časopis kolektiva industrije motornih vozil
Odločilni koraki
Že peto leto teče, odkar si kolektiv Industrije motornih vozil združbeno pomočjo in z lastnimi močmi prizadeva, da bi se izkopal iz težav. Neskromno bi bilo, če bi skušali v nekaj stavkih povedati, kaj je bilo narejenega, kaj vse smo o tem zapisali na tonah papirja, naslovljenega na mnoge naslove, da bi mobilizirali vse potenciale za boj proti zastrašujočim rdečim številkam. Zato pa lahko, žal, le z nekaj besedami ugotovimo končni rezultat: še vedno iščemo sanacijske programe, ki bi nas zanesljivo pripeljali na trdna tla!
Ker se tudi iz slabega da marsikaj naučiti, smo v letih sanacije med drugim spoznali, da se bo treba še bolj opreti na lastne sile. Spoznanje je dragocenejše v toliko, ker se pod že obrabljenim terminom »notranje rezerve« skrivajo presenetljive možnosti prihrankov in varčevanja v neštetih oblikah. Vprašanje je le, kako se bomo organizirali in s katerimi vzvodi bomo premaknili zavest slehernega člana kolektiva, da bomo resnično izčrpali vse notranje rezerve.
Ko se bo to zgodilo, čas pa se izteka, bomo lahko odločneje in bolj upravičeno terjali družbeno pomoč. In to ne v prvi vrsti pri pokrivanju izgube, pač pa predvsem pri Opredeljevanju takšnega koncepta družbenoekonomskega statuta IMV, ki bo temeljil na širšem družbenem interesu, da se dolenjski velikan ohrani in razvija kot sposoben gospodarski subjekt in ne kot socialno zavetišče nekaj ti-sočev polproletarcev. Omenjeni družbeni interes pa se ne more več izkazovati v obliki v zadnjem trenutku zagotovljenih sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, saj to ni le gospodarsko in psihološko breme za IMV, pač pa še bolj za družbo, ki ni vreča brez dna.
Delavci IMV smo na nedavni sindikalni konferenci jasno povedali, da nam ne gre za miloščino, katere nam s silnimi ekonomskimi problemi obremenjeno združeno delo tako ne more nuditi. Torej smo predvsem za to, da končno prenehajo vsa slepomišljenja in neodgovorna naklepanja o usodi IMV, ki niso bila vedno plod nepoučenih peres, in da v najkrajšem času sprejmemo družbeno verificirane sanacijske programe, za katerimi ne bo stal samo delavec tega kolektiva. Prepričani smo, da delavec ne bo zatajil v boju za uresničevanje programov, toda le pod pogojem, če bo prepričan v njihovo realnost in smotrnost. Resnici na ljubo — doslej ni bil v nobenega, za katerega je slišal.
Danes je še prezgodaj govoriti o novih konceptih sanacije, saj je novo vodstvo komaj prevzelo dolžnosti. Vsaj dvakrat od leta 1980 smo bili priče takšnim dogodkom, vendar nikdar nismo bili toliko kot danes prepričani, da gre za zadnji in obenem najresnejši poizkus. Predvsem zaradi tega, ker si nikakršnega eksperimentiranja ne moremo več dovoliti, niti z materialnih niti iz moralnih razlogov.
Potemtakem sploh ne gre za biti ali ne biti, pač pa samo za BITI, o katerem ne sme podvomiti nihče niti za hip.
Od tod tudi podpora ukrepom organov družbenopolitične skupnosti in pripravljenost celotnega kolektiva, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi začrta pota dolgoročnega razvoja IMV in uresniči zastavljene naloge.
Mnoge bolj ali manj popolne informacije v javnih občilih in skopi podatki o dogajanjih, ki so jih bili deležni delavci s strani vodstva sozda, so dokaj begale ljudi in dajale nerealno predstavo o vsem, kar se je v zadnjih tednih dogajalo v zvezi z uvedbo ponovnega ukrepa družbenega varstva.
Čeprav je bil sklep občinske skupščine o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v IMV objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu (štev. 6 z dne 8. marca 1985), tudi v Kurirju objavljamo uvodni del sklepa, iz katerega je razvidno bistvo posega:
Na podlagi 617., 618., in 628. člena v zvezi s 619. členom zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76J, 55. člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Ura-
dni list SFRJ, št. 41/80 — 20/84), 1., 9. in 10. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 213. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79 in 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji družbenopolitičnega zbora dne 27.
2.	1985, na seji zbora združenega dela dne 27. 2. 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. 2. 1985 sprejela
SKLEP
o začasnih ukrepih družbenega varstva zoper SOZD IMV, Industrija motornih vozil Novo mesto
1.
Skupščina občine Novo mesto nastopa zaradi neiz-vrševanja sanacijskega programa in bistvenih motenj v samoupravnih odnosih z začasnimi ukrepi družbenega varstva zoper SOZD IMV, Industrija motornih vozil, n. sub. o., Novo mesto, Zagrebška cesta št. 18—20, s tem, da:
I.	ugotavlja:
1.	da se sanacijsko-razvoj ni program IMV, katerega sprejem je bil zaključen dne 26. 12. 1983, ne izvršuje;
2.	da so v IMV Novo mesto dne 29. 2. 1984 opravili spremembe v organiziranju delovne organizacije in oblikovali štiri delovne organizacije s TOZD, ki so se združile v SOZD IMV, in da je v sodni register organizacij združenega dela še vedno vpisana dotedanja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto, n. sol. o.;
3.	da SOZD IMV nima urejenih odnosov s samoupravnimi splošnimi akti v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi delovnih organizacij v SOZD;
4.	da je vršilcem dolžnosti poslovodnega odbora SOZD IMV potekel mandat dne 31. 1. 1984, da so bili
(Nad. na 2. str.)
Podpora ukrepu družbenega varstva
(Nad. s 1. str.)
ponovno imenovani, čeprav zakon tega ne dopušča, in da so dne 20. 2. 1985 dali predlog delavskemu svetu za takojšnjo predčasno razrešitev in bili do uvedbe teh ukrepov razrešeni opravljanja zadev iz delovnega področja poslovodnega organa.
II.	začasno omeji, za dobo enega leta, uresničevanje posameznih samoupravnih pravic delavcev tako, da se delavskemu svetu SOZD IMV omeji odločanje glede: določanja poslovne politike IMV in ukrepov za njeno izvajanje ter ukrepov za izvrševanje planov: dajanja smernic in navodil izvršilnim organom in poslovodnemu odboru ter nadzorovanja njihovega dela;
III.	imenuje z dnem 1. 3. 1985 za dobo enega leta kolegijski začasni organ, ki prevzame vse pravice in obveznosti poslovodnega odbora SOZD IMV in delavskega sveta SOZD IMV v obsegu omejenih pravic odločanja pod 11.1. točke tega sklepa.
2.
Kolegijski začasni organ SOZD IMV šteje pet članov, in sicer:
_ .— predsednik: Marjan ANŽUR, dipl. inž., do sedaj zaposlen v OZD Smelt Ljubljana,
—	član: Franci BORSAN, dipl. oec., do sedaj zaposlen v SOZD IMV Novo mesto,
—	član: Anton KUHAR, dipl. inž., do sedaj zaposlen v SOZD TIMAV Koper,
—	član: Dušan LAVRIČ, mag. org. ved., do sedaj zaposlen v OZD ISKRA Žužemberk,
—	član: Miran VERDEL, dipl. oec., do sedaj zaposlen v SOZD Astra Ljubljana.
3.
Delovno organizacijo IMV Novo mesto oz. SOZD IMV zastopa in predstavlja predsednik kolegijskega začasnega organa Marjan ANŽUR, v njegovi odsotnosti pa z enakimi pooblastili član kolegijskega začasnega organa Anton KUHAR in član kolegijskega začasnega organa Miran VERDEL.
