Poštnina platana v gotovini. SKOVIR LETO I. LJUBLJANA, DNE 25. FEBRUARJA 1928. ŠTEV. 3. Izhaja vsako drugo soboto. — Stane četrtletno 20 Din itd. — Posamezna številka 4 Din. Upravništvo in uredništvo: Ljubljana - Rožna dolina, Cesta II18. — Ček. račun št. 10.995. KO SE PREBUJA PRIRODA . . . M oži; „Kaj se popki že tako bohotno razcvitajo?“ 33 Nesrečen zaboj V vlaku, ki vozi na progi Ljubljana— Maribor, se je pripetila prav vesela do- godbica. V kupe III. razreda, ki je bil do zadnjega kotička zaseden, z izjemo pror štora, na katerem je ležal zaboj, je sto¬ pil dobrodušen Ljubljančan. «Slišja, gsput, al nauja oni tko prjazen, dab tista- le kišta udstranl?» Ogovorjeni kmet je na to vprašanje odgovoril z lakoničnim «nak!». Ljubljančan, ki se je prerival med 1 pot¬ niki, hoteč priti do mesta, je ponovno prosil: «AI daste kišta udstrant?» Kmet si je natlačil pipo, jo prižgal, puhnil nekaj oblakov dima pred sebe in ne da bi Ljubljančana pogledal, je sto¬ ično odgovoril: «Nak!» Ljubljančan se je razjezil in zažugal kmetu: «Ako naute kišta udstranl, grem po kondehterja!« Ker je kmet zopet odgovoril «nak», je šel Ljubljančan po sprevodnika, ki je re¬ kel kmetu: «Ta mož bi rad sedel, od¬ stranite zaboj s klopi!» Zopet je zadonel kmetov stereotipni «nak!». «Kaj, vi ne marate odstranit#zaboja?» «Nak!» se je glasil odgovor. «Čakajte, grem po vlakovodjo,® je menil sprevodnik. Ko je prispel vlako¬ vodja h kmetu, mu je velel: «Kaj naj to pomeni? Vi morate zaboj odstraniti!® «Nak!» je mirno dušno odgovoril kmet. «T'ri sto hudičev, še enkrat vas vpra¬ šam, ali hočete odstraniti zaboj s klopi?» «Nak:!» «PoklicaI bom postajenačelnika!* se je razjezil vlakovodja in odhitel po ime¬ novanega. Ta, bivši oficir, je nahrulil kmeta: «Zaboj dbl!» «Nak!» je zopet zadonelo'. «Torej vi nočete odstraniti zaboja? Poklical bom policijo!* S temi besedami je odšel. Čez nekaj trenutkov se je vrnil v spremstvu očesa postave. »Odstranite zaboj!» je nahrulil policist kmeta. «Nak!» je odvrnil kmetič. «Tri sto milijonov hudičev! Zakaj ne maraš, butica, odstraniti zaboja ?» «Ker zaboj ni moj!» je odgovoril kmet. «Za vraga! Čigav pa je potem?* «Moj», je odgovoril neki potnik. Zakaj niste odstranili tega hudiča?* «Saj mi ni nihče ničesar rekel,* se je glasil njegov odgovor. Grmeč smeh je zadonel po kupeju. Za¬ boj so 1 dali pod klop in vlak je odpeljal s precejšnjo zamudo proti Mariboru. Samomorilska manija Naš narod priznano krepak je in zdrav. Že Vodnik je stari slavil ta pojav. Naj vsak posameznik ugane, če res umesten za narod' je naš ta sloves. Za vzgled naj navedemo Kotovo Lenko in njeno življenjsko tragedijo grenko. Ker maske za ples ni devojka. imela, koj hrabro je s kroglo življenje si vzela. Železnih je, pravijo', živcev mladina, se športu posveča, ogiblje se vina. Čevljarček je Miha v ljubezni prevaran, v trenutku junaško je palec preparan. 