I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold.. za pol leta 2 goid., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio leto 4 goid. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 goid. 30 kr. V Ljubljani 23. decembra 1885. Obseg: Pogoji življenja in rasti so zrak, voda, svitloba in toplota O boleznih in elementarnih poškodbah sadnega drevja. (Dal.) Trgovinska in obrtna zbornica. (Konec.) Zemlje- in narodopisni obrazi Govor poslanca grofa Belcredija. (Konec.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske M vari. Zrak ima izvanredno veliko lastnost raztezati se ako je razgret. Razgreti j je ložej in sili na kviško Pogoji življenja in rasti so zrak ? voda To opazovati je v zakurjeni sobi, koder je pod stro pom dosti bolj toplo kot pri tleh. Iz tega vzroka na svitloba in toplota. staja vetei , iv c i oc la^giCLM ti iaiv uvi^uo ua iv v na njegovo mesto stopi pa drug še ne razgret, težak kei se razgreti ak dvigne na kviško voda Najvažnejše potrebe življenj m svitloba in toplota kjei ene asti so zrak, manjka, tam zrak Kakor nam do ne more nič kaliti in nič vspevati. Ravno tako kakoi sitno plevelno seme kler mu potrebni zi more nobena rastlina rasti v temnem prostoru ganjati zelene stible in zelenega listja. Otrpnjena plote nam je ak zelo lahko mogoče s pomočjo to aztegniti ali zrak skupaj stisniti ali zgostiti edčiti, ravno tako težko ki je cev desetletja v zemlji mrtvo leži, ak ne vzbudi kali. ravno tako ne enem konci dobro zamasena, ni nam mogoče z naj po večjo silo batu do dna poriniti Tako stisnjeni zrak ima lastnost se s čudovito hitrostjo zopet raztegniti mrtva je emlja na mrzlem severnem tečaji > niti toliko solnčne toplote ne prodre, da bi zamogel kamor in sicer s tisto silo, s katero je bil stisnen. veliko hitrostjo in silo deluje na pr. stisnjeni tako ak v asti boren mah, in ravno tako pusta m odovitna je puščav koder nobena dežev kapljica ne zmoči požarnih in drugih brizgalnicah, koj curek veliko metrov visoko in dalječ mečljejo vodeni vročega peska, da bi zamoglo semensko zrno kaliti in asti. Kmetovalec pa, ki ima obilen sad in žetev svo telo kakor je na zemlji skoraj ravno tako razširjeno Tri četrtine Zemljinega površja so ak jega truda in dela le s pomočjo zraka > vode svitlobe voda. Voda nahaja se v velikih množinah v studencih > in toplote, mora te najboljše i najzvestejse in najcenejše cenejše iekah, jezerih m morji, i^* i^on. da mu živali kakor rastlin obstoji iz vode. Rastlinski sok pa tudi 3/i telesne teže naših svoje pomagače natančneje spoznati če hoče i ? še bolj pokorni postanejo in mu pomnožijo veselje do njegovega poklica. Zrak je telo, čeravno ga ni moč videti in tipati; 773krat je iaglje od vode ter prešinja vsa trupla, celo kamenje in vodo. Zračna plast, ki našo zemljo tako človeška kakor živalska ki naše pijače, kakoi na pi mleko, vino, pivo itd. vse je največ le voda. Voda je neobhodno potrebna vsakemu življenju, ker ni samo le redilna snov, ampak ona tudi raztaplja hranilne snovi les nad miljo na debelo obdaja, tlači na močno zemlj ter jih dovaža rastlinskim koreninam Človek emlj kilog da znaša ta tlak na en štirjaški meter 10.336 in jo v životu pretvoriti in živali zamorejo le v vodi raztopljeno hrano povžiti bilo bi čuda, če bi nas vrgel ta velikanski Tudi voda se raztegne v toploti ter pri tem spre tlak ob tla, ker pa zrak od vseh sti enako tlači meni svojo