Vršilcu dolžnosti generalnega direktorja in vršilcu dolžnosti namestnika generalnega direktorja IMV Novo mesto, ki sta vpisana v sodni register organizacij združenega dela, preneha pravica zastopanja delovne organizacije IMV Novo mesto.
4.
Kolegijski začasni organ mora:
1.	priskrbeti potrebna finančna sredstva za pokrivanje izgube in nadaljnji potek proizvodnje v IMV Novo mesto oz. SOZD IMV;
2.	prilagoditi sanacijsko-razvojni program IMV Novo mesto novo nastalim pogojem za gospodarjenje in poslovanje oz. opredeliti ob pomoči strokovnjakov in specializiranih strokovnih organizacij izven IMV program nadaljnjega razvoja in zagotovitev njegove uresničitve, pri tem pa upoštevati tudi usmeritve iz gradiva »Stanje in problematika sanacije IMV Novo mesto« republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo z dne 19. 2. 1985;
3.	poskrbeti za racionalno in učinkovito upravljanje in vodenje, organizacijo dela in proizvodnega procesa v IMV;
4.	proučiti in predlagati delavcem racionalno in učinkovito samoupravno organiziranost IMV ter poskrbeti za urejenost odnosov s samoupravnimi splošnimi akti;
5.	poskrbeti za objavo razpisa za poslovodnega organa po sprejetih samoupravnih splošnih aktih v IMV tri mesece pred potekom teh ukrepov.
O uresničevanju naloženih nalog mora kolegijski začasni organ mesečno pismeno poročati izvršnemu svetu in vsake tri mesece zboru združenega dela občinske skupščine.
5.
O nadomestilu obsega dohodka delavcev za čas opravljanja funkcij v kolegijskem začasnem organu odloči komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Novo mesto.
Ta sklep začne veljati takoj, je dokončen in izvršljiv.
V nadaljevanju sklepa je podana podrobna obrazložitev dogajanj v IMV od ugotovitve izgube po zaključnem računu za leto 1980 in uvedbe prvega ukrepa začasnega družbenega varstva. Navedeni so razlogi za uresničevanje sanacije, kar je nujno terjalo radikalnejše ukrepe organov družbenopolitične skupnosti.
Vodstva družbenopolitičnih organizacij IMV so spremejala zadeve v zvezi s pripravami za uvedbo ukrepa družbenega varstva ter se v določenih fazah aktivno vključevala v polemiko, enotno stališče pa so opredelila v dokumentu z dne 25. 2. 1985.
Na podlagi predloga izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto o uvedbi ukrepa družbenega varstva v SOZD IMV smo DPO IMV v razpravah dne 22. 2. 1985 in dne 25.
2.	1985 sprejeli naslednje opredelitve in sklepe:
1.	Ukrep družbenega varstva se v IMV uvaja zaradi notranjih in zunanjih razmer, predvsem pa zaradi neustreznega uresničevanja in nedefiniranega sanacijskega programa.
2.	Glede na to, do katere stopnje po ZZD naj bi segel ukrep družbenega varstva, menimo, da je potrebno vpeljati takšen ukrep družbenega varstva, da bo odpravljal vse ovire, ki so na poti učinkovitemu reševanju problemov, zaradi katerih je do ukrepa tudi prišlo. Komunisti smo se v OO ZK izrekli za popolno podporo novemu vodstvu pri izvajanju predloženih nalog in obsojamo vsako nepripravljenost posameznikov pri izvajanju skupnih ciljev ter predlagamo razčiščevanje vse do temeljnih organizacijskih enot.
3.	Ocenjujemo, da je najpomembnejše zagotoviti delo za vse delavce, s tem pa tudi socialno varnost njim in njihovim družinam.
4.	Poudarjamo, da so OD v IMV že tako nizki (povprečni OD za 1984 je 20.244 din), da bi vsako znižanje OD (zajamčeni OD) imeli težke posledice z ustavitvami dela, česar DPO IMV ne bodo mogle obvladovati.
5.	Z ukrepom družbenega varstva je izpostavljena zahteva oz. pojasnilo o grobem orisu koncepta sanacije IMV, ob-razlaga o zagotovitvi sredstev za pokrivanje izgube po ZR 1984, zagotoviti sredstev za pokrivanje izgube po ZR 1984, zagotovitvi tekočih obratnih sredstev in zapiranju devizne bilance 85.
Novemu K PO se zagotovijo:
—	kvalitetna sredstva za tekočo proizvodnjo,
—	sredstva za pokrivanje izgube,
—	sredstva za OD,
— ustrezni kadri, da bi se KPO ukvarjal nemoteno z organizacijo in deli na programsko razvojnem sanacijskem konceptu.
6.	Ocena dela dosedanjega KPO:
Dosedanji KPO je porabil pretežni del energije za reševanje zapadlih obveznosti doma in na tujem, zagotavljanje sredstev za OD itd. in se zaradi tega ni mogel posvetiti notranji organiziranosti in kadrovskim rešitvam.
Moramo poudariti tudi to, da dosedanji KPO oz. vodstvo niso dobili obljubljenih kvalitetnih sredstev za normalno poslovanje.
Ocenjujem, da njihova prizadevanja niso bila zanemarljiva, zato smatram, da bi tudi dosedanji člani KPO morali najti svoje mesto v novem vodstvu.
7.	Vezano na sklepe OO ZK in akcijske konference ZK IMV iz oktobra 1984 je potrebno pregledati izvajanje sklepov in posebno težo dati sklepu o kadrovanju in sprejemanju kadrovske politike v IMV.
8.	DPO IMV morajo biti seznanjene z nalogami, s katerimi prihaja novi KPO, da bi lahko kvalitetno spremljale izvajanje le-teh in aktivno sodelovale pri realizaciji.
9.	Glede na situacijo, v kateri se nahajamo delavci IMV, komunisti obsojamo širjenje dezinformacij, ker negativno vplivajo na vzdušje med delavci v kolektivu in ustvarjajo določeno psihozo, tako med samimi delavci IMV kot tudi med vsemi dejavniki v reprodukcijski verigi.
akcijska konferenca ZK, koord. odbor OO ZS konferenca mladih
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in OOS tozda Proizvodnja prikolic za podarjeno cvetje in izrečena sožalja.
CVETKA CUNK
SO REALNE MOŽNOSTI
IM V je v zadnjem času zopet v središču pozornosti slovenske in jugoslovanske javnosti. Razlogi so seveda vsakomur po svoje znani. Informacij je bilo toliko, da se je ustvarila zmeda pri poslovnih partnerjih in velika zaskrbljenost pri vseh delavcih IM V, kar je povsem razumljivo. Glasna razmišljanja nekaterih o bodočnosti IMV so napravila več škode kot koristi, posebno še ob dejstvu, da sta se IS SRS in zatem SO NM vendarle odločila napraviti zadnji poskus rešitve IMV. K temu sklepu slovenskega vodstva ni pripeljala ugotovitev, da rešitve ni, ampak da so realne možnosti, da se rešitev najde. Na tej osnovi so po hitrem postopku stekle vse akcije, ki ste jih delavci IMV lahko spremljali preko sredstev javnega obveščanja.
