgo zdržati,« je še dodal izmenovodja CPV. Zakaj so gasilske vaje pomembne? Gasilne vaje so pomemben del dela gasilcev. Zagotovo pa nas zanima, koliko so povezane s situacijami, ki se v resnici zgodijo. »Vaje poskušamo načrtovati tako, da naredimo sliko čim bolj realno. Najbrž so vam znane tradicionalne vaje gasilske zveze in CPV, ki jih vsako leto izvajamo v Heliosu v mesecu požarne varnosti. Poleg tega se izvajajo tudi sektorske vaje, prav tako pa posamezna društva izvajajo vaje z namenom biti usposobljen in pripravljen na reševanje,« pravi poveljnik domače gasilske zveze Matjaž Merkužič. »Poleg tega, da se urimo, pa poskusimo občanom tudi pokazati, kako smo opremljeni in kako dobro smo usposobljeni in se mogoče tudi zato lahko počutijo bolj dodaja. Mateja A. Kegel varne,« še d 1. JUNIJ 2012 domžale 5 Pisatelj Matjaž Pikalo na OŠ Roje Pisateljica Barbara Hanuš med učenci na podružnični šoli Janja Vidmar in nagrajenci literarnega natečaja Drevo besed KNJIŽNICA DOMŽALE, MIS ZALOZBA V SODELOVANJU Z DRUŠTVOM BRALNA ZNAČKA SLOVENIJE - ZPMS IN KNJIŽNICO TOLMIN 2. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom Nadaljevanje s prve strani Mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom je letos od 15. do 22. maja na 53 prireditvah zdru- Roke prijateljev knjižnice bodo na ogled na razstavi na oddelku za otroke in mladino. žil kar prek 4.500 mladih bralcev z domžalsko kamniškega območja, Posočja, Gorenjske in Primorske. Festival je bil vključen v izbor aktivnosti 1. UNESCO mednarodnega tedna kulturno-umetnostne vzgoje. Mednarodni pridih sta mu dodali tudi gostji iz tujine, nizozemska ustvarjalka Joke van Leeuwen in dr. Katja Wiebe iz Mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu. Večina mladih iz vrtcev, šol, srednješolcev in študentov ter njihovih mentorjev se je na praznični festivalski teden pripravljala dalj časa z branjem in pogovorom o drugačnosti in strpnosti do tistih, ki so drugačni. Domžale so gostile soprogo predsednika države Barbaro Miklič Türk, s katero bomo začeli živ-žav na 2. mladinskem literarnem festivalu Bralnice pod Slamnikom. V času od 15. do 22. maja 2012 je v Domžalah potekal že 2. Mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom. Festival se je začel s srečanjem zlatih bralcev, otrok, ki so vseh devet let brali in osvojili bralno značko. Prireditev, ki je potelala v Kulturnem domu Radomlje, je počastil obisk soproge predsednika države Barbare Miklič Türk in nizozemske veleposlanice, udeležila pa sta se je tudi župan Občine Domža- Tujima gostjama dr. Katji Wiebe in Joke van Leeuwen smo razka-zali lepote Slovenije. Odprtja v Kulturnem domu Radomlje sta se udeležila tudi soproga predsednika republike Barbara Miklič Türk in ambasador Kraljevine Nizozemske Jos Douma. K prijaznemu vzdušju festivalskega dne so z nagradami in priboljški pripomogli: Hajsa, Založba Učila — Knjigarna Felix, Termit, Slaščičarna Razpotnik, Slaščičarna Lenček, Sadni vrt, DZS in Mercator, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. le Toni Dragar in podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. 2. mladinski literarni festival Bralnice pod Slamnikom se je začel s krajšim govorom soproge predse- S Športno atletskim društvom Mavrica smo razvijali domišljijo in gibalne spretnosti. Z barvnimi kredami smo polepšali Češminov park. dnika države Barbare Miklič Türk, ki so ji po zaključku podarili kar nekaj knjig: Zgodbe iz oddaljenega predmestja, knjigo gosta Andreja Rozmana Roze o Gospodu Filo-dendronu in Pravljico o črnem šejku z rdečo rožo. Mlade bralce je nato nagovoril župan Občine Domžale Toni Dragar: »Smo občina mladih, športa in kulture in tudi z današnjo prisotnostjo dokazujete, da je kultura za vas izrednega pomena. Občina Domžale je vedno pripravljena sodelovati in posebej bi rad pohvalil svojo predhodnico Cveto Zalokar Oražem, ki je s svojo aktivnostjo v Domžale pripeljala takšno knjižnico, da so jo hodili gledati iz vse Slovenije. Pozivam vas, da še naprej ostanete zvesti knjigi in za konec še Za celodnevne igrarije in dobro voljo je poskrbel Center za mlade. enkrat iskrene čestitke vsem skupaj ob tako lepem in številčnem dosežku.« Občina Domžale, Urad župana Anketa v * i i\ Se počutite varne pred požarom? V zadnjem času smo priča številnim požarom, tako v naravi kot tudi v mestih. Medijsko je bil zelo odmeven zadnji večji požar v Domžalah, ko je zagorelo skladišče v nekdanji usnjarni, in to celo med nogometno tekmo, ki se je odvijala na nogometnem stadionu v neposredni bližini samega požara. Nedavno pa je v Domžalah potekala tudi požarna vaja. Zato je bila tokratna tema naše ankete požarna varnost — se počutimo varni pred požarom, še posebej sedaj, ko se bliža poletje in je požarna ogroženost v naravi zelo velika? Vemo, da za požarno varnost skrbi ogromno prostovoljnih gasilskih društev v občini ter profesionalna gasilska enota, ki deluje v okviru Centra požarne varnosti Domžale. Preberite, kaj o tem menijo naključno mimoidoči. Majda, 45 let, Domžale Še kako je živ spomin na nedavni požar pri nogometnem igrišču, spomnim se tudi tistega v SPB-ju in priznam, da me je požarov kar strah. Strah predvsem zaradi dveh razlogov — eno je poškodovanje imovine in ljudi, drugi razlog pa je, da je za večino požarov kriv človek s svojim ravnanjem, dostikrat pa tudi namernim požigom. Le kaj imajo od tega, da netijo požare? Še dobro, da imamo učinkovito gasilsko službo, ki pomaga pri požarih in res vsa zahvala gasilcem za njihovo delo ter trud. Jože, 62 let, Radomlje Včasih ni bilo toliko požarov, vsaj jaz se jih ne spomnim. Občasno je sicer kje zagorelo, kakšen senik ali kaj podobnega, drugače pa smo bili dokaj varni. Sedaj pa nam večkrat ponagaja tudi narava, pa naj bo to s strelami ob nevihtah ali pa takrat, ko dolgo ni padavin ter je zaradi suše in izsušenih površin velika nevarnost požarov v gozdovih ali travnikih. V zadnjih nekaj letih imam občutek, da precej bolj pogosto slišim gasilke sirene kot sicer. Še posebej na Količevem, kjer domuje Center požarne varnosti. Seveda vem, da vsaka gasilska sirena še ni nujno alarm za požar, ker gasilci ne posredujejo samo ob požarih, ampak ko se zasliši sirena, vedno najprej pomislim — ja, kje pa je spet zagorelo? Pred požarom nismo nikdar dovolj varni, a na srečo imamo gasilce, ki v primeru požara nesebično pomagajo. Matej, 22 let, Domžale Zadnjič sem šel gledat tisti veliki požar v Domžalah in me je bilo prav groza, bilo je polno dima, še več gasilskih vozil, skratka, polno dogajanja. Na srečo ni bilo človeških žrtev ali kaj podobnega, je pa bila že materialna škoda zelo velika. Ko sem videl, koliko gasilcev je pomagalo pri gašenju, sem se šele zavedal, kaj vse za seboj potegne takšen požar in kakšne bi lahko bile posledice, če ne bi bilo gasilskega posredovanja. Osebno menim, da je požarna ogroženost res velika, pa ni važen letni čas. Zato moramo ljudje dati več poudarka temu, da sploh preprečimo možnosti za nastanek požarov. Sonja, 28 let, Vir Požari so nekaj res groznega, saj človek kar ne more verjeti, da bi npr. lahko navadna prižgana vžigalica uničila celo hišo, če se požar razširi in se ne odkrije pravočasno. Tudi požari v naravi, če niso nadzorovani — zažiganje trave ali kaj podobnega, lahko privedejo do pravih katastrof Zal je za večino požarov kriv človek sam. Na srečo imamo v naši občini gasilsko službo dobro organizirano in me ni strah, da gasilci ne bi prišli pomagati pri gašenju požarov, bolj me je strah vseh možnosti, ki lahko privedejo do požara. Ljudje bi morali biti malo bolj požarno osveščeni in bi morali paziti, saj do veliko požarov pride prav zaradi malomarnosti ljudi. Mateja, 31 let, Domžale Vsakokrat, ko zaslišim gasilsko sireno, pomislim na to, da je nekje spet prišlo do požara in da gasilci hitijo na pomoč. Zal pred požari nismo imuni, saj nas lahko do- letijo praktično povsod, doma, na poti, v naravi. Ljudje se morajo začeti obnašati malo bolj odgovorno, saj že majhen cigaretni ogorek lahko povzroči pravo katastrofo. Tudi otroške igre z vžigalicami lahko hitro terjajo svoj davek. Zal pa smo ljudje pač takšni, da se po glavi tol-čemo šele takrat, ko je to že prepozno in to velja tudi za požare ter požarno varnost. Tone, 49 let, Domžale Prepričan sem, da je za 99 odstotkov požarov kriv človek, tako ali drugače. Udarci strel so sicer res dostikrat povzročitelj požarov, a teh ni toliko, čeprav se o njih mnogo več sliši, kot pa takrat, ko je za požar kriv človek s svojim, da ne rečem že kar neumnim delovanjem. Kdor npr. pušča lahko vnetljive tekočine v bližini toplotnih virov, kar sam kliče po katastrofi, še posebej, če poleg tega zraven še kadi. Zato ljudje, malo več pameti v roke in bo tudi požarov precej manj. Vsekakor pa gre zahvala gasilcem, ko pride do požarov, da tako hitro pridejo na pomoč. Anketo pripravil: Janez Stibrič Foto: Lado Vavpotič, NK Domžale 6 društvo arhitektov domžale 1. JUNIJ 2012 DRUŠTVO ARHITEKTOV DOMŽALE - DAD Zasnova lokaciji posebnega pomena, ki bodo skozi čas ustvarjale identiteto mesta Domžal zbrala in uredila: Benjamin Hafner.u d i s., Miha Volgemut. u d i.a., M Sc. Društvo arhitektov Domžale je v sodelovanju z Oddelkom za okolje in prostor občine Domžale pripravilo strokovne podlage najatraktivnejših - strateških lokacij, ki v prostoru mesta Domžal igrajo poglavitno vlogo pri nadaljnjem načrtovanju in bodo skozi čas ustvarjale identiteto mesta. Delavnica je potekala tako. da je vsak član Društva na posamezni lokaciji predlagal urbanistično ali arhitekturno rešitev, ki bo služila kot programska zasnova oz, usmeritev pri izdelavi Občinskega prostorskega načrta (OPN). Vsebinsko to delavnico lahko jemljemo kot nekakšno akupunkturo mesta, kjer se išče točke, pomembne za razvoj mestnega organizma; to je cela vrsta posebnih točk v mestnem telesu, »spečih« ali »zablokiranih«, ki ima vsaka na svoj način strateško pozicijo za poživitev mestnega organizma. Torej namen te delavnice je bil na eni strani proučitev nekaterih potencialov v Domžalah, na drugi strani pa tudi spodbuditi zanimanje javnosti in stroke za javni prostor ter mesto-tvorne projekte. To delavnico Društvo smatra kot pomemben korak pri ustvarjanju prostorske vizije mesta Domžale, ki bo med seboj povezala javnost, stroko in občino, da bodo skupaj tekom nadaljnjih podobnih delavnic, projektov lahko zgradili prepričljivo vizijo razvoja Domžal. 24. aprila je ob 19. uri v Knjižnici Domžale potekala predstavitev projektov in otvoritev razstave, ki je še vedno odprta. Društvo bo v sodelovanju z Oddelkom za okolje in prostor občine Domžale pripravilo potujočo razstavo. PS Projekt: Kulturni center Franca Bernika Domžale Avtor: Benjamin Hafner, u d.i.s Projekt: Kare Kolodvorska Avtorji: Miha Volgemut, u.d.i.a., M.Sc., Gregor Rutar, g.t., Mateja Volgemut, u d.i.a. i ISliäi 1 ^ ■ jfef _ mM ■£!£! i ilE UMI uust« M l/ibfrvkn i4cu Projekt: Fieri nova hiša Avtorji: Andrej Girandon, u.d.i.a. i.g., Jernej Girandon, abs. a rti. Projekt: Griljeva hiša Avtorji: Natalija Koranter, u.d.i.a. i.g., Jernej Girandon, abs. arh. 1. JUNIJ 2012 društvo arhitektov domžale 7 Projekt: Nova mestna hiša Domžale Avtorji: Studio PIRSS d.o.o.: Sandi Pirš, ü.tJia., Ires Kosec, u.d.i.a. Projekt; Univerza le Domžale - urbano vozlišče kulture Avtorji: Anja Rupnik, abs. arh.f Andraž Žitnik, m.i.a. \ £ i Projekt: Severna mestna vrata - hiša Park Avtor: Benjamin Hafner, u.d.i.a m Projekt: Park SPB Avtorji; LOCUS d,o.o,: Leon Kobetič, u d.i.g., Nuša Britovšek, u.d.i.k.a., iztok Per par, abs. ar h,, Andrej Podjed, g t te h. X ' * - & - , IIMII l __ if iJ ^-SSiftr k Projekt: Območje Kurivo - mestna sprejemntca Avtorji: Evgen Cargo, u.d.i.a., Dejan Boje, u.d.i a., Jurij Megušar, u.d.i.a. Projekt; Območje Kurivo - avtobusni terminal Domžale - P+R Avtorji: Arhitekti Breskvar Projekt: Lokacija Tosama Projekt: Zelene poteze Domžai Avtorji: Ana Ahčtn, u d.La., dr. Matej NiksiČ, u.d i.a., Jure Bencina, u.d.i.a. Avtorji: ICRO: Marta Vahtar, u.d.i.a., Mifoš Kosec, u.d.i.a. 8 društva PRVI DEL Varčevanje z energijo v gospodinjstvu Iz predhodnih člankov, vezanih na energetiko, je razvidno, da raba energije v gospodinjstvih v občini Domžale narašča. Samo raba električne energije v gospodinjstvu se je povečala za 13,8 odstotka, kar predstavlja zelo veliko povečanje. V naslednjih člankih vas bomo tako seznanjali o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvu, saj lahko kot posamezniki in kot gospodinjstvo prispevate k učinkoviti rabi energije in na tak način tudi prihranite pri vaših stroških. Pri osnovnih gospodinjskih dejavnostih (ogrevanje, umivanje, kuhanje in razsvetljava) lahko že s preprostimi ukrepi zmanjšate porabo energije za tretjino. V kolikor ste učinkoviti še pri prevozu, bodo stroški gospodinjstva že bistveno nižji. S tem ne boste poslabšali kakovosti bivanja oziroma znižali življenjskega standarda. Z ukrepi učinkovite rabe energije ne boste zmanjševali uporabe ugodnosti današnjega časa, temveč boste stvari izkoriščali učinkovito in s tem izkazali svoje ozaveščeno delovanje in poznavanje pomena energije in njenega vpliva na okolje. V letu 2010 je povprečni občan občine Domžale porabil 7.600 kWh, povprečno gospodinjstvo pa 20.300 kWh energije. Ena ki-lovatna ura (1 kWh) je energija, ki jo v eni uri odda naprava, ki deluje z močjo 1000 W. Od celotne porabljene energije je delež električne energije dobrih 23 odstotkov, kar pomeni, da prebivalec občine Domžale v povprečju letno porabi 1.800 kWh električne energije. Ilustrirano to pomeni, da bi naprava, močna 1000 W (sesalec, sušilnik za lase, 30 — 60 W žarnic, itd.) obratovala 1800 ur (neprestano 75 dni) samo za rabo ene osebe. In že tukaj vidimo: če bi namesto 60 W žarnic uporabil varčne 10 W, bi to pomenilo 300 kWh električne energije, kar je logično šestkrat manj (in približno toliko manjši bi bil tudi račun). V nadaljevanju vam podajamo ukrepe za varčevanje pri ogrevanju, hlajenju in zračenju. Ogrevanje predstavlja v gospodinjstvu približno med 70 in 80 odstotkov celotne rabe energije. Največji prihranek dosežemo z energetsko sanacijo objekta, ki vključuje dobro toplotno izolacijo stavbe, uporabo kakovostnih oken in vrat, posodobitev ogrevalnih sistemov. To predstavlja zajeten investicijski ukrep, ki se nam v primeru razpoložljivih sredstev zelo izplača in predstavlja v primeru nove gradnje oziroma sanacije le 2 odstotka vseh gradbenih stroškov. Toplotne izgube se v primeru kakovostne izolacije lahko zmanjšajo tudi za 50 odstotkov. Lahko pa privarčujemo tudi z ukrepi, ki so investicijsko sprejemljivejši oziroma z organizacijskimi ukrepi. Pred kurilno sezono preverimo tesnjenje oken in vrat. V primeru netesnosti na okna in vrata prilepimo gumijaste trakove za boljšo tesnitev. To namestimo na vse stične površine. Na takšen način lahko prihranimo do 6 odstotkov, ponoči zaprte rolete pa nam lahko dajo dodatnih 15 odstotkov toplotne energije, ki uhaja skozi okna oziroma vrata. Kakovost izolacije oken je določena s koeficientom prevodnosti (Ko) in znaša za enojno zastekljena okna okoli 5,2 W/m2, za trojno zastekljena okna pa okoli 1,1 W/m2. Vsaka dodatna stopinja Celzija v prostoru predstavlja povečanje rabe energije za okoli 6 odstotkov, kar pomeni, če temperaturo prostorov znižamo s 23 °C na 20 °C, prihranimo pri stroških za kurjavo približno za okoli 20 odstotkov. Povsem prijetna temperatura v prostorih je med 18 in 20 °C, v nočnem času okoli 16 °C, v kopalnici pa največ do 24 °C. Pokrivanje radiatorjev preprečuje neovirano širjenje toplote po prostoru, zato to počnemo čim manj oziroma najbolje, da tega sploh ne počnemo. Tudi z dolgimi zavesami prek radiatorjev, postavljenim pohištvom tik ob radiatorjih in sušenjem perila ob radiatorjih preprečujemo neovirano širjenje toplote. Na takšen način lahko zgubimo tudi do 20 odstotkov toplote. Potrebno je vzdrževanje ter pravilna raba peči in napeljave za ogrevanje. Z rednim vzdrževanjem tako poleg varnega obratovanja in preprečevanja okvar dosežemo tudi manjšo rabo energije. Klimatska naprava je v gospodinjstvih postala stalnica. Število klimatskih naprav v gospodinjstvih v zadnjih letih strmo narašča. Navadno so nameščene le v nekaterih stanovanjskih prostorih (dnevna soba, kuhinja). Namestitev in velikost klimatske naprave večinoma ni prilagojena dejanskim potrebam, saj ni določena s strani strokovnjaka. Pri uravnavanju klimatske naprave je pomembno, da razlika med notranjo in zunanjo temperaturo ni večja kot 5 °C. Večja razlika ni priporočljiva tudi iz zdravstvenih razlogov. Pri zagonu klimatske naprave ni potrebno nižati temperature na termostatu, saj se prostor ne bo bistveno hitreje ohladil. Bo pa zaradi nižanja temperature naprava hladila bolj, kot je potrebno in posledično bo prišlo višje rabe električne energije. Zunanje enote klimatske naprave, postavljene na sončno mesto, povečajo rabo energije za okoli 10 odstotkov (v kolikor je možno naj bodo torej postavljene na S ali V stran). Notranji termostat naj bo postavljen na mesto, kjer ni naprav (hladilniki, računalniki, štedilnik, itd.). Pred začetkom sezone pa je zelo priporočljivo preveriti stanje naprave in količino hladilnega plina. Čim bolj pogosto pa je potrebno preverjati stanje filtra, saj zama-šen lahko povzroči tudi do 15 odstotkov večjo porabo. Prvi del članka o učinkoviti rabi energije v gospodinjstvu zaključimo z zračenjem, ki je glede rabe energije vezano na ogrevanje in hlajenje. Vsakdo verjetno ve, da z zračenjem v zimskih mesecih izgubljamo toploto, v vročih mesecih pa jo pridobivamo. Torej je precej bolj ekonomično, če zračimo večkrat dnevno za kratek čas. V primeru stalnega zračenje (priprta okna) izgubimo bistveno več energije. Daljše zračenje nam lahko pobere praktično vso toploto oziroma hlad. V kurilni sezoni je najbolje, če zračimo v najtoplejšem delu dneva, medtem ko v vročih dneh zračimo zgodaj zjutraj in ponoči. V naslednjem članku vam bomo predstavili ukrepe za zmanjšanje stroškov za električno energijo in sicer z napotki za razsvetljavo stanovanj, učinkovito uporabo kuhinjskih aparatov, varčevanjem v kopalnici in smotrno uporabo ostale elektronike. Matija Matičič, Efficientia, učinkovite rešitve, s.p. Občina Domžale ČESTITAMO: PRIZNANJE MATEVŽA HACETA, NAJVIŠJE GASILSKO PRIZNANJE GASILSKE zvEzE slovENIJE, jE PREJEL Janez Breceljnik Sredi maja je na Plenumu Gasilske zveze Slovenije v Lendavi najvišje gasilsko priznanje za življenjsko delo, na predlog Prostovoljnega gasilskega društva Dob, prejel naš občan, katerega življenje je tesno povezano z razvojem gasilstva v društvih, občini in regiji, Janez Breceljnik, tudi častni poveljnik Gasilske zveze Domžale. Prejemniku priznanja, ki je gasilstvu namenil vse svoje življenje, ob prejemu najvišjega gasilskega priznanja — Priznanja Matevža Ha-ceta iskreno čestitamo! Tovariš Janez Breceljnik je v gasilske vrste vstopil zelo mlad, član PGD Dob pa je od leta 1975, med leti 1980 do 1983 je bil tudi pod-poveljnik društva. Vsa leta je aktivno delal na operativnem področju, bil je član vodstva društva, tudi predsednik nadzornega odbora. Vrsto let je bil mentor ženske desetine, ki dosega lepe rezultate na tekmovalnem področju. Hkrati je kot član PIGD Lip Radomlje do upokojitve opravljal nalogo poveljnika in poklicnega gasilca, cenjen pa je tudi po zavzetem in prizadevnem delu na vseh področjih Gasilske zveze Domžale, kjer je bil vrsto let poveljnik in član predsedstva ter različnih organov, sedaj pa je častni poveljnik. Je višji gasilski častnik 2. stopnje. Častni poveljnik Gasilske zveze Domžale je eden najbolj zaslužnih za razvoj gasilstva na našem geografskem območju in širše, prizadevno in strokovno delo pa je zaznamovalo vse njegovo življenje, pa naj bo to pri opravljanju dela na različnih funkcijah v gasilskih društvih Homec in Dob, ali PIGD LIP ali v organih Gasilske zveze Domžale. Predvsem je neizbrisljivo zaznamoval gasilstvo kot dolgoleten in izjemen poveljnik GZS Domžale, ki se je pod njegovim poveljstvom razvila v eno najboljših zvez v Sloveniji - tako na operativnem, organizacijskem, strokovnem kot tudi na tekmovalnem področju. Uspehi društev in posameznikov so odmevali med gasilci v Sloveniji in v tujini. Zlasti so občudovali tekmovalne uspehe njegovega PGD Dob in drugih društev na državnih tekmovanjih in olimpiadah, k čemur je zanesljivo prispeval s strokovnim, predanim in požrtvovalnim delom na vseh področjih, tudi v okviru regije. Ves čas svojega delovanja se je strokovno usposabljal in dodatno izobraževal. Tečaj za strojnika, tečaj za UKV, tečaj za sodnika, usposabljanje za delo s helikopterjem, tečaj za ravnanje v nesrečah z nevarnimi snovmi so le nekatera izmed mnogih usposabljanj, ki so mu pomagala pri strokovnejšem delu na vseh področjih, svoje bogate izkušnje pa je injih še danes z veseljem prenaša na mlajše generacije, ki jim je predavatelj, mentor in sodnik. Velik je tudi njegov prispevek h kvalitetnemu delu štaba Civilne zaščite Občine Domžale. 1. JUNIJ 2012 Ob vsem tem ne smemo pozabiti njegovih velikih zaslug pri vzpostavitvi prijateljskih vezi, ki so vodile k pobratenju Gasilske zveze Domžale z Vatrogasno zajednico Grada Koprivnica, GZ Lendava in med mnogimi društvi iz teh dveh zvez, velik pa je tudi prispevek k vzpostavitvi tesnega sodelovanja med gasilci iz Hagenbrunna in PGD Dob. Stkane prijateljske vezi so le dodaten dokaz, da tovariš Janez Breceljnik ne pozna meja pri širjenju gasilstva. Za svoje delo je poleg vrste občinskih priznanj in plaket prejel mnoga druga priznanja, kot so odlikovanje za posebne zasluge, kipec gasilca Gasilske zveze Slovenije, državno priznanje za življenjsko delo na področju zaščite in reševanja, zlato plaketo svobodnih sindikatov, priznanja regije Ljubljana III, priznanja pobratenih društev in zvez iz Koprivnice in Hagenbrunna ter druga. Priznanja so mu vedno pomenila priložnost za še aktivnejše delo v gasilski organizaciji, ki ji je namenil vse svoje življenje. Tovarišu Janezu Breceljniku hvala za vse opravljeno plemenito in požrtvovalno delo, tako na področju gasilstva kot civilne zaščite in drugod ter iskrene čestitke ob prejemu Priznanja Matevža Haceta, najvišjega priznanja Gasilske zveze Slovenije. Vera Vojska ustanovljeno čebelarsko društvo krtina, dob Za čebele, živo in cvetočo zeleno naravo 19. maj 2012 bo odslej zelo pomemben, lahko bi zapisala, tudi zgodovinski dan za čebelarje z območja krajevnih skupnosti Krtina, Dob in Vir. Odločili so se, da na osnovi dosedanje Čebelarske družine Krtina, katere korenine izvirajo iz daljnega leta 1919, ustanovijo novo čebelarsko društvo. Za ta korak so odločili po temeljitem premisleku. Za mesto ustanovnega občnega zbora so si čebelarji in čebelarke izbrali Janševo dvorano Čebelarskega centra Slovenije, kjer so se jim pridružili tudi gostje: predsednika svetov KS Dob Jure Milanovič in KS Krtina Janez Avsec, ravnateljica OŠ Dob Barbka Drobnič, občni zbor pa sta pozdravila tudi Boštjan Noč, predsednik, in Franc Šivic, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije. Vsi so novemu društvu zaželeli veliko uspehov. Občni zbor je minil v znamenju odločitve o imenu društva, ki se imenuje Čebelarsko društvo Krtina, Dob in ima se-v pre je vodil Boštjan Vindšnurer, večino obrazložitev je podal dosedanji pred- dež v prostorih KS Dob. Občni zbor večin ji pred sednik Čebelarske družine Krtina Marjan Koderman, zelo zanimiv pa je bil prispevek Draga Mrdjenoviča, ki je predstavil zgodovino nekdanjega čebelarskega društva v Krtini - v okviru brdskega okraja. Prisotni so za predsednika novega društva izvolil Marjana Kodermana, za tajnika Boštjana Vindšnureija, za blagajnika pa Janka Kokalja in vse ostale potrebne organe, sprejeli so program o vključitvi v ZČD Slovenije, zadolžitev vodstva, da uredi vse formalne zadeve v zvezi z novim društvom, novi predsednik pa je predstavil poslovni načrt ter program dela, v katerem bo na prvem mestu skrb za kranjsko sivko, izobraževanje, izme- njava izkušenj pa tudi nekatere tradicionalne aktivnosti, ki so sedaj potekale v okviru krtinske družine. Prisotni so prisluhnili tudi poročilu o delu Čebelarskega krožka na OŠ Dob in glasno zaploskali uspehu mladih čebelarjev ter odločitvi, da bo tek- movanje mladih prihodnje leto v OŠ b. Pr ni pr u in pa nazdravili novemu društvu in mu Dob. Pred zaključkom občnega zbora so prisotni prisluhnili še poročilu o čebelarjenju in njihovih problemih, nato azdravili zaželeli veliko uspehov. Vera Vojska ČEBELARSKI KRožEK NA oSNovNI šoli dob Uspešen nastop na državnem tekmovanju mladih slovenskih čebelarjev Čebelarska zveza Slovenije je v začetku maja že 35. zapored pripravila Državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev, ki je tokrat potekalo na OŠ Primoža Trubarja Laško in Po- družnični OŠ Debro. Med več kot 400 učencev in učenk iz vse Slovenije, ki jim čebelarstvo že zdavnaj ni skrivnost, sta bili tudi ekipi OŠ iz Doba pod mentorstvom Marjana Kodermana, za obe ekipi pa je navijala tudi ravnateljica Barbka Drobnič. Ekipi so sestavljali: Luka Oražem in Tilen Javoršek, v drugi ekipi pa sta bila Sandra Kirbiš in Matej Rojc. Prav številna udeležba kaže na veliko zanimanje za čebelarstvo pri mlajših generacijah, kar je med drugim rezultat uspešnega delovanja čebelarskih krožkov, ki jih podpira zveza. »Čeprav Čebelarski krožek na OŠ Dob organizirano poteka manj kot leto dni, sem z rezultati zelo zadovoljen,« je ob osvojitvi tretjega mesta na državnem tekmovanju povedal mentor Marjan Koderman in pohvalil vse člane krožka, ki so si resnično prizadevali in osvojili veliko znanj — praktičnih in teoretičnih, ter jih tudi pokazali na omenjenem tekmovanju. »Pri tem ni tako pomembno znanje, kot veselje in zavzetost, ki ga člani krožka kažejo pri osvajanju novih znanj ter njihovi želji, da se tudi v prihodnje, ko bodo veliki, ukvarjajo s čebelarstvom, ki je kar na precej domačijah na našem koncu družinska tradicija in veselje,« je povedal mentor ter dodal, da mora vse štiri tekmovalce iz Čebelarskega krožka OŠ Dob še enkrat resnično pohvaliti, saj so dali vse od sebe, se je pa poznalo, da so prvič na tovrstnem tekmovanju, da so imeli kar precej treme in da jim je morda manjkalo malo več praktičnih izkušenj, ki pa si jih bodo zanesljivo pridobili v nadaljnjem delu čebelarskega krožka. Še posebej razveseljiva je odločitev Čebelarske zveze Slovenije, da bo prihodnje leto državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev iz vse Slovenije potekalo na OŠ Dob. To je hkrati priznanje čebelarjem in čebelarskemu krožku za dosedanje dobro delo, ki zanesljivo, tako kot čebelarjenje, prinaša kvalitetne sadove. Mladim čebelarjem iz Osnovne šole Dob iskrene čestitke za doseženi tretji mesti, hkrati pa želimo tudi obilico uspeha pri pripravi 36. srečanja in tekmovanja mladih slovenskih čebelarjev. Vera Vojska čebelarsko društvo domžale Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu skupaj s čebelarskimi društvi po Sloveniji organizirata Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev. Namen tega dogodka, ki bo 15. junija 2012 v več kot 80 čebelarskih društvih po Sloveniji, je izobraževanje in informiranje splošne javnosti o pomenu čebel in čebelarstva. Predvsem želimo lokalnim šolam, vrtcem in drugim interesnim združenjem predstaviti čebelar- sko dejavnost in prikazati postopke pridobivanja medu, saj še vedno veliko ljudi ne ve, kako to poteka in da so čebelji pridelki edina popolnoma naravna živila, saj jim čebelarji v postopkih pridelave ničesar ne dodajamo, niti ne odvzemamo. ČD DOMŽALE v sodelovanju s ČZS, JSSŠ vabi na Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev. Obveščamo vas, da bo 15. junija 2012 potekal Dan odprtih vrat lokalnega čebelarskega društva Domžale. Vljudno vabimo vse, ki bi želeli izvedeti kaj več o čebelarstvu, pomenu čebel in čebeljih pridelkov, da se nam ta dan pridružite in spoznate delo slovenskih čebelarjev. Z zavedanjem o pomenu čebel za naše okolje in življenje lahko vsak posameznik in tudi širša družbena skupnost naredimo korak naprej za ohranitev naravnega okolja, čebel in s tem opraševanja, ki je bistvenega pomena za zadostno lokalno samooskrbo s prehrano. Vabljeni torej, da se 15. junija 2012 pridružite slovenskim čebelarjem, ki vam bomo z veseljem pokazali in predstavili pomen našega dela! Odprli bomo vrata čebelnjakov naših čebelarjev: Marjana Košaka, tel.: 01/7211-568, čebelnjak v Žabjem pri Brdu nad Ihanom / na levi strani ceste od Ihana proti Vinjam/, ali Maksimiljana Karbe, 041/762-888, čebelnjak na Podrečju 22 / na desni strani ceste od avtoceste proti Viru/. Prijave in več informacij dobite pri navedenih čebelarjih ali pri predsedniku ČD Domžale: Bine Kladnik, 01/7243-486 ali 041/653-107 ali po e--pošti: bine.kladnik@lesnina-i.si Čebelarsko društvo Domžale 1. JUNIJ 2012 društva 9 KULTURNO DRUŠTVO GROBLJE Osmo druženje pod lipami V soboto, 19. maja 2012, je bilo ves dan živahno v lipovem drevoredu pred Kulturnim domom Groblje. Prizadevni člani Kulturnega društva Groblje so namreč pripravili že 8. druženje pod lipami, kjer so se številnim obiskovalcem predstavili rezbarji, rokodelci in drugi izdelovalci domačih obrti iz preteklosti in sedanjosti, zaplesali so jim člani in članice Folklorne skupine Groblje in tudi tako še enkrat več praznovali svoj peti jubilej, prisluhnili smo Ljudskim pevkam pod vodstvom Mare Vilar iz Kulturnega društva Domžale, na citrah nas je razveseljeval Tomaž Plahutnik, kasneje pa Veronika Zajec, ki se je predstavila z violinskimi citrami, prišli so Ljudski pevci iz Tepanj, za konec pa sta se predstavili dve skupini iz Škocjana: Fantje z vasi in Ljudski godci. Prijetno ljudsko srečanje je vodila Dragi Jeretina Anžin, ki je obiskovalcem predstavljala posamezne nastopajoče. Ti so se potrudili, da so več o sebi povedali tudi sami. Obiskovalcev in obiskovalk ves dan ni manjkalo in radi so se zaustavljali ob posameznih stojnicah, pa naj je šlo za rezbarje, ki jih je bilo največ, ali za druge razstavljavce, ki so se predstavljali z miniaturnimi lesenimi izdelki, z zelišči, pletenjem, glasbili, kovaštvom, izdelavo krpank, torb in predpasnikov, pletenjem košaric ali kvačkanjem. Med rezbarji smo se srečali tudi z Marijanom Vodnikom ter Janezom in Slavko Jarc, ki so že večkrat razstavljali na različnih razstavah. Osmo druženje pod lipami je za mnoge pomenilo prijetno srečanje, obujanje spominov na nekdanje obrti, ki počasi izumirajo, pa tudi priložnost za ogled ustvarjanja slikarjev, ki so ves dan slikali, ali pa le sprehod po prijetnem drevoredu. Mnoge izdelke je bilo mogoče tudi kupiti. Kulturno društvo Groblje, ki ostaja zvesto tradiciji obujanja in ohranjanja kulturne in zgodovinske dediščine, se je potrudilo tudi za pestro gostinsko ponudbo, ob kateri je sedenje v prijetni družbi ob ljudski glasbi in sprehodih od razstavljavca do razstavljavca pomenilo res lepo preživetje sobotnega dne. Vera Vojska TUŠTANJ - ZE 19. PRVOMAJSKO SREČANJE Prišli v objem prijaznih ljudi in naravnega okolja 19. tradicionalno prvomajsko srečanje, ki ga organizira Društvo krajanov Zgornjega in Spodnjega Tuštanja, na čelu z dolgoletnim predsednikom Francem Cerarjem, je tudi letos privabilo številne obiskovalce. Ti prinašajo tudi prihodke, s katerimi je društvo v preteklih letih veliko postorilo: uredili so ceste, posodobili vodovod, izboljšali požarno varnost, postavili javno razsvetljavo, sanirali »Cegunco« in pridobili vso potrebno dokumentacijo za gradnjo brunarice, ki jo društvo nujno potrebuje za sestanke, srečanja in druge dejavnosti prek leta. Prav v začetku maja, ko praznujemo 1. maj — praznik dela, pride čas, ko nas neustavljivo vleče na plano, na zrak, v naravo. Vse to in še več smo obiskovalci, mlajši in starejši, med njimi upokojenci, člani društev, tudi člani Društva vojnih invalidov Domžale, prinesli na prvomajsko srečanje pod velikim šotorom in okoli njega. V kulturnem pro- tudi junij bo lep v arboretumu volčji potok Prihajajo vrtnice, tropski metulji in Terrafolk Kljub nekoliko muhastemu vremenu je Arboretum Volčji Potok poln obiskovalcev. Posebej v času že znamenite razstave tulipanov konec aprila in v začetku maja je tudi letos ta čudoviti park obiskalo veliko tujih in domačih obiskovalcev. Zanesljivo ima vsak v njem svoj najljubši kotiček. Tako se otroci najraje zabavajo na čudovito urejenem otroškem igrišču, kjer mamic z vozički ne manjka tudi med tednom, letos pa največ pozornosti namenjajo pošastno velikim žuželkam in izumrlim morskim velikanom, s katerimi se bodo mlajši in starejši obiskovalci lahko srečevali vse do 25. junija. Med njimi so bogomoljke, družina skarabejev, velikozobi morski pes, goniofolis, izumrli rod krokodilov in še in še. Namen razstave je prikazati evolucijo in raznolikost življenja na Zemlji. Žuželke so tista skupina živali, ki je pogosto povezana s strahovi in predsodki, zato je namen razstave tudi premagovanje predsodkov do te skupine živih bitij. Razstavo bodo popestrile delavnice z živimi živalmi, česar se bodo še posebej razveselili najmlajši. Junij bo v znamenju vrtnic in razstave tropskih metuljev, ki bodo v Arboretumu Volčji Potok na ogled skoraj do konca septembra. Manjkalo pa ne bo tudi številnih delavnic (za odrasle in otroke), pravljičnih uric, strokovnih predstavitev in še in še, saj skoraj ni dneva ali najmanj konca tedna, ko se v arboretumu ne dogaja kaj zanimivega. Če se še niste, se čim prej oglasite na EKO TRŽNICI, kjer boste spoznali sadje in zelenjavo iz okoliške pridelave in eko izdelki, novost pa je tudi TRŽNICA RASTLIN - prodaja in menjava rastlin. Posebej pa bi vas tokrat radi povabili na koncert glasbene skupine Terra-folk z mednarodnimi gosti, Vlatkom Stefanovskim in Uno Palliser, ki so Vabimo vas na Prireditev ob 37-letnici delovanja društva in medobčinskega praznika invalidov Občin Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovica in Trzin v soboto 9. junija 2012, ob 10. uri v hali Komunalnega centra Domžale Kultu ii program: Godba Domžale Ansambel Veseljaki - Ince Mengeš Ansambel Paralelka Pevec Stane Vidmar Ansambel Zajc V družabnem delu vas bo zabaval ansambel Leteči muzikanti Pokrovitelj praznovanja je IMP d.d., Dunajska 7, Ljubljana iskrene čestitke OB 80. rojstnem dnevu! Danica Marinček gramu je sodelovala Pihalna godba Moravče, živ - žav s pevko Claudio in škrati. Organizirana je bila povorka lastnikov oldtimerjev - avtomobilov in motorjev, starih nad 30 let, ki so se na prireditveni prostor, ob upoštevanju cestno prometnih predpisov, pripeljali od Sokliča pod Sveto Trojico. Občinstvo je z velikim odobravanjem ogledovalo starejše lepotce, za razvedrilo pa so skrbeli trije znani ansambli: Nemir, Svetlini in Gamsi. Predsednik društva Franci Cerar, je med drugim dejal: »Spoštovani sponzorji, donatorji in cenjeni obiskovalci. Za vse, kar ste že in še boste storili za naše društvo in skupnost, se vam zahvaljujemo in vam želimo vse dobro. Srčno upamo, da boste del vašega dragocenega časa tudi letos preživeli z nami. Želimo vam, da bi preživeli lep dan v naši družbi, hkrati pa vam čestitamo ob prazniku dela.