vnanjo obliko. Vodo je mogoče tako raz na telo, zgine tlak vsled protitlaka. Tlak najbolje opazujemo na tlakom ali b aro met ba ebi rometrovi stekleni cevi je prostor nad slopom brezzračen , tako da tlak zraka vzdigne slop za toliko vkviško, da je teža slopova enaka teži zračne plasti, ki tlači na barometrovo odprti tegniti, da postane ložja kot zrak ter da se dvigne kot nevidni sopar v zrak. V mrzlem zraku je sopar viden, ker se vodeni delci kmalu zopet stisnejo. Če pa celo obsopiš mrzlo okneno ŠipO, ----1 JL - stajajo zopet vodene kaplje. Ravno tako zgodi se s zagosti se sopar tako naglo, da iz sopai po Greš z barometrom na visoko goro, zapaziš, da živo srebro v sopai ki se v toplih dnevih izhlapeva iz različnih cevi pada kei tCVl O, U. C* 9 J6 £il UXV KJXJXJ x vvavxv ^ ^^^^ ----- njega tlak namreč pojenjava kolikor višje stopa zrak bolj redek; teža zrako\ in mokrin ter se v zraku zbira. Sopai zraka se po Ba lagoma ohladi, napravlj megle Gorki vetrovi megle rometer toraj ni nič druzega kot zračna tehtnica. Opa- zopet v sopanco spreminjajo in jih azprševajo mrzli ujemo tudi, da barometer, to je, živosrebrni slop na enem in tistem kraji časih pada, časih se pa dviguje To pride od tega, ker je čisti in vodeno paro napolneni zrak pa ložej suhi ak teži z vetrovi pa megle tako ohlajajo, da se v vodene kaplje spremene, ter kot dež na zemljo padajo. Ce kaplje na svojem potu na zemljo zmrznejo potem gre toča So pai > ki je uže zmrznila kot megla, je sneg. 406 Voda zavzema najmanj prostor pr o Tako topla voda se ne raztezuje le pri višji toploti, ampak tudi pri nižji toploti, toliko časa, da pride na 4tm odda pa tudi hitreje svojo toploto. Di ter jevnih razlik podnebj katero včasih bi i/ ak zmi in zadobi trdo obliko. To raztezanje voie pri drugod pa zopet tople vetrove ohl pre 1 zrok kra gorovja nizki toploti je dokaj silno, vsaj dostikrat vidimo ia slišimo, da zmrzneni drevesni sok z glasnim pokom a gozdov m močvirjev n a m er r zlimi vetrovi, Bližina velicih edi podnebje hladno Tud lažno » ter Mr je razkolje m-ična debla. Ravno tako voda trdo in težko ilovnato zemljo zrahlja njivo. Resničen je pregovor: oratar." Nezavedno in nehote ljubimo toploto. Otrok, ki srečno spava v materinem naročji, piška, ki se skrbno skriva pod peruti koklje, inačica, ki se na solncu raz-greva itd., noter do starega deda, ki sedi za pečjo ter z poka zmrzla naredi za dotie kmetovalcu povševna lega posameznih kosov naših posestev nagneno z kos posebne toplotine razmere, zamorejo podati solnčni žarki bolj navpično, zato imajo večjo moc severu nagnena zemljiš-a dobijo manj toplote, sneg dalj V ® ^ i • m m1 m kot kei v rav so od Proti l obr- na niih ostane kot na južnih, proti solnci obrnenih legah toploto tesn svojimi umetno toploto nadomestuje odnehajočo telesno toploto, tudi ki ne le zvezi je tlob pak daje s Vsako bitje potrebuje za rast in vspevanje gotovo množico toplote. roplotini solnčni žarki pa niso eno in tisto s svitlobinimi žarki. Vpliv svitlobe na vse žive stvari je velikansk. Svitloba prijetno vpliva na naše živce. Glavni vir toploti je solnce. Sicer ima tudi zemlja Lepi solnčni dnevi razvedrijo človekov um veselj do dela. Tudi svojo lastno toploto m tej je pripisovati, da zemlja ne zmrzne po zimi tudi v globočini. Razven tega stvarja se toplota, še pri druzih učinkih, na pr. pri gorenji linskem telesu na liranUbo vzbuj vspevanje