Od 1. 3. 1985 se v Novem mestu nahajamo člani novega ZKPO. Naše naloge so jasno naštete v odloku občinske skupščine z dne 27. 2. 1985, pri čemer je treba povedati, da so zagotovitev sredstev za pokrivanje izgube, obratna sredstva in oskrba z devizami za stare neporavnane obveznosti in tekoče poslovanje za leto 1985 izven domene novega ZKPO. Ureditev tega ključnega vprašanja je bil edini pogoj vseh članov ZKPO pred imenovanjem na občinski skupščini. V tem smislu smo dobili vsa zagotovila IS SRS in konzorcija bank — sanatorjev. Jasno nam je bilo, da se v današnjih razmerah ne bomo mogli v celoti izmakniti tej nalogi, zato smo se tudi temu primerno organizirali. Naloge smo si razdelili takole:
Marjan Anžur — koordinacija, zastopanje, informiranje navzven in navznoter
Anton Kuhar — organizacija, razvoj, informatika
Miran Verdel — ekonomika, planiranje
Franci Borsan — finance
Dušan Lavrič — koordinacija tekoče proizvodnje, komercialna problematika
Vsak od nas je prevzel tudi določene naloge v zvezi z obstoječimi in novimi programi. Odločili smo se namreč, da v prvi fazi temeljito raziščemo obstoječe programe, istočasno pa iščemo alternativne variante. Predvideli smo, in še bomo, tudi vrsto kratkoročnih rešitev v smislu reorganizacije in iskanja notranjih rezerv, glede na izredno kratek rok in kopico nalog, ki so pred nami, bomo v naše delo pritegnili tudi zunanje svetovalne organizacije (ZOP. SMELT in druge), ki nam bodo s svojimi iskušnjami in znanjem pomagali pri ključnih odločitvah. Pred nami je vrsta problemov, ki zahtevajo takojšnje odločitve. Pri teh odločitvah bomo morali napraviti prioritetno selekcijo in upoštevati naslednja izhodišča:
L noben program ne bo dobil zelene luči, če ne bo ustvarjal vsaj minimalne akumulacije,
2.	ne smemo računati na dodatno zaposlovanje, razen na zaposlovanje strokovnjakov,
3.	pri rešitvah je trebil upoštevati, da ne bo na razpolago večjih domačih investicijskih sredstev,
4.	na račun OD zaposlenega ni možno računati pri notranjih rezervah, le-te pa so verjetno v neustrezni ali nepopolni zaposlenosti posameznikov,
5.	računamo na večinsko podporo delavcev pri naših prizadeva njih.
Ukrep družbenega varstva je prisegel tudi v področje samoupravljanja. Ta poteza ni bila sprejeta zaradi slabih samou-
pravnih odnosov, ampak predvsem zaradi pridobitve na času. Kljub temu pa bomo poskrbeli, da bodo delavci preko samoupravnih organov in D PO redno obveščeni o poteku sanacije, pred pomembnejšimi odločitvami pa bomo ne glede na prejeta pooblastila prišli s predlogi rešitev pred samoupravne organe in DPO. Brez animacije slehernega delavca ne bo uspela nobena sanacija. Delavci boste razumeli, da bo teži-šče našega dela v tem letu izven tovarne in upam, da zaradi tega ne bo tehtnejših pripomb na način našega medsebojnega komuniciranja. Prevladovala bodo namreč poročila v Kurirju, biltenih, manj bo naše neposredne udeležbe na organih odločanja, čeprav bomo skušali tudi tu vzdrževati našo prisotnost.
O našem delu bomo mesečno poročali IS SOB Novo mesto in trimesečno občinski skupščini Novo mesto. Ta poročila bodo seveda dobili tudi delavci IMV. ZKPO si je temu primerno zastavil delo, tako da imamo mesečne plane dela, ki jih redno izvajamo in tudi preverjamo.
Glede možnih rešitev lahko v tem trenutku rečemo tole:
Pri izjavah odgovornih delavcev v SRS je za Gorenjem v letošnjem letu na vrsti IMV, da mu družba priskoči na pomoč. Upajmo, da se bo poleg dobre volje našlo tudi dovolj sredstev; da bomo lahko letošnje leto kolikor toliko normalno delali po obstoječih programih. Zavedati se pa moramo, da je nujen pogoj za nadaljevanje sanacije pozitivno tekoče poslovanje. Sanatorji nam to ob vsaki »injekciji« neprestano ponavljajo. Zato pričakujemo tudi od vas, delavcev IM V, čim več pobud za zmanjševanje stroškov, s ciljem doseči vse možne prihranke. Hvaležni vam bomo za vsako sugestijo, vsak mora na videz še tako nepomemben predlog, ki pa vendar skupaj z drugimi lahko veliko pomeni. Zavedati se namreč morate, da nekaj novih ljudi ne more v kratkem času videti vsega, kar lahko vidite vi vsak dan na svojih delovnih mestih.
Izhajajoč iz družbene podpore, ki jo bomo tudi resnično deležni v tem letu, bomo iskali možne poti za izhod iz tega položaja. Na vsak način bomo skušali obdržati avtomobilski in prikoličarski program, vendar tako. da bo vsak za sebe stal na svojih temeljih. Pri tem se bomo najprej pogovarjali z RNUR. kar je logično z. ozirom na dolgoletno sodelovanje. V teh razgovorih bomo
skušali ugotoviti resnični dolgoročni interes RNUR za sodelovanje z nami in na tej osnovi sprejeli kratkoročne in dogloročne rešitve. Če ne bomo v teh razgovorih prišli do zadovoljive rešitve, bomo morali le-te iskati brez RNUR, enako izhodišče bo veljalo seveda tudi za vse druge potencialne partnerje. Vzporedno borno že v samem začetku pripravljali alternativne programe za primer, da v razgovorih s potencialnimi partnerji ne bomo prišli do zadovoljivih rešitev.
Iz teh razlogov so vse špekulacije o možnih rešitvah v tem trenutku samo glasna razmišljanja, v nekaterih primerih tudi naša, vendar zaenkrat nismo sprejeli še nobene ustrezne odločitve. Po našem terminskem planu predvidevamo, da bomo šele v roku 3 mesecev prišli do grobe selekcije možnih programskih odločitev, ki bodo zahtevale nadaljnjo temeljito obdelavo.
Ne glede na težavno situacijo po znotraj ZKPO prevladuje delovni optimizem, velika pripravljenost za iskanje optimalnih rešitev ob vsestranski pripravljenosti, da zastavimo vse svoje znanje in da za pravočasno rešitev problema ponudimo na razpolago tudi ves prosti čas. Na ta način smatram, da bomo ob danih zagotovilih pod našim imenovanjem in z vašo pomočjo uspeli poiskati pravo pot.
IZBOLJŠATI
ORGANIZIRA-
NOST
Sodobna tržno orientirana organizacija poslovanja ima danes v konceptu, pristopih, metodah, tehnikah in razumevanju poslovanja skupno izhodišče, in sicer v popolnoma integriranem organizacijskem sistemu. Današnja oblika organiziranosti SOZD Industrija motornih vozil tega ne omogoča, in sicer iz dveh razlogov:
L Obstoječe organizacijske enote so neustrezno grupirane brez jasno razmerjene odgovornosti in z veliko stopnjo razdrobljenosti.
2. Nepovezanost, zlasti na nivoju strokovnih služb ustvarja glomaznost, zamegljuje odgovornost nosilcev poslovnih procesov, povečuje produkcijo papirja, nepotrebno avtonomijo in zapiranje le-teh, kakor tudi pogoje za preha-
(nadaljevanje na 4. str.)
MARJAN ANŽUR, predsednik začasnega kolegijskega organa IMV. Rojen 6. januarja 1940 v Ljubljani, dipl. strojni inženir, 21 let delovne dobe, prejeI red dela s srebrnim vencem, pred prihodom v IMV je bi! direktor sektorja Vodenje projektov.
(nadaljevanje s 3. str.)
janje kadra iz proizvodnje v pisarne.
Posledice delovanja teke organiziranosti so: številna prepletanja področij, neučinkovitost pri komuniciranju, izguba časa, nepotrebno se angažira večje število izvajalcev, kar v bistvu hromi hitrejše izvajanje zastavljenih nalog ter povečuje stroške poslovanja.
Zato se moramo zavedati, da sta temeljni vprašanji za vsako OZD, pa tudi za našo, njena ohranitev in njen razvoj. Nobena družba, pa naj bo še tako bogata, si ne more privoščiti, da bi neomejeno ter neracionalno črpala in trošila razpoložljive gospodarske vire, to je razlog, da vsaka OZD, pa tudi naša, stoji pred dvema skupinama osnovnih vprašanj:
—	kako in kaj ekonomsko donosno proizvajati ter
—	za koga proizvajati (za kateri trg, za kakšen obseg in pod kakšnimi pogoji).