« Jože Novak V začetku maja je bilo pri Psagovih v Češeniku, kot se reče po domače, na domačiji Danice in Tineta Marinčka, zelo živahno. Gospa Danica, uradno sicer Daniela, je namreč praznovala visok življenjski jubilej, ob katerem so ji domači, znanci in sodelavci čestitali in zaželeli veliko zdravja. Ker je Danica vključena v vrsto društev in organizacij, obiskovalcev ni manjkalo. Tako so jo obiskali predstavniki Krajevne organizacije borcev za vrednote NOB Dob, Krtina ter Društva upokojencev Naš dom Dob, katerih aktivna članica je, saj rada sodeluje z njimi, z možem Tinetom pa se rada udeležujeta različnih slovesnosti in izletov. Predstavniki obeh društev so svoji pridni članici zaželeli veliko zdravja in prijetnih trenutkov, v prijaznem pogovoru pa z njo obudili spomine na mladost in skupaj preživete trenutke. Zelo veselo je bilo tudi na praznovanju, ko je jubilantka povabila sosede in prijatelje. Malokdaj se namreč zgodi, da bi bili ljudje med seboj tako povezani kot v vaseh Turnše in Češenik. Povezuje jih turistično društvo, še posebej pa je treba zapisati, da gospa Danica rada poje v pevskem zboru, zato pesmi ni manjkalo. Veliko prijetnih trenutkov preživlja v družbi deklet in žena Društva podeželskih žena Domžale, s katerimi se družijo pri pripravi predstavitev dela in spoznavanju kmetij. Dobro pa jo poznajo tudi člani in članice Društva izgnancev Domžale, v katerega se je vključila kot žrtev vojne — že leta 1941 je bila namreč s starši in sestrama Milo in Cvetko izgnana v različna nemška taborišča na Bavarskem, kjer so kar tri leta in tri mesece delili usodo s tisoči slovenskimi izgnanci. Njeno življenjsko pot je po prihodu iz taborišča oblikovala zgodnja smrt drage mame, Daničina skrb kot najstarejše v družini, za domače, kasneje poroka z možem Tinetom, s katerim sta že praznovala zlato poroko, in prihod v Češenik, kjer ob delu v Tosami in na manjši kmetiji ni nikoli zmanjkalo dela, in upokojitev, v kateri pa vedno zmanjka časa. Uspešni družini sina Aleša in hčerke Alme, tri vnukinje in vnuk, pa jubilantki lepšajo jesen življenja. Pa to še ni vse. Znana je tudi kot odlična izdelovalka ročnih del. Te svoje spretnosti uresničuje v študijskem krožku in vsa njena ročna dela smo si z veseljem ogledovali na razstavah. Gospa Danica mi je pred leti o svojem delovanju v krožku rekla: »Vse sorte delamo, rade se družimo in če imaš veselje, ni nobena stvar pretežka.« Zato gospe Danici iskrene čestitke in še veliko veselja ter zdravja na nadaljnji življenjski poti. Vera Vojska ga naslovili Nazaj k naravi ob sotočju glasbe in bo v petek, 8. junija 2012. Projekt Nazaj k naravi ob sotočju glasbe predstavlja okoljevarstveno navezo med »kulturo in naturo« izpod prstov glasbene skupine Terra-folk, v sodelovanju z vse bolj priljubljenimi in prisotnimi Ekologi brez meja. Popoldansko dogajanje bodo odprle ustvarjalne eko delavnice, večer pa bo sklenil koncert skupine Terrafolk z mednarodnimi gosti. V. V. greste 7. junija z nami v mostec? Praznujemo dan slovenskih izgnancev Vse člane in članice Krajevne organizacije Društva izgnancev Domžale pa tudi vaše prijatelje, sodelavce in družinske člane vabimo, da se udeležite osrednje regijske prireditve ob 7. juniju — dnevu slovenskih izgnancev, ki bo tudi letos v Mostecu, v četrtek, 7. junija, ob 14. uri. Pripravljen bo bogat kulturni program, hkrati pa bo veliko priložnosti, da se srečate z nekdanjimi izgnanci in izgnankami ter obudite spomine na čase izgnanstva. Pripravili smo brezplačni avtobusni prevoz. Avtobusa bosta v četrtek, 7. junija 2012, ob 12.30 odpeljala z avtobusnih postaj v Moravčah in Kra-šnji ter sprejemala udeležence na vseh avtobusnih postajah do Domžal (tudi Mengšu). Skupni odhod iz Domžal je ob 13. uri, udeleženci iz Trzina pa lahko počakajo na avtobusni postaji v Trzinu. Na prireditvi lahko prispevate za obnovo prostorov zbirnega taborišča za izgon Slovencev v Brestanici (10 evrov). Imena darovalcev in višina darovanih prispevkov bodo objavljena v posebni brošuri. Prispevek lahko oddaste v času uradnih ur — vsak ponedeljek med 9. in 10. uro v prostorih Združenja borcev za vrednote NOB Domžale, Domžale, Ljubljanska cesta 36, lahko pa jih nakažete tudi na tekoči račun Društva izgnancev Domžale štev. 0230 00256224 157 in pripišete ZA HLEVE. Obveščamo vas, da uradnih ur v juliju in avgustu ne bo. Dobimo se v Mostecu! D. I. Posvet: dejavna starost v Domžalah V Domžalah, prestolnici kulture injporta, za vas v Športno atletskem društvu Mavrica s pomočjo Športne unije Slovenije skrbimo za velik spekter možnosti seznanjanja tudi s tem, kako delati v poznih letih in vzporedno ohranjati zdrav način življenja ter kakšna je lahko POT H KREPITVI ZDRAVJA. Tako bo v soboto, 16. junija 2012, ob 9 uri v predavalnici stavbe DOM-DOM potekal posvet, ki je namenjen vsem, ki vas zanima, kako pomagati sebi na poti do ohranjanja zdravja kot vsem strokovnim delavcem na področju športa, zdravstva ... Tema posveta: DEJAVNA STAROST, TELESNO ZDRAVJE, ZDRAVA VADBA ABC. Prijave sprejemamo vse do 10. junija 2012 na naslov: mojca.koligar@sportna-unija.si. Vabljeni! 10 društva 1. JUNIJ 2012 KULTURNO DRUŠTVO JOŽE GOSTiC HOMEC V pričakovanju jubileja V sredo, 28. marca 2012, je v gasilskem domu na Homcu potekal redni letni občni zbor KD Jože Gostič Homec, na katerem so se zbrali člani in simpatizerji društva. Po uvodnem pozdravu in izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik društva Borut Jenko podal izčrpno poročilo za preteklo obdobje. Leto 2011 je poleg tradicionalnih 12. Gostičevih dni, ki so od 6. do 27. marca potekali na Homcu, v Domžalah, Splitu, Zagrebu in Ljubljani, najbolj zaznamoval izid težko pričakovane monografije o Preserjah Naš kraj v času, ki je minil, ki jo je napisal domačin Marijan Slevec. Konec marca so otroci pod vodstvom Anje Repanšek ob materinskem dnevu v homškem gasilskem domu staršem pripravili prijeten kulturni večer, na katerem so se predstavili številni mladi in nadarjeni talenti. Na tradicionalnem velikonočnem izletu so člani društva v družinskem krogu obiskali Tržaško pokrajino. Ogledali so si Repentabor in Devinski grad po Rilkejevi pešpoti, s čudovitim razgledom na tržaški zaliv. Konec junija je društvo sodelovalo pri slovesnem praznovanju 20. obletnice države Slovenije, ki ga na Homcu tradicionalno na predvečer praznika organizirajo vsa društva in organizacije iz kraja in okolice. Poleg kulturnega programa, v katerem je sodeloval Homški cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom Uroša Peleta, in Instrumentalni kvintet družine Šuštar sta prisotne nagovorila Marjeta Rode, predsednica KS Homec-Nožice, in mag. Lovro Lončar, podžupan Občine Domžale. V septembru je društvo skupaj z župnijo Homec izdalo lično brošuro o 250-letnici posvetitve homške Marijine cerkve, kar pomeni lep prispevek k obogatitvi turistične ponudbe in ohranitvi zgodovinske dediščine kraja. V novembru je društvo v homškem gasilskem domu pripravilo alpinistično predavanje dr. Iztoka Tomazina Gore z obeh strani. Vsestranski športnik in alpinist je na zanimiv način predstavil svoja planinska doživetja skozi oči alpinista in skozi oči gorskega reševalca. Tako so prisotni lahko od blizu spoznali, kako nevarno in obenem odgovorno je poslanstvo gorskega reševalca. Konec novembra je z vajami za novo igro pričela dramska skupina pod vodstvom režiserja Borisa Kerča. V začetku decembra je na Homcu otroke iz Nožic, Homca in Preserij obiskal sv. Miklavž, ki jim je po krajši poučni gledališki predstavi razdelil tudi darila. Miklavžev večer že več let prizadevno pripravljata Andreja in Mirjam Šuštar, pri organizaciji pa že vsa leta sodelujeta tudi KS Homec-Nožice in KS Preserje, ki s finančno pomočjo omogočata, da otroci poleg srečanja z Miklavžem prejmejo tudi simbolično darilo. Ob koncu se je predsednik za uspešno izvedene prireditve zahvalil vsem aktivnim članom društva in vsem, ki kakorkoli sodelujejo ali zgolj spremljajo kulturne dogodke. Za pomoč in sodelovanje se je zahvalil domačim društvom in organizacijam ter vsem donatorjem, ki nesebično podpirajo delo društva, še posebej Občini Domžale in njenemu županu Toniju Dragarju za finančno podporo pri realizaciji programa društva, predvsem Gosti-čevih dni. V imenu glavnega organizatorja Gostičevih dni Aleksandra Rogine je predsednik društva podal podrobno poročilo o uspešno končanih letošnjih 13. Gostičevih dnevih. Sledilo je finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. Ob zaključku uradnega dela je občni zbor soglasno potrdil plan za letošnje leto, ki ga je pred tem predstavil predsednik društva. Poleg že izvedenih in ostalih prihajajočih aktivnosti bo pozornost društva osredotočena predvsem na prihajajoče jubilejno leto 2013, ko bo društvo praznovalo 20-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti želijo člani Kulturnega društva Jože Gostič Homec poleg nove dramske uprizoritve pripraviti tudi pregledno razstavo in izdati brošuro o bogati 20-letni dejavnosti društva. V Kulturnem društvu Jože Gostič Homec se zavedamo, da prireditve ni brez sodelujočih in gledalcev. Zato se vsem, ki kakorkoli ustvarjate in spremljate naše dogajanje, iskreno zahvaljujemo za zvestobo in obljubljamo, da se bomo tudi v prihodnje trudili in s svojim delom prispevali pestre kamenčke v bogatem mozaiku družabnega življenja naših krajev. Borut Jenko Preverjanje tekmovalnih enot GZ Domžale Ob lepem majskem vremenu je 11. maja Prostovoljno gasilsko društvo Rova organiziralo preverjanje tekmovalnih enot, ki so se uvrstile na državno gasilsko tekmovanje v Velenju. Tekmovanje, ki je bilo organizirano kot druženje tekmovalnih enot GZ Domžale in kot preverjanje pravilno izvedenih vaj, je potekalo na igrišču za gostilno Pirc na Rovah. Preverjanje enot je bilo izvedeno v kategorijah članic in članov A in B ter starejših gasilcev in gasilk. Tekmovanja so se udeležile tekmovalne enote gasilskih društev GZ Domža- le in sicer: PGD Jarše-Rodica, PGD Študa, PGD Zeje-Sv. Trojica, PGD Dob in PGD Rova. V kategoriji članov in članic sta bili izvedeni dve vaji z motorno brizgalno in vaja razvrščanja, starejši gasilci in gasilke pa so opravili vajo s hidrantom in vajo raznoterosti. Vse tekmovalne enote so odlično opravile svoje vaje in bile uspešne pri izvedbi. Sodniško ekipo je ob pomoči sodnikov iz GZ Domžale vodil tovariš Janez Breceljnik, veseli nas pa tudi, da nas je obiskal član poveljstva GZS in nadzornik sojenja na državnem gasilskem tekmovanju tovariš Franci Petek. Vsem ekipam je bilo omogočeno, da so se s sodniki pogovorili o storjenih napakah in o možnih pravilnih načinih izvedbe vaje. Zagotovo je bilo takšno tekmovanje nadvse dobrodošlo za vse tekmovalke in tekmovalce, saj so lahko svoje vaje do potankosti izpopolnili in dopolnili. Upajmo, da bodo ekipe na prihajajočem tekmovanju dobro in uspešno zastopale svoja društva in tako tudi GZ Domžale. Za vse tekmovalce je bilo ob koncu poskrbljeno za jedačo in pijačo. Vsem tekmovalnim enotam se zahvaljujemo za udeležbo, GZ Domžale za podporo ter PGD Rova za izvedbo in organizacijo pripravljalnega tekmovanja. Izdelki slovenske kulturne dediščine V poslovalnici agencije RTA v nakupovalnem centru Breza v Domžalah bodo od junija naprej na voljo izdelki slovenske kulturne dediščine in rokodelcev iz Domžal in okolice. Vsi, ki izdelujete tovrstne izdelke, ste lepo vabljeni k predstavitvi svojih izdelkov. V poslovalnici RTA v Breza centru bodo redno potekale tudi brezplačne delavnice o postopkih izdelovanja izdelkov in druge izobraževalne aktivnosti. Tovrstne ponudbe izdelkov v Domžalah še ni, kar občanke in občani zelo pogrešajo, še zlasti ob različnih priložnostih, JESENSKi CVET -SKUPiNA iZviR iN vrtnica Izlet v Piran Smo skupina starejših, ki se srečujemo vsak ponedeljek v pisarni Društva upokojencev Vir ali pa se odpeljemo v naravo. Tako nas je 26. marca 2012 Anica Trošt za njen rojstni dan povabila v Piran. Skupaj s skupino VRTNICA smo ob 8. uri čakali avtobus na dogovorjenih mestih in se odpeljali proti Piranu. Skupaj smo odšli v njeno stanovanje, ki je oddaljeno 500 metrov od postaje. Tu smo bili presenečeni. Anica ima zelo lepo urejeno stanovanje v starem delu mesta med visokimi stavbami in ozkimi ulicami. Po malici smo šli na ogled Pirana. Ogledali smo si Tartinijev trg z okolico in naredili Perovanje na kvadrat V nedeljo, 20. maja 2012, se je plesna skupina Face Društva Sožitje Mengeš predstavila na že drugem Perovanju v občini Kamnik. Na glavnem odru so člani skupine zaplesali pod vodstvom mentorja Klemena Pirmana. Gledalce so razveselili z angleškim valčkom in ferari polko. Po nastopu so se posladkali in zadovoljni obiskali stojnico Zveze Sožitje, kjer sta se predstavili društvi Sožitje Kamnik in Sožitje Mengeš. Nedeljsko popoldne je prijetno minilo ob veselem druženju. Metka Mestek BIO1DANI ko odhajamo v tujino, pa bi želeli s seboj odnesti izvirno darilo iz naše bogate zapuščine kulturne dediščine. Slika 2: Organizirali bodo delavnice, prikaze postopkov izdelave in druge izobraževalne aktivnosti pod vodstvom posameznikov in društev iz Domžal in okolice. nekaj posnetkov. Ogledali smo si zunanjost Minoritskega samostana, kjer so koncerti, ob dežju so pa v cerkvi sv. Jurija. Šli smo do te cerkve, saj je od tod lep razgled na Piran in daleč naokoli po vsej naši obali vse do Trsta. Ogledali smo si še druge cerkve. V Piranu je devet cerkva, vendar si nismo ogledali vseh, ker bi bilo preveč naporno za tako kratek čas. V najslabšem stanju pa je cerkev Marije Zdravja, tik ob morju, vsa razpada, tu je večkrat poplavljeno. Piran ima nadmorsko višino 16 m in 4143 prebivalcev. Veliko bi se še morali ogledati, muzeje in galerije, pa ni bilo časa. Hvaležni smo Anici, da nam je pokazala in veliko povedala o Piranu. Srečni in utrujeni smo prišli domov. Hvala Anici za tako lep dan! Marija Sušnik univerza za 3. življenjsko obdobje Plesni klub pri LIPI Plesni klub v LIPI deluje. Temu primerno bomo 30. junija 2012 pripravili zaključek sezone in sicer bomo organizirali enodnevni kopalno-plesni izlet v Ankaran. Po kosilu bo plesna zabava, ki bo trajala od 18. do 23. ure. Zabavo bo programiral plesni učitelj z lastno kvalitetno zvočno aparaturo. Prijave za izlet sprejemamo do 15. junija s 30 odstotno akontacijo na telefon tajnice kluba na številko 040 427 191. Obenem vas vabimo na vpis v začetni tečaj plesa, ki se bo začel 4. oktobra 2012 ob 12. uri. PREDSTAVILE SE BODO SLOVENSKE EKOLOŠKE KMETIJE Občina Domžale in Zveza združenj ekoloških kmetov bosta v Češminovem parku v soboto, 9. junija pripravili 2. BIO DAN. Po uspešni lanskoletni prireditvi, ki je bila resnični praznik in tudi promocija, s katero smo javnosti približali in predstavili prednosti ekološko pridelane hrane ter obiskovalcem ponudili možnost nakupa in pokušine ekološko pridelanih dobrot iz vseh slovenskih regij in sosednje Italije, bomo letos pripravili še pomladansko praznovanje. Na stojnicah se bodo tudi tokrat predstavili številni slovenski ekološki kmetovalci in vam ponudili vse vrste primorskih sirov - od kravjega, ovčjega in kozjega, pa olivno in bučno olje, medene izdelke, krušne in mlevske izdelke, pecivo, vino iz ekološke pridelave, sokove in likerje, na voljo bodo tudi ekološko vzgojene sadike in semena, salame, mesnine ter seveda zelenjava iz nadzorovane ekološke pridelave. Na prireditvi bo potekal bogat program, z nastopom skupine Glasbene šole Domžale in otroške plesne skupine Sovice, programom o ekološki tematiki, organizirane bodo razne delavnice, ponudili bomo promocijsko in informativno gradivo o ekološkem kmetovanju. Predstavili se bodo tudi domžalske osnovne šole, vrtci in Knjižnica Domžale. Vsekakor bo to pravi praznik zdrave hrane in prijetnega druženja, saj si bomo organizatorji vzeli čas, da se pogovorimo o namenu izvajanja projekta BIO UŽITEK, to bo priložnost za pogovore in nove informacije o pridelovalcih, se pogovarjali s ekološkimi kmeti o njihovih izkušnjah in ob tem poskusili kaj vse ponujajo. Vse, ki bi želeli sodelovati in dati svoj prispevek k vsebini prireditve tudi pozivamo, da svoje predloge čim preje pošljete g. Vidu Repanšku na vido.repansek@domzale.si. VABLJENI! Pisma bralcev Objavljamo prispevke avtorjev, katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča, zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva. Vandali tudi v Zgornjih Jaršah Naše Turistično društvo Jarše-Ro-dica je pred dobrimi desetimi leti postavilo dva nova okrasna kozolca za lepši izgled našega kraja in za dobrodošlico obiskovalcev, ki prihajajo in odhajajo iz našega kraja. Vsako pomlad jih zasadimo s cvetlicami in prek celega leta lepo skrbimo za njih. Zal pa se nam je že v lanskem letu zgodilo, da nam je nekdo iz kozolca v Zg.Jaršah odnesel cvetlice s koriti vred. Letos pa si je prisvojil le vse cvetlice, koritom pa je prizane-sel, saj jih ima še od lanskega leta. Le kdo to počne? Če ima le-ta tako rad cvetlice in da zaradi financ tega ne more nabaviti, smo mu pripravljeni prispevati zanje, le naše naj v bodoče pusti pri miru. Žal pa pravi kmečki leseni kozolci izginjajo in jih nadomeščajo kozolci z betonskim stebri, ker so odpornejši in trajnejši. Zato smo mi postavili prave gorenjske kozolce, saj se nam ob pogledu na njihovo podobo utrinjajo nostalgične misli o dragocenem izročilu, ki bi ga morali zavarovati za vsako ceno. Nevenka Narobe Zahvala Ob udaru strele, ki je 1. maja 2012 ob 20.32 zanetila požar na stano- vanjskih hiši družine Šinkovec na Rovah, bi se družina Šinkovec rada iskreno zahvalila vsem za izkazano solidarnost, materialno pomoč in podporo. Zahvala v prvi vrsti velja vsem gasilcem CPV Domžale, PGD Rova, PGD Radomlje in PGD Homec, ki so s hitrim in pametnim posredovanjem obvarovali velik del stanovanjske hiše. Posebna zahvala velja sorodnikom, sosedom, vsem krajanom Krajevne skupnosti Rova, vsem dobrim gospodinjam in ostalim, ki so pomagali pri sanaciji požarišča in ponovni izgradnji ostrešja. Ob zahvali pa bi se radi spomnili tudi na podjetje Sam Jarše d.o.o., podjetje Rodex d.o.o., Krajevno skupnost Rova, Gasilsko zvezo Domžale, prijatelje, znance in sodelavce, ki so z materialno in fizično pomočjo pomagali k hitri obnovi stanovanjske hiše. Še enkrat, iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za izkazano pomoč, solidarnost in sočutje. družina Šinkovec iz Rov »Nikogaršnja in vseh zemljišča« Naslov besedila se ne sme razumevati dobesedno. Gre predvsem za simbolni poudarek. Posamezna zemljišča, ki jih imam v mislih, vsekakor posedujejo ti ali oni lastniki, a v tem zapisu to niti ni pomembno. Že večkrat me je pot zanesla med znance na Mlinski ulici, Srednje Jarše, Nagrajuje: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 6, prejmejo: Roman Učakar, Domžale, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2011/2012; Majda Brojan, Domžale, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2011/2012; Lojze Peterlin, Radomlje, 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Ber-nika za sezono 2011/2012. V tokratni številki nagrajuje Honda Ambrož, nagrade pa so brezplačni najem vozila Honda Civic, plastična ročka, 4 l olja Castrol SLX, plastična ročka, 4 l olja Castrol GTX in preventivni pregled vozila z meritvami. Pravilne odgovore nam lahko pošljete do srede, 13. junija 2012 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Veliko sreče! NAGRADNA Kulturni dom KRIŽANKA Franca Bernika, p. p. 2, 7 1230 Domžale. mimo Čevljarske, tja do sprehajalne trim steze ob Kamniški Bistrici, do mostu, ki je namenjen tovornemu prometu. Tisto, kar bolj »pade v oči«, je za-puščenost, neurejenost teh travniških površin in kar se nahaja na njih (množica odpadkov vseh vrst). Dejansko se takoj vidi, da površin ne kosijo (olesenela stebla), ne vzdržujejo (zaraslost). Na srečo sem tako na enem izmed pohodov naletel, srečal znanca in domačina Petra Jeretino z njegovo ženo. Možak je pravi domačin, Jaršan, njegova rojstna hiše še zdaj stoji. Znanec, Pr' Petru, kot se reče na domačiji na Mlinski 14, je živi zgodovinar tega kraja in mi je nanizal množico zanimivosti iz svojega otroštva, mladosti, o kraju, ljudeh in spremembah do zdaj. Če bi želel vse to gradivo objaviti, bi ga bilo najmanj za štiri strani Slamnika. Tako le na kratko. Zapustiva že asfaltirani del Mlinske ceste in stopava po makadamu. Tik na desno, kjer se prične (ali konča) Čevljarska, me Peter opozori na povsem dotrajano, razpadajočo hišo, po domače Vesovo, je že tudi brez strehe. Prepričan je (ker je to videval), da je podrtija leglo golazni, podgan in potepuških mačk. Tako stanje traja že vsaj trideset in več let. Stanje, kakršno je, kar kliče po odstranitvi že iz zdravstvenih potreb. Stopajoč dalje po medtravniški poti opažam, da je na teh površinah na-voženih veliko odpadkov (gradbeni, leseni, kovinski, plastika, kabli in še in še). Nekaj je tudi ostankov začetih novogradenj, zdaj razpadajočih. To in ono sicer zdaj delno zakriva dokaj visoka, že za košnjo zrela trava. Naletiva tudi na podrte ostanke skejta, ki si ga je davno tega zgradila mladež in se tam sproščala svojo energijo. Bil je namerno podrt, storilec pa je še neznan. Med besedovanjem Peter nekako resignirano pove: »Ja, je pa tod kar nekaj lokacij, kjer se zbirajo narkomanski odvisniki, za sabo puščajo igle in podobno. Večkrat se je prikazal tudi avtomobil, a zatem urno izginil. Najbrž dostavlja robo, kot se reče. Občasne kontrole policije ne pomagajo. Se tedaj pač razbežijo. Škoda mladih.« Po trim stezi v smeri mostu je živahno. In če znaš prisluhniti in gledati, lahko ugotoviš, da to živahnost dopolnjujeta rastlinstvo in živalstvo, kar daje okolju še posebno privlačnost. Korak se zaustavi ob dveh na levi trim steze večkrat navoženih kupih zemlje. »Veš, tu bi moral biti eden ali dva otočka, ki bi ju oblivala voda iz bližnje rečice. Bil bi nekakšen mini trim kotiček. Zasebni investitor je zdaj vse opustil. Kriza morda,« doda Petrova oziroma najina spremljevalka. Pot nas zanese na drugo stran Bistrice in med počasnim pogovorom smo kmalu na Petrovi domačiji. Tam, ob kavi sledi še kratek posta- uredništvo 11 Knjige za objem Dejan Grilj je 27-letni očka štiriletne Mance, katerega največja želja je spet objeti svojo hčerko. Usodnega dne, pred skoraj štirimi leti, je kot takrat 22-letni elektro-monter, zaposlen pri Elektro Ljubljana, pri delu izgubil obe roki. Med delom na jeklenem drogu za napeljavo ga je stresel tok z močjo 20.000 voltov. Ob takem dogodku bi pričakovali takojšnjo smrt, saj je za človeka smrtonosnih že 220 voltov. Vendar ne za Dejana. On ni preživel le enega udara tako velike napetosti, ampak kar tri zaporedne. Seveda pa je ni odnesel brez poškodb. Elektrika mu je namreč dobesedno skurila obe roki. Po tem, ko so ga prepeljali v klinični center, so ga zaradi bolečin dali v umetno komo, ki je trajala 11 dni. Ko se je zbudil iz kome, je ugotovil, da je ostal brez rok. Težka situacija ga je prisilila v ustvarjanje pripomočkov za življenje brez rok, vendar je še vedno pri svojih aktivnostih zelo omejen. Zaradi tega si zelo želi bioničnih rok, s katerimi bi lahko vsaj približno zaživel življenje kot ga je poznal pred nesrečo. Mehanični nadomestki človeškega telesa so zelo dragi, obe taki roki namreč skupaj staneta okrog 172.000 evrov. Za Dejana je bilo organiziranih že več dobrodelnih dogodkov, vendar želena vsota še ni bila dosežena. V Centru za mlade Domžale smo že zbirali denar zanj, ampak ker vemo, da človeška dobrota ne pozna meja, Vas znova prosimo za sodelovanje. Odločili smo se, da zaženemo projekt prodaje rabljenih knjig za simbolično ceno enega evra. Ker ima verjetno vsakdo kjer jih bomo z veseljem sprejeli in upamo, da čim | tudi prodali. Poleg tega pa bo seznam knjig n knjig doma kup starih knjig, ki jih ni odprl že nekaj mesecev, morda let, Vas prosimo, da nam pri projektu pomagate. To lahko storite tako, da te knjige prinesete na Center, J led tudi ostopne tudi drugim ljudem v državi. Do knjig bo mogoče priti tudi po povzetju. V namen zbiranja denarja za Dejana je pri vhodu v Domžalski dom postavljena škatla za zbiranje plastičnih zamaškov s plastenk ali steklenic. Lahko pa Dejanu vsi uporabniki Mobitela, Simobila ali Tušmobila pomagate tudi z sms-om s ključno besedo DEJAN na 1919, s čimer mu darujete 1 evro. Katja in Jošt v imenu Centra za mlade Domžale nek in roke si kmalu sežejo na novo snidenje. Odhajal sem bogatejši za mnoga spoznanja in pri sebi pomislil: »K Pr Petru bo moj korak zagotovo našel pot in čas, saj njegova bogata pripoved kar VABI!« Leon SENGER Kolesarska pomlad Vse več občanov, tudi staršev z otroci, se vozi s kolesi. Prava kolesarska pomlad. To pa ne velja za vožnjo s kolesom skozi Domžale, kjer je zaradi popolnoma neurejenih kolesarskih poti še vedno kolesarska zima. Komaj slaba tretjina Ljubljanske ceste iz enega do drugega konca Domžal ima označeno kolesarsko stezo, večji del poti pa si morate vozišče deliti z motornimi vozili. Zelo tvegano in nevarno, predvsem tam, kjer je treba s kolesarske steze zapeljati na cesto in v križiščih. Če pa se morate zaradi agresivnih voznikov s kolesom umakniti na sam rob ceste in s pedalom oplazite robnik, lahko tudi grdo padete. Prav zato se marsikdo odreče vožnji s kolesom in gre na pot raje z avtom. Kolesarske steze v mestu je dolžna urejati občina. Z nekaj dobre volje, minimalnimi finančnimi sredstvi in domiselno izvedbo bi se dalo pretežni del obstoječih dovolj širokih pločnikov samo s talno obeležbo razdeliti na kolesarsko in peščevo površino. Ponekod bi bilo treba tudi žrtvovati del zelenice ali pa prestaviti prometni znak. Skrajni čas je, da se k temu pristopi in nameni nekaj denarja iz sicer dovolj bogatega občinskega proračuna. Kolesarjenje ima bistvene prednosti pred dru- gimi oblikami prometa. Je zdravo, energijsko varčno in okolju prijazno. Lahko rečemo, da tudi nekaj prispeva k varčevalnim ukrepom države. Vem pa, da se bodo nad pisanjem zmrdovali tisti, ki izza volana visokih terencev zviška nakazujejo svojo zaigrano pomembnost, svoj ego. Škodljiva prevzetnost, ki bi si zaslužila vsesplošni prezir. Društvo za varstvo okolja Domžale-Kamnik (za Jože Nemec) Kje je budnica? Dolgo — že leta — živimo v centru Domžal in večinoma nam je prav lepo. Vsako leto doslej smo zjutraj, zarana na 1. maja poslušali budnico in gledali našo godbo, pa narodne noše in sodelujoče. Resda se je kolona udeležencev z leti krajšala, v posebnem spominu sta mi ostala gospod v nedeljski obleki in nemški ovčar, ki sta ponosno stopala za glasbeniki. Nekaj let ju ni več ... Moji generaciji praznik 1. maja pomeni tradicijo, neke vrste vrednoto, pa tudi lepe spomine. V mladosti smo praznovanje začenjali dan prej (v vsakem vremenu) na ljubljanskem Rožniku in tam vztrajali do naslednjega popoldneva, ko so se zaključili (za nas) dolgočasni govori pomembnežev — najbrž danes ni veliko drugače. Z leti je vse postalo drugačno. Letos sem doživela razočaranje — budnice z godbo v središču Domžal ni bilo. Morda se mi le zdi, ampak od daleč je bilo slišati zvoke, vendar je bilo pričakovanje zaman ... Spoštovani godbeniki in pristojni za prireditev: v središču moramo kar naprej prenašati veliko neugodnih zvokov — huronsko vpitje zabave željnih pijancev sredi noči, hrup iz avtomobilov (bodočih gluhih) voznikov, ki nam trese šipe v stanovanjih, pa še kaj. Res mi je žal, da nam letos na praznik delavcev niste omogočili budnice, ki je bila vsako leto prijetno in že kar pričakovano doživetje. Razmislite, pa lep pozdrav! Irena Gornik Opazovalnica Zgodilo se je že pred časom, v aprilu letos. Z najmlajšim sinom sva odko-lesarila iz Doba v Domžale. Kolesarska pot naju je vodila tudi mimo Podrečja proti Viru. Ko pa sem zagledal nenavaden prizor, o katerem priča fotografija, narejena z mobi-telom, sva oba sestopila s kolesa in se čudila »družinskemu« vagonu (na tiru) pred stanovanjsko hišo. Še zdaj me zanima, kako in zakaj so ga postavili pred njo. Po krajšem ogledu in »obveznem« fotografiranju, sva s sinom nadaljevala pot, obogatena z nevsakdanjim doživljajem. Na uredništvu Slamnika so me podučili, da tam negibno stoji že kar nekaj časa ... Koliko, pa ni vedel nihče! Bogdan Osolin prn'h---t nnir'i" «OVl AVtO ££NT£fc d.o.o. UJSS fV.idcn-. c tel: 01 7317 ufl VT*-* I -*v(c< fit»' 11 anže kopitar zastarel izraz za kangl0 star0-jud0vski kralj organ, ki zbira seč nekdanja induska p0uti-čarka gandhi lovsko tr0dil0 plavalka Carman k0stum0-grafmia vogelnik velika športna gradnja za tekmovanja davek v stari avstriji am.dže-zist{the-l0ni0us) gozdna žival groba, zelo žaljiva deseda neon slavko 0sterc razpad p0k0st-nice lutecu jap. umetnostna drsalka asada naš veslač (luka) klada za sekanje drv črevesni zajedavec človeka nas klarinetist (ernest) hrvaška plesalka (ana) hrv. r0k0-metašica (katica) fin. politik (esk0) perujski indijanec vater-P0LIST GALIč malajsko dolgo bodalo vijak pri sadni stiskalnici hčikad-m0sain harmonije v grški mitologiji filmska zvezda v zda tr0glava mišica pritok donave v romunih indijanska trofeja sl. pesnica (majda) ang. pisateljica (george) m0škl suknjič del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe, napušč pritrjena priprava za igro otrok nekdanji avstrii. alpski smučar spiess nebesa, paradiž evropska vesoljska agencija nje, nemir jezero na vzhodu kitajske rimske trojane sestava celote kanadska igralka (carole) vratar španske nogometne reprezentance težka tkanina iz naravne svile država v vzhodni afriki zorana zemlja vzdevek balo- srbski naš narja novelist pesnik slavka lazareuč (jože) sorna angelina končni j0ue del roke čebelja au noge tvorba v panju češ. skla- spaka. datelj pošast »»rich, KIBASI prodana __nevesta) selen originalno ime za irsko nemški organist (kaspar) vrsta vrbe kopje kralja arturja doba, vek POMOČ: AKROOSTEOLIZA-razpad pokostnice, KONVA-zastarel izraz za kanglo, LAURE-kanadska igralka (Carole), MONK-ameriški džezist (Thelonious), NESTVOR-spaka, pošast, OLT-reka v Romuniji, SEČNIK-organ, ki zbira seč, TRICEPS-troglava mišica 12 iz življenja in dela političnih strank 1. JUNIJ 2012 OO DL DOMŽALE Državljanska lista in mladi Državljanska lista je med najmlajšimi strankami v naši demokratični državi, a s trdnim namenom, da naredi kar največ dobrega za državljane in državljanke. V torek, 24. aprila, smo imeli prvi izredni kongres, kjer smo si nadeli novo ime, brez imena našega predsednika, posodobili statut in se organizirali tako, da bomo lažje in bolje delovali. Pospešeno ustanavljamo občinske odbore, da bomo še bliže našim vo-lilcem. Od 30. maja 2012 tako deluje tudi OO DL Domžale, odprta pa je tudi poslanska pisarna našega poslanca dr.Gregorja Viranta. Najpomembnejši od vsega pa seveda ostaja naš program, ki ga želimo uresničiti. Med pomembnejšimi točkami programa je vzpostavitev Slovenije, ki bo perspektivna za mlade ljudi in nam ti ne bodo več množično odhajali v tujino. Ne glede na vse kritike, ki jih doživlja Zakon o uravnoteženju javnih financ, pa ta pomeni korak na poti k ustvarjanju pozitivnega okolja za razvoj in delovanje mladih. Za njihovo šolanje in zaposlitev. Predvem pa za spodbujanje njihovih podjetniških idej. Pavšalna obdavčitev za male podjetnike, ki ne presega 50.000 evrov letnega prihodka, je gotovo ukrep, ki bo pripomogel, da bodo mladi pogumneje stopali po tej poti. »Davčne počitnice« pa dodatna spodbuda, da se v prvih podjetniških korakih ukvarjaš z vsebino in ne z birokracijo. Ukrep, ki ga pripravlja naš minister dr. Šušteršič, je predviden na način, da so nova podjetja v prvem letu oproščena dajatev in nato postopno do 3. leta poslovanja preidejo na polno obremenitev prispevkov. Tudi sicer se intenzivno pripravljajo ukrepi za debirokratizacijo Slovenije na vseh področjih, nad čimer bodo seveda budno bedeli tudi poslanci Državljanske liste. Naša pomembna vrednota je enostavna država in uveljavljanje načela - javne institucije naj ne zahtevajo ničesar od državljanov, kar že vedo ali kar lahko storijo same. To pa je že naslednji korak k ustreznemu okolju, ki bo omogočil razcvet podjetniškega duha v naši državi. Ključ do perspektivnejše Slovenije so ljudje - mladi, neobremenjeni, ki hkrati vedo, da nič ne pride samo od sebe. Čas, v katerem se nahajamo, terja od mladih, da iščejo nove priložnosti. Gospodarska in finančna kriza je lahko tudi priložnost za nove izzive. Državljanska lista se bo trudila, da v zakonodajo in življenje spravimo čim več ukrepov, ki bodo pripomogli k gospodarski rasti. Sanj in vizije pa imajo naši državljani dovolj, mladi pa še posebej! OO DL Domžale SDS L D S Kaj po varčevalnih ukrepih - kakšna bo pot iz krize za državo Slovenijo?! Žal ne vidim veliko lepega in svetlega tako na sedanji kot bodoči poti Slovenije in tudi Občine Domžale. Mogoče pa zato, ker sem po značaju realni pesimist! Če berete glavne nacionalne časopise in poslušate televizijsko-ra-dijske medije, je vse »črno«, zato redno kupujem tednik Reporter in rad prisluhnem stališčem vladajoče koalicije, da vidim obe strani zgodbe in si ustvarim svojo lastno sliko, ne glede na to, da sem član LDS. Pa vseeno ne najdem odgovorov. o 5 .