Poltiitnajplaianalv gotovini
Cen« 1 Oin
Letna naročnina maša Din 40—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenburgova nlica it 8/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.160. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09.
V L|ubl|anl, dne 23. junija 1934.
Štev. 25 - Lato lil.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Poletje
:sr
(Nadaljevanje.)
Ko je izšel v št. 20 Pohoda članek pod naslofvoin »Pomlad«, so se čutili voditelji enega izmed sedaj tako aktualnih »pokretov« prizadete, češ, to je napad na nas in na naš ^pokret«. *To pa ni res, kajti odkritosrčna be-Seda ni nikdar napad. Je morda neprijetna, ker vsebuje in mora vsebovati vedno nekaj kritične primesi, ta primes pa je nujno po-trebiia. Kdor pa misli, da je vzvišen 'nad vsako kritiko, ta je domišljavec in bedak, kateremu je treba čimprej vzeti iz rok možnost javnega udejstvovanja, zlasti pa možnost go-vorjemja pred množicami in zavajanja teh tttttožic v to ali drugo smer. Kdor hoče delati i&vno, ta mora biti ne le prežet idealizma, Itlarveč mora biti stvaren in povsem objektiva opazovalec obstoječih prilik. Idealist mora “iti vstem, da nosi oni ideal, ki ga propove-globoko zapisan v svojem srcu, ne od daaies, marveč že od nekdaj, ne radi kakršnihkoli osebnih interesov, pa naj bodo ti interni združeni z lastno osebo ali pa posledica sovraštva proti kaki drugi osebi, pač pa iz notranje potTebe in kot izraz notranjega prepričanja. Samo 'tak nesebičen in neoseben idealizem ustvarja one borce, ki so sposobni boriti se za zmago svoje ideje ne s puhlimi frazami in velikimi gestami, ne pod okriljem v'išjih ali nižjih protektorjev, marveč v resnični težki borbi, ki je bila in bo vedno združena tudi s porazi. Kdor zna prenašati poraze, ne da bi klcnil svojim duhom in ne da bi mu upadla njegova morala, ta je borec, samo ta ima pravico zahtevati sebi in svojim somišljenikom svobodno pot, samo ta in njegovi somišljeniki smejo nazivati svoje udejstvovanje kot resničen pokret, ki ni samo proti posameznim osebam ali za posamezne osebe ustvarjena akcija, marveč zasleduje višje cilje kot zgolj borbo za ali proti posameznim osebam.
K št. 27/33-26.
V	IMENU NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA
Okrožno sodišče v Ljubljani kot zborno sodišče tje vsled naredbe z dne 22. XI. 1933, & katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo javno dne 12. XII. 1933 pod predsedstvom sos. Kralja Ivana, v navzočnosti sos. Gorečana Frana, sos. dr. Štruklja Stanka kot sodnikov ter o. p. Krischa Erika kot zapisnikarja v prisotnosti zasebnih tožilcev Grila Viktorja, Jerka Stefana, Rotarja Petra, Pirnata Ivana in Oreška Franca, njihovega zastopnika dr. Kreka Mihe, toženca Mateliča Miroslava, njegovega branilca dr. Cepudra o obtožnici, katero so vložili imenovarti zasebni tožilci zoper toženca Mateliča dne 11. XI. 1933 radi prestopka zoper čast po 61. 52. zak. o tisku in je po predlogu zasebnih tožilcev, naj se obtoženca spozna za krivega in kaznuje v smislu obtožnice ter zasebnim tožilcem Prizna odškodnina in sicer Grilu Viktorju v zne-sku Din 3500, ostalini pa vsakemu v znesku 2500 dinarjev in na objavo sodbe v smislu čl. 63. zak. o 'isku in po predlogu branilca na oprostitev razsodilo;
t. Obt Matelič Miroslav, sin Petra in Ane, roj. fradula r'oj. 8. III. 1897 v Boštanju ob Savi, r. k., vdovec,’prišt. v Ljubljano, stan. v Ljubljani, Trža-ska cesta 4 že kaznovan, je kriv, da je kot odgo-y?rni urednik perijodične tiskovine »Pohod« v '‘iubljauj natisnil in po tisku, torej na način, ozna-en v čl. 1. zak. o tisku, priobčil in raznašal, ozir. P0natisnil besedilo:	ir	n
v, j »Gnusni čini razdiralnih elementov. V Po-n°dut smo dolgo molčali o vandalizmu, ki ga po-*enja|jo protidržavni, proti&okolski nahujskan« po va*nih krajih. Potrebno je, da otvori naše neustra-vfn° glasilo posebno rubriko za objavo^ gnusnih , ?ov> ki jih vedno v večje mštevilu izločajo zleze JJkozvanih — samonosnih — mučenikov drugega 7’s‘jenja. Teh sramotnih činov mora biti konec, a;o kaže pribiti jih od javnosti sproti tako, aa t idenio na dan z imeni krivcev, pa tudi z imeni r®uniljencev ali tudi z več ali manj določno oznac-0 skupine tistih, ki so v večji ali manjši bližini vtemi čini. Tako snvo te dni čitali v »Jutru«: l^ndaliaem v Črnučah«, kjer je 5 zlikovcev bilo 'aknjenih v zapor, med njimi tudi organist, ker g? 8rdo pomazali županovo hišo. Nacionalne Črnu-^“ne vabimo, da objavijo kar imena teh »junakov« ■ našem glasilu, ki naj brez pardona razgali pred vnostjo njih imena in početja.«
H-v.k tem je obtoženec o vseh zasebnih tožiteljih kaj v čl. 1. zak. o tisku priobčil in raznašal ne-
neresničnega, kar utegne škodovati časti, do-tji^nu imenu, družabnemu in pridobitnemu kre-
slu privil .ie s tenl prest°pek zoper čast v smi-
*}• 52/1. in IV. zak. o tisku in se obsodi po j/ II. zak. o tisku z uporabo §§ 61. in 71./V. v' Z- na denarno kazen 600 Din in 300 Din, skupaj znesku 900 Din, ki jo je plačati v 14 dneh po ijjav°niočnosti sodbe, oziroma v slučaju neizter-na dni zapora: po čl. 63. zak. o tisku , , oojavo pravomočne sodbe v izpisku; po čl. 62. „ *• 0 tisku na plačilo odškpdnine zasebnim tožil-
' Grilu Viktorju 400 Din, Jerku Štefanu, Rotar-2«a Sfru, Pirnatu Ivanu in Orešku Francu pa po ka Din- po §§ 310., 314. k. p. na plačilo stroškov jakega postopanja, ki se izrečejo za izterljive ’ S 309. k. p.
Mubljana, 12. decembra 1933.
Kralj s. r.
Današnji »pokreti« so si nadeli nalogo, da prevedejo v jugoslovansko miselnost vse one, ki jo danes baje še odklanjajo, vrgli so v svet geslo: pridobivanje nasprotnikov. Glede nasprotnikov predvsem eno povsem princi-pi0elno besedo. Resničen nasprotnik je samo oni, ki zastopa nosprotno mišljenje, pa je tudi v zastopanju tega nasprotnega mišljenja idealist. Takega nasprotnika je treba spoštovati in ceniti, samo s takim nasprotnikom se lahko vodi borba, ki se ne izmaliči v medsebojne ogabne osebne napade, marveč se krešejo v njej misli in duhovne sile. Pridobivate takega nasprotnika, to je delo, vredno truda in dostojno idealista. Ne štejemo pa med nasprotnike onih, ki zastopajo neko gotovo miselnost Lz gole konjunkture, pa tudi ne onih, ki ne pripadajo neki gotovi ideologiji, iz nekega globokega notranjega prepričanja, marveč le 'bolj, iz navade.
S	konjunkturisti sploh ni treba imeti posla, oni se bodo itak približali, čim se bo položaj spremenil, njih se je treba samo izogibati kot podgan, ki se rešujejo iz potapljajoče se ladje. Masa, to pa je povsem nekaj drugega. Izključeno je, da bi kdorkoli preorijen-tiral naziranje mase' z javnimi zborovanji, letaki, časopisi, saj vemo, da je celo Mesija hodil leta in leta po zemlji, da je moral biti bičan, s trnjem kronan in pribit na križ, da so morali njegovi apostoli in učenci desetletja hoditi od vasi do vasi, od mesta do mesta, predno so ustvarili oni resnični pokret, ki je zrušil stari, poganski Rim. To je tipičen primer resničnega idealnega dela1, ki je obsojeno na smrt, če nastopi že od vsega počet-ka z velikimi gestami in na »ogromnih« zborovanjih. Trdo delo, lastne žrtve, dokazi lastne požrtvovalnosti in lastnega idealizma, šele vse to izvajano skozi leta in leta more ustvariti; podlago, na kateri se razvije pokret, ki zajame ne samo na zunaj, marveč tudi na znotraj mase in jih žene za nosilci tega ideala.
Narodna Odbrana je gledala povsem mirno ,:n objektivno, skoraj; da mrzlo, na delo raznih »pokretov«, to pa v globokem prepričanju, da so tudi taki »pokreti« nujna posledica obstoječih prilik, da sicer lahko vsaj za trenutek skale nacionalne vode, da pa bodo te vode po izginotju pokreta še mnogo bolj čiste. Nismo prepovedali svojemu članstvu udeležbe, nismo se čutili niti najmanj ogrožene, ker smo se zavedali, da bo naše dobro članstvo samo znalo presoditi tehtnost in pomen takih akcij. Če bi pa kdo zašel, prav, vedno je dobrodošel vihar, ki odnese suho listje. Ko gledamo danes nazaj na dobo zadnjih mesecev, se nam nehote vsiljuje primera z dobo koncem leta 1932, ko so izšle glasovite punktacije. Koliko razburjenj, koliko ogorčenih besed in neumestnih psovk takrat, koliko besedičenja na javnih zborovanjih in po časopisju sedaj. Takrat in sedaj je manjkalo one absolutne korektnosti, zlasti pa one globoke samozavesti, ki bi na eni strani preprečila bedaste izbruhe sovraštva in nizkotnega klevetanja imenoma nikdar imenovanih oseb, na drugi istrani pa izzvala le pomilovalen nasmeh. Vse to so drobnarije oz. sitnice, kot pravijo tako lepo naši bratje. Življenje naroda in države gre preko vsega tega svojo železno začrtano pot, mladostni pojavi bedastega skakanja čez plot, naivnega slepomišenja in otroškega izzivanja kažejo pač na pomladansko razpoloženje, ki pa zgine, ko nastopi zoreče poletje s svojimi ostrimi solnčni-mi žarki. Hvala Bogu, prešli smo v poletje, prilike dozorevajo in močno poletno solnce bo izžgalo vse one pege in madeže, ki so se pri spomladanskem čiščenju krvi pojavili na telesu našega naroda. Zdrava rajava barva je najboljši znak zdravega telesa, prepojena z zdravo krvjo in zdravimi življenjskimi sokovi.
Narodna Odbrana ima svojo otroško dobo že davno za seboj, saj je praznovala petletnico svojega obstoja z zmagovitim zaključkom Balkanske vojne, desetletnico svojega obstoja z dnem našega Osvobojenja in Ujedinjenja, pa je po 15 letih navideznega mirovanja proslavila prošlega decembra 25. letnico svojega obstoja zopet mlada, čila in borbena, brez vseh lepih besed in fraz, brez vsakega kolebanja in lovljenja za zunanjimi efekti in ploskanjem mase. Mimo in samozavestno, brez ozira na levo in desno, oči uprte le v svoj končni cilj, tako je začela Narodna Odbrana po 25 letih svojega obstoja z novim delom, tako gre svojo pot naprej in se ne pusti pri tem motiti od nikogar. Ne briga je, če in kdo izmed takozvanih odločilnih faktorjev je z njenim delom zadovoljen, če in komu njeno delo ne ugaja, saj nima namena, da služi osebam, stanovom ali političnim krilaticam, njen namen je samo služba! narodu, državi in Kralju.