Glede na našo samoupravno družbo s tržno-planskim gospodarstvom, kjer je temeljni motiv gospodarjenja zadovoljevanje družbenih in individualnih potreb občanov oz. združenega dela na vseh ravneh, se moramo tudi v IMV tako organizirati, da skozi čimbolj optimalno organiziranost dosegamo večje efekte dela, večjo vključenost znanja, izkoriščenost kapacitet, ki jih imamo, kakor tudi časa, ki ga potrebujemo. Le tako usklajena celota bo sposobna uspešno obvladovati današnje pogoje za gospodarjenje, zahtevnost trga, uvajanje novih tehnologij itd.
Končno, dobra organizacijska urejenost bo tudi pogoj za hitrejši razvoj IMV, lažje uvajanje novih proizvodov in metod dela ter koristnejše obnašanje slehernega delavca na delovnem mestu. Vse skupaj, ob dobrih razvojnih programih, mora imeti za posledico boljše ekonomske rezultate in višji dohodek.
Kakšna bo konkretna oblika organizacijskega modela IMV, je v tem trenutku prezgodaj nakazovati, vendar je osnovno stališče ZKPO IMV, da za nadaljnji razvoj ne potrebujemo SOZD. Z drugimi besedami povedano, pri novi
organiziranosti se bo dosledno zasledoval princip ekonomsko-tehnološko zaokrožene celote z vsemi enotami, ki so proizvodnji potrebne. Ostale strokovne službe bodo funkcionalno združene in locirane tako, da bodo sposobne s čim manjšimi stroški uspešno obvladovati vse materialne, marketinške, finančne, kadrovske in ostale tokove v naši reproverigi.
Da bi dosegli čimbolj še organizacijske rešitve, smo pritegnili k sodelovanju tudi zavod za organizacijo poslovanja iz Ljubljane. Cilj tega sodelovanja je preverjati naše koncepte ter z njihovimi ugotovitvami in sugestijami izoblikovati tako organizacijo poslovanja, ki bo racionalna, s finančnega pa tudi kadrovskega vidika.
Pri teh spremembah bomo tudi soočeni z določenimi presežki kadrov, istočasno pa na določenih mestih s primanjkljaji kadrov.
Poudarili bi še nekaj. Dobro zastavljena organizacija je osnovni pogoj za uspešno vključitev tudi računalniško podprtega informacijskega sistema v IMV. Poleg že vloženih sredstev v računalniško opremo in sredstev, kijih bomo še vlagali v izpopolnitev te opreme, želimo doseči nekaj osnovnih ciljev:
L Zgraditi širok in hiter sistem poslovne informatike, ki bo sposoben sproti obdelovati in integrirati informacije z naslednjih področij:
—	nadzora nad stroški v materialni proizvodnji in nematerialni sferi poslovanja,
—	prenesti na računalnik v čim večji meri finančne tokove, komercialno poslovanje, vodenje vhodnih, medfaznih in končnih zalog, operativno pla-
ANTON KUHAR, član začasnega kolegijskega organa IMV. Rojen 20. septembra 1946 v Beogradu, dipl. inženir, absolvent specialističnega študija na III. stopnji, 15 let delovne dobe, preje!Kidričevo nagrado sklada Boris Kidrič pri mariborski univerzi, pred prihodom v IMV je bil vodja razvojnega sektorja SOZD TIMA V Koper.
niranje proizvodnje, povezano z nabavno funkcijo, sprotno dograjevanje sistema za stimulativno nagrajevanje delavcev itd.
2. Sproti vključevati in dograjevati sistem za tehnično in procesno informatiko, ne le za proizvodne potrebe, temveč tudi za potrebe razvojnega inštituta.
Posebna skrb in pozornost bo posvečena krepitvi razvojne
vloge inštituta v smislu večje kreativnosti pa tudi hitrejšega osvajanja in realizacije današnjih in jutrišnjih razvojnih ciljev. Enaka skrb bo veljala tudi krepitvi materialne oshove tega razvoja. Kajti po izoblikovani dolgoročni razvojni strategiji IMV se v ZKPO zavedamo, da bo prav to področje imelo pred seboj veliko zahtevnih in odgovornih nalog.
NAJPREJ
POSPRAVIMO
DOMA
DUŠAN LAVRIČ, član začasnega kolegijskega organa IMV-Rojen 16. marca 1944 v Ljubljani, magister org. znanosti, skupno 21 let delovne dobe, pred prihodom v IMV direktor ISKRA. TOZD KEKO Žužemberk.
V sklopu iskanja kompleksnejših rešitev za saniranje IMV je nujno realizirati tudi vse možne racionalizacije, ki lahko v najkrajšem času zagotovijo rentabilnejše poslovanje. Nemogoče je namreč pričakovati pomoč od širše družbene skupnosti, ne da bi poiskali tudi notranje rezerve.
Po prvih analizah ugotavljamo, da so možne številne racionalizacije v poslovanju SOZD IMV. Med najpomembnejše vsekakor sodi združitev vseh delovnih skupnosti veno, kar bo imelo za posledico bistveno zmanjšanje režije in s tem obsega svobodne menjave dela. Možna bo učinkovitejša koordinacija dela, boljša informiranost ter učinkovitejše odločanje.
Z združitvijo vseh komercialnih funkcij na enem mestu bo omogočeno boljše vodenje enotne tržne strategije in enoten nastop na trgu, kar naj bi imelo za posledico doseganje boljših tržnih pogojev. Z združitvijo komercialne funkcije bo omogočeno tudi zmanjšanje števila zaposlenih v tej dejavnosti.
Reorganizacija zunanjetrgovinske dejavnosti in opustitev finalne proizvodnje prikolic v Deinzeju bo omogočila učinkovitejši tržni nastop in predvsem zmanjšanje stroškov poslovanja podjetij v tujini.
Proizvodnja prokolic naj bi se organizirala tako, da bi se vsa dejavnost odvijala na treh lokacijah. Pogoj pa je dokončanje investicije v IMV 3.
Zmanjšati bomo morali tudi vrsto drugih, na videz manj pomembnih, a zagotovo občutnih stroškov, na primer pri uporabi osebnih vozil. Službene vožnje moramo zmanjšati za 50%, število osebnih vozil pa od sedanjih 74 na 50. Večina vozil se mora locirati v DO Storitve, določili pa bomo tudi seznam možnih koristnikov.
Uvedli bomo mesečno planiranje vseh dejavnosti in terjali dosledno realizacijo. Tako bomo lahko racionalnejše koristili dinarska in devizna sredstva.
Nadvse pomembna je zaostritev odgovornosti za realizacijo vseh skupno dogovorjenih nalog, zlasti pri realizaciji sprejetih planov in poslovnih usmeritev. In, ne nazadnje, moramo napraviti premike v delovni disciplini na vseh področjih dela in pri večjem vključevanju znanja v vseh sferah našega delovanja.
PROBLEMI
S
FINANCAMI
FRANC BORSAN, član začasnega kolegijskega organa IM V. Rojen 19. julija 1944 v Ljubljani, diplomirani ekonomist. 21 let delovne dobe. doslej opravljal najodgovornejše funkcije v organih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine Novo mesto. Pred imenovanjem v začasni kolegijski 'organ je biI namestnik predsednika K PO IM V.