§, £ je S o E a o = "D Povsem drugače je v našem občinskem glasilu Slamnik in izjavah vodstva občine v lokalnih medijih - vse »oh in ah«! Vseeno pa sem tudi v nacionalnih medijih zasledil eno lepo novico in sem bil kar malo ponosen. LEKARNA DOMŽALE je bila na 5. zaporedni letni podelitvi in izboru za »NAJ LEKARNO« na svečani proglasitvi imenovana za NAJ LEKARNO v letu 2011 v Sloveniji. Tudi sam sem glasoval zanjo, ker tako prijaznih farma-cevtk resnično ne moreš srečati daleč naokrog. Zato tudi moje (naše) osebne čestitke »Lekarni Domžale - Kamnik« za osvojeni naslov z veliko prednostjo. Računam, da boste v naslednji številki Slamnika opravili z njimi kak intervju. Županu sem pisal pismo takoj ob odpovedi majske seje (ni pripravljenih »gradiv«!!!), ali počasi ukinja občinski svet zaradi »šparanja«. Koncem lanskega leta, v začetku tega leta, sedaj v maju ni gradiv za redne mesečne seje. Po 21. juniju, ko naj bi bila končno seja občinskega sveta, potem spet skoraj tri mesece nobene seje (»počitnice«), problemov pa še in še. Kolega svetnik (pa ne iz LDS) mi je dejal, da je to zaradi postavljenih »svetniških vprašanj« na sejah občinskega sveta, ko se mora vodstvo občine kar malo »potruditi« za svoje odgovore. Program dela občinskega sveta - kaj je že to?! Upam, da mi naš občan prof. dr. Bogomir Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete ne bo zameril, če ga citiram, ko pravi, da »varčevanje ni rešitev« in da ne velja slediti neoliberalni ekonomski ideologiji. »Radikalna fiskalna konsolidacija ni rešitev, ampak problem. S tem še poglabljamo recesijo, zato je zdaj pravi čas za spremembo smeri ter pripravo realnejšega proračuna in predvsem realnejše strategije«. No, pa o tem so podobno govorili tudi Nobelovi nagrajenci za ekonomijo, pa tudi premierka Merklova je morala korigirati svoja sprva trda stališča - to bo morala storiti tudi naša vladajoča opcija. Karkoli bomo počeli, če ne bomo zagotovili zagona investicij, delo gradbincem in drugim na nacionalnih in občinskih projektih ob dobro znanem multiplikacijskem efektu, ki ga ima ta dejavnost, rasti družbenega proizvoda ne bomo dosegli. Nujno takoj je potrebno poenostaviti vse postopke za domača in tuja vlaganja. O tem, kakšno je stanje, dobro vem, saj osebno delam več kot 20 let v enem od slovenskih največjih investicijskih podjetij. Takojšnje spremembe so potrebne tudi na področju javnega naročanja. Pa poklicati na odgovornost vse, ki so izkoristili svoja podjetja za lastno privatizacijo in povzročili propad teh »svojih« podjetij, ob tem, da sami ekonomsko oz. finančno niso praktično nič izgubili, izgubila pa je družba in delavci! Prenehati z očitki med pozi- SLS 24 let SLS - za odgovorno politično delovanje 12. maja je Slovenska ljudska stranka kot naslednica Slovenske kmečke zveze praznovala svoj 24. rojstni dan. Leta 1988, še v času nekdanje Jugoslavije, so ustanovni člani s trdno voljo, pogumom in prepričanjem, da so spremembe možne, množično ustanovili prvo demokratično politično stranko po drugi svetovni vojni na Slovenskem: Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine kot podmladek. V SLS smo ponosni na rojstvo demokratizacije v Sloveniji; bili so neki drugi časi, neka druga država, in nek drug družbeno-politični sistem. Vendar smo z energijo ljudi in zdravo kmečko pametjo že tedaj prvi zmogli moč, da obrnemo tok stvari v drugo smer, da ukrepamo, da pripravimo in sprožimo spremembe, še več - kar val sprememb, h kateremu so se pridružili tudi drugi, saj je Slovenska kmečka zveza pomagala ustanavljati tudi druge stranke. To je pomenil začetek nove samostojne državne zgodovine slovenskega naroda. Pobudnik in idejni oče Slovenske kmečke zveze dr. Franc Zagožen in prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman ter mnogi drugi nam še danes dajete vzgled. Kako v SLS po 24 letih uresničujemo svoje temeljno politično poslanstvo: odgovorno politično delovanje? V zadnjih letih smo to kot tedaj opozicijska stranka večkrat dokazali s sprejemanjem odgovornih političnih odločitev v Državnem zboru RS, ki niso bile populistične, a so bile odgovorne do države in njenih ljudi - ko Pogled novinca ali išče se zdrava pamet??? cijo in opozicijo - eni imajo svojega predsednika stranke na več sodiščih, drugi »kontaminiranega« predsednika prek Davčne uprave in tudi z obtožnico - krivi bodo, ko bodo pravnomočno obtoženi. Zakaj izgubljati energijo in polniti medije s temi zadevami - raje, kako bomo našli skupno pot za naprej, potem pa se spet lahko začno igre in igrice med političnimi strankami. Tik pred 1. majem je imela svojo okroglo mizo LIBERALNA AKADEMIJA, ki je levičarski debatni klub, žal brez realne politične moči. Glede na to, kar se je pri nas zgodilo in se dogaja s politično levico, je pravzaprav edini preostali domicil leve intelektualne elite. Debata se je koncentrirala na nevarnost redifiniranja socialne države. Če imamo malo zgodovinskega spomina, vemo, da se je pod pisateljsko streho pisala slovenska Ustava. V tej simbolni luči ima tudi kritika neolibe-ralizma nekakšno perspektivo. Seveda pa smo priča evropskemu zasuku na levo. Zmaga francoskega socialista Hollanda, vzpon levice v Grčiji (Siriza), vzpon socialnih demokratov v nemških deželah, zmaga laburistov v Angliji, nakazujejo politični premik Evrope v levo. Raznovrstna druščina ima skupno točko: nasprotovanje politiki ostrega varčevanja - torej ne le zategovanje pasu. Anton Preskar predsednik OO LDS Domžale Spoštovane Domžalčanke in spoštovani Domžalčani, pisanja članka za naš časopis sem se lotil kot novinec v občinskem svetu. Priznati moram, da sem potem, ko sem pred nekaj meseci zamenjal svojega predhodnika, po začetni vzhičenosti pristal na bolj realnih tleh. Vedno sem menil, da imajo občinski svetniki velik vpliv na dobrobit občanov. Da bolj konkretno odločajo o cestah, o številu otrok, ki bodo obiskovali lokalne vrtce, o tem, ali bodo otroci imeli ogrevanje v šolah in starejši občani spodobno okolje v bližini doma za ostarele ... A ugotovil sem, da o tem odločajo le do neke mere. Resnično le do neke mere in nič več in nič manj. Vprašali se boste, kaj to pomeni? Odgovor je zelo enostaven. Občina ima omejene vire financiranja in omejene pristojnosti, mimo katerih ne more in ne sme. Zakaj vam to pišem? Iz preprostega razloga, saj vam želim pojasniti na podlagi česa bodo šole pozimi tople, vrtci pa v vročini hladni. Tudi občina mora plačati račune, tako kot mi v svojih gospodinjstvih. Zavedati se je potrebno, da se občina financira na podlagi Zakona o financiranju občin, ki med drugim določa, da so prihodki občine za financiranje porabe del prihodkov od dohodnine, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, krajevne turistične takse, komunalne takse . To pa pomeni, da če občani ne plačujemo davkov in prispevkov, občina ne more plačevati svojih računov. In glej ga zlomka, isto velja za državo. In če je država v preteklih letih vodila napačno fiskalno politiko, to vpliva na vse nas. Kako se to vidi, kako to čutimo? Upam si trditi, da skozi klimo, v kateri živimo in skozi stanje duha, ki ga nosimo v svojem srcu vsak dan, ko se odpravljamo v službo, hitimo v trgovino ali se pogovarjamo s sosedom. Odraža se v naši tesnobi in negotovosti, ali bomo jutri še dobili plačo ali ne in ali bo dovolj denarja za pokojnine, za socialne transferje, za socialno ogrožene ... za naše vsakodnevno življenje. SDS V zadnjih dneh se vsi posredno ali neposredno ukvarjamo z idejo varčevanja javnega sektorja, nekateri kritično, drugi spet z drugačno mislijo. Te misli so nas zopet razdvojile, obenem pa pozabljamo, če citiram kolega Tomaža Lisca »da so napačni ukrepi oziroma neukrepi prejšnje vlade po vseh kazalcih zaustavili velik del gospodarske aktivnosti.« Dejstvo je, da smo v preteklih letih potrošili preveč, dejstvo je, da se je na pridobljene »pravice« z lahkoto navaditi in odvzetim zelo težko odpovedati. To boli in se nam zdi nepravično. Nenazadnje je tudi dejstvo, da rešitve niso na dlani, niso instantne in ne prinašajo takojšnjih rezultatov. Potrebno se je tudi zavedati, da rešitev ne more ponuditi samo vlada s svojimi ukrepi, ki je samo v svojih prvih 100 dneh vladanja na svojih 14 rednih in 12 dopisnih sejah sprejela več kot 200 predpisov za oživitev in prestrukturiranje gospodarstva, ampak tudi mi sami. To pomeni, da moramo z rešitvami živeti vsak dan in ne le kriviti tistega, ki nam je sporočil neprijetno novico, da je malha z denarjem prazna. Zavedati se moramo, da so prišli, če to želimo ali ne, drugačni časi, časi, ko služba ne bo več samo »šiht« od sedmih do treh, ampak bo potrebno razmišljati tudi o alternativah. Da je prišel čas, ko moramo poizkusiti razumeti Kennedyjev apel, kjer je sodržavljane pozval, naj ne sprašujejo, kaj bo država naredila za njih, ampak kaj bodo oni naredili za državo. Da je resnično prišel čas, ko se je potrebno zavedati, da smo mi vsi skupaj država in da moramo preseči medsebojne razlike ter stopiti skupaj pri iskanju rešitev. Dejstvo je, da lahko le skupaj in ne vsak na svojem bregu, poiščemo boljši jutri, ki nam bo spet prinesel socialni in duševni mir, brez tesnob in negotovih vprašanj. Za konec moram povedati, da ko opazujem delovanje sedanje vlade, lahko rečem le, da se zelo trudi, da bi nam bilo vsem skupaj jutri bolje. mag. Tomaž Deželak ZARES Ja, pa ga imamo, varčevanje namreč? > No, ne še povsem. Ne vemo še, kaj bodo naredili policisti, a najbrž ne bodo tvegali referenduma v času, ki je, vsaj tako nas straši vlada, ''usoden'' za slovensko državo. Saj referendum, po aktualnih razlagah, ni več zgolj eno od orodij demokracije, kot je bil do sedaj, temveč orožje, s katerim lahko skupina posameznikov drži državo za ''vrat'. Od kje taka sprememba v mišljenju? Saj hočemo postati Švica, mar ne? Tam je referendum še vedno samo orodje. Ni moj namen razglabljati o upravičenosti referendumov. Večina prebivalstva tako ali tako ni imela nikakršnega resnejšega vpliva na gospodarjenje v tej državi, z referendumi ali brez. Me pa zelo skrbi, da je država v taki krizi, da je njeno preživetje odvisno zgolj od varčevanja prebivalcev, katerih velika večina ima komaj za preživetje. Sprehod po kazalcih Statističnega zavoda, povezanih s prebivalstvom, ni ravno spodbudno branje. Že prejšnja vlada je z novo socialno zakonodajo poskrbela, da se ne bi več ''okoriščali'' s socialnimi pomočmi, kar je pripeljalo do krčenja socialnih pravic vsem, sedanja pa očitno strmi k enakopravnosti vseh državlja- nov . enakopravnosti v revščini, pod parolo ''Tudi javni sektor mora deliti usodo realnega sektorja, ki ga plačuje''. Pa menda ja ne mislijo, da so javni uslužbenci bogatejši sloj te države. Skrbi me tudi, ker s strašenjem državljanom pred katastrofo, če ne podpremo vladnih varčevalnih ukrepov, ter brez vizije in projektov za zagon gospodarstva, peha vlada ljudi v ma-lodušje. Malodušni ljudje pa niso sposobni potegniti slovenskega voza iz blata. Slovenci smo znani kot pridni in varčni ljudje, a večina od nas nima več kaj varčevati. Zmanjševanje že tako nizkih plač in socialnih transferov bo samo pospešilo varčevanje prebivalstva in ob nižji kupni moči bo rezultat vladnega varčevanja negativen. Zmanjševanje že tako majhnih sredstev za raziskave in razvoj pa bo pospešilo odliv v tujino ravno tistih ljudi, ki jih najbolj potrebujemo za zagon gospodarstva - mladih še posebej. Varčevanje, brez vizije razvoja gospodarstva in konkretnih gospodarskih projektov, se bo najbolj odrazilo ravno na ravni občin, ki se že tako ali tako ne kopljejo v denarju. Kleščenje vseh vrst javne po- rabe pomeni tudi manjšanje razpoložljivih sredstev za občine. Nižanje plač in morebitno odpuščanje v javnem sektorju, poleg morebitnega zvišanja brezposelnosti, manjšo kupno moč, manj pobranih davkov, manj razvoja. Pa da ne bo pomote. Varčevati je treba in to na vseh ravneh. Je pa nemogoče razumeti, da se vedno varčuje pri in na ljudeh, ki v pretežni meri s svojo pametjo in rokami ustvarjajo družbeno bogastvo, nimajo pa nikakršne možnosti vplivati na porazdelitev le-tega. Kaj, če bi za spremembo le poiskali vzroke in tudi ljudi, ki so tako ali drugače odgovorni za nastalo situacijo, saj stvari ne nastanejo same po sebi. Da ne bomo ponavljali stalno istih napak, ker najbrž naslednje, ''iste'' napake, država ne bo preživela. Pa tako smo jo želeli ... svojo, samostojno državo. Marjan Mirai smo na primer podprli predlog pokojninske reforme s strani prejšnje vlade, z vstopom in sodelovanjem v aktualni, dejansko »protikrizni«, vladi . To dokazujemo prav v teh dneh s sprejemanjem enega najpomembnejših rebalansov državnega proračuna v slovenski zgodovini. Stabilizacija slovenskih javnih financ in konec brezglavega trošenja in predragega zadolževanja države je nujni in brezpogojni korak, če hočemo ukrepati naprej, da znova zaženemo gospodarsko rast, ki bo tudi pospešila novo zaposlovanje. Naša lastna strankina zgodovina nas uči, da z razumom in pogumom zmoremo sami biti odgovorni pobudnik sprememb; da delamo najprej in predvsem tisto, kar je dobro za državo in za njene državljanke in državljane. Tako danes kot jutri - za generacijo naših otrok in vnukov! (Po nagovoru predsednika mag. Radovana Žerjava priredil R. R.) DeSUS Nova elita - nova vizija -nov razvoj Ukrepi, ukrepi, ukrepi . Varčevanje, zategovanje, . Žuganje državljanom in rotenje, kaj da bo, če ne bo . Žalostno pa je, da je vse to letelo predvsem na državljane, na one iz srednjega sloja in tudi nižje. Zaskrbljujoče je, kako so nekateri poslanci žugali ljudstvu in mu dopovedovali, da je treba delati in še delati, ker drugače nam bo trda predla. Ljudje so poslušali in si mislili, saj bi delali, pa imamo iz dneva v dan manj možnosti, ker ni novih »šans«, ni novih podjetij, obstoječa se prodajajo ali pa propadajo. Poslanci stranke DeSUS so poudarili, da se počutijo v primežu nujnosti ukrepov in vpliva le-teh na življenje ljudi. V stranki DeSUS je močno prisotno zavedanje o nujnosti sprejema ukrepov na mnogih področjih in prav tako dejstva, da bomo odgovorni za vse sprejete odločitve te koalicije, ki bodo imele pomembne posledice na življenje ljudi. V postopku priprave paketa ukrepov (še v vladni obravnavi) je stranka De-SUS uspela ohraniti višino pokojnin na isti ravni. Glede dodatka za rekreacijo pa nismo mogli iztržiti več in tako je žal skoraj polovica upokojencev, z višjimi pokojninami od 622 evrov, ostala brez dodatka. V DeSUS pričakujemo, da je bila to prva faza ukrepov, kajti sedaj mora vlada čimprej pripravila drugi paket, ki mora vsebovati dve vrsti ukrepov, in sicer tiste, ki bodo dejansko omilili posledice sprejetih ukrepov in one, ki bodo terjali prispevek tudi bogatih, ki so zaenkrat ostali preveč izven dosega teh ukrepov. Torej, ukrepom varčevanja morajo slediti ukrepi za razvoj, v katerega je potrebno vključiti vse strukture in jih motivirati za tvorno sodelovanje. Vzpostaviti moramo obdobje novih možnosti, v katerem bodo ljudje lahko našli svoj smisel v prizadevanjih, v delu, v poštenosti in si bodo uspeli povrniti dostojanstvo, ki so ga v minulih letih izgubili. A, v tem je problem! Kdo je v Sloveniji to sploh sposoben narediti? Vedno je bilo v družbah tako, da je v takšnih časih »izstopila« narodova elita. A kakšne elite imamo mi? Te, ki jih danes pri nas naslavljamo z elito, kamor se vštevajo kradljivi tajkuni, sprenevedavi financarji, cerkvena elita, priskledniki politike in državnih jasli in podobni? Ne, nikakor ne! To ni narodova elita. Zdajšnje elite samo živijo in uživajo kot elite, ne obnašajo se pa kot elite. Narodove elite razmišljajo in delajo v dobro naroda, za bodoči razvoj. Te elite morajo stopiti na plano. Med njimi so zagotovo tihe ali recimo jim molčeče elite, to so med drugim tisti podjetniki, ki zavzeto delajo, imajo vizijo razvoja, delavcem pošteno plačajo za njihov delovni prispevek in se obnašajo kot resni in dobri gospodarji. Nadalje so to znanstveniki in modri posamezniki z različnih področij. Ti bi morali postati temeljni ustvarjalci novih idej in graditve novih odnosov! Koliko let bomo potrebovali za vzpostavitev normalnega stanja, da bomo ponovno postavili na prvo mesto družbeno odgovornost, poštenost, zaupanje in svobodo? Če takoj začnemo z novo paradigmo, bo trajalo leta in leta, da bomo popravili to katastrofo, ki smo jo ustvarili v preteklih letih. Zaradi tega potrebujemo novo elito -nove ideje - nov razvoj! Mija Pukl, predsednica OO DeSUS 1. JUNIJ 2012 iz življenja in dela političnih strank 13 LTD So Domžale > v Sloveniji? Da. So. To vprašanje moramo obrazložiti in »razdelati«. Včasih, ko prebiramo dnevne časopise ali spletne portale oziroma spletne strani, ki redko poročajo o dogajanju na lokalni ravni, res redko kdaj opazimo kakršnokoli objavo o našem mestu. Pa vendar, ko jo, smo veseli, da je večino objavljenih člankov, reportaž oziroma poročanj iz Domžal pozitivnih. Ste se vprašali, zakaj? Mi smo se. Večkrat. In pač prišli do zaključka, da smo Domžale napredno, moderno in dobro vodeno mesto, ki ni do vratu zadolženo in se lahko tudi v času tako-močno-opevane go-spodarksko finančne krize razvijajo ter zagotavljajo prijetno okolje za kakovostno življenje občank in občanov. Upam si trditi, da je v Domžalah lepo živeti. Se mi pa zdi, da je zadovoljstvo občank in občanov zelo relativen pojem. Ker se na nas (svetnice in svetnike) večkrat obračate in predlagate stvari, ki bi bile v naši občini vredne posebne pozornosti, se mi (govorim zase) večkrat zdi, da je marsikdo v LTD Toni Dragar Lista Za vje generacije Domžalah lahko tudi nezadovoljen. Ne glede na to, da se v občinskem svetu in občinski upravi z županom na čelu zelo trudimo peljati naše mesto po tirnicah, ki smo si jih pred volitvami začrtali. V LTD verjamemo in vemo, da je še veliko odprtega prostora za izboljšanje stanja v občini, ampak je potrebno biti potrpežljiv, ker so birokratske in zakonske ovire večkrat tako velike, da se jih enostavno ne da preskočiti v času, ki bi bil sprejemljiv za vse. Kakorkoli že, v LTD si prizadevamo, da bodo stvari, težave oziroma problemi ter želje in predlogi občank in občanov v Domžalah slišane in uresničene v najkrajšem možnem času. Za vaše pripombe in predloge za izboljšanje stanja smo dosegljivi prek elektronske pošte; naslove najdete na spletni strani Občine Domžale pod rubriko Organi in uprava, Občinski svet, Sestava. Prisrčno vabljeni k sodelovanju! NSI Kamal Izidor Shaker SOCIALNI DEMOKRATI Razvojni program Domžal V Domžalah prihajamo v zaključno fazo sprejemanja enega ključnih dokumentov, ki naj bi začrtal prihodnji razvoj občine, praktično na vseh področjih. Sprejem tega dokumenta je bila predvolilna obljuba vseh strank, ki sedijo v občinskem svetu in zato politične volje za sprejem tega ni manjkalo. Veseli smo, da je bila javna razprava organizirana z vsemi zainteresiranimi javnostmi in tudi predlogi, ki so dani, kažejo, da je bil to korak v pravo smer. Kljub temu pa temu pa si želimo, da bi bila udeležba na teh predstavitvah večja, ker govorimo o domačem mestu, v katerem si želimo čim višjo kakovost življenja. Tudi domžalski socialdemokrati smo opravili interno razpravo in podali kar nekaj predlogov za izboljšavo programa. Tako smo ugotavljali, da je potrebno pokazati več ambicioznosti pri postavitvi dolgoročnih ciljev, zlasti pa pogrešamo konkretne merljive cilje. Še posebej je odprto vprašanje, da za doseganje posameznih ciljev marsikje niso opredeljeni ukrepi in nosilci za njihovo uresničevanje. Posamezni zelo pomembni cilji razvoja niso kvantitativno določeni, kot na primer na področju gospodarskega razvoja: število novih delovnih mest v občini, ki naj bi jih dosegli do leta 2025, število novoustanovljenih podjetij in samostojnih podjetnikov ter obseg površin za poslovne namene (poslovne cone). Razvojni program bi moral opredeliti možnosti in podporne mehanizme za razvoj zaposlovanja številnih dosedanjih in novih priseljencev na območjih same Občine Domžale. V zadnjih 15 letih so se priselili povprečno zelo mladi, verjetno kvalificirani/šolani ljudje, ki bi lahko predstavljali zelo pomemben razvojni faktor. Želimo si, da bi jim omogočali ustanavljanje novih gospodarskih in drugih (n.pr. storitvenih) enot na območju same občine. Na tem področju razvojni program ne določa nobenih novih, resnejših podpornih mehanizmov ali pa so samo nakazani. Že v našem predvolilnem programu smo poudarjali, da je ustanovitev razvojne agencije v Domžalah izjemnega pomena. Delovanje te ustanove bi moralo biti usmerjeno na področja večjih občinskih projektov, ki bi sloneli na javno zasebnem partnerstvu ali partnerstvu z državo, podjetniški pospeševalni center, informacijski center ter razvoj naselij in poselitve. Dejstvo je, da politika razvoja posameznih večjih naselij ni določena, zlasti glede dograjevanja funkcij večjih naselij na področju družbenih dejavnosti, oskrbe, infrastrukture, storitvenih dejavnosti in poselitve - kar bi bila osnova za nov OPN. Poleg tega bi moral razvojni načrt opredeliti ključne razvojne naložbe v gospodarstvu: občinski, regionalni, državni (15-20 ključnih razvojnih projektov): ne gre za to, da občina ni nosilec številnih projektov (gospodarstvo, državna infrastruktura), temveč za to, za katere projekte drugih nosilcev bi Uroš Breznik predsednik SD Domžale NSI Zbor članstva Občinskega odbora NSi Domžale Občinski odbor NSi Domžale je v četrtek, 10. maja 2012, v Domžalah organiziral volilni zbor članstva. V dvorani gostišča Keber se nasje zbralo okrog 40 članov NSi iz občine Domžale. Zbora se je udeležil tudi podpredsednik NSi dr. Janez Dular. Zbor je odprl predsednik Občinskega odbora Peregrin Stegnar, ki je v svojem poročilu predstavil delo odbora v preteklem letu. V mesecih, ki so minili od zadnjega zbora članstva, ki smo ga imeli v maju 2011, smo bili kot stranka zelo uspešni tako na občinskem kot na državnem področju. Dejavni smo bili na zelo različnih področjih: večkrat nas je bilo opaziti na stojnici pred občino, ko smo zbirali podpise ob različnih priložnostih in predstavljali našega poslanskega kandidata Janeza Vasleta. Na vseh referendumih, ki smo se jih državljani Slovenije udeležili v preteklem letu, so bili doseženi rezultati, za kakršne smo se zavzemali, naša občinska svetnika sta ves čas aktivno sodelovala na sejah. Občinski odbor se je trudil o vsem pomembnem dogajanju sproti obveščati svoje člane prek Domžalskega ogledala, ob rojstnih dnevih je vsak član po pošti prejel čestitko. Tistim, ki so vešči uporabe spletnih medijev, smo se poskušali približati tudi prek Facebooka. Z vsemi temi dejavnostmi bomo aktivno nadaljevali tudi v prihodnje. Dejal je, da mu zelo veliko pomeni krščanska demokracija, ker lahko s pomočjo njenih načel najdemo odlične rešitve vsakdanjih problemov in laže urejamo družbeno življenje in medsebojne odnose. Pohvalil je tudi zelo dober rezultat Nove Slovenije na volitvah v Državni zbor in ponovno vrnitev Nove Slovenije v parlament. Janez Vasle je prišel v parlament, potem ko je predsednica stranke Ljudmila Novak postala ministrica. Oba sta se želela udeležiti letošnjega zbora domžalskega članstva Nove Slovenije, vendar jima je to žal preprečila izredna seja v državnem zboru. Po dveh letih uspešnega delovanja starega, smo izvolili nov občinski odbor, v katerem so: Franc Hribar, Anton Pablo Jeretina, dr. Janez Kopač, Janez Biti predstavnik ljudstva v parlamentu je velika čast H občina ustvarila predpisane postavke in druge pogoje (infrastruktura). Zavedamo se, da turizem ni primarna dejavnost v Domžalah, kar pa ne pomeni, da si ne moremo postaviti ambicioznih ciljev. Imamo grad Krumperk, ki predstavlja potencial in, ki bi v do- govoru z lastniki lahko prinesel napredek na tem področju. Socialni demokrati smo podali še predloge na področju prostorskega načrtovanja, infrastrukture, zdravstvene oskrbe, stanovanjske politike in športne infrastrukture. Pričakujemo, da bo ta dokument v občinskem svetu sprejet v kratkem času, bi pa opozorili, da so v preteklosti že bili sprejeti podobni dokumenti v Domžalah, vendar so utonili v pozabo. Zakaj? Politika enostavno ni pokazala dovolj interesa za izpolnjevanje zapisanega in sprejetega in je tako raje ostala talec hitrih odločitev, ki pa praviloma niso reševale dolgoročnih problemov, ki jih občanke in občani naše občine imamo. Bo tokrat kaj drugače? Pred dnevi so minili trije meseci, odkar se je zgodilo, kar se je zdelo po predčasnih volitvah 4. decembra 2011 nemogoče. Relativni zmagovalec ni uspel sestaviti svoje vlade, mandat za sestavo je dobila druga najmočnejša stranka in v tej vladi je postala koalicijska stranka tudi Nova Slovenija. Dobila je dve ministrski mesti in tu se začne zgodba, ki je nisem pričakoval in se je nisem nič razveselil. Glede na volilni rezultat sem namesto naše predsednice Ljudmile Novak postal nadomestni poslanec. Pred dobrim letom in pol sem se namreč upokojil, na volitvah sem kandidiral zgolj zato, da s svojo prepoznavnostjo pomagam N.Si - Krščanski ljudski stranki doseči volilni rezultat, ki bi jo po treh letih spet popeljal v slovenski parlament. Biti predstavnik ljudstva je sicer velika čast, je pa tudi velika obveznost, ki zahteva veliko znanja in informiranosti na različnih področjih in seveda tudi veliko časa, ki ga upokojencem vedno primanjkuje. Je pa tudi res, da sem eden redkih, ki je prišel živ iz penzije. Naj za prvo oglašanje najprej opišem naš delovni teden. Ponedeljek je navadno posvečen delu na terenu z volivci in za strankarsko dejavnost, če ni nujnejših obveznosti v parlamentu. V kratkem bo v prostorih stranke v Domžalskem domu pričela delovati poslanska pisarna, ki bo ta dan na voljo našim volivcem, članom in vsem ostalim, ki bi mi zaupali svoje probleme, nam posredovali najrazličnejše ideje ki bi lahko izboljšale naše delo, izboljšale zakonodajo, vesel bom vsega, tudi neobvezujočega razgovora. Ob ponedeljkih Nova Slovenija s predsednico in ministrico, ministrom, državnimi sekretarji, poslanci in vrhom stranke obiskuje enkrat mesečno posamezne regije po Sloveniji. Doslej smo obiskali Belo krajino, del celjske regije in ta teden severnoprimorsko regijo od Vipave, Ajdovščine, Nove Gorice do Mirna in Solkana. Vsakokrat sproti smo presenečeni, koliko uspešnih podjetnikov na najrazličnejših področjih imamo, pa o njih vemo tako malo. Beremo in gledamo le stečaje, delavce, ki že mesece ne dobijo plač in druge stiske. Saj ne, da bi to prikrivali, ampak pokazati tudi dobre plati, da obstajajo tudi modra presenečenja v črnini. Sprejmejo nas tudi župani, ne glede na strankarsko opredeljenost in nam predstavijo svoje občine v celoti. Naj omenim tu tudi našega župana Dra-garja, ki je povabil na delovno kosilo poslance, predsednika DZ, vidne vladne funkcionarje z našega območja. Ni nas malo! V praktično vseh obiskanih regijah imajo hude težave s prometnimi povezavami, zadostno oskrbo z elektriko, vsi si želijo prožnejše zakonodaje na področju pridobivanja raz- ličnih dovoljenj. Ob koncu obiska se obvezno srečamo s članstvom in drugimi zainteresiranimi. Torek je posvečen delu naše poslanske skupine. Pregledamo in preverimo obveznosti prejšnjega tedna, pregledamo vložene zadeve v DZ, naloge prihodnjega tedna, morebitne nujne seje odborov in komisij. V sredo, četrtek in petek pa izključno odbori, komisije, obiski raznih delegacij, ves teden srečujemo precej skupin obiskovalcev. Veliko je obiskov šol iz vse Slovenije. Sodelujem v štirih odborih: seveda zdravstvo. Tu nas čaka naporno delo v zvezi z reformo zdravstvenega sistema, v odboru za kmetijstvo, za infrastrukturo in narodne skupnosti. Kadar so na programu seje, je vse posvečeno temu dogajanju. Kot veste, smo pred nedavnim uspeli sprejeti pomembne zakone, ki zadevajo naš nadaljnji razvoj in upam si trditi, da tudi naše preživetje. Na tem novem delu se še precej iščem, veliko je tvari-ne, vendar počasi se »puzlni« sestavljajo in nastaja neka prepoznavna slika. V veliko pomoč so mi kolegi iz poslanske skupine in po vrsti vsi strokovni sodelavci. Kljub maloštevilnosti smo kar prepoznavna ekipa. Do naslednjega zapisa lepo pozdravljeni! Janez Vasle SLOVENSKA POSLANKA V EVROPSKEM PARLAMENTU Cene čezmejnih storitev poleti spet nižje! Kozjek, Roman Lenassi, Janez Lim-bek, Peregrin Stegnar, Andreja Šuštar in Janez Vasle. Na prvi seji v juniju bomo izvolili vodstvo odbora. Podpredsednik stranke dr. Janez Dular je v svojem nagovoru želel na kratko prikazati stanje, v katerem se sedaj nahaja vlada. Čeprav je situacija težka, vlada ohranja notranjo enotnost. Medsebojna nasprotja, ki se občasno pojavljajo, pa rešujejo znotraj koalicije. Izpostavil je predvsem trenja med strankama SDS in NSi v povezavi z družinsko zakonodajo, pri čemer je NSi vztrajala, da se reforme na področju družinske politike ublažijo, posebno glede izplačil porodniške, nadomestila za starševstvo in vrtcev. Po pogajanjih se jim je uspelo uskladiti, s čimer so v stranki zelo zadovoljni. Čeprav se ta uspeh NSi ljudem prikazuje kot uspeh sindikatov, je Dular izrazil zadovoljstvo, da jim je uspelo obenem izboriti pravice za družine in ohraniti enotnost koalicije. Izpostavil je še vprašanje, ki se med ljudmi večkrat pojavlja, in sicer, zakaj je morala ravno NSi prevzeti ministrstvo za obrambo, ki naj bi s to stranko ne imel nobene veze. Odgovoril je, da je to pomembno ministrstvo, ki ima vpliv na zelo različna področja javnega življenja, v katera smo vključeni vsi prebivalci (zaščita, reševanje, gasilci, vojska ...) in zato ni vseeno, kdo ga vodi. Na koncu se je zahvalil za pozornost in dejal, da se opravičuje, ker bo moral zaradi drugih obveznosti predčasno oditi. P. S. V svoje vrste vabimo nove člane. Prijavite se lahko med uradnimi urami, ki so vsako sredo od 17.30 do 19.00 na sedežu odbora, Ljubljanska 58, Domžale, tel.: 01/721-12-34 ali prek e-pošte na naslov: domzale@nsi.si. Vabljeni! članica OO NSi Domžale: Andreja Šuštar Telefoni so postali naša desna roka, brez njih ne moremo organizirati družinskega in družabnega življenja, za marsikatero delo v poslu so enako pomembni kot kuhalnica za kuharico. Kljub množični uporabi in evropski zakonodaji, ki naj bi vzpostavila na tem področju enotni evropski trg, pa so razlike v cenah klica ali poslanega SMS-a znotraj države in tistega prek meja nerazumno velike. Ste se že kdaj prijeli za glavo, ko ste prejeli račun za obdobje, ko ste bili na službenem sestanku v tujini in ste s sodelavci v Sloveniji izmenjavali podatke prek telefona? Ali ko ste bili na dopustu v tujini in ste staršem poslali nekaj fotografskih utrinkov ter jim sporočili, da jih imate radi? Državljankam in državljanom ter podjetnikom sporočam: čez dober mesec, od 1. julija dalje, se bodo cene mobilnih storitev zaradi novega evropskega zakona ponovno znižale! Cene se bodo vsako nadaljnje leto postopoma še zniževale. Ko bo v sredini naslednjega leta v Evropsko unijo (EU) vstopila tudi Hrvaška, bodo tarife začele veljati tudi zanjo, kar bo pozitivno vplivalo na številne slovenske turiste, ki pogosto dopustujejo v sosednji državi. Pa naj začnem na začetku. V EU že obstaja zakonodaja, ki je omejila cene mobilne telefonije, ki se uporablja prek meja ene države članice. Toda analize so pokazale, da so cene še vedno previsoke, da trg ne deluje. Zato je bil pripravljen nov predlog, ki smo ga v Evropskem parlamentu sprejeli na majskem mini plenarnem zasedanju v Bruslju. Vendar pa nismo sprejeli le znižanja cen. Želimo, da bi ta trg resnično zaživel do leta 2015 in da nam vanj ne bi bilo potrebno več posegati s tako drastičnimi ukrepi, kot so cenovne kapice. Zato so v dokumentu sprejeti tudi strukturni ukrepi, ki bodo pospešili resnično delovanje trga mobilnih storitev in uporabnikom ponudili še več izbire, kot npr. to, da boste lahko brez menjave telefonske številke izbrali drugega ponudnika storitev, ko boste stopili na ozemlje ene od držav članic. In kakšne bodo smele biti najvišje cene od 1. julija dalje? Za minuto prejete- ga klica bomo odšteli največ 8 centov, za minuto odhodnega klica največ 29 centov, za poslano kratko sporočilo (SMS) največ 9 centov in za preneseni megabajt podatkov največ 70 centov. Od leta 2014 pa bodo cene za nadaljnja tri leta zamrznjene, in sicer na ravneh največ 5 centov na minuto za prejeti klic ter največ 6 centov za poslano kratko sporočilo (SMS). Za od-hodni klic bo zgornja meja postavljena na 19 centov na minuto, v gostovanju pa bomo odšteli največ 20 centov za megabajt prenesenih podatkov ali brskanja po internetu. To je občutna finančna razbremenitev posameznikov in podjetnikov, ki jo je bilo možno dogovoriti in urediti le na evropskem nivoju in nikakor ni mogoča na nivoju posameznih držav članic. Je smer oblikovanja notranjega trga, ki daje uporabnikom več po zmernih cenah, ponudnikom storitev pa odpira zahtevni 500-milijonski trg. Dr. Romana Jordan ZAKAJ SMO V POZITIVNI SLOVENIJI PROTI O zlatem fiskalnem pravilu in državnem svetu Prvih sto dni sedanje vlade je za nami in Pozitivna Slovenija ugotavlja, da vlada z načinom delovanja ne predstavlja ustrezne rešitve za težave Slovenije. Nasprotno, vlada s svojim ravnanjem težave celo poglablja. Namesto socialne pravičnosti ustvarja nove socialne razlike, doslej ni ustvarila nobenih novih delovnih mest, pa tudi o razvoju ni ne duha ne sluha. Skratka, po prvih 100 dneh žal ni mogoče govoriti o uspešnosti in učinkovitosti te vlade. Ker pa bo za pisanje o tej tematiki še dovolj časa, želim na kratko predstaviti stališče Pozitivne Slovenije do vnosa zlatega pravila v Ustavo, nekaj prostora današnjega oglašanja pa namenjam tudi problematiki (ne)ukinitvi Državnega sveta RS. Stališče Pozitivne Slovenije glede vnosa zlatega pravila v ustavo je enako, saj smo vseskozi poudarjali, da je podpora zlatemu fiskalnemu pravilu odvisna od rebalansa proračuna za leto 2012 in projekcij proračunov do leta 2015. Glasovali smo proti rebalansu, hkrati pa ugotovili, da projekcije proračunov, ki nam jih je posredoval finančni minister, niso upoštevale našega mnenja. Prihodkovna stran se ne spreminja, vlada je (bo) izravnavala proračune le na odhodkovni strani, hkrati pa ni ukrepov, ki bi pozitivno vplivali na gospodarsko aktivnost. To je napačna pot. Menimo tudi, da zlato pravilo ni ključno za rešitev naše države. Vnos fiskalnega pravila v ustavo ne bo prispeval k ničemur, če ne bodo obenem sprejete tudi nekatere nujne reforme. PROTI pa smo tudi zato, ker menimo, da je v ozadju zgolj obvod proti morebitnim referendumom. Zato se zavzemamo, da se obenem, če že spreminjamo ustavo, odpre tudi del ustave v zvezi z referendumsko ureditvijo. Glede predlagane ukinitve državnega sveta ugotavljamo, da njegovo delo ni optimalno, delovanje in organizacijo je treba izboljšati. Vendar pa ukinitev ni prava rešitev. Predlagam, da se razmisli