34 Vseh ljubljenec Harry je Liedike deklet, zato 1 ideal tudi Verin je svet. Ker mati ni revice v kino 1 pustila, kar v 1 škafu se vode je Vera vtopila. Vse Gašper počel je na svetu narobe, zato mu je sreča zbežala po gobe. Spet klije priroda, a Gašper ubogi na Rožniku se je obesil za nogi. Cenjenim čitateljem! Kdor je dobil v roke naš list kot na¬ ročnik, oglednik ali pa je kupil list v trafiki, odhosno ga bral v kavarni, je moral priznati, da je «Skovir» dober humorističen list, kakršnega Slovenci še nismo' imeli. Vsi, k:i so željni razvedril¬ nega štiva, bodo pritrdili, da je izdaja¬ nje «Skovirja» popolnoma na mestu, kajti žalostno' bi bilo, če bi Slovenci, ki se postavljamo kot civiliziran narod, ne zmogli sami vsaj enega humorističnega lista. NI potrebno, dla si naročimo tuje humo¬ ristične liste, temveč posezimo po do¬ brem domačem časopisu ter ga s tem finančno okrepimo, dla bo še bolj napre¬ doval in še v večji meri ustrezal čita¬ teljem in čitateljicam. Oglednike, ki prejmejo list, prijazno prosimo, naj se takoj odločijo', da se vemo ravnati. Na ogled pošiljamo' samo po eno številko, eventuelnO tudi dve, a to samo oninu o katerih mislimo, da so list že naročili in da ga bodo še plačali. Oglednik, ki se ne namerava naročiti, naj nam list vrne ! Naročnike opozarjamoi, da je treba na¬ ročnino takoj poravnati, kakor moramo tudi' mi brez odlašanja kriti stroške ti¬ skanja. Malenkostno vsoto, ki joi zahteva naročnina, zmore vsakdo. Naj se nihče ne pusti prositi. V negotovost lista ne moremo 1 pošiljati. Mi bomo gledali, da bo našim prijateljem in prijateljicam čim bolj ustreženo, a naši prijatelji in prijate¬ ljice naj store svojo dolžnost. Civilizirani smo Slovenci in zato naj nam tak' sloves ostane v prav vsakem pogledu. Medi vi¬ soko civiliziranimi Francozi ali Nemci so taki opomini že nepotrebni in upamo, da jih bomo lahko reducirali tudi mi. Naročniki se prav pridno oglašajo. Med njimi mnogi prav iskreno pozdrav¬ ljajo rojstvo slovenskega humorističnega lista, ki naj streže humorju in satiri v našem domačem jeziku. Prosimo vse, ki priznavajo potrebo domačega humorističnega lista, da nam store to uslugo in pomagajo 1 širiti «Sko- virja». Kdor nam bo pridobil vsaj deset na¬ ročnikov, ki plačajo vsak najmanj po četrtletno naročnino (po 20 Din), bo do¬ bival «Skovirja» vse leto zastonj. Kdor zbere vsaj dvajset naročnikov, ki plačajo vsak vsaj po četrtletno naroč¬ nino, dobi za nagrado vrednost 80 Din in po vrhu še list vse leto zastonj. Za zbranih 30 in več naročnikov, ki plačajo najmanj po četrtletno naročnino, plačamo nagrado v vredlnosti 150 Din in list vse leto zastonj. Pogoj je, da vsi zbrani naročniki res plačajo naročnino'. Nagrade bomo dali v knjigah ali dirugih predmetih gori določene vrednosti ali pa v denarju, ka¬ kor bo nabiralec želel. 35 Skromen sluga. Sluga Glavan je bil zmerom lačen in je rad! v kotu pisarne cmokal kakšno jedačo. Neprijazno cmokanje je nekoč razburilo uradnika Glavina, ki je siro¬ maka nahrulil: «Kaj pa že zopet cmo¬ kate?« Glavan: «Na zamirte, gspudi, sej jem le obšniclne...» D*. Tudi politika. «Trk, trk,* je nenadoma in precej pozno zvečer potrkalo na vrata debe¬ lušnega hišnega gospodarja in v sobo je stopila lepa hčerka hišnice, oblečena bolj na hitro roko. «Kaj pa je vas prignalo! k meni?» blagohotno sprašuje hišni gospodar. «Prišla sem samo vprašat, zakaj ste davi odpovedali moji mami' službo hiš¬ nice.« «Prav, prav, to že razumem,® godrnja gospodar, «ne gre mi pa v glavo, zakaj ste prišli v tako pomanjkljivi toaleti.