Izredno težka in pomembna konec februarja 1985 tudi veri-naloga v sanacijskem razreše- ficirali. Naloge in aktivnosti so vanju IMV je njena finančna obsežne in zahtevne, tako po konsolidacija. Ta je nujna, saj višini potrebnih sredstev kot je pogoj za zakonito ter po dinamiki, zato jih bo kljub solventno poslovanje.	pripravljenosti bank in ostalih
Na sestanku bančnega ko- sanatorjev izjemno težko tudi nzorcija za sanacijo IMV smo v celoti uresničiti, se 22. 2. 1985, dogovorili, da se
izdela program razrešitve fi- Kot najpomembnejše in na j-nančne problematike. Tega te/je naloge omenjamo na-smo izdelali skupno in ga slednje:
—	v celoti pokritje izgube po zaključnem računu za leto 1984 v višini 2.113 mio din,
—	uravnovesiti devizno bilanco za leto 1985, kot prvo pa dosečj devizno deblokado s strani ZG Ljubljana,
— zagotoviti dodatna investicijska sredstva za dokončanje investicije prikoliške dejavnosti — TOZD Tovarna prikolic — IMV 3/1. faza v višini blizu 650 mio din (najpozneje v IV. 1985).
—	rešiti nujno potrebna obratna sredstva za tekoče poslovanje,
—	v skladu z dopolnitvami sanacijskih programov pa tudi trajna obratna sredstva,
auiu ov. IKJ-
» c/ivg, uti v v-vj11v_ga
tili še vrste drugih aktivnosti za vzdrževanje dinarske in devizne likvidnosti, zmanjšanja finančnih stroškov in seveda zboljšanja finančnega izida tekočega Doslovania.
MIRAN VFRDFL, član začasnega kolegijskega organa IMV. Rojen 22. januarja 1950 v Celju, diplomirani ekonomist. 11 let delovne dobe. pred prihodom v IMV je bil podpredsednik K PO SOZD Astra.
Tov. Verdel zaradi zadržanosti ni utegnil sodelovati v pogovoru s Kurirjem, zato bo v naslednji številki obširneje spregovoril o problematiki planiranja.
PETICA ZA DOMAČE KUPCE — Na levem posnetku vidimo R—5, narejen leta 1972, zgoraj pa izpopoljnjcno in dodeleno enečičo vozila, kakršna ho na voljo tudi domačim kupcem za dinarje. V Jugoslavijo bo letos prišlo predvidoma 2 tisoč petič v dveh inačicah, R-5 TI. in R-5 GTE.
Razmišljanja
Kdo je pravi komunist?
Nekatere misli in razprav e po 13. seji CK ZKS. predvsem pa razne analize v naših okoljih o številu sestankov OO ZK in evidence prisotnosti narekujejo, da si zastavimo vprašanje: »Kilo je pravzaprav pravi komunist?« Sestanki OO ZK se običajno začenjajo z ugotavljanjem prisotnosti, za tem pa sledi ugotavljanje upravičenosti oz. neupravičenost odsotnosti posameznih članov. Tako večkrat ugotavljamo, da je tisti, ki ima prav na ta dan dopust opravičen, odsotnost tistega, ki je na seji drugih DPO znotraj ali zunaj kolektiv a, pa je vprašljiv a.
Očitno je. da po idejnopolitičnem usposabljanju članstva nekateri člani ZK vlogo zveze komunistov Se niso prav dojeli.
Če bi jo. potem takšnih razprav ne bi bilo slišali, predvsem pa kritike, ki jo izrekajo sv ojim tovarišem, češ da je potrebno ugotov iti. Zakaj nekateri člani niso delovni v partiji, se prav i v svoji OO ZK. aktivni pa so v drugih DPO. denimo v sindikatu, samouprav nih organih. v raznih komisijah, krajevni skupnosti, raznih društvih...
Takšne in podobne kritike odgrinjajo delček tančice, ki zakriva vzroke neučinkovitosti ZK v nekaterih okoljih. Dejstvo je. da se je KP.I oziroma ZK.I vedno znala opreti na množice. To pa seveda pomeni, da so komunisti delovali med delav ci, med ljudini v okoljih. kjer delajo in živ ijo.
Izkušnje kažejo, da sestankovanje in sprejemanje stališč in sklepov na sejali OO ZK. če potem komunisti, oboroženi s temi stališči ne delujejo neposredno v svojih okoljih in povsod tam. kjer se odloča o pomembnih stvareh, nima haska. To spoznanje pa žtil še ni prodrlo do vseh članov. Nekateri tako še vedno menijo, da je pravi komunist le tisti, ki lepo in veliko govori na sejah oz. se jih redno udeležuje in molče kima. ne pa tisti, ki deluje med delavci. Za lik pravega komunista bi si morali vzeti tiste, ki skušajo stališča partije uveljaviti v konkretnem dnevnem življenju, med delavci, v samoupravi, sindikatu, pri delu z mladimi itd.
I.e z javnimi stališči, podprtimi z argumenti. ki jih bodo skušali člani ZK uveljaviti na vseli področjih dela in življenja, si bo partija krepila ugled med delavci in množicami. Ssestanko-v atiji in evidenco udeležbe članov na zaprtih sejali in obravnavali, s sprejema njem sklepov (pačeprav dobrih), ki ostanejo na papirju in jih članstvo ne skuša uveljaviti v praksi, pa nikakor ne. Delavci bodo cenili ZK po tem. kako se bo v praksi borila za stališča in ne po tem. koliko je bilo sestankov in prisotnih na njih in kako vneto so se člani OO ZK prepričevali o tem. kaj je treba storiti in kaj ni storjenega, v praktičnem delu pa odpovedo. Del v zrokov za omajano zaupanje gre pripisati prav takšnemu ravnanju v nekaterih okoljih.
ČE DOM IR NEGOVANOVIČ
S čim se bo letos ukvarjal (	"'i
sindikat?	Povečanje denarnih pomoči
V ________I____________________s
Ob letošnjih slej ko prej težjih pogojih za pridobivanje dohodka smo tudi v sindikatu na podlagi doslej znanih možnosti sprejeli okvirni program sindikalnih aktivnosti.
Letošnji pogoji za gospodarjenje po eni strani prinašajo nekatere novosti v zvezi z večjo samostojnostjo organizacij združenega dela (odločanje o cenah, oblikovanje politike osebnih dohodkov), po drugi strani pa bodo nekateri sistemski ukrepi to samostojnost omejevali oziroma zaostrovali položaj (devizni sistem, pokrivanje tečajnih razlik, dosedanji rezultati pri razbremenjevanju gospodarstva so relativno majhni, pa še te je izničilo kopičenje zalog in počasno obračanje sredstev).
Temeljna usmeritev za delovanje sindikalnih organizacij in organov letos je:
a)	nadaljnje uresničevanje samoupravljanja, dograjevanje samoupravne organiziranosti z vidika krepitve združevanja dela in sredstev ter razvijanje dohodkovnih odnosov v pogojih gospodarske stabilizacije.
b)	takšno gospodarjenje, ki bo omogočilo zaustavitev padca realnih osebnih dohodkov in standarda, kar je vse povezano z ekonomsko motivacijo ter dograjevanjem sistema nagrajevanja,
c)	prizadevanja za optimalno razmerje med delovnim in obratovalnim časom z vidika čimvečje izrabe proizvodnih sredstev.
Kar zadeva prvo nalogo, morajo sindikalne organizacije in organi napraviti več za oblikovanje lastnih mnenj o samoupravni organiziranosti, uresničevanju samoupravljanja in dohodkovnih odnosov. S tem v zvezi je posebej pomembno krepiti vlogo delavskih svetov, uveljavljati prava razmerja med tozdi in delovnimi skupnostmi skupnih služb in ob tem tudi ustrezno dopolnjevati samoupravne splošne akte s tega področja.