o reorganizaciji oziroma preoblikovanju državnega sveta, morda kar s spremembo poslovnika Državnega zbora RS in zakonodaje. PS bi okrepila vlogo državnega sveta kot zastopnika lokalnih interesov, v primeru njegove reorganizacije pa bi morali priti do izraza predvsem interesi lokalnih skupnosti. V Pozitivni Sloveniji se strinjamo z ocenami, da državni svet v trenutni situaciji ne deluje optimalno in velikokrat res pomeni zgolj podaljševanje zakonodajnega postopka. Vendar pa nismo naklonjeni temu, da bi vse povprek in nepremišljeno posegali v ustavo oziroma jo spreminjali čez noč. Sama se zavzemam za to, da bi se pred morebitno odločitvijo o ukinitvi državnega sveta opravila poglobljena strokovna razprava o njegovi funkciji. Velja tudi spomniti, da ima v Evropski skupnosti od 27 članic kar 13 članic neke vrste drugi dom, pri čemer je 13 teh drugih domov primerljivih z našim državnim svetom. Saša Kos, poslanka Pozitivne Slovenije v Državnem zboru RS 14 kultura 1. JUNIJ 2012 Sobota, 2. Junij 2012 KDAJ: 21.00 KJE: Poletno gledališče Studenec Vabimo vas na 12. Kulturni poletni festival Studenec 2012. Tokrat lahko prisluhnete koncertu Okteta Suha iz Avstrijske Koroške. Z njimi bosta gosta večera Nušak Drašček in pianist Blaž Jurjevčič. Cena vstopnice 10 evrov. Več informacij na www.studenec.net. Četrtek, 7. Junij 2012 KDAJ: 18.00 KJE: Prostori NLB; Poslovalnica Domžale 2 Vabljeni na odprtje slikarske razstave Barvna iskanja. Pod mentorstvom Marije Mojce Vilar so likovna dela ustvarili Joži Anžin, Zinka Brečko, Angelca Dovžan, Vlasta Janžekovič, Mira Jarc, Franci Kerč, Nuša Lojen, Binca Lomšek, Irena Osolnik, Ivan Petek in Mila Vlašič. Sobota, 16. Junij 2012 Sobota, 9. Junij 2012 KDAJ: 10.00 KJE: Knjižnica Domžale Ze dalj časa Kulturno umetniško društvo Jožeta Karlovška v sodelovanju s poslovnim klubom VinKom in Knjižnico Domžale vsako drugo soboto organizira brezplačne delavnice Kako do kariere iz strasti« pod vodstvom strokovnjakinje za kadrovske in izobraževalne procese, predavateljice Florence Marijo Bratuž. Pridružite se srečanjem, navežite stike in si odprite vrata v poslovni svet. Sobota, 9. Junij 2012 KDAJ: 21.00 KJE: Poletno gledališče Studenec Vabimo vas na 12. Kulturni poletni festival Studenec 2012. Ta dan bo gostovala Operna akademija Križ pri Trstu: Opera v dveh dejanjih: Ljubezenski napoj. Za klavirsko spremljavo bo skrbela Desire Broggi. Več informacij na www.studenec.net. Četrtek, 14. junij 2012 KDAJ: 17.00 KJE: Center za mlade Domžale (Domžalski dom), Ljubljanska 58, Domžale Medgeneracijska kulinarična delavnica Ujemimo ritem poletja in jeseni v kuhinji. Cena delavnice je 10 €. Ker je število mest omejeno, so obvezne predhodne prijave na tel. 01/722-66-00 ali na info@czm-domzale.si. Petek, 15. Junij 2012 KDAJ: 21.00 KJE: Poletno gledališče Studenec Vabimo vas na 12. Kulturni poletni festival Studenec 2012. Vabimo vas na praznovanje 20-letnice ansambla Igor in zlati zvoki. Koncert z naslovom Halo, Europa 2, bodo popestrili tudi gostje: Alfi Nipič, Fantje s Praprotna, Gregor Avsenik, Lucienne Lončina, Domen Ku-mer, Zlate zvokice. Voditelj: Konrad Pižorn — Kondi. Več informacij na www.studenec.net. Petek, 15. Junij 2012 KDAJ: 20.00 KJE: Grad Jablje Vabimo vas na svečani koncert ob 40-letnici Mešanega pevskega zbora SVOBODA Mengeš v katerem je v preteklosti in še danes nastopa veliko domžalskih pevcev in pevka. Nastop pevskega zbora, ki ga danes vodi Ale-ksandar Spasič bo nekaj posebnega, saj bodo gostovali tudi bivši zborovodje Tomaž Habe, Matevž Goršič, Nataša Banko, Fernando Mejias in Nana Weber, predstavila pa se bosta tudi solista sopranistka Urška Urbanija Zun in baritonist Robert Vrčon. Program bo povezovala Olga Pavlin. Vabljeni! KDAJ: 20.00 KJE: Grad Tuštanj Mešani pevski zbor Klas Groblje, ki ga vodi zborovodja Matevž Kink vas vabi na koncert priredb slovenskih ljudskih pesmi. Predstavila se bosta tudi Spela Stular na citrah in Tomaž Marčič na harmoniki. Korepetitorja: Helena Subelj Gregorič in Andrej Emanuel Cotman. Vabljeni! Sobota, 23. Junij 2012 KDAJ: 21.00 KJE: Poletno gledališče Studenec Vabimo vas na koncert Tria EROIKA, ki bo nastopila s 60-članskim Simfoničnim orkestrom Domžale — Kamnik in gosti Klapo Mali Grad. Koncert bo v potekal v okviru 12. Kulturnega poletnega festivala Studenc 2012. Več informacij na www.studenec.net. Torek, 26. Junij 2012 KDAJ: med 10. in 15. uro KJE: Center za mlade Domžale (Domžalski dom), Ljubljanska 58, Domžale Vabljeni na vesele poletne počitnice, ki bodo potekale vse do 13. julija 2012. Naš čas bomo preživeli igrivo, ustvarjalno raziskovalno ... Program je namenjen otrokom od 7. leta starosti dalje.Obvezne predhodne prijave zbiramo od ponedeljka, 4. junija 2012 na tel. 01/722-66-00 ali na info@ czm-domzale.si. Naj ne mine dan brez knjige Skupaj bomo prelistali knjige Celjske Mohorjeve družbe. Špela Pepevnik v sodelovanju s Karmen Oset: L^ka sred j'ive sveti Pripovedi v knjigi so poimenovane Pripovedi s širšega Kozjanskega. V knjigi so ločene pravljice in povedke. Slednje so glede na motive razvrščene v dvanajst razdelkov - bajčne po-vedke, strašljive povedke, coprniške povedke, vražljive povedke, razlagalne povedke, legendne povedke, zgodovinske povedke, socialne povedke, roparske povedke, etnološke pripovedi, anekdote in šaljive povedke. V zbranem gradivu je nekaj variant istih pripovedi. Folklorne pripovedi so zapisane v narečju. Območje raziskovanja je zajelo govore srednještajerskega in kozjansko-bizeljskega narečja. Ivana Markun: Gremo Kran puz-dravt Knjiga je štirideseta v zbirki Glasovi. Zajema območje mesta Kranj in vasi na Sorškem polju. V letih 2003 do 2010 jih je zbirala Ivana Markun med mestnim in vaškim prebivalstvom. Zgodbe so v knjigi razvrščene v sedem razdelkov. Popisovalka je zbrala nekaj bajčnih in legendnih povedk zgodovinskih je malo več, najštevilčnejše so socialne, saj so ljudje najlaže govorili o doživetjih v mladosti, o življenju pred leti. Tudi etnoloških zgodb je nekaj, zbirko pa končujejo anekdote in šalji- ve pripovedi. Besedila, ki v knjigi seveda niso razvrščena po narečnih značilnostih, ampak s stališča slovstvene folkloristike, so za lažje razumevanje opremljena s krajšimi opombami, tj. »prevodi« manj razumljivih delov v slovenski knjižni jezik, narečno be-sedje pa je še enkrat izpostavljeno tudi v priloženem slovarčku. Ob narečnih besedilih so v tej knjigi zapisana tudi besedila v gorenjskem pogovornem jeziku in v mestnem govoru Kranja. Karol Woytila: 3 drame Izžarevanje očetovstva opisuje teo-loško-filozofsko misel. Drama Pred zlatarno govori o ljubezni med zakoncema. Brat našega Boga je prva drama Karola Wojtyle, ki jo je napisal v letih od 1945-50. Glavni junak je slikar, ki se, potem ko spozna uboštvo in nesrečo najrevnejših brezdomcev, odloči, da bo zanje ustvaril zavetišče, sam pa postane ustanovitelj beraškega reda albertincev. Nikolaj Berdjajev: Svetovni nazor Dostoj'evskega Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (1874-1948), eden najostrejših in najradikalnejših ruskih mislecev. Veljal je za filozofa svobode. Svobodo je bila izvor njegovega razmišljanja njegovega nemira in zbeganosti. Z njegovo brezkompromisno ljubeznijo do svobodo je postal zelo samosvoj mislec. Cesarska Rusija ga je prega- njala in komunistična ga je odklanjala. Od nekdaj je čutil potrebo, da napiše knjigo o Dostojevskem. Seminar o Dostojevskem, katerega je izvajal na Akademiji duhovne kulture pozimi 1920/21, ga je slednjič vzpodbudil k temu, da zbere vse svoje misli o Do-stojevskem. In napisal je knjigo, v kateri ni skušal razkriti le svetovnega nazora Dostojevskega, temveč je vanjo vložil tudi veliko svojega pogleda na svet. Prevedel Pavel Požar. Benjamin Tammuz: Minotaver Benjamin Tammuz (1919-1989) je bil rojen v Sovjetski zvezi, od koder je družina, ko mu je bilo pet let, emigrirala v Palestino. Bil je kipar, tudi diplomat, pisatelj in dolgoletni urednik literarne priloge časnika Haaretz. Njegovi romani in kratke zgodbe, za katere je prejel več literarnih nagrad, so prevedeni v številne jezike. V svojem romanu Minotaver nas avtor spretno pelje skozi zapleten labirint iskanja popolnosti. Zgodba o fatalni ljubezni v času hladne vojne, ki junake vodi od Bližnjega Vzhoda, do Londona in Madrida, se bere kot napet vohunski roman, bralcu pa prek zunanjih podob odstira svetle in senčne strani človekove intime. Prevedel Bogdan Gradišnik. Spremna beseda Matej Bogataj. Jože Felc: Kletka strahu in smrti To je žalostna zgodba o ženski Mi- cheli Lorenzi, ki je umorila svojega otroka. Bere se kot kriminalka, kot sodna srhljivka. Zapleti se vrstijo kot v kriminalki: osebna drama ženske, ki ni mogla postati mati, nesporazumi glede zmožnosti medicine. Proces, ki je namenjen presojanju nove psihiatrije, odnos med pravom in psihiatrijo in usoda malih ljudi v nekem velikem sistemu. Carl GustavJung: Aion Aion je grški bog časa, ki prepričljivo kaže, kako so se pogani zavedali svoje minljivosti in umrljivosti. Aion je poganski simbol sebstva. Sebstvo je tisti del v nas, s katerim realiziramo samega sebe v večnosti. Jung obdeluje v knjigi problem zla na tem svetu in v nas, kar je pomembno tudi za naš čas. Helena Štefanič: Sveta Helena rimska cesarica Knjiga nam predstavi mesto cesarice Helene v življenju njenega sina cesarja Konstantina, njena prizadevanja za bolj krščansko družbo. Hkrati lahko spoznamo cesarico Heleno v krščanskih občestvih na Slovenskem. Mlade rime Namen projekta je, še neuveljavljenim pesnikom odpirati vrata v svet poezije: da se predstavijo, se med seboj spoznajo in tudi svoje »rime« primerjajo z drugimi, pa tudi z uveljavljenimi pesniki. Tatjana Kokalj (IZ)BR@NO v Knjižnici Domžale KNJIGE ZA ODRASLE: Haruki Murakami: O ČEM VAM GOVORIM, KO GOVORIM O TEKU, Mladinska knjiga, 2011 "Murakami je izredno priljubljen japonski avtor. Po vsem svetu poznane uspešnice, ki so prejele številne nagrade in priznanja človeka nikoli ne pustijo hladnega. Murakami v tej knjigi nima namena bralce učiti o tem, kako je vsakdanji tek koristen, pač pa piše o tem, kaj pomeni zanj kot človeka to, da teče, kaj razmišlja med tekom, katera vprašanja se mu pri tem porajajo. Steve House: ONKRAJ GORE, Sidarta, 2011 P Steve House je odličen alpinist, ki je svojo pot začel prav v Sloveniji. Avgusta 1988 je prišel v Maribor na enoletno študijsko izmenjavo in v AO Kozjak našel pot v stene. V knjigi Onkraj gore ničkolikokrat omenja to začetno obdobje in ljudi, ki so mu pokazali lepoto in izzive visokih gora, Slovencem nameni tudi posebno poglavje z naslovom Slovenska šola alpinizma. Očitno je bila " šola" uspešna , saj je House danes vrhunski alpinist, morda nam najbolj znan po tem, da je z Vincem Andersonom kmalu po odisejadi Tomaža Hu-marja v Rupalski steni Nanga Parbata, to steno kot prvi tudi preplezal. Emmanuel Carrere: DRUGI IN JAZ, Modrijan, 2012 Drugi in jaz je prvoosebna pripoved o življenju. In smrti. Avtor deli z nami dve pretresljivi zgodbi iz svojega življenja, ki sta se ga močno dotaknili ter ga spremenili. Ti dve zgodbi nam podaja na tako subtilen način, da tudi najbolj vsakdanji in dol-Igočasni detajli postanejo zanimivi ter pomembni. Preko zgodb lo drugih preko katerih avtor premišljuje o sebi in se globlje spoznava, bralcu seveda ponuja podoben razmislek in izkušnjo. Stuart Campbell: GLEJ, KAKO RASTEM: tridimenzionalni pogled v razvoj in rast ploda v maternici po tednih, Učila, 2005 •v V množici knjig za bodoče starše pričujoča izstopa zaradi ^ nazornih fotografij tri in štiridimenzionalnega ultrazvoka, posnetega prav vsak teden nosečnosti. Tako imajo bralci možnost spremljati rast in razvoj ploda, vsaka tedenska sli- Jčica je opremljena s podatki o velikosti in teži otroka, ter o njegovih telesnih značilnostih. Ulla-Carin Lindquist: VESLANJE BREZ VESEL, Študentska založba, 2006 a »To je moj debut in moj finale. Tole je o mojem finalu.« Tak je začetek pretresljive pripovedi švedske novinarke, katero sredi aktivnega življenja napade hitro napredujoča in agresivna bolezen, imenovana ALS, kar pomeni amiotrofična lateralna skleroza. Gre za nevrološko bolezen, ki povzroči atrofijo mišic. Bolezen vodi v telesni propad, brez možnosti ^ okrevanja, brez zdravil. Ulla-Carin Lindquist v knjigi poroča o svojem življenju od jeseni 2002, ko so se začele številne preiskave, pa do pomladi 2004, ko je v miru preminila na svojem domu. KNJIGE ZA OTROKE IN MLADINO: Anik Le Ray, Rebecca Dautremer: HIŠA PRAVLJIC, Sanje, 2012 Hiša pravljic je pravljica v najbolj žlahtnem pomenu besede, saj nas preko izvrstnih ilustracij popelje v pravljični svet, kjer srečamo nekatere že znane in tudi nekatere nove junake. Da bi rešili knjige, okvire platnic namreč zapustijo Alica, Peter Pan, Rdeča kapica in volk, Guliver ter še mnogi drugi. Katell C. over: ČARODEJKE SVETA, Založba Morfem, 2011 _ Po Princesah sveta in Plesalkah sveta je pred nami tretja knjiga založbe Morfem, ki je deklicam kot pisana na kožo. I L"Vfc^^jijI Prelepe ilustracije krasijo zgodbe o nenavadnih dekletih s gj sedmih koncev sveta. Tu je zgodba o Joani iz Kube, ki ima _ "čarobno moč letenja, Elli iz Avstralije, ki se zmore spora-■nK zumevati z rastlinami, Nayana iz Indije pa je čarobna zdra-vilka. Lucia Emiliani: KAKO JE KROKODIL ISKAL NASMEH, Morfem, 2010 Krokodil jezno gleda iz močvirja, izgubil je nasmeh. Živali t pragozda ga opazujejo, potem pa le povprašajo, kaj joka in stoka. Pove jim, da je izgubil nasmeh. Odpravi se ga iskat: I najprej v puščavo, potem v gozd, na travnik, dvorišče, v jame, j do rek in jezer, v gore, na morje. Na svoji poti srečuje različne I živali in se čudi... Lauren Child: PARADIŽNIKA NE BOM NIKOLI NITI POSKUSILA, Morfem, 2011 Lola ne mara korenja, ne mara graha, krompirja, gob, špagetov. Ne mara niti klobas, cvetače, zelja fižola, banan... Paradižnika pa ne bo nikoli niti poskusila, zatrjuje. A njen starejši brat, Carli, Lolo s pomočjo domišljije prepriča, da so zelene kaplje iz Zelene doline še kako okusne... MEDIOTEKA: REPRIZA (Reprise) DVD, Nordisk film international, 2006 Trierjev prvenec prikaže norveško mladino in njeno odtujenost zaradi različnih tujih vplivov identificiranja z glasbo, ki jo poslušajo, knjigami, ki jih berejo, če pri tem ne obstaja neko močnejše oprijemališče. Dva mladeniča I ^si nadvse želita postati uspešna pisatelja. Enemu to ta- koj uspe, kar pa ga žal pahne na tanko mejo norosti in ustvarjalnosti, depresije in vznesenosti, ljubezni in bolečine, razdvojenosti. Uredil in izbral Janez Dolinšek 1. JUNIJ 2012 kultura 15 7. - ZADNJI KONCERT 14. SEZONE KONCERTNEGA ABONMAJA V KDFB Kraljestvo živali (glasbila, navdihnjena z živalskim svetom) s klarinetistom in umetniškim vodjem M. Bekavcem ■ preseglo vsa pričakovanja Iztekla se je (14. maja) 14. sezona glasbenega abonmajskega ciklusa KDFB v Domžalah. Z naslovom Kraljestvo živali, torej z glasbo, ki je navdihnjena z živalskim svetom, smo spet lahko slišali in videli serijo izvrstnih (mladih, ali kar povsem na novo odkritih) glasbenikov, ki so sicer bolj ali manj znani iz letošnje celotne sezone: od klavirskega solista Jureta Goručana (N. Rim-ski-Korsakov/G. Cziffra, Čmrljev let), violinsko-čembalskega dua Božene Angelove in Aca Biščevica (H. I. F. Biber, Sonata), saksofonista Jana Gričarja (C. Lauba, Džungla), pevskega solista-tenorista Aca Bi- ščevica s pianistom Tilnom Bajcem (v treh samospevih F. Schuberta in B. Ipavca: Slavček, Postrv in Božji volek), pihalnim kvintetom: Irena Kavčič/ flavta, Vincent Montalt/ oboa, Aljaž Beguš/klarinet, Aurelle Roussel/rog in Amber Mallee/ fagot (L. Berio, Opus No. Zoo) do solistke-flavtistke Jerce Novak, ki je za zaključek prvega dela koncerta z eno od zasedb abonmajskega ansambla odigrala Vivaldijev Koncert za flavto, godala in continuo Il car-delino/Lišček. Tukaj se je zdaj že v tretji vlogi tega večera (potem, ko je nastopil kot čembalist in pevski solist/tenorist) kot dirigent izza čembala izkazal nenadkriljivi A. Biščevic! V drugem delu tega koncerta pa je bila na sporedu ena od integralnih izvedb otroške glasbene pravljice oziroma kar poeme Peter in volk, op. 67 S. Prokofjeva. Če smo lahko hkrati prisostvovali glasbenim interpretacijam spet razširjenega abonmajskega ansambla (pihalni kvartet, godalni kvintet, klavir in tolkala), je bila tukaj zagotovo skrajno modernizirana in aktualizirana vloga pripovedovalca Tilna Artača, ki smo jo tokrat slišali kar v eni od njegovih imitacijskih verzij ali vlogi priljubljene psihologinje Ifigenije; A. Biščevic torej že v četrti vlogi večera, v vlogi pianista, s katero so nekako »nadomestili« manjkajoče (tri francoske) rogove. Tudi tole je bil še en prestižni večer omenjenega domžalskega glasbenega cikla, ki mu je skozi vso sezono umetniško in izvajalsko navdihoval svoja jadra naš M. Bekavac. Ze na tem zadnjem koncertu aktualne sezone smo dobili v prvem delu večera absolutno informacijo in ravno pravšnje izvedbe na zadano tematiko, vse skupaj pa je zagotovo presegla kar na novo adaptirana zgodba Pe- tra in volka in to v kar več pogledih: igralskem T. Artača, ki je zagotovo velika posebnost naših odrov, in pa glasbenem (M. Bekavac), ki je ob sebi znal zbrati in z njimi odigrati prav posebne interpretacije omenjene glasbe: mlade in malo mlajše slovenske (in tuje) glasbenike, nekako enako čuteče in funkcionirajoče. Ze tolikokrat ugotovljene presežene interpretacije praviloma izvirnih (glasbenih) produkcij bi zagotovo vodile omenjeni ciklus ali vsaj njegovega določenega dela (koncertov) v marsikatero drugo (slovensko in mednarodno) sredino? Seveda se omenjeni domžalski cikel po letošnjih kar sedmih (6 napovedanih!) koncertih in po pričakovanjih sodeč, veselo nadaljuje v naslednjo (drugo) Bekavčevo sezono; saj v prihodnji, 15., že na samem začetku napovedujejo posebno izvedbo Dvoržakove Simfonije št. 7, abonmajski ansambel napoveduje posebna programa za božič in pusta, vmes pa še trije na novo napovedani sporedi, ki se očitno šele oblikujejo? Dr. Franc Križnar majski večer v menacenkovi domačiji Vroča župa: Pravljice na žlico V majskem Večeru ljudskega izročila v besedi in pesmi smo v Menačen-kovi domačiji v Domžalah gostili pripovedovalski dvojec, ki se predstavlja pod imenom Vroča župa. Pripovedovalec Rok Kosec iz Mengša, spiker Radia Študent, in Goran Završnik iz Kamnika, izkušen improvizator, sta v preteklih letih ustvarila nekaj že legendarnih interpretacij ljudskih pravljic. Z uglasbenimi pripovedkami ne manjkata na nobenem Pravljičnem Rešetanju ekipe Za 2 groša fantazije. K svoje- mu seznamu nastopov na Festivalu Sanje v Medani, MC Kotlovnica v Kamniku, Festival Bobri v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, Pripo-vedovalski Variete v Kavarni Union v Ljubljani itd. sta dodala še nastop v Menačenkovi domačiji, ki je bil 23. maja 2012. Domžalski publiki sta se predstavila prvič in sicer s kombinacijo svojih pripovedovalskih uspešnic in novih še ne slišanih zgodb: Podkovana žaba, Grozdje stare Magdičke, Pripoved o kadi, Lonec bi šel, pa nima nog, Godec Rok gode mrličem in Zajec dela za lisico. Vsak zase sta slovenskim in tujim ljudskim pripovedkam vdihnila sebi lasten duh, ki skupaj učinkujeta zelo skladno: Rok je odličen pripovedovalec, ki se zna vživeti v stare pripovedi in jih aktualizirati na vsakodnevno družbeno, politično in individualno menacenkova domačija v maju Antonija Baksa Srnel: Rožne slike V okviru majskih dogodkov v Me-načenkovi domačiji smo bili v torek, 8. maja 2012, prijetno presenečeni. Odprtje razstave Rožne slike umetnice, pisateljice in pesnice Antonije Baksa Srnel ni prineslo le pogleda na njeno ustvarjanje, pri katerem namesto barve in čopiča uporablja prešano suho cvetje ter z njihovimi naravnimi oblikami in barvami sestavlja simbolične kompozicije, temveč sta nam skupaj s kitaristko prijateljico Brigito Brajkovič pripravili zanimiv pevski večer, v katerem ni manjkalo poezije in petja. Ustvarjanje umetniških del z uporabo prešanega suhega cvetja ter sestavljanje simboličnih kompozicij z njihovimi naravnimi oblikami in barvami je večstoletna tehnika, ki izvira iz Japonske, kjer so jo poimenovali oshibana. Od tod se je razširila tudi po Evropi in ustvarjalcem po- nuja široko paleto impresivnih barv in oblik ter ohranja spomin na povezanost človeka z naravo. O ustvarjanju umetnice Antonije Baksa Srnel je umetnostna zgodovinarka Katarina Rus Krušelj v lično povabilo zapisala: »Vendar je Antoniji-no ustvarjanje rožnih slik preraslo ljubiteljsko izdelovanje cvetličnih aranžmajev na papirju. Pravzaprav ni bilo nikoli povezano z njim, saj njena ustvarjena dela že desetletja dokazujejo inovativen umetniški pristop, vključujoč njeno poezijo, misli in druge vsakdanje dogodke, ki so vplivali na njen ustvarjalni duh.« Ta je tudi tokrat presenetil obiskovalce, ki se jim je, enako kot Katarini Rus Krušelj, sodelavki Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, zdelo skoraj nepredstavljivo, da lahko drobne cvetlice v sebi nosijo toliko skritih pomenov. Cvetlica je namreč simbol lepote, popolnosti, svetlobe, življenja, hkrati pa, suha in prešana, tudi simbol minljivosti in nečimrnosti. »Zdi se, da umetnica želi ta neprecenljivi dar narave namenoma utrgati pozabi, zato s svojo posebno veščino v slike posega včasih odmerjeno včasih abstraktno, le toliko, da z naravno obliko cveta, lista, koreninice in njihovo ohranjeno barvo oblikuje subtilne kompozicije, skladne s podanim sporočilom umetnine. V njenem delu izstopa inova-tivnost, rariteta ustvarjanja v slovenskem umetniškem prostoru. Pa ne le tehnično, saj ustvarjanje s prešanim suhim cvetjem zahteva preciznost, potrpežljivost, temveč tudi poudarjena simbolična konotacija rožnih slik je tisti odločilni element, ki prerašča zgolj dekorativnost ustvarjene podobe. Umetnica, ki je razstavljala že na 18 samostojnih in šestih skupnih razstavah, doma in v tujini, nam je skupaj s kitaristko Brigito Brajkovič pripravila čudovit večer svoje poezije in slovenske pesmi, ki smo ji pritegnili tudi prisotni. Sponzor prijetnega odprtja je bila Vinska klet Vidmar Domžale. Vsestranski ustvarjalki, Antoniji Baksa Srnel, iskrene čestitke ob razstavi in uresničeno željo, ki nam jo je povedala v svoji poeziji: Nekega dne bom oblekla cvetoči travnik ... Vera Vojska likovno društvo petra lobode DOMžALE Po poteh Ivana Groharja Zaključna študijska razstava članov Likovnega društva Petra Lobode Domžale je bila posvečena stoletnici smrti slovenskega impresionista Ivana Groharja. Tokrat so se na predlog mentorja društva, akademskega slikarja Danijela L. Fuggerja, pripravili na slikanje nekoliko drugače. Pot so začeli z ogledom Groharjeve rojstne vasi Sorica in jo nadaljevali v Škofjo Loko. Predvsem so se poskušali vživeti v njegova dela. Opazovali so polja in macesne, domačo zemljo in ljudi, ki jih je rad slikal. Preizkusili so se tudi v interpretaciji Groharjeve najbolj znamenite slike Sejalec iz leta 1907, ki še danes velja za najbolj izpovedno podobo slovenskega nacionalnega mita o identifikaciji človeka in pokrajine. Zanimivo je, da je Groharja impresionirala tudi narava domžalske okolice (Rafolško polje, 1903). Člani društva LD Petra Lobode Domžale na odprtju razstave, ki so jo glasbeno popestrili učenci Glasbene šole Domžale. Razstava, katere otvoritev je bila 17. maja 2012 v Galeriji Domžale, je bila zasnovana kot pregled študijskih del posameznih članov likovnega društva, ki so jih ustvarili v šolskem letu 2011/12: Marta Cerar, Vinka Končan Frelih, Agata Križnar, Asta Perko Stante, Ana Rajer, Ida Rebula, Danica Smrdel, Marjana Tavčar in Jože Vajda. Vsaka avtorica in avtor so bili predstavljeni z Groharjevim življenje. Goranu je uspelo umestno začiniti Rokovo pripoved z živimi glasbenimi vložki in improvizacijami. Poslušalci smo bili navdušeni nad nastopom in že komaj čakamo, da poskusimo njune naslednje začinjene juhice. Katarina Rus Krušelj Foto: Katarina Goltez portretom v risbi, lastno interpretacijo Groharjeve slike v impresionističnem slogu od Macesna, motiva Škofje Loke do Sejalca. Slednjemu je Jože Vajda podal tudi tridimenzionalno podobo. Vsekakor mentorju in članom društva velja pohvala za izvirnost letošnjega koncepta in likovne izvedbe le-tega. Katarina Rus Krušelj 16 kultura 1. JUNIJ 2012 POGOVOR Z LOJZETOM STRAŽARJEM, PREDSEDNIKOM KD MIRAN JARC ŠKOCJAN O 12. KULTURNEM POLETNEM FESTIVALU STUDENEC 2012 V Poletno gledališče na Studencu prihaja dobri vojak Švejk Pred nami je 12. kulturni poletni festival Studenec 2012, ki se je pravzaprav že začel, saj je bil 25. maja v cerkvi sv. Lenarta na Krtini koncert Komornega zbora Ave iz Ljubljane pod umetniškim vodjem Jerice Gregorc Bukovec. Festival, ki ne pomeni le poletne obogatitve kulturnega življenja na našem območju, temveč sega tudi izven meja Slovenije, je odprl dr. Gregor Virant, predsednik Državnega zbora RS. Pogovor z Lojzetom Stražarjem, predsednikom Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, pa sva začela že pri drugi letošnji prireditvi, koncertu Okteta Suha iz Avstrije z gostjo večera Nuško Drašček, ki bo v poletnem gledališču 2. junija 2012. Zakaj bi morali priti poslušat oktet Suha in Nuško, ki si je kot odlična vokalistka že izborila svoje mesto na slovenski glasbeni sceni, je bilo moje prvo vprašanje. Pevci Okteta Suha z avstrijske Koroške, ki je v lanskem letu praznoval 35-letnico uspešnega prepevanja, so naši stari znanci, saj so nastopali v okviru Glasbe treh dežel, pa tudi sicer radi prepevajo v Sloveniji. S svojim petjem oživljajo stare, že skoraj pozabljene koroške ljudske pesmi ter z novimi skladbami in aranžmaji bogatijo pevsko kulturo koroških Slovencev in vseh, ki imajo tovrstne pesmi radi. Za opravljanje svojega pomembnega poslanstva je Okteta Suha med drugim prejel Evropsko nagrado za ljudsko glasbeno umetnost in Srebrno plaketo Javnega sklada za kulturno dejavnost Republike Slovenije, izdali pa so že vrsto zgoščenk s priredbami ljudskih pesmi in motivov Pavleta Kernjaka, Antona Nageleta in Edija Oražeja ter drugih. S petjem vedno ustvarijo prijetno razpoloženje, v katerem se odraža njihova ljubezen do koroških pesmi. Pevka Nuška Drašček, ki se bo predstavila tako z oktetom kot s svojimi najbolj znanimi pesmimi ob spremljavi pianista Blaža Jurjeviča, vas vabi »Pridite, lušno bo!« Ljubezenski napoj je opera v dveh dejanjih, s katero se bo 9. junija v poletnem gledališču predstavila Operna akademija Križ pri Trstu. Morda nekaj več o tem? Ljubezenski napoj je melodiozna in žgečkljiva melodrama s preprosto, a učinkovito ljubezensko zgodbo. Velja za eno najpogosteje izvajanih Donizettijevih oper, z vrsto lepih melodij. Na Studenec smo Mednarodno operno akademijo, v kateri si želijo vzgajati mlade operne talente in jim utirati pot v profesionalno pevsko kariero, kot tudi popularizirati operni svet predvsem med mladimi, povabili zaradi možnosti, da tudi naši mladi pevci, spoznajo priložnost za rast in vključitev v operno umetnost. Akademija ima svoj sedež na Križu pri Trstu, skupaj z njo pa bo zapel tudi pevski zbor Osnovne šole Črnuče. Petje bo v originalni italijanščini, za obiskovalce bomo uredili nadpise. Ob tem naj omenim, da v omenjeni akademiji že sodelujeta Mojca Bedenik z Olševka pri Predvoru, ki bo pela glavno vlogo, in operni pevec Janez Kunaver iz Moravč, dirigent pa bo maestro Alessandro Švab. Vabljeni vsi, predvsem pa mladi, da se prepričate, kako so opero za svojo vzeli prav mladi. Halo, Europa 2! je naslov glasbenega večera, s katerim bo 15. junija 2012 v Poletnem gledališču Studenec svojih prvih uspešnih 20 let glasbenega ustvarjanja praznoval ansambel Igor in zlati zvoki ter številni gostje in prijatelji. Ze navada je, da obiskovalci poletnega kulturnega festivala, ljubitelji narodno zabavne glasbe vsaj en večer pridejo na svoj račun. S tovrstnim gostovanjem smo na svoj način nadomestili Glasbo treh dežel, predvsem pa omogočili kar nekaj ansamblom, da so skupaj z nami praznovali svoje pomembne jubileje. Ansambel Igor in zlati zvoki je v svoji 20-letni zgodovini v skrinjo slovenske narodno zabavne glasbe prispeval številne uspešnice, ki jih V soboto, 16. junija 2012, na Poletno muzejsko noč bo Slamnikarski muzej odprt od 18. do 22. ure. Ob 19.00 bo javni vodeni ogled z demonstracijo pletenja kit in šivanja slamnikov. bo poln tudi jubilejni večer, v katerem bomo v Poletnem gledališču na Studencu prisluhnili tudi Alfiju Nipiču, Fantom s Praprotna, Gregorju Avseniku, Lucienne Lončina, Domnu Kumru, Zlatim zvokicam ter Konradu Pižornu — Kondiju, glumaču in šaljivcu. Igor Podpe-čan, vodja ansambla, je tudi avtor številnih skladb, včasih je sodeloval z Avseniki, v ansamblu pa igra tudi Sašo Vavpetič iz Moravč. Skupaj z gosti obljubljajo nepozaben večer, v katerem se bosta povezala glasba in humor. Še o prijetnem presenečenju? Vsi obiskovalci, ki bodo vstopnice za koncert kupili na blagajni festivala, bodo prejeli zgoščenko, ki jih bo še dolgo spominjala na prijeten O Triu Eroika skoraj ni potrebno izgubljati besed, saj so že skoraj stalni gostje vašega festivala ter navdušujejo doma in v tujini. Res je, da so že nastopili pri nas, vendar bo njihov letošnji nastop nekaj posebnega, saj jih bo spremljal 60-članski Simfonični orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom dirigenta Patrika Grebla ter gostje, klapa Mali grad iz Kamnika. Na vseh dosedanjih koncertih so namreč navdušili in prepričan sem, da bo koncert 23. junija 2012 zanesljivo eden od vrhuncev letošnjega poletnega festivala. In potem pride domača gledališka predstava. Zakaj si se letos odločil za komedijo Jaroslava Haška Dogodivščine dobrega vojaka Švejka, ki jo je po predlogu A. Aranicke- ga dramatiziral in spesnil Roman Končar? O Švejku sem razmišljal že več kot 15 let, o njegovi postavitvi sva govorila celo s pokojnim bratom Sta-netom Stražarjem. Prepričan sem, da je prav sedaj ugoden čas za to komedijo. Eden od vzrokov je tudi, da smo vsako leto želeli v domači gledališki predstavi dati priložnost, ponuditi posameznemu igralcu vlogo, za katero smo bili prepričani, da mu posebej leži. To so bili Matevž Vidic v vlogi Kekca, pa Jure Sešek kot Martin Krpan, Pia Brodnik v Planinski roži in Hallo, Dolly, kjer je blestel Franc Pestotnik, spomnite se Jožeta Vunška v vlogi Svaruna v Pod svobodnim soncem in še bi lahko našteval. Tokrat je na vrsti Kondi Pižorn, ki v naše gledališče vedno prinese neko posebno energijo in nasmeje gledalce. Prepričani smo, da bo vloga vojaka Švejka priložnost, ki jo bo Kondi izkoristil kot svojo »življenjsko vlogo«. Na humoren način nam bo samo na njegov komičen način predstavil vrsto življenjskih resnic, ob katerih se ne bomo le smejali, temveč tudi veliko razmišljali ... himel laudan ... Morda še naštejeva Kondijeve soigralce? Veliko jih bo, med njimi: Jože Vunšek, Primož Ložar, Jure Sešek, Metod Palčič, Robert Vrčon, Urša Sešek, Rajko Majdič, Brigita Hro-vat, Zoran Potočan, Pia Brodnik, Eva majdič, Tomaž Usnik, Avguštin Gales, Irena Capuder, Roman Zor-man, Špela Prenar, Stane Zemljarič, Milan Capuder, Luka Sešek, Tadej Stražar, Jan Kos, Jože Prašnikar, Vida Kovač, Ana Kovač,Maruša Lampret, David Homar, Uroš in Rok Ravnikar ter drugi, nastopilo bo namreč več kot 70 igralcev, pevcev in plesalcev. Ekipa ostaja ista? Upam. Vem pa, da bo Jože Napo-tnik tudi tokrat pripravil čudovito sceno, da bo Nada Slatner oblikovala čudovite kostume, da bo lektor Ludvik Kaluža, da bo . in da bodo obiskovalci navdušeni nad pevci — zbor Šutna, saj bo predstava polna glasbenih vložkov za soliste in zbor. Presenečenje? Tudi, na premieri 13. julija 2012, ki ji bo sledilo več kot deset ponovitev, si boste z dobrim vojakom Švejkom morda lahko nazdravili s pivom pivnice Kelih iz Prage . Letošnji 12. poletni kulturni festival se bo zaključil z razstavo del kiparja Mihe Kača, ki ga bo predstavil Silvo Teršek, tebi pa prepuščam par besed za konec najinega pogovora. Trudimo se, da bi kljub nekakšni krizi, obiskovalci tudi letos v velikem številu prihajali v gledališče. Seveda se tudi pri nabiranju finančnih sredstev kriza pozna, ampak ker je večina dela opravljenega s prostovoljnim delom, na tem področju pa pri nas krize še ni, sem prepričan, da si bodo vsi ljubitelji festivala program, ki je res vreden ogleda, tudi prišli ogledat in zadovoljni odhajali. Dobrodošli zato in želim vam, da bo zaradi našega festivala, predvsem pa dobrega vojaka Švejka letošnje poletje prijetnejše. Hvala! Vera Vojska dobrodošli v slamnikarskem muzeju v godbenem domu domžale Prvi obiskovalci navdušeni nad zgodovino slamnikarstva Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v Domžalah smo dobili še eno priložnost več za srečevanje, za prireditve, predvsem pa možnost, da si slamnikar-sko zbirko čim večkrat ogledamo, morda pa tudi osvojimo katero od znanj, ki jih ponuja: morda splesti kito, zašiti slamnik ali le prisluhniti zgodbam iz življenja slamnikarjev. Študijski krožek, ki je slamnikarsko zbirko uredil, se je po slavnostnem odprtju, kjer smo dobili zelo veliko pohval, posvetil ogledu filmskega zapisa o odprtju razstave, ki ga je posnelo Foto kino in video društvo Mavrica iz Radomelj, ki je tudi sicer znano po beleženju vseh pomembnejših dogodkov v naši občini v zadnjih desetletjih. Obiskovalci muzej kar pridno obiskujejo, tako v skupinah kot posamezno, pred strokovnjakinjami v krožku pa je še nekaj dela, povezanega predvsem z dokumentiranjem razstave in dokončanjem inventarizacije predmetov v digitalni obliki. Precej dela je tudi z ureditvijo arhiva in hranjenjem številne dokumentacije, ki je bila pridobljena v času delovanja krožka, ki na tak način zaključuje svoje delo. Slamnikarski muzej se je že vključil v dan muzejev, ki smo ga praznovali 18. maja 2012, če pa boste poiskali posebno povabila, pa morda ne boste za- mudili muzejske poletne noči v Slamnikarskem muzeju, kjer bo ob 19. uri voden ogled muzejske zbirke s praktičnim prikazom nekaterih s šivanjem slamnikov povezanih del. Ob tem bi vas radi še pred poletjem povabili tudi na predstavitev knjige o slamnikarstvu avtorja Matjaža Brojana. Tako kot smo se dogovorili, bomo v Slamnikarskem muzeju pripravljali tudi delavnice. Ena med prvimi naj bi bila delavnica izdelave slamnikov, kjer nam bo veliko pomagala Joži Košak, saj je pripravljena svoje bogato znanje in izkušnje posredovati naprej. Zato