LITIJA ★ 24. 12. 1941 ŠTEVILKA 6 JUNIJ 1982 3. SEJA VSEH ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE LITIJA PLAN BO TREBA DOPOLNITI 20. maja 1982 so se delegati vseh treh zborov občinske skupščine zbrali na skupni seji. Udeležba zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti je bila zelo dobra, malo slabše pa so se odrezali delegati družbenopolitičnega zbora, saj jih kar 7 od 25 ni prišlo na sejo. Zbori občinske skupščine so podprli stališča izvršnega sveta za boljše gospodarjenje ter razpravljali o osnutku sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine Litija za obdobje 1981—1985. Delegati so sprejeli poročila Temelj- nega sodišča v Ljubljani, Sodišča združenega dela, Temeljnega javnega tožilstva, družbenega pravobranilca samoupravljanja, Postaje milice in delegatov SR Slovenije v Zveznem zboru skupščine SFRJ za leto 1981. Izrazili so zahtevo, naj Temeljno sodišče v Ljubljani hitreje rešuje nekatere zadeve iz naše občine, predvsem kazniva dejanja v gospodarstvu; Postaja milice pa naj poostri nadzor nad kaljenjem nočnega miru z motornimi vozili ter nad žarišči zbiranja skupin, kjer nastajajo lahko tudi zametki kriminala. UREDNIKOV STOLPEC Pamet v roke Naslova ne gre jemati dobesedno, je pa stara slovenska prispodoba za pametno ravnanje. In takšno ravnanje nam je potrebno prav sedaj. Dnevna sredstva javnega obveščanja so poskrbela za popolno obveščenost javnosti o težavni gospodarski situaciji in zato v tem trenutku najbrž ni nikogar, ki ne bi vedel prav ničesar o tem. Zaradi tega tudi na tems mestu ne kaže ponavljati že drugje napisanih in Izrečenih besed, ampak opozoriti le na dejstva in naše obnašanje v konkretni praksi. Prvo dejsjvo je, da smo v tujini hudo zadolženi. Zadolžili smo se preveč in tudi nesmotrno. Z" najetimi posojili nismo uspeli v celoti ustvarjati novih vrednosti, da bi jih lahko brez težav vrnili. Naši letošnji doigovi v tujini znašajo tako 5,3 milijarde dolarjev, prisotnih pa je tudi dve milijardi dolarjev kratkoročnih kreditov. Vse to moramo torej vrniti še letos, samo v tem mesecu pa skoraj eno milijardo dolarjev. Zato bi v tem mesecu (juniju) utegnili imeti tudi težave, ki pa se lahko ponovijo tudi še v celi drugi polovici leta. Kakšne težave? Če hočemo kredite v dogovorjenih rokih vrniti, ..moramo imeti zadosti deviz. Te lahko dobimo le s prodajo našega blaga v tujino, in sicer kot pravimo na konvertibilno področje, kjer dobimo blago plačano v trdnih valutah (dolarjih, markah itd.). 36,8% od tako pridobljenih deviz bomo dali za odplačilo kreditov. Z ostalim delom pa bomo kupovali surovine, ki jih pri nas ni, nujno opremo, zdravila in druge potrebne stvari. Ce na tuje ne bomo zadosti prodali, bomo morali za kredite odšteti več kot 36,8 % deviz, kar pomeni, da tudi nafta, lahko pa tudi surovine za predelavo v naših tovarnah. To bi bile torej čisto konkretne težave. Drugo dejstvo pa je, da moramo za predvideno prodajo našega blaga"na tuje, to blago tudi kvalitetno in poceni izdelati. Slabega in dragega blaga ne bo nihče kupoval. To narekuje večjo delovno disciplino, boljše delo Ui predvsem strokovne odločitve na vseh ravneh. Zlasti problemi ne- strokovnih odločitev so v preteklosti povzročali največ težav, zaradi katerih smo tudi zabredli v težave. Vendar pa morajo biti tudi strokovne rešitve sprejete samoupravno, ker v nasprotnem primeru delavci ne bodo maksimalno zainteresirani za izvajanje sprejete politike varčevanja, k) ni samo trenutna nuja, ampak bo odslej naša trajna usmeritev. Zadeve bo treba še bolj kot doslej reševati z delavci. Ne samo z .njihovo prisotnostjo, ampak z aktivno in vodilno vlogo. Vsaka odločitev v ozkih krogih, ne da bi delavci podrobno vedeli za kaj gre, pomeni čisto konkreten korak nazaj na poti h gospodarski stabilizaciji. Tretje dejstvo pa je zmanjševanje vseh vrst porabe. Za vsak zmanjšani dinar porabe bodo naše OZ D imele več možnosti za uresničitev zadanih ciljev. Če tega ne bomo storili povsod, kjer lahko, bomo del bitke izgubili. Vso skupno in splošno porabo je treba torej tudi v naši občini spraviti v razumne in racionalne meje ter z najbolj učinkovito in najmanjs drago organizacijo deta. Vse to pa bomo lahko dosegli le po samoupravnih poteh z aktivno vlogo stistih, ki dohodek ustvarjajo - z delavci. Nova stanovanja Pod Gibinsko cesto v Litiji so stroji že pripravili teren za pri-četek del pri gradnji treh stanovanjskih blokov z osmimi vhodi. Objekt bo imel skupno kotlovnico kot prizidek k enemu izmed blokov. V bloku bo 136 stanovanj, enosobna bodo merila 38 m2 dvosobna 58 - 60m2 trosobna pa 74 m2 namenjena pa so delavcem OZD v litijski občini. Celotna investicija je ovrednotena na 180 milijonov din, cena 1 m2 stanovanjske površine pa bo po cenah 31. 3. 1982 znašala 25.544 din. Zanimivost pri tej gradnji je tudi v tem, da bo vsak blok imel tudi poseben prostor za delo hišne samouprave. (Foto: Br.). ajvažnejša je ekonomska I stabilizacija' s Ukrepi za zagotovitev rednega odplačevanja zapadlih deviznih obveznosti so bili sicer nujni, poslabšali pa so seveda poslovanje v našem gospodarstvu. Devizna zadolženost slovenskim organizacijam združenega dela je zelo različna, zato tudi ne bi za vse veljal prispevek za skupno odplačilo republiških dolgov (kar znese 20,9 % deviz, ki jih imajo). Za uroz nafte bo treba nameniti \lc/c vsega deviznega dotoka, 15,9 r/r pa vzajemnost pri odplačevanju anuitet na nivoju federacije. Prištejmo še združevanje 20,9% deviz za vračilo republiških dolgov, na kar smo tako in tako računali in tega združevanja ne moreno ;, šteti v poslabšanje pogojev poslovanja. Po novem naj bi slovensko združeno delo razpolagalo s 37% svojega konvertibilnega deviznega dotoka. V teh 37% pa je vštetih tudi 6,7 % deviz, ki bi jih vse članice skupnosti lahko kupovale na posebnem internem republiškem deviznem trgu. Nove razmere terjajo nove, dopolnjene ukrepe, ki jih bo sprejela tudi naša občinska skupnost. Na sestanku predsednikov delavskih svetov in vodij delovnih organizacij je bilo izoblikovano mnenje, da bo potrebno, veliko več naporov za uspešnejše gospodarjenje, še zlasti tam, kjer je proizvodnja v veliki meri vezana na uvoz. Z zares smotrno organizacijo dela, večjo zavzetostjo vsakega posameznika in z omejitvijo splošne in skupne porabe v razumne okvire, bomo prebrodili tudi današnje težave. V ta namen so v vseh delovnih organizacijah ustanovili posebne operativne organe, ki bodo pripravili ustrezne strokovne predloge za urejanje omenjenih nalog. Ustanovljen pa je tudi občinski organ, ki bo povezoval njihovo aktivnost in spremljal reševanje te problematike, predvsem na področju družbenih dejavnosti. If^ ffe Zavedamo se, da stanje ni ohrabrujoče, vsi še posebej starejši občani pa vemo, da smo Jugoslovani vzdržali v še dosti težjih okoliščinah. Ob 90—letnici rojstva maršala Tita in 45—letnici njegovega prihoda na čelo Partije so družbenopolitične organizacije občine Litija in Zavod za izobraževanje in kulturo Litija v avli nove občinske zgradbe pripravili razstavo fotografij z naslovom »Srečanja s Titom«. Na otvoritvi razstave, ki je bila na predvečer rojstnega dne velikega državnika, je govoril predsednik OK ZKS Litija Jože Grošelj, v krajšem kulturnem programu pa so sodelovale pevke ženskega pevskega zbora Gabrovka pod vodstvom Marjane Kraljeve. Razstava, ki je bila razdeljena v tri tematske sklope in je imela namen prikazati predvsem srečanje naših občanov z ljubljenim predsednikom, je med obiskovalci vzbudila veliko zanimanja. Pav tako je imela širok odmev med šolsko mladino, saj je na zanimiv in prijeten način prikazala srečanja predsednika Tita s preprostimi delovnimi ljudmi, ki so bila vedno topla in neposredna, predvsem pa velika in nepozabna doživetja za vse udeležence. Razstavo, ki je bila tokrat odprta do 7.6.1982, bo moč izleta v leto bogatiti, zato že sedaj prosimo vse občane, ki so se kdajkoli srečali s predsednikom Titom, da nam zaupajo svoje spomine na ta dogodek ali posodijo za preslikanje fotografije, ki so vsem drag in enkraten spomin. Oboje, prosimo, pošljite na naslov Zavod za izobraževanje in kulturo, Litija, Parmova 9. Družbenopolitične organizacije občine Litija vabijo vse delovne ljudi in občane na OSREDNJO OBČINSKO PROSLAVO OB DNEVU BORCA ob 9. uri na Spodnji Slivni nad Vačami Proslava bo združena z otvoritvijo obeležja GEOSS Geometrijskega središča SR Slovenije Po proslavi bo družabno srečanje Vabljeni! Program na Slivni Z osrednjo občinsko proslavo dneva borca bo obeležena tudi 40—letnica Zasavskega bataljona, 40—letnica smrti Alojza Hohkrauta, ob tej priložnosti pa bo organiziran tudi 5. zbor aktivistov OF litijskega okrožja ter zbor borcev Zasavskega bataljona in Kamniško zasavskega odreda. ob 8,00 uri: V. zbor aktivistov OF litijskega okrožja, ob 8,30 : zbor borcev Zasavskega bataljona in Kamniško zasavskega odreda, ob 9,00 uri: osrednja občinska proslava dneva borca z otvoritvijo obeležja GEOSS J IZ ŽIVLJENJA IN DELA NAŠIH OZI) IUV TOZD Usnjarna Šmartno Razvila se je iz male predvojne privatne usnjarne s 40 zaposlenimi, ki je bila znana predvsem po podplatnem usnju. Z nacionalizacijo L. 1947 je usnjarna prešla v državno last, takrat je bila prvič obnovljena. Zaposleni delavci so z udarniškim delom začeli graditi novo usnjarno, ki je bila končana 1.1953, štiri leta kasneje pa je bila dokončana še krznarna — za proizvodnjo in predelavo ovčjih kož in divjačine. Z dograditvijo krznarne so bili ustvarjeni pogoji za konfekcijsko predelavo krzna in usnja. Proizvodnja podplatnega usnja se je zmanjševala, začeli pa so s proizvodnjo zgornjega usnja. Organizacija TOZD Organizirani so v pel osnovnih ćnot. imajo pa še nekaj pomožnih in stranskih dejavnosti. USNJARNA se s surovino oskrbuje z domačega in tujega trga. Poprečni dnevni namok je 25 ton kož. potrebna letna količina pa 6.600 ton. Zaradi pomanjkanja surovine na jugosl. irgu vlagajo sredstva v klavniško industrijo, da bi si trenutno in dolgoročno zagotovili surovine. Tehnologija je v velikem zaostanku za.svetovno, kljub temu pa je njihovo usnje zelo kvalitetno in z njim uspešno prodi rajo na zahodnoevropsko tržišče. V KRZNARNI je proizvodnja vezana samo na.uvožene surovine. Uvažajo iz Italije. Grčije. Nove Zelandije itd. Skoraj vse predelajo v konfekciji krzna in konfekciji usnja. Glede na potrebe trga program sproti prilagajajo, tako da s prodajo končnih izdelkov dosežejo čim boljši finančni rezultat. Delovni pogoji so zlasti v »mokrem oddelku« zelo težki, večino delavcev morajo zaradi revmatičnih obolenj in bolezni dihal premeščati dninam, kjer je delo lažje. KONFEKCIJA USNJA je bila prvotno organizirana z namenom, da bi šivali vse vrste usnja. Zadnje čase uporabljajo cenejše materiale, modeli pa so namenjeni predvsem mladini. Z opremljenostjo in tehnologijo ta oddelek močno zaostaja za podobnimi konfekcijami v svetu, njihovi izdelki pa so zelo kvalitetni. Tako kot v konfekciji usnja so tudi v KONFEKCIJI KRZNA zaposlene predvsem kvalificirane delavke — krznarke. Delo zahteva veliko znanja in natančnosti. Izdelke prodajajo na domačem in tujem trgu in se tudi z