Glede druge usmeritve je treba povedati, da jez resolucijo predvidena rast družbenega proizvoda za 2,5' <. na tej podlagi pa \(V '< zaostajanje rasti osebnih dohodkov in skupne porabe. Izračuni pa so pokazali, da padec standarda lahko zaustavimo, če dosežemo 3,5' i večji družbeni proizvod, kar praktično pomeni, da je treba znižati delež materialnih stroškov.v celotnem prihodku najmanj za 1(i ob V/i rasti zaposlovanja. V sindikatu moramo v-okviru svojih pristojnosti
narediti vse, da v večini ozdov in dejavnosti to dosežejo. Nekateri dobri primeri kažejo, da je to mogoče, in sicer so možnosti za boljše gospodarjenje še pri zmanjšanju zalog, boljšem obračanju in angažiranju finančnih sredstev, hitrejšemu združevanju dela in sredstev, učinkovitem investiranju, zniževanju stroškov režije in motivaciji za boljše delo ter gospodarjenje. .
Kar zadeva dograjevanja sistema delitve, naj povemo, da bo letos treba sredstva za osebne dohodke oblikovati na podlagi samoupravnih sporazumov dejavnosti, dogovor pa velja samo za tiste ozde. ki sporazumov niso sprejeli. Na podlagi samoupravnih sporazumov pa bo seveda treba dograditi samoupravne splošne akte za področje delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke. I)a sistem nagrajevanja bistveno vpliva na motivacijo za delo in gospodarjenje, se je v zadnjem času pokazalo ob dobrih rešitvah na primer v Železarni Jesenice in Železarni Ravne.
Na dohodek pa seveda vplivajo tudi cene. Kot že rečeno, pristojnost odločanja o cenah je prenesena na organizacije združenega dela. Vendar pa zakon pravi, da m možno nobeno povečanje cen, dokler organizacija združenega dela \ svojem samoupravnem aktu ne opredeli postopkov in kriterijev za določanje cen. To pomeni, da je treba v vseh ozdih dopolniti akte, ki govorijo o oblikovanju in določanju cen proizvodov in storitev.
Tudi spremenjeni zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in ‘dohodka (»obračunski zakon«) je ponesel novost, in sicer omogoča ozdom, da stroške obroka med delom v pokrivajo iz »drugih poslovnih stroškov«, višine in pogoje za tako financiranje pa je treba določiti v samoupravnih splošnih aktih, ki morajo biti usklajeni / zveznim družbeniih dogovorom. Torej spet delo za sindikat.
V zvezi s tretjo usmeritvijo pa je treba povedatlvda zakon o združen eni delu nikjer ne p fed^iišuje.-da. dejo v n j teden ne more biti kra.šji kot 42 ur in hkrati določa, da delovni teden traja najmanj 5 dni. To pomeni tudi, da je že na podlagi veljavne zakonodaje mogoče iti \ skrajševanje delovnega časa delavcev, ob istočasnem podaljševanju obratovalnega časa strojev in naprav, to pa mora postati strateška usmeritev sindikata.
Obveščamo vas, da je v veljavi sporazum o uresničevanju solidarnostnih pravic. V skladu z določili navedenega sporazuma so vsi, ki menijo, da so upravičeni do prejemkov družbenih pomoči otrokom (otroški dodatek) dolžni izpolniti nov obrazec SPN : 1 »Vloga za uveljavljanje solidarnostnih pravic«.
Obrazec dobite v vašem računovodstvu ali ga sami kupite v Mladinski knjigi. Obrazec je potrebno zelo natančno izpolniti s tipkanimi črkami, potrditi na upravi za družbene prihodke (kataster-ski dohodek). Če je zakonec zaposlen v drugi DO, je potrebno mnenje te DO, če pa zakonec ni zaposlen, je potrebno mnenje krajevne skupnosti. Nato še dobite mnenje naše DO. Če ne znate obrazca izpolniti, se obrnite na vaše poenterke, ki so seznanjene z navodili in so vam dolžne pomagati.
Od 1. 5. 1985 bodo do družbenih pomoči otrokom upravičene družine, katerih mesečni dohodek na družinskega elana ne bo presegal 1 1.938 din, kar predstavlja 43% povprečnega mesečnega čistega OD delavcev v SRS za leto 1984.
Hkrati vas obveščamo, da boste sedanji prejemniki denarnih pomoči otrokom v mesecu marcu ali aprilu dobili povečanje, in sicer: do 4900 : 4000 din od 4900 — 5600 : 2700 din od 5600 — 6000 : 1600 din
Telesno in duševno prizadeti otroci bodo dobili še dodatek 1500 din. samohranilke (-lei) pa dodatnih 700 din.
Za morebitne nejasnosti se obrnite na vaša računovodstva ali službo družbenega in socialnega standarda, tel. 24-495 ali int. 85. (tov. Banič).
Služba druž. in soc. standarda
Novosti v socialnem in otroškem varstvu
V	veljavi je samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26 z dne 30. 7. 1984. Objavljen pa je tudi v knjigi z naslovom Samoupravna ureditev socialne politike v Sloveniji.
Navedeni samoupravni sporazum za vse sise enotno ureja socialnovarstvene pravice na podlagi enotnih načel, osnov, •p£ril..in postopkov.
V	sporazumu je takoj na začetku poudarjeno temeljno načelo socialne politike, po katerem delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo socialno varnost sebi in drugim v družini predvsem s svojim delom. Le če izjemoma ni mogoče zagotoviti socialne varnosti z delom, se le ta zagotavlja v SIS.
Podpisnica omenjenega sporazuma je tudi SOV Slovenije, zato se bodo od 1.5. 1985 dalje njegova določila uporabljala tudi za uveljavitev družbene pomoči otrokom oziroma, če uporabimo stari izraz, otroškega dodatka.
Pomembne novosti v določbah sporazuma, ki naj urejajo družbene pomoči otrokom, so: dohodkovnih cenzusov ni več, do pomoči bodo upraviče-
ni otroci iz družin, katerih stvarni mesečni dohodek na družinskega člana ne bo presegal 43 odstotkov, če je otrok iz .kmečke družine pa 23 odstotkov čistega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v minulem letu; višina pomoči je razlika med 43% oziroma 23% čistega dohodka in stvarnim mesečnim dohodkom na družinskega člana.
iz navedenega lahko ugotovimo, da bo vsaka'družina upravičena do različnega zneska denarne pomoči: zmerno, težje ali težko duševno prizadeti ali težje telesno prizadet otrok je upravičen tudi do povečane pomoči v višini največ 7% čistega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu (skupaj 50%).
Pomembna novost sporazuma je tudi preusmeritev družbene pomoči otrokom v funkcionalno obliko kot npr: za stroške prehrane in varstva v vzgojno-varstvenem zavodu in za stroške prehrane v šoli.
Pomoč v denarju naj bi dobivali le tisti otroci, ki jim je ni mogoče zagotoviti v funkcionalni obliki. Limit za izplačilo pomoči, če jo dajemo v denarju, pa je največ 15% povprečnega čistega osebnega dohodka v SRS v preteklem letu
-	N
Zaposlovanje v februarju
Ob koncu februarja je bilo v IMV v delovnem razmerju 5447 delavcev. V tem mesecu je prekinilo delovno razmerje 100 delavcev, sklenilo pa ga je 58 delavcev, torej se je število delavcev v primerjavi z mesecem prej zmanjšalo za 42 delavcev. Fluktuacija je sicer 1,83, vendar jo nekoliko blaži dejstvo, da je 41 od 100 delavcev odšlo v JLA in je le nekaj, čeprav skromnih možnosti, da se bodo vrnili v IMV.
v____________________________________J
oziroma na prizadetega otroka 25%.
Vloge za uveljavitev denarne pomoči (otroškega dodatka) morajo biti čitljivo izpolnjene in opremljene z mnenjem o socialnem stanju družine, kar izpolni kadrovsko socialna služba v OZD ali socialna služba KS.
Plačevanje oskrbnin v vrtcih:
Novi sporazum prinaša tudi novosti pri plačevanju oskrbnin v vrtcih. Starši v prihodnje ne bodo več razvrščeni v dohodkovne skupine, pač pa bodo prispevali za vrtec odvisno od stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Prispevek za vrtec znaša 350 stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana in ne sme preseči polne cene oskrbnin stroškov.