je ena od pomembnejših nalog urediti popravilo in usposobitev vseh preostalih šivalnih strojev, poskrbeti za kite, šivanke in druge potrebščine, predvsem pa poiskati ljudi, katerih želja je znati plesti kite ali šivati slamnike. Čeprav Studijski krožek v obliki, kot je bil, ne bo več dejaven, smo se dogovorili, da se še dobivamo in v tem krogu skušamo nadaljevati pogovore na terenu z ljudmi, katerih življenjske in delovne zgodbe so povezane s slamnikarstvom. Vrata Slamnikarskega muzeja v Godbenem domu Domžale so tako odprta na stežaj za vse, ki se želite seznaniti s pomembnim delom zgodovine naše občine. Pričakujemo vas od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob sobotah med 7. in 12. uro. Dobrodošli! Vera Vojska METKA ZuPANEK IZDALA KNJIGO Cvetje pomladi Fleš (manjsši font): Tako prijetno je vedeti: danes to še zmorem, kaj bo jutri, se ne ve, zato živim danes. Naslov prispevka sem našla v zadnji zgodbi knjige Metke Zupanek Cvetje pomladi, ki je izšla pred kratkim in s katero je prijateljica Metka izpolnila še zadnjo »nalogo« kitajske življenjske modrosti, zapisano na začetku knjige: »Vsakdo mora napraviti hišo, roditi sina, posaditi drevo in napisati knjigo«. Cvetje pomladi sem prebrala naenkrat in v marsikateri od zgodb našla tudi delček svojega življenja, življenja, ki se je Metki Zupanek začelo leta 1942 na Dolenjskem, sredi vojne morije in v pomanjkanju vsega, kar si je morda tedaj želelo triletno dekletce. Delovna pot je očeta popeljala v Zelezarno Jesenice in tako »sem postala Gorenjka«, zapiše Metka in ne pozabi povedati, da je marsičesa primanjkovalo, ni pa manjkalo družinske harmonije in ljubezni staršev. Življenjska pot jo je po končani osnovni šoli zanesla na Srednjo tehnično usnjarsko šolo v Domžalah, zato ob prispevkih iz tega obdobja piše tudi novejšo zgodovino našega mesta, na katerega ne pozabiti niti ob prihodu v Domžale, kjer je pred petdesetimi leti pognala korenine in si ustvarila prijeten dom in družino ter s svojim aktivnim delovanjem ves čas posegala na različna področja življenja in dela tedanje Občine Domžale, predvsem pa izobraževanja — poti vseživljenskega izobraževanja, ob katerem se je učila tudi sama. Ob delu je uspešno dokončala Šolo za socialne delavce, si pedagoško-andragoška znanja pridobivala na Pedagoški fakulteti in jih s pridom dve desetletji uporabljala na Delavski univerzi Domžale — kot vodja izobraževanja in direktorica. Včerajšnje, današnje in jutrišnje generacije pa bodo Metki Zupanek neizmerno hvaležne za pionirsko delo na področju organizacije in dela Lipe — Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, ki je tisočim v tretjem življenjskem obdobju prineslo novo — lepše in kvalitetnejše življenje ter uspehe na področjih, za katera v delovni dobi niso imeli časa. Ob tem je Metka Zupanek dobra prijateljica, zvesta in pridna sodelavka, ki ne zna reči ne in ki je življenje povezala s pesmijo in poezijo. In če je bila poezija del njene mladosti, proza pa zvesta spremljevalka njenih srednjih let in prizadevnega dela v literarnem krožku Lipe, potem za njeno knjigo Cvetje pomladi lahko rečemo, da so v njej zbrane tako njene pesmi. Vsebina knjige je pestra in odseva živahne podobe njenega otroštva in mladosti, kljub težkim časom — optimistično in brez obžalovanja. Ohranja in predstavlja dogodke in osebe, ki so jo spremljale, ji pomagale ali le spremljale skozi življenje. Opisuje jih predvsem z njihovih dobrih plati. Ampak o vsebini knjige, ki je pestra in berljiva, ki prinaša drobce nekega življenja, je težko pisati. Prebrati jo je treba, se zaustaviti ob zgodbah Metkinega življenja ali drugih ljudi, se sladko ali grenko nasmehniti ob posameznih usodah in vedno znova ugotoviti, saj nekaj takega se pa je tudi meni zgodilo. Nekaj posebnega so njene pesmi, prozo dopolnjujejo njene ilustracije in prijazni uvodni besedi pisateljice Tatjane Kokalj in prijateljice Silve Mizerit. Vera Vojska 1. JUNIJ 2012 kultura 17 Okusimo besedo v Knjižnici Domžale Okusimo besedo je bralna značka za odrasle, namenjena spodbujanju in uveljavljanju branja in bralne kulture, ki smo jo izvedli že tretje leto zapored. Vanjo so vključeni bralci domžalske knjižnice in njenih enot v Mengšu, Trzinu, Moravčah, Šentvidu pri Lukovici in izposojevališču v Ihanu. S projektom želimo spodbuditi večjo izposojo in branje kakovostnih knjig. Kriterija pri izboru literature sta predvsem kakovost besedila in aktualnost gradiva, ki zajema različne žanre. Letos je sodelovalo 96 bralcev: v Domžalah 45, Mengšu 20, Trzinu 15, Šentvidu 12, Moravčah 2 in Ihanu 2. Največkrat brane knjige letošnje bralne značke Okusimo besedo so bile: Namesto koga roža cveti Ferija Lainščka, Odprto srce Urške Lun-der, Gola gora Vikija Grošlja, romana Anne Gavalda Samo skupaj, nič drugega in Tolažba, sledijo Frida ali O bolečini Slavenke Drakulič, To noč sem jo videl Draga Jančarja, Bela dama Devinska Dušana Jelinčiča, Krivda in ljubezen Norajrja Adaljana, Northangerska opatija Jane Austin, Razmišljanja o življenju in Vrednote na odru življenja Vlaste Nussdorfer, Izbira in Disciplina kot pogoj svobode Renate Salecl, Žareti upanje Mance Košir, Obleci me v poljub Saše Pavček, Tiho romanje k zadnji pesmi Cirila Zlobca ... Prireditev ob zaključku bralne značke s podelitvijo priznanj in nagrad je po- OTROŠKA LITERATURA Nove eko knjige za male junake V času, ko stremimo k energetski učinkovitosti in se vse bolj zavedamo pomena okoljske ozaveščenosti, je mlada avtorica Alenka Žumbar Klopčič ponovno razveselila najmlajše s kar nekaj eko literarnimi deli. Knjigice, ki so obogatile knjižne police tudi v domžalski knjižnici, prinašajo najmlajšim nova znanja, predvsem pa osveščajo otroke in starše. V zgodbici z naslovom Hišek in Brih-ta Hišek prisluhne svojemu prijaznemu sosedu - Daljnovodu. Zgodbica pojasnjuje, kako in zakaj je stari Daljnovod obremenjen in kako ga lahko sodobni daljnovod - Brihta - pomaga razbremeniti. Skozi knjigico se otroci seznanijo s pametnim omrežjem. Spremne besede so h knjigi napisali mag. Uroš Salobir z Elektro-Slove-nija d.o.o., mag. Matjaž Vodušek iz družbe SODO d.o.o. in dr. Miloš Pantoš s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Okoljsko-energetske knjigice o Hi-šku (pred tem se je Hišek spoznal še s sončkom in elektromobilom) so primerne za otroke od 2. pa vse do 10. leta kakor tudi za njihove starše, f Gojije \ spcrgljeva 2aSava da se na enostaven način seznanijo z energetskimi rešitvami. Atraktivne zgodbice vsebujejo komične vložke in seveda močna okoljska sporočila. Knjige, ki jih je ilustrirala odlična Marta Bartolj, avtorica pa je Alenka Žumbar Klopčič, so izdane na recikliranem papirju. Gogi in zdrava žlica Zavedamo se, da je zdrava prehrana izjemnega pomena, sploh za naše malčke, ki se šele razvijajo in rasejo. Tako je nujno, da otroci dovolj kmalu spoznajo raznolike okuse najbolj zdrave hrane, kamor zagotovo sodita sadje in zelenjava. Prav zato sta pri Eko knjigi Alenke Žumbar Klopčič v začetku maja izšli prvi v zbirki Zdrava žlica, ki s pomočjo izmišljenega in nadvse prikupnega lika Gogija, ki ga je razvila Maja Lubi, predstavljata spomladanske šparglje in poletne melone. Knjigici o Gogiju in njegovih prijateljih - Pepiju, Rozi, Taši in nepogrešljivi sraki Marti - otrokom približujeta šparglje kot izjemno okusno spomladansko zelenjavo in melone kot osvežujoče poletno sadje. Nadebudnega Gogija, ki se v prvi knjigi seznani s šparglji tudi s pomočjo kače Mie, v drugi pa spozna okuse melon zaradi svojih sanj, je, kot omenjeno, ilustrirala Maja FOTOGRAFSKA RAZSTAVA PETRA ROJCA Človek človeku fejsbuk m! pestrila Katja Šulc s čudovitim voka-lom in izjemno interpretacijo uglasbene poezije Mile Kačič, ob kitarskih tonih Luke Ropreta. Nagrade za sodelujoče so prispevali Študentska založba, družba Piano in založba Sanje. Pogostitev ob zaključku prireditve je prispeval Hotel Krona Domžale. Vsem sponzorjem se najlepše zahvaljujemo. Hvala za sodelovanje, hvala za vaše utrinke, misli, napisane ob prebranih knjigah in povabljeni k bralni znački Okusimo besedo 2012/2013. »Naj vam bo izkušnja branja, izkušnja estetike, lepote; dodatni požirek vode.« Slava Sabol Čuk Knjižnica Domžale Lubi, oblikoval pa Anže Pronihar. Spremni misli k zgodbicama, ki na koncu postrežeta tudi z enostavnima receptoma za špargljevo pito in melonin ledeni čaj, sta napisali Jerneja Pavček, urednica ekorubrike na portalu Ringaraja, in Tjaša Jazbinšek s portala Lifestyle Natural. Gogi pa bo odslej v okviru knjižne zbirke Zdrava žlica vsako leto razveseljeval s svojimi dogodivščinami. Ekovrtec za male ustvarjalce! Le kako izgleda sončno jutro v Vrtcu Brežice? In kako je doživeti zasajanje drevesa v Vrtcu Krško? Kako pa otroci v ljubljanskih vrtcih Viški Gaj in Otona Župančiča izdelajo ekoigračke in ekoknjige in le kako praznujejo rojstne dneve v Vrtcu Mavrica Vojnik? Vse to prikazuje ekoknjiga EKOVRTEC ob zaključku natečaja EKO BERI, ki ga je organiziralo društvo Planet Zemlja, omenjeni vrtci pa so tudi zmagovalci omenjenega natečaja. Knjiga EKO-VRTEC - ilustrirala jo je Marta Bartolj, oblikovala pa Maja Rostohar - prikazuje pet simpatičnih zgodbic o petih slovenskih vrtcih. Otroci pod mentorstvom vzgojiteljic spoznavajo, kaj je ekologija in zakaj je tako pomembna. Vzgojiteljice, ki imajo tudi same močan čut za ohranjanje okolja, malčke učinkovito usmerjajo k ekološkemu ustvarjanju, jim nudijo možnosti prijetnih občutenj ob različnih raziskovanjih narave in njenih sadov, hkrati pa jim zagotavljajo svobodo, ki je potrebna za to, da se otroci z vsem novim dodobra spoznajo prek otroške igre. Mateja A. Kegel Foto, kino in video klub Mavrica je 14. maja v Radomljah odprl razstavo fotografa Petra Rojca. Z njo se je društvo podalo na novo pot svojega delovanja; soočilo se je s tehnologijo, ki osvaja svet. S tehnologijo in medijem, ki drugače objavlja in razstavlja fotografije, sili fotografa v drugačen način razmišljanja, ima drugačen odnos do gledalca, drugače komunicira v trikotniku gledalec-fotografija-fotograf in daje nov družbeni pomen fotografiji. Peter Rojc je namreč predstavil izbor fotografij, ki jih objavlja na družabnem omrežju Facebook. V kulturnem programu je nastopil godalni trio Ajda Kralj in Petra Stane na violinah ter Barbara Ulčar na violončelu. Peter Rojc se ob svoji 60-letnici ni odločil za retrospektivno razstavo, v kateri bi pokazal najboljše, kar je od fotografij in filmov naredil v 45 letih, ampak za izbor tistega, kar je napravil v zadnjih treh letih. Tematsko je šlo za vsebinske skupke, drobce in utrinke, ki pa vendarle delujejo kot celota, čeprav so postavljeni v dveh nadstropjih in marsikdaj samo dve fotografiji komunicirata v ubranem ali kontrastnem dialogu ali celo zgolj v monologu z duhovitim podpisom oziroma naslovom slike. Rdeča nit razstave je veselje do življenja, ki se kaže v raznoterih podobah ljudi, narave in oblikovanega sveta, ujetem skozi duhovit pogled fotografa. Tako so v spodnjih prostorih radomeljskega kulturnega doma večinoma podobe trenutkov, obrazi - portreti ljudi in živali; zgoraj pa so daljše zgodbe, potopisi, romani parkov in trajnost, enkratnost, neponovljivost ter večnost narave. Peter Rojc je dolgoletni član Mavrice. Nekaj mlajši od njenih ustanoviteljev, za tiste, ki so se pridružili Mavrici v začetku sedemdesetih let, pa je bil vedno avtoriteta. Svojo vlogo in položaj si je ustvaril s kakovostnimi fotografijami in filmi, ki so prinašali prve nagrade s festivalov in razstav v nekdanji Jugoslaviji, in s tem, da je bil pomočnik, desna roka mojstra Vlastje Simončiča, ko je vodil tečaje in na terenu učil fotografiranja in filmanja. Tudi samostojne razstave je imel v galeriji KO-RA v Ljubljani, galeriji Lek in v Radomljah. Ob koncu sedemdesetih let ga je posrkala družina in zanimiva služba v Leku, kjer je kot poklicni vrtnar skrbel za zunanjo podobo podjetja in bil fotograf - kronist vseh dogodkov v Leku ter ustvarjalec fotografij za glasilo KoLEKtiv. Po upokojitvi se je vrnil v Mavrico. V zanimivem pogovoru s fotografom so obiskovalci izvedeli obilo zanimivosti o njegovem življenju in delu, o odnosu do staršev Edija in Kristine, žene Marte in otrok Katarine in Petra ter odnosu do računalnika, Faceboo-ka na naslovu vrt-pr-st in ustvarjanja //j)ii Fotograf Peter Rojc črno-belih fotografij v temnici. Spomnili so se planinskih izletov, ki jih je Peter vodil, njegovih predavanj za aktive kmečkih žena o vzgajanju rož, mentorstvu mladim članom Mavrice in sedanjim obiskom mirnih kotičkov Evrope od divje Provanse do umetelno oživljenih parkov vzhodnonemške pokrajine Saške. Povedal je tudi, v katerih revijah objavlja fotografije in opisal dogodivščine s snemanja televizijske oddaje o slovenskih vrtovih in nastopa v Polnočnem klubu. Razstavo je slavnostno odprl in fotografu zaželel še veliko ustvarjalnega navdiha Janez Kosmač, predsednik Mavrice. Besedilo in fotografiji: Igor Lipovšek Godalni trio je zaigral Gardelov tango Por una cabeza in Montijev Čardaš. V KNJIŽNICI DOMŽALE Vinko Möderndorfer svoj talent razsipa na več strani V literarni kavarni Knjižnice Domžale sem v mesecu maju gostila enega najplodnejših in najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev Vinka Mö- kiparka polona demšar Razstava, ki je mnogo več kot zgodba o osebi s številko 16432 Mlada kiparka Polona Demšar se s svojim delom čedalje bolj uveljavlja, zato ni bilo nikakršno presenečenje, ko smo o njej lahko prebrali tudi v knjigi ATELJE IN UMETNIKI fotografa Tihomirja Pinterja in likovnega kritika Aleksandra Bassina, ob izidu katere je bila v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani odprta tudi raz astava Pinterjevih fotografij PORTRETI SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV, med katerimi lahko občudujemo tudi našo občanko. Še večji odmev je imela v aprilu njena razstava OSEBA: 16432, ki so jo kot prvo v letu 2012 odprli v Galeriji V tem času je bila v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana odprta razstava del kiparja TONETA DEMŠARJA, očeta ustvarjalke Polone Demšar. Posthumno je bila razstavljena njegova keramika. Razstava je uvrščena med spremljevalne dogodke II. Mednarodnega trienala keramike Unicum 2012. Krško in bo na ogled do 26. junija 2012. Kiparka Polona Demšar jo je posvetila svoji babici Taji, Senovčanki Zori Kodelja, ki je bila interniranka koncentracijskega taborišča Auschwitz. Umetnico in razstavo je predstavila Alenka Černelič Krošelj, ki je med drugim dejala: »Razstavo opredeljujejo v določeno zaporedje postavljene številke, ki po sedmih desetletjih od nastanka ne vzpodbudijo takojšnje asociacije na vsebino. Brez fotografij oziroma brez obrazložitve bi sprva le težko pomislil na Auschwitz, na čas, ki ga želimo pozabiti in občasno tudi izbrisati iz spomina. Iz raziskovanja in čutenja lastnih korenin, prepletenih z usodami številnih, ki so preživljali evropska leta 1941 - 1945 je nastala razstava, ki je mnogo več kot samo zgodba o osebi, označeni s številko. Številka 16432 je bila od leta 1942 vžgana v levo roko kiparki -ne babice Taje - Zore Kodelja, prek gradu Rajhenburg odpeljane v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se je nadaljevala babičina tragična življenjska zgodba, ki jo mlada kiparka predstavlja s sestavljanjem materialov, barv, oblik in tehnik ter jo povezuje z zanimanjem za derndorferja. Po poklicu je režiser, pri čemer se ukvarja tako z radijsko, televizijsko, gledališko kot tudi filmsko režijo. Navkljub temu sta njegova ljubezen in poglavitno zanimanje osredotočena na literaturo, na pisanje. Svoj talent razsipa na več strani, saj se loteva tako pisanja esejev, strokovnih besedil, dramskih tekstov, scenarijev, proze in poezije, med drugim piše tudi za otroke. Pravi, da je njegovo življenje pravzaprav eno samo kreativno delovanje, saj ne vidi meje med svojim zasebnim življenjem in življenjem ustvarjalca. Večer je potekal neverjetno sproščeno in živo. Izvedeli smo, da je svojo literarno pot pričel kot pesnik, s poezijo, ki mu je še prav posebej blizu. Sicer je, kot pravi, na tem področju morda največ časa iskal svojo pravo izrazno obliko, toda še vedno sam zase trdi, da je najprej pesnik in šele potem vse ostalo. Möderndorfer je za mnoge njegove oboževalce na slovenskem literarnem področju zgod-bar brez primere. Saj ga, kadar piše prozo, najbolj zanima prepričljiva, narativna zgodba, ki bralca od začetka do konca drži v napetosti. Pri tem seveda ni toliko pomembno, da ima zgodba realistično osnovo, saj moč umetelnega pripovedovanja tudi neresnične zgodbe lahko naredi tako verjetne, da se zdijo kot del živega življenja. Avtor celo pravi, da se zapisane zgodbe lahko zdijo celo bolj resnične od resnice same, četudi se niso nikoli zares zgodile. Čeprav Möderndorferju literaturo, kot pravi, narekuje srce in je v skladu s tem veliko njegovih del zelo sub-tilnih, intimnih, ves čas prepletenih tudi z erotično noto, njegova književna dela v dobršni meri nastajajo spontano, kot produkt časa. Poslanstvo književnika je po njegovo biti kot lakmusov papir v družbi, ki s svojo občutljivostjo zaznava dogajanje. Gledališče je zato po njegovo kot živa umetnost, na najbolj neposreden način lahko prikaže dogajanje v sedanjem času.. Večer so popestrili tudi učenci Glasbene šole Domžale, ki pod vodstvom profesorja Mateja Baniča tvorijo kitarski trio: Boris Kokalj, Jan Nik Jesenovec in Žiga Fašing. Moto naše Literarne kavarne je ustvariti zabavno druženje ob literaturi, glasbi, kavi in piškotih. Prisrčno vas vabim tudi na naslednji cikel Literarnih kavarn, ki se bo spet začel v jeseni. Mirjam Štih podobne usode drugih ljudi. Ustvarjalki Poloni Demšar iskrene čestitke za še eno od vrste zelo odmevnih razstav, s katerimi se, tudi po mnenju Alenke Černelič Krošelj, mlada kiparka uvršča na eno od osrednjih mest v slovenski likovni umetnosti zadnjega desetletja. Ob tem pa naj zapišem še, da je bilo 15. maja 2012 v dvorcu Betnava odprto II. mednarodno trienale keramike UNICUM 2012, kjer se kiparka Polona Demšar predstavlja z delom AVTOPORTRET 11. Vera Vojska dent d.o.o. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob 18 kultura 1. JUNIJ 2012 RAZSTAVA Umetnost iz tovarne -keramika Dekor V Narodnem muzeju Slovenije, v prostorih na Metelkovi, so sredi maja odprli razstavo z naslovom Umetnost iz tovarne - keramika Dekor, ki bo na ogled do 30. septembra. Avtorica razstave je Mateja Kos iz Narodnega muzeja Slovenije. Razstavljenih je okrog 130 predmetov iz zbirke Narodnega muzeja Slovenije in nekaterih zasebnih zbirk. To je tudi spremljevalna prireditev 2. Mednarodnega trienala keramike UNICUM. Keramično tovarno Dekor je leta 1931 ustanovil Jože Karlovšek iz Domžal. Po poklicu je bil gradbenik, danes pa je poznan predvsem po zanimanju za slovensko ljudsko umetnost, zlasti ornamentiko. Tovarna je izdelovala namizno posodo s takrat modernimi folklornimi vzorci ter okrasne premete in figurine. Pri načrtovanju in okraševanju izdelkov so sodelovali pomembni umetniki kot Tone Kralj, Tine Kos, Dana Pajnič, Avgust Černigoj in drugi. Ljubljanska Tovarna fine keramike Dekor je bila ustanovljena leta 1931. S tovarno je sodelovala vrsta zvenečih umetniških imen, od Tineta Kosa, Franceta Goršeta, Toneta in Mare Kralj, Zdenka Kalina, Karla Putriha do Dane Pajnič in Hinka Smrekar-ja. Za razliko od drugih uveljavljenih keramičnih tovarn, na primer libojske ali kamniške, je izdelovala tudi figurine. V sočasnih revijah in časopisih so bili izdelki deležni mnogih pohval. Avtorji zapisov so posebej poudarjali, da je Dekorjeva keramika povsem enako kakovostna kot uvožena. Tovarna je sodelovala na vrsti umetniških prireditev, tako vsakoletnih Keramično tovarno Dekor je leta 1931 ustanovil Jože Karlovšek iz Domžal. razstav kot sejmov, njene izdelke pa so prodajale znane ljubljanske trgovine. Njeno najuspešnejše obdobje je trajalo do druge svetovne vojne. Po Martin Krpan vojni se je keramična tovarna Dekor najprej poskušala približati predvojnim uspehom, a je kljub velikemu trudu stagnirala. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela utapljati v izgubah in v začetku devetdesetih let so jo zaprli, stavbo pa podrli. Franc Fajdiga, eden povojnih direktorjev Dekorja, se takole spominja začetkov tovarne: »Ko je bilo podjetje še v gradnji, so bili ljubljanski in ostali pečarji, lončarji in keramični strokovnjaki prepričani, da je pri nas v keramični stroki nemogoče hitro nekaj ustvariti, ko nimamo za to potrebnega kadra, niti tehnično razvite keramične industrije in tradicije kot na primer Čehi in Nemci ter da je tovrstna obrt najbolj zapletena in težavna. Ko pa je podjetje dalo svoje prve izdelke na trg, so bili vsi presenečeni in začudeni nad doseženim uspehom.« Tovarna je prenehala delovati pred slabimi dvajsetimi leti in takoj so se za njo zabrisale sledi. V javnih arhivih ni najti skoraj nobenih dokumentov, povezanih z njo. Tovarniški arhiv se je izgubil v celoti. Če ne bi bilo njenih izdelkov, ki jih še zdaj najdemo po domovih, v muzejih in pri zbiralcih, bi kdo lahko celo trdil, da sploh ni obstajala. »S prvo razstavo Dekorjeve keramike v Narodnem muzeju Slovenije želimo opozoriti na tovarno in na njeno pomembno vlogo v razvoju slovenske keramike, na njen vpliv na sočasno stanovanjsko kulturo, še posebej pa na njeno povezavo z likovno umetnostjo, predvsem s kiparstvom,« pravijo v muzeju. »Narodni muzej Slovenije vabi vse, ki imate kakršne koli podatke o tovarni, njene kataloge, dokumente ali ohranjene predmete, da nam to sporočite,« še dodajajo. »Radi bi namreč izpopolnili vedenje o tovarni, njenih zaposlenih, umetniških sopotnikih in še posebej o izdelkih. Skupaj bomo tovarno Dekor ohranili v spominu, saj je tega brez dvoma vredna.« Primož Hieng GLASBA Vita igra čelo Navdušenje mladih za ta instrument sta v zadnjem času povzročila mlada glasbenika, ki sestavljata duo 2 CELLOS. Oba imata akademsko izobrazbo in v intervjujih poudarjata, da je njun bliskovit uspeh plod trdega, dolgotrajnega treninga in inovativnega poskusa izvajati popularno glasbo na klasičnem glasbilu. V maju se je s tem velikim godalom poleg Katarine Leskovar predstavila tudi domačinka Vita Peterlin, bivša učenka GŠ Domžale. V dvorani Acija Bertonclja smo poslušali program, ki ga je nekaj dni kasneje izvajala za maturo na Konservato-riju za glasbo in balet v Ljubljani. Od uvodne Bachove muzike do zaključnih Variacij na rokokojsko temo P.I.Čajkovskega nas je z izvrstno tehniko in prepričljivo muzi-kalnostjo ter ob spremljavi pianistke Hermine Hudnik vodila v mnogotere izrazne možnosti instrumenta. Poslušalci smo ji po nastopu iskreno čestitali, posebno prisrčno je bilo snidenje z njeno prvo prof. Almiro in nekdanjo korepetitorko prof. Romano. Med pogovorom smo slišali marsikaj zanimivega o njenem študiju. Zaupala nam je, da si je kot majhna deklica želela učiti kitaro, pa ji je ravnatelj Savnik glede na dober posluh priporočil čelo. Prof. Hami-dullina jo je z dobro voljo in dobrimi pedagoškimi prijemi navdušila za veliki leseni instrument. Očaral jo je tako močno, da se je odločila nadaljevati pouk na srednji šoli v Ljubljani. Kolebala je sicer med njej ljubim umetnostnim kotalkanjem in KONCERTNI CIKEL PIANISSIMO KLAVIR na Glasbeni šoli Domžale: »Se dogaja!« Prvi majski ponedeljek smo v Glasbeni šoli Domžale v okviru cikla Pianissimo gostovali mlado slovensko pianistko Katjo Sinkovič. Koncertni cikel Pianissimo deluje že od leta 2000 v okviru društva slovenskih klavirskih pedagogov EPTA in z njim omogoča mladim pianistom, ki so že diplomirali in prvonagrajen-cem državnih tekmovanj TEMSIG pridobivanje predragocenih koncertnih izkušenj. Koncerte z veseljem gostujemo glasbene šole po Sloveniji, saj na ta način razširjamo okvire rednega pouka in učencem nudimo spoznavanje in doživetje klavirske glasbe v odličnih izvedbah. S pianistko Katjo Sinkovič smo na Glasbeni šoli Domžale gostili že četrti koncert omenjenega cikla. 7. maja 2012 dvorana Acija Bertonclja sicer ni bila nabito polna, doživetje pa je bilo vredno velikih koncertni odrov. Mlada koncertantka je pravi vrelec glasbe, z interpretacijami del Josepha Haydna, Franza Liszta in Sergeja Lyapunova ni samo zvočno napolnila dvorane, ampak se je s svojo muzikalnostjo močno dotaknila vseh nas, poslušalcev. Tako nam je bilo v pogovoru ob koncu koncerta žal za vse, ki niso bili z nami. Upamo, da nas bo študentka podiplomskega študija na dunajski Universität für Musik und darstellende Kunst Wien še kdaj obiskala. Sicer pa je bilo klavirsko življenje tudi drugače v tem šolskem letu zelo pestro. V jeseni smo profesorice organizirale obisk dveh koncertov v ljubljanskem Cankarjevem domu. Oktobra smo poslušali priznanega mladega pianista avstrijskega rodu Ingolfa Wunderja, enega favoritov varšavskega Chopinovega klavirskega tekmovanja 2010, v novembru pa našega Ivana Skrta, ki nas je presenetil in očaral s svojstvenim pristopom v interpretaciji skladb. Naši učenci in njihovi spremljevalci so bili navdušeni in si takih »popotovanj« še želijo. Lepo klavirsko doživetje nam je po lanskem gostovanju v okviru cikla Pianissimo kar v domači dvoranici pripravila Urška Babič, prav tako študentka podiplomskega študija na Dunaju. Z veseljem smo jo prišli ponovno poslušat vsi lanskoletni obiskovalci njenega koncerta! Da se na Glasbeni šoli Domžale ne vzgaja samo poslušalcev, temveč tudi glasbene interprete, nam dokazujejo naši vsakoletni klavirski (in tudi drugi) koncerti v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika. Letos so se naši učenci predstavili s skladbami z naslovi iz živalskega sveta. Sodelovali smo vsi učitelji klavirja, učenci so bili brez izjeme odlično pripravljeni in so z doživetimi izvedbami pripravili res lep večer. Veseli smo bili pohval poslušalcev in naših kolegov glasbenikov. Še en dogodek je postavil naše učence v vlogo poustvarjalcev. Ob letošnjem svetovnem praznovanju 150-letnice rojstva velikega franco- glasbo. Odločila se je za slednjo, ker ji pomeni neskončno lepoto in se bo v njej lahko izrazila tudi v kasnejših letih. Tako se je pred štirimi leti vpisala na konservatorij, kjer je zadnji dve leti pod mentorskim vodstvom prof Karmen Pečar Koritnik. Slišali smo za njene visoke uvsrtitve na državnih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov. V tem šol- skem letu je kot absolutna zmagovalka nastopila v Trstu z orkestrom tamkajšnje akademije, s komornim orkestrom Slovenske filharmonije pa je bila solistka v Haydnovem koncertu. Seveda je za dosego tako visokih ciljev potrebno veliko vaj, vztrajnosti in podpore staršev. V prostem času rada pleše, plava in igra namizni tenis, a ji za te dejavnosti zmanjkuje ur. Bili so tudi dnevi, ko ni šlo vse po načrtih. Zaradi prenašanja več kot šest kilogramov težkega instrumenta so se pojavili problemi s hrbtnimi mišicami, kasneje si je poškodovala tudi roko. Zato zdaj pušča violončelo v šoli, med učnimi predmeti vadi povprečno po štiri ure in je tam od jutra do večera. Rada igra skladbe različnih obdobij, ker ji omogočajo širok in raznolik pogled na glasbo. Njena želja je imeti veliko koncertov in igrati v komornih zasedbah. Čeprav je na instrument, ki ga ima sedaj, zelo navezana, ga bo v prihodnosti zamenjala in tako izboljšala ton in barvo zvoka. Vzornikov ima več, vendar želi »zgraditi« v sebi novega, uspešnega čelista. Devetnajstletni Domžalčanki smo ob koncu klepeta zaželeli uspešno nadaljevanje študija na visoki stopnji, odlične mentorje in še več predstavitev na koncertnih odrih. (mž) skega skladatelja, impresionista Cla-uda Debussyja, smo kolegice z učenci pripravile koncert njegovih del. Ker so Debussyjeve skladbe kar »hud zalogaj«, primeren za višje stopnje, sta poleg naših učencev sodelovali še dve dijakinji ljubljanskega Konservato-rija za glasbo in balet. Poslušalcem smo predstavili skladateljevo življenje v besedi in sliki, na koncertnem listu pa so si lahko prebrali o nastanku izvajanih del. Vse našteto, obiski koncertov, organizacija koncertov in izpeljava projektov ne spada v delovno obvezo učiteljev, saj se na glasbeni šoli poleg pouka redno, vsakotedensko, v maju pa do konca šolskega leta vsakodne-vo izvajajo interni nastopi, razredni nastopi in nastopi posameznikov ob zaključku letnikov, pa še kaj bi se našlo. Je pa to dodatno delo plod naše ljubezni do glasbe in želje to ljubezen prenašati na učence. Da v današnjih časih ne pozabimo na vzgojo duha. Prof. Meta Novak Nastop celotne družine Kecelj Dvanajstletna Neža Kecelj je z javnim nastopom zaključila šesti razred nižje glasbene šole v Domžalah. V soboto, 19. maja 2012, je mlada pianistka v dvorani Acija Bertonclja zaigrala poslušalcem dvanajst skladb. Za prvi del sta z mentorico Milo Zivulovič izbrali skladbe iz obdobja baroka do moderne kot jih predpisuje učni načrt. Zvrstila so se velika imena klasične glasbe: Händel, Haydn, Beethoven, Chopin, Debussy, Bortkiewicz. V drugem delu se je Neži najprej pridružila flavtistka Anja Hribar, ki je učenka Petre Einfalt. Solistka in korepetitorka sta občinstvo popeljali v zabavnejše vode z dvema južnoameriškima melodijama. Točko za Revija otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije Na tretjo velikonočno nedeljo ali tudi papeško nedeljo, ko se v Sloveniji pripravljamo na teden molitve za nove duhovne poklice in stanovitnost poklicanih, so se v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu zbrali pevci in pevke otroških in mladinskih zborov domžalske dekanije, da bi zapeli sebi v veselje in Bogu v čast. Revijo je tudi tokrat pripravil dekanijski animator za petje, župnik na Viru Jože Tomšič, ob pomoči župnika Janeza Avsenika in župnije Mengeš. Navajeni smo že, da uvodne besede niso predolge in tudi tokrat je bilo tako. Z geslom manj besed in več dobrih misli in petja so tremo nastopajočim tokrat pregnali domačini pod taktirko Urške Znidar, ki ji je pri izvedbi malce hitrejših ritmov priskočil na pomoč Bend župnije Mengeš, ki je dvignil tudi vzdušje v cerkvi. Za njimi so pred oltar stopili Sončni žarek iz Domžal z zboro-vodkinjo Lili Sever ob spremljavi Kristine Kozjek na violini. Vrtov-škove šmarnice so svojemu zboru nadeli ime pevci in pevke iz Blago- vice v spomin na pokojnega župnika in nas ob tem spomnili, da bo mesec maj kmalu in pod vodstvom Mo-nike Juvan navdušil tako z izvedbo kakor s številčno spremljavo. Iz župnije sv. Martina iz Moravč je prišel verjetno najštevilčnejši zbor Zvonček, ki ga je vodila Barbara Fale, za njimi je iz iste doline nastopil še otroško-mladinski zbor župnije Vrhpolje z Marijo Klopčič v vlogi zborovodkinje. Tina Grošelj je s seboj pripeljala zborček, bolje skupino dobrih pevcev, ki so zapeli kot velik zbor iz župnije Dob, Ana Pflaum pa župnije Jarše. Violinistko Dorotejo Kink je za spremljavo tokrat uporabila Petra Avbelj pri zboru iz Brda, kar dve zborovodkinji vodita zbor Zvonček z Vira in sicer Vanja Jereb in Simona Hrovat. Na koncu pevskega dela druženja smo prisluhnili še mladinskemu zboru Zmaji iz Moravške župnije pod taktirko Jane Vehovec, ki pa niso bili tisto, kar bi iz njihovega imena lahko razbrali. Svoje pevsko druženje smo zaključili z litanijami Matere božje in blagoslovom z Najsvetejšim. Sledil je še drugi del pevskega druženja v prostorih župnijskega doma sv. Mihaela, s pokušino dobrot, ki so jih napekle domače gospodinje. (djd) Koncert v cerkvi sv. Katarine na Rovah V soboto, 19. maja, se je domačemu pevskemu zboru pri šmarnični po-božnosti pridružil na koru cerkveni mešani pevski zbor sv. Jakob iz Kamnika, ki je po končani šmarnični pobožnosti in litanijah izvedel še krajši koncert Marijinih pesmi. Tako nam je zbor pod vodstvom Janeza Klobčarja in organistke Marjete Čimžar zapel dela Ignacija Freliha, Stanka Premrla, Petra Jereba, Lojzeta Mava, Franca Požuna, Viktorja Mihelčiča, Silvestra Mi-heliča, Hugolina Sattnerja in Vinka Vodopivca. Solista sta bila tenorist Metod Palčič in basist Blaž Kla-dnik. Med posameznimi sklopi pesmi smo prisluhnili razmišljanjem o Mariji, ki so se še kako podale med posamezne Marijine pesmi. Med njimi so zapeli tudi pesem, ko Marijo prosimo, naj nam pomaga in še nikoli se ni zgodilo, da bi Marija koga zapustila, ki jo prosi za pomoč. Obenem smo se ji skupno zahvalili za njen zgodi se in, da je kljub času in daljavi ostala z nami. Lep večer, v katerem smo o zboru, ki prepeva v cerkvi sv Jakoba v Kamniku, izvedeli tudi nekaj osnovnih podatkov, ter prisluhnili njihovem ubranem petju, ki nam kaže ne samo na veselje do petja, temveč tudi na glasbeno podlago in duhovno ozadje, ki petje povzdigne do višav. Večer smo zaključili s skupnim druženjem in ob pogostitvi in bili tako deležni poleg čudovitega petja še prijaznosti tokratnih gostiteljev. g j (djd) štiriročno igro na klavirju sta pripravili Neža in njena mami Nada. Občinstvo je nagradilo njuno temperamentno izvedbo Straussovega valčka, kakor tudi pogum pianistke na levi strani klavirskega stola za nastop pred javnostjo. Glasbeni večer je zaključil ansambel Kecelj v sestavi: klavir — Neža, violina — sestra Barbara, harmonika — sestra Mojca, čelo — brat Peter. Vsi trije starejši otroci so bili učenci domžalske glasbene šole. Barbara je bila v razredu G. Neculcea, Mojca je bila pri T. Smoletu, Petra je učila A. Hamidul-lina. Štirje različni instrumenti so se ubrano zlili v Ruskem napevu in melodiji Jožeta Privška. Občinstvo je toplo zaploskalo redko slišanemu družinskemu kvartetu. Očka Peter je spored povezoval z izbranimi besedami. Nanizal nam je nekaj zgodovinskih podatkov, nekaj anekdot o slavnih skladateljih, dodal lastne misli o glasbeni umetnosti in odkril iskriva opažanja svoje družine in sorodnikov. Na koncu se je s toplimi besedami zahvalil učiteljici Mili in ostalim glasbenim mentorjem. Svečano in prijetno razpoloženje se je nadaljevalo na dvorišču glasbene šole, kamor je pater familias v skladu s svojim poklicem vse prisotne povabil na polno mero antioksidantov — češenj in jagod. 