^Države ne nastajajo preko noči, nastajanje'narodov zahteva še več časa in truda. Če gledamo 15 let po Osvobojenju in Ujedi-
njenju nazaj in vpoštevamo vse one bedastoče in zlobnosti, ki so jih tačas zagrešili tako-zvani voditelji na rovaš svojega lastnega naroda in svoje lastne države, potem smo kljub vsemu lahko optimisti in rečemo:
Če ni vzel vrag naše države v prvih 15 letih njenega obstoja, ko je bila obkrožena od samih zakletih sovražnikov, ki so jedva čakali na njen pogin in plačevali težke milijone, da bi 'pospešili njen konec, potem se ni treba več bati za njo. To tem manj, ker so danes vsi ti zunanji sovražniki potisnjeni v defenzivo in predstavljajo njihovi sunki proti naši državi le še zadnje poskuse obupne borbe, ki bi jo morda sami radi končali, pa tega storiti ne morejo iz strahu pred svojimi lastnimi narodi, katere so vseh 15 let hujskali proti nam.
Če je naš narod prestal teh 15 let, ko ga voditelji niso ujedinjevali, marveč so^ ga _ s svojim delom hote ali nehote razdvajali in trgali na posamezne, med seboj boreče dele, pa se je kljub temu v srvojem zdravem instinktu poprijel misli edinstvene države in mu tudi misel edinstvenega naroda ne vzbuja nobenih pomislekov in nobenega odpora več, potem smo lahko mirni in si lahko domišljamo, da smo v teh kratkih 15 letih skupnega' življenja, kljub vsem svojim' lastnim pogre-škam in kljub nasprotovanju nadmočnih sovražnikov, vendarle prišli na pot resničnega ujedinjenja mnogo dalje, kot se je to posrečilo
Nemcem ali Italijanom pred desetletji v popolnoma normalnih razmerah.
Zaito pa Narodna Odbrana noče pridobivati svojih nasprotnikov s tem, da bi hodila za njimi, sklepala z njimi pakte, pa pri tem popuščala od svoje ideologij© in svojega programa. Njena dolžnost je le ta, da si pridobi ugled in rešpekt tudi pri nasprotnikih, ki lahko napadajo Narodno Odbrano, njeno delo in njene delavce, pa ne smejo najti nikdar možnosti, da bi našli tudi najmanjši madež na onem idealizmu, ki predstavlja izključno gonilno silo njenega dela in njenih delavcev. Če doseže Narodna Odbrana — in hvala Bogu, v veliki meri se ji je to posrečilo že tudi pri nas — potem je dosegla svoj cilj, potem deluje lahko mirno dalje v zavesti, da bo šel za njo narod takrat, kadar bo stopila na plan s konkretnimi predlogi.
Pod žarki poletnega soinca dozoreva zlato klasje jugoslovanske misli in jugoslovanske nacionalne zavesti, Narodna Odbrana bodi oni marljivi kmetovalec, ki čuva to zlato klasje pred vsemi opasnostmi tako dolgo, da bo padlo pod srpi jugoslovanskega nacionalista in napolnilo kašče jugoslovanskega naroda s svojim zlatim zrnjem, iz katerega je vzklilo uresničenje našega večnega že od Vidovega dneva 1389 dalje živečega hrepenenja: Velika, v resnici svobodna in edinstvena, ves jugoslovanski narod osrečujoča Jugoslavija!
I. C.
Skrivni predali „naše“ veleindustrije
O poslovanju 'in organizaciji »naših« ve-leindustrijskih podjetij je malokdo natančnejše poučen^ širša javnost pa sploh nima pojma o teh rečeh, se mnogo premalo za to zanima in radi tega tudi nikdar složno ne nastopi, če kako podjetje zada množici svojih konzu-mentov, ali pa svojemu delavskemu kadru nov in dobro premišljen udarec.
V	to poslovanje hočemo malo posvetiti, da vidimo, kakih sredstev in načinov se poslužuje mednarodni velekapitali za izkoriščanje nabodov.
Velekapital ne pozna nikakih drugih oi-fljev kot edinega: Denar. Radi denarja je v stanju izvesti najbolj zverinske napade na človeštvo, ali pa tudi napade, ki se s svojo rafininainogbjo odlikujejo izmed tisočev primerov izkoriščanja naroda kot jih pozna zgodovina od Faraonovih sužnjev pa do predvojnega ruskega mužika izgnanega v Sibirijo.
Tem poslednjim rafiniranim načinom izkoriščanja naroda ali države veljaj naša pozornost, ker so kot neopazni najbolj nevarni. Te zasledovati, jih javnosti razgaliti v vsej njihovi ostudnosti, je dolžnost vsakega nacionalista, ki mu blagor naroda leži pri srcu.
Navedli bomo nekaj splošnih primerov, iz katerih je razvidno kako nečloveški je v svojem pohlepu za zlatom tak velekapitalist, ki večinoma s svojo avtoriteto in visoko funkcijo v državi reprezentira nam »barbarom« tako hvaljeno zapadno kulturo.
Sami laistniki »naših« velepodjetij običajno sede daleč od svojega izvirka zlata. Zato pa morajo za svoje namestnike postaviti zanesljive može, ki bodo resnično delovali v njihovem interesu. To so direktorji. Da mora za tako mesto biti kandidat strogo brezsrčen, energičen, dobro vpeljan v vse potankosti načinov izžemanja delavstva itd. je razumljivo. Slične lastnosti mora imeti tudi višje tehnično osobje, medtem ko mora administrativno biti »dresirano tako, da dela šablonski ter se ne vtika v 'kaj drugega, ker vpogleda v celokupen aparat raziven direktorja: ne sme imeti nihče.
Pa se zgodi, da tehnično osobje ipak ne odgovarja popolnoma »predpisom«. V tern slučaju treba isto vzgojiti, i. s. tako, da se tega ne zaveda niti samo. Tako vzgojno sredstvo so med drugim takozvane nagrade. Posamezna podjetja jih imajo kar več vrst, ki se med sabo lepo izpopolnjujejo. Na. pr.: Nagrada za zvišanje produkcije, nagrada za štede-nje, nagrada za boljšo kvaliteto prod. blaga itd.
Sedaj pa si oglejmo en tak primer, za katerega vzemimo rudarsko podjetje, ker je znano, da je ravno rudarsko delavstvo izpostavljeno najhujšim naporom in največjim nevarnostim.
Pri takem podjetju se predvsem stremi za čimvečjo produkcijo v čimkrajšem delovnem času s čim manjšimi stroški. — Kako doseči ta rezultat? Materialni stroški se brez škode za rudniške naprave ne dajo lahko reducirati. Tudi režija, če je že racionalizirana, je po večini nedotakljiva. Edino kjer se da še kaj pništediti, odnosno pridobiti so delavske mezde in storitev (randman) .To ima za izvesti tehnično nadzorno osobje. Storitev se
da zvišati razven z raznimi tehničnimi pripomočki (kot mehanizacija) tudi še z vedno hujšim in hujšim priganjanjem delavstva. Tako priganjanje pa lahko izvede čim uspešnejše samo prva instanca nadzornega osobja, t. j. jamski paznik. Vsak ravnatelj ali obratovodja se bo v svoji previdnosti strogo ogibal, pazniku kar naravnost zapovedoval 'priganjanje delavcev k večji storitvi ali celo do onemoglosti. Ne, tega ne bo storil, kajti za to so nagrade. Paznik dobi toliko in toliko nagrade, ako doseže s teni' in temi številom delavcev v dneh tako visoko produkcijo. (Mimogrede omenimo, da znašajo take nagrade pri običajnih razmerah od 300—700 Din mesečno). Seveda s prekoračenjem predpisane ncnnafle, ki predstavlja minimum, nagrada po gotovi lestvici ugodno raste. Tako je od samega paznika' odvisno, koliko bo dobil poleg svoje redne plače (ki iznese običajno od 1700 do 3000 Din) in nadurnega dela še posebne nagrade koncem meseca. Žalibog da večina teh ljudi vpričo denarja porabi na svoj človeški čut in priganja — samo radi nagrade — delavca do iznemoglosti. Sredstvo za priganjanje oziroma sredstev za dosego poslušnosti mu da na razpoilago podjetje: Inia pravico delavca kaznovati z denarnimi globam«. Ima neštevilno možnosti delavcu 'škodovati, bilo da ga spravi na nevarno mesto, ali na delovni kraj, kjer se radi slabih terenskih razmer zasluži zelo malo. Raziven tega pa je še stotine načinov, s katerimi se delavec lahko šikanira, pa celo eksistenčno ali zdravstveno polagoma uniči.
Da je eksploatacija človeškega materijala še popolnejša, mora pri teh nagradah biti udeleženo tudi višje tehnično osobje, da z reduciranjem zaslužkov sekundira s pritiskom paznika zvišani produkciji, ter s tem rapidmo zniža produkcijske stroške.
Toda zadeva z nagradami s tem še ni končana. Do sedaj so te nagrade šle v škodo in trpinčenje delavca. Ko pa se taka nagrada izplača pa se običajno 'knjiži pod čisto drugim nazivom (naivadno s kakim »strokovnim« izrazom). Zakaj pa? Na take nagrade se odmerja drž. davek pa tudi visoke občinske, sreske in banovinske davščine. Seveda bi se prejemek radi teh precej znižal, kajite te visoke vsote so — kar je čisto prav — tudi visoko obdavčene. S tem se torej oškoduje država za težke desettisoče. Pa to še ni dovolj. Taka izplačana nagrada se knjiži kot izdatek in kot tak zmanjšuje čisti dobiček, od katerega se zopet računa davek.
Na ta načvn uvidimo, da. zna velekapitalist vsak svoj ukrep res vsestransko izkoristiti.	(Se	nadaljuje.)
POZIV IZVRŠILNEMU ČLANSTVU NO! V nedeljo, 24. junija 1934 ob pol 10. uri dopoldne SKUPŠČINA Oblastnega odbora NO v Ljubljani, katere se morajo udeležiti vsi izvršilni Člani Narodne Odbrane, ki spadajo po svojih krajevnih organizacijah k ljubljanskemu Oblastnemu odboru NO.
>POHOD€
Štev. 25.
Sancin Boris:
Gospodarski parlament
Problem njegove sestave
Uvod1.
Že v članku »Delavska zbornica«, kjer sem razpravljal o problemu stvarno reprezentativne in zahtevam zadovoljujoče delavske organizacije sem omenil potrebo po gospodarskem parlamentu, isto ponavljam danes.
Pri raznih ministrstvih se snujejo bankovni sveti, kmetijski sveti itd., kot da se še ni pozabilo na tiste slabe posledice, ki so se rodile n. pr. radi tega ker je ministrstvo agrarne reforme izvajalo svoja politiko brez vsakega kontakta z ministrstvom- poljoprivrede. Res je, bolje je nekaj nego nič, bolje je imeti take posvetovalne organe, nego nobenih.
Toda kljub temu bi ne smeli pozabiti na poučne strani naše novejše gospodarske politike. Uvidelo se je, da je nemogoče rešiti samo kmeta, ne da bS obenem rešili celotno gospodarstvo. Isto-tako pa je tudi nemogoče reševati bančno krizo btez zveze z ostalimi gospodarskimi panogami. Vse gospodarstvo tvori celoto, in edino to celoto kot tako lahko dvignemo, medtem ko bomo z dvigom enega samega njenega dela ustavili njeno celotno delovanje.