* «No, seveda, prav zaradi tega ...» Dobrosrčna hčerka. Mati: «Lizika, daj mi svoje raztrgane oblekice, da jih podarim siromašnim otrokom!» Lizika: « Počakaj, mamica, bolmi takoj strgala še eno bluzico ...» Božanje zabranjeno. Natakarica v neki ljubljanski točilnici staremu go'stu: «Jaz se ne dam od vas več božati, da veste!« «Zakaj neki, gospodična Lida?» Natakarica: «Ker sem zvedela, da je po- policijskih predpisih zabranjeno oti¬ pavati poleg hranilnih tudi vse druge predmete, ki nudijo užitek.* Nov element. Učitelj: «Zorica, imenuj mi elemente!* Zorica: «Ogenj, voda, zrak in žganje.* Učitelj: «Za božjo 1 voljo, kako pa pri¬ deš tudi do žganja?* Zorica: «No, ko je naš atek pil žganje, mu je mama rekla, da je zopet v svojem elementu...» Mira: «Kdaj si se - Dragica: - spod, saj dovolite, to so note za popol¬ noma druge instrumente...» Dokaz ljubezni. Mila: «Dokaži, da si res samo moj!» Branko: «Kako, kje naj ti dokažem?* Mila: «Kar tamle na klopi!» Pretežki Cankar. Star profesor, ki študira Cankarja, je imel smolo, da se je s police zvalila na njegovo 1 glavo kopica Cankarjevih knjig in ga precej očesnila. «No, saj sem rekel,» je vzdihnil pro¬ fesor, «da je Cankar zame pretežak...» D. Razumljivo. Zgodilo se je, da je debel trgovec do¬ bil pri teku prvo nagrado. Vse se je ču¬ dilo' temu čudežu. Ko so ga vprašali, na kak način je mogel s tako brzino preteči precej dolgo progo 1 , je dejal zmagovalec: «Prav lahko. Predstavljal sem si, da je za mano davč¬ ni eksekutor, pa me je kar samo odi sebe gnalo naprej...» D. SLOVENIA-TRANSPORT Miklošičeva cesta 36, Ljubljana. Tel. 2718. Špedicija, mednarodni transporti, ocari- n jan ja, prevoz, selitve. Nizke cene! Nizke cene! Z LJUBLJANSKE ČRNO-BELE REDUTE Dvojno presenečenje intendanta g. Kregarja, ki je ugledal na reduti prečudno masko in videl, kako se širi in popularizira sloves ljubljanskega gledališča... MIHA IN MODNI ČASOPISI. Miha, o katerem so govorili vaščani, da se mu kolesje v glavi ne vrti popol¬ noma v redu, je dobil nekoč v roke modni list, v katerem je bilo naslikanih nešteto lepih deklet, a pod vsako sliko je bila naznačena cena. «Aha,» si je mislil Miha, ki je že dolgo časa hrepenel po zakonskem stanu, prav za prav bolj po lepem dekletu ne glede na zakonski stan. «To so neveste, ki se lahko kupijoU In si je Miha, siromak, polagoma pri¬ hranil toliko denarja, da je zadostovalo za tisto najlepše bitje, ki si ga je zbral v modnem listu in ki je bilo tako rekoč precej pomanjkljivo oblečeno 1 . Po obsež¬ nih informacijah, ki so 1 mu jih dali pri¬ jazni prijatelji, je napisal pismo in si na¬ ročil nevestoi čakal je in čakal, dokler ni prejel le¬ pega dne ličnega zaboja, iz katerega je izvlekel raskošno svileno žensko kombi- nežo. Strašno se je razjezil Miha in je pisal na firmo: «Saj vem, tisto lepo dekle ste si sami pridržali, meni ste pa poslali le njeno obleko, da bi si mislil, da je dekle med potjo ušlo ...» D. Ako hočeš biti postrežen z do¬ brim in cenenim blagom, tedaj pojdi k JULIJU ZUPANU Ljubljana, Sv. Petra c. 35 ki ima špecerijsko in delika¬ tesno trgovino kakor tudi zalogo raznih likerjev in rudninskih vod. 39 Učinek oblastnih taks na ponočni obisk kavarn Natakar: «Prosim. ura je ena ...» V bolnici. V žensko bolnico je prišla mlada da¬ ma vsa obupana in stopila v gručo že čakajočih žensk. Nima svojega časa, pa jo strašno boli. «Kako je to, gospod zdravnik?