1. JUNIJ 2012 iz naših vrtcev in šol 19 Izlet z babicami in dedki t-'- ' Bil je nepozaben in neponovljiv. Prijeli smo dedke in babice za roko in se odpravili na vrh Šumberka do vodnega zajetja. Čebljali smo ves čas poti, si delili izkušnje ob pripovedovanju različnih zgodbic; na vrhu pa smo si zaslužili zdravo malico, ki smo jo prinesli v nahrbtniku in poslušali zgodbico o treh lisičkah, ki so rade hodile v gozd. Vračali smo se veselih obrazov. Drage babice in dedki, radi vas imamo! Tanja Cerar in Teja Krečan Vrtec Urša Bralne urice s psom Pohodno tekaški izlet Pri petelinčkih in ptičkih skozi vse leto posvečamo veliko pozornosti gibanju na svežem zraku, saj smo vzgojiteljice prepričane, da gibanje ugodno vpliva na otrokov razvoj in počutje. Zato smo se odpravili na pohodno tekaški izlet ob Kamniški Bistrici. Nekaj časa smo tekli, nekaj časa pa hodili in opazovali naravo v cvetju, odeto v omamen vonj. Otroci so aktivno sodelovali in resnično uživali. Na koncu smo si ogledali še stadion, ki je otroke tako očaral, da so izrazili željo, da bi si ga še kdaj ogledali. Vzgojiteljice v vrtcu Urša: Nuša Rožič, Mateja Kralj, Tanja Cerar, Teja Krečan; Teden vseživljenjskega učenja Potekal je v tednu od 16. do 20. maja po vsej Sloveniji in smo ga s skupno prireditvijo obeležili tudi varovanci Doma upokojencev Domžale ter učenci 1.b in 1.c razre- da Osnovne šole Venclja Perka Domžale. Kar nekaj mesecev smo se stari in mladi srečevali na pevskih vajah v Domu upokojencev. Pesem je tista, ki generacije najlažje poveže. Otroci so pevke iz doma naučili nekaj njim neznanih novejših otroških pesmi, one pa so otrokom prijazno zapele pesmi, ki so del bogate slovenske ljudske zakladnice. Tako smo vsi razširili svoj Eevski repertoar in prava škoda bi bila, če naučenega ne i delili s poslušalstvom. Eko dan na Osnovni šoli Venclja Perka V četrtek. 8. maja, je na naši šoli potekal eko dan. Vsi učenci vsi učenci do devetega razreda smo izdelovali, ustvarjali in se ob tem veliko naučili. Skrbeli smo, da bo majhen delček okolja nekoliko boljši. V prvem razredu so sadili rožice in izdelovali izdelke iz odpadne embalaže. Drugi razredi so se odpravili po gozdni poti, kjer so skupaj z gozdarjem spoznavali življenje v gozdu. V tretjem razredu so ob Kamniški Bistrici ustvarjali slike iz naravnih materialov. Četrti razredi so reciklirali stare materiale in izdelovali nove Izdelke. Za ločevanje odpadkov so poskrbeli petošolci, medtem ko so se šesti razredi odpravili na čistilni po- Z učenci OŠ Roje smo se v sodelovanju s Knjižnico Domžale udeležili skupinskega branja s psom. Delavnica je bila organizirana trikrat. Udeležilo se je je 15 učencev iz šolskega programa in 22 učencev iz oddelkov. Delavnico je vodila vodnica terapevstkih živali Nina Ilič s svojim psom Rikom. Vsem učencem je vodnica najprej predstavila psa in njegovo nego. Nato smo se posvetili branju. Nekateri učenci, ki so brali, so na trenutke brali odločneje in glasneje. V pasji družbi smo se vsi prisotni zelo sprostili in umirili. Nekateri učenci so pri božanju kužka pokazali večjo nežnost, ki je sicer ne. Bolj so kontrolirali gibe rok in prstov. Menim, da je ta delavnica pozitivno vplivala na učence. Bodisi kot spodbuda za branje ali za izkazovanje nežnosti in učenja, kako se ravna s kužkom. Katja Mlakar, učiteljica na OŠ Roje Cvetlična noč v knjižnici OŠ Preserje pri Radomljah S petka, 4. maja, na soboto, 5. maja, so nekateri učenci že drugič v letošnjem šolskem letu noč preživeli v knjižnici. Organizatorki, knjižničarka Amanda Pokorn in učitelji- Kar dvakrat smo se 16. maja predstavili občinstvu; najprej dopoldne na prireditvi v Domu upokojencev Domžale, popoldne pa še v OŠ Venclja Perka. Sproščeno in radostno smo združili stare in mlade glasove v skupno pesem in srca nastopajočih so bila v skupnem ritmu. Na koncu so se nam pri petju prijazno pridružili še poslušalci. Bilo nam je lepo in samo takšni trenutki so tisti, ki naj ostanejo! Mentorice: Mojca Kerč (DU DomžaleJ Breda Stanič, Petra Križnar in Janja Vidic (OŠ Venclja Perka Domžale) ca Tanja Kastelic, sta po nepozabni čarovniški noči v oktobru in na željo otrok pripravili še eno noč v knjižnici. Tokratno noč sta si zamislili v družbi cvetlic, zato so učenci postali cvetličniki, ustvarjali so Cvetlično knjigo, sadili sončnice in balkonsko cvetje, jedli med in ob polnoči spet iskali skriti zaklad, ki so bile tokrat knjige, ki so jih bili učenci še posebej veseli, saj vsi zelo radi berejo. Poleg knjig so učenci v spomin na cvetlično noč odnesli domov tudi vsak svojo sončnico, ki jih je podarila učiteljica Jelka Frelih, in bršljanke, ki jih je poleg lončkov in prsti podarilo Vrtnarstvo Brodar iz Radomelj. Obema iskrena hvala! Da pa smo noč še dodatno popestrili, je devetošolka Tina Jerman na steno v knjižnici naslikala maskoto knjižnice: medveda pod dežnikom. Osmošolki Nina Oražem in Kristina Cerar sta ga narisali za pred knjižnico, da bo vabil vse učence v knjižnico pod svoj dežnik. Preden smo se poslovili, smo strnili še lepe vtise in medvedu pod dežnikom dali nalogo, da naj pridno bdi nad gospo knjižničarko. Tanja Kastelic hod do Mengeške koče, na katerem so pobirali odpadke. Sedmi razredi so se odpravili na smetišče in se na lastne oči prepričali o nevarnosti nakopičenja smeti. Osmi razredi so izdelovali nove izdelke iz starega jeansa, barvali ograjo in ustvarjali animacije o onesnaževanju voda. Deveti razredi so si ogledali film na dnevu ustrezno temo, zbirali so odpadni papir in imeli razpravo o problemih, ki nastajajo zaradi onesnaževanja. Ko smo se po peti šolski uri odpravili domov, smo bili vsi ponosni na to, kar smo tisti dan naredili - očistili vsaj majhen delček našega okolja. Neža Karo, 8. c, OŠ Venclja Perka Učenci OŠ Roje na državnem tekmovanju mladih tehnikov V petek, 11. maja 2012, je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani potekalo Državno tekmovanje mladih tehnikov za osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Osnovno šolo Roje sta zastopala dva učenca, ki sta se pomerila v obdelavi tekstila in tehničnem risanju s programom CiciCAD. Oba sta pokazala izjemno spretnost in znanje ter se odlično »odrezala«. Sonja S. je v obdelavi tekstila premagala vso konkurenco in zavzela prvo mesto ter zanj prejela zlato priznanje. Sandi P. pa je pri tehniškem risanju oziroma konstruiranju s CiciCAD-om zavzel drugo mesto in prejel srebrno priznanje. Tekmovalcem Osnovne šole Roje čestitamo za izjemen uspeh ter jim želimo uspešno in natančno nadaljnje delo. Učitelj OŠ Roje Slavko Lenaršič ON GRE NA HROŠČEK SIMON IN DEDEK SE SPREHAJATA MIMO POLJ, KI JIH OBDELUJEJO KMETJE- »POGLEJ DEDEK, KOLIKO TRAKTORJEV SE VOZI PO NJIVAH,« REČE SIMON. DEDEK MU NATO ZAČNE RAZLAGATI O NARAVNI PREHRANI IN KAKO ZELO POMEMBNO JE, DA KMETJE ŠE VEDNO SKRBIJO ZA TO, DA IMAMO NA VOLJO DOVOLJ ZDRAVE HRANE. HROŠČEK ZAGLEDA TUDI NEKAJ KRAV IN OVAC. »VEŠ SIMON, VČASIH SMO JEDLI SAMO NARAVNO HRANO. HRANO, KI SMO JO V GLAVNEM PRIDELALI DOMA. JEDLI SMO RAZNE VRSTE ŽITARIC, DOMAČE SADJE TER DOMAČ KRUH IN MESO. ZA BOLJ ZDRAVO ŽIVLJENJE BI BILO VELIKO BOLJ JESTI EKOLOŠKO PRIDELANE DOBROTE.« KO SE SPREHAJATA PO POTI NAPREJ, SIMON NA VELIIIIIIIKEM PLAKATU ZAGLEDA KOPICO DOBROT, KI SE NAHAJAJO NA MIZI. »KAJ PA PIŠE TUKAJ?« VPRAŠA SIMON. »ČUDOVITO,« REČE DEDEK IN NADALJUJE: »PRIHODNJO SOBOTO, 9.6. SE BO V ČEŠMINOVEM PARKU ODVIJAL BIO DAN. TO JE DAN, KO SE BODO NA STOJNICAH PREDSTAVILI ŠTEVILNI SLOVENSKI EKOLOŠKI KMETOVALCI.« SIMON JE ŽE NAŠEL RAZLOG, DA PONOVNO OBIŠČE ČEŠMINOV PARK. VESELO JE ZAČEL POSKAKOVATI OKOLI DEDKA, KI JE ŽE VEDEL, KAJ GA ČAKA. HROŠČEK SIMON JE LAČEN NOVIH DOGODIVŠČIN IN KOMAJ ŽE ČAKA, DA SE BO LAHKO UDELEŽIL KAKŠNE NOVE PRIREDITVE. BIO DAN JE ZANJ NEKAJ POVSEM NOVEGA IN ŠE NERAZISKANEGA. KO STA PRISPELA V ČEŠMINOV PARK, SE JE V NJEM ŽE TRLO STOJNIC IN LJUDI. STOJNICE SO BILE POLNE RAZLIČNIH VRST SIROV IN OLJA, MEDENIH IZDELKOV, KRUŠNIH IN MLEVSKIH IZDELKOV, PECIVA, VIN IZ EKOLOŠKE PRIDELAVE, SOKOV IN LIKERJEV, SALAM, MESNIN IN ZELENJAVE. HROŠČEK SIMON SI JE VNETO POLNIL KOŠARICO Z DOBROTAMI, KI JIH BO NATO ODNESEL DOMOV. NA PRIREDITVI BO POTEKAL BOGAT PROGRAM Z NASTOPOM SKUPINE IZ GLASBENE ŠOLE DOMŽALE IN OTROŠKE PLESNE SKUPINE SOVICE, ORGANIZIRANE PA BODO TUDI RAZNE DELAVNICE, NA KATERIH BODO LAHKO SODELOVALI TUDI OTROCI. HROŠČEK SIMON ŽE SANJARI, KAKO BO POMAGAL KUHATI NAJVEČJIM KUHARSKIM MOJSTROM. 20 mladi 1. JUNIJ 2012 specialna olimpiada v domžalah »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu.« Tako se glasi slogan specialno-olim-pijskega gibanja, ki je 22. maja 2012 odzvanjal v srcih vseh udeležencev 19. regijskih iger Specialne olimpiade Slovenije ljubljansko-dolenjske regije. Specialna olimpiada je način življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju, prek njih pa tudi njihovih družin in programov. Rezultat te ideje je ohranjanje psihofizičnih sposobnosti in vsesplošna socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju. Program olimpiade ni namenjen le športu, ampak združuje športne, socialne in kulturne aktivnosti. Športni rezultat ne predstavlja edine vrednote, ampak specialno olimpiado označuje kot način življenja, vadbe, socializacije in drugih vidikov skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Letošnje igre so v organizaciji OŠ Roje potekale na domžalskem stadionu in v Hali komunalnega centra. Na igrah so tekmovali športniki z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pomerili so se v atletiki, košarki in namiznem tenisu. Iger se je udeležilo 350 tekmovalcev in 150 njihovih spremljevalcev. V organizacijo iger je bilo poleg delavcev šole vključenih še 50 zunanjih sodelavcev. Na slavnostnem zaključku je vse udeležence pozdravil župan Občine Domžale Toni Dragar ter jim čestital za njihovo voljo in pogum. Po podelitvi medalj je sledilo še prijetno druženje in zabava z ansamblom. Občina Domžale, Urad župana Spomladansko utrujenost premagajte z veliko gibanja na svežem zraku S piškotki in plesom smo privabili sonce Skupina lučke iz vrtca Dominik Savio na slovenski obali V torek po prvomajskih praznikih smo se z avtobusom odpeljali v Portorož, natančneje do Sončne hiše, v kateri smo preživeli štiri nepozabne dni in tri noči. Za uvod je bil pred nami najzahtevnejši in najdaljši sprehod, in sicer nas je pot peljala v klanec skozi Beli Križ, Fieso in Piran nazaj v Portorož. Vmes smo se večkrat osvežili s pijačo in okrepčali s prigrizkom, metali kamenčke v morje, gradili stolpe iz ploščatih kamnov in si privoščili sladoled. Opazovali smo obalo, morje, si ogledali cerkev sv. Jurija v Piranu in Tartinijev trg s spomenikom in še kaj. Drugi dan našega bivanja je bil za marsikoga najzanimivejši, saj smo se peljali z ladjo Solinarko in si ogledali našo obalo in prehojeno pot prejšnjega dne še iz morske strani. Otroci so bili navdušeni nad trenutkom, ko so lahko sedli za krmilo ladje. Ladjica nas je odložila v Seči, od koder smo se povzpeli po stopnicah do Forma vive. Predzadnji dan smo bili gostje piranskega akvarija, pot nazaj pa smo si skrajšali z vlakcem. Popoldne smo ustvarjali gradove v mivki na obali. Zvečer je bila težko pričakovana zabava v pižamah. Zadnji dan je bil najbolj vroč in je zato še toliko bolj vsem pri-jal sprehod skozi hladen tunel proti Strunjanu. O tem, kako so opisane dneve doživljali naši otroci, pa najbolje govorijo njihove besede. Manja: "V Portorožu mi je bilo fino. Najbolj mi je bilo všeč v akvariju in da smo šli z vlakcem." Tinkara: "Všeč mi je bilo, ko smo se peljali z ladjo, da sem se peljala z vlakcem in pa pižama žur." Ema: "Ladja mi je bila najbolj všeč in to, da sem bila kapitanka. Fino je bilo, ko smo se igrali v mivki. Všeč so mi bili stolpi iz kamnov." Ana: "Všeč mi je bilo z vlakcem." Gregor: "Fino je bilo, da smo šli na vlakec, pa da smo šli na sladoled in v mivko." Filip: "Da smo se peljali z vlakcem, mi je bilo všeč." Iza L.: "Najbolj mi je bilo všeč, ko si se ti skrila v luknjo v tunelu in nas ustrašila. Pa da smo šli na pico. Lepo je bilo v kapelici in v cerkvi. Všeč so mi bili tudi morski pajki v akvariju." Matija: "Da smo se peljali z ladjo in vlakcem, mi je bilo najboljše." Janez: "Meni je bilo najbolj všeč, ko smo šli na sladoled in ko smo v akvariju videli morskega biča." Lovro: "Všeč mi je bilo v akvariju: morski pes in morski bič." Gal: "Meni je bilo najbolj všeč, ko smo se peljali z vlakcem pa z ladjo, pa ko smo bili v akvariju." Iza S.: "Ko smo videli morskega psa in rake v akvariju, mi je bilo najbolj všeč." Jerneja: "Všeč mi je bil akvarij." Maša: "Ko smo šli na vlakec in ko smo bili kapitani na ladji pa v akvariju — ko smo videli jegulje pa morskega psa pa morskega biča, mi je bilo všeč. Ko smo žu-rali, mi je bilo najbolj všeč. Pa v kapelici." Domen: "Fino mi je bilo na ladji in v akvariju, na vlakcu pa ko smo gradili stolpe iz kamnov." Živa: "Všeč mi je bilo, da smo se peljali z ladjo in ko smo videli morskega psa." Martin: "Všeč mi je bilo na vlakcu, Potrditev, dar Svetega duha (v župniji Rova) V prvih majskih dneh, 6. maja, je štirinajst birmancev prejelo dar Svetega Duha v župniji Rova, v cerkvi sv. Katarine na Rovah pri Radomljah. Birmanci so se že od rane mladosti pripravljali na prejem Svetega duha in to že takrat, ko so prvič stopili v cerkev in bili krščeni, kasneje ob prejemu Prvega svetega obhajila, zato je bilo prav nestrpno pričakovati prav ta zakrament. Skozi celotno letošnje veroučno leto so se pripravljali na prejem svetega zakramenta, prav posebno energijo pa so vložili tik pred prejemom. Priprave na birmo so potekale pod budnim očesom župnika Janeza Jarca,ob rednem tedenskem verouku in pripravah na birmo v sobotnih dopoldanskih urah. Prav tako so se birmanci udeleževali devetdnevni-ce, šmarnične pobožnosti, nedeljske svete maše, kjer so izpopolnjevali svojo vero. Da pa jih je dobro pripravil na prejem, je preveril njihovo znanje pri spraševanju škof in letošnji birmo-valec na Rovah dr. Anton Jamnik. Tako je birmance na četrtek pred sveto mašo in šmarničnim pobo-žnostim obiskal in preveril ne samo znanja naših birmancev, temveč vseh, ki so bili takrat prisotni. Ob koncu srečanja je bil tudi na voljo za pogovor v spovednici za vse, ki so želeli imeti sveto spoved. V zadnjih dneh pred prejemom zakramenta so imeli ključno vlogo tudi starši. Stopili so skupaj in postorili zadnje malenkosti, ki so bile Ne bo težko, pomlad v Plesni šoli Miki je polna dogajanja. Poleg plesnega razgibavanja vPlesalnici pripravljamo tudi prireditve na prostem. Da bi pomagali staršem pri varstvu šolskih otrok v času do in po dopustu, nudimo tudi tedenska varstva od ponedeljka do petka v prostorih Plesne šole Miki v Jaršah pri Domžalah. Varstvo poteka med 7. in 16. uro. Na voljo je v tednih med 2. julijem in 6. julijem ter 27. avgustom in 31. avgustom. Med počitnicami si privoščimo veliko igre, ustvarjanja, pa tudi gibanja in še kakšno mokro presenečenje je zraven, če le vreme dopušča. Poleg varstva otrok je poskrbljeno tudi za prehrano. Vsi, ki boste že dopustovali na morju in želite drugačne počitnice, se nam lahko pridružite na počitnicah v objemu gora, v najbolj znanem gorenjskem kraju pri nas — na Bledu. In sicer v tednu med 20. in 24. avgustom se bomo nadihali svežega zraka in se potikali ob Zaki. Tudi tukaj nam kopanja in smeha ne bo zmanjkalo. Starši, začnimo že danes, preženimo pomladno utrujenost. Poskrbimo za zdravje svojih otrok, poskrbimo za razvijanje njihove ustvarjalnosti in igrivosti. Nimate idej, kaj še početi? Pridružite se tistim, ki z nami že leta piškotkajo in počitnikujejo. Ne bo vam žal! Damjana Berčič Letošnji PIŠKOTKOV PIKNIK, že šesti zapovrstjo, je v četrtek, 24. maja, minil razgibano in živahno. Čarovnik Grega je skupaj z najmlajšimi plesalci Plesne šole Miki zaplesal po lužah in privabil sonce. Že šesto leto zapovrstjo smo v Plesni šoli Miki za predšolske plesalce organizirali zaključni nastop na prostem, letos v Češminovem parku. Z dobro voljo smo priklicali sonce, zaplesali in se poveselili. Pa tudi posladkali! Z lučkami Ljubljanskih mlekarn (glavni pokrovitelj dogodka), ki sta jih delila Lučka in Tom. Nestle je otroke in starše obdaril s paketki Nesquick in Fitness. McDonald's Domžale je poskrbel za brezplačno pijačo. Otroci so lahko ustvarjali pri stojnici Centra za mlade Domžale, barvali in skakali ri-stanc pa na prostoru NLB Domžale. Deklice in fantki so se prepustili spretnim rokam frizerjev iz salona Lassana in z izvirnimi frizurami paradirali po Piškotkovem pikniku. Za medijsko podporo se zahvaljujemo spletnemu portalu Ringaraja. Nagrade za srečelov, zadela je prav vsaka srečka, so prispevali: Občina Domžale, Lumpi, TIN sport design, Pigment d.o.o.- revija Duhec, Tehniška založba Slovenije, Colgate, Terme Snovik, Mladinska knjiga, Medinmleko — risanka Diego, Arboretum Volčji Potok, ki je na stojnici predstavil tudi projekt Popotni list. Obiskali so nas varovanci društva Sožitje, ki so prodajali svoje krasne unikatne izdelke. Poleg plesalcev sta nastopila žonglerja iz društva Žongler z Vira in baletke plesne šole Miki pod vodstvom Jasmine. Osrednje dogajanje je bilo ob čarovniku Gregi, ki je vsem nam pričaral nepozaben Piškotkov piknik. Dragi plesalci, z vami smo preživeli zabavno leto. Želimo vam prijetne počitnice in se vidimo jeseni! Miki plešemo in Miki predajamo na ladji, v akvariju, v mivki, ko smo se igrali s kamni, žur in ko sem v morju videl ribe." Meni pa je bilo najbolj všeč to, da so bili otroci srečni, zadovoljni in zdravi, in pa pogled, ko so ob vrnitvi v Domžale stekli staršem v objem in jim pripovedovali o novih dogodivščinah. Andreja Marin Soklič potrebne. Tako so matere skupaj iz gosposkih smrekovih vejic spletle dekorativno okrasje, ki je krasilo notranjost cerkve in jo tudi očistile. Očetje so se odpravili po kar tri mlaje, ki so jih uspešno pripeljali do cerkve, kjer še danes mogočno stojijo. Starši birmancev so ponosi na mogočni mlaj, saj ob vhodu na parkirišče cerkve stoji najvišji mlaj do sedaj, kar jih je bilo v zgodovini cerkve svete Katarine, saj meri kar 32 metrov. Poleg letošnjih štirinajstih birman-cev je v župniji Rova kar 55 vseh mladih, ki obiskujejo verouk, kjer ob tedenskem verouku izpopolnjujejo svoje znanje o Bogu. Na Rovah je birma na vsaki dve leti, tako da imamo izmenično prvo leto birmo, naslednje leto pa Prvo sveto obhajilo. Ponosni smo na vse mlade, ki obiskujejo verouk, kajti še vedno je pri nas veliko zanimanja med mladimi za Boga in vero. Mateja Stele Poletni plavalni tečaj Pia valček 2012 Dragi starši, vpišite vašega otroka v naš plavalni tečaj, ki smo ga poimenovali PLAVALČEK in mu omogočite, da poletne počitnice preživi aktivno, na prostem, kjer se bodo otroci zabavali in sklenili nova prijateljstva. Hkrati bodo izpopolnjevali svoje plavalne sposobnosti. Tečaj je primeren za tiste, ki še čakajo svoj prvi plavalni zavihljaj, kot za tiste, ki bi le-te radi še izpopolnili. Letos smo za čas poletnih počitnic pripravili plavalne tečaje za otroke na kopališču Kodeljevo in na kopališču v Domžalah. Tečaji potekajo v štirih terminih od konca junija do konca avgusta in trajajo dva tedna (od ponedeljka do petka). Izberete lahko tudi samo enotedenski tečaj. Plavalčkovi poletni plavalni tečaji so poleg učenja plavanja v prvi vrsti namenjeni sproščenemu preživljanju otrok v vodnem okolju. Plavalne tečaje bodo vodili vaditelji plavanja z opravljenim licenčnim izobraževanjem, na vsakem bazenu pa bo prisoten tudi pedagoški vodja. Otroci so v okviru tečajev glede na starost in znanje plavanja razdeljeni v majhne skupine (od 6 do 8 otrok). Znanje preverimo ob začetku vsakega termina. Po končanem tečaju otroci prejmejo diplomo o osvojenem znanju in CD s fotografijami dogajanja na tečaju.Več o programu, ceniku in prijavnici si lahko preberete na www.PlesnaMetropola.com Rdeči križ predstavlja vseslovensko humanitarno akcijo PELJIMo JIH NA morje 2012 16. maja se je začela vseslovenska humanitarna akcija Rdečega križa Slovenije Peljimo jih na morje 2012, v okviru katere se zbirajo prostovoljni finančni prispevki za brezplačno letovanje otrok in starostnikov iz socialno ogroženih sredin, v letoviščih Rdečega križa Slovenije Debeli rtič in Punat na otoku Krku. Cilje akcije je na morje odpeljati vsaj 500 otrok in 100 starejših iz socialno šibkih sredin. Darovalci lahko prispevajo z UPN obrazcem na račun številka 03100 1234567891, sklic 937030, pošljejo SMS z besedo MORJE na številko 1919 in prispevajo 1,00 evro, pošljejo SMS z besedo MORJE5 na številko 1919 in prispevajo 5,00 evrov ali pokličejo na brezplačno številko 090 933 088 in prispevajo 1,25 evra. Vsem darovalcem vnaprej iskrena hvala za dobrosrčnost in podporo, v imenu vseh, ki jih bomo peljali na morje. Območno združenje Rdečega križa Domžale Obvestilo Sprememba poslovnega časa Cenjene stranke obveščamo, da bomo poslovni čas prilagodili času največjega obiska strank v poslovalnici. NLB Poslovalnica Domžale 2 bo od 1. junija 2012 odprta: od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17. ure. Prijazno vas vabimo v poslovalnico, kjer vam bomo z veseljem pomagali pri urejanju vaših finančnih zadev. nlbO www.nlb.si 1. JUNIJ 2012 šport 21 Domžale Brane bi mu zaploskal Tik pred počitnicami so se mladi domžalski atleti udeležili še enega mnogobojskega tekmovanja. 15-erica se je 26. aprila odpravila v Žalec na Branetov mnogoboj, kjer so se za naslov najboljšega trobojca in trobojke pomerili v teku na 60 m, daljini in metu vortexa. Na najvišjo stopničko je stopil Tilen Ulčar, ki je bil nepremagan v sprin-tu in daljini, na visoko tretje mesto med 11 tekmovalci se je uvrstil tudi v metu vortexa, kjer je bil tretji. Domžalsko zmago je dopolnil še drugouvrščeni Uroš Ujc, srebrni v svojih kategorijah so bili še Žan Vrhovnik in Jakob Jančar ter med dekleti Aleksandra Kokot. Le za las sta pod stopničkami ostala četrtou-vrščena Sven Ulčar in Jure Hribar. Kdaj bosta padli meji 50 in 60 m? Gabrijela Kumek je 29. aprila nastopila na mednarodnem mitingu v hrvaškem Varaždinu. Nastopila je v metu 4-kg kladiva in z odličnim metom tik pod 50 m (49,43 m) močno popravila svoj osebni rekord Uk/ ki. in popravila kar tri klubske rekorde — za mlajše in starejše mladinke ter za članice. Dosežek je vreden še več, če Gabrijelin rezultat primerjamo z lanskoletnim, ko so njenemu najdaljšemu metu kladiva namerili 42,95 m. Novega osebnega rekorda in izboljšanega klubskega se je Gabrijela veselila tudi po mitingu v Čakovcu, kjer je 3-kg kladivo poletelo do 55,37 m. A to po besedah njenega trenerja Danila Emberšiča še ni vse, znamka 60 m je le še vprašanje časa. Prvenstvo Slovenije v dolgih tekih Postojnski stadion je 6. maja zabeležil toliko krogov kot že dolgo ne. Na njem so se namreč pomerili tekači na dolge proge — najmlajši so tekli »samo« pet krogov, kategorije mlajših mladincev in starejših mladink in starejši pa kar po 25. Evi Aljančič je med mlajšimi mladinkami zmaga ušla le za dobro sekundo, z rezultatom 20:01,03 min na 5000 m, pa ji je le za dobro sekundo ušla tudi meja 20 minut. Med slovenskimi člani je bil v teku na 10 km tretji Peter Kastelic (31:48,11 min), 11. je bil Robert Matijevič. Med pionirji je za svojo osnovno šolo nastopil Janez Golja, ki se je v teku na 5000 m uvrstil na sedmo mesto. *w* iz Šentjurja z osebnimi rekordi V kraju trenutno najboljše slovenske kopijašice Martine Ratej so 6. maja tekli, skakali in metali atleti od najmlajše pionirske do članske kategorije. Najboljši so prejeli lične medalje, za vse pa je organizator poskrbel še z malico z žara. Tekmovanja se bo po zmagi in novem osebnem rekordu v skoku v daljino zapomnila Tea Podbevšek, ki je svojo znamko postavila na 529 cm. Odlična je bila tudi v teku na 60 m, kjer je ciljno črto pred njo pretekla le atletinja iz Žalca. Tejina dosežka je dopolnila Neža Hren s tretjim mestom v daljini in četrtim na 60 m, na tretjo stopničko pa sta stopila še Anže Farkaš (300 m) in Miha Strmčnik na 200 m. Dvakrat je bil tik pod zmagovalnim odrom Sven Ulčar na 60 in 200 m. Med člani sta se v hitrem teku na 600 m, kjer naj bi padel državni rekord, a je Žanu Rudolfu na koncu zmanjkalo dobre pol sekunde, nastopila Anže Zupan in Gregor Lazar (8. in 14. mesto). Bojana Vojska Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 22. junija 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 13. junija 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. PREDSTAVLJAMO ZMAGOVALCA SLOVENSKEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU MED MLADINCI Žan Grošelj Med številnimi mladimi športniki in športnicami, ki jih predstavljamo v Slamniku, je tokrat prišel na vrsto zmagovalec slovenskega pokala v alpskem smučanju — mladinec Žan Grošelj iz Jarš, ki spada med najperspektivnejše slovenske smučarje. Je odlično tehnično podkovan, smučarski perfekcionist, stoodstotno predan smučanju, obenem pa vztrajen, skromen in hkrati trdno odločen, da s smučanjem nadaljuje in v njem doseže, kar se le da. Hkrati pa kljub obveznostim dober dijak, letošnji maturant kamniške gimnazije, za katero ima kot vrhunski športnik samo lepe besede, in bodoči ekonomist, ki pa bo morda vendar le ostal zvest športu, to bomo še videli. Vse to je torej Žan Grošelj, letnik 1993, ki je sprva kolebal med tenisom in nogometom, čeprav se je že pri dobrih dveh letih prvič srečal s smučmi. Pa to ni bilo naključje, saj je bila odlična smučarka, članica državne reprezentance, njegova mami Nena, oče Janez je smučanju zvest kot učitelj smučanja, kar z nekaj uspehi v tem športu pa je nase opozorila tudi sestra Neja, bodoča pravnica. Starša na njegovo odločitev nista vplivala - bom pa smučal, je rekel, ko je zmanjkovalo časa za vse športe, s katerimi se je ukvarjal. Sprva je bil član Smučarskega društva Domžale, na katerega ima zelo lepe spomine in je še sedaj njihov član. Žal je v domžalskem klubu ostal skoraj brez so-tekmovalcev, zato se je sprva včlanil v Smučarski klub Novinar, kasneje pa Smučarski klub Olimpija, katerega član je še danes. Zmagoval je že kot ciciban. Iz tega obdobja se najraje spominja zmage na tekmovanju za pokal Roka Petroviča, pa zmage za Pokal Krvavca, številnih zmag v pionirskih ter mlajših mladinskih kategorijah in še bil lahko naštevali, saj se omara, v kateri hrani medalje in pokale, kar šibi pod njimi. Član slovenske C reprezentance in najboljši mladinec s srcem vozi vse discipline, pa vendar ima nekaj prednosti slalom, v katerem zaseda 20. mesto na svetu med fanti, rojenimi leta 1993. Med mladinci je letos kar dvanajstkrat stal na stopničkah, petkrat pa zmagal — tako doma kot na mednarodnih tekmovanjih, bil z reprezentanco na mladinskem svetovnem prvenstvu, pa tudi že četrti na članskem državnem prvenstvu v slalomu. Osvojitev letošnjega pokala mu pomeni največji uspeh doslej, saj z njim dokazuje, da je med mladimi najboljši. Smučanju namenja ves čas. To pomeni skoraj dvesto dni na snegu, pa vendar ob tem redno dela gimnazijo in se pripravlja na maturo. Veliko časa gre za nabiranje kon-dicije — po programu na prostem in v fitnesu, poleti in pozimi; le kratek čas sredi poletja pomeni počitek, pa še takrat trenira, se spomni mama Nena in pove, kolikokrat vstane ob štirih zjutraj, ko je treba priti točno na trening, se pripraviti na tekmovanje. Nikoli mu ni težko in dokler bo smučal z veseljem in srcem, ga bomo doma, kjer so vsi, vključno s starim očetom Janezom, zelo ponosni nanj, podpirali. Pomaga pa tudi sestra Neja, ki sama ve, čemu vse se je morala odrekati, ko je smučala. Njegov trener je Jože Malus, odličen trener, kot je dober tudi Smučarski klub Olimpija. Pa niso le treningi in tekmovanja; Žan si sam pripravlja smuči, za kar je včasih treba celi dve uri. Vesel je, da poškodbe niso njegove spremljevalke. Čisto brez padcev ne gre, tudi kakšen spektakularen je bil med njimi, ga ustavijo ... ampak le za hip, potem se hrabrost, volja ter želja po uspešnem smučanju vrnejo in odlični rezultati so tu. Le sem in tja si vzame čas za risanje, za kar ima talent, le časa ne, da bi ga razvijal. Smučanje je način njegovega življenja pa tudi življenja domačih. Če kakšen trenutek le ostane, ga zvesti navijač nogometašev Barcelone in tenisača Djokoviča porabi za ogled tekem. Všeč mu je smučanje Marcela Hirscherja, največja njegova prednost pa, da v smučanju uživa, da je poln pozitivne energije in da ga uspehi ženejo naprej — k še boljšim uvrstitvam. Prepričana sem, da bomo o Žanu še slišali. Do tedaj pa srečno! Vera Vojska TEZKOATLETSKI KLUB DOMŽALE Člansko državno prvenstvo Slovenije 2012 V nedeljo, 20. maja 2012, so se dvi-galci uteži pomerili na državnem prvenstvu Slovenije, ki se je to leto odvijalo v Ljubljani. Udeležba tekmovalcev je bila nepričakovano velika, saj se je tekmovanje odvijalo v dveh skupinah in sicer 8 deklet in 28 fantov. Fantje in dekleta iz Težko atletskega kluba Domžale so izpolnili svoja pričakovanja in domov prišli z lepim izkupičkom medalj. Kot vsako leto se je tudi letos na naselje oskrbovanih stanovanj v Kamniku raste Pred dvema letoma se je začela gradnja naselja oskrbovanih stanovanj v Kamniku v neposrednji bližini Doma starejših občanov. V dobrem letu so zgradili 96 stanovanj in garažno hišo z 205 parkirnimi mesti za lastnike in obiskovalce. Nekaj stanovanj, vselji-vih takoj, je še na razpolago. V treh novih objektih gradijo še dodatnih 51 stanovanj, od tega 15 i' in 36 dvosobnih stanovanj. nja bo končana v predvidenem roku, to je do konca septembra 2012. Veliko zanimanje potrjuje, da si starejši želijo življenje organizirati v prijetnem in mirenem okolju z zago- tovljeno oskrbo, ki jim bo na voljo, ko jo bodo potrebovali. Ker je sedanja populacija upokojencev še zelo aktivna, jih, po odzivih in zanimanju sodeč, pritegne tudi obilo možnosti za rekreacijo, pohodništvo in plavanje. Varstvo v oskrbovanih stanovanjih omogoča bivanje starejšim, ki ne želijo obremenjevati svojih otrok, po drugi strani pa tudi ne želijo, da bi jih skrbelo zanje, in je ena od najboljših možnosti, ki omogoča letom primerno kakovostno življenje, individualnost in intimnost. Lastno gospodinjstvo, občutek svobode, neodvisnosti in nadzor nad lastnim življenjem, ustvar- jajo pogoje za kakovostno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. Oskrbovano stanovanje lahko kupi kdorkoli, starostne omejitve tukaj ni, stanovalci pa morajo za bivanje izpolnjevati pogoje v oskrbovanih stanovanjih. Interesenti se lahko odločijo tudi za vedno bolj aktualen 'najem z odkupom', pri katerem se jim najemnina upošteva v odplačilo celotne kupnine. Na željo našim kupcem pomagamo pri prodaji njihove nepremičnine. Za vse informacije in ogled se lahko dogovorite po telefonu na številko: 01/750-72-00. Oglasno sporočilo tem tekmovanju določala ekipa za reprezentanco Slovenije, kjer bodo reprezentanti nastopali na prestižnem tekmovanju ALPE ADRIA, ki bo letos v Avstriji. Že vrsto let zavzemajo prostor v reprezentanci člani TAK Domžal in tudi tokrat zavzemata prostor v ekipi naš najboljši član Jernej Orešek in najboljša mladinka in članica Petra Pavlič. Celotni ekipi reprezentance Slovenije želimo čim boljšo uvrstitev in veliko uspeha. Rezultati tekmovalcev iz TAK Domžal na državnem prvenstvu Slovenije so: Kategorija do 63 kg dekleta je osvojila prvo mesto, tako pri mladinkah kot tudi pri članicah, Petra Pavlič (poteg 55 kg, sunek 75 kg, biatlon 130 kg). Kategorija do 69 kg dekleta je osvo- jila drugo mesto Tjaša Rajh (poteg 46 kg, sunek 60 kg, biatlon 106 kg). Kategoriji do 62 kg je osvojil prvo mesto Rajko Bevk (poteg 35 kg, sunek 50 kg, biatlon 85 kg). Kategorija do 85 kg je osvojil drugo mesto Jernej Orešek (poteg 107 kg, sunek 128 kg, biatlon 235 kg). Kategorija do 94 kg je osvojil drugo mesto Tine Orešek (poteg 98 kg, sunek 121 kg, biatlon 219 kg) in tretje mesto Stefan Dominko (poteg 95 kg, sunek 120 kg, biatlon 215 kg). Kategorija do 105 kg je osvojil prvo mesto Boštjan Peterca (poteg 101 kg, sunek 135 kg, biatlon 236 kg). Čestitke! Tanja z znanjem v gore "Z nakupom oskrbovanega stanovanja sem staršema omogočila bolj kakovostno življenje, s selitvijo v njuno hišo pa rešila stanovanjsko vprašanje zase in za družino." Domžalčani zmagovalci slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja Več o nakupu oskrbovanega stanovanja si preberite na www.dolenjgrad.si. ■ ga Hi Dolenjgrad DOLENJGRAD d. o. o. Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika T: 01 750 72 00, 031 380 929 F: 01 750 72 10 E: tajništvo@dolenjgrad.si OSKRBOVANA STANOVANJA V KAMNIKU Člani domžalskega planinskega društva tudi letos nadaljujejo niz odličnih uvrstitev na Slovenskih planinskih orientacijskih tekmovanjih (SPOT). Letos je potekalo 12. in 13. maja na območju Črete in Mozirske planine (Golte). Z dvema razgibanima dnevnima trasama (nočno tekmovanje je zaradi neviht odpadlo) sta se dve ekipi domžalskih planincev odlično spopadli. Člani ekipe Tokrat uvrščeni so v kategoriji C (od 15. do vključno 26. leta) osvojili odlično tretje mesto. Tekmovali so Klemen Kogovšek, Tin Pelc, David Češka in Matej Ogorevc. Njihovi starejši kolegi Luka Skočir, Miha Vidali, Jernej Južna in Dušan Prašnikar (ekipa Ludumije) so se izkazali še bolje, v kategoriji D (nad 27 let) so namreč pometli s konkurenco in že tretjič zapored zmagali. S tem rezultatom so postali tudi absolutni zmagovalci težjih kategorij. Planinska orientacijska tekmovanja so sicer sestavljena iz same orientacije na terenu, vrisovanja točk na karto in poznavanja Planinske šole. Odlični orientacijski dosežki tako niso slučaj temveč dokazujejo, da se na društvu dobro dela z mladimi ter da jih dobro pripravimo in izobrazimo za samostojno in varno gibanje v gorah. S temi rezultati samozavestno zremo v prihodnost in upamo na ponovitev uspešne sezone tudi drugo leto. Morda tudi v kateri od mlajših kategorij, saj se zanimanje za planinsko orientacijo povečuje tudi med otroškimi vrstami. Matej Ogorevc Avtor fotografije: Tomaž Kumer 22 šport Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale Red in disciplina, to je naša vrlina Zgoraj napisani stavek je za nekatere morda le fraza, za uspešen karateiste pa recept za uspeh. Da je tako veselja do karateja, motivacije za uspeh in atomov energije za trening v ATOMu več kot dovolj, dokazuje kar pet novih Karate mojstrov. 