Če je stvarni mesečni dohodek na člana nižji od 70% dogovorjene socialne ravni družine, če je otrok odsoten več kot 3 dni, se prispevek k osrbnini ustrezno zmanjša.
Za lažje razumevanje, kako se bodo ti prispevki obračunavali, posredujemo primer:
—	osebni dohodek očeta 15.000 mesečno
—	osebni dohodek matere 15.000 mesečno
Skupaj: 30.000 din
Dohodek na člana v 4-članski družini je 7.500 din, prispevek za vrtec znaša za vsakega otroka 2.625,00 din.
Ker sta oba otroka upravičena do denarne pomoči (družina ne dosega 2% pov-
Zahvala
Ob smiri najinega očeta se zahvaljujeva za pomoč in 'izrečena sožalja OOZS SCP v TOZD Proizvodnja avtomobilov in sodelavcem materialnega oddelka.
ALOJZ IN STANE SODJA
*
Zahvala
Ob smrti mojega dragega očeta se zahvaljujem izvršilnemu odboru OOS DO TA TOZD Proizvodnja II. za podarjeno cvetje in izrečena sožalja.
CVETKA PREŠEREN TOZD PA Proizvodnja III.
prečnega OD v minulem letu), se jima denarna pomoč ne izplača, pač pa se jim v celoti krijejo stroški za vrtec.
Zaradi novosti, ki jih novi sporazum prinaša, bodo v začetku nastale najbrž številne nejasnosti. Vso pomoč pri izpolnjevanju obrazcev upravičencem do denarnih pomoči so dolžni nuditi v kadrovsko-socialni službi, ki bodo nudili upravičencem tudi ustrezne informacije, prav tako pa bodo vse informacije dobili v skupni službi SIS družbenih dejavnosti, Kidričev trg. Novo mesto.
Vsi starši, ki imajo otroke vključene v vrtec, bodo prejeli ustrezne informacije, prav tako pa tudi ugotovitve o prispevku, ki ga bodo od 1. 5. 1985 plačevali za svojega otroka.
Da ne bi bilo nepotrebnega povpraševanja in tekanja od vrat do vrat, bodo naše službe pravočasno obvestile preko Informatorja vsakega zaposlenega o pravilnem izpolnjevanju obrazcev in vsem ostalim, kar bo potrebno v zvezi s temi spremembami.
iunr
JERELE MARIJA
Obvestilo
Obveščamo vse delavce, ki nimajo primerno rešenega stanovanjskega vprašanja, da je bil v četrtek, 7. 3. 1985, v časopisu Dolenjski list objavljen
JAVNI NATEČAJ ZA ZBIRANJE VLOG PROSILCEV ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA.
Pozivamo vse, ki nimajo primerno rešenega stanovanjskega vprašanja in izpolnjujejo pogoje, objavljene v Dolenjskem listu, da se udeležijo natečaja in oddajo vloge.
Zglasite se lahko v službi družbenega in socialnega standarda pri Vlasti Šta-ngelj (int. tel. 85), kjer boste dobili obrazce in vsa potrebna pojasnila, ali pa neposredno pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti Novo mesto, Novi trg 6/II, soba 55.
Vloge bomo vslužbi družbenega in socialnega standarda sprejemali do 5. aprila 1985.
Ne zamudite roka za oddajo vloge,-ker zapoznele vloge ne bodo obravnavane! Služba družbenega in socialnega standarda
Odmevi z letne seje koordinacijskega odbora OO ZS IMV:
KULTURA MORA IZ ZAPEČKA!
Med najzanimivejša razmi- začetka nas pestijo razne teža-
šljanja na minuli letni konferenci prav gotovo sodi poročilo kulturno-umetniškega društva IMV, ki ga je podala Marija Jerele. Našim kulturnikom gre priznanje ne le za dosežene rezultate, pač pa predvsem za neizčrpno voljo in optimizem, brez česar bi že zdavnaj pojenjala kulturna misel v našem delovnem okolju. Kljub uspehom pa niso zadovoljni, saj so še vedno le skupinica, množica pa ostaja ob strani.
Nosilca vseh kulturnih dogajanj sta mešan pevski zbor in likovna skupina. O delu teh dveh skupin entuzijastov je dejala:
»Naši likovniki so bili v letu 1984 zelo aktivni, čeprav so samo štirje. Med drugim imajo stalno razstavo v prostorih nabave DO ADRIA ter v sejni sobi v tovarni avtomobilov.
Za prvomajske praznike so razstavljali v jedilnici prik-oliške proizvodnje. Nekateri med njimi prirejajo razstave tudi v svojih KS.
Priredili so razstavo tudi ob srečanju upokojencev v jedilnici tovarne avtomobilov. Opažamo, da je čedalje večje zanimanje za razstave, čeprav si nekateri med nami, in teh ni malo, ne znamo niti pravilno ogledati razstavljenih predmetov, kaj šele, da bi znali ceniti in spoštovati delo in trud, ki je vložen v ta izdelek. Pri tem nihče med nami ne pomisli, da imajo naši likovniki poleg izdatkov za materiale še dodatne stroške glede transporti-ranja slik z razstave na razstavo. Nemalokrat pride tudi do poškodbe slik. vendar do sedaj nismo imeli možnosti, da bi jim vsaj delno pokrili stroške prevozov.
Naši likovniki si želijo, da bi tudi v bodoče lahko razstavljali pred našimi delavci v Novem mestu, kakor tudi. da bi se predstavili v ostalih tozdih IMV izven območja Novega mesta.
Že od leta 1981 dobro sodelujemo tudi s potujočo knjižnico. Ta nas obiskuje redno enkrat mesečno. Trenutno imamo 120 rednih članov oz. bralcev.
In še nekaj besed o našem mešanem pevskem zboru, ki je jedro našega kulturnega življenja. Že vsa leta od samega
ve, največja pa je ta, da je naš zbor tako maloštevilen. Glede tega smo imeli različne akcije, vendar brez uspeha. Saj so prihajali novi člani, vendar so kmalu, ko so spoznali, da je naše delo zelo trdo in zahtevno, odnehali drug za drugim. Kajti naše prepevanje ni tisto, ki smo ga vsi vajeni po gostilnah in po zidanicah, večina pa si, žal, tako predstavlja delo v zboru.
Že od samega nastanka zbora zelo pogrešamo mlade pevce, pa tudi iz vrst naših vodilnih in nadrejenih delavcev se nam do sedaj še ni nihče pridružil. Menimo, da jihje veliko, ki bi bili prav dobri pevci, popestrili bi naše vrste in še druge težave bi nam pomagali reševati. Ker je večina članov zbora iz proizvodnje in nekateri delajo v izmenah, imamo večne probleme, ker jim nadrejeni ne dovolijo obiskovati vaj, čeprav je bilo to odobreno že pred leti na seji DS.
Da bi rešili obstoj našega pevskega zbora, smo se odločili. med drugim, da se povežemo z MPZ Ruperč vrh, vendar tudi to ni uspelo. Sedaj se nam je pridružilo nekaj mladih fantov, seveda zopet samo iz proizvodnje, koliko časa pa bodo ostali in vztrajali že zaradi naštetih težav, pa je še vprašanje. V preteklem letu smo imeli tri jav ne nastope, to pa je za pevce edino priznanje in zadovoljstvo. Upam. da je vsem znano, da je naše delovanje tesno povezano s finančnimi sredstvi. Želeli smo organizirati skupni koncert z našim pobratenim zborom Slavček iz Trbovelj, vendar tudi tega nismo izvedli zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Omenila sem samo nekaj aktivnosti, menim pa. da ni odveč, če ponovno spomnim na vedno prisoten in pereč problem obstoja MPZ. katerega pomen v naši aktivnosti je nesporen. Vendar pa ga vsi. razen morda prizadetih, puščamo ob strani.
