----317 ---- Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Potovanje presv. cesarja v Galicijo, beli nemškim liberalcem čedalje bolj glavo. Boje se, da ne bi se razrušil dva liže m sedanji. Pomenljivo pa je zelo, kar piše po vladinih organih navdahnjeni „N. Fremdbl." On v neki sveti jezi pravi tole: „Včeraj se je Ogromna ljubo predrugačila ustava, jutri se zgodi to Poljakom na ljubo in pojutrajnim? Zakaj bi Cehi in »Slovenci istega ne pričakovali? In ker se bode to njihovo upanje spolnilo, zakaj ne bi se avtonomija, ki se danes misli Galicijanom dati, ne dala vsem deželam po eni meri in pravičnim zahtevam vseh narodov ne zadostilo? Kos za kosom in le polovičarsko — to ni nič! Na vse strani naj se meri pravica, pa bode mir v Avstriji/' Stajarsko. (Kako se godi narodnim pravicam slovenskih Stajarcev in kaj se jim obeta.) Deželni zbor v Gradcu je v 11. svoji seji obravnaval napravo deželne šole za vinorejo, ktera naj bi bila v Mariboru ali okolici njegovi. Po slišanem poročilu poprime dr. Vošnjak besedo (se v6, da nemški, ker v zboru graškem delajo Nemci s slovenskim jezikom kakor s tujim) in pravi: „Namen vinorejske šole je širiti koristne nauke o vinstvu med slovenskimi kmeti, ki se na dolenjem Stirskem posebno z vinorejo pečajo. Kaj je toraj bolj naravno, kakor da se podučuje v taki šoli v slovenskem jeziku. Določeno je v enem odstavku, da se imajo sprejemati v vinorejsko šolo taki učenci, kteri so dovršili navadno ljudsko šolo, toda le če so že 17 let stari. Naše navadne šole imajo po tri razrede. Tu se uči otrok brati, pisati, računiti itd. in pa kacih 200—300 nemških besedi, ktere pa kmalu zopet pozabi, ker mu manjka vaje. Do 17. leta pa še veliko pogubi in tako bi se moralo v vinorejski šoli, ako bi se nemški podučevalo, vse zopet od kraja začeti. Slovenskim kmetom je toraj taka šola samo tedaj koristna, ako je v nji učni jezik slovenski. Saj je v deželi že ena taka učilnica z nemškim učnim jezikom — velika lepa poljedelska šola v Grottendorfu pri Gradcu; pravica toraj zahteva, da bode nova vinorejska šola slovenska. Potem predlaga: „Učni jezik v vinorejski šoli v ali pri Mariboru ima biti slovenski." — Za njim se oglasi grof Kotulinski: On pravi, da je bil deželni odbor te misli, da se ima osnovati učilnica za celo deželo, a ne za dolenjsko Štirsko. Veliki del štajarskih vinorejcev je nemški! O jeziku tukaj ne more biti govorjenja. Nemški jezik je vsem pristopen (se ve*, da še v nebesa ne prideš, v ako ne znaš nemški!). Zlasti mladina je po spodnjem Stirskem že zdaj vsa nemška in bode čedalje bolj! Leta 1861 je prišlo več peticij na c. kr. namestništvo, da naj se nemščina vpelje v ljudske šole. Na te peticije se je jemal tudi pristojen ozir. Nemščina se je vpeljala, kjer je prej še ni bilo. Slovenec sploh slovi, da je bistrega uma in lepih zmožnosti, bode se toraj nemškega kmalu priučil. (Tu nam na misel hodi Vodnikova pravlica o„slovenski pari.") — Kaisersfeld pravi, da ne bi bilo pravično, ko bi bil v vinorejski šoli učni jezik slovenski. Nemški mladeneč bi šel v to šolo, in kaj bi se naučili: „bindisch." Kaj bi mu to koristilo?! Ako pa je učni jezik nemški, je Slovenec primoran naučiti se nemškega jezika, jezika, ki ga govori „Kulturvolk" in 40 milijonov ljudi, odpre se mu nemška literatura in kultura. Kdor toraj zahteva, da bi bil učni jezik slovenski, ta dela Slovencem krivico!! — Na to se oglasi Herman ter pravi, da po naravnih postavah, ktere tudi skušnja odobruje, imela bi biti šola med slovenskimi kmeti in za slovenske kmete tudi slovenska. Namen šole že izločuje tuji jezik. V ljudski šoli se še noben Slovenec ni nemškega naučil. O prihodnosti narodov slovanskih nimate niti Nemci niti Vi razsojati in odločevati. Ceska in poljska literatura ni primerno slabša od nemške in Jugoslovani so že imeli dragoceno slovesnost, ko se o nemški literaturi in kulturi še govoriti ni moglo. Kultura je v slehernem jeziku mogoča. Slovensko ljudstvo je povsod za narodnost, kjer ni zapeljano. Po Vašem bode tudi vinorejska šola imela namen Slovence ponemčevati. Tako spolnujete Vi §. 