15. aprila je bila nedelja, ko so v Mariboru pred strogo komisijo na čelu z japonskim strokovnjakom opravljali in opravili izpite za višje mojstrske nazive: Grega Teršek, Črt Hrovatin in Janez Koncija preizkušnjo za 1. Dan, mojstrski naziv 3. Dan pa sta pridobila Miha Gavez in Tamara Kokalj. ATOMovka Hana dvakrat "die erste" 21. mednarodnega turnirja v avstrijskem Strasswalchnu so se v kimonih z emblemom S.K.I.F. SLO udeležili štirje ATOMovci: Karin in Zan Podboršek, Aleksander Sever in Hana Keric. Prav slednja je bila najuspešnejša, saj je med deklicami do 14 let od modrega do rjavega pasu najprej slavila v Katah, nato pa je bila še najuspešnejša v Kumite borbah med karateistkami od 14 do 18 let od modrega do rjavega pasu. Dvakratna zmagovalka Hana Kerič Čestitke vsem nastopajočim, tudi glavnemu motorju domžalskega ATOMa Lovrencu Kokalju, ki je na tekmovanju sodeloval kot sodnik. Bojana M. 0 SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Izpiti vse bližje Počitnice se nezadržno približujejo in vsi se že veselimo zasluženega oddiha in počitka. Naše člane pa čaka še zadnja preizkušnja v letošnjem šolskem letu — izpiti za višje pasove. Otroci in člani, ki so vse leto pridno trenirali, izkoriščajo še zadnje treninge pred izpiti, za utrjevanje in nadgrajevanje tehnike. Naši najmlajši otroci pa tudi tisti že malo večji bodo svoje znanje prikazali v soboto, 16. junija, v veliki telovadnici OŠ Ven-clja Perka. Za otroke, ki bodo polagali višje pasove, se bo izpit odvijal dan kasneje v telovadnici v Šentvidu, kjer bo predsednik sodniške komisije naš tehnični mentor Vlado Paradižnik. Člani bodo višje pasove lahko polagali v nedeljo, 10. junija. Vsem že vnaprej veliko znanja! Skupaj s počitniškim časom se pri- bližuje tudi letos že 35. letna karate šola v Umagu. Prijave že pridno potekajo, tako kot lansko leto, pa tudi letos pričakujemo veliko udeležencev iz Sankukai karate klubov po vsej Sloveniji. Letne karate šole se udeležujejo vsi, od najmlajših pa do tistih v bolj zrelih letih in tudi letos lahko obljubimo, da bo na 35. letni karate šoli še bolj zanimivo in še bolj pestro kot je bilo lani. Vsem želimo uspešen zaključek šolskega leta, našim karateistom pa še naprej veliko odličnih treningov, pozitivne energije in uspeh na izpitu! Za konec še rezultati z zadnje pokalne tekme pred počitnicami. Uvrstitve članov KK Domžale v svojih kategorijah na 4. pokalni tekmi so naslednji: 1. mesto - Gašper Zankar, 2. mesto - Tjaša Šinkovec, 3., 4. mesto - Boris Jerkič, Andrej Resnik, Borut Resnik, Tine Mako-vecki. Tjaša Š. Udeležili smo se 8. JKA Gasshuku-ja 2012 JKA Sloveniija & Karate klub Sho-tokan Celje sta od 11. - 13. 11. organizirala 8. JKA Gasshuku v Sloveniji, ki so se ga poleg članov JKA Slovenije udeležili tudi predstavniki drugih držav. Skupno je na Gasshu-ku sodelovalo 14 držav in seveda naš klub ni smel manjkati. V osmih urah vadbe so mojstri nazorno pokazali in obrazložili osnovne karate tehnike (stave, udarce in bloke), kihon za sho-dan in ni-dan, ter osnovne principe kihon ippon kumiteja in jiyu ippon kumiteja. Veliko časa je bilo namenjenega razlagi kat s pripadajočim bunkajem. Tako so vadeči imeli možnost podrobno spoznati in vaditi kate Bassai dai, Kanku dai, Jion, Enpi, Tekki Ni-dan, Tekki Sandan, Gankaku, Jitte in HangentsuGasshuku so vodili japonski mojstri: Shihan Tanaka Masahiko, 8. DAN JKA - Japonska, Shihan Sawada Kazuhiro, 7. DAN JKA - Belgija, Sensei Inokoshi Yu-suke, 4. DAN JKA - Japonska, ki PREDSTAVLJAMO DRŽAVNO PRVAKINJO V BOKSU Lana Kovič Pred približno dvema letoma se je Lana Kovič, 15-letna učenka zadnjega razreda OŠ Dragomelj, ki bo naslednje šolsko leto šolanje nadaljevala na Gimnaziji Bežigrad, odločila za kickboxing, ne dolgo nazaj pa je na pobudo trenerja začela z boksom. To pa nista edina športa, s katerima se je doslej ukvarjala. Trenirala je namreč že veliko športov, med katerimi borilnih ni bilo. Bila pa je košarka, ki jo dvakrat na teden trenira v osnovni šoli. Državno prvakinjo v boksu, ki v prostem času rada posluša glasbo, riše, gleda televizijo in se druži s prijatelji, predstavljamo bralcem Slamnika. »Nisem borbena po značaju,« odgovarja na vprašanje o borbenosti, ki je najpomembnejši del boksa, članica Kluba borilnih veščin Domžale, ter dodaja: »Športu, za katerega se odločiš in treniraš, se moraš prilagoditi in s časom se naučiš biti borben oziroma ti borbenost pride v podzavest.« S klubom ne bi mogla biti bolj zadovoljna, pove, »saj se vsi spodbujamo in si stojimo ob strani ter se na treningih zabavamo in z veseljem treniramo.« Trenira štirikrat v tednu. Trening pričenja z ogrevanjem, sledi tehnika, vaje za moč ali sparingi, konča pa se z razteznimi vajami. V klubu je več trenerjev, z vsemi je zadovoljna, saj so vsi prijazni in dobro vodijo treninge. Občasno pa tudi sama doma opravi kakšen trening na boksarski vreči. Tekma, na kateri je osvojila naslov državne prvakinje, je bila njena prva in že kar prvič je stopila na najvišjo stopničko. O dvoboju v finalu v kadetski kategoriji - 66 kg proti Emi Kozin iz Ljubljane pravi: »Ne morem reči, da je bil boj težek ali lahek, ker ga ne morem primerjati s kakšnim drugim. V primerjavi s kickboxing borbami pa lahko rečem, da sem se med boksarskim bojem bolje počutila in tudi bolj uživala. Za zmago je bila odločilna pripravljenost, kar pomeni redni treningi, predanost športu in pa seveda odre- kanja pri hrani, prostemu času ..., a to so le malenkosti, ki so potrebne za odlične rezultate.« V letošnjem letu bo nastopila še v tekmovanju za Pokal Slovenije, o cilju v boksu ne razmišlja, seveda pa bi bila rada čim bolj uspešna na treningih in tekmovanjih - to pa je zaenkrat vse. Hvaležna je staršem, ki so jo in jo podpirajo pri vseh športih. »Tudi boks ni izjema,« pravi Lana, »pomagajo mi s tem, da me vozijo na treninge in me spodbujajo ob dobrih in malo manj dobrih dosežkih.« Njen življenjski cilj je, da bi študirala in se kasneje tudi zaposlila v tujini, zaenkrat pa le, da bi bila uspešna v srednji šoli in pa seveda v boksu. Vera Vojska DRŽAVNI PRVAK V KISKBOXINGU ANDREJ REPNIK Biti vsaj tako dober kot Marjan so bili do vadečih zelo prijazni in strpni. Na seminarju so potekali tudi izpiti za mojstrske izpite in strokovne usposobljenosti. Svojo stopnjo 2. DAN je zelo uspešno potrdil Stanislav Caserman. Naš trener Boris Grad, 3. DAN se je na izpitih zelo izkazal in se sedaj lahko ponaša z licenco za mednarodnega inštruktorja. ČESTITAMO! Karate klub Wankan Niti še dve leti ni, odkar se je Andrej Repnik, član Kluba borilnih veščin Domžale, začel resneje ukvarjati s kickboxingom. Zanj se je tekmovalec, ki zase pravi, da je borben po značaju, vendar se borbenost lahko pridobi tudi skozi treninge in tekmovanja, navdušil ob gledanju filmov, posebej se spominja filma Kickboxer. Doslej je za njim deset dvobojev, boljši od nasprotnikov je bil šestkrat, morda tudi sedemkrat, razmišlja o sedanjih dvobojih, od katerih mu je najbolj ostal v spominu polfinale letošnjega mednarodnega tekmovanja Golden Gloves v Italiji. Rojen je leta 1996 in največ časa porabi za kickboxing, ki ga redno trenira, velikokrat pa s prijatelji igra nogomet ali košarko. Tudi katero drugo dejavnost bi našli v njegovem življenju, saj pravi: »Za ostale dejavnosti pa si je treba čas vzeti, žal pa to ni prav pogosto.« Treningi v klubu so ponavadi različni z namenom, da se čim več naučijo. Doma ponavadi trenira zato, da bi imel čim več kon-dicije. Trenira 6 do 7 krat tedensko. Njegov trener je Marjan Bolhar in je izjemno zadovoljen z njim, s trenerjem pa je povezano tudi vprašanje, kaj si pri športu želi v življenju. »Biti vsaj tako dober, kot je Marjan (Bolhar),« je odločen. Še o klubu: »S klubom sem zelo zadovoljen in mislim, da ne obstaja boljši klub, kot je naš.« Ustaviva se tudi pri borbah na državnem prvenstvu, ki so mu omogočile največje uspehe. »V disciplini Kick-light ni bilo pretirano težko, ker mi gre ta disciplina najboljše od rok, v K1 pa sem se moral zelo potruditi, ker sem dobil zelo dobrega nasprotnika. Najodločilneje je bilo to, da sem od trenerja dobil odlične napotke in sem po njih zmagal.« V letošnjem letu si želi nastopiti na tekmi, ki bi jo radi organizirali v Domžalah, sicer pa je pred njim nastop v okviru svetovnega pokala na Madžarskem, v Italiji, čim boljšo uvrstitev pa si želi tudi na tekmi za Evropski pokal v Bosni. Na koncu pa še o prihodnosti. »Najprej moram narediti šolo, potem pa pride vse ostalo, tako da je moj sedanji narediti šolo, na športnem področju pa zmagati na čim več tekmah in trenirati še naprej v tem klubu.« Vera Vojska MEDNARODNI KICKBOXING TURNIR ALPE ADRIA 2012 Medalje za Tejo, Andreja in Hano V začetku maja je v Pulju na Hrvaškem potekal tradicionalni mednarodni kickboxing turnir Alpe Adria 2012. Med 250 tekmovalci in tekmovalkami iz 23 klubov, med njimi kar nekaj iz Slovenije, so bili tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Domžale. Slovenci so izjemni uspeh dosegli predvsem v disciplini semi contact kickboxing WAKO svetovne organizacije, uspešni pa so bili tudi domžalski kickboxarji, ki so dosegli naslednje uspehe: kadetinja Teja Mihelčič in mladinec Andrej Repnik sta zasedla drugo mesto, kadetinja Hana Mihelčič pa je bila tretja. Čestitamo! Selektorja kadetov in mladincev Boksarske zveze Slovenije sta povabila kandidate za slovensko boks reprezentanco na skupni trening v Slovenski Bistrici. Med kandidati za reprezentanco so iz Kluba borilnih veščin Domžale: državna prvakinja, kadetinja Lana Kovič, državni prvak, kadet Zan Škarja, in vice državni prvak, mladinec Anže Merič-Krnc. V juniju se bo slovenska reprezentanca udeležila svetovnega kickboxing pokala Best fighter v Italiji. Iz Kluba borilnih veščin Domžale se bodo kot člani slovenske reprezentance v Riminiju borili: kadet Jaka Selan Vidergar, mladinec Andrej Repnik, kadetinja Hana in Teja Mihelčič, član Marjan Bolhar, pred počitnicami pa jih čaka še tekma za Evropski kickboxing pokal v Bosni in Hercegovini. Držimo pesti za čim boljše nastope! Vera Vojska karting Hitra kot blisk Vita Pilih je stara osem let in obiskuje 3.b OŠ Preserje pri Radomljah. Če bi mislili, da se Vita pri svojih letih igra s punčkami in zbira papirnate prtičke, bi se pošteno zmotili. Vita namreč tekmuje v kar-tingu v državnem prvenstvu Slovenije in mednarodnem Sportstil pokalu. Tekmuje v kategoriji R2, kjer dirkajo fantje in dekleta stari od 7 do 10 let in to zelo uspešno. Več kot presenetila je na drugi letošnji dirki v Novem Marofu na Hrvaškem, kjer je zmagala, a pot do zmage ni bila tako lahka. Zaradi tehnične diskvalifikacije v predfina-lu je v finalu startala celo z zadnjega mesta! Vita je konkurenci pokazala zobe, saj je brez strahu in zelo zrelo nastopila v finalni vožnji, in se kot zmagovalka pred drugouvrščenim Mramorjem v cilj pripeljala z veliko prednostjo. Še to: na prvi dirki v Jesolu v Italiji (23.3.2012) je Vita osvojila drugo mesto. Foto: Sebastjan Pivk Kot pove Vita, se s kartingom ukvarja že tretje leto. Leta 2009 se je vpisala v Šolo kartinga Lucije Zi-vec, trenirala pa jo je Maja Hribar. Leta 2011 je postala članica AMD Moste in začela s tekmovanji v Pokalnem prvenstvu Sportstill pod okriljem Avto moto zveze Slovenije. V letošnjem letu je Vitin trener postal Matjaž Praznik, Vita pa je začela tekmovati v državnem prvenstvu in pokalnem tekmovanju za leto 2012. V letošnji sezoni je na sporedu deset dirk, štiri v Italiji, dve na Hrvaškem in štiri v Sloveniji. Naslednja dirka bo v soboto, 2.6.2012 na Vranskem. P.H. Foto: Aleksander Lilik 1. JUNIJ 2012 šport 23 MASA MARINSEK, PLESALKA PK Miki na stopničkah državega prvenstva v streetu in jazz baletu Dnevi od 11. do 13. maja so bili med plesalci rezervirani za državno prvenstvo v hip hopu, electric boo-gieju in jazz baletu. Tekmovali so v Radovljici in skupaj osvojili kar 12 medalj. Plesni klub Miki sta tudi letos odlično zastopala in naslov državnih prvakov osvojila Andraž Mrak in Dejan Djurovič, plesalca electric bo-ogieja in vrhunska športnika. Dejan je z odličnim solo nastopom dosegel 2. mesto, prehitel pa ga je klubski kolega Zigan Krajnčan, mlad talent, dijak Srednje umetniške gimnazije. Zigan je kot solist v hip hopu dosegel 6. mesto. Njihovi mlajši kolegi, plesalci EB, so v mladinski kategoriji dosegli sledeča mesta: 2. mesto Anja Štefančič, 3. mesto Janez Štrukelj, 4. mesto Matija Ternovec, 5. mesto Domen Nahtigal, 1. mesto par Anja in Janez. V pionirski kategoriji pa so nastopili: Žiga Colarič 1. mesto, Niko Komac 2. mesto, Daša Lupis 3. mesto ter par Žiga in Niko 1. mesto. Vsi EB plesalci se bodo julija udeležili Evropskega prvenstva v street disciplinah, ki bo potekalo v Piranu. Priključila se jim bo tudi pionirka Eva Ramšak, ki je s hip hop solo nastopom zasedla odlično 11. mesto. Eva je zaplesala tudi v pionirski hip hop mali skupini in s soplesalci osvojila 9. mesto. V mladinski kategoriji so med hip hop malimi skupinami Navihanke prišle do 17. mesta, Lucky 6 na 21. mesto. Kore-ograf vseh malih skupin je Andraž Mrak. Pionirska hip hop formacija (koreografija Martina Mrak Te-kavc) je s svojim prvim nastopom na tekmovanju prebila led in zaključila na 4. mestu, mladinska hip hop formacija (kor. Martina M.T.) je v močni konkurenci pristala na 14. mestu. V množični konkurenci solistov so PK Miki zastopali: mladinke Sara Mikuž 29. mesto, Kaja Poličnik 42. mesto, Nika Gjurin 46. mesto, Ana Gregorin 47. mesto, Nika Grošelj in Urša Javoršek 16. mesto, ter članici Urša Rahne in Nina Kržič 20. mesto. Ajda Krivec je plesalka stepa, ki je s solo nastopom osvojila 2. mesto. Na tekmovanju pa so nastopile tudi jazz plesalke. Z odličnim nastopom je prvič v članski kategoriji nastopila Klara Senica in dosegla 4. mesto. Med mladinkami je Laura Potočnik v finalu osvojila 6. mesto, Tinkara Bolta 9. mesto, 12. mesto sta si delili Monika Karnar in Lana Smolnikar, Eva Gorjup je zasedla 14. mesto. Na drugo stopničko sta kot par stopili mladinki Monika Karnar in Eva Weisseisen. Glavnina letnega nastopa te plesalke čaka v času od 8. do 10. junija, ko bo potekalo Državno prvenstvo v show plesih in street show plesih 2012. Poleg članske street show formacije bodo PK MIKI letos zastopali člani v show disciplinah, tudi plesalke skupine Tropske žabe (sponzor KD Življenje d.d.), šesto uvrščene na lanskoletnem evropskem prvenstvu. Saša E.C. Promocija kotalkarskega Kluba Pirueta V dneh, ko ni bilo na sporedu pomembnih tekmovanj v umetnostnem kotalkanju, se je klub promocijsko predstavil na dnevu športa OŠ Preserje pri Radomljah. Klub je za to priložnost pripravil nekaj skupinskih točk in en posamezni nastop. Obisk je bil presenetljivo velik, prav tako pa so kotalkarji s svojim nastopom pritegnili številne zainteresirane za to zvrst športa. Povpraševanje za vpis v začetne tečaje in za včlanitev v klub je bilo ogromno. Seveda pa se je naša najboljša tekmovalka Nika Babič medtem udeležila tudi pomembnejšega tovrstnega tekmovanja. V Freiburgu je namreč potekalo tekmovanje za Pokal Nemčije, kjer se je Nika uvrstila na odlično sedmo mesto med 23 tekmovalkami iz 13 držav sveta. Mirovali pa niso tudi tekmovalci v hitrostnem rolanju, ki so imeli državno prvenstvo in osvojili kar pet naslovov državnih prvakov. Sodelovalo je prek 50 tekmovalcev iz šestih slovenskih klubov. V naslednjih tednih jih čaka pomembno tekmovanje na Dunaju, kjer se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja pri prijateljskem avstrijskem klubu . Sedaj se v klubu pospešeno pripravljajo na organizacijo tradicionalnega mednarodnega tekmovanja v umetnostnem kotalkanju Piru-eta 2012, ki bo v Športnem parku Domžale 30. junija 2012 z začetkom ob 14. uri. To tekmovanje bo že dvajseto po MASA MARINSEK, PLESALKA Članska državna in evropska mladinska prvakinja vrsti, kar pomeni tudi okrogli jubilej obstoja kotalkarskega kluba Pirueta Domžale. V Domžalah imamo v različnih športih številne prvake, ne le državne, pač pa tudi mednarodne, pa naj si gre za ekipne ali individualne športne panoge. Do pred nekaj dnevi nisem vedela, da je v naših vrstah tudi dekle, ki je osvojilo naslov evropske mladinske prvakinje in letos tudi članske državne prvakinje v jazz baletu. Maša Marinšek je najstnica, ki večino svojega prostega časa namenja plesu, jazz baletu, showu in modernu. Tri plesne zvrsti, ki jih je vzela za svoje in v katerih, vsakem na svoj način, uživa in žanje uspehe. Najprej čestitke k naslovu državne prvakinje in zmagi na pokalu Slovenije med članicami v jazz baletu. Sta to tvoja prva državna naslova oz. koliko državnih in mednarodnih tekmovanj je že za teboj in kakšni so bili predhodni uspehi? Hvala lepa za čestitke. Plešem že od malih nog in od 11. leta tekmujem na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Letos sem prvič nastopala v članski kategoriji. Kot mladinka imam za seboj kar nekaj lepih uspehov. Bila sem mladinska državna prvakinja v jazzu, showu in modernu. Nekajkrat sem stala na stopničkah svetovnega prvenstva v showu in jazzu, osvojila pa sem tudi naslov evropske mladinske prvakinje v obeh zvrsteh - jazzu in modernu. Sicer plešem tudi v skupini in tudi kot skupina smo nekajkrat osvojili prva mesta v državnem in mednarodnem merilu. Kaj pa pomenijo ti naslovi zate? Na naslove sem ponosna, še posebej na letošnje, ker se letos prvič preizkušam v članski kategoriji. Osvojeni naslov državne prvakinje mi pomeni poplačilo vseh naporov, treningov, časa in energije, ki jo vlagam v ples. Morda beseda o samem plesu -jazz solo ... kaj danes predstavlja jazz balet? Jazz je plesna tehnika, ki vsebuje veliko elementov iz baleta in drugih plesnih zvrsti. Gre za skladnost gibov in glasbe ter dopušča veliko svobode. Katere plesne zvrsti, če se ne motim, jih je kar nekaj, so vse tiste, ki si jih vzela za svoje, ki so postale del tvoje športno-plesne poti? Vse tri zvrsti, ki jih plešem, so mi všeč in so del moje športno-plesne poti, show, modern in jazz. Zaključila sem tudi nižjo baletno šolo na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Mika pa me, da bi v prihodnosti poskusila še kakšno drugo zvrst, npr. hip hop, všeč mi je tudi salsa. V Sloveniji imamo lepo število plesnih šol. Vsaka po svoje žanjejo uspehe. Ti si članica PK Urška Ljubljana. Zakaj si se odločila za Urško? Si trenirala pred tem tudi kje drugje? Plesati sem začela v Plesni šoli Miki, ko sem bila stara štiri leta. Na tiste čase me vežejo lepi spomini in s plesalci iz Mikija se še vedno dobro razumemo, na tekmovanjih navijamo drug za drugega. Ker so mi bile všeč koreografije Blaža Godca in sem želela sodelovati z njim, sem prešla v Urško, kjer plešem še sedaj. Tvoja plesna pot se je začela, ko si imela komaj štiri leta, praviš. Si ples že takrat ljubila oziroma kdaj bi lahko rekla, da si ga vzljubila, vzela za svojega? Ples mi je bil že od nekdaj všeč, ampak takrat sem se šele učila in mi je bilo vse skupaj igra. Skozi leta, ko POSKRBITE ZA BREZSKRBEN □OPUSTI ^ krotk^'0^ RENAULT STORITEV PRIPRAVA VOZILA NA POLETJE! Pregled klimatske naprave in 33 kontrolnih točk, dopolnitev tekočin ter mednarodna Renault Pomoč za 3 mesece za samo 24,90 EUR. Več na www.renault.si. RHI HIUH QET A Tel- : 01/56 27 111, GSM: 031/648 166 MV IUOEI d.O.O. Renault pomoč: 080 1 080, Avtovleka: 041/597 567 SETNIKAR E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si Dragomelj 26, 1230 Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure sem pridobivala več znanja in se naučila izražati skozi ples, pa je ples postal del mene. Pridejo trenutki, ko bi želela početi kaj drugega, ko ti je ples odveč? Ja, seveda se kdaj zgodi, da bi rajši počela kaj drugega, npr. se dobila s prijatelji, ali pa prebrala kakšno dobro knjigo. Rada si pogledam tudi kakšno nogometno tekmo, zakaj pa Verjameš, da skozi ples pripoveduješ zgodbo. Meniš, da lahko skozi vsak ples pripoveduješ zgodbo ali obstajajo zvrsti, ki so same sebi namen? Ja, verjamem, da skozi ples pripovedujemo zgodbo, na plesalcih pa je, da to zgodbo dobro odplešemo, da gledalec ve, kaj želimo povedati ali izraziti. Mislim, da imajo različne vrste plesa skupen namen, to je da se ljudje družijo, zabavajo, izražajo in sproščajo. Tvoja najljubša zvrst, ples, morda pesem, ki te popolnoma sprosti? Težko rečem, katera zvrst je moja najljubša; mogoče jazz, čeprav mi je všeč tudi modern in show ples. Pesem, ki me sprosti ...? Toliko jih je, odvisno od razpoloženja ... Nasploh mi je všeč Shakira. Skupinski ples ali solo ples? Pri slednjem je vsaka napaka posameznika najbrž veliko bolj opazna kot pri skupini. Lahko rečemo, da je solo napornejša izbira od skupinske, kjer pa je potrebna predvsem skupinska dinamika? Oba imata svoje prednosti in pomanjkljivosti. Mogoče je lažje plesati solo, čeprav si na odru sam. Če narediš napako, lahko malo „improviziraš". Skupina pa mora delovati enotno, sicer so odstopanja hitro vidna. Sodeluješ s koreografom Blažem Godcem. Koreograf mora razumeti plesalca in plesalec mora razumeti koreografa. Slednji predstavlja, predvsem mlajšim generacijam, pedagoga. Pride kdaj tudi do trenja, ko se ne strinjata? Lahko uveljaviš svojo voljo? Koliko tebe lahko najdemo v tvojih koreografijah? Res je, da z Blažem sodelujem že veliko let, pozna me, ve, kaj mi je všeč, koliko zmorem in poskuša narediti tako koreografijo, da izvabi iz mene kar največ. Všeč so mi njegove ideje, sicer se pa skupaj dogovoriva o koreografiji, kostumih, make upu ... Ples kot umetnost ali ples kot šport. Kaj ti je bližje? Ples sprejemam bolj kot šport, saj je vanj vloženo veliko energije in je potrebno imeti kar precej kondicije. Seveda so nekatere zvrsti, ki so bolj umetniške, izrazne, čeprav je tudi tam vložene veliko energije. Kaj pa šola, prosti čas? Kaj počneš, ko se ne vrtiš po plesnem podu? Veliko mi pomenijo prijatelji in druženje z njimi in če imam vsaj malo prostega časa, ga rada preživim z njimi. Seveda pa imam tudi veliko šolskih obveznosti in tega ne smem zanemariti. Mateja A. Kegel 24 šport 1. JUNIJ 2012 NK DOMŽALE STEVAN MOJSILOVIC, TRENER NK DOMŽALE Napredek: v ekipi je že viden Domžalski nogometaši so s 40 točkami sezono zaključili na 7. mestu. Zadnjih devet krogov je ekipa trenirala pod budnim očesom novega trenerskega tandema — s prihodom srbskega stratega Stevana Mojsilo-viča v Domžale in igralsko upokojitvijo Luke Elsnerja, ki se je pridružil strokovnem štabu, pa še ni bilo konec težav za nogometaše Domžal. Spopadali so se s številnimi poškodbami prve ekipe, kar pa je po drugi strani prineslo priložnost za mlajše nogometaše, ki si v članski ekipi svojo pot šele utirajo. O prvih vtisih na klopi Domžal in pričakovanjih od prihajajočih priprav smo spregovorili s trenerjem Stevanom Mojsilovičem. Ni dolgo, kar ste prišli v Domžale. Kakšni so bili vaši prvi vtisi o ekipi? Kar se tiče mojega prihoda, bi rekel, da je bila ekipa presenečena nad mojim pristopom, načinom dela in zahtevami, ki sem jim jih postavil. Kako bi povzeli vaša prva dva meseca v Domžalah? Predvsem me je presenetilo prelepo vreme v tem času, veliko čudovitih ljudi, na čelu s predsednikom Nogometnega kluba Domžale Stanetom Oražmom. Prvenstvo ste končali na 7. mestu. V zadnjih nekaj krogih ste z ekipo doživeli zmage, poraze in izenačene izide. Ste proti koncu opazili kakšen napredek ali bodo šele naslednji meseci to pokazali? Povedati moram, da je prišlo do napredka v ekipi in ta napredek je tudi viden. Koliko ste do sedaj v Domžalah lahko uresničevali svoje ideje kot trener? Se v ekipi že pozna vaš vtis? Moram priznati, da se moj način dela že pozna. »Moja roka« je v ekipi NK Domžale jasno vidna. Kaj pa prilagajanje posameznikov na nov sistem, je bilo kje opaziti težave, ali je ekipa delovala kot eno? V času prilagajanja na nov sistem so bile težave, prav tako pričakujem, da bodo težave na tem področju tudi v prihodnje. Dejstvo je, da se ne more kar prek noči zgoditi, da bi ekipa lahko delovala kot eno. Za to je potreben čas. Se vaš sistem zelo razlikuje od vašega predhodnika? Kakor vem, ste si ogledali večino tekem, ki jih je ekipa odigrala pred vašim prihodom ... Sistem igre, ki ga igra ekipa pod mojim vodstvom, se razlikuje od prejšnjega. Danes recimo igramo s tremi napadalci. Kaj je vaša filozofija, kakšen je vaš način igre in koliko sprememb bo potrebnih, da boste zadovoljni z ekipo? Moja filozofija v nogometu je, da igramo nogomet, osnovan na napadu, ki sloni na sposobnosti treh napadalcev. Kot trener ste zamenjali že kar nekaj ekip . Res je, do sedaj sem kot trener že zastopal barve klubov, kot je beograjska Crvena zvezda, prav tako beograjski Obilič, Mogren iz črnogorske Budve, Dinamo iz Pančeva, Prve kadrovske spremembe potem je bila tukaj tudi ekipa Mladi Radnik iz Požarevca, S. W. E. iz Toronta, ki igra v profesionalni ligi Kanade ... Zamenjali ste tako starejše kot mlajše kategorije. Kje je delo težje, kaj prinaša več izzivov? Zagotovo je težje delo s starejšimi ekipami. Je pa prav gotovo večji izziv usposobiti mladega nogometaša, da se lahko kosa z zahtevami, ki jih kasneje prinaša igranje profesionalnega nogometaša. V članski ekipi Domžal so prav pod vašo taktirko prvič dobili člansko priložnost nekateri mladi nogometaši. Domžale imajo enega najboljših mladinskih nogometnih centrov v Sloveniji. Tudi vi želite črpati glavnino iz domačega podmladka ali menite, da ekipa v prihodnje potrebuje tudi kakovostne okrepitve od zunaj? Kakšen »mix« bi lahko predstavljal recept za uspeh? Po mojem mnenju je najboljši mix: popolna posvečenost nogometu, zelo veliko vsakodnevnega dela in disciplinirano izpolnjevanje vseh nalog, ki jih postavljamo trenerji. Kombinacija tega lahko predstavlja recept za uspeh. Soočali ste se s številnimi poškodbami. V kakšni meri bodo dosedanje (če odštejemo morebitne nove) poškodbe vplivale na začetek nove sezone? Poškodovanim igralcem smo v tem obdobju pustili dovolj časa, da poškodbe sanirajo. Po odmoru pa pričakujem, da se bo ekipa vrnila zdrava, brez poškodb in predvsem pripravljena za delo in pripravo na novo sezono. Vaš pomočnik je postal Luka El-sner, kako sta se ujela, glede na to, da se vam je Luka pridružil neposredno iz vloge nogometaša v trenersko ekipo? Priznati moram, da je sodelovanje z vsemi sodelavci v strokovnem štabu odlično. Dobro sodelujemo tako s trenerjema Fllipovskim in Don-čičem, fizioterapevtom Miranom, ekonomom Alešem, kondicijskim trenerjem Danilom, vsi zelo dobro opravljajo svoje delo. Kar pa se tiče Luke Elsnerja, je šele dobro začel služiti trenerski kruh. Moram priznati, da je zelo delaven in predvsem poln energije. Poznani ste kot odkrit strateg, brez dlake na jeziku, ki ekipi prizna tako pozitivne stvari, prav tako pa ste na drugi strani brez težav že povedali kritiko. Menite, da vas zato igralci bolj spoštujejo, je delo lažje s psihološkega vidika? Predvsem bi morali to spoštovati. Pri meni je namreč vse popolnoma jasno, zato je tudi za igralce zelo enostavno in mi lahko sledijo. Čeprav ste pravkar začeli s kratkim dopustom, pa so vaše misli najbrž že usmerjene v novo sezono. Kaj pričakujete vi in kaj lahko pričakujejo navijači Domžal v sezoni 2012/2013? Pričakujem, da se bodo v prvi vrsti z dopusta vsi igralci vrnili zdravi, brez poškodb. Potem pa sledi čas, ko bodo morali opraviti kompletne priprave na novo sezono. Mateja A. Kegel Nogometaši Domžal so se po zaključku minule nogometne sezone, ki so jo, kljub ambicioznejšim ciljem, končali na 7. mestu, poslovili od nekaterih igralcev. Za sedaj je klub zapustilo deset nogometašev, kot so sporočili iz kluba, so nekaterim pogodbe potekle, spet z drugimi pa se bodo dogovorili za sporazumno prekinitev sodelovanja. NK Domžale tako zapuščajo: Dalibor Teino-vič, Damir Pekič, Mitja Zatkovič, Igor Radovanovič, Blaž Brezovački, Rok Hanžič, Amer Krcič, Blaž Mo-har, Miroslav Grbič in Mate Selak. V naslednjih mesecih domžalske nogometaše, ki se 8. junija vračajo z dopusta, čakajo priprave na novo sezono, strokovni štab pa izbira nove nogometaše, ki bodo okrepili nastalo vrzel omenjenih članov. Zagotovo pa bodo med tistimi, ki so v minulih tednih preizkusili zelenice v dresu članske ekipe NK Domžale, tudi člani Mladinskega nogometnega centra Domžale — tako iz mladinskih kot kadetskih vrst. (mak) KK HELIOS »Bog sonca« v polfinalu Domžalčanom kazal hrbet V polfinalni obračun z ljubljansko Union Olimpijo so domžalski košarkarji sicer krenili z največjo mero entuziazma in hrabrosti, vendar je že prvi obračun v dvorani Stožice pripadal veliko bolj motiviranim in zmage željnim zmajem. Ritem tekme so večinoma narekovali domači, ki so na krilih neustavljivega in zelo razigranega Vladi-mirja Dašiča, ki je s 34 točkami in 10 skoki blestel, povzročali Heliosu veliko praglavic. Na drugi strani so Domžalčani nenehno korakali »vštric«/ob strani nasprotnika in peščici svojim navijačem dajali upanje na zmago. Na koncu je semafor kljub požrtvovalni igri Heliosa kazal rezultat 74:71, do katerega je največ prispeval Klemen Prepelič z 18 točkami. Povratna tekma so nato odigrali v hali Komunalnega centra v Domžalah dva dni kasneje, kjer so z veliko večjo podporo s tribun košarkarji Heliosa šli z veliko večjo željo in pričakovanji na zmago. Tokrat so bili varovanci Zmaga Sagadina večji del tekme boljši nasprotnik ljubljanski Olimpiji, ki pa je vseeno uspela ohraniti mirno roko in zbrane živce. Najbolj boli dejstvo, da je bila tekma praktično že dobljena, ko so si Domžalčani privoščili spodrsljaj D2 So |dan železničarjev 03 Ne 15 To I svet. dan okolja najprej pri izvajanju prostih metov. Prepeliču se je rahlo zatresla roka ob vodstvu 70:67, nato pa so branilci Heliosa še pustili Salinu, da je neovirano prišel do meta za tri točke in izsilil podaljšek. Redni del tekme se je tako ustavil pri 71:71 in sledil je petminutni podaljšek, ki pa so ga bolje začeli Ljubljančani. Resda je imel Helios ob koncu podaljška še eno zaključno žogo, pa te še drugič ni znal ohraniti. Po storjeni peti osebni napaki v napadu Klemena Prepeliča, ki je na tej tekmi tudi vknjižil največ točk za domžalski Helios (22), je ob izenačenem rezultatu ostalo le še borih 10 sekund in čisto v izdihljajih tekme so košarkarji Union Olimpije prek trojke Briana Caseyja Mitchella dokončno strli odpor Heliosa. Končni rezultat je tako kazal 78:81. V vzporednem polfinalu si je pred tem mesto v finalu priigrala novomeška Krka z zmago nad Zlatoro-gom iz Laškega. Nato so sledili štirje napeti obračuni med omenjenima finalistoma in laskavi naslov državnega prvaka v ligi Telemach je že četrtič pripadal košarkarjem iz Krke. Slavje je bilo nepopisno in s tem dejanjem se je tudi uradno zaključila košarkarska sezona 2011/2012. Sašo Kozlevčar '8Pe |svet. dan gasilcev "19 so 10 Ne 13Sr T4č7 s. dan krvodajalstva 15Pe 17 Ne s, d, boja proti suši 18 Po TIFT) 20s7 21 Če 22 Pe izzid Slamnika >U maščoba, olje DVOJČKA CVET (_) V pljuča, O D A ogljikovi hidrati prsi, želodec, jetra t LIST Ko se Grče podajo na izlet ... 21. aprila 2012 se je 28 članov grč kluba WEOR in SOS (iz Rodu skalnih taborov Domžale) odpravilo na enodnevni avtobusni izlet. Najprej smo si ogledali dvorec Trakoščan. Izvira iz 13 stoletja in je s pozidavami in dozidavami v 16 in 18. stoletju postal eden najlepših dvorcev v tem delu Evrope. Obdaja ga prelepa okolica s čudovitim parkom in umetnim jezerom. Prvi lastniki so bili Celjski grofje in po njihovem izumrtju je nato zamenjal nekaj lastnikov in leta 1584 prešel v dedno last Draškovičev, ki so ga posedovali do leta 1952, ko je prešel v državno last in ga še danes uporabljajo v protokolarne namene. V vznožju pod dvorcem smo imeli čas za okrepči-tev, ki smo jo pripeljali s seboj. Naše vrle članice so pripravile obilo dobrot. Dobre volje smo nadaljevali do Krapine, kjer smo si ogledali Muzej Krapinskega pračloveka. Predvajali so nam film, v katerem smo z animiranimi praljudmi spoznali njihove navade, način življenja, obrede in skrb za sočloveka, kar nam v današnjem času še kako manjka. Živa predstavitev približno 158 cm velikih Neandertalcev nas je nato spremljala skozi ves muzej. Bili so kot živi, najbolj so nas fascinirale njihove oči, ki so te gledale, kot bi bile žive. Prikazan je bil celoten geološki razvoj od prapoka do začetka tvorbe DNA, nosilca življenja. Spoznali smo prve poselitve prapraproti, ki so bila ogromna drevesa, ostalo rastlinstvo in živalstvo tedanjih obdobij. Sončen dan nas je spremljal v Kumro-vec, kjer smo si ogledali Staro selo, Titovo rojstno hišo ter lično in prelepo opremljene hišice sela, v kateri so v vsaki posebej predstavljali različne obrti, opravila in navade. Pot nas je pripeljala v Podčetrtek, kjer smo imeli v gostišču Haler pozno kosilo. Dobro okrepčani smo se odpravili proti Olimlju in na Jelenov greben. Dobrote iz čokoladnice in Jelenovega grebena so nas spremljale v Domžale, kamor smo se vrnili ob 21. uri. Vreme nam je dobro služilo, spremljala nas je dobra volja in predvsem čut pripadnosti. Zahvaliti se moram vsem udeleženim, saj so se vsi polnoštevilno odzvali mojemu vabilu. Skupaj e. Izlet je uspel! Nataša Belle - WEOR zmoremo vse. 1. JUNIJ 2012 šport 25 Na črno-belih poljih S turnirja v Dolini. 