Z ozirom na vae to, se mi zdi zelo čudno, da se takorekoč pozablja na oni člen ustave, ki odreja ustanovitev gospodarskega sveta. To je edino telo, kjer bi se lahko z največjo verjetnostjo donašale uspešne rešitve in ukrepi, Tu bi se vsaj teoretično ne bilo treba bati enostranosti, kajti zastopani bi bili vsi sloji. In če se danes išče izhod iz krize, potem si moramo biti najprej na jasnem v tem, da je ta izhod mogoč edino s skupnim sodelovanjem in naporom vseh ekonomskih činiteljev. Ti činitelji pa morajo biti smotreno organizirani in imeti gotov vpliv na našo gospodarsko politiko, kajti v nasprotnem slučaju postane vsa stvar iluzorna. Nemogoče si je misliti, da se da vse rešiti samo z dobro voljo. Tudi akcija »Svoji k svojim« je samo neko pomožno sredstvo, medtem ko je in bo vedno lahko res pomagal in reševal samo oni forum, kjer se donašajo zakoni. Kajti v tem slučaju ne bo nekdo sodeloval pri reševanju samo takrat ko bo imel od tega koristi, ampak tudi tedaj, ko bo moral v korist splošno3ti tudi kaj žrtvovati.
Radi vseh tu V kratkih potezah iznesenih činjenic sem smatral potrebnim, da se enkrat nekoliko obširneje dotaknem vprašanja našega gospodarskega parlamenta, oziroma »privrednega veča«. 0 tej stvari se je celo mnogo pisalo, zato sem tudi izločil iz pričujočega članka vse tehnične podrohnosti. Oprijel sem se stvari kot zaokroženega problema in ga kot takega obravnavam.
Os&ovne misli.
v. y trenutku ko se je na osnovi praktičnega življenja prišlo skoro v vseh parlamentarnih državah do zaključka, da današnji parlamentarni sistem ne odgovarja nanj stavljenim nalogam, se je pričelo na vseh straneh z vso marljivostjo iskati izhod iz tega nemogočega položaja. V smislu onega starega pregovora »kolikor glav, toliko misli«, se je tudi v tem pogledu pojavila množica raznih načrtov, še več pa raznih njihovih razlag.
Ako vse te poglede in načrte nekoliko pre-motrimo potem spoznamo, da jih lahko v glavnem zvrstimo v dve skupini:
1. Nekateri vidijo edino rešitev v organizaciji ciste stanovske države s pomočjo ukinitve sedanjega političnega parlamenta. To je sam zase zelo važen problem, toda na tem mestu bomo le na kratko povedali, da bi ta način rešitve pomenil prehod iz ene skrajnosti v drugo. Človek nastopa v življenju kot enota, ki gospodari, in kot enota, ki misli. Za uspešno izpolnjevanje prve naloge je v glavnem potrebna organizacija, za uspešno izpolnjevanje druge pa svoboda. Že vsi dosedanji sistemi, ki so računali s človekom kot ekstremno gospodarsko edinico so pokazali svojo negativno stran v pomanjkanju političnega doma. Kajti politično telo je pravzaprav tisti organ, ki potom evolucije ustvarja nove splošne reforme, a vsak narod, ki vsaj malo misli želi imeti (čeprav mnogokrat samo dozdeven) občutek, da si sam ustvarja svoje zakone in državno organizacijo, kot tudi, da mu je dana možnost to državo reorganizirati.
Radi tega že na početku odbijam to prvo skupino načrtov in ne bom v tem smislu govoril o v naslovu navedenem problemu.
2. V drugo skupino pa bi lahko uvrstili vsa
OPOMBE IN PRIPOMBE
Dober zgled. Prihodnje leto bodo slavili Finci stoletnim svojega velikega narodnega eposa »Kalevale«, ki je deloma vplival tudi na sosedno slovansko slovstvo. Posebno so-VMcknost z raškimi talinami je prav zanimiva. »Kolevala« je ponos Fincev kakor n. pr. pri aas kosovska epopeja. Stoletnico, odkar je ta epos dobil svojo knjižno obliko in proslavil finsko ime v Evropi, pa bodo Finci proslavili s tem, da bodo tuja in popačena lastna imena izprememili v finska. Takih imen je okoli 100.000. To je lep zgled za nas, ki še vedno puščamo, da se pišejo naša slovenska imena popačeno ali s tujo pisavo in ne anaino napraviti reda. Med tem ko se o znamenju 2000 letne kulture naša lepa imena v Primorju barbarsko in nasilno izpreminjajo v brezmiselne italijanske spake, mi sami doma ne čutimo potrebe, da bi propravili svoje priimke v prvotne oblike in jih pisali pravilno, ako so bila tekom stoletij v kakih krstnih knjigah ali uradnih spisih pokvarjeni in po tuje napisani. Mi smo morda tako navajeni teh oblik — ali pa tako brezbrižni in neobčutljivi, da ne čutimo sramote, ki jih nam delajo na javnih napisih, tujec pa lo takoj opazi in pri leipih jugoslovanskih imenih te spake nehote pričajo o naši bivši sužnosti in sedanji
—	nezavednosti.
Društvo »Slov. vzajemnost« v Pragi bo proslavilo ^stoletnico slovanske himne »Hej, Slovank. Zložil jo je slovaški pesnik Samo Ahalupka, ko je 1. 1834. prišel iz Slovaške v Prago in začutil, kako se prebuja narodni duh. Pesem je bila namenjena Slovakom, ki so se takrat začeli gibati z drugimi slov. narodi, šele pozneje je postala to nekaka občna slovanska himna, ki je v slabem prevodu tudi pri nas odmevala pri velikih slovanskih manifestacijah. Zadnji čas so si jo hoteli osvojiti
ona mišljenja, ki izhajajo iz stališča, da je treba obdržati sedanje politično parlamentarno telo, toda izpopolniti ga na ta način, da osnujemo poleg njega še posebno gospodarsko predstavništvo z širšim ali ožjim delokrogom.
Tega mišljenja so bili tudi sestavljale! naše Vidovdanske in sedanje ustave. Čeprav je delo1-krog, ki je z ozirom na ustavne predpise namenjen gospodarskemu parlamentu mnogo preozek, vkljub temu lahko vidimo v tej določbi neko dobro voljo. Toda na žalost se, kot je že v uvodu naznačeno, naš gospodarski parlament še ni sestal, niti še ni imenovan oziroma izvoljen.
Zato tudi preostaja popolnoma odprto vprašanje njegove organizacije in naloge. Rekel sem, da mu daje naša ustava mnogo preozek delokrog, ki pa ga bo treba ob priliki raznih, v našem javnem življenju in državni organizaciji, neizbežnih reform primerno razširiti.
Toda zaenkrat, ko vsi vidimo, da je skupno predstavništvo vsega našega gospodarskega življenja nujno potrebno in ko se kot glavni razlog, da isto še ni imenovano navaja problem njegove sestave, se bomo v glavnem dotaknili baš tega perečega vprašanja.
Toda nemogoče nam je govoriti o sestavi, dokler nam niso znane naloge, ki jih bo moral privredni svet izpolnjevati. Na osnovi teh nalog bomo šele lahko izvedli svoje poglede na vprašanje njegove sestave.
Glavne naloge.
Dve sta osnovni nalogi, ki ju mora v današnjih razmerah izpolnjevati odgovarjajoči privredni svet.
Igrati mora vlogo slično oni političnega parlamenta, to pa posebno v slučaju ko se izdajajo zakoni odnosno uredbe važne za gospodarske, fi-nancialne odnosno socialne odnošaje v državi. Kontrolirati mora vodstvo državne liolitike v vseh vprašanjih, ki spadajo v njegovo področje. V tem pogledu mora sam kot tak, ali pa preko svojih članov najaktivneje sodelovati z vsemi odgovarjajočimi faktorji v državi
Toda poleg tega mora, a to se često pozablja, vršiti nalogo nekakega odstranjevalca razrednih trenj. Ta njegova naloga ie izredno važna, posebno v današnjih nestalnih in nemirnih časih, ko vidimo, da se takozvana »pravica« ustvarja brez odločilnega vpliva, lahko bi rekli, večine človeštva. Čeprav to ni razvidno iz zakonov, vkljub temu je stanje tako, in to vidijo delavci in kmečki proletarijat, a tudi mnogi intelektualci.
Radi tega lahko rečem, da gospodarski svet ne bo izpolnjeval svoje naloge, ako bo iz njegove sestave razvidno, da tudi tu igrajo glavno vlogo tisti, ki delo kupujejo, medtem ko so v manjšini tisti, ki svoje delo prodajajo.
Delavec — podjetnik — kmet.
To je osnovna teza na kateri moramo graditi ves svoj nadaljni sistem, kajti v nasprotnem slučaju bomo že v temeljih napravili napako radi katere bo pozneje propadla cela zgradba. Ni s tem rečeno, da zanemarjamo velik pomen stanov. Toda moramo si biti na čistem s tem, da današnja družba ni več ona srednjeveška stanovska družba, temveč je to nek nova razredna družba, v kateri najjačje izstopata dve skupini: delo in kapital, a pri nas v agrarni državi majhnih kmetij še tretja: kmetje.
Gospodarski svet, igrajoč vlogo našega gospodarskega parlamenta mora poleg uspešnega sodelovanja v smeri oživotvoritve našega pozitivnega gospodarskega razvoja doprinesti svoj delež tudi k reševanju še važnejšega problema: socialnega problema sedanjosti. Vnesti mora soglasje, vzbuditi občutek povezanosti in enakopravnosti med tremi najvažnejšimi gospodarskimi skupinami našega naroda: kmetom, delavcem in kapitalistom (čeprav je med poslednjimi zelo malo »naših«),
To se mi je zdelo važno povedati radi tega, da bo vsakdo razumel zakaj sem v osnovi zavrnil proporcionalni in stanovski sistem organizacije gospodarskega sveta.
Vzemimo, da se naš gospodarski svet organizira sorazmerno napram številu in poklicu po-edinih državljanov. Potem sledi iz tega, da bi imeli kmetje ogromno večino. Razumljivo pa je, da bi t-a večina zastopala na prvem mestu svoje lastne interese, zanemarjajoč pri tem potrebe ostalih gospodarskih vej.
Drugo vprašanje je: stanovski princip organizacije. Tega moramo očuvati v okviru širših orga-
slovanski avtonomisti, da bi z njo pokazali svojo velikost. Tako zlorabljanje himne, ki je postala vsem Slovanom nekaka bojna pesem, je ,precej nečastna zadeva.