« je vprašala dama. «To je že tako 1 ,« je menila neka žen¬ ska iz gruče, «v dhnašnji dobi se je tudi že ta zadeva modernizirala ...» D. Bogate skušnje. Petletni Stanko pred hišnimi vrati: «Nič ledu, nič snega. No, take zime še nisem doživel. A.: «Ali bi se ti tudi igral s punčko?« Zanimivo darilo za god. Goispa Korobačeva je srečala svojo mater: «Lepo', mamica, da te dobim. Pri¬ čakujemo te z gotovostjo ob godb mo¬ jega moža.» «Nikakor! Kako moreš zahtevati od mene, da pridem k Vam v hišo, ko me je tvoj mož tako grdo razžalil? Nikdar ne bom več prestopila praga hiše tvojega moža!» «Ali mi daš to zagotovilo pismeno?« je nenadoma padlo hčerki v glavo 1 . «Zakaj pismeno?« «To pismeno zagotovilo bi jaz potem dala možu kot — darilo za njegov god...« B.: «No. seveda, toda z ono živo...« 40 POPUSTNI MAČEK Predraga je ljubezen tvoja, denarnica je prazna moja. Z redute šla sva na reduto, zdaj greva, ljubica, v deruto ... Nemogoč odgovor. Sodnik (priči pri razpravi): »Prosim, da odgovarjate na moja vprašanja jasno samoi z «da» ali «ne». Ali ste v sorodu s tožečima se strankama?® Priča molči in se smehlja. Sodnik: «Vprašam vas, ali ste s stran¬ kama v sorodstvu ali svaštvu?® Priča molči in se smehlja. Sodnik (jezno): «Ali boste odgovorili ali ne. Ali ste s strankama v sorodu ali svaštvu?® Priča (se smeji): »Prosim vas, gospod sodnik, ne morem odgovoriti, saj je to¬ žilec država, toženec pa bolniška bla¬ gajna.® Brez recepta si ne more pomagati. Profesor Narobe je jedel pri prija¬ telju posebno dobro jed 1 , napravljeno iz svinjskih ledvic. Da bi mu žena tudi doma pripravila enakoi večerjo, mu je morala prijateljeva žena napisati recept, ki ga je varno 1 spravil v listnico. Domov grede je kupil v ta. namen pri mesarju svinjske ledvice ter jih vtaknil v zunanji žep suknje. Pritekel pa je lačen pes, mu potegnil ledvice iz žepa in zbežal z njimi. Profesor je za psom malo pogledal ter se škodoželjno, zakrohotal, češ, kaj bo z ledvicami, saj je recept za pripravo jedi dobro shranjen... T. 41 Priprošnjica v nesrečah in nezgodah Daleč v samoti je živela stara Neža, pobožna ženica, ki je za mala darila, bo¬ dila po božjih ■ potih in prosila te ali one milosti za darovalce. Poleti so na deželi prezaposleni, ne utegnejo' moliti, pa jim tako ženica pride bas prav. N0 1 , in Neža je vrhu tega veljala še za posebno dobro priprošnjico. Tako jo je nekega dne primaha! k Neži mlad mož in plašno stopil v njeno kočo. «Oho, Lemar,* je vzkliknila Neža, «kaj te je prignalo semkaj ?» «Neko prošnjo imam na srcu, pa ni treba, da bi kdo vedel...» je pričel sramežljivo. »Poglej, Neža, tri leta sem že oženjen, pa še ni prirastka v moji družini.* »Zakonske dolžnosti gotovo izpolnju¬ ješ, Lemar?» «Eh, saj veš...» «Samo! z molitvijo se da odpraviti ta nesreča. Poromala bom k sveti Ani ter ji priporočila tvojo zadevo.* «Vem, da si pri svetnikih dobro zapi¬ sana ...» Mož je segel v žep ter ji stisnil desetdinarski bankovec. Komaj je zdrknil velikodušen dar v njeno nogavico in je Lemar že hitel do¬ mov po gorski stezi, so zaškripala vežna vrata in v sobo je prilezla Madronka, njena stara znanka. «Vidiš, človeka neprestano tarejo skrbi,» je jadikovala'. «Doba je potekla, telica pa ne povrže in ne povrže. Pojdi k svetemu Lenartu, ki pomaga v nezgo¬ dah pri živini. Ne boi ti zastonj!