7. TORNEO DEL CARSO - KRAŠKI TURNIR Zmagovalec Doline Doric, Skok četrti V idiličnem obmejnem kraju San Dorligo della Vallee — Dolini blizu Trsta je v času prvomajskih praznikov potekal 7. mednarodni odprti turnir Torneo del Carso - Kraški turnir. Glavni turnir v počasnem šahu je potekal na italijanski strani, turnirja v hitropoteznem in pospešenem šahu pa teden dni pozneje v Sežani. Trojček kraških turnirjev prirejata Šahovska zveza Trsta in Šahovsko društvo Sežana pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine in občine Sežana. Medtem ko je bil lani glavni turnir v Miljah, je tokrat Dolina gostila 53 šahistk in šahistov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Občina Dolina ima slovensko županjo, saj tam prevladuje slovensko prebivalstvo. Na turnirju so odigrali šest kol, nekako pa je taktirko držal v rokah hrvaški mednarodni mojster Nenad Dorič z Reke, ki je ves čas igral na prvi deski. V tretjem kolu je premagal Koprčana Matijevi-ča, v predzadnjem pa po ostri partiji talentirano mojstrsko kandidatko Giulio Tonel iz Trsta, remiziral pa je s Šucem in v zadnjem kolu z Vojkom Srebrničem, tako da je zanesljivo obdržal prvo mesto. Boj na vrhu tabele je bil zelo izenačen. Jože Skok je bil v predzadnjem kolu še drugi, premagal je denimo napadalnega Italijana Massima Varinija, ki nastopa tudi za Sežano. V zadnjem kolu se je pomeril s Šucem in imel po napaki nasprotnika velike možnosti za zmago, vendar se je pri preračunavanju uštel in naposled pristal na ponavljanje potez DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Odlična organizacija, dosežki v okviru pričakovanj Namiznoteniška sekcija Mengeš, v kateri je zastopanih precej domžalskih igralcev in sodnikov, je zelo uspešno organizirala 21. državno prvenstvo v namiznem tenisu za kadete in kadetinje (v disciplinah posamezno, dvojice in mešane dvojice). Vodji tekmovanja sta bila Jože Mlakar in Tone Gostiša, v vodstvu tekmovanja pa so bili še mednarodni namiznoteniški sodnik Janez Stibrič - v vlogi vrhovnega sodnika, mednarodni namiznoteniški sodnik Aleš Šuštaršič - kot delegat Nami-znoteniške zveze in Dušan Osolin - kot vodja sodnikov. Na dvodnevnem tekmovanju je nastopilo 140 mladih igralcev in igralk namiznega tenisa, ki so prišli iz 26 slovenskih namiznoteniških klubov. Po svečani otvoritvi in obvezni državni himni se je tekmovanje pričelo v disciplini kadeti in kadetinje posamezno, nato se je nadaljevalo v dvojicah in mešanih dvojicah. Uspehi igralk in igralcev, ki igrajo za NTS Mengeš, so bili v okviru pričakovanega, saj je sedaj na pohodu nova generacija, ki pa se že uspešno prebija naprej. Katarina Stražar in Bor Rutar sta se uvrstila med 16 najboljših v mešanih dvojicah, Martin Pe-terlin in Tine Zajc enako v disciplini dvojice — dečki, Katarina Stražar in Ana Tofant sta se ravno tako uvrstili med 16 najboljših v disciplini dvojice — deklice, Ana Tofant se je uvrstila med 32 najboljših v disciplini deklice — posamezno, Bor Rutar in Rok Hribar pa med 16 najboljših Utrinek s tekmovanja v disciplini dečki — posamezno. Tekmovanje je potekalo na dvanajstih mizah in se je odvijalo tekoče, za kar gre zahvala tudi namiznoteniškim sodnikom NTS Mengeš, ki so svoje delo opravili z odliko, saj na njihovo sojenje ni bilo nobenih pripomb. in remi, čeprav še vedno v nekoliko boljšem položaju. Na vrhu tabele so se partije večinoma končale z remijem. Naposled je na drugem mestu pristal Šuc, na tretjem pa Matijevič, na četrtem pa Skok, saj so njegovi neposredni nasprotniki igrali v zadnjem kolu slabše kot nasprotniki Šuca in Matijeviča, zato je odločal boljši buholz. Na osmo mesto je bila dobro uvrščena Tonel, pa tudi mlada Veronika Franca na 13. mestu. Sicer pa je tudi na tem turnirju nastopala vrsta nadarjenih igralk in igralcev iz Slovenije, ki so si nabirali dragocene izkušnje z uveljavljenimi šahisti. Med najstniki se je dobro uvrstil Jan Koleš na 22. mesto. Turnir odlikujejo tudi zelo lepi pokali za najboljše, kar je značilno za italijanske turnirje. Vrstni red: Dorič 5, Šuc, Matijevič, Skok. V. Srebrnič, Pregarac in Varini s po 4.5, Tonel , Vodopivec, Ivanovič, Drob-nič, A. Uršič, Franca, Possa, Hrešč in Bernard s po 4 itd. Na turnirju v hitropoteznem šahu v Sežani je sodelovalo 44 udeležencev. Zmagal je Valter Pregarac, član Pirana, pred Andrejem Ivanovičem, tretji je bil italijanskim fide mojster Ivano Seschia, J. Skok pa se je uvrstil na osmo mesto. Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 49 ljubiteljev šaha. Zmagal je Beletič pred Pregarcem, tretji je bil italijanski mojster Mocchi. Iz bližnje okolice se je turnirja udeležil tudi član Črnega grabna Omahna, ki je pristal na dobrem 20. mestu. Jože Skok polfinale državnega prvenstva v namiznem tenisu Zadovoljiv uspeh in napredovanje v finale Nedavno je v Ljubljani potekalo polfinale državnega prvenstva v namiznem tenisu za osnovnošolce. Pravico nastopa je imelo kar nekaj udeležencev iz osnovnih šol naše občine, ki so se na četrtfinalu uvrstili v to polfinale. Tim Pavli je z odlično igro osvojil drugo mesto. Pasji športi - frizbi Lastniki psov želimo svojim štirino-žnim ljubljencem med drugim zagotoviti tudi dovolj gibanja. Dnevni sprehodi so osnovna obveznost, mogoče pa jih je popestriti tudi z igro. Oboje nekako združujejo pasji športi, s katerimi se je mogoče organizirano ukvarjati že v sosednjih občinah. Pasji športi so idealna rekreacija tako za psa kot tudi vodnika. Eden najbolj znanih je pasji agility, pri katerem vodnik teče s psom mimo zaporedno postavljenih ovir ter s klici in gibi usmerja psa tako, da pravilno premaguje ovire. S tem športom se je mogoče seznaniti tudi v Kinološkem društvu Domžale. Rally obedience je šport, pri katerem na progi pes in vodnik opravljata predpisane med seboj povezane naloge. Najmlajši, a zelo atraktiven pa je pasji frizbi. Pri tem športu razlikujemo več disciplin: Freestyle pomeni nastop ob glasbi, med katerim vodnik in pes predstavita koreografijo, v katero vključujeta mete in lovljenje z večjim številom frizbijev pa tudi razne skoke, preskoke in trike. Pri disciplini time trial mora pes na določenem območju čim prej ujeti frizbi in ga prinesti nazaj. Pri disciplini minidistance je ome- AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale TEČAJ CPP: 11.06, 26.06. 2012 TEČAJ ZA TRAKTOR: 04.06., 18.06. 2012 Sprejemamo prijave za tečaj za čoln. TEČAJI CPP BREZPLAČNI! Novi zakon je skrajšal čas izvajanja tečaja na 1 teden in spremenil program usposabljanja! Glavna sprememba: pred pričetkom voženj je potrebno opraviti Izpit iz teorije na Izpitnem centru Domžale, za kar potrebujete poleg tečaja CPP, še zdravniško spričevalo, opravljen tečaj prve pomoči in pa dopolnjenih 17 let in pol - ne več 18 let. Izpit iz vožnje pa se opravlja, ko dopolnite 18 let. Info: 031 / 209 - 501 www.avtosolaloncar.si jen čas metanja in prostor. Največ točk se dobi za vsak ujet frizbi v zraku. V disciplini dogdartbee so na voljo trije meti frizbija, pri katerih je pomembna usklajenost in natančnost. Na tleh je narisana točka - tarča. Če pes ujame frizbi in pristane s tačkami na tej točki, dobi največje število točk. S pasjim frizbijem se ukvarjajo bolj posamezniki kot kinološka društva. Za začetek si lahko zabavo s friz-bijem privoščite kar sami, če pa bi želeli spoznati katerega izmed športov, priporočam obisk tečaja. Enega najbolj kvalitetnih je mogoče opraviti na Krasu, pri vasi Kopriva. Tam živi Jean McCollister, ki je pred leti pripeljal ta zanimiv šport v Slovenijo. Jean je za Slovenijo dosegla tudi nekaj lepih mednarodnih uspehov v tem pasjem športu. Ze na enodnevnem tečaju je mogoče spoznati vrste športov in osnovne tehnike metanja frizbijev. Oboje pride prav tudi, če se ne nameravate športno udejstvovati, saj lahko močno popestri vsakodnevne pasje sprehode. Igor Fabjan Barve naše občine so tako zastopali Nika Kobetič (OŠ Rodica), Katarina Stražar (OŠ Preserje pri Radomljah) — obe v disciplini učenke od 1. do 5. razreda, Tim Pavli (OŠ Venclja Perka), Zan Stankovič (OŠ Domžale) — oba v disciplini dečki od 6. do 9. razreda in ekipa OŠ Pre-serje pri Radomljah (zanjo so nastopili Martin Peterlin, Tine Zajc, Katarina Stražar in Taja Cetin). Tekmovalcem in tekmovalkam sta pomagala in svetovala trenerja David Orešnik in Janez Stibrič. Tekmovalci so nastopili v skupinah po osem udeležencev, igrali so vsak z vsakim. Pri deklicah je Katarina Stražar z naskokom osvojila prvo mesto, Nika Kobetič se je na koncu uvrstila na osmo mesto in obe si zaslužita pohvalo, saj sta prikazali zanimivo in dobro igro, Niki pa je žal nekajkrat ponagajala športna sreča, drugače bi bil njen končni rezultat boljši. Pri dečkih je pravi podvig uspel Timu Pavliju, ki je imel res zelo dobro dnevno formo, pa tudi sicer kaže velik napredek v igranju in zato njegovo drugo mesto zasluži še posebno pohvalo. Zal pa Zan Stankovič ni imel svojega dne in čeprav je prikazal nekaj zelo dobrih iger, je žal delal vse preveč napak in na koncu osvojil peto mesto. Ekipa OŠ Preserje pri Radomljah je v ekipnem tekmovanju, tudi z malo športne sreče, na koncu osvojila odlično drugo mesto. Tako so se v finale državnega prvenstva v namiznem tenisu za osnovnošolce uvrstili Katarina Stražar, Tim Pavli in ekipa OŠ Preserje pri Radomljah. Ob tem velja omeniti še uspehe dveh, ki sicer nista iz naše občine, vendar pa namizni tenis trenirata v istem klubu kot omenjeni (NTS Mengeš); to so Ana Tofant iz OŠ Vodice (zmagala je v discipline deklice od 6. do 9. razreda) ter Nejc Erjavec iz OŠ Toma Brejca Kamnik, Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 22. junija 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 13. junija 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. Optike Škcfic žc od 1975 Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06 delovni čas: pon.-pet.:8-12in 16-18 sobota: 9-12 ki je dosegel sedmo mesto v disciplini dečki absolutna kategorija (igralci s točkami namiznoteniške zveze). Finale državnega prvenstva v namiznem tenisu bo potekal v Logatcu in upam, da bodo od tam prišle razveseljive novice o uspehih naših mladih namiznoteniških igralcev in igralk. Janez Stibrič Namiznoteniška sekcija Mengeš pa je tudi ena redkih, ki je sposobna organizirati tudi največja tekmovanja na državnem nivoju z lastnimi sodniki, saj ima vedno dovolj ustrezno usposobljenih namiznoteniških sodnikov, za kar gre zahvala predvsem Jožetu Mlakarju, predsedniku TVD Partizan Mengeš, v okviru katerega deluje namiznoteniška sekcija, ki poskrbi za ustrezno število sodnikov, Janezu Stibriču, predsedniku Sodniške organizacije NTS Mengeš, ki z ustreznimi seminarji ter strokovnimi teoretičnimi in praktičnimi izobraževanji nenehno skrbi za ustrezno kakovost in razvoj na-miznoteniških sodnikov ter Dušanu Osolinu, predsedniku NTS Mengeš, ki usklajuje delo sekcije. Na koncu še zahvala vsem sponzorjem in ostalim, ki so pomagali pri izvedbi 21. državnega prvenstva za kadete in kadetinje. Janez Stibrič j ft \ j)0Mm< Center za mlade Domžale Ljubljanska c. 58 1230 Domžale www.czm-domzale.si VES POLETNE 26. 6. dO 13. 7. 201 OB 10. DO 15. URE Naš čas bomo preživeli igrivo ob družabnih igrah, sproščujoče ob filmih in glasbi, kreativno, raziskovalno, izletniško, sladko ob peki palačink... Prispevek je 4 € na dan (prevozi, vstopnine, sladki priboljški, kreativni material). Malico otroci prinesejo s seboj Program je namenjen otrokom od 1. razreda OŠ dalje. ponedeljek, 4. 6. ob 8:00 ričnemoizbiratilvl il.p22-66-00,l jbnolvjCentru.i Domžalski dom (Ljubljanska 58) Prijavnica VESELE POLETNE POČITNICE od 26.6. do 13.7.2012 od 10. do 15. ure X Ime in priimek otroka Naslov Telefon staršev Starost Termin / število dni Morebitne posebnosti (alergije, bolezni, znanje plavanja,...) otroka, za katere menite, da je potrebno seznaniti animatorja Strinjam se, da so lahko fotografije mojega otroka uporabljene za promocijo aktivnosti CZM-ja. Podpis staršev: 26 šport SiSiMMK 1. JUNIJ 2012 ZAVOD ZA SPORT IN REKREACIJO DOMŽALE TER KOLESARSKI KLUB DOB OB OBČINSKEM PRAZNIKU 10. jubilejno Kolesarjenje po območju Upravne enote Domžale 2012 Napovedano slabo vreme za soboto, 21. aprila 2012, se je uresničilo, vendar ni moglo preprečiti že 10. jubilejnega Kolesarjenja po območju Upravne enote Domžale, ki sta ga Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Kolesarski klub Hrast Dob, skupaj z občinami Domžale, Luko-vica in Moravče, namenili 19. aprilu — prazniku Občine Domžale. Točno ob 10. uri je iz Športnega parka Domžale, po kratkem nagovoru domžalskega župana Tonija Dragarja, odpeljala velika skupina kolesarjev — tekmovalcev in rekre-ativcev do Doba, kjer je bil tradicionalni start kolesarjenja, v katerega okviru so tekmovalci prevozili naslednjo traso: Športni park Domžale — Dob — Račni vrh — Brezje — Selo pri_ Moravčah — Vrhpolje — Tuštanj — Češnjice — Moravče — Peče — Mo-šenik, Moravče — Dole pri Moravčah — Imenje, Videm pri Lukovici — Imovica — Brezje — Račni vrh — cilj v Dobu ter nato vrnitev Športni park Domžale. Približno enaka pot je čakala tudi rekreativce na daljši progi, medtem ko so kolesarji na krajši progi izpustili »moravški del« trase. Kljub dežju so se vsi udeleženci, rekreativne kolesarje je na daljši progi spremljal izjemen športnik kolesar Andrej Hauptman — Hempi, srečno in varno pripeljali na cilj, kjer je bila opravljena slovesna razglasitev naj- boljših v posameznih kategorijah, ki so jim pokale, medalje in praktična darila izročali Toni Dragar, župan Občine Domžale, Stane Ravnikar, podžupan Občine Moravče, in Bojana Andrejka, podžupan Občine Lukovice, mag. Janez Zupančič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ter eden najuspešnejših slovenskih kolesarjev Andrej Hauptman: Amater A — 1. Dušan Fister, Team Korak naprej; 2. Simon Kurent, KD Rog Radenska; 3. Sašo Mikolič, KK Perutnina Ptuj; Amater B — 1. Matic Pečar, Bicikel com, 2. Primož Obal, Team turbo Tropovci; 3. Urban Cvajnar, KD Brda; Amater C — 1. Gregor Sikošek, Sprint Novo mesto; 2. Simon Novak, Kavitec; 3. Uroš Černigoj, Izvir Vipava; Master A — 1. Tomi Curk; 2. Luka Pustoslemšek, KD Alpe Scott team; 3. Damjan Prevejše, KD Papež; Master B - 1. Jani Prešern, BVG Gulč BTC company; 2. Mitja Oter, KK Postojna; 3. Janez Zupanič, Izvir Vipava; Master C - 1. Aleš Hren, ŠD Poljane; 2. Alojz Poglavc, KD Papež; 3. Oton Vidi , KD Brda; Master D — 1. Lucjan Premrn, KD Izvir Vipava; 2. Brane Bojanc, Sprint Novo mesto; 3. Iztok Kuret, Calcit bike team GT; Master E - 1. Janez Debeljak, ŠD Organizatorja, Zavod za šport in rekreacijo Domžale ter Kolesarski klub Hrast, se za pomoč in sodelovanje zahvaljujejo vsem, posebej še občinam Domžale, Moravče in Lukovica ter dona-torjem in sponzorjem: ProActi-on, Farmacevtska družba Galvita, Elan-Inventa d.o.o., Mercator d.d., Helios d. d., Zavarovalnica Triglav, Plastenka d.o.o., Con-trolmatic Commerce, Esad Mu-lalič s.p., Slovenijašport d.o.o., Dušan Peterka s.p. Jus Security, Družba za varovanje GS. Hvala! Bambi; 2. Boštjan Slak, KD Brda; 3. Miloš Brecelj, Izvir Vipava; Master F -1. Bojan Ropret, ŠD Bambi; 2. Ljubo^ Car, Branik Maribor; 3. marjan Čuden, VVG Gulč BTC company; Master G - 1. Ladivoj Zlobec, KK Izvir Vipava; 2. Ivan Kastelic, BVG Gulč BTC company; 3. Andrej Trk-man, KD Brda; Master H -1. Lojze Oblak, ŠD Bambi; 2. Franc Mikuž, KK Izvir Vipava; 3. Herbert Kotnik, KD Mengeš, Master I — 1. Milan Bahar, KK Postojna; 2. Marko Rejec, KK Izvir Vipava; 3. Roman Kralj, Branik; Ženske A — 1. Danijela Svetik, KD Brda; 2. Andreja Jagodic, ŠD Bam-bi; 3. Nina Mermal, KD Alpe Scott team Ženske B — 1. Adriana Rejc Buho-vac, KK Mobilni; 2. Jelka Rakuš, 3. Vida Uršič — obe ŠD Bambi Najboljšim čestitke za zmage, organizatorjem čestitke za odlično organizacijo in izvedbo kolesarjenja ter nasvidenje na Kolesarjenju po območju Upravne enote Domžale 2013. Vera Vojska manualna terapija s presenetljivimi učinki Bownova terapija Bownova terapija izhaja iz Avstralije. Je edinstvena manualna tehnika, pri kateri gre tako za fizično kot energijsko stimuliranje telesa. Bistvo terapije predstavljajo t. i. BOWNOVE poteze, ki jih izvajamo na telesu prek mišic ali mišičnih ovojnic ali pa vezivnega tkiva. Primarno tako delujemo prek dveh sistemov: vezivnega tkiva in živčnega sistema. Izvajajo se na določenem mestu, v določenem vrstnem redu, z določeno močjo in hitrostjo in v pravi smeri. Terapija ne zdravi posameznih stanj in pri njej ne postavljamo diagnoz. Telo gledamo celostno in z vnašanjem dražljajev delujemo na vse telo, ki je sposobno samo regulirati nepravilnosti. Vsi deli telesa sodelujejo pri odzivu na dražljaje. Terapija hitro zmanjša mišično vezivne napetosti, pomaga pa tudi pri vzpostavitvi ravnovesja v limfa-tičnem, hormonalnem, živčnem in energetskem sistemu. Zanimiva je predvsem za tiste, ki že dolgo trpijo bolečine in še niso našli terapije, ki bi jim pomagala. Kako poteka terapija? Terapija je nežna in varna, zato jo lahko varno uporabljamo v vseh ži- vljenjskih obdobjih (tudi pri nosečnicah in novorojenčkih). Za čim boljši odziv na Bownovo terapijo je hidracija izredno pomembna. Ena terapija traja od pol do ene ure. Posebnost so premori med potezami, ki omogočijo telesnemu sistemu, da se odzove na dražljaje. Na terapijo se vsak posameznik odzove različno. Po terapiji ... nekateri čutijo spremembe v nivoju bolečine in gibljivosti, občutek toplote, mravljinčenja, zaspanosti ... Pomembno je, da se prvi dan ali dva po izvajanju Bownove terapije izogibamo povečanim telesnim naporom, raznim masažam, elektroterapiji ter prevročim ali prehladnim kopelim. Koliko obiskov je potrebnih? Odvisno je predvsem od težav in časa trajanja le-teh. Pri akutnih bolečinah se običajno že po nekaj terapijah pokaže znatno izboljšanje. Pri kroničnih težavah pa je potrebno več zaporednih obiskov. Idealen razmak med posameznimi terapijami je 5 do 10 dni. Bownova terapija se je izkazala uspešna pri • akutnih in kroničnih problemih mišično vezivnega sistema (sindrom karpalnega kanala, zamrznjena rama, teniški komolec, težave s koleni ...); • bolečinah v celotnem hrbtu (išijas, skolioza); • glavobolih in migrenah; • neravnovesjih v medenici; • komplementarni terapiji pri rehabilitaciji po operacijah; • nelagodnost med nosečnostjo, porodom in po porodu; • dojenčkih - pri krčih, polivanju . • motnjah v prebavnem, dihalnem, hormonalnem in tudi reprodukcij- skem sistemu; • problemih z zobmi, ustno votlino in čeljustjo; • sprostitvi, preprečevanju in kontroli stresa. Zdravje je naše največje bogastvo, zato: • vzemimo si čas zase, vsaj eno uro na teden . • privoščimo si dovolj počitka; • pijmo več vode (vsaj 1,5 litra na dan); • skrbimo za svojo telesno kondicijo; • zdravo se prehranjujmo; • naučimo se izogibati stresnim situacijam. Naučimo se pozitivnega obnašanja v zvezi z zdravjem in telo nam bo to vračalo z dobrim počutjem! Več informacij o tej terapiji dobite tudi na spletni strani www.bownova-terapija.com. Mari Peterka Trelc, dipl. med. ses. VABI NA MEDGENERACIJSKO KULINARIČNO DELAVNICO > > UJEMIMO RITEM POLETJA IN JESENI V KUHINJI« z EMILIJO PAVLIC ČETRTEK, 14. 6. 2012 OB 17.00 URI Gospa Emilija je avtorica knjige >>Mamica, nauči me kuhati<< in je dobitnica priznanja >> BEST IN THE WORLD<< v Parizu 2011, na mednarodnem knjižnem sejmu. Na delavnicah, seminarjih in predavanjih na sproščen način podaja bogate izkušnje in znanje za varno pripravo jedi. cena delavnice: 10 € OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE DO ZASEDBE MEST! Pokličite na tel. 722 66 00 ali pišite na info@czm-domzale.si Center za mlade, Lljubljanska 58, Domžale(Domžalski dom) "Off coli 15@ festival Renjjskih »medijantov Petek, 222. 6. ob 21.15-Letnogledališče DPD Svoboda Žiri Evald Flisar: KAJ PA LEONARDO (režija: Nadja Strajnar Zadnik) Sobota, 23.6. ob 19.00 - Kulturni dom Kulturno društvo Bohinjska Bela - Gledališče Belansko George Bernard Shaw: PIGMALION (režija: Bernarda Gašperčič) ob 21.15 - Letno gledališče KUD Sovodenj Neč Bat Teater: PREDVOLILNAMINEŠTRA Nedelja, 24. 6. ob 19.00 - Kulturni dom Loški oder Škofja Loka John M.Synge: VRAŽJI FANT Z ZAHODNE STRANI, tekmovalni program (režija: Jaša Jamnik) Ob 21.15 - Letno gledališče K2B Bohinjska Bistrica Ivan Cankar: HLAPCI, tekmovalni program (režija: Niko Kranjc) Pred predstavo podelitev posebnih priznanj Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Na predlog selektorja jih prejmejo: Glavna moška vloga: Klemen Langus za vlogi Jermana v predstavi „Hlapci" I. Cankarja in Debelega v predstavi „Na odprtem morju" S. Mrožka v izvedbi gledališča K2B Bohinjska Bistrica Glavna ženska vloga: Špela Elizabeta Soklič za vlogo Lize Doolitlove v predstavi „Pigmalion" v izvedbi Gledališča Belanskega Bohinjska bela Stranska moška vloga: Rok Klemenčič kot Poševni v predstavi „Kaj pa Leonardo" v izvedbi DPD Svoboda Žiri Stranska ženska vloga: Nena Poljanšek za vlogo Rebeke v predstavi „Kaj pa Leonardo" v izvedbi DPD Svoboda Žiri Posebno priznanje za pogumno, satirično izostreno in samosvojo uprizoritev za predstavo Neč Bat Teatera, PREDVOLILNAMINEŠTRA v izvedbi KUD Sovodenj M« KUturo I cfrrjštvo iranJarc ökocjan pri Domžalah sobota 2. junij 2012 ob 21. uri Poletno gledališče Studenec Cena vstopnice: 10 € 12. KULTURNI POLETNI FESTIVAL ITUDENEC koncert OKTET SUHA iz Avstrijske Koroške in gostja večera NUŠKA DRAŠČEK ter pianist Blaž Jurjevčič sobota 9. junij 2012 ob 21. uri Poletno gledališče Studenec Cena vstopnice: odrasli 12 €, otroci 8 € Gostovanje Operne akademije Križ pri Trstu OPERA v dveh dejanjih LJUBEZENSKI NAPOJ Klavirska spremljava: Desire Broggi petek 15. junij 2012 ob 21. uri Poletno gledališče Studenec Cena vstopnice: 15 € in darilo zgoščenka 20 let ansambla Igor in zlati zvoki koncert HALO, EUROPA 2! Gostje: Alfi Nipič, Fantje s Praprotna, Gregor Avsenik, Lucienne Lončina, Domen Kumer, Zlate zvokice. Voditelj Konrad Pižorn - Kondi, glumač in šaljivec sobota 23. junij 2012 ob 21. uri Poletno gledališče Studenec Cena vstopnice: 20 € koncert Trio EROIKA s 60-članskim Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik in gostje Klapa Mali grad Informacije in nakup vstopnic po telefonu: 051 / 61 61 51 (Marjana) 051 / 61 41 41 (Urša) 051 / 61 61 71 (Mari) vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure Nakup vstopnic preko spleta: www.studenec.net 1. JUNIJ 2012 objave 27 TUDI LETOS SMO JO OBČUDOVALI Močvirska logarica še krasi pšatine loge Močvirska logarica (Fritillaria mele-agris) ali med ljudmi bolj znana po imenu močvirski tulipan domuje tudi v naši občini. Rastlina, podobna tulipanu, spada v družino lilijevk. Na do 30 cm visokem steblu je običajno en sam, do 5 cm velik škrlatno bel lisast cvet, po katerem je rastlina prepoznavna. Čas cvetenja logarice je zelo kratek, zato mora biti ljubitelj narave pozoren, da jo »ne zgreši« in da nanjo ni treba (spet) celo leto čakati ... Nekoliko skrivnostno rožo, ki cveti slab mesec dni — prve zacvetijo okoli 20. marca — in njena rastišča ob me-andrih Pšate zahodno od Dragomlja Zavod RS za varstvo narave spremlja že dalj časa, natančnejša popisa pa sta bila izvedena lani in predvsem letos. Lani smo nekoliko zamudili višek cvetenja in zato smo letos toliko bolj budno pazili na primeren datum za popis. Želeli smo dobiti čim boljše podatke o konkretnih rastiščih in številu logaric. Literatura navaja, da so rastišča logarice vlažni, poplavni travniki ter svetli jelševi in hrastovi gozdovi. Rastlina ima rada delno senčna rastišča. Res je, da je največ rastišč tik ob meandrih Pšate in tik ob manjših pritokih oziroma jarkih (vlažna rastišča), a logarico smo našli tudi na bolj odprtih in suhih površinah — na travnikih nekoliko dlje od Pšate. Če smo se še nekaj časa nagibali k temu, da je na območju dra-gomeljske Pšate nekaj sto primerkov, zdaj lahko trdimo, da travnike in loge Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 89. letu starosti sklenila naša draga mama Angela Skerbec po domače Štefanučeva Angela iz Sela pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku dr. Andreju Marku Pozniču za lep obred, pogrebni službi Vrbančič ter pevcem skupine Krt. Posebej se zahvaljujemo dr. Mojci Zajc Kraševec za trud ob njeni bolezni. Vsi njeni V SPOMIN V žalosti smo se pred petindvajsetimi leti poslovili od Antona Sušnika (1904-1987) in pred desetimi leti od Genovefe Sušnik (1913-2002). Hvala vsem, ki se ustavite ob grobu. Njuni: sin Tone z ženo Kristino, vnuka Andrej z ženo Alenko in Danijel ter pravnuki Zarja, Svit in Drejc V SPOMIN 8. julija bo minilo že 15 let, odkar nas je zapustil Janez Karlovšek 1932-1997 Hvala vsem, ki se ga spominjate! Tomaž V SPOMIN 28. maja je minilo žalostno leto odkar si odšla od nas Frančiška Nemec iz Podrečja Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in za trenutek postojite ob njenem grobu z mislijo nanjo. Vsem lepa hvala. Vsi njeni Primer rastišča logaric v svetlem hrastovem logu, tik ob meandrirajoči Pšati krasi več (kot) tisoč primerkov logarice. Močvirska logarica je v Sloveniji zavarovana vrsta; njena rastišča ob Pšati pri Dragomlju so opredeljena kot botanična zvrst naravne vrednote državnega pomena. V okviru rednega dela zaposleni na Zavodu spremljamo stanje naravnih vrednot in za eno od rastišč logarice pri Dra-gomlju ugotavljamo, da je večino naravne vrednote uničene, saj je bil mokroten travnik z logaricami preoran in spremenjen v trajno njivo. To je en primer izginjanja rastišč pred našimi očmi. Ker je narava (konkretno rastišča močvirske logarice) naša skupna vrednota, opredeljena kot javno dobro nas vseh, moramo posege v prostor načrtovati tako, da se narava ohrani. Za posege na območju naravnih vrednot je treba pridobiti naravovarstveno soglasje; v postopku pridobivanja soglasja pa Zavod poda strokovno mnenje o vplivih na naravno vrednoto in pove, ali je poseg z vidika narave sprejemljiv. Ali gradite na območju naravnih vrednot, lahko preverite v Naravovarstvenem atlasu (spletni naslov: www.naravovarstve-ni-atlas.si). Rastišč logaric je bilo na območju občin Domžale in Trzin nekdaj več. Zaradi spremembe rabe mokrotnih travnikov (izsuševanje, sprememba travnikov v njive, pretirano gnojenje) in uničenja življenjskega prostora rastline s pozidavami je kar nekaj rastišč logaric izginilo. Kljub v preteklosti rastlini nenaklonjeni rabi prostora, danes odkrivamo njeno lepo številčnost, tudi na rastiščih na območju podgoriškega nižinskega gozda. To nas, naravovarstve-nike, in verjetno večino vas bralcev, ki imate radi naravo in znate opaziti njene odlike, veseli. Kimajoči vijoličasti cvetovi nam govorijo, da smo ohranili vsaj nekaj svetlih (in zelo slikovitih!) hrastovih logov ob Pšati. To je tudi uspeh; kot je uspeh, da se (gospodarsko) razvijamo, da zgradimo novo hišo ali da privarčujemo za nov avto. Ker se vedno bolj zavedamo pomena ohranjanja narave, poskrbimo, da bodo močvirske logarice ostale. Ne trgajmo jih za šopke, raje naredimo kakšno fotografijo. Ne odlagajmo gradbenih odpadkov in zemljin v loge. Ne orjimo travnikov z logari-cami. Ne prekopavajmo rastišč za melioracijske jarke - tako rastišča osušujemo. Ne le kot naravovarstvenici, ampak tudi kot občanki Domžal in sosednje občine Kamnik, sva ponosni, da imava tako blizu priložnost občudovati to cvetlico »v katero se brez težav zaljubiš«. Ko jo boste enkrat videli v naravi, bo morda tudi vas vleklo vsako leto nazaj — k njej. Nika Hrabar, Sara Strajnar Zavod RS za varstvo narave V naša srca si se vpisala, čas ne bo te več izbrisal. in čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 81. letu starosti sklenila naša draga mami, babica, prababica, tašča in teta Francka Orehek iz Zaboršta pri Domžalah, Krumperška ul. 39. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem,sosedom in znancem za besede tolažbe, izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. posebna zahvala gospodu župniku za lep pogrebni obred. hvala tudi Pogrebni službi Vrbančič. Hvala vsem, ki ste jo na lep sončen majski dan pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Mama, pogrešamo te! Vsi njeni najdražji Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Tilka Fras rojena Gros, iz Vinj Ob boleči izgubi naše zlate mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za vso nudeno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi g. župniku Janezu Šimencu. Vsi, ki smo jo imeli radi • ■ *rš Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel si sam na pot neznano, kjer ni skrbi in bolečin, za tabo ostal je le boleč spomin. ZAHVALA V 84 letu je umrl Pavel Jelševar iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečene sožalje, tolažilne besede, darovane svete maše in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Juretu za lepo opravljen pogreb in ganljive poslovilne besede, pevcem za čudovito odpete pesmi ter pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Mali oglasi Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50. Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikola Tesla 17, Domžale. GSM: 040/414-141. ŠIVALNI STROJI; servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. GSM: 041/920-149 TAXI PREVOZI! GSM: 051/848-761 Matija ZIBELNIK s.p., Zavrti 5, 1234 MENGEŠ. V Domžalah oddam v najem 3 sobno stanovanje. Tel: 01/7241-541 (med 17. in 19. uro). Prodam gorenjsko narodno nošo. GSM: 041/318-803 Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. GSM: 031/504-357 Prodam garsonjero 26,4 m2 in 3,5 m2 kleti v Preserjah pri Radomljah. GSM 041/717-974. Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 22. junija 2012. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 13. junija 2012, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si... ZAHVALA V 51. letu starosti nas je zapustila naša mama, žena, hčerka, sestra, teta in prijateljica Marjeta Ogrič roj. Ravbar Dob pri Domžalah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in mašne darove. Posebna zahvala dr. Tomažu Mušiču, prijateljici Florjani za lep govor, pogrebni službi in gospodu župniku za lep obred ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni Izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 84. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, svak in stric Ljubo Marcijan iz Preserij pri Radomljah, reserij pri Radomljah, Vaška pot 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom , prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste se mu poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi gospodu župniku Lojzetu Hostniku, za lep pogrebni obred, pevcem, podjetju Količevo Karton in pogrebni službi Vrbančič. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala! Vsi njegovi ZAHVALA 9. maja 2012 nas je zapustila naša žena in mami Pepca Korbar iz Depale vasi Zahvaljujemo se vsem za pomoč, darove in da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Mož Željko in hči Mira z možem Janezom Z LAHKOTO DO TAKOJŠNJEGA PRIHRANKA. Preklopite na zemeljski plin. Spoznajte Paket za odpret NOVA PLINSKA PEČ G l«tn.i garancija) IZOCLAVA PROJEKTA GRADNJA IN&TAIACIJE = 50 EUR + 100% POPUSTA ZA 200 m* /f Mf L JSKC6A PLINA + 15 M POPUSTA NA ELEKTRIČNO ENERGIJO ZA OBDOBJE POL LETA na mesec Paket za odpret 25 kW za 50 EUR na mesec za obdobje 52 mesecev* Paket za odpret 36 kW za 54 EUR na mesec za obdobje 52 mesecev • Energija za ŽMJenje Zemeljski plin = varčno ogrevanje Z zamenjavo kurišča s kurilnega olja na zemeljski plin, s prihrankom prehoda na nov sistem ogrevanja pokrljete Investicijo v novo plinsko peč In dodatno privarčujete. Petrol je v občini Domžale uredil tehnično novo napeljavo za zemeljski plin, ki omogoča izbiro za nov sistem ogrevanja Ta omogoča visok izkoristek ogrevalne energije, kompaktno izdelavo moderno oblikovane plinske peči s sestavnimi deli najvišje evropske kakovosti in armaturno plodčo za preprosto uporabo. Ogrevanje z zemeljskim plinom je bolj učinkovito in tudi okolju prijazno, saj oddaja precej nižje emisije. Sprememba s*stema ogrevanja v hiii le zdaleč ni zapleten tehnični projekt Strokovnjaki izdelajo notranjo plinsko napeljavo strokovno in hitro, demontirajo m odpeljejo stan ogrevalni kotel, pri čemer stranka prejme tudi 100 % popust za 200 m1 zemeljskega plina ter 15% popust na električno energijo za obdobje pol leta. V primeru povprečne mesečne porabe kurilnega olja 167 litrov (letna poraba ku-nlnega olja 2000 litrov) pomeni strošek ogrevanja 157 EUR na mesec. V primeru ogrevanja z zemeljskim plinom je strošek ogrevanja 100 EUR na mesec (izračun upošteva 101-odstotnl izkoristek kondenzacijske plinske peči). Prihranek pri ogrevanju z zemeljskim plinom je najmanj S7 EUR na mesec ti i? t j k J.... I BI ti rou MCZCDI i Z ogrevanjem na zemeljski plin bo po 52 mesecih vašme-sečni strošek ogrevanja kar za tretjmo nižji. Z mesečnim prihrankom takoi pokrijete celotno mesečno vrednost kredita za Paket za odpret in obenem privarčujete Z novim sistemom ogrevanja z zemeljskim plinom bo hiša št naprej topla, a prijaznejša do okolja in družinskega proračuna. ODPRI PAKET ZA ODPRET IN PRIHRANI! Energija za ŽMJen|e iPimIMO/WVUG/! ve. fcj tem* 21crn * 27cm. 272 *rrr. trda Prod naročniška cona samo 23€l Prihranite 9€, saj bo cona knjigo po izidu 30. Junija 32C! Zagotovite si najnovejšo monografijo avtorja Matjaža Brojana - SLAMNATA SLED DOMŽAL, 2e v prednaročilu! Avl or, publicist in novi rar Mitja*. Brojan, dobitnik Sklctovc najyade na področju varovanja kulturne dediščine, je pripravil do sedaj najbolj celovito, obsežno, bogato ilustrirano gradivo, v katerem nam na 272 straneh velikega format* predstavlja J004ctno zgodovino slamnikamva na naktn območju. V knjigi se avtor v 16 poglavjih loteva od prvih začetkov slamnikanrtva do viika in zatona tc dejavnosti na nalem območja. Spoznali ne boste k zgodovine temveč tudi kokretna navodila za pripravo slame, načine pletenja kil in livada slamnikov ter drugih izdelkov narejenih i2 tot. Posebej predstavlja tako domače kot tuje ilamnikanke delavnke in tovarne, kitarsko zadrugo, kštaije, domaČe slamnikarske tivalke na delu v tujini, nastanek in propad tovarne Universale, spominke m spomine na nato 300-letno slamnikariko preteklost... Seznanili pa se boste tudi z vrsto zanimivosti s področja slamrukarstva, /a katere morda niste vedeli ali niti slilali. To Je monografija, ki sodi v vsak nai dom. Da. želim naročiti monografijo SLAMNATASLED DOMŽAL avtorja Matjaža Brojana po prodnaročniiki coni 23€ Prodnaročniška cena vsobujo DOV in veija do 30. junija 2012. rr* in priimek naslov poštna številka pošla telefon, elektronski naslov Izpotajeno naroči Ink» pošljite ali oddajte na naslov: Kulturni dom Franca Bemika Domžale Ljub/Danska 61 1230 Domžale Knjgo boste lahko prevzeli na zgornjem naslovu ali pa vam Jo borno poslali takoj po Izidu. V ceno knjIge niso vračunani stroški pošiljanji datum podpa Q Kulturni dom Franca Bernlka l>omi*U Torek« 5. JunU 2012, ob 19. oil OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNEGA NATEČAJA »ZELENO, KI TE LJUBIM ZELENO« Z drugim likovnim natečajem želimo poudariti naravno lepoto domačega kraja in osveščati pred onesnaževanjem lokalnega okolja. Na natečaju ao sodelovali člani KUD Fran MaaelJ Podlimbaraki Krašnja. LD Petra Lobode Domžale, LD Senožeti Radomlje. LIPA Domžale In posamezniki. Kulturni program: ŽENSKI NONET VIGRED iz Mengša Sponzor natečaja: Prometej - »vet idej, sponzor otvoritve: Vinska klet Vidmar DomžaJe Razstava bo odprta do 29. junija 2012. Vstop prosi ÖobotJL, 16. junij 2012, ob IS. ort POLETNA MUZEJSKA NOČ: Vodeni ogled ▼ Menačenkovi domačiji lil V SlamnlkiTfVfp^q miLMju Po končanem vodenem ogledu stalne zbirke in razstave likovnega natečaja v domAČiji bomo ob 19. url pot nadaljevali v bližnji Slamnikarsld muzej. Vstop prost KLT.7WM DOM PHAKCA M1XSOCA DOUŽAUL. IfJXjwkM 61. C»ctxite>. tri T23 SO SO, lnl**al «SooimIt rt, www kč4tmtm*.* i «4 10.4* II. w*l»*4 \1.4m 10. 11. «M MDUČttCKOVA OOUACUA. Cmnkmrjrm OomMje 04prtM v Um mk 4.