150 letnica Urbana Jarnika. V slovenskih listih so se pojavile notice o 150 letnici enega naših največjih narodnih buditeljev. A vse tiste notice so zvenele nekako tako, kakor da je to samo nekaka — koroška zadeva, ki se nas—ne tiče. Tako daleč smio že. Mi pravimo: ali res jubilej, kot se spodobi, ali pa nič! Ni dvoma, da bi ime Urbana Jarnika moral poznati vsak slovenski človek. Koliko pa jih je, ki ga poznajo? In vendar stoje trije Korošci: Urban Jarnik, Matija Majar in Andrej Einspieler na čelu našega narodnega boja. Ali ni nikogar, ki bi n. pr. za tok jubilej — kot je drugod navada — izdal brošuro z onimi Jar-nikovimi članki in spisi, ki so bili važni za naše narodno probujenje? Kaj pa »Slov. Matica«? Ali nje to nič ne briga? Ali »Mohorjeva družba«? Ali »Slovenska straža«, če je še? Ali C. M. družba? Ali »Gosposvetski Zvon«, ki je tudi umolknil, da priča o naši veliki ljubezni do Koroške... Ali bi ne bilo treba v sedanjem času obujati spomine, da novi rod ne pozabi na to, kar je bilo? Kako bodo slavili spomin Urbana Jarnika onstran Karavank, to je njih stvar, mi bi jih morali podpreti na fa način, da proslava ne izzveni na prazno ne tam ne pri nas. To so stvari, ki niso krajevnega značaja, če hočemo pričati o svoji vseslovenski zavesti. Taka imena kot je n. pr. Urban Jarnik ne bi smela biti mrtva med nami, živeti bi morala v stalnem spominu, pa ne le imena, tudi dela, ki pričajo o močni jugoslovanski zavesti.
Zgodovina Jugoslovanov. V založbi »Nar. prosvete« v Beogradu je izšel slovenski prevod Zgodovine Jugoslovanov« s poglavitnimi dogodki iz obče zgodovine za srednje in stro-
nizaoij treh omenjenih skupin, toda kot samostojen, ta princip ne odgovarja današnjim zahtevam.
Ako je današnja družba v prvem redu razredna družba in šele potem stanovska, potem je edino pametno, da te razrede priznamo in skušamo med njimi doseči ravnotežje, a preko tega tudi izenačenje. Radi tega ni pametno, ki sigurno vemo, da obstojajo razredna trenja, ta razredna trenja enostavno zatajiti in skušati razredčiti ves problem v obliki neke času neodgovarjajoče stanovske organizacije. Stanovski princip bi bil umesten tedaj, ako bi vršil gospodarski svet samo strokovno gospodarsko, ne pa tudi socialno nalogo s ciljem, da se čimprej upostavi ravnotežje med delom in kapitalom in da se pravično in enakopravno reši množica ostalih važnih socialnih vprašanj.
Sestavljanje gospodarskega sveta.
Prišli smo do točke, kjer moramo iznesti konkreten predlog organizacije gospodarskega sveta. Kot pri vseh do sedaj navedenih vprašanjih, tako imamo tu vse jx>lno različnih mišljenj. Nekateri mislijo, da je treba člane gospodarskega sveta voliti, drugi imenovati, tretji, da se morajo v to svrho osnovati popolnoma nove organizacije, četrti, da nam v to svrho lahko služijo obstoječe organizacije itd.
Kot običajno tako se tudi tu nahaja najboljša rešitev v sredini. Po mojem mišljenju nam lahko služijo za delavsko skupino že obstoječe delavske zbornice, za delodajalsko skupino že obstoječe zbornice za trgovino, obrt in industrijo, za kmetsko pa prepotrebne in tako dolgo zahtevane kmetske zbornice.
V delavski zbornici mora biti organizirana vsaka oseba, kvalificirana ali nekvalificirana, ko prodaja svojo duševno ali fizično delovno moč. Zato moramo sem prištevati tudi privatne nameščence, pomočnike, kot tudi ves oni kmečki proletarijat', na katerega se je do danes zelo malo oziralo, ko pa po svojem število presega 1 milijon.
Delavska zbornica mora biti edinstvena organizacija vseh navedenih oseb v eni banovini. V potrebnih središčih mora imeti svoje ekspoziture. Z ozirom na poklic oziroma kvalifikacijo svojih člatnov se ona deli v poedine odseke, sindikate, ki jim načelujejo od strani članstva izbrani odbori. Delegati sindikatov, odnosno celokupno članstvo pa voli odbor celotne zbornice, ki ima nalogo voditi zbornico kot celoto in pošiljati potrebno, ob priliki njegove izvolitve izvoljenih, število delegatov v banovinski gospodarski svet.
Kako se bo uredilo, da bo v banovinskem gospodarskem svetu zastopan vsak sindikat, da se razčistijo manjšinska prava, vse to je stvar tehnike. Za nas je glaven princip: zbornica delegira njej pripadajoče število delegatov v banovinski gospodarski svet.
Isto je z industrijskimi, trgovskimi in obrtnimi zbornicami. Tudi one se dele na odseke. Ti odseki morajo z odgovarjajočimi delavskimi sindikati sklepati kolektivne pogodbe čijih veljavnost mora biti zajamčena z zakonom.
Strokovnjaki — sorazmerje.
Obe navedeni zbornici skupno s kmetsko zbornico (ki ima z ozirom na specifične potrebe poseben način volitev), pošiljajo v sorazmerju 1:1:1 v banovinski gospodarski svet potrebno število delegatov, ki s tem postanejo njegovi člani.
Tem delegatom se doda potrebno število od strani odgovarjajoče oblasti imenovanih strokovnjakov, ki skupno s prej navedenimi člani tvorijo banovinski gospodarski svet.
V končni sestavi so možne različne kombinacije kot n. pr. 1:1:1:1 ali pa 1:1:1:2 itd. Na vsak način pa moramo gledati na strokovnjake kot na nepristranski in objektivni element, ki mu je naloga, da kot tak pri razpravljanju, posebno pa v slučaju sporov odloča o zmagi upravičenih načel in zahtev. Imajoč na umu pomen tega njihovega delovanja moTamo v potrebnem sorazmerju napram ostalim članom gospodarskega sveta odrediti njihovo število.
Navedeno razmerje 1:1:1 zagovarjam radi tega. ker smo mi v glavnem agrarna država malih m srednjih gospodarstev, in drugič, ker nimamo samo mestnega, ampak tudi kmečki proletariat. Naš kmečki živelj pa tvori z ozirom na svojo številnost in na nek način neodvisno usmerjenost nekako samostojno skupino. V vsakem drugem slučaju pa bi moralo obstojati razmerje 2:1:1 ali pa 1:2:1, da se očuva ravnotežje med delodajalci in delojemalci. Pri vprašanju tega ravnotežja pa ne smemo pozabiti na veliko vlogo, ki jo igrajo imenovani strokovnjaki.
Državni gospodarski svet.
Orisali smo konstrukcijo in način sestavljanja banovinskega gospodarskega sveta. Razumljivo je,
kovne šole, ki jo je po sedmi izdaji priredil Pavle Flerč. Ako je ta učna knjiga doživela sedem izdaj, je gotovo dobra. Vendar bi imeli pri slovenski izdaji nekaj pomislekov. Kakor je znano, smo imeli s slovenskimi učnimi knjigami, posebno -pri zemljepisu in zgodovini, težave, ker so bile knjige deloma preobširne, za učne knjige neprimerne in — predrage. Zadnja leta so razna založništva začela pravo špekulacijo z učnimi knjigami, ki so jo drago plačevali starši, profesorji in dijaki. Zato se je iz Beograda oglasil nasprotni ekstrem: čulo se je, da bodo vse knjige skupne, enake in monopolizirane. S slovenskega stališča je bilo treba temu ugovarjati, ker moramo najprej ugotoviti, katere knjige so lahko skupne, katere morajo biti v slovenščini pisane. O tem je razpravljala akad. starešinska organizacija in prof. društvo. Od profesorske strani se je tudi zato ugovarjalo, ker bi pisatelji šolskih knjig prišli ob zaslužek. Kot smočitali obstoja tudi v »Prof. društvu sekcija Ljubljana« odsek za šolske knjige. Mi smo že svoj čas pov-darjali, da je pri šolski učni knjigi treba paziti na to, da je dobra, vabljiva in po ceni.
V	tem, pogledu moremo biti zadovoljni z Lazarevičev© »Zgodovino Jugoslovanov«. Knjiga stane samo 30 Din in vezana, je ilustrirana dasi so nekatere slike najbrže vsled slabega papirja — ali pa vsled malomarnosti tiskarne
—	bolj slabo odtisnjene. Je pa nekaj drugega, proti čemer bi bilo treba ugovarjati. Učno knjigo za slovenske šele bi vsekako moral prilagoditi kak slovenski profesor. In tisti odsek za šolske knjige bi tudi moral kaj vedeti o tem. Zdaj vse kaže, da se bodo tako pojavljale nove slovenske učne knjige, ne da bi koga pri nas kaj vprašal. Cernu pa potem odseki? če bomo na ta način dobili dobre in po oerni učne knjige, enake srbohrvatskimii, ki bodo tudi za nekaj let stalne, da se ne bodo vedno izmenjavale, bo to prav — ampak mi-
da imajo vse navedene zbornice svoje centrale v obliki odgovarjajočih zbornic vsedržavnega značaja.
Kot je preje bil del načina volitev stvar tehnike in z ozirom na to brez pomena na ta članek, talko je sedaj z načinom volitev in sestavljanjem državnega gospodarskega sveta. Sorazmerje med poedinimi skupinami nam je bilo glavno in to smo navedli. Kako pa se bo ustvaril državni gospodarski svet, bodo li tam samo delegati banovinskih gospodarskih svetov, ali pa še posebno imenovani strokovnjaki in delegati glavnih zbornic, vse to je stvar zakona. Naša edina dolžnost je ponovno povdariti, da mora biti tudi državni gospodarski svet', sestavljen v istem sorazmerju kot banovinski gospodarski svet, a kako se bo to doseglo je stvar zakonodajalca.
Končni pogledi.
Iznesel sem nekoliko pogledov na vprašanje organizacije našega gospodarskega sveta. Dotaknil sem se njegove naloge in iz tega izvedel potrebne zaključke v pogledu njegove notranje konstrukcije.
Namenoma pa nisem hotel obravnavati vprašanje njegovega delokroga in odnosa napram raznim javnim organom in organizmom. S tem bi zašel predaleč', ker bi prišel do problema reorganizacije^ celotne naše državne uprave.
Možno je, da vsa ta moja izvajanja niso absolutno korektna, da moj iznešeni predlog ni P°‘ poln, toda osnovna misel je brez dvoma pravilna.
Razredno ravnotežje, zadovoljevanje zahtevi po strokovnosti in enakopravnost poedinih skupin so principi, ki morajo biti na1 prvi pogled razvidni iz organizacije našega bodočega gospodarskega sveta. Edino tak gospodarski svet, vzklop-ljen v reformiran državni aparat bo deloval 1 dobrim uspehom in bo izpolnil vse nade, ki vlagamo vanj v gospodarskem, socialnem in sploh družabnem pogledu.
80 letnica nac. župnika
Bratu
Vrhovniku Ivanu, župniku
v Ljubljani.
Dne 24. junija 1934 slaviš svoj 80. rojstni dan. Skromno in ponižno, kot je potekalo vse Tvoje življenje, bodo proslavili Tvoji udani prijatelji to redko slavje v polni zavesti, da slave ne samo vzornega narodnega svečenika, marveč tudi moža, ki je dajal vse
svoje sile na razpolago svojemu narodu ter propovedoval vedno in povsod bratsko ljubezen in nacionalno zavest. Kot svojemu izvršilnemu članu se Ti klanja ob tej priliki Narodna Odbrana ponosna, da si jo odlikoval z vstopom v njene vrste in srečna, da Ti je mogla priznati čast izvršilnega člana. Naj Te ohrani Bog še mnogo let svežega in čilega, da bomo mogli sodelovati s Teboj v službi naroda, države in Kralja. Zdravo!