uspehom udeležujejo pomembnih večjih sejmov. Kvaliteta in modnost njihovih izdelkov ne zaostaja za svetovno, ki jub temu, da delajo v nizki, slabo zračeni podstrešni proizvodni hali, kjer je poleti neznosna vročina, pozimi pa je hladno. Najnovejša je enota PREDELAVA DIVJAČINE. Tu je celotna proizvodnja namenjena krzneni konfekciji, ki izdeluje modna oblačila za zahtevnejše kupce. Še vedno preveč nekvalificiranih Stopnja strokovne usposobljenosti delavcev ni najboljša, le 9 jih ima visoko ali višjo izobrazbo, 198 je kvalificiranih; daleč največ pa je nekvalificiranih (kar 437 od 704). Nagrajevanje po delu še ni dodelano. Najti bo treba rešitve za nagrajevanje prizadevnosti posameznega delavca in kvalitete opravljenega dela. Skoraj polovica delavcev je kmečko—delavskega porekla. Od teh je 10 7r takšnih, ki bi se lahko preživljali s kmetijstvom. Številnim delavcem je prva skrb delo doma in šele nato v službi. Morali bodo vložiti vse napore v to, da se bodo vsi zaposleni zavedali, da je obstoj in uspešno dobro delo, življenjskega pomena ne le za tiste, ki jim je osebni dohodek v TOZD edini vir zaslužka, ampak za vse, ki živijo in delajo s tovarno. Skrb za dobro počutje Družbeni standard je dokaj visok; razpolagajo z 88 stanovanji, samo v letu 1980 so rešili 22 stanovanjskih problemov. Tudi /a preživljanje letnega dopusta je dobro poskrbljeno. Največ zanimanja je za letovanje v Lanterni, Novigradu in Malem Lošinju. Prehrano med delom imajo organizirano v vseh izmenah, dnevno jih malica okoli 600. Veliko dajo tudi na preventivno zdravstveno varstvo svojih delavcev. Težje je s prevozom na delo. Večina delavcev prihaja z javnimi prevoznimi sredstvi ali z lastnim vozilom, v slabšem položaju pa so delavci, ki živijo v odročnejših krajih, kjer ni javnega prevoza. POGLEDI NAPREJ Usmeritev šmarske usnjarne ni kratkoročna, le od danes na jutri. Dobro vedo, da bodo v sedanjih pogojih gospodarjenja uspevali le s povezovanjem sorodnih dejavnosti, z vlaganjem v kmetijstvo in čevljarsko industrijo. Predvsem pa s prizadevnim delom vsakega posameznika in dobrimi medsebojnimi odnosi, ki so pogoj za uspešno delo. 25 let lesne industrije Litija V soboto, 29. maja 1982, so delavci Lesne industrije .Litija proslavili 25 let obstoja tovarne. Obletnica ustanovitve je bila sicer že januarja, vendar so se delavci odločili za praznovanje v maju, ko je vreme ugodnejše, saj so pripravili po proslavi tudi piknik. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine Branko Pintar; za njim pa je orisal 25—letno pot DO in njene načrte direktor Rudolf Bernik. Sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Litija je izročil delovnemu kolektivu srebrni znak Zveze sindikatov, kar je pripomoglo k še bolj prazničnemu vzdušju. Dan pred proslavo so delavci delavskega sveta prejeli priznanja. V pestrem kulturnem programu so sodelovali: pevski zbor Polšnik, Litijska sindikalna godba, recitatorji OŠ Šmartno, folkloristi z Javorja ter nadvse prikupni cicibani vrtca »Medvedek« v Litiji, ki mu je LIL pokrovitelj. Proslavi, ki je k sreči minila brez dežja, je sledilo skromno tovariško srečanje na Bogenš-perku, kjer ob zvokih »Savča-nov« ni manjkako dobre volje. Srečanja so se udeležili tudi upokojenci in tako dokazali, da je vez med njimi in delovno organizacijo, v katero je vgrajeno njihovo delo, še zelo močna. m ■M GEOMETRIČNO SREDIŠČE SR SLOVENIJE NA SLIVNI Geometrično središče SR Slovenije predstavlja os ali srce naše republike. To središče — okrajšano GEOSS, je težišče naše republike, izračunano na osnovi naših sedanjih meja. Določeno je z geografskimi in pravokotnimi koordinatami ter višino. Posebno obeležje pa ga bo trajno označevalo. GEOSS je postavljen (na realni lokaciji) po izračunanih koordinatah dobrih 250 m južno od vasi Sp. Slivna. Lega je naravnost idealna, saj omogoča lep razgled proti severu in proti jugu. Od znanih Vač pa je oddaljen okoli 2 km. Obeležje sestoji iz granitnega podstavka, ki leži na temeljni granitni plošči. Na tem podstavku so izklesane osnovne strani neba z njihovimi mednarodnimi oznakami. Na tem podstavku je granitni steber, ki simbolizira steber slovenskega naroda. Lice stebra gleda proti vzhodu. Na njem je slovenski grb, osnovni relief SFR Slovenije in napis GEOSS — geometrično središče SR Slovenije. Na njegovi južni strani so izpisani Prešernovi verzi: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan... Na severni strani so izpisane koordinate in vina sr& slednji: )šina središča SR Slovenije. Ti podatki so na-! geografske koordinate: *A"14°48'55,2" 3- 46»07'11,8" geodetske koordinate: v«5 486 114,21 m; *- 5 108 468,91 m nadmorska višina: H 644,842 m Na zahodni strani pa so izpisane organizacije in skupnosti, ki so postavitev obeležja omogočile. Okrog obeležja je v kvadratu 6x6 m tlakovan prostor iz naravnega kamna z zidom proti zahodnemu bregu. Na severni strani obeležja je v oddaljenosti 10 m zasajena lipa, simbol kra- jevne skupnosti Vač in slovenstva, na južni strani pa na 10 m drogu stalno plapola slovenska zastava. Od Sp. Slivne, ob poti, ki vodi k obeležju, pa bo KS Vače skupaj s pobrateno KS Tabor iz Ljubljane zasadila 88 spominskih dreves za tov. TITA. Tako bo svečano obeležen že sam dostop do geometričnega središča SR Slovenije. Hkrati pa bo še bolj poudarjen njegov pomen, ki ga simbolizirajo tudi Prešernovi verzi. (Naše bratstvo in enotnost v okviru skupnosti jugoslovanskih riarodov in narodnosti, naše prizadevanje za mir, neodvisnost v svetu in hkrati stoletna prizadevanja Slovencev za zedinjenje, ki smo si ga izbojevali šele v NOB.) Poleg tega pa ima obeležje tudi strokovni pomen. To je osrednja slovenska trigonometrična točka; koordinate trigonometričnih točk pa so v geodeziji osnova za izdelavo načrtov in kart. Obiskovalci se bodo tako spoznali tudi z dejavnostjo geodetske stroke. GEOSS je dostopen iz Ljubljane po cesti proti Litiji. V Sp. Hotiču je potrebno zaviti na levo. 6 km dolga asfaltirana cesta vodi do Vač. Od tu pa je še 2 km dokaj dobre makadamske ceste. Vračati se je moč proti Kandršam in dalje proti Domžalam ali Izlakam. Tudi na tej cesti je le 2 km makadama. Vače pa imajo z Ljubljano tudi avtobusno povezavo. Tako na Vačah kot tudi v Sp. Slivni je zaenkrat še dovolj parkirnih prostorov. V obeh krajih pa se lahko v gostiščih tudi okrepčamo in odžejamo. Svečana otvoritev obeležja GEOSS bo 4. julija 1982 , na dan borca, ki sovpada tudi s praznikom KS Vače. Skupščine SIS so se prvič sestale Zadnje dni v maju so se na 1. sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti zbrali delegati in sprejeli načrt dela za to mandatno obdobje. Predsedniki skupščin so podali poročila o delu v preteklem obdobju. Izvolili so nove kandidate za organe skupščine, dopolnili nekatere samoupravne sporazume in sprejeli ugotovitvene sklepe o razporeditvi presežkov za leto 1981. Žal dve skupščini že takoj na začetku nista bili sklepčni, kar kaže na neodgovornost nekaterih delegatov, ki jim je bila zaupana dolžnost zastopati svojo sredino. Na skupščini Raziskovalne skupnosti so podelili nagrade trem inovatorjem, ki so vsak v svoji sredini pomembneje izboljšali proizvodni proces. To so: Jože Vidic in Anton Zavrl iz IUV Šmartno; Alojz Sluga in Franc Grošelj iz IAK ter Jože Lamov-šek iz litijskega Mizarstva. Komisija za priznanja pri Te-lesnokulturni skupščini pa je po- delila za dolgoletno uspešno delo srebrno Bloudkovo značko Alojzu Kokalju, bronaste pa Tatjani Milinkovič, Miši Urbič in Marku Godcu. Jože Vidic in Anton Zavrl sta prejela 1. nagrado za inovatorstvo (loto: ZOFKA) IZOBRAŽEVANJE DELEGATOV DRUŽBENI PROIZVOD S pojmom »družbeni proizvod« se vsak dan srečujemo. O njem slišimo na radiu, beremo, govorimo o tem na sestankih, še posebno je razprava o družbenem proizvodu v ospredju v teh časih, ko govorimo o težkih gospodarskih razmerah, o potrebi po dobrem gospodarjenju, o smotrni porabi sredstev za različne namene, vse od investicij do proračunske potrošnje. Preidimo na pojasnilo samega pojma. Po definiciji statistike je družbeni proizvod takole opredeljen: Družbeni proizvod je vrednostni izraz končnih rezultatov dela proizvodnih dejavnosti v enem letu in predstavlja sredstva, ki so na razpolago za različne oblike porabe«. Če malo podrobneje pogledamo definicijo, iz nje sledi, da je družbeni proizvod v vrednosti izražena proizvodnja, delo, da je rezultat dela v proizvodnji, torej se družbeni proizvod uresničuje samo v proizvodnem delu. Po drugi plati pa moramo iz vsebine opredelitve, kaj je družbeni proizvod, nedvomno zaključiti, da je edino iz tega mogoče zadovoljevati različne oblike porabe, pa naj gre za investicije, skupno, splošno in osebno porabo. Če še malo podrobneje ogledamo vsebino pojma družbeni proizvod, si bomo še bolj na jasnem, kaj je njegov pomen in namen. Družbeni proizvod je vse tisto, kar smo v temeljni organizaciji, delovni organizaciji, v občini kot celoti, seveda v proizvodnji z razpoložljivimi sredstvi več naredili in na novo ustvarili. Če rečemo, da je bila v enem letu v občini vrednost družbenega proizvoda 100 milijonov dinarjev, smo si s tem že ustvarili neko predstavo o tej vrednosti, vendar samo približno. Takoj se moramo vprašati, koliko je v tem družbenem proizvodu amortizacijske vrednosti, ker amortizacije ne moremo uporabiti za splošne namene, temveč le za nadomestilo iztrošenih proizvodnih naprav in objektov, je razumljivo, da se lahko posvetimo problemom razporejanja družbenega proizvoda za različno porabo šele takrat, ko smo od njega odšteli amortizacijo. Pred nadaljnjo razlago o družbenem proizvodu moramo dati še nekaj kratkih pojasnil o tem, kaj je vrednost celotne proizvodnje. Nič drugega kot to. da k družbenemu proizvodu prištejemo materialne stroške. Tako je najbolj enostavna formula za ugotovitev družbenega proizvoda naslednja: Družbeni proizvod je vrednost proizvodnje minus materialni stroški plus amortizacija. Iz vsega tega sledi, da je novo ustvarjena vrednost rezultat živega in minulega dela, torej tista vrednost, ki jo lahko v temeljni organizaciji in družbi razporejamo za različne gospodarske in družbene namene. Prav pri razporejanju družbenega proizvoda se kažejo prave odločitve gospodarske politike, pa tudi napake. Če bo čim več družbenega proizvoda razporejenega za krepitev materialne osnove, se bo s tem jačala moč proizvodnega dela. Že pospešena amortizacija veliko pripomore k temu. V kolikor razporejamo nesorazmerni del družbenega proizvoda zaosebno, splošno in skupno porabo, se bodo krepko zamajali celotni ekonomski odnosi v družbi. Iz tega sledi, da moramo stalno tehtati odločitve, koliko družbenega proizvoda bomo razporedili za posamezne namene porabe. Tako ravnotežje ne more biti rezultat nepremišljenih odločitev, temveč le plansko opredeljenih stališč. J.D. Predstavljamo vam novo sindikalno vodstvo Krune Kajba — predsednik Obč. sveta ZS Litija se je rodil 14. 2. 