* «Eh, kaj tisto, samo da bo kaj po¬ magalo.* «Lačna ne moreš hoditi, nekaj mora biti za potovanje.* Madronka je prinesla iz žepa bankovec in ga stisnila v Ne- žino roko. Drugo jutroi na vse zgodaj se je Neža odpravila na božjo pot. V desnici palico in v levici cekar s suhimi hruškami, tako je rinila v 1 hribe k sveti Ani in od tam naprej k svetemu Lenartu. Spotoma je prosjačila poi bližnjih vaseh in nabirala nove prošnje. Dolgo! časa potem se je Neža srečala z Lemarjem, ki ga je ustavila, da se pre¬ priča, kako je delovala njena molitev. »Priporočila sem te sveti Ani,» mu je zatrdila. «Gotovo te bo presenetil vesel družinski dogodek.* «Tega, kar bi rad!, še nimam. Ampak sivka se je obnesla, dobili smo dva te¬ lička.* S tolažilno! besedo, dd bo- že' boljše, se je Neža poslovila od Lemarja, da po¬ išče Madronko in izve od! nje učinek molitve. «Prinašam ti blagoslov svetega Le¬ narta,* je Neža nagovorila ženo. «Ali že imate telička?* «Kaj teliček! Sramota, sramota!* «Za božjo voljo, kaj pa se je zgodilo?* «Pomisli, ta sosedov ničvrednik... Hčer mi je zapeljal...» «Nesramnik!» se je zgro'zila Neža iti tisti hip se ji je zjasnilo v glavi. Kol je krevljala pobožna ženica zopet v hrib, je vedla, da je ona kriva te ne¬ sreče, ker je sirota, vsa stara in zme¬ šana, zamenjala obe prošnji ter položila Lemarjevo' prošnjo za družinski prira¬ stek na srce svetemu Lenartu, ki po¬ maga samo pri živini, a sveto Ano, ki zna doseči le, da zakonci dobe prirastek, je prosila, da pomaga Madronki... K o p r i v a r. Strašno. Šef (knjigovodji, ki se je zmotil za en dinar); «Vi, nerodnež, me hočete na vsak način spraviti v konkurz.* 42 IZGOVOR V SILI. Mož (stopi v sobo): «Kaj pa pometli to?» Žena: «Nič posebnega, možek. Gospod Skalan je tako prijazen, da me uči francosko ...» Drag sedež. Viljena in Dragan sta se zabavala z gramofonom in preizkušala novo kuplje¬ ne plošče. Seveda je vladal na mizi in poi stolih največji nered. Najdragocenejša ploščo je položila Viljena na stol, na ka¬ terem je malo prej sedel Dragan. Zaljubljeni nerodnež Dragan v svojem oignju ni pazil na to, pa se je vscdel zopet na isti stol. «Rsk,» je zahreščalo in iz dragocene plošče jih je nastalo več, katerih vred¬ nost pa je, žal, padla na ničlo. Vsa razočarana se je obrnila Viljena proti Draganu: «Prihodhjie si izberi raje cenejši sedež...» Nemec, ki je obogatil slovenščino. V prejšnjem stoletju je služboval na neki spodnještajerski gimnaziji Nemec, ki je za silo poučeval tudi slovenščino. Skr- vienske stavke si je sproti koval s po¬ močjo starega slovarja. Slovenil je: sich unterhalten = se spodaj držati, Land- sturm = deželna nevihta, Kameelhaar = velblodbvi lasje, Urlaub = pralist, um- bringen — okoli nesti. Šolska cvetka. Učitelj: «Janže, tvoj vrat je vedno tako črn, da ne vem, kje se neha ovrat¬ nik: in začenja vrat.» Jugoslovanske tekstilne tovarne Mautner d. d. Tovarne: Beograd, Litija, Sv. Pavel pri Preboldu * Izdelujejo rjavo in belo kotenino in prvovrstne sifone iz naj¬ boljšega ameriškega bombaža. * Prodaja na veliko in malo pri tvrdki A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, Mestni trg št. 10. On zna. Učitelj: »Tinček, povej mi dvojino od besede otrok.» Tinček: «Dvojčka.» Zahtevajte domače izdelke! 