Oblastni odbor NO v Ljubljani.
slimo, da bi se to ne smelo vršiti — pod roko. Pri učenju zgodovine se otroci »piflajo« na pamet, zato je važno, da je tekst lep, jasen in blagoglasen. Tega pa o tej knjigi ne moremo trditi. Jezik je trd in za to dobo prete-žak. Nekje čitamo n. pr. da je bil to ali ta vladar drugemu vladarju »gorak«. Tako se govori v šolski učni knjigi. Zato stojimo prej ko slej na tem stališču: če se srbske učne knjige prevajajo v slovenščino, naj jih prevaja strokovnjak: ker pa tudi on morda jezikovni umetnik, naj se da prevod v pregled človeku, ki ga bo izpilil, da bo lep in jasen. Tu se žal to ni zgodilo in ne bi bilo prav, ko bi se to ponavljalo.
Stari gradovi in trdnjave so povsod nf1 svetu ne le spomeniki narodne preteklosti, ampak tudi krajevne zanimivosti, ki vabij° k sebi tujce in izletnike. Tudi pri nas iman*0 zakon za varstvo starin, obenem pa čitam° zopet n. pr,, da se podira slavna trdnja^ Sisek ob Kolpi, kjer so 1. 1593. zmagali J18*-predniki nad Turki. Smo res narod, ki . vreden svoje zgodovine. Pred leti smo h frankopansko kulo na otoku Krku; ki )e £ ” vladala ves Kvarner, o slavnem Tersatu, k«; terega razvaline še danes pričajo o nekdaui1 krasoti in je ena najlepših razglednih ki jo vidijo tujci, ni da bi govoril. Znnski grad v Čakovcu je moralo rešiti neko obrtno društvo, žužemberški grad smo šele po vojn' razkrili, da propada pred našimi očmi v razvaline — in zdaj bo baje Kolpa odnesla g’< Sisak, ker ga ne znamo rešiti. To je res pr< -va ljubezen do zgodovine. Naši dedi so žaljenjem branili naše trdnjave, mi Pa nlV ,
—	vkljub brezposelnosti — toliko denarja, bi vsaj te spomenike preteklosti zapusti i potomcem in z njimi delali vsaj reklamo za j-ski promet. Smo res slaven narod, da ne zn -mo niti ohraniti, kar so naši pradedi na na» zemlji zgradili.
Spomini na Thalerhoff
Potniku, ki se vozi od Maribora proti Gradcu, se še danes kažejo na levi strani proge zadnji ostanki Thalerhofa, najgroznej-sega tabora iz časa svetovne vojne. Še stoji “in nekaj zgradb, ki se jim vidi, da so navale iz nekdanjih lesenih barak, in nedaleč ^ teh poslopij se vidi na polju — pokopališče, kjer je bilo pokopanih nešteto žrtev pkole, tifusa in nečloveškega trpljenja, v ka-‘er° je pahnila propadajoča Avstrija tisoče ^dolžnega prebivalstva iz Vzhodne Galicije, flialerhof nosi najbrže naslov po nesrečni graščini, ki je že pred vojno pri propadu Olavne posojilnice igrala teko važno vlogo.
so ob začetku svetovne vojne — pred dvajsetimi leti vdrle ruske čete v Vzhodno Ua.licijo, so avstrijske oblasti izpraznile in pičile cele vasi, ubogo prebivalstvo pa so po dolgih transportih prepeljali v Thalerhof, juž-od Gradca, kjer so jih zastražili na prostem polju in jih tam pustili v dežju in blatu j|rez hrane in pomoči. Vlak za vlakom je pridal in vozil nove »veleizdajalce«, Ruse, Po-ijake, Rusine — in šele, ko je bilo vse polje P°uK) obupajočih in umirajočih ljudi, so za-9®“ graditi barake. Nastal je v taborišču ti-ki je pomoril na stotine ljudi, spočetka v® je umiralo po deset na dan, potem so pa-vse križem. Celo zdravniki niso bili več yarni pred epidemijo in so pobegnili. Strah l!J groza je zavladala po taborišču, posebno ^troci so umirali trumoma. Thalerhof je po-7^ strašna beseda, ki je segala daleč v se-'erne kraje in je pomenila smrt. Šele pozneje začeli graditi taborišče v Lipnici, katerega dedovi se tudi še vidijo, in drugod. Vse kazeče p0 starih kaznilnicah in podzemske je-
6	faznih sodišč in gradov so bile namreč že foNapolnjene. V jeseni 1. 1914. in v zimi ^14/15 je strašna dava Thalerhofa segla tudi ' zunanji evropski svet.
Dne 10. t. m. se je vršil v Lvovu sesta-
, . Uboga Evropa! Komaj je prestala naj-£ujšo katastrofo, ki je bila posledica njenega kulturnega Ln gospodarskega napredka, ki bi 1110ral po mnenju modrih mož voditi do popolnoma drugačnih uspehov kakor pa do krvavega barbarskega klanja med na jbolj kuitur-Uimi narodi sveta! — in že zopet se od vseh strani pojavlja to težko vprašanje. In to ob čavu razorožitvenih konferenc in vsestranskih državniških obiskov. Ali je to 'mogoče? Ameriški žurnalist svetovnega imena H. R. Kni-ckerbeeker je pravkar izdal knjigo s tem vPrašanjem. Nalašč potuje po Evropi in zbira ^.govore. ,Kaj pravijo o tem vladarji in državniki? Prepotoval je vso Evropo od Gdan-!“a čez Poljsko do Varšave, Budimpešte in l>"naj. Rim jn pa,riz jn London. Vse povsod ^ vodilne osebnosti izogibajo odgovoru, kakor da ne morejo z gotovostjo trditi, da vojne '■ Evropi — ne bo. Pisatelj je znan po svojih knjigah o Rusiji, kjer rešuje svetovna sodobna vprašanja s širokega stališča Sovdepije, ki danes namesto ruskega earstva veže Azijo z Evropo in se v nji im okoli nje rešujejo vP,rašanja o bodočnosti Azije in Evrope. Čuj-Uio poglavje '/Beocrrad< iz njegove nove knjige: V srbski vasi, nedaleč od tod, je pred kratkim umrla kmetica, ki je bila sto let poročen,®. Zatpustvla je 128letnega vdovca. Sama1 Je dosegla starost 120 let. '
Srbi' so trden narod.
Feldmaršal Mackensen je pripeljal med |vetovno vojno ogromne vojaške sile v malo ^rbijo in z njimi poplavil deželo. Srbi so se ^stavili mogočnemu nemškemu vojaškemu valjarju tako junaško v bran, da so nemški ^hiiki priznali:
>Srbi so najboljši vojaki v Evropi!« Danes pravijo Srbi, da iso izgubili v vojni n Svojega prebivalstva, ki je štelo pred voj-?° Šest milijonov, poldrugi milijon ljudi. Svo-J>u neznanemu vojaku so postavili spome-H je edtini te vrste v Evropi. Vse druge rzave so pokopale svojega neznanega vojaka *redi glavnega mesta in obdale njegove po-!’ttiptrjle ostanke s simboli slave.
... 'Neznani vojak Jugoslavije leži na vrhu , lsokega griča, 25 km daleč iz Beograda, pod Upom sivih poljskih kamnov. Z vrha Avale, je kraj njegovega zadnjega -počitka, gle-po široki srbski ravnini. Cela država ^ri nekako 250.000 km2 t j. skoraj polovica ržave Coloredo, in v mejah Jugoslavije živi J* milijonov ljudi, nekako toliko kakor v Veih ameriških državah Newyork in Con-jj®°ticut skupno. Newyark in Connecticut, ki _jlata skupno toliko prebivalstva kot Jugosla-v.lla, sta poslala v vojsko 566.000 vojakov. S te v r°ke srbske Tavnine, z njenih vasi in iz vasi ■J deveterih banovin Jugoslavije, ki nimajo Prebivalcev kot Newyork in Connecticut ^ upno, more priti danes 2,284.714 izvežbanih 3 Pripravil jenih vojakov, ki se bore najrajši ^ proti možu, in bi se res rajši borili, kot govorili...
j, . Iz vseh evropskih držav ima ta država jjfJ^olj odločne ljudi, najboljše vojake, in s)^ro v primeri s številom svojega prebivalca poslati v boj največje število navdušenih
t0 Zato j© Jugoslavija najvažnejša vojaška r cka na Balkanu in zato je tako važna v okvi-aj. raziskovanja, ali pride do vojne v Evropi, g , ue. Zato in prav posebno zato, kar so imeli to lastnost, da so bolj ko drugi narodi ^ «ot se zdi — že od daleč slutili bližajočo 'n so vedno najbližji generalen štabu svojega velikega zaveznika. Tako
nek onih, ki so srečno preživeli to avstrijsko morišče, ki je pričalo svetu, kaj namerava Avstrija s svojimi zvestimi Slovani, ki so se takrat zanjo bili po vseh frontah. Shod bivših osumljencev in internirancev s svojci nesrečnih žrtev Thalerhofa se je imel vršiti že preteklo jesen, ker pa so ga nekateri hoteli izrabiti proti poljski državi, se je vršil šele ta mesec. Po 1. 1915., ko so se razmere malo izboljšale, je bilo v Thalerhofu tudi nekaj Srbov, Slovencev in Italijanov. L. 1918. je poslanec Stribrny v parlamentu odkril vse grozote tega taborišča, da je svet strmel, ko je čul o nečloveškem zverinstvu, ki so ga uganjali nemški in madžarski kulturonosei nad slovanskimi narodi.
Na kongresu v Lvovu se je sešla ogromna množica, 12.000 ljudi, večinoma kmečkega ljudstva, ki se še danes z grozo spominja Thalerhofa, kamor so bile cele družine pregnane z mirnih domov, da postanejo tam žrtev mraza, gladu in bolezni. Poročila pravijo, da je bil to nedeljo ves Lvov poplavljen od Rusov. 55 pravoslavnih in unijatskih, ruskih in rusinskih duhovnikov, bivših sotrpinov thalerhofskih, ki so srečno preživeli vse muke in trpljenje, je služilo panihido za one, ki so obležali v Thalerhofu in se niso več vrnili domov. Na lvovskem pokopališču je bil posvečen spomenik onim, ki leže na thalerhofskih pokopališčih, 1300 vencev je bilo položenih na ta spomenik, med temi 827 z ruskimi trakovi. Žalnega sprevoda so se udeležili tudi poljski uradni krogi, v sprevodu je šlo 150 duhovnikov in okoli 15.000 ljudi.
Te številke pričajo, kako globoko je zasegel Thalerhof v dušo severnega slovanskega naroda, ki je skupno s Srbi prvi okusil vso grozo vojne in avstrijske justice.
Mi pa smo že skoraj vse pozabili...
je bilo pred vojno njih razmerje do Rusije. Tako je današnje razmerje do Francije.
Gospod minister za zunanje zadeve dolgo prevdarja prej, nego odgovori. Na vprašanje: »Ali verujete, da bo prihodnjih dvanajst mesecev ohranjen v Evropi mir?< — je premišljal tako dolgo, da se je skoraj zdelo, da je treba pričakovati nikalen odgovor. Večina drugih državnikov bi bila pospešila odgovor z diplomatskim vprašanjem: »Dvanajst mesecev? Zakaj pa tako prestrašeno?«
Vsaka sekunda, ki je prešla med tem
je napolnjevala njegovo zasenčeno delavnico z vedno bolj temnimi predslutajami. Končno je prišel odgovor:
»Verujem!«
Zopet premor.
»Upam da ostane mir ohranjen še mnogo delj. Zdi se mi, da ni v Evropi nobenega državnika in nobenega voditelja, ki bi prevzel odgovornost za vojno. To se pravi, da ne verujem, da bi danes katerikoli vodja v Evropi deloval namenoma za vojno, da bi se namenoma zanjo pripravljal z željo, da jo povzroči. Noben iz njih ne smatra vojne kot nekaj zaželjenega. Riziko je prevelik. Nihče ne more vedeti, kako bi se vojna končala.