1948 v Zenici. Poleg dokončane tehnične srednje šole je končal še srednjo politično šolo pri CK ZKS. Zaposlen je v KOP Komunala Litija kot sekretar. Opravljal je že več sindikalnih funkcij: bil je predsednik OOS in predsednik konference OOS ter bil štiri leta član komiteja OK ZKS Litija. Zahtevno nalogo, ki je pred njim, bo kot dolgoletni sindikalni delavec, prav gotovo uspešno opravljal. Ijanah, končal je Višjo upravno šolo v Ljubljani, sedaj pa nadaljuje študij na 2. stopnji pravne fakultete v Ljubljani. Je član družbenopolitičnega zbora, predsedstva SZDL ter predsednik Medobčinskega sveta RK ljubljanske regije, če naštejemo le nekaj njegovih zadolžitev. Ker je s svojim dolgoletnim sindikalnim delom dokazal, da mu zaupajo, je bil ponovno izvoljen za sekretarja občinskega sveta ZSS Litija, z novim mandatnim obdobjem pa je tudi podpredsednik Medobčinskega sveta ZSS ljubljanske regije. Sindikalni pihalni orkester Že koncem prejšnjega stoletja je bila v Litiji ustanovljena gasilska godba. Njen prvi kapelnik je bil pokojni slovenski skladatelj, pevo-vodja in organizator Peter Jereb, ki je pritegoval ljudi s svojim delom in zgledom. Delo godbenikov je bilo vse do I. 1914 zelo zavzeto. Nastopila je vojna' in pretrgala družbeno dejavnost. Obnovili so jo šele I. 1929. Delo godbe je bilo za daljši čas prekinjeno le še enkrat, v času 2. svetovne vojne. Po vojni pobuda za obnovitev godbe ni bila več v rokah gasilcev, ampak delavcev v najmočnejšem litijskem kolektivu — predilnici. Sindikalna godba (pod tem imenom) je nastala avgusta I. 1947 in že kmalu začela uspešno javno nastopati na množičnih prireditvah in manifestacijah. Od 1. 1966 dalje, je prevzel strokovno vodstvo Jože Dobravec, ki uspešno vodi glasbenike še danes. Svoj sedež je dobila v litijski glasbeni šoli. Nastopi so postajali vse množič-nejši, litijski godbeniki so sodelovali tudi na vsakoletnih karnevalih ter na tekmovanjih pihalnih orkestrov in se dobro odrezali. Danes si večje prireditve brez sodelovanja godbe skoraj ne moremo zamisliti, tako je vraščena v naše kulturno življenje. Za svoje dolgoletno delo je prejela številna priznanja, med njimi I. 1973 tudi občinsko priznanje. Kot večina kulturnih dejavnosti se tudi litijska godba bori s stalnimi finančnimi težavami. Instrumente morajo redno obnavljati, in to ni majhna stvar. Nastopajo, razumljivo v uniformah, ki pa ne trajajo večno, saj so izpostavljene vsem vremenskim ne-prilikam. Zelo naklonjen je godbi občinski svet zveze sindikatov ki ji finančno in moralno pomaga. Sindikalna godba je začela pridobivati podporne člane med večjimi delovnimi organizacijami, kasneje pa so se priključili tudi manjši kolektivi. To pa pomeni seveda novo odgovornost. Po pogodbi morajo godbeniki brezplačno nastopati na obletnicah delovnih organizacij in sodelovati na pogrebih podpornih članov. Zgodi se. da je godba tudi po trikrat zapored nastopila javno. To je zelo velika obremenitev za posamezne člane godbe, pa tudi za njeno vodstvo. Kako požrtvovalni so litijski godbeniki, ilustrirajo že tile podatki: v I. 1981 so imeli 90 vaj, 11 nastopov, dvaindvajsetkrat pa so sodelovali na pogrebih. Razen starejših članov, ki leta in leta vztrajajo pri godbi, je med novimi člani največ tistih, ki prihajajo iz glasbene šole. Kapelnik Jože Dobravec, ki je obenem ravnatelj litijske glasbene šole, skrbi za stalno pomlajanje godbe iz vrst syojih učencev. Prav razveseljivo je videti mlade obraze sredi prekaljenih godbenikov. Vse pa druži velika ljubezen do glasbe, saj bi brez tega težko kdo vztrajal pri tako zahtevnem delu, ki terja celega človeka. Foto: G O Kmalu vrtec v Jevnici V veliko veselje občanov Jevnice je že vse pripravljeno za začetek gradnje prepotrebnega otroškega vrtca. Novi vrtec bo enota VVO Litija in bo imel dva oddelka s pripadajočimi spremnimi prostori; kuhinja pa bo služila tudi za prehrano šolskih otrok. Pri predvpisu so zbrali že prek 30 prijav malčkov od 2 — 7 let starosti, tako da je gradnja res utemeljena. Izvajalec del bo Lesnina, TOZD Pristan Ljubljana. Sredstva so zagotovljena in že izločena po finančnem načrtu skupnosti za leto 1982. Celotna predračunska vrednost je ocenjena na 9.450.000 din. Otroci, še bolj pa starši, komaj čakajo, kdaj se bo organizirano varstvo pričelo. Če bo vse po sreči, bo to že letošnjo zimo ali najkasneje spomladi. Vid Praunseis — podpredsednik občinskega sveta ZS Litija je bil rojen v Hrastniku. Po šestletnem službovanju pri hrastniškem rudniku, kjer je opravljal dela tehnika, je prišel v Litijo. Nekaj časa je delal v upravi obč. skupščine, zadnja leta pa je vodja strokovne službe sam. stanovanjske in komunalne skupnosti Litija. Je delegat DPZ Sob Litija in znan kot vesten delavec in dober organizator. Karlo Lemut je ponovno izvoljen za sekretarja občinskega sveta ZS Litija. Rojen je bil 26. avgusta 1942 v Kresniških Po- predstavljam« vam Naši znanci Tokrat je naš sogovornik Slavko Pungerčar, dolgoletni družbenopolitični delavec v naši občini. .SV«' l.ilijun? Da, počutim se Litijana, saj smo se preselili v Litijo še pred vojno. rojen pa sem bil na Dolenjskem v mnogoštevilni kmečki družini. Dobro sem se vživel v novo okolje, žal pa je kmalu prišlo do vojne. Se s tesnobo spominjale tistih časov? Na srečo sem velik optimist. Ko mi je bilo najtežje, sem si dopovedoval, da bo kmalu konec vsega hudega. V odporniško gibanje sem se vključil kmalu po okupaciji. Sodeloval sem v OF, ker pa so me izdali, sem bil zaprt v litijskih zaporih, v Begunjah in kasneje v Mauthausnu. Vse od pomladi leta 1943. do osvoboditve. Kako malo je bilo takrat vredno človekovo življenje! Tudi tam sem vsem grozotam navkljub doživel marsikaj lepega. Ne čudite se, toliko pravega tovarištva zlepa nisem našel nikjer. Nerad se spominjam grozotnih prizorov, ki sem jim bil priča. Želim samo to, da bi si vsi prizadevali, da do česa takšnega ne bi nikoli več prišlo. Bili ste deset let naš »župan«? Res je, vse od L 1957 do 1967. To je bil čas graditve, obnavljanja šol, tovarn. Takoj ob nastopu predsedniškega mandata smo se skupaj z zasavskimi občinami lotili takrat najpomembnejše naloge: izgradnje zasavske ceste. L. 1969 smo z njo tudi Litijani dobili okno v svet. V tistem obdobju je bil izdelan 1. urbanistični načrt za organizirano gradnjo v občini, zgrajena banka, pošta.... In po izteku mandata? Se vedno sem bil zelo aktiven. V SZDL, pri borcih, v Zvezi komunistov in sindikatih. Tako nadaljujem tudi še sedaj, po upokojitvi. Upokojitev mi pomeni le nadaljevanje dela, ne premor. Znani ste po svoji doslednosti! Res je, nimam rad improviziranja. Rad se dobro pripravim na stvar, o kateri moram imeti svoje mnenje. Brez nenehnega izpopolnjevanja ne bi imeli nič od mene. Ste član občinske konference Z. K Litija, delegat druibenopolitičnega zbora občinske skupščine, član predsedstva SZDL in sindikata... Dovolj, dovolj, kaj bi naštevali! Rad delam, to mi veliko pomeni. Počutil bi se zelo nekoristnega, če bi »sedel za pečjo« in spremljal dogajanja le od zunaj. Veselim se vsakega razvoja in napredka v občini. Prepričan sem, da so vsi napori za razvoj občine kontinuiteta dela cele generacije. Hvala za prijeten pomenek in še veliko uspeha pri delu. Praznik najmlajših Letošnji dan mladosti so veselo praznovali tudi otroci, ki niso vključeni v redne oblike vzgojno varstvene dejavnosti. Tovarišice so jih pričakale v prijetno urejenih igralnih kotičkih in na igriščih. Srečanja so bila v litijskih vrtcih »Najdihojca« in Medvedek« ter vrtcu »Ciciban« v Smartnem. Večina otrok je veselo in sproščeno sodelovala, nekateri so kar težko odšli domov. FOTO: T.B. A. H. OS. Tudi jesen je lepa Dom »Tišje« je sodobno opremljen, na zunaj lepo urejen; vendar bi še tako lepe sobe, kopalnice in urejeno okolje, pomenile starostnikom premalo za dobro počutje. Vsem članom domske skupnosti največ pomeni vsebina dela v domu. Oblike dela so najrazličnejše, nekatere že ustaljene, spet druge pa se šele uveljavljajo. Vse skupaj pa odločilno prispevajo k boljšemu počutju ljudi, ki jim je to drugi dom. Naj jih naštejemo le nekaj: praznovanje rojstnih dni in obletnic bivanja v domu, izdajanje domskega glasila, pevski krožek, izleti, čajanke, srečanja s svojci ter vzpodbujanje raznih ročnih in intelektualnih dejavnosti. V občinskem pa tudi slovenskem prostoru Dom »TIŠJE« pomeni dom, kjer vlada domačnost, prisrčni in prijateljski odnosi, občutek varnosti v starosti in bolezni, uveljavljanje sposobnosti vsakega posameznika v okviru delovne terapije, strokovna prehrana, higiena, aktivna nega, to pomeni, da nihče razen akutno bolnih ne poležuje v postelji tudi nepokretni so ob sobnih vozičkih gibljivi. Dom zaposluje 53 delavcev, ki skupaj z 190 člani domske skupnosti tvorijo »veliko družino«. Mnogim ta družina pomeni pravo nadomestilo za prejšnje okolje, ki ga je moral posameznik zaradi bolezni in starosti zapustiti. Pri vsem tem pa je potrebno poudariti, da medsebojni odnosi v tako veliki družini niso enostavni. Sožitje članov domske skupnosti in delavcev doma zahteva od vsakega delavca posebne kvalitete: veliko človečnosti, odprto srce, topel nasmeh in vedno prijazno besedo. Zaradi vsega tega je dom »TIŠJE« ustanova, kjer lahko brez strahu in bojazni doživimo in preživimo lepo starost. M.T. Foto: T.B. • NA ISTRA BENZU PRAVDO, DA NI RAZLOGA ZA ZASKRBLJENOST Oskrba s kurilnim oljem Ker je letošnja preskrMjenost z nafto odvisna od deviz, ki jih bomo lahko temu namenili, ni odveč bojazen tistih občanov, ki uporabljajo kurilno olje, ali ga bodo pravočasno dobili. Na Istra Benzu pravijo, da ni razloga za zaskrbljenost. V času, ko velja prepoved točenja kurilnega olja individualnim porabnikom, bodo do konca napolnili rezervoarje delovnim organizacijam in ustanovam. Takoj po sprostitivi pa bodo začeli redno dovažati gorivo ostalim potrošnikom. Računajo, da ga bodo lahko razvozili že v štirinajstih dneh. Vsi, ki so prijavili potrebo po tem gorivu, so lahko torej brez skrbi, kako se bodo greli, če seveda ne bi prišlo do kakšnih novih, za sedaj še nepredvidljivih sprememb. STRAN 3 MLADI ZA MLADE Ob letošnjem dnevu mladosti je litijska šola pripravila že tradicionalno prireditev na košarkarskem igrišču v Litiji. Cicibani iz vrtca pa tudi učenci nižje stopnje so navdušili s svojo neposrednostjo, učenci višjih razredov pa so pokazali v svojih nastopih že pravo zrelost Pionirji so prinesli na stadion tudi kurirč-kovo torbo, ki je potovala po skrivnih poteh naše občine ter tako prispevali k še bolj svečanemu vzdušju. (FOTO: T.B.) Umazani vlaki zamujajo skupaj z avtobusi Cepljenje varuje otroka Med boleznimi, ki tarejo človeštvo — zlasti otroke — je velika skupina bolezni, ki jih povzroči okužba z bolezenskimi klicami — mikrobi in jih s skupnim imenom imenujemo nalezljive bolezni. Te predstavljajo 42 9c vseh bolezni nasploh. V svojem boju za obstanek se je človek skušal boriti tudi proti temu. Spoznanje, da lahko ostane tisti, ki uspešno preboli neko nalezljivo bolezen, kasneje vse življenje odporen pred ponovno okužbo z isto boleznijo, je vodilo do prvih začetkov zaščite pred nalezljivimi boleznimi. Pri cepljenju poskušamo posnemati to, kar se dogaja v telesu med prebolevanjem bolezni, seveda brez očitnih bolezenskih znakov. Otrokovo telo si pri tem ustvarja zaščitne snovi — protitelesa — ki ga varujejo pred obolenjem. Za cepivo uporabljamo oslabljene žive klice, telesa mrtvih mikrobov ali pa njihove strupe, seveda spremenjene v toliki meri, da telesu niso več nevarni. Največji uspeh cepljenja je praktično popolnoma izkoreninjenje črnih koz na svetu. Naj omenim še davico, ki je še pred nekaj desetletji terjala na desettisoče otroških življenj tudi pri nas. Odkar je uvedeno obvezno cepljenje, nismo od 1. 