43 Nerodni Lojzek. Lojzek je prišel v Maribor in se spre¬ hajal po mestnih ulicah. Strašno' je bil lačen in da bi uporno 1 godrnjanje svo¬ jega želodca potolažil, je šel naravnost h konjskemu mesarju ter si kupil pol metra dolgo klobaso, a h klobasi si je nabavil pri peku cel črn kruh, največji, ki mu ga je mogel nuditi kruhovski mojster. Oborožen v eni roki s kruhom in v drugi s klobaso je trgal s svojimi čvr¬ stimi zobmi jedačo 1 , da je . mahal z ro¬ kami kakor obseden. Trda konjska klo¬ basa mu je kljub tigrovskim zobem pri¬ zadevala težave. Slučajno je šla mimo Lojzeta mlada dama baš v trenutku, ko je Lojze za¬ voljo klobase napravil posebno čvrst zamah. «Šap!» je zadela Lojzetova lo¬ pata damo v lice. Dama se je ogorčena obrnila, a Lojze se ji je blagohotno za¬ režal v obraz, češ: «To pre ni bilo tak hudo. Vroig te ali, gospa, Bogi zahvolite, ka van je ne bilo treba žreti še toti frdo- mani biršl...» D. Literaren razgovor na plesu. Ona (vsa spehana): «Kaj ste vi morda tisti Prešernov povodni mož, da me tako brezobzirno mikastite?* On: «Res, originalni ste, milostiva ...» Ona: «Nič se ne izgovarjajte! Povem vam, d ! a me nikar ne smatrajte za tisto ljubljansko' Urško...» D. Na plesu. Ona (z dejanskim stanjem sicer po¬ polnoma zadovoljna); «Samo malo pre¬ vidneje, gospodi da naju ne bo) videl moj mož.» On (istotako poročen): «Ne veste, kako mi dobro de, da se včasih lahko dotaknem tudi goline tuje ženske...» D. Dobra kupčija. Nemaren potepin je bil Krakarjev Mi¬ ha. Kradel je kokoši in bil v pohujšanje vsej vasi 1 . Kadar pa je imel koš zvrhan grehov, ga je nesel k spovedniku, ki je Mihove slabe strani že dbbro poznal. Nekoč je Miha odložil pri spovednici že vse grehe in je nazadnje še pristavil, da je ukradel pet kokoši. Ker Miha ukradenega in konsumira- nega blaga ni mogel več vrniti 1 , je spoi- vednik zahteval od njega, d l a mora ko¬ koši oškodovancu vsaj plačati. Vzdihoval je Miha in zatrjeval, da nima toliko denarja, končno' pa se je po¬ botal s spovednikom na ta način, da mu bo drugega dne prinesel za vsako 1 ukra¬ deno kokoš po' 10 dinarjev v dobrodelne namene, td je skupno 50 dinarjev. Drugega dne je prikorakal potepin Miha k župniku in položil predenj 100 dinarjev. «Zakaj pa 100?» se je začudil župnik. « Dogovorila sva se samo' za 50 r dinar¬ jev.* «Ej, no, gospod župnik, veste, ker so bile kokoši tako poceni, sem jih uk ral še pet...» 44 V POSTU Za pustom cm maček samo je ostal, ' vse drugo pobral nam je pustni kraval. Še krizo zdaj nesejo maškare vladno, brez vsake zabave občinstvo bo jadno. Davidovii, Radič, Pribičevič, Marinkovič, Perič, Vukičevič. Človeku se zdi že kar prav, da Spako, Korošec, Žerjav med -ite prinašajo malo spremembe, kar tudi je važno in vredno omembe. Saj v glavi od -ičev se kar nam vrti, brez njih še „Skovirja“ ne citali bi: predstavnica naša glasi se na -ič, enak naš urednik junaški je ptič. Počasi že novo prihaja veselje: pomlad svojo cvetno kočijo že pelje. Dekleta skrivnostno se že nasmehavajo, da srca mladeniška kar poigravajo. Prečuden tli ogenj v dekliških očeh, poredneje sliši dekliški se smeh. Naš Tivoli kmalu bo ves