Položaj bi bil seveda drugačen, ko bi kak narod postal ali pa se zdel tako močan, da bi si bil gotov zmage.«
//Mislite na Nemčijo?«
>No, Nemčija je pri vsaki diskusiji glede vojne in miru v Evropi na sredi. A ne mislim, da si Hitler želi vojne. Prevzel je nase le vso odgovornost za vodstvo Nemčije in se je obvezal sam, da sprejme za vse, kar se z njegovo državo zgodi, pohvalo ali grajo, in taka odgovornost mora na človeka vplivati tako, da postane popolnoma trezen. Hitler ve, kaj pomeni vojna in ne mislim, da si jo želi.
Ampak ne gre toliko za to, ali si Hitler želi vojno ali ne, — mislim, da moremo smatrati kot gotovo stvar, da sam po nji ne hrepeni, in da bi po nji ne hrepenel tudi, če bi bila njegova država popolnoma oborožena. Važnejše se mi zdi vprašanje, kako velika bo sila hitlerjevskega gibanja. Ali bo pokret sil-nejši od svojega vodje? Ali bodo voditelji dovolj močni, da bodo pokret držali na svojih uzdah.«
»Ali nimamo podobnega slučaja o Italiji ?«, sem vprašal. »Ali 9e ne zdi, da se je Mussoliniju z znamenitim uspehom posrečilo obdržati v primernih mejah bojno navdušenje njegovih fašistov?«
Da, toda Italija — to je popolnoma druga stvar. Italijanski fašistični pokret je veljal v prvi vrsti reorganizaciji države in je ime! šele v drugi vrsti nacionalne namene. V Nemčiji pa je bilo hackenkrajclersko gibanje predvsem nacionalistično in ima še v naprej predvsem nacionalistične namene. In nacionalistični pokret — kot nas zgodovina uči — je zelo težko držati na uzdah, 6© ima na razpolago armado, ki mu vzbuja upanje, da zmaga.
Poklicala sva si v spomin zgodovinske zglede, posebno položaj Nemčije i. 1914., ko bi bilo njeno prebivalstvo, polno zaupanja v silo svoje močne armade in polno nacionalističnega duha, komai mogel kak vodja prisiliti do tega, da bi bilo popustilo ...
živi samo od naročnine !
Mke §§ Mm
SAVEZNA STRELJAČKA DRUŽINA LESKOVCA V »pomin + brata Jankota Jezerška!
Dragi brat Janko!
Nismo mogli verjeti, ko smo zaznali, da je prenehalo biti Tvoje plemenito srce. — Nemogoče — smo si šepetailii drug proti drugemu, Tvoji naijzvestejši prijatelji, da si nas tako nenadoma zapustil. Se ob odprtem grobu simo dvomili, da polagajo Tebe v naročje matere zemlje, dvomili smo, da mora tako tesni grob prevzeti v sebe tako velikega dobrotnika in človekoljuba. Šele ko so padale trde grude na Tvojo krsto, smo spoznali, da je bridka resnical.
Plačali so Tvoji domači, Tvoji prijatelji, a ndč manj občinski reveži, katerim si bil največji dobrotnik in zagovornik.
Da si bil priljuMijen, je narod pričal s tem, ko Te je spremil ob zadnji poti, v častnem številu.
Ni Te več med nami, a spomin na Tebe in Tvoje delo bo ostal trajen, kajti Tvoje življenje je bilo le delo in trpljense. Neprecenljive so Tvoje zasluge za narod, ki so našle odmev oelo na najvišjem mestu, za katere si ■bil večkrat odlikovan. Celo Tvoji .največji politični nasprotniki priznavajo, da si bil objektiven in pravičen naprain vsakemu.
Tvoje uradne ure v pisarni niso bile omejene, bil si vsakomur na razpolago in to ob vsakem času, da oelo ponoči. Marsikdo Te je 'izkoriščal radi tega in vendar se nisi jezil nad tem, srečen si bM, če si mogel komu ustreči. Sposobnost in velika priljubljenost sta Ti pripomogli, da si načeloval svoji občini lepo število let.
Spominjam se nazaj v dobo prvih povojnih let, ko so vladale v Tvoji občini v na-cionailnem pogledu zelo razvrvane razmere. Narod je bil tokrat navajen živeti v temi ter misliti na ukaz gotovih oseb. Prvi si bil, ki si se upal prijeti za plug in pričel orati trdo nacionalno ledino, prvi si bil, ki si dvignil nacionalni prapor ter ga zvesto in častno nosil do Svoje prerane smrti. V ponos in čast, si Štejemo tisto, ki smo se prvi odzvali Tvojemu klicu, srečni smo Mi, da smo mogli slediti Tvojemu zmagovitemu pohodu. Nisi omahoval, ne na levo ne na desno, prodiral si po ravno začrtana poti. Bil si kremenitega značaja, izredno požrtvovalen ter velik idealist. Tvoje življenje je bil neprestani boj za vzvišene ideje in cilje, za katere si bil neštetokrat preganjan. Nisi se strašil niti nahujšili groženj, miši klonil niti takrat, ko Te je nizkotni podlež pobil s kolom do neza vesti. V času, ko so temni elementi stregli Tebi po življenju, meni grozili s požigom, hoteč me pritisniti k vlom in iztrgati iz Tvojih vrst, si me bodril, navduševal in vlival poguma, da nisem klonil v Tvojem boju, ki je bil nadvse pošten in časten. Neskončno sem ti bil hvaležen za Tvoje zlate bodrilne besede.
Težak je bil Tvoj boj, če pomislim, kako srdite nasprotnike si imel in iz vseh_ teh bojev' si izšel zmagovit heroj. Kot Sokol si bil nam najmilejši brat ter vsem za vzgled. Ob vsaki priliki si širil bratsko geslo: »Za svobodo, enakost ,in bratstvo.« Občudujemo Tvojo vztrajnost, ko si ustvaril iz male čete, močan kader nacionalno mislečih.
Pogrešali Te bomo kot vodjo in tem bolje Tvoje iiuicijativnosli, v kateri si bil neizčrpen. Bil si najboljši človek in brat, kakršnega ne bo več...
Čeprav Te bo krila zelena ruša, Tvoj duh bo še vedno živel med nami in v Tvojem duhu bomo nadaljevali boj do končne zmage za one svete ideije, za katere si živel in trpel.
Brat Janko počivaj v miru in naj Ti bo lahka rodna zemljica, katero Si tako ljubil . . .	Pavle	Miklavc.
OTVORITEV STRELIŠČA V MEDVODAH
V	nedeljo, dne 3. junija t. 1. je bila svečana otvoritev strelišča savezne streljaoke družine Medvode pod pokroviteljstvom komandanta Dravske divizijske oblasti div. gen. Vlad. Oukavac.a.
Ob 8. uri je bil sprejem gostov pred postajo, nakar se je formirala povorka in odkorakala z godbo »Sora« na čelu na strelišče. V povorki so korakali zastopnik komandanta Drav. div. g. kpt. II. ki. Naumovič, zastopnik sreskega načelnika podnačelnik g. dr. Zobec, zastopniki strelskega okrožja podpredsednik br. Orehek in tajnik br. Roš, zastopniki NO s komandirjem br. Lipnikom, zastopniki Sokolskega društva Medvode, katere je vodil podstarosta br. Šubic, nadalje so bili v povorki zastopniki raznih strelskih družin in pa čflani domače družine.
Po prihodu na strelišče si je ogledal kpt. Nanimovič kakor tudi drugi gostje, strelišče in so se vsi jako pohvalno izrazili o njegovi ■.'reditvi.
Nato so sledili govori. Prvi je govoril predsednik družine br. Šušteršič Fran. Med njegovim govorom je pri vzkliku kralju in kraljevskemu domu zaigrala godba državno bimno, za njim je govoril kpt. g. Naumovič, nadalje sreskii podnačelnik g. dr. Zobec in krnčno podpredsednik strelskega okrožja br. Orehek.
Po govorih je otvoril s petimi streli strelišče kpt. g. Naumovič kot zastopnik komandanta divizije.
Nato se je pričelo nagradno tekmovanje, ki je trajalo do 18. ure.
1.	mesto je zasedel br. Avgust Smole, Kranj, z 69 točkami; 2. br. Stanko Barle, Medvede, z 69 točkami; 3. br. Fran Rozman, Medvode, z 62 točkami;	4. Dušan Goraizd,
Ljubljana, s 60 točkami; 5. br. Franc Rozman,
Službene vesti
V	znrisla naše okrožnice št. 830 od 5. junija pozivamo rse krajevne odbore in poverjeništva Narodne Odbrane, da zažgejo v proslavo VIDOVEGA DNE, praznika Narodne Odteane čim t«« kre&o* na vidnih vrhovih njih okolišev. Kresovi naj zažare točno ob 21. uri in gore čimbolj pozno v noč kot viden znak nacionalne zavednosti Dravske banovine.
Oblastni Odbor Narodne Odbrane v Ljubljani.
NARODNA ODBRANA proslavi VIDOV DAN, praznik nacionalne požrtvovalnosti z družabnim večerom dne 27. t. m. ob 20. uri v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru, na katerega je vabljeno poleg članov Narodne Odbrane vse nacionalno občinstvo.
Na spored« je slavnostni govor in pevski oktet.
Obleka poljubna, vstopnine ni.
Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani.
NAVODILA delegatom in izvršilnim članom, ki se udeleže skupščine Oblastnega Odbora Narodne Odbrane v Ljubljani dne 24. junija t. 1.:
1. Vsi udeležene! skupščine 9e naj javi-je ob prihodu pri kontrolnem organu, ki bo pri vhodu dvorane.
2. Javiti obenem, kdor želi skupno kosilo.
3. Osnutek slavnostnega govora za Vidovdansko proslavo se bo razdelil na vse * krajevne odbore in poverjeništva na dan skupščine pri vhodu v dvorano.
4. Istotam lahko prevzamejo delegati tablice »Knpuj domače blago«, pravila Narodne Odbrane s pravilniki, znake itd., kolikor jih potrebujejo glasom naše zadnje okrožnice št. 820/84.
Celokupno članstvo Narodne Odbrane pozivamo, da povsod in ob vsaki priliki propagira in zahteva izvegne tablice »Kupuj domače blago«, ki jih je založila gospodarska akcija Narodne Odibrane »Svoji k svojim«.
Naj ne bo podjetja, prodajnega in obratnega lokala, pisarne, javnega urada, kavarne, gostilne itd. v Dravski banovini, kjer bi ne bila izvegena na vidnem mestu tablica, pozivajoč občinstvo k nakupu domačega ter svareč pred nakupom tujega blaga.
Cena tablice je Din 30’— ter se naroča pri Oblastnem Odboru Narodne Odbrane v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3.
OBČNI ZBOR Oblastnega Odbora Narodne Odbrane v Ljubljani bo v nedeljo, dne 24. junija t. I. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani na Miklošičevi cesti s sledečim dnevnim redom,:
1. Otvoritev.
2. Poročila funkcijonarjev Oblastnega Odbora:
a) predsednika,
b> tajnika,
c) blagajnika,
č) Oblastnega Čelnika,
d) Oblastnega starešinstva Omladine Narodne Odbrane,
e) akcije »Svoji k svojim«,
f) inženjerske sekcije,
g) zdravniške sekcije,
h) uprave Pohoda.