19?! Na spodnjem Stirskem je 1. odstotek Nemcev, 4—5 odstotkov ponemčenih Slovencev in 95 odstotkov trdih Slovencev. Tacega Nemca sovražijo vsi narodi, zarad njegovega nasilstva, ker se povsod vriva, hoče povsod gospodariti itd." Tudi dr. Langer je vmes dal svoje modri-janstvo tako-le: To, kar Vošnjakov nasvet zahteva, ni kar cel6 nič opravičeno, je marveč volji vseh spodnjih Stircev naravnost nasproti! Velika večina hoče imeti nemški jezik; tega novoslovenskega jezika, ki se zdaj piše kratko ni malo, in enkrat za vselej nobeden ne ume, ljudje nete od njega nič slišati, povsod se kaže hrepenenje po nemščini! — Naposled še govori za pravico Slovencev dr. Prelog blizo tako-le: Celo Stajarsko bilo je nekdaj slovensko, imamo za to še zdaj dokazov dovolj. Vedno in vedno se je počasi ponemčevalo, glavno sredstvo ponemče-vanja pa je bila šola in uradnija. Toda zdaj ne pojde več tako naprej. Slovanska je bodočnost! Od vinorejske šole z nemškim učnim jezikom nimamo mi Slovenci nobenega dobička. V ljudski šoli se nikdo nemškega ne nauči. Jaz sam sem temu živa priča. Hodil sem tri leta v ljudsko šolo. Učitelj je znal samo nemški, mi otroci samo slovenski, on ni nas umel, mi njega ne. Vsa tri leta sem se učil samo nemški, pa se nisem prav nič naučil, navadil sem se bil še le pozneje, ko sem prišel med Nemce. Kako spolnujete Vaše državne osnovne postave?! §. 19. nam daje pravico zahtevati tukaj celo slovensko vseučilišče in mi še kmetijske šole ne moremo dobiti! Vi nimate sluha za naše želje in prošnje, vi se posmehujete našim najsvetejšim pravicam. Le tako naprej! Toda^povem Vam, prišel bo čas, ko bodete dajali spodnjemu Stajarskemu račun! — Potem je govoril še poročevalec odbora Fr. Brand-s tat ter. On pač ni spomina vreden, ker tako puhlih govorov — pravi „Slov. Narod" — tako jalovega prežvekovanja, kakor je njegovo, človek z lepa ne sliši. Omeniti pa moram eno njegovo nesramnost: Rekel je namreč, da samo tisti, ki zahtevajo nemški jezik, so „zurechnungsfahig" (doljni Stajarci ------ 318 ------ tedaj, vsi drugi so — nori!!) — Dr. Vošnjakov nasvet je bil se v6 da zavržen, glasovali so za-nj samo dr. Vošnjak, Herman, dr. Prelog in Lipold. (Rak in Lenček nista bila pri seji.) Po nasvetu poslanca Lip o Ida se morajo učitelji in služabniki slovenskega jezika — naučiti. Do kedaj, to se ni izreklo* Hrvaško. Iz Zagreba. V deželnem magjaronskem zboru ni škofov. Sklenilo se je poslati srbski vladi ad-reso, v kteri se bo izreklo hrvaškega naroda sočutje z osodo naroda srbskega glede umora kneza Mihajla. — Deželnemu zboru se izročujeti pismi, po kterih se patrijarh Mašierevic in škof Gruic izgovarjata, da ne moreta v zbor priti; poslanec Brlič nasvetuje, naj se škofje Strossmajer, Nikolajevic in Kralj še enkrat pokličejo v deželni zbor; poslanec Vončina šteje zbrane poslance in kaže, da še polovica ni pričujočih. Iz Primorskega. V tržaškem deželnem zboru je podal glasoviti lah6n Hermet prošnjo društva „Pro-gresso" z 11.213 podpisi, naj se odpravi narodni ba-talijon. — Kako so se ti podpisi nabirali, naj povemo danes le to, da je nekdo, ki je bil prisiljen podpisati prošnjo, pod podpis pristavil besede: „Živio narodni ba-talijon! živila Avstrija!" — V plinovej delavnici dva delavca nista hotela podpisati prošnje, pa so ju — kar iz dela spodili! Poznamo moža, Ivan Debevec se imenuje, ki je, da — vsem strankam vstreže, prošnjo za in zoper pridržanje narodnega batalijona podpisal!! Iz Dalmacije. Deželni zbor v Zadru je zelo viharen. Laška večina hoče vso Dalmacijo pola ščiti. Narodnjaki Slovani se upirajo, zato pri tacih prilikah zapuščajo seje, da potem zbor ne more sklepov delati. Hudi lahon Lap ena grdo žali narodnjake v deželnem zboru. Lapena ne misli — pravi „Primorec" — da je pena, ktera se kar naglo razkadi. Ogersko. Ogerska vlada je na Ogerskem ležeča posestva Aleksandra KaragjorgjeviČa, bivšega kneza srbskega , ki je na hudem sumu, da je deležnik umora rajnega kneza, za srbsko vlado sekvestrirala. Iz Galicije. (Dr. Smolka in njegov program.) Te dni so prinesli časniki dr. Smolkov politiški program , za kterim stoji neki tudi demokratiško društvo Lvovsko. Po tem programu naj se avstrijsko cesarstvo razdeli v 4 historiško - politiške skupine ali grupe, to^je, v ogersko, pemsko, gališko in nemško. Čudimo se, da dr. Smolka, ki drugače narodnost posebno povdarja, nas Slovence kar naravnost v nemško, a Hrovate v ogersko grupo tlači. Mi se lepo zahvaljujemo za tako politiko, ki ni niti narodna, niti historiška, in smo radovedni: ali bodo še kteri Slovenci dr. Smolki telegrafirali, da se popolnoma vjemajo z njegovo politiko? Turško. Vstaja na Bolgarskem raste. Turški vojaki so bili že večkrat krvavo tepeni. Nedavno je spet veliko krdelo bolgarskih vstajnikov poleg Krajove čez Donavo se vzdignilo in poleg Rahove se ustavilo.