1970 zabeležili nobenega primera davice Več, kar je še en dokaz, kako koristno je lahko dobro cepivo. Velik uspeh je besežiranje, ki je pripomoglo k bistveno manjšemu številu tuberkuloznih bolnikov. Cepilni program za SR Slovenijo predvideva naslednja obvezna cepljenja pri predšolskem otroku: 3. — 4. dan po rojstvu: cepljenje proti TBC (besežiranje) za vse zdrave in donošene novorojenčke, ostali so kasneje cepljeni v otro-Ikih dispanzerjih. Kombinirano cepljenje proti davici — tetanusu — oslovskemu kašlju (Di—Te—Per cepivo) po dopolnjenem tretjem mesecu starosti v 3 zaporednih dozah v presledku 6 tednov v obliki injekcije. Hkrati z Di—Te—Per cepivom cepimo tudi proti otroški paralizi po žlički, razen v poletnih mesecih, ko proti otroški paralizi ne cepimo. Zadnji pregled pred cepljenjem (foto: T.B.) Ko otroka trikrat zapored cepimo v razmahu 6 tednov, pravimo, da je otrok kompletno bazično cepljen. Razmah med cepljenji ne sme biti krajši od 6 tednov in ne daljši od 3 mesecev, sicer moramo cepljenje kompletno ponoviti. Eno leto po bazičnem cepljenju ponovimo cepljenje proti davici, tetanusu, otroški paralizi in oslovskem kašlju v enkratni dozi (t.i. re-vakcinacijaj, 2 leti po 1. revakcinaciji pa ponovimo cepljenje tudi v enkratni dozi (t.im. II. revakcinacija). Proti ošpicam in mumpsu pričnemo cepiti, ko otrok dopolni 1 leto starosti. Zavedati pa se moramo, da lahko cepimo samo zdravega otroka. Na ta način bo odstotek komplikacij po cepljenju izredno majhen. Ne . smemo pa zamenjati komplikacij s cepilno reakcijo, ki je pri nekaterih cepljenjih normalen pojav (kratkotrajna vročina, slabo počutje, slab tek, boležnost oz. oteklina na kraju vboda), ki mine brez zdravljenja čez kak dan ali dva. V letu 1981 smo se delavci tukajšnjega dispanzerja odločili za uvedbo kontinuiranega načina cepljenja — ko smo dobili nove prostore in izboljšali kadrovsko zasebo. Od prejšnjega kampanjskega načina cepljenja (cepljenje na terenu) smo prešli na nov način (otroka cepimo ob njegovem obisku v posvetovalnici prek celega leta), i K temu nas je vodilo več razlogov: Otroka lahko pred cepljenjem kompletno pregledamo, vključno z laboratorijskimi izvidi, prav tako je v otroškem dispanzerju na vpogled vsa zdravstvena dokumentacija, ki omogoča pregled nad morebitnimi zadržki za cepljenje. Otroka zajamemo v cepilni program ob najbolj primernem času njegove starosti. Kampanjski način cepljenja, ki so ga opustili že tudi v ostalih otroških dispanzerjih v Sloveniji, se nam zdi neprimeren zato, ker otroka pogosto zelo pozno zajamemo v cepilni program, prostori, v katerih smo cepili otroke na terenu, pa so popolnoma neprimerni (stare, slabo ogrevane učilnice, vlažni prostori itd.). Cepljenje otrokom res ni vedno prijetno, toda o velikanski koristi cepljenja ne more nihče več dvomiti. M.P. V občini imamo precej industrije, kljub temu pa se mora dosti delavcev voziti na delo v Ljubljano, pa tudi Zagorje. Prav tako tudi učenci srednjih šol in študentje. Vozijo se z vlaki ali avtobusi, nekateri pa morajo kar lep del poti prepešačiti. S prevozi imajo večje probleme občani tistih KS, ki so prometno slabše povezane s centri. Največ se jih vozi z vlaki, manj z avtobusi, tistih z lastnim prevozom pa je v času energetske krize zelo malo. S prevozom so večinoma zadovoljni, potrebno bi bilo le več vlakov in avtobusov, razočarani so nad čistočo.....Sicer pa: Takole so nekateri naglas razmiš-Ijali: KAJTNA BOŠTJAN, maturant iz Litije: »Vožnja z vlakom je zanimiva.čeprav ne vedno. Ob petkih je na vseh vlakih velika gneča, zato bi morali ob konicah pojačati vlake. Vagoni so pa precej umazani, zjutraj manj kot pa: popoldne. Sicer pa sem ž. vožnjo zadovoljen, le zamudam naj bi se železničarji v prihodnje izogibali.« KLEMENČIČ Alojz, mizar v Mizarstvu Trnovo v Ljubljani, iz Litije: »Z vlaki sem zadovoljen, le čistoči bi morali posvetiti večjo pozornost. Sicer pa delavci nismo tako zahtevni, pomembno je, da pridemo na cilj. Vendar železničarji premalo pozornosti posvečajo potnikom: pozimi piha, ker so vagoni 'razluknjani', poleg tega pa so še umazani. Sicer pa je vožnja z vlaki udobna, saj na avtobusu sediš ali stojiš kot priklenjen, na vlaku pa imaš WC, prostor,...« PINOZA Andreja, maturantka srednje vzgojiteljske šole z Brega: »Z avtobusom se vozim že štiri leta, vendar vožnja sploh ni udobna. Z njim se pač vozim, ker ga imam blizu. Čistoča na avtobusih je vprašljiva, predvsem popoldne pa je vedno gneča. Prave družbe ni, pogovarjata se po dva in dva, tako da je vožnja včasih kar dolgočasna. Precej je priložnostnih potnikov, ki se z avtobusi peljejo le občasno.« POGLAJEN Jože, pomočnik v kuhinji pri ŽTP Ljubljana — Moste, s Primskovega: »Zaposlen sem na železnici, delam pa vsak drugi dan. V Ljubljano se vozim z vlakom, do postaje pa moram prepešačiti dobrih osem ZAKAJ TAKO? Skladišče sredi Litije Prav sredi mesta, ob glavni cesti, ki vodi iz Zasavja v Ljubljano, je Kmetijska zadruga Litija »razstavila« svoje blago, Večno nakladanje in razkladanje blaga močno ovira dovoz k skupnim strokovnim službam interesnih dejavnosti in trgovini Galeb, parkiranje pa je večinoma nemogoče. Verjetno bi si K Z lahko uredila drugačno skladiščenje materiala, kot ob glavni cesti in na parkirišču. Menimo pa tudi, da tak način n; ne ekonomičen (blago je izpostavljeno stalnim vremenskih neprilikam), še manj pa varen. (FOTO: T.B.) kilometrov. Tako moram vstati že ob dveh zjutraj, vrnem pa se ob desetih zvečer. Naporno je predvsem pozimi, ko je veliko snega. To težko pot premagujem že celih 26 let, službo pa bi zamenjal le, če bi dobil kakšno zelo ugodno delo, sicer pa sem na sedanje delovno mesto zelo navezan. Z vlaki pa sem zadovoljen, le čisti bi bili lahko malo bolj.« ZADRAŽNIK Slava, učenka Srednje ekonomske šole v Ljubljani, iz Šmartna: »Rajši se vozim z vlakom kot pa avtobusom, saj je vožnja bolj udobna. Vagoni so res umazani, tega pa so večinoma krivi potniki, nekaj pa tudi čistilci: Moram reči, da so kazni previsoke, če nimaš vozne karte, saj se zgodi, da je zaradi gneče pred okenci sploh ne utegneš kupiti. Vožnja z vlaki pa je nasploh zelo zanimiva, saj je na njih veliko družbe, zabavno je____« (Tekst in foto: R. B.) Razstava starega denarja Zgodovinski krožek na OŠ Šmartno je tudi letos pripravil zanimivo razstavo. Tokrat so razstavili star denar, kovance in bankovce. Sodelovali so učenci pod vodstvom mentorja Toneta Škrabanje, Stane Mar-kič iz Litije pa je s svojo bogato zbirko kovancev zelo popestril razstavo. Najstarejši kovanec je iz rimske države. Na njem je podoba cesarja Marka Avrelija (62 — 161 n.št.). Najstarejši bankovci pa so avstroogrske krone iz 1. 1912, zanimivi pa so tudi rublji iz carske Rusije. V naše kraje jih je verjetno prinesel nekdo, ki je bil v ruskem vojnem ujetništvu. Zanimiva zbirka bo razstavljena še enkrat, na slovesnosti ob zaključku šolskega leta. JLZIKOVNI KOIICEK V Glasilu občanov si želimo čim več sodelovanja z vaše strani, dragi bralci. Najbolj veseli bi bili prispevkov iz krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, društev. Opažamo pa, da bi marsikdo bil pripravljen pisati, a ne ve, kako bi se lotil dela. Iz knjižice »Kako pišem«, urednika Ferda Godine, povzemamo napotke, kako napisati vest ali poročilo, ki sta osnovni zvrsti novinarskega poročanja. Vest je najkrajša, najmanjša, hkrati pa tudi najbolj pomembna sestavina časopisa, ki hoče ljudi obveščati, zato tudi objavlja čim več novic v obliki vesti. Vzemimo primer: ' Včeraj je v Litiji predsednik občinske skupščine na slovesen način odprl novo šolo. Vsaka vest mora po možnosti odgovoriti na pet vprašanj: kdaj, kje, kdo, kako, kaj. Ali je naša vest zadostila tem zahtevam? Kdaj? včeraj... Kje?... v Litiji... Kdo? ... predsednik občinske skupščine... Kako? ... na slovesen način... Kaj?... odprl novo šolo. Cim bolj opisujemo dogodek, ali če odgovorimo še na dodatna vprašanja, tedaj dobimo razširjeno vest. Če odgovorimo recimo še na vprašanje: zakaj — dobimo odgovor: Litijski otroci bodo imeli zdaj boljše možnosti za učenje. Potem povemo mogoče, da so za gradnjo porabili toliko in toliko denarja, kdaj so začeli graditi, kdo vse se je udeležil otvoritve, koliko ima šola učilnic, kakšne kabinete itd. Tako se nam razširjena vest razrašča v poročilo, ki naniza ob vesti vse več dejstev in širše odgovarja na vsako od zahtevanih vprašanj, lahko se odloči tudi za drugačen vrstni red. Toliko/aenkrat. O drugih zvrsteh pisanja, kot so reportaža, intervju, anketa, pa morda kdaj kasneje. Novo vodstvo AMD Litija Zadnje dni aprila je bila konferenca delegatov AMD Litija. Udeležilo se je je 31 delegatov iz vseh treh sekcij. Poročilu predsednika, finančnem poročilu in poročilu nadzornega odbora so sledile volitve. Izvoljen je bil novi 13-članski izvršilni in 3-članskt nadzorni odbor. Sekcija AMD Dole je za svoje uspešno delo prejela plaketo AMD Litija, predsednik sekcije pa priznanje. Na 1. seji izvršilnega odbora so za predsednika izvolili tov. Načeta Šteferla, ki je že s svojim dosedanjim delom pri AMD dokazal, da mu gre zaupati tako dolžnost. Izvoljeni so bili še člani in predsedniki raznih komisij (gospodarsko—finančne, športne, za vzgojo in varnost v cestnem prometu in drugih). V novem izvršilnem odboru je kar polovica novih članov, zato nameravajo še popestriti svoje delo. Zastavili so si tele konkretne naloge: adaptacija doma, poživitev dela s člani, organizirati avto slalom in rally LKL. Še bolj se bodo posvetili delu z mladimi in tako pripomogli k večji varnosti otrok v cestnem prometu, že prav kmalu pa bodo začeli s tečaji o cestnoprometnih predpisih. AMD Litija je v I. 1981 štelo 523 članov. Njihovi tekmovalci so se udeležili vseh dosedanjih republiških rallvjev, posadka Majcen—Prcač pa je v razredu do 785 cem na 3. mestu v republiki. _ Foto: GO 4. STRAN PREPREČUJMO POŽARE I/ matičnega urada GAŠENJE POŽARI TRDIH SNOVI I rite snovi kot so, les, papir, blago, koža. guma. slama itd., gorijo s plamenom ali / žarom. Predmeti ali snovi začnejo goreti, ko se zaradi toplote vname vnetljiva površina. A A črn Trde snovi gasimo običajno / vodo, s paro pa jih dtišimo. Voda se ne more primerjati / drugimi sredstvi, pri uporabi pa moramo pa/iti. kje in kako jo uporabljamo. Curek vode moramo naravnati v žarišče ognja in ne \ plamen. Pri gašenju širših površin pa je potrebno sistematično cikcak gašenje od začetka ognja. POŽARI VNETLJIVIH TEKOČIN Vnetljive tekočine morajo najprej razviti dovolj hlapov, kar se lahko zgodi pri zelo nizki temperaturi, (npr. bencin -45» aceton -19°C, kurilno olje -55 "C, naftalin -79 "C itd.) Nastali hlapi se morajo segreti še do vnetišča. da se vnamejo (bencin 220° C, aceton 540 •', kurilno olje 330 "C. naftalin 