3. Sklepanje o razrešnici.
4. Volitev novega Oblastnega Odbora.
5. Slučajnosti.
Prisostvovati smejo le izvršilni člani Narodne Odbrane, za katere je zbor obvezen.
Kot delegat Središnjega Odbora iz Beograda je najavljen generalni sekretar in član Središnjega odbora br. Uroš Bjelič.
Oblastni odbor Narodne Odbrane v Ljubljani.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Adolfu Ur.... ku: Dopisa ne moremo priobčiti, ker Vas ne poznamo in nam niste javili svojega naslova.
TRBOVLJE
V	zadnji številki je škrat spremenil dosmrtne patentirane generale v generacije, kar s tem popravljamo, če čitatelj sam tega ni izvršil.
Kranj, s 56 točkami; 6. br. Martin Rozman, Medvede, s 56 točkami; 7. br. Stane Košnik, Kranj, s 55 točkami; 8. br. Franc Krelj, Medvode, s 53 točkami; 9. br. Avgust Stepančič, Št. Vid nad Ljubljano, z 49 točkami; 10. br. Josip Pirnat, Trzin, s 46 točkami.
Ob 3. uri popoldne pa je pričela veselica, ki se je vršila na zelo prijaznem prostoru v gozdu ob Savi, ki je trajala ob najboljšem razpoloženju pozno v noč.
Kako se govori?
Stran 4.
»POHOD«
Štev. 25.
Državljanska vzgoja v Češkoslovaški
Dr. I. Lah:
(Nadaljevanje.)
Spomenik boja za osvobojenje
Na vrhu Žižkova, kjer je Žižka s svojimi taboriti pobil kralja Sigmunda, se vidi po vsej Pragi. Spomenik odboja ... Tam bodo pokopani češki legijanarji in oni, ki so se borili za novo državo. Tam bo stal spomenik Jana Žižke. Kdaj bo vse to dovršeno, še ni mogoče reči. Niže doli ob poti proti vrhu se dviga istotako veliko novo poslopje. Muzej osvobojenja. Ta del je že gotov. Vsemu temu podjetju načeljuje ligijonarski pisatelj major Medek. — Cehi se morajo ponašati z velikim smislom za svojo zgodovino, ne le Praga, tudi druga mesta imajo svoje muzeje. Praga jih ima več: narodni, mestni, narodopisni, gledališki itd. itd., vsi so bogati in prenatrpani spominov na stare čase — a muzej osvobojen ja je nekaj tako veličastnega, da mislim, da noben narod ni zbral toliko gradiva do takih podrobnosti iz svetovne vojne, kakor so to storili Čehi v tem muzeju. Pa tudi vsa ureditev in razporeditev gradiva je vzorna. Ob oknih prapori čeških legij im polkov, vmes pisma, časopisi, pla-Icati, povelja itd., ob stenah slike bojevnikov, doma in v tujini, slike in načrti bojišč, prizori iz bojev, ki so jih slikali češki slikarji, poslani v ta namen na bojišča po vojni, sočasno fotografije (povečane), razglasi, pozivi, ruska mesta, fotografije legi-joaarjev, Amerika v vojni, legijonarji v Italiji, fotografije vseh zbirališč in bojišč češkoslovaških legijonarjev, delovanje češke mafije, delo čeških politikov, deklaracija 1. 1918., majske slavnosti, priznanje češkoslovaške države, povratek preziden-ta itd. V pritličju in v I. nadstropju se vrsti soba za sobo, zbrano gradivo priča o delu in boju vsega naroda za svobodo. Celo na krušne karte v vojni dobi niso pozabili. Vojno gradivo pa se izbira tudi po vseh mestih in občinah. Vsaka občina mora sama skrbeti za svojo kroniko. To zanimanje za preteklost ima seveda svoj vzgojni pomen in namen. Posebno muzej osvo-bojenja na Žižkovem. Že pred vojno so Čehi podpirali šolske izlete v Prago. Praga je deci govorila s svojo zgodovino. Muzeji so pričali, o starih časih, o husitskih vojnah, Beli gori. Enako se to vrši sedaj, a naravno je, da hodijo šole posebno v muzej osvobojenja. Vtfc, ki ga napravi muzej na otroka, je neizbrisen. Taki muzeji in taki izleti so važni za državljansko vzgojo. Žal, da smo v tem oziru mi še tako malo storili. Mnogo vojnih spominov bo propadlo, ker se nihče ne briga za nje.
Tudi mi bi morali imeti v vsakem večjem mestu vojni muzej. V narodnem muzeju hi morali imeti poseben oddelek za Primorsko in poseben oddelek za Koroško. (Manjšinski institut pri bivši Jugoslovanski Matici bi spadal sem.) Za svetovno vojno bi morali imeti poseben oddelek s propagandnim poučnim značajem. Tu bi morala mladina na slikah, fotografijah, kartah, plastičnih pokrajinah videti, kaj se je godilo. Tu bi moralo biti zbrano vse: plakati, časopisje, slike taborov, doma, v Ameriki itd. — Borbe legijonarjev, srbskih čet itd., vse, kar bi pričalo o boju za svobodo. Tak muzej bi bil močno vzgojno sredstvo. Mi doslej še zbirati nismo začeli. In vendar smo to dolžni svoji svobodi in svoji zgodovini. Pa je še več takega. Vsako zgodovinsko mesto v Pragi je označeno z napisom. Pri nas na Gradu n. pr. bi moral biti tak napisani kamen ne zaradi onih, ki so bili tam med vojno, ampak zaradi onih otrok, ki hodijo ob izletih na Grad, da jim učitelj pri tem napisu govori o tistih časih. To je samo en vzgled, kako muzeji oz. javni spomeniki, narodno in državno vzgojno vplivajo na mladino. Prave državljanske vzgoje še ne moremo misliti brez ozke zveze z našo preteklostjo, posebno s spomini na svetovno vojno, kakor bi brez Kosovskih reminiscenc in naših —• čeprav skromnih — zgodovinskih spominov (Gospa Sveta) ne bilo našega osvobojenja.
Državljanska vzgoja in brezposelnost
Praga ima v predmestjih štiri moderne reformno-poskusne šole. Ravno glede šolstva Čehi nočejo v ničemer zaostajati za Evropo, saj so dali Evropi Komenskega. Njihova pedagoška literatura je izredno bogata in njihovo šolstvo skoraj trpi na pretiranih reformnih poskusih. Ne pridejo do miru, ki ga tudi šolstvo včasih potrebuje. Neki zdrav komservatizem je namreč v vzgoji prav tako potreben kot reformni poskus. Le prerado se pogosto izkaže, da se pri vzgoji mase ne da dosti izpreminja-ti in da so tu stare uveljavljene im preiz-
kušene oblike vzgoje še najuspešnejše.
»Še dve stvari si morate ogledati,« nama je rekel spremljevalec mest. šol. sveta, ko smo se vračali iz Košir. »To so predavanja za brezposelne in občansko vzgojo na reformni šoli v Nuslih.«
»Na vsak način,« sem odgovoril. »Kdaj bo to mogoče?«
»Predavanja so v sredo v mestni knjižnici, občanska ura na reformni šoli v Nusli pa bo v četrtek popoldne.«
>Dobro. Oboje me zelo zanima.«
Brezposelnost je za tako mesto kot je Praga težek problem. Že v Masarykovem ljudskovzgojnem zavodu sem opazil v glasilu tega zavoda »Češkoslov. lidovd vycho-va« članke o reševanju tega perečega vprašanja s kurzi in predavanji strokovnega in državno-vzgojnega značaja. Misli se, da je mogoče s tem dati nesrečnikom vsaj duševne opore Res, treba je vzdržati v tej krizi, v tem je edino mogoča zmaga. Ne izgubiti živcev. A brezposelni ne potrebujejo samo materijalnih podpor, tudi duševne hrane in utehe. Nekaj podobnega se že vrši tudi pri nas. Sicer pa vse svetovno časopisje razpravlja o tem vprašanju. V slučaju potrebe bi megli dobiti iz raznih spisov še več uporabnih navodil. V mestni knjižnici, kjer je v ogromni reprezentančni zgradb i poleg magistrata več predavalnih dvoran, se vrše predavanja za brezposelne v torek in v sredo dopoldne. Zato duševno hrano so brezposelni izredno hvaležni. Vsaj čutijo, da niso odveč na svetu, da družba čuti z njimi. Sami so prosili, da bi se predavanja pomnožila. A po nekem pregovoru je več vredno to, kar je redko in ne prepogosto. Zato nudi mesto predavanja le kot nekak poseben dar v zavesiti, da učenost nikogar ne nasiti, pač pa mu lahko olajša njegovo trpljenje. Predavajo seveda predavatelji, ki se zavedajo svojih dolžnosti. Državljanska vzgoja je tu posebno na mestu, ker se ravno v krogih brezposelnih mišljenje obrača proti družbi oz. državi. Žal, da končno nisem prisostvoval predavanju, ki se je takorekoč že začelo. Prijatelj naju je povabil na izlet v nemško ozemlje. Tam imajo Čehi posebne internate, del manjšinejskega šolstva, ki skrbe za češke postojanke ob meji. Imeli smo se peljali v Karlove Vary in si tam ogledati državljansko vzgojo na vročih obmejnih nemških tleh. Naš izlet je preprečilo slabo vreme, a pri tem smo zamudili predavanje, ki pa seveda ni bilo različno od drugih podobnih, o katerih je govor o sodobni družbi, samo da so bili slušatelji nezaposlenci in je bilo predavanje za nje prilagodeno. Na ta način rešujejo to vprašanje tudi drugod.
Res se bo reklo, da brezposelnim malo pomaga, ako jih navdušujemo za državo, ki jim ne more dati kruha, toda lastna uvidevnost mora spoznati, da dandanes ni kruha za nje tudi drugod in da vse države skušajo zaposliti pred vsem svoje ljudi. Taka predavanja za brezposelne imajo dvojen namen: 1. lahko nudijo brezposelnim strokovne in splošne izobrazbe, 2. zaposli brezposelne, da ne izgubljajo cele dni brez dela in jim pri tem razjasnjuje ono vprašanje, ki nje najbolj zanima, t. j. zakaj ni dela. S tem se uvaja poslušalcem ustroj družbe in države in se jim razkriva vrednost pravilno urejene družbe in države, ki mora biti urejena tako, da nudi dela in kruha vsem svojim članom. Namesto maščevalnih in hujskajočih misli in besedi proti družbi in državi nastopa vera in nada na preureditev, ki bo prinesla rešitev vseh in vsem.
Na zborovanju mladih državljanov
0 samoupravi mladine smo začeli pri nas premišljati takoj po prevratu. Že takrat smo pisali in govorili o »dijaških sosvetih«. Spominjam se, da sem sam prevedel takrat neki članek pod tem naslovom iz »Tagesposte« v slovenščino. Zdelo se je, da bi bilo dobro na ta način vzgajati nove državljane, da se jim da nekaka samouprava po razredih. Imeli smo takrat nenavadno spoštovanje pred mladino. V Rusiji, so rekli, komandira pravzaprav učenec učitelja. Če je prišla nova svoboda, vendar ne bomo vzgajali po starem! Na Dunaju so imeli dijaške sosvete, ki so se mogli pritoževati čez profesorje. Nekateri so celo predlagali, naj bi si mladina volila profesorje. To je bil čas vsestranske državljanske svobode, kot reakcija na ravnokar preteklo dobo splošne nesvobode. Celo vzgojitelji so odobravali take moderne poskuse. To je bil čas, ko natakarja v kavarni nisi smel poklicati s tem, da si potrkal z novcem ob mizo, ko si moral reči:
gospod natakar, prosim, ko pikolija nisi smel opozoriti nase »pšt« itd. Danes je drugače. Čas je strog, natakar je vesel, če ima službo, kliči ga, kakor hočeš, in dijaški sosveti so izginili. »Šola in dom« skuša reševati vzgojna vprašanja, a hujša od teh so ona, ki čakajo na mladino po šoli. Kje bo kruh? Za te čase je treba nove vzgoje. Čim bolj življenske in stroge, tem bolje, ker življenje nikogar več ne gladi in je lo malo komu dano, da bi si izbiral... Ukaz je strog in vsak mora delati. In dela rad, samo če ima kje. Samouprava tudi v šoli vzgaja k samostojnosti in samozavesti.