oživel, od ptičjega petja bo milo donel. Še lepše se čul bo dekliški šepet, ko parov — ljubezni bo poln drevored. Po skritih kotičkih postave oko dekleta „ta sladka“, preganjalo bo in mnogo veselja za ljudstvo bo spet, ko bralo skrivnostnih bo zgodbic razplet. Dobrovec. Tudi Slovencem Je potreben humo¬ rističen list v domačem jeziku! «Skovir» stane četrtletno kljub obil¬ nim ilustracijam samo 20 Din (za ino¬ zemstvo 23 Din) itd. Naročite se na « Skovirja«! Turščica. Pijanček Figovec je srečal prijatelja Zmcdana. Veselo sta se pozdravila in Zmedan je vprašal Figovca, kje hodi 1 , da ga že toliko časa ni videl. «Zaprt sem bil,» je odvrnil Figovec kratko. «Zakaj pa?» «1 zakaj? Samo zaradi pesti nedolžne turščice.* «Ni mogoče,* se je čudil Zmedan. «kako pa je to bilo?» «Kakoi? Prav enostavno. Zaljubil sem se v 1 črnooko 1 Liziko in ji ponujal roko. Ona me pa ni marala in si je raje iz¬ brala Zvezdovca, ki ji je znal dvoriti bolj kakor jaz in ji sladko govoriti, da jo je popolnoma premotil. Ker je Zvez- dovec moderen človek, ima oi zakonu čudho mnenje. Lizike meni ni hotel pre¬ pustiti, poročiti se pa tudi ni hotel ž njo. zato sta živela kar tako, kakor pravimo pri nas, na turščici. Jaz sem bil nanj zelo hud 1 , pa sem kupil pol kilograma turščice in jo nosil s seboj v žepu. Enkrat sem ju srečal, ko sta šla skupaj na prome¬ nadi, in sem začel pred' njima sipati tur- ščico. Tožila sta me. Trdil sem, da sem sipal zrnje golobom, onadva sta pa me¬ nila, dh sem ju s tem zasramoval. Vidiš, kako enostavna je pot do ječe ...» M a t a j. Današnja dekleta. «Tako sem se že veselila na to 1 , da bom lahko dala Mihovcu košaro, pa gre možak zaročit se z mojo prijateljico Vero!» 45 Nadebuden prizor po zadnji maškeradi v Ljubljani. Družinski prepir. Ona: «Manjka mi besed, da bi...» Oti: «Hvala Bogu!» Maska globus. Na maškaradi je nastopila originalna ženska maska v obliki globusa. Drzen harlekin se je globusu približal in pričel tipati poi njem. «Vi, predrznik,* se je razjezila dama, «kaj pa hočete od mene?* «Oprostite, na globusu iščem svoj rojstni kraj.» Vsekala jo je. «Lani sem bila cela dva meseca ob morju.' pa se mi ni prav nič poznalo. Prav nič nisem postala rjava,» je pripo¬ vedovala Mila svoji prijateljici Zvez¬ dani. «Seveda, draga Mila,» je menila Zvez¬ dana, «ti niti ne zardiš ne 1 takoi lahko ...» Pohujšljivost in visoki davki. Družina uglednega obrtnika vi Ljublja¬ ni je odpovedala kljub stanovanjski sti¬ ski stanovanje sredi mesta in šla stano¬ vat celo na periferijo. Ko so' ga znanci začudeni spraševali, zakaj je to 1 storil, je dejal obrtnik: «Ej, poleg davčnega urada nismo mogli sta¬ novati. Moji otroci so se tako navadili preklinjati, da jih bom še sedaj težko odvadil...» D. Izid iz zagate. Tvorničar (odvetniku): «Gospod dok¬ tor, svetujte mi! Našel sem svojo ženo in svojega knjigovodjo na otomani v de¬ likatnem položaju. Kaj naj ukrenem?» «Vložite tožbo za ločitev zakona. So¬ dišče Vam bo gotovo ugodilo.* «Nemogoče, preveč ljubim svojo ženoi.» «Pa odpustite knjigovodjo!.* «Tudi nemogoče. Je predober uradnik in ga ne morem- pogrešati.* «Drugega Vam ne morem svetovati. Premislite si stvar!* Čez nekaj dni se tovarnar in advokat srečata v kavarni. «No, gospod Muhič, kako ste uredili zadevo?