520" C itd.) Treba je opozoriti, da so to temperature, pri katerih se hlapi vnamejo brez zunanjega vira vžiganja (iskra, plamen ipd.) Hlapi tekočin se vnamejo pod vplivom vira vžiga že pri temperaturah, ko tekočina začne hlapeti. Vnet- ljive tekočine gorijo po celotni površini. Vnetljive tekočine lahko gasimo / več sredstvi, kot so: pena, gasilni prašek, ogljikov dioksid (C02). pesek, /emlja, mokra žagovina in razna pokrivala. Pena je lažja od tekočine, zato na njej plava in preprečuje dostop zraka, ravno tako tudi prašek /a gašenje. Ogljikov dioksid (C02) deluje /adušljivo in s tem preprečuje dostop /raka do tekočine. CČ>2 je učinkovit le pri manjših površinah gorljivih tekočin in zaprtih prostorih. Način gašenja vnetljiv ih tekočin je podoben kot pri trdih snoveh. Vedno je potrebno gasiti od začetka ognja proti koncu in v cikcak črti. / vodo se vnetljive tekočine gasijo redkokdaj, in še to samo takrat, ko nimamo na razpolago drugih sredstev. Ciasili bomo le takrat, kadar gori špirit, alkohol, eter, ali aceton, ker se le te tekočine mešajo z vodo. POŽARI PLINOV lo so požari plinov, kot so: butan, propan. metan, mestni plin in tako dalje, ti vedno gorijo s plamenom, najintenzivnejše gorenje pa je takoj po vžigu. Pri plinih je velika nevarnost, da v določeni mešanici / /rakom eksplodirajo. /a gašenje manjšega požara v prostoru je /elo uspešen ogljikov dioksid (C02), Voda iti pena običajno nista uspešni, če gori plin v prostoru. Edino takrat, ko nimamo druge možnosti, / močnim vodnim curkom usmerjenim v mesto, kjer plin uhaja, poskušamo prekiniti o/, ločiti plamen od dovoda plina. Če. vemo, kje plin uhaja, je najbolje da zapremo ventil in plin bo sam ugasnil. Če je zaradi visoke temperature v prostoru dostop nemogoč, bomo gasili z večje oddaljenosti s praškom. Požari lahkih kovin lo so požari trdih snovi s svojimi posebnostmi. Materije kol so: aluminij, magnezij, elektron, termit, titan itd. pri gorenju razvijajo zelo vi-, soko temperaturo in svetal plamen. D Gffit Če bi te materijale gasili z vodo ali peno, bi prišlo do pokalne eksplozije. Požare lahkih kovin smemo gasili samo s suhimi materiali, kot so: gasilni prašek, pesek, zemlja in posebna vrsta gasilnih praškov. S lemi požari se bomo srečevali redkeje, dobro pa je vedeti, kako ravnati z njimi, ker se bodo v največji meri Nepreklicno naročam revijo »NAŠA OBRAMBA« Ime in priimek: ................................................................. Ulica:.................................................................... hiš. št. Kraj: .............:...........................pošta: ........................... Št. osebne izkaznice:............................................SO:............. Zaposlen: .................!.......................'............................. Revijo bom plača) po prejemu računa Naša obramba 61000 Ljubljana, poštni predal 190 tel., 061 28-639 Našo obrambo v vsako družino »Našo obrambo — v vsako družino« je geslo akcije, ki jo v letošnjem letu vodi /veza rezervnih vojaških starešin Slovenije na vsem območju naše republike. Njen namen je posredovati zbrano gradivo s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v vsak dom, ter prek neposrednega in zanimivega čtiva izobraževati in informirati delovne ljudi in občane z obrambnimi in samozaščitnimi nalogami v miru in morebitni vojni. Revija na zanimiv, nesuhopa-ren. poljuden način vodi bralca skozi splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, povede ga po vseh celinah sveta, skozi armade velikih sil, vendar pa tudi neuvrščenih in nevtralnih držav, ga usposablja za oborožen boj in neoborožene oblike odpora ter ga seznanja z revolucionarno preteklostjo jugoslovanskih narodov ter vseh ljudstev sveta. V vsakem pogledu je to izredno kvaliteten časopis, v katerem lahko vsak najde odgovor na vprašanja, ki ga zanimajo s lega področja. Akcijo v občini vodi občinski odbor te organizacije, poteka pa prek poverjenikov v krajevnih skupnostih. Revijo lahko naročite pri poverjeniku ali pa z individualno naročilnico. Revija je mesečnik, njena celoletna naročnina pa je 210 din. Priporočamo vam, da revijo naročite, saj je v njej objavljena vsebina predavanj za usposabljanje nerazporejenega prebivalstva, ki bo v naši občini potekalo v jesenskih in zimskih mesecih. U.S. Poverjeniki »Naše obrambe« v občini Litija KS DOLE /upan Milka - Dole 12 KS JABLAMCA Zavrl Anton — Cerovica n.h. KS JEVNICA /avrl Francka - Jevnica 7 KS POI.ŠMK Renko Marija - lepe .11 KS PRIMSKOVO Vidgaj Marinka - Gradišče n.h. KS KOSTREVNICA Perme Drago -Velika Kostrevnica .'9 KS KRESNICE (iabršek Vinko, Kresnice KS VAČE Rogelj Marjan Vače 24/a KS LITIJA - levi breg-Golob Jakob Trg na Stavbah 5 KS LITIJA - DESNI UREG Mantelj /lato - Partizanska pot n.h. KS ŠMARTNO , Kotar Lojze, Šmartno 141 KS GABROVKA Huč Roman - Gabrovka 20 KS SAVA Kobiljšek Slavka KS ŠTANGARSKE POLJANE Koprivnikar Miro, Št. Poljane 4 KS VINTARJEVEC Kepa Marko -Črni potok 1 KS VELIKA ŠTANGA Marn Janez Velika Štanga 7 KS MOTIČ Pavliha Rado Spodnji llotič T KS RIBČE Smrkolj /dravko Ribče 29 uporabljali za zažiga nje vojne. slučaju PO/ A KI ELEKTRIČNIH NAPRAV IN NAPELJAV ljudje, ki ne poznajo osnovnih ukrepov pri gašenju, so v življenjski nevarnosti, če so v bližini el. napeljave ali naprave. Nestrokovno gašenje / vodo ali peno je smrtno nevarno. Naprave ali napeljave gasimo s sredstvi, ki niso električno prevodni. To so predvsem gasilni prašek, ogljikov dioksid (CO2) in halon. E Ce pa naprave ali napeljave izključimo iz omrežja, jih je možno gasiti tudi z vodo, paziti pa moramo, da ne polivamo razžarjenih ali vročih predmetov, ker zaradi nagle spremembe temperature pokajo ali se deformirajo, s tem pa smo tudi mi v nevarnosti. R.P. KAJ VES O PROMETU? Tradicionalno občinsko šolsko tekmovanje pod tem naslovom je bilo 15.5. na litijski osnovni šoli. Stalnim naporom vseh, ki se trudijo za varnost v cestnem prometu, se imamo zahvaliti, da so naše ceste kljub povečanemu prometu iz leta v leto bolj varne za naše otroke. Pokrovitelj tekmovanja je bil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Litija v sodelovanju / AMD, Postajo milice in šolami. Sodelovali so učenci iz Šmartnega, Vač, Jevnice, Kresnic, Hotiča, Save in Litije. Udeležba je bila res množična, zelo razveseljivo pa je, da so tekmovalci pokazali veliko znanja iz cestno prometnih predpisov. Najboljše ekipe iz posameznih razredov so prejele pohvale. Učenci so pisali tudi spise na to temo, v šoli pa je bila zanimiva razstava risb in izdelkov. Starejši učenci so tekmovali še v spretnostni vožnji na poligonu pred šolo. V kategoriji 5. in 6. razredov so bili najboljši tekmovalci šmarske šole, prvo mesto med sedmošolci in osmošolci pa so osvojili Litijani. Naši prometni znaki V vsakem kraju in ludi v Šmarlnem imamo prometne znake. Nekateri so lepo ohranjeni, a večina jih je poškodovanih. Kdor gre od zdravstvenega doma proti Šmarlnem, vidi znak z napisom MARTN. Kdo ga je poškodoval? Si bil to ti? Ti je bil morda znak v napoto? Ta znak daje slab vtis o našem kraju. Vsak tujec si lahko misli, kako so nekateri Šmarčani nekulturni. Pred nedavnim je bil naš kraj še z napisom Šmartno, nato so mu odbili prvo črko Š in zdaj črko O, nato je ostala le beseda M A R TN. 7.a pešce — domačine to res ni posebno pomembno, kako pa naj gledajo tujci, pa je druga stran medalje. Da pa je zmešnjava še večja, se večkrat znak v nočnih urah v pomočjo vinjenih »kultur-nežev« obrne v nasprotno smer. Tako lahko tujca, ki ne pozna naših krajev, zmede, da ne ve, v kalem smer pelje cesta, v Šmartno ali Lilijo. Zato varujmo znake, ker je to tudi naša skupna lastnina, obenem pa varnost. Če bo tako, bo promet potekal mirno in brez zmed. Mihela Mohar, S-.b OŠ Šmartno pri Litiji Umrli v maju: Martinčič Frančišek, star SI let, iz Strmeča Štrus Martin, star 83 let, z Ustja Čeme Ladislav, star 53 let, iz Gozd Reke Čebular Ana, stara 86 let, iz Črnega potoka Zupančič Alojzija, stara 83 let, iz Črnega potoka Smrkje Katarina, slara 81 let, iz Črnega potoka Pavlin Stanislav star d2 let, iz Črnega potoka Mervar /denka, stara ()2 let, iz Črnega potoka /aman France, star 81 let, iz Litije Kumcr Alojz, star 66 let, iz Litije Jančar Jožefa, stara 81 let, iz Litije Hribar Ana, slara 7f> let, iz Litije Vodenik Janez, star 92 let, iz Stranskega vrha Popotnik Hinko, star 53 let, iz. Zagorja ob Savi Lukamčič Ljudmila, stara 53 let, iz Podšentjurja J.C. Poroke, rojstva, smrti . . . V mesecu maju se je na območju naše občine rodilo 6 dečkov in 11 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 49 parov. Poročili so se: Krištof Franc iz Šentvida pri Stični in /aman Kali i/ Studenca Ocvirk Jože iz Trbovelj in Prost Pavla i/ Trbovelj Pavlin Viktor i/ Dolenje vasi in Hrovat Jana iz Trbovelj Kos Jože iz Velike Preske in Hrovat Breda iz Dvora pri Žužemberku Kralj Darko iz Prevega in /.ele/nik Nevenka Viktorija i/ Senožeti Gala Sergej iz Ljubljane in Miharija Tajda iz Ljubljane Marinovič /latko iz Kisovca in /ore Slavka iz Dolenje vasi Uršič Matija iz Trbovelj in Vidergar Darja iz Zagorja ob Savi Vozel Rajko iz Mlinš in Kovačič Darina iz Jablane Cirar Anton iz Tirne in Sterle Lučka iz Litije Čeme Jožef iz Jeznega vrha in Kuhelj Vida iz Oble gorice Vovk Egon iz Litije in Žnidar Ivica iz Litije Cilenšek Franc iz Litije in Kosmač Maja iz Litije Matul Marjan iz Trbovelj in Klembas Zdenka iz Zagorja ob Savi Golob Alojzij iz Klade in Drnovšek Marija iz Logatca Kranjc Andrej iz Kresnic in Grčar Joža iz Kresnic Rozina Jožko iz Sp. Loga in Z rim Dušanka iz Zagorja ob Savi Mejak Marjan iz Domžal in Pelan Alenka iz Vira pri Domžalah Fakin Milan iz Znojil in Arh Bronislava iz. Dobrljeva Razpotnik Milan iz Golč in Skrinjar Mojca iz Razpotja Hudi Miran iz Zagorja ob Savi in Jerman Lidija iz Zagorja ob Savi Kreže Stojan iz Trbovelj in Bušič Jana iz Dobovca Muljavec Simon iz Litije in Marinovič Milka iz Litije Jurca Rudolf iz Zagorja ob Savi in Drnovšek Vida iz Zagorja ob Savi Pavlin Štefan iz Rtič in Končar Sonja s Konjšice Laharnar Srečko iz Litije in Anžič Lucija iz Litije Jelenko Jožef iz Pake in Matevž Irena iz Slov. Konjic Šedivy Kari iz Zgornje Kungote in Muzga Vlasta iz Litije Žurga Venčeslav iz Konjšice in Muršič Ivica iz Zagorja ob Savi Resnik Silvo iz Colniš in Judež Anica iz Gorenje vasi Pevec Jožef s Preske nad kostrevnico in Femc Ana s Preske nad Kostrevnico Jerin Zdenko iz Gradiških Lazov in Pevec Bernarda iz Preske nad Kostrevnico Kos Jože iz l.jubeža v Lazih in Kepa Danica iz Litije Vidmar Anton iz Preval in Zust Branka z Velike Štange Hauptman Janez iz Vintarjevca in Gričar Silva iz Črnega potoka Planinšek Vinko iz Zavrstnika in Planinšek Marija z Liberge Grom Franc iz Trbovelj in Zupan Milena iz Zagorja ob Savi Pire Sašo iz Šentvida pri Ljubljani in Ulčar Martina iz Šmartna pri Litiji Ciril Edvard iz Litije in Perme Jožefa iz Velike Kostrevnice Zaman Anton iz Velike Kostrevnice in Okoren Silva z Velikega vrha Kralj Ivan s Konja in Rajh Štefanija s Konja STRAN S 1^21083749 Z KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJ KS ŠMARTNO Praznovanje dneva mladosti — Devetdesetletnico rojstva tovariša Tita so šmarski osnovnošolci počastili z različnimi prireditvami. Na športni akademiji so podelili novosprejetim članom mladinske organizacije izkaznice, špornikom ter športnicam šole, razredov in oddelkov pa posebna priznanja. Učenci od prvega do četrtega razreda so tekmovali za športno značko, višja stopnja pa se je pomerila v troboju z vrstniki iz Litije ter Gabrovke. nad I (H) šolarjev podružničnih šol se je srečalo z glasbenikom Janezom Bitencem. ki jih je z glasbeno pravljico naučil novo pesmico. Popoldne so osmošolci obiskali še Titove zavode Litostroj v Ljubljani. Na ekskurziji — V začetku junija so bili šolarji na drugi ekskurziji v tem šolskem letu. Pe-tošolci so obiskali Vrbo, Doslovce. Drago. Begunje in sotesko Vintgar, šesto-šolci kobilarno Lipica, tovarno Ciciban v Mirnu, grad Kromberk in Novo Gorico, sedmošolci so spoznali zanimivosti glavnega mesta Hrvatske, osmošolci pa so združili ekskurzijo z zaključnim izletom, zato so se za tri dni odpeljalivv Koper. Umag. in Pulo. Sodelovanje se krepi — V marcu leta 1981 so se v Šmartnem sešli predstavniki vseh osnovnih šol v Sloveniji, ki se imenujejo po Francu Rozmanu — Stanetu. Takrat so se dogovorili, da se bodo vsako leto srečali v drugem kraju. Letos so bili gostitelji Mariborčani. Iz Šmartna se je odpeljala v mesto ob Dravi 10-članska delegacija, v kateri je bilo 6 učencev in 4 učitelji. Po prisrčnem sprejemu na železniški postaji smo odšli v šolo, kjer so potekali razgovori o nadaljnjem sodelovanju. Nato smo se z avtobusom odpeljali na Osankarico, kjer smo si ogledali najprej muzej: nato pa še prizorišče zadnjega boja Pohorskega bataljona. Ko je delegacija v imenu vseh šol položila k spomeniku venec in ko smo počastili spomin padlih z enominutnim molkom ter izvedli kratek kulturni program, nam je o komandantu Stanetu ter njegovem bataljonu spregovoril borec Tone Ulrih. Po kosilu v Šmartnem na Pohorju smo si izmenjali še priložnostna darila, nato pa smo se vrnili v Maribor, kjer smo se poslovili. Čez leto dni se bomo znova srečali, tokrat v Dragatušu oziroma v partizanski Beli krajini. * Obisk ladje »Kras« — Na pobudo občinske konference SZDL Litija je v aprilu navezala šmar-ska šola stike s Splošno plovbo iz Pirana. V sredo, 2. junija, je 30 učencev sedmih, in šestih razredov odpotovalo v to obmorsko mesto, kjer so bili gostje ladje »Kras«. Častniki so jim razkazali vse prostore, nato pa so jih povabili še na zakusko. Pred odhodom domov so jim zvrteli še filma o plovbi in pomorskih poklicih. Prvo srečanje — Novo naselje v Cerkovniku šteje nad140 hiš. kjer prebivajo največ mlade družine s šoloobveznimi otroki. Le-ti so se dogovorili, da bodo za vse vaščane organizirali srečanje. Sredi maja so jih povabili na balinišče sredi soseske, kjer so jim izvedli kulturni pogram, njihove mame pa so poskrbele za domače pecivo, s katerim so postregli vsem prisotnim. Obisk je bi presenetljiv, saj le od redke hiše ni bilo nikogar. Zdaj se pripravljajo že na drugo srečanje, ki ga bodo ob pomoči mladine organizirali pred letnimi počitnicami. B. Ž. LITIJA Zbor pionirjev v Črnomlju Pionirska organizacija pripravlja najmlajše na naloge, s katerimi se vsakodnevno srečujejo. V soboto, 12. junija 1982, je potekal v Črnomlju zbor pionirjev Jugoslavije, ki sodi v sklop 90-obletnice rojstva Josipa Broza Tita in praznovanja 40-obletnice delovanja Zveze pionirjev Jugoslavije. Na zboru v Črnomlju se je zbralo 7300 pionirjev iz Jugoslavije, od tega 300 iz drugih republik in pokrajin. Ker je bilo letošnje leto v Litiji ustanovljeno Društvo prijateljev mladine, so odšli na srečanje tudi pionirji iz naše občine. Na osrednji prireditvi so zadnji nosilci— pionirji oddali kurirčkove torbice. Po končanem zboru, so udeleženci zbora dobili partizanski golaž in kruh. Nato pa so v popoldanskem času pionirji iz Črnomlja prikazovali na prostem več kot dvajset najrazličnejših dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo v šoli in v pionirski organizaciji. Na prostem so prikazali svoje veščine taborniki, gasilci, nastopale so kulturno umetniške skupine iz različnih šol Slovenije. V osnovni šoli je bila odprta razstava ročnih del, radiomaterjev, pionirska razstava, likovna razstava, razstava kluba OZN, zgodovinskega krožka in še mnogo drugih. V telovadnici so nastopili pionirji in pionirske z gimnastičnimi vajami, nato pa so bile organizirane tekme. V kulturnem domu v Črnomlju so si lahko pionirji ogledali ročk opero »Maček Muri«, v kateri nastopajo poleg glasbenikov, pionirji in pionirke iz Črnomlja, pod vodstvom Silvestra Mihelčiča. Predstava je vse navdušila. Zbor pionirjev Jugoslavije pomeni svečan zaključek celoletne pionirske aktivnosti, povezan z zaključkom XII. Jugoslovanskih pionirskih iger »Rastemo pod Titovo zastavo«. E.K. Ceneje do šolskih knjig Ker je celotna naša družba usmerjena k varčevanju, skušajo tudi na litijski šoli, poleg drugih oblik varčevanja, prispevati k stabilizaciji, s tem da organizirajo vsako leto sejem rabljenih učbenikov, kjer lahko učenci prodajajo in kupujejo knjige po nižjih cenah. Vsako leto je obisk učencev na sejmu večji, zato tudi letos pričakujejo, da se bodo starši in učenci zavzeli za to obliko nakupa učbenikov. Učenec, ki proda svoje knjige in dobi zanje denar, lahko s tem denarjem kupi knjige od drugega učenca. Poleg tega že vrsto let na šoli nabavljajo delovne zvezke kar v šoli. tako da ni treba staršem skrbeti za nakup. S tem ko učitelji organizirajo prodajo del. zvezkov na šoli, dobi šola 5 % popust, ki jim ga nudi knjigarna v Litiji. S tem denarjem bodo letos kupili knjige tistim učencem, katerih starši imajo nižje dohodke in težko kupijo knjige. Knjige bodo ti učenci na koncu šol. leta vrnili šolski knjižnici. Knjižni sejem za L, 2., 3., 5., 6. in 7. r bo v četrtek, 24. 6. 1982 od 11. — 14.30 na igrišču pri stari šoli. od II. — 13. ure — nižja stopnja od 13. — 14.30 — višja stopnja 4. razred, bo prodajal učbenike 3. razredu v petek, 18.6. 1982, ker gre 4. r. v šolo v naravi. E.K. KS KOSTREVNICA Vodovod Potrebe po gradnji novega vodovoda so se v Mali Kostrevnici kazale že dlje časa, saj do sedaj preskrba s pitno vodo ni bila zadovoljiva. Vodo so črpali iz lastnih rezervoarjev in celo iz potoka. Pobude o gradnji novega vodovoda v Mali Kostrevnici so bile dane že ob začetku gradnje nove ceste (pred 6 leti). Letos pa se je gradnja začela. S pitno vodo naj bi bilo preskrbljenih 30 stanovanjskih hiš in 6 gospodarskih poslopij. Zajetje vode je v vasi Lupinica, kjer je močan izvir direktno iz apnenčasto — dolomitne skale. Voda ie po strokovni analizi neoporečna. Celotna investicija naj bi stala 150 starih milijonov. Sredstva pritekajo iz več virov. Vsa dela na trasi pa so krajani opravili s prostovoljnim delom. Sedaj je opravljenih že 60%, vseh del, za preostalih 40% pa je zmanjkalo sredstev. Krajani upajo, da se bo tudi ta problem čimprej razrešil, saj jim je zdrava pitna voda še kako potrebna. S.S. KS GABROVKA Ritmika na vasi Na OŠ Gabrovka že tretje leto vadi ritmična skupina. Mentorica Maja Medved je za ples navdušila precej deklet, vendar pa jih je dosti odstopilo že po nekaj vajah. Tako danes skupina šteje 10 deklet, večinoma osmošolk. Najtežji trenutki so pred nastopi, kajti dekleta se ne morejo znebiti treme, pa čeprav so že velikokrat zaplesala pred gledalci. Posebno letos ni minila nobena šolska proslava brez njihove točke, še posebej pa so bile vesele sodelovanja na Večeru po domače v Gabrovki na proslavi ob dnevu mladosti v Litiji, na prireditvi Pokaži kaj znaš v Dolskem, na srečanju OS v Dolenjskih Toplicah ter na proslavah krajevnega praznika v Gabrovki in na Mirni. Njihovi plesi so pri gledalcih vedno vzbudili najprej presenečenje, nato pa odobravanje in spontan aplavz, kar je nagrada in vzpodbuda za nadaljnje delo, posebej še zato, ker so prve v litijski občini začele s to vrsto gibanja. V.M. Mladost — most v prihodnost Narava zaporedno menjava letne čase. Spet je težko pričakovana pomlad, z njo pa tudi maj — mesec mladosti. Za vse mlade je to čas, ko pokažejo, da so res mladi, polni energije in da je mladost most v prihodnost, v življenje. Dan mladosti so mladinci OŠ Gabrovka pričakali pri vrstnikih OŠ BAZA 20 iz Dolenjskih Toplic. Srečanje mladincev obeh šol je vzpodbudilo dejstvo, da sta šoli že od 1976. leta pobrateni. Letos so to prijateljstvo za dan mladosti poglobili z dvodnevnim srečanjem. Sprejeli so jih učenci 7. in 8. razredov skupaj s pedagoškimi delavci OŠ Dolenjske Toplice. Dopoldne so se učenci pomerili med seboj v košarki in odbojki, popoldne pa je bilo kuliurno srečanje, ki so ga pripravili učenci obeh šol. Večer so naši učenci preživeli na domovih gostiteljev iz Dolenjskih Toplic. Naslednji dan pa so se peš napotili v Bazo 20, kjer so bili učenci 7. razredov obeh šol sprejeti v mladinsko organizacijo. Pot je bila dolga, tod nihče ni pomislil na utrujenost. Svečanemu sprejemu so prisostvovali poleg pedagoških delavcev tudi predstavniki KS in DPO iz Dolenjskih Toplic. Za učence obeh šol sta bila ta dneva res pravo doživetje, to so bili trenutki jih je povezovala misel, da je mladost res most v prihodnost. ki l.M KS PRIMSKOVO Odkrili kraško jamo V Sevnem so proti koncu maja povsem slučajno, ko so kopali temelje za novo hišo, naleteli na kraško jamo. Ogledali so si jo člani Jamarskega društva »Železničar« iz Ljubljane, do njihovega prihoda pa so krajani jamo močno poškodovali, saj so odnašali domov najlepše kapnike. Jama je sedaj zaščitena, saj je zares lepa in edina daleč naokrog. R.B. Praznovali krajevni praznik V nedeljo, 13. junija so krajani Primskovega praznovali svoj 2. krajevni praznik. Poleg domačinov so se svečanosti, po njej pa družabnega srečanja, udeležili najvidnejši predstavniki našega družbeno-političnega življenja. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole in domači mešani pevski zbor pod vodstvom Pavleta Žagarja, slavnostni govornik pa je bil predsednik OK SZDLLitga tov. Miro Kaplja. Letos so bila prvič podeljena tudi krajevna priznanja. Kljub izredno slabemu vremenu je prireditev odlično uspela. R.B. KS SAVA Telefoni v Lešah V začetku junija 1982 so prebivalci. Leš končno dobili telefonske priključke, kar je za oddaljeno vas, ki je med NOB ves čas pomagala partizanom, izredno velikega pomena. Sodoben kmetovalec še kako potrebuje telefonsko povezavo, da hitro pokliče živinozdravnika, zdravnika, se poveže s KZ, pomeni o nabavi umetnih gnojil, semen in popravilu kmetijskih strojev. Lešani so vedeli, da morajo sami poprijeti za delo, zato so ustanovili gradbeni odbor, ki je skrbel za organizacijo in izvedbo del. Za 12 priključkov v Lešah in tri v Mošnjaku so postavili 60 drogov in izkopali jame, napravili čez gozd 1 km dolg in 7 m širom jarek, naredili 5 ozemljitev, 6 sider in 3 opore ter pomagali vleči kabel, (ki ga je bilo zelo težko dobiti), ter žagati veje na sadnem drevju. Vrednost prostovoljnega dela znaša na gospodinjstvo 5.000 din. KS Sava je plačala za projekt 42.000 din. S to akcijo so Lešani in tisti, ki so jim dobronamerno pomagali, dokazali, da se da z dobro voljo in trdim delom spreminjati življenje na vasi. A.O. KS JEVNICA Huda izguba V četrtek, 10. junija 1982 je nad Jevnico in okoliškimi hribi divjala huda nevihta z bliskanjem in grmenjem. Kmetje so hiteli pospravljati seno. Tudi Godčeva družina ga je pospravila in se v dežju odpeljala proti domu. Ko so bili že blizu domačega hleva, se je nenadoma močno zasvetilo. Strela je oplazila oba konja, ki sta takoj poginila. Na srečo ni bilo človeških žrtev, kljub temu, da je bilo na vozu pet članov družine. Izguba živine, vredno 20—25 milijonov dinarjev, kmetu, ki nima druge vprežne živine ne traktorja veliko pomeni. Se posebno družini s petimi majhnimi otroki. SERIJA VLOMOV V POČITNIŠKE HIŠICE V mesecu maju je zaenkrat še neznani storilec vlamljal v počitniške hišice na našem območju. Potoval je s Save proti Jablaniški dolini, Gradišču, do Jazbin, povsod pridno vlamljal, kot kaže, pa opravlja sedaj svoj posel na območju občine Grosuplje. Prosimo občane, če je kdo videl kakšno sumljivo osebo, ki bi se gibala po navedenih krajih, da to sporoči na PM Litija, tel. št. 92 SPRETNI ŽEPARJI DELAJO NA VLAKIH Zadnje čase se vse pogosteje pojavljajo primeri, da je kdo na vlaku okraden. Res je vroče, vendar ni pametno suknjičev, v katerih žepih so denarnice, obešati na obešalnike na vlaku. Tako je bil dne 11.5.1982 razočaran Litijan, ki je hotel izstopiti, in je ugotovil, da mu je nekdo iz žepa suknjiča vzel čekovno knjižico, čekovno karto, osebno izkaznico in 500,00 din. Tudi Škofjeločanu je bilo vroče, ko je stopil v Ljubljani na vlak, zato si je slekel suknjič, kjer je imel denarnico z 21.000,00 din ga obesil na obešalnik poleg sedeža, kjer je sedel. Malo pred železniško postajo Litija je k njemu prisedel neznanec in svoj suknjič obesil na isti obešalnik, kjer je bil oškodovančev. Kmalu zatem je vlak na železniški postaji Litija začel ustavljati, neznanec je vstal, vzel svoj suknjič in hitro izstopil. Vlak je začel voziti proti Zidanemu mostu, Škofje-ločan je nekaj posumil, pogledal v žep in ugotovil, da je z neznancem izginila tudi njegova denarnica z milijoni. Z UKRADENO STOENKO V SAVO Neznanec je v Zagorju ukradel osebni avtomobil ZASTAVA 101 in z njim drvel proti Ljubljani. Zaradi velike hitrosti ga je v kraju Ribče, v blagem desnem ovinku, zaneslo z vozilom v levo, kjer je drsel ob obcestni drsni ograji, jo prevozil, se prevračal 30 m po nasipu in pikiral v rokav reke Save, kjer je bila 1 m globoka voda. Vozilo je tam obstalo na kolesih, obrnjeno v smeri Litije. Pri tem »letenju« je bilo vozilo popolnoma uničeno in je na njem za pribl. 150.000,00 din materialne škode. Storilcu smo na sledi. < Požrtvovalni občani naselja Ribče so s čolnom pregledali rokav reke, saj je obstajala možnost, da bi se tja zatekle poškodovane osebe. KDO JE LASTNIK NAJDENE DENARNICE? Konec meseca aprila 1982 je bila na Ljubljanski cesti v Litiji, blizu Petrolove črpalke, najdena denarnica brez dokumentov. V denarnici je bil denar, vrednostni boni za prehrano, žetoni za mestni avtobusni promet in ključi avtomobila. Lastnik bo navedeno lahko dvignil na uradu za najdene predmete v Litiji. TURISTIČNO DRUŠTVO LITIJA VABI NA TRADICIONALNO KULTURNO-ZABAVNO PRIREDITEV LITIJSKA NOČ v soboto, 17. julija 1982, ob 18. uri na košarkaškem igrišču, v primeru slabega vremena pa v sindikalni dvorani na Stavbah. Zabaval vas bo humorist JAKA ŠRAUFCIGER — VINKO ŠIMEK. Za ples bo poskrbel ansambel JOŽETA KREŽETA. Postrežem boste s pristno kapljico, jedili z žara, prireditelji pa pripravljajo tudi bogat »RIBOLOV«. Vstopnina 100.-, konzumacija 50.- dinarjev. 6. STRAN KULTURA FILMSKI KAŽIPOT— V prvem počitniškem mesecu se bo v šmar-skem kinu zvrstilo pet filmov; štirje bodo ameriški, eden pa jugoslovanski. 3. in 4. julija bo na sporedu komedija ARTISTI IN MODELI, teden dni pozneje pa SREČANJE TRETJE VRSTE. Po domačem vojnem filmu ŽELEZNA BRIGADA bomo videli še pustolovko LEV V SRCU in fantastični film KITAJSKI SINDROM. KLAVIRSKI KONCERT — Tradicionalnim koncertom mladih glasbenikov v avli šmarske šole se Glasbena šola Litija in Šolsko kulturno društvo Zvonček tudi letos nista izneverila. Dosedanjim nastopom Alenke Bernik. Pavleta Rakarja in Urške Meglic sta se letos pridružili še mladi pianistki Barbara Gernedel in Tadeja Mantel iz Litije. MNOŽIČEN OBISK GLEDALIŠČ — Za obisk predstav vsakoletnega mladinskega kulturnega tedna je tudi v šolah naše občine čedalje več zanimanja. Letos si je prireditve v ljubljanski Drami. Operi. Lutkovnem gledališču in Cankarjevem domu ogledalo več sto šolarjev z litijske, šmarske in gabrovške osemletke ter nekaterih njihovih podružnic. TRIJE ZBORI PELI V TRBOVLJAH — Na petem srečanju mladih pevcev in pevk Zasavja, kjer se je predstavilo 12 zborov, so sodelovali tudi trije iz naše občine. Litijsko šolo sta zastopala otroški in mladinski zbor. ki ju vodi Darinka Slimšek. šmarsko pa otroški zbor pod vodstvom Lojzke Koritnik. LIPA GOSTILA PEVCE IZ ITALIJE — V soboto. 22. maja. je bila prva letošnja prireditev na notranjem dvorišču gradu Bogenšperk. Kot gost lftijske Lipe se je predstavil moški pevski zbor ALABARDA iz Trsta, s katerim so se Litijani spoznali ob lanskoletnem novoletnem na-. stopu v Portorožu. Po pozdravnih pesmih gostiteljev so italijanski pevci zapeli 18 skladb znanih svetovnih skladateljev, dodali pa so še dve slovenski, in sicer Nocoj pa, oh, nocoj in Večerni zvon. Po koncertu, ki ga je pov\ zovala članica ljubljanske Drame Polona Vetrihova, in je navdušil maloštevilne poslušalce, sta si zbora izmenjala darila ter potrdila nadaljnje sodelovanje. KONCERT ZA ŠOLARJE — Šmarski šolarji sedmih in osmih ra- zredov so imeli zadnji teden v maju živo uro glasbe, v kateri so spoznali razvoj slovenske vokalne glasbe od renesanse do danes, slišali pa so še nekaj skladb jugoslovanskih in drugih narodov. To doživetje jim je omogočil Šmarski oktet pod vodstvom Rudija Vidica. za primerno razlago pa je poskrbela učiteljica glasbenega pouka Marjana Kralj. Učenci so pozorno spremljali nastop okteta, zato je ob zaključku zapel še dodatno skladbo. Srečanja šolarjev s tem ansamblom naj bi postala tradicionalna. DOBER OBISK NA BOGENŠ-PERKU — Prvo junijsko nedeljo je bila na grajskem dvorišču že druga prireditev v tekoči sezoni, ki je privabila nad 100 ljubiteljev zborovskega petja. Šmarski oktet je povabil v goste dekliški nonet Carmen iz Trebnjega, ki ga vodi Slavka Kuk-man; našim poslušalcem se je predstavil pred letom dni v Litiji na predvečer šentviškega tabora slovenskih pevskih zborov. Ansambel deluje že šest let. vse mlade pevke, ki se šolajo ali študirajo v Ljubljani, pa druži ljubezen do petja, saj imajo vaje lahko le ob sobotah, ko prihajajo domov. V izvedbi gostij in domačinov smo slišali 20 skladb, nazadnje pa so dve zapeli še skupaj. Navdušeni poslušalci so jih nagradili s ploskanjem in dosegli, dči so dodali še dve pesmi. B.Z. Šmarski oktet pogosto nastopa (foto: Zofka) Nonet Carmen iz Trebnjega Samoupravna komunalna skupnost občine Lilija Na podlagi 33. in 34. (uma Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zomljinčem (Ur A SKS, il. T/77), 1. člena Odloka o >pre me Babah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim ze»«UYeni v občini I itija (Ur.l. SRS, it. I l/HI), Meril in kriterijev za pridobivanje stavbnih zenarjttč družbene uutnine v za gradnjo aUnovanJakih kal, obrtnih delavnic in I. SRS, M. 1I/B1) ki plana Samouprav* nosli občine I ItlJa za leto lf»l, razpisuje Samoupravna skupnost obilne Litija, Jerebova 6, UtUa I itija (Ut. JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč za gradnjo stanovanjskih hiš v Litiji na Graški Dobravi t. Oddaja se naslednja stavbna zemljišču po ceni KI) din/m2: I. pare. št. 1339/1 IX, njiva 4, 615M1, k.o Hotić :. pare. št. 1339/119. njiva 4. 542', k.o. Hotič 3. pare. št 1339/121), njiva 4, 541 m', k.o. Holič 4. pare. It. 1339/121, njiva 4. 545 m', k.o. Holic 5. pare št. 1339/122, njiva 4, 542 m', k.o. Holič 6. pare št. 1339/123. pašnik 4, 690 m1, k.o. Hotič 7. pare. št 1339/126, pašnik 4, 557 m», k.o. Holic S. pare. št. 1339/116. njiva 4. 550 m1, k.o. Hotič 9. pare. SI. 1339/1 15", njiva 4. 549 m', k.o. Hotič 10. pare. il. 1339/41. pašnik 4. 540 m1, k.o. Holic 11. pare. šl. 1339/42. pašnik 4. 539 m", k.O. Holic 12. pare. šl I33K/IK. gozd 1, 512 m1, k.o. Holic 13. pare. It I33S/17. gozd I. 649 m', k.o. Hotic. II. Navedena stavbna zemljišča bodo opremljena / naslednjimi komunalnimi napravami: 1. dostopna cesta v makadamu 2. vodovod 3. kanalizacija 4. javna razsvetljava 5. glavni elcktro vod od I P do parcele pod številko 7 l.j. 1339/126. 111. Komunalne naprave pod točko 1., 2. in 3. bodo zgrajene do 31. 12. I9K2. Komunalne naprave pod točko 4. in 5. bodo zgrajene do konca leta 19X3 v-^ IV. Stavbne parcele bodo opremljene s skupnim gradbenim elektro priključkom, ki ho pripravljen do 31. 10. 19X2. Stroški za navedene komunalne naprave za eno stavbno parcelo znašajo: 1. za dostopno cesto V makadamu: 117.295,93 din 2. za vodovod: 54.939,51 din 3. za kanalizacijo: 45.0X6,42 din 4. za javno razsvetljavo: 28.218,00 din 5. za javni elektro vod: 24.584,00 din 6. za ostale stroške: 3.461,54 dir) VI. Stroške za komunalne naprave pod locko I., 2., 3. in 6. morajo investitorji poravnati do 31. 10. 19X2. i Stroške za komunalne naprave pod točko 4., valorizirane z indeksom podražitve gradbenih storitev pa do 30. 6. 19X3. Stroške za komunalne naprave pod točko 5. bodo investitorji plačali DES TO/D Elektro Ljubljana okolica v obliki priključnega prispevka ob pridobitvi elektroenergetskega soglasja, ki sedaj znaša 24.5X4,00 din. Pridobilelji stavbnih zemljišč bodo morali v naslednjih letih financirati i/gradnjo manjkajočih komunalnih naprav (nizkonapetostno kabelsko povezavo med hišami, asfaltiranje ceste). VIL Posebni pogoji za pare. štev. 7 (pare. št. 1339/126) in 13 (pare. št. I V38/17) so v tem, da hiše ni možno priključiti na novozgrajeno kanalizacijo. Objekta na teh dveh parcelah bosta morala priključitev na kanalizacijo izvesti s prečrpavanjem, kar ho določeno v lokacijskem dovoljenju. VIII. Investitorji bodo morali ob pridobitvi gradbene dokumentacije pla: čati kmetijsko .zemljiški skupnosti občine Litija prispevek za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča v stavbno, ki znaša za: - njivo 4 40,00 din/in' - pašnik 4 30,00 din/m' - gozd I 20,00 din/m». IX. Na razpisanih parcelah je po Pravilniku o izvajanju zazidalnega načrta Graška Dobrava GS 4/1 možno graditi objekte s kletjo, pritličjem in možnostjo izkoriščenega podstrešja. Višina kolenčnega zidu je lahko maksimalno 1,0 m. Kandidati morajo ob prijavi na javni natečaj plačati varščino v višini 15.000,00 din na račun it. 50150-662-24513 — Samoupravna komunalna skupnost občine Litija — Enota za urejanje stavbnih zemljišč, ali na blagajni/strokovne službe komunalne in stanovanjske skupnosti, Jerebova 6. V primeru, da interesent na javnem natečaju uspe, se plačana varščina všteje v ceno komunalnega prispevka, če pa stavbnega zemljišča ne dobi, se mu varščina vrne. V kolikor kupec kasneje odstopi od gradnje, varščina zapade v korist Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija, razen v izjemnih primerih (smrt v družini, težja bolezen). XI. Pridobitelj stavbnega zemljišča mora pričeti z gradnjo v roku enega leta in končati gradnjo v petih letih po pridobitvi stavbnega zemljišča. XII. Udeleženci morajo do 31. 