Včasih se začudeno sprašujemo. ali nam kulturno življenje res ni potrebno, ali vse to počnemo na silo in, v končni fazi. za koga? In ker sem obljubila. da bom kratka, naj bo to le v premislek!«
r
"N
Dva koncerta v istem večeru
v____________________________
V februarju je dobil naš mešani pevski zbor povabilo iz zdravilišča Dolenjske Toplice, da bi jim priredil koncert za zdraviliške goste in krajane. To povabilo smo sprejeli z veseljem ter 28. februarja priredili kar dva koncerta, katera nam je povezoval Jože Falkner, injucer ob 18. uri v zdravilišču Šmarješke Toplice in ob 20. uri v Dolenjskih toplicah.
Bili smo presenečeni nad prisrčnim sprejemom in nad številnimi poslušalci, še zlasti v Šmarjeških Toplicah. Ker so bili to predvsem starejši gostje in poslušalci, smo bili po vsaki
zapeti pesmi nagrajeni z dolgotrajnim aplavzom.
To nam je vlivalo veliko poguma in premagovanja treme ob misli, da je naša slovenska pesern, posebno v narodnem slogu, še vedno zaželena, saj se človek ob teh prelepih, predvsem pa preveč pozabljenih pesmih vsaj za nekaj časa razbremeni vsakodnevnih tegob.
Ob koncu so izrazili željo, da si tudi v bodoče želijo takih koncertov, ter nam zaželeli skorajšnje svidenje.
JLRLLE MARIJA
Ob odhodu v pokoj
Jože Nučič, izmenovodja v tozdu Proizvodnja oken in kovinske galanterije Šmarjeta, je 2. 2. 1985 odšel v pokoj. Ob tej priložnosti je slovesno počastil sodelavce, sodelavci pa smo mu pripravili kratek program s spominskim darilom.
Pred prihodom v IM V je Nučič delal v Rudniku Velenje. Po nesreči v rudniku sc je preselil v svoj rojstni kraj, Osrečje pri Škocjanu. Leta 1972 seje zaposlil v 1MV. Delati je začel kot delavec na žagi za razrez alu profila v tovarni prikolic. Kmalu je napredoval v nastavljalca orodja. To delo je opravljal tudi ob preselitvi tovarne (oddelka) v obrat tozd
Šmarjeta. Uveljavljal je svoje sposobnosti tudi kot izmenovodja vse do upokojitve. Odgovorno delo, ki ga je vestno opravljal, ga ni motilo, da se ne bi uspešno uveljavljal tudj na samoupravnem ter družbe-nopo' tičnem področju. Bil je več let član komisije za delovna razmerja, predsednik DS ter član komisije DS.
Ob odhodu v pokoj se nismo poslavljali, temveč smo mu zaželeli in mu želimo še veliko uspešnih, delovnih, zdravih in zadovoljnih let.
_____ZLATKA POGLAJEN
tozd POKCi Šmarjeta
tak
8. marec
Sindikat IM V, tozd Proizvodnja oken in kovinske galanterije Šmarjeta, je pripravil ženam praznovanje ob dnevu žena. Predsednik sindikata je v uvodnem nagovoru orisal pomembnost žene delavke, matere, vzgojiteljice, kmetice in gospodinje.
Pionirji OŠ Šmarjeta so našim ženam pripravjli prisrčen kulturni program. Žene so bile
vesele, saj so lepe želje za praznik prišle od njihovih otrok.
Sindikat je ob tej priložnosti pripravil tudi prvo [i kovno razstavo del učencev OŠ Šmarjeta.
Po programu je bila skromna zakuska, primerna stabilizaciji.
POGLAJEN ZLATKA TOZD PO K G Šmarjeta
3. in 4. mesto
Na delavskih športnih igrah DŠ1 1984 v občini Novo mesto je sodelovalo 73 moških ekip v 9 športnih panogah in 34 ženskih ekip v 6 športnih panogah iz 25 delovnih organizacij.
Udeležba na lanskih tekmovanjih je bila po številu sodelujočih skromnejša kot prejšnja leta iz različnih razlogov. Tako so vplivale na udeležbo spremembe pravil DŠ1 (nekatere športne discipline se odvijajo po ligaškem sistemu (nogomet, odbojka, kegljanje itd.) in pa tudi manjša zainteresiranost delavcev in občanov za tovrstno koriščenje prostega časa.
Delavci IMV iz Novega mesta .so se tudi teh tekmovanj več ali manj redno udeleževali, vendar z našo udeležbo in rezultati ne moremo biti preveč zadovoljni. Plakete smo prejeli v naslednjih panogah: plavanje — 2. mesto moški in ženske, smučanje — 3 mesto moški, mnogoboj — 2. mesto moški in ženske.
V generalni uvrstitvi je na DŠI 84 med moškimi zmagala najbolj organizirana in množična ekipa KRKE — Tovarna
za IMV
zdravil pred SGP Pionir in IMV, četrta je bila ISKRA — TNN. ■
Pri ženskah je bilo tokrat najboljše zastopstvo SGP Pionir pred odlično in izenačeno ekipo Iskra — TNN in KRKO — Tovarno zdravil. IMV je letos zasedla četrto mesto, Zdravstveni center Dolenjske pa je bil peti.
JOŽE TURK
Dopisujte v Klil II — pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije!
ZAHVALA
Za denarno pomoč ob nesreči se najlepše zahvaljujem sodelavcem PFS in vseh računovodstev ter OO ZS DSSD SOZD IMV.
BUČAR MARIJA
Namesto odgovora
Opozorjeni na’kazensko odgovornost zaradi pisanja v prejšnjem Kurirju, ko smo sc v Kurirjevem objektivu neuradno in z najboljšim namenom dotaknili usode nove zapornice ob tovarni avtomobilov, na zahtevo odvetnika prizadetega objavljamo uradno poročilo službe varovanja v tej zadevi (citat):
»Dne 28. 1. 1985 zjutraj sta bila na vhodu V-5 (mehanska) varnostnika KRALJ Jože in TURK Milan. Ob 6. uri je primopredaja službe. Pri kontroli vhodov sta uporabljala novo postavljeno električno zapornico, oba krila velikih vrat vhoda sta bila odprta.
Okoli 6. ure, po izjavi varnostnikov ob 6.05, po zbranih obvestilih od nekaterih delavcev, ki so ta čas prihajali na delo, pa nekaj prej, je varnostnik TURK iz gornjega dvignjenega položaja spustil zapormco v trenutku, ko je skozi vhod prihajal delavec KORAČIN Alojz. roj. 15. 5. 1947. dela v P-2 TOZD PA. Nenavajen zapornice na vhu-du, v temi, nepripravljen na oviro, seje zaletel v zapornico, ko jc bila le-ta v višini njegove glave. Pri tem je dobil pokšodbo na čelu in nosu. V trenutku udarca je Koračili refleksno odrinil zapornico od sebe in jo s tem zlomil.
V času dogodka so bili na kraju prisotni:
—	KRIŽMAN Jože, roj 3. 8. 1932 — izmenovodja v kar. os. vozil,
—	BURSAČ Vlado. roj. 17. 10. 1947 — Tehnoservis.
—	KRALJ Jože — varnostnik.«
Odiiovorni urednik: ČEDO NEGOVA NO VIČ
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja vsakih 14 dni v 5500 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Čedo Negovanovic. Tehnični urednik: Mira Zonta. Člani uredniškega odbora: Zvone Pavlin (predsednik), Brigita Redek—Jeriček, Spasenka Lazarov, Danica Mezič, Rudi Dolenšek, Anton Longar, Anton Luzar in Ljubo Skupek. Izdajateljski svet: Marko Rajkovača, Vida Rifelj, Vojko Grobovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenka Lazarov (predsednik). Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 18/20. Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika. Tisk: Tiskarna Novo mesto.