* «Izvrstno! Odstraniti sem dal oto- mano...» V resnici zaljubljen. Mati: «Qospod Goran je izvrstna par¬ tija. Njega moraš držati!* Hčerka: «Zanj se ne bojim. On je v resnici zaljubljen v mene...* 46 KRIŽANKA V o d o r a v no: 1 domače mesto, 7 drug izraz za nežnost, 10 meščan balkanskega mesta, 14 turška kava, 15 glagol, ki je v veljavi pri fabrikaciji tekstilnega blaga, 17 sveta ptica Egipčanov, 18 množina ribi¬ škega orodja, 20 znan slovenski priimek, , 22 glasovi zaničevane živali, 23 tretja oseba mnogo rabljenega glagola, 24 spremljevalec prepirov, 25 znana kratica za označbo časa, 26 četrti sklon neprijetne živalce, 27 raz- kuževalno sredstvo, 28 kratica, 30 številka, 32 svoječasen visok hrv. otolastvenik, 33 kra¬ tica, pozna jo vsak doslužen uradnik, 34 hri¬ bovska vprežna žival, 36 športno orodje, 38 krstno- ime, 40 predmet, potreben pri kolesu, 43 predlog, 44 neprijetno za vozove in še bolj za pešce, 47 tuj izraz za napad, 49 reka v Rusiji, 50 takšen si po jedi, 52 beseda, ki se samostojno ne uporablja, 53 aktuelen jugo- slovenski politik. Navpično: 1 osebni zaimek, 2 kovina, 3 vodna 'žival* 4 drug izraz za kij, 5 krstno ime, 6 kvartopirski izraz, 7 kmetijsko orod¬ je, 8 jajčece vodne živali, 9 kmetijski pride¬ lek, 11 reka v južni Afriki, 12 narobe napisan drugi sklon osebnega zaimka,- 13 starogrški velikan, 16 karta, 19 tako lastnost ima ne¬ zrel sad, 21 pravoslavna sveta podoba, 29 vladarjevo bivališče, 31 vzklik pri bole¬ čini, 32 pogojnik, 33 posoda za cvetje, 35 drugi sklon množine za koristno domačo žival, 37 časovni prislov, 39 jugoslovenski politik, ki je odigral svojo- vl-o-go, 41 vedno potreben vsem ljudem, 42 medmet, 45 arab¬ ska beseda za očeta, 46 množina karte, 47 običajen izraz za očeta, 48 veznik, 51 re¬ dek srbski priimek nima te končnice. * Rešitev križanke v zadnji številki. V -o- d o r a v n o: 1 Radič, 5 areno, 9 nimb, 10 zrel, 11 Erz, 12 Jarc, 14 amen, 19 Ljub¬ ljana, 20 pritrjati, 25 šik, 27 koruzen. Navpično: 1 Reka, 2 dete, 3 Ciro, 4 Dunaj, 6 robec, 7 Nizza, 8 Milan, 13 Ru- m-uni, 15 Morana, 16 oglar, 17 olup, 18 m-ati, 21 rivoks (Skovir), 22 tuš, 23 jok, 24 Tirana, 26 imun. * Šolska naloga o požarih. Nežica piše: «Požari nastanejo včasih zaradi malih otrok. Ti pa nastanejo iz lahkomiselnosti...» Radio. — Pisalni stroji. Zahtevajte brezplačne cenike! FRANC BAR Ljubljana Mestni trg Ljubljana ■ Res čudno: Čim bolj iščem skritega mesta, da bi si privezala nogavico, tem bolj tiščita možaka za mano ...» Prenagla graja. Prekupec je prišel 1 h kmetu kravo ku¬ povat. Kmet ga je vedel v prostor, ki je bil popolnoma teman. «Oh, kako je mršava!* je zaklical pre¬ kupec v črno temo. «No, no, počakaj vendar, da prideva v hlev, ker tu notri sploh ni živine,* je re¬ kel kmet. Iz gledališča. Ljubljanski igralec X. je igral svojo vlogo nekoč zelo slabo* pripravljen. Zato je neprestano jecljal in se lovil, da je ne polomi popolnoma. Kritika njegove vloge se je glasila po¬ tem takole: «Najbolj je pogodil igralec X. svojo* vlogo, ki jo je podal res zelo naturalistično...» Izdaja konzorcij »Skovirja-.; v Ljubljani (predstavnica Marija Križaj-Omladič v Rožni dolini. — Urejuje Milko Bambič v Ljubljani. — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).