Nusii leže poleg Vršovic v dolini pod Vinogradi. Včasih je bilo tam doli nekaj hiš in par tovarn, zdaj leži tam mesto, ki se vzpenja že na bregove na drugi strani proti Pankracu in se izgublja tja pod stene starega Višegrada. V Nuslih je torej vse novo, tudi šole. Najlepša stoji poleg ljudskega Tylovega gledališča, kjer so igrali že takrat čez 50tič igro »Na Svetem Ko-pečku«.
Stopila sva v krasno moderno šolsko poslopje, kjer naju je že čakal gospod ravnatelj Komarek. V nekaterih sobah je bil še pouk. Od 4.—5. se je imelo vršiti zborovanje šolskih otrok, učencev in učenk
4.	in 3. razreda meščanske šole; ker so razredi mnogoštevilni, ostane del učencev v razredih, dočim dva razreda zborujeta. Zborovanje se vrši vsak teden. Tema se določi že prej. Za danes je bilo na vrsti »Skavtstvo«. Tej temi primerno pripravijo učenci in učenke po razredih program. Na tem zborovanju podajo tudi zastopniki posameznih sekcij, ki vodijo samoupravo v razredih, svoja poročila.
Vstopila sva z gospodom ravnateljem v veliko prostorno dvorano. Spredaj so sedele učenke, zadaj učenci. Dvorana služi za filmska, skioptična in radijska predavanja, za zborovanja in proslave.
Nekaj učiteljev in učiteljic je sedelo ob strani. Danes ima besedo mladina, zato smo mi samo povabljeni gostje.
Nastopila je učenka na odru in ob splošni tišini, ki jo zahteva samouprava, je sporočila, da bo vsa današnja ura posvečena zdravju mladine, to je o vprašanju, kako si mladina uredi življenje, da bo zdrava, da bo z dušnim in telesnim zdravjem služila državi. Le zdrav zarod je sreča domovine. Treba je paziti na zdravje, telovaditi in živeti v prirodi, da se mladina razvija v koristne člane družbe. Preden pridemo do programa, sledi še nekaj poročil iz samouprave. Kot važen dogodek preteklega tedna mora mladina proslaviti 25-letnico smrti pisatelja Arbesa (govornica je podala v kratkih besedah njegova glavna dela). Umrl je te dni pisatelj Leger (zopet življenjepis in dela!). Obema vzklikne mladina: Slava!
Na to je nastopila zopet druga učenka,
Napačen je pojem o »pravici« do življenja! Slovenci nimajo »pravice« do življenja, ker morajo stati na svojem položaju, kot vojak na postavljenem mestu! Za jugoslovanstvo je položaj, ki ga na svoji zemlji zavzemajo Slovenci, položaj straže! Straža, ki ne čuva, ne bdi tudi ponoči in budna, se odstrani od svojega mesta in se kaznuje! Pravico do te odstranitve in kaznovanja imajo Jugoslovani! — V življenju nima nobeno bitje pravice do svojega prostora na zemlji, ampak je billo tja postavljeno in je obstalo v boju za obstanek z drugimi bitji na tistem mestu! Prav tako je z narodi! Narava jim je postavila naravne meje, jim odkazala mesto in odločila boj za meje in položaj! Ni govora o kaki pravici, samo o naravnem nagonu boja za življenje, ki omogoči razvoj dotičnega bitja ali skupine (naroda) do veličine in bogastva! Ozemlje mora biti torej tako, da more tisto bitje dihati — narod mora imeti svoje naravne meje na morju, svoje varne gore! Zato nima nobeno mesto kake pravice do gospodarskega razmaha, ampak samo mora služiti zemlji in dotičnemu ljudstvu kot dihalni (ali kateri drugi) organ! Naši dihalni organi so Gorica in Trst, Zader in Reka, Beljak in Celovec, in še na bolgarski strani — morje.
Slovenci mislimo, da imamo pravico do teh krajev — ne, mi jih moramo imeti, da ne poginemo! Slovenci tudi mislimo, da imamo kakšno pravico do obstoja, a imamo samo nalogo ozdraviti narod, ki je bolan na pljučih.
To je drugič upravičenost vse strogosti naroda napram nam, ker nismo samo straža, ampak prva straža, ki gre pred prodirajočo vojsko! Slovenci imamo dolžnost ohraniti to zemljo narodu, ki je od Furlanije do Črnega morja eden! Tega stanja se moramo zavedati! Končno še nekaj, tretja upravičenost strogosti napram nam: mi smo v zgodovini izgubili bitko ob morju, v Furlaniji, na Koroškem, na Štajerskem in na Ogrskem. Vojak smo, ki se je umaknil, ker mu ]e lastno življenje ljubše od narodovega!
Le zato smo si izmislili pravljico o »pravici«, ker smo zaznamovani kot ubežniki! Sedaj ko si v svoji, a nedozidani hiši (preozki in smešne oblike, brez oken in vrat), bi hotel seveda kaj govoriti o kakšni pravici! Vse tisto pa, kar ti rabiš, ne rabiš ti,
ki je poročala, da je njen razred napravil ta 'in ta izlet. Nadaljnja zastopnica nekega razreda prečita pismo, ki ga je razred prejel od nekega dragega razreda na Slovaškem. Tako dopisovanje druži razrede raznih šol širom republike.
Neki deček je nato čital pismo bolnega učenca, ki si je bil pred šolo na pomarančni lupini zlomil nogo in je ležal zdaj v bolnici. Napisal je svojim součencem šest strani dolgo pismo v obliki pole. Bilo je res ganljivo poslušati pismo, v katerem je 'bilo popisano življenje v bolnici, ko ]f zunaj pomlad. To je bila tedenska krom* ka: nato se je začel program »Skautimg*«
Najprej je bilo predavanje o pravih skavtih, zgodovina, razvoj, pomen za mla* dino, dražbo in državo.
Neka učenka je nato čitala »Taborski dnevnik« pesnika Wolkra, kako je pesnik ljubil prirodo, kaj je doživel v tabor11:
Skupina deklic je nato zaigrala1#10 »Vesele skautke«. Prišle so na oder ip s.e utaborile. Ena je prišla brez dovoljuj3, staršev. Voditeljica jo je posvarila, češ, ^ bi bila morala starše prepričati o koOSJ1 skautstva. Nastopila je kmetica, ki jih Se zmerjala. Deklice so zagovarjale skautstvo-Prišel je gozdar in jih odpeljal k županu-S tem je bila igra končana. Nastopil je spod ravnatelj in pojasnil, da je zdaj z® malo takih kmetic in gozdarjev, le skauti morajo paziti, da ne delajo škode, da s})1' žijo vsem, da so vedno pripravljeni služiti ljudstvu in državi.
Zbor učenk je nato deklamiral P6' sem »Vlak« pod učiteljivdm vodstvo® (zborna deklamacija). Vzgoja za skupno delo.
Pevski zbor je zaključil zborovanje-
Smisel takih zborovanj je v tem, da se mladina uči organizacije, javnih nastopov in vsega, kar rabi občan oz. državljan v' življenju. Naslov je seveda vedno v zvezi z občno vzgojo.
To se imenuje samovzgoja mladine-Je v nji mnogo dobrega in zdravega, p?' sebno za državljansko vzgojo. Zborovanje se vrši vsak teden na ta način, da se določi tema za program, ki ga potem pripravijo posamezni razredi s predavanji, de-klamacijami in podobnimi nastopi. Ob času velikih zgodovinskih proslav je program prilagoden z ozirom na zgodovinske dogodke, ki se proslavljajo v republiki. _
Prireditev v miselski šoli je napravila na nas vse kar najugodnejši vtis. Saj vemo, da ravno samostojni nastopi provzro-čajo pri mladini največ težav. Isto velja glede šolske samouprave po razredih, ker zahteva smisel za organizacijo od onih, ki so voditelji, in od onih, ki so člani udru-ženja. A to je baš namen samouprave. To je nekaka država v malem. Zato je s to samoupravo združen velik del državljanske vzgoje.
ampak skupnost — narod!
Vztrajati vsaj na tistem mestu, na kat®' rem smo do danes, umikajoč se, obstali! (N® govori na straži s tujci — ne pogajaj se-) Misliti najprej na sramoto, da jo opereš napram narodu. Misliti prej na to kot na Ljubljano in slovenski slavni jezik, prej na to kot na vse drugo! Vsaka »slovenska kultura« je na tako obsekani zemlji neumen nestvor-Prvi pogoj za življenje je zemlja, potem šele jezik in kultura, itd. Slovenska Ljubljana se ne zaveda, da je vpričo tega invalida v prvem stadiju jetike, brez pravega vida in pokvarjenih udov — ubogi >posiliživ«! Vzlic vsej
navidezni rasti!	,
Tega se mi danes nikakor ne zavedamo! Živimo v vojnem stanju; med žvenketanjem orožja molčijo muze in tudi naj molčijo! Niso časi, da bi študiralli drugo nego zemljo, & časa za drugo petje kot bojno. V zgodovini nismo naredili tistega kar bi morali, sedaj pa bi se zadovoljili s tistim, kar imamo da' rovano z neko »Slovenijo« brez glave in repa! Taka žival pa je komaj za smrt! Pa ne da bi se bila na prsi in kričala o svoji Pra' vici, celo o »kulturi«, ki jo je daroval tuj^?’ sovražnik! Kaj naredi vojak, če mu sovražni)* kaj ponudi? Ne sprejme ga! Ali ga opije t1' sti dar ali ga zastrupi! Tako nekaj se je n*' redilo slovenskemu vojaku. Opit je in zat prevzeten in tudi zastrupljen! Takega nasprotnika potem Lah in Nemec prav lahko preparata in premagata!
Kaj pa naredi poveljnik vojske s straž<^ ki govori s tujcem, zapušča svoje mesto, P11 na straži, spi, dela sploh vse, kar stražai . sme delati? Odstrani ga najprej in lk?zrl0pil Zato bi bilo popolnoma pravilno, če bi 8 ,;aj kdo drug na to ogroženo mesto in	to-
nezmožnega vojaka! Nezmožnega celo P° likih umikih in grenkih izkušnjah! . . ge Če kdo vzlic svoji žallostni zgodovin ne ve, kako je z življenjem, ali ima Pra itjj do njega, ali dolžnost živeti, če kdo ne drugega lcot tisto, kar mu je pred n n? tisti mora biti tiho, kadar mu povedo, ^ on sam na jugoslovanski zemlji in n®J mesto odstopi bratu, boljšemu voja : ^
Dolžnost in ne pravica! Bo|n-”crza! Da tura, vojaška akademija in ““zetna »Slo-bi se tega ze enkrat zavedla Prt? venija«!
Naša dolžnost do življenja
Odgovorni urednik Miroslav Matelit. — Iidaja ib Narodno obrambno tiskovno »drugo, r. t. i o. *., Ernest Vargazon. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mibalek). Vsi v Ljubljani