7. 1982 do 14. ure dostaviti ponudbo za pridobitev stavbnega zemljišča. Obrazec za ponudbo ter merila in kriterije za pridobivanje stavbnih zemljišč dobite na naslovu: Samoupravna komunalna skupnost občine Litija, Jerebova 6, Litija, kamor ludi vložite ponudbo z naslednjimi dokazili: 1. potrdilo o družinski skupnosti, ki ga izda matični urad 2. dokazilo o dohodku gospodinjstva v preteklem letu, ki ga izda OZ D, kjer so člani gospodinjstva zaposleni 3. potrdilo o dobi stalnega prebivališča v občini Litija, ki ga izda matični urad 4. potrdilo o času zaposlitve v občini Litija, ki ga izda OZ D 5. dokazilo o času namenskega varčevanja za gradnjo stanovanjske hiše 6. dokazilo o plačani varščini. XIII. O izidu javnega natečaja bodo udeleženci obveščeni do 30. 8. 1982. XIV. Vse potrebne informacije dobite na Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, Jerebova 6, telefon 881—004, pri Sladic Marjani ali Tomažič Antonu. Komisija za izvedbo javnega natečaja Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija <4° v ALI ŽE VESTE, DA BO 21. JULIJA MERKUR —KRANJ V LITIJI, JEREBOVA 16, ODPRL NOVO PRODAJALNO S KOVINSKO-TEHNIČNIM BLAGOM PRODAJNI PROGRAM: • VODOINSTALACIJSKI MATERIAL • SANITARNA OPREMA • PEČI IN MATERIAL ZA CENTRALNO m OGREVANJE • ELEKTROINSTALACIJSKI MATERIAL, SVETLOBNA TELESA, AKUSTIČNI APARATI, KASETE IN GRAMOFONSKE PLOŠČE • ROČNO, STROJNO ORODJE IN STROJI • STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE • VIJAČNO BLAGO, ŽIČNIKI, VERIGE • BELA TEHNIKA, GOSPODINJSKA STROJI IN DRUGI IZDELKI ZA ŠIROKO POTROŠNJO • SPLOŠNO ŽELEZNINSKO BLAGO VELIKO IZBIRO BLAGA, STROKOVNE NASVETE, SOLIDNE CENE VAM BO NUDIL MERKUR-KRANJ TUDI V LITIJI MERKUR KRANJ ACIJA CIJA 3. OBČINSKO PRVENSTVO V SLO IN DS EKIPA OŠ DOLE — ZMAGOVALEC Največ /nanja in pripravljenosti so pokazali dolski učenci. Odlična organizacija OS Dušan Kveder — Tomaž Litija in občinskega štaba za TO. Peklenska vročina je od vseh tekmovalcev zahtevala izredne napore. kot smo že lahko prebrali v prejšnji številki, so tudi letos na vseh šolah naše občine posvetili izredno skrb pripravljenosti mladih iz veščin SI.O in DS. Izredno zahtevno in obsežno gradivo iz prve pomoči, na- rodne zaščite, topografije, orientacije, orožja in celo prometne vzgoje so morali predelati prav vsi učenci 7. in S. razredov naše občine. Po posebnem ključu je imelo 11 ekip iz OS Litija Šmartno, Oabrovke in Dol pravico sodelovati na 3. občinskem prvenstvu. Tokrat so nas gostili 1 .itijani in nikogar ni bilo, ki z organizacijo ni -zadovoljen. In kako je potekala proga, dolga okoli rt km? Tekmovalci na k6 PP praktično obvezujejo ranjenega tovariša, (fote — J. kobal) komisija za delovna razmerja kOP komunala Litija 61270 LITIJA Valvasorjev trg 3 objavlja prosta dela in naloge: 1. kurjača centralne kurjave, z ustrezno kvalifikacijo Sklenitev delovnega razmerja po dogovoru. Pismene ponudbe z dokazili o usposobljenosti pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. Ponovno vabimo vse upokojence, da se prijavijo za pevski zbor, balinanje in kegljanje, ki bo pri Društvu upokojencev Litija. Prijave za rekreacijo sprejemamo v tajništvu Društva upokojencev vsako sredo in petek od 8.—12. ure. t • Istočasno obveščamo vse članice—upokojenke, da je vsak prvi četrtek v mesecu sestanek upokojenk v prostorih DU v času od 16.—20. ure. Vabljeni. V gostišču »Valvasor« v gradu Bogenšperk, ki je odprto vsak dan, razen ponedeljka, od 10.—22. ure vam postrežemo z izbranimi domačimi specialitetami ter jedili po naročilu. Sprejemamo tudi naročila za piknike večjih in manjših skupin Se priporoča Kolektiv GP Litija V. Start je bil pri OŠ v Smartnem kjer so opravili tekmovalci tudi preizkus s streljanja z zračno puško in reševanju tekstov. Od tu je potekala proga najprej do spomenika žrtvam NOV, kjer je bila orientacija, pa do križišča jahlaniškc ceste in odseka za Zagorje, kjer so bile težke naloge topografije, do hiše (Ki na Šmarski cesti, kjer so učenci reševali tekst o puški M —18, jo razstavljali in sestavljali. Tu so določili azimut, ki jih je pripeljal na Sitarjevec do pretvornika in naprej do spomenika NOV v Litiji. Iz le kontrolne točke je tekmovalce pot vodila še do ribiškega doma, kjer je bilo potrebno uredili namišljenim ranjencem prvo pomoč in odgovoriti na 20 vprašanj. Medtem, ko je bila zadnja ekipa že na poli. so se na cilju zbrali že vsi rezervni oficirji — kontrolorji in predstavniki šol, vodje ekip in drugi, ki so z zanimanjem spremljali to tekmovanje. Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev pokala ter diplom. Zmagovalca, ekipa OS Dole in drugo plasirana ekipa OS Gabrovka sta si tako pridobila pravico nastopa na regijskem prvenstvu v Ljubljani. Ker je tudi to že za nami. naj povem, da je bilo v Tacnu — na šoli za miličnike kadete, kjer je ekipa Dol neuradno dosegla 9. mesto med M> ekipami in da je celo zapravila uvrstitev med prve .V Naslednje leto bo gostitelj OS Šmartno pri Litiji. Pridno se učite, spoznavajte orožja, obujajte spomine na pridobitve NOV. S temi besedami in z željo, da bi tudi naslednja leta tako delali, sla ob zaključku pozdravila vse nastopajoče komandant OSTO Rihard Urbane in predsednik odbora za SLO in DS pri S/DL Litija, Franc Mali. ROKOMET Letos četrti, drugo leto se višje Lani, ko so prvič nastopali v I. republiški rokometni ligi, so bili roko-metaši Usnjarja sedmi, letos pa so se plasirali še za tri mesta višje, kar je nedvomno velik dosežek. Ker za sedanjo generacijo, ki uspešno igra v 1. rep. rokometni ligi, prihajajo prav tako talentirani in dobro šolani rokometaši, strokovno vodstvo kluba načrtuje za naslednje leto start na sam vrh lestvice. Večjih kadrovskih sprememb v ekipi ne bo. Trener prof. Markovič bo še naprej vodil ekipo, saj so v klubu z njegovim delom izredno zadovoljni. V JLA je odšel desno krilo i listek, zunanji igralec Kirm pa je zaradi nenehno ponavljajoče poškodbe prenehal igrati, Ekipi se je priključil Vrhovnik, ki se je vrnil iz JLA, priložnost pa bodo dobili tudi mlajši igralci iz mladinske ekipe (Spende, Kralj, Grom, Spelič, Burja, Berdajs). Tudi v upravi ne bo sprememb. S pripravami na novo sezono bodo rokometaši Usnjarja pričeli konec julija. Lestvica 1. rep. rokometne lige 1981/1982 Lipa MokercKIG(- Rudar Usnjar Minerva V. Nedelja Krško Aero Celje Bftnik Peko Polet Panizan 22 19 3 1)22 13 2 22 10 6 22 11 2 22 10 3 22 10 3 0 548:525 41 7 536:466 27 6 607:562 26 9 510:491 24 9 566:533 23 9 549:553 23 22 10 1 II 572:582 21 22 9 2 11 581:611 20 22 9 1 11 527:545 19 22 8 3 11 557:579 19 22 7 4 11 479:501 18 22 0 2 20.490:674 2 Kolesarske transverzale V zadnjem obdobju se je v Sloveniji zopet začelo razvijati turistično kolesarjenje. Tudi v naši občini je vse več kolesarskih navdušencev, ki si s potiskanjem pedal izboljšujejo svoje zdravje in si obenem ogledujejo lepote ožje in širše domovine. Ravno tem je kolesarski klub Rog Franek po zgledu planinskih organizacij namenil slovensko kolesarsko transverzalo, ki je dolga 1000 km in v 8 etapah obkroži Slovenijo. Etape potekajo: 1. Ljubljana — Kranjska gora 2. Kranjska gora — Nova Gorica Nova Gorica — Koper Koper — Kočevje Kočevje — Rogaška Slatina Rogaška Slatina — Murska Sobota Murska Sobota — Slovenj Gradec 8. Slovenj Gradec — Ljubljana Na vseh mestih postanka popotniki po transverzali lahko dobijo žig v transverzalno knjižico. Knjižico in druge potrebne informacije dobite v pisarni Kolesarskega kluba Rog Franek, Zadružna 9, Ljubljana. Tistim, ki pa menite, da je za začetek Slovenska kolesarska transverzala prenaporna, predlagamo, naj se lotijo Dolenjske transverzale, ki v 5 etapah popelje kolesarja na 300 km dolgo pot po Dolenjski. Etape potekajo: 1. Novo mesto — Čatež 2. Čatež — Trebnje 3. Trebnje — Dolenjske Toplice 4. Dolenjske Toplice— Vinica 5. Vinica — Novo mesto Tudi tu dobite na postajah kontrolne žige, transverzalno knjižico in dodatne informacije pa na naslovu: Kolesarsko društvo Novo mesto — pp. 3, 68000 Novo mesto. U.S. ODLIČNI MLADINCI IN PIONIRJI Mladinska ekipa RK Usnjarje v prvenstveni sezoni, ki se je pravkar končala, v republiški ligi — jug brez prave konkurence osvojila prvo mesto. Če bi vseskozi igrali v popolni sestavi (Maček in Kres sta večinoma igrala pri članih), bi prvo mesto osvojili celo brez poraza. Mlajši pionirji so na republiškem prvenstvu zasedli odlično 5. mesto, kar dokazuje dobro delo z najmlajšimi rokometaši. Pionirje sta na republiškem prvenstvu — finale je bilo v Smartnem — vodila trenerja Hari Le-pold in Franc Peterlin. Sicer pa v občinski ligi nastopa pet moštev pionirjev, dve ekipi kadetov pa nastopata v Zasavsko posavski ligi. T.B. Sprejmemo dve šivilji za šivanje konfekcije — zaželena kvalifikacija. Nastop službe 1. septembra 1982. Naslov je v uredništvu Predstavnica OŠ Dole prejema pokal za osvojeno 1. mesto. (Foto—J. kobal) POPRAVEk V 2. številki Delegatskega obveščevalca, ki je izšel junija letos, je na 6. strani nastala napaka. Pri točki K 12 bi moralo v prvi vrsti pisati »Delegacija KS Litija — desni breg vprašuje« in ne KS Litija — levi breg. Podjetje za PTT promet Ljubljana TOZD PTT Ljubljana, komisija za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge pismonoše na območju PTT enote Šmartno pri Litiji. Za opravljanje del in nalog se zahteva: — končana osnovna šola — smisel za delo z ljudmi — vozniški izpit A kategorije Kandidati dobijo ustrezne informacije v kadrovski službi TOZD PTT Ljubljana, tel. 265—570 in 264—562. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Ureja uredniški . odbor Tine Brilej (/davni in odgovorni urednik), M$a Ber-nik (lektor), Mojca Lebin-ger, Lojze Kot««, Slavko Urbič, Boris 2niek in Franc Mali. P»*ednik časopisnega sveta: Stane Pungerčar. Oblikovanje in tehnično urejanje: Dugo Pečenik. Priprava n tisk: BBM-Dnevnik. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Naslov uredništva: litija, Parmova 9. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. KMETOVALCI, PRIMERNO ZA VAS! DOMAČA SPECIALNA PEČ NA TRDA GORIVA Predstavljamo vam novo konstrukcijo peči za centralno ogrevanje na trda goriva. Prosto kurišče z velikimi vrati omogoča, da lahko v peči kurite drva, klade, butarice, lesne in ostale gorljive odpadke debelejše granulacije, kombinirano z vsemi vrstami premoga S prehodom dimnih plinov skozi cevni register je zagotovljen visok izkoristek goriva. Peč je izdelana iz kotlovske pločevine v varjeni izvedbi z dolgo življenjsko dobo TEHNIČNI PODATKI PEČI: Toplotna Sir. x viš. x dol. izstop povr. polnitev reg. TIP moč KW dimnik vode vod izpust vleka PS-35 35 740x1100x930 0 168 5/4" 5/4" 1/2" 3/4" PS-46 46 740x1100x1050 0 168 5/4" 5/4" 1/2" 3/4" PS-60 60 825x1180x980 0 198 6/4" 6/4" 3/4" 3/4" PS-70 70 825x1180x1120 0 218 2" 2" 3/4" 3/4" PRODAJA TUDI NA POTROŠNIŠKO POSOJILO BREZ UDELEŽBE. emona centromerkur BLAGOVNICA V LITIJI