rastlin je svitloba neobhodno potrebna. Svitloba vpliva v rast m trohnenji teles, pri dihanji ? pri udarci, sunku, drgnenji, blisku itd, pri kemijskih dogodkih, snovi. Brez svitlobe ni bar na pretvorjenje redilnih m krompir v temni klet ivno ta nlr ka Toploto zamoremo sicer čutiti, a ne moremo jo tako bi bilo brez solnčne blede me poganja, ravno tipati ne tehtati, ona toraj ni telo. Toploto nahajamo povsod, kjer delujejo sile in koder se razkroju- jejo snovi. Pri razkrojevanji snovi se toplota razveže (postane prosta) pri novem stvorenji se pa toplota bi zelenila vse vonjav etj bi itlobe vse listje na svetu lepih in prijetnih Solnce tor veže. Ravno tako, kakor se razvija toplota pri soži- našo zemlj Nje ogreva in tlav k sam svitljaval naj bi človek posnemal ter tudi ganji lesa, ravno tako porabi na drugi strani rastoča je dana moč rastlina natanko toliko toplote, kolikor jo zamore po- bližnj znejevoddati pri sožiganji i s ogreval svoje bližnje. Le malem ki svojega uma vplivati na svoje Če opazujemo toplotine učinke spoznamo njeno nasprotno smo pa vsi v stanu toploto razšir-jevati. Povsod zamore ogrevati prijaznost našega ve- važno svojstvo, vsled katere se da toplota voditi od trupla do trupla. Toplota se širi neposredno ali pa vsled žarenja. Lastnost teles se zgreti in toploto voditi je pri različnih telesih različna. Na enem koncu zgreti železni drog postane hitro vroč tudi na svojem drugem koncu, med tem ko zamoremo držati prižgano denja dobrohotnost našega mišljenja in dejanska lju bežen do bližnj človekoljubj ter tako vzbujati najlepše cvetj žveplenico skoraj toliko časa, da popolnem zgori. Že- lezna peč je hitro vroča, pa ravno tako hitro ohlajena, med tem, ko se lončena peč le počasi sogreva. a svojo boleznih in elementarnih poškodbah sadnega drevja. toploto potem tudi dlje časa drži. Ker sneg slabo vodi toploto, zato brani snežena odeja naše setve pred mrazom. Predmete, katere hočemo braniti pred toploto ali mrazom, odenemo jih s slabo toploto vodečimi tvo-rinami, na pr. s slamo, plevami, pepelom itd. Tudi IX. Spisal M. Ran t. (Dalje.) Medena rosa, deževna rija ali smod. Ako se ob pomladi in med poletjem vreme zelo, močno in hitro spreminja ali menjuje, nabere se na barva upliva na sogrevanje. Temno barvana se hitreje drevesnem Ustji rada neka klebljiva prevleka, katera je sogrejejo kot svitlobarvana, zato je njiva s črno prstjo na oko ali pogled nekaki rosi podobna. Ta prevleka spomladi hitreje sogreta in prej obzeleni. Da toplota nastane pa iz soka (drevesnega živeža), kateri bil je trupla razteguje, to je sploh znano. ob tem času v drevesnem listji ravno Velike važnosti za razvoj in vspevanje rastlin je za razvoj svoj rabilo ni ter odveč in ga drevo ga je listje iz sebe izločilo. povprečna krajevna toplota. To pa ne toliko z ozirom Ako se ob takem momentu vreme brzo iz gorkega v na posamezne vroče dneve, kakor z ozirom na vso mrzlo - deževno pretvori, toploto celega leta. Skupaj šteta povprečna toplota ta sok ne more izpuhteti. vseh dni ob času. ko narava živi, to ie, ko naše kme- nego se na listji sesede in zgosti. To prikazen imenu- > jemo navadno „medeno roso u 9 tijske rastline zamorejo rasti, imenujemo toplotina na sadnem orevji. svota. Od toplotine svote kraja odvisno je vspevanje ti deževno rijo ali smod" rastlin. Tako Ta medena rosa ali deževna rija (smod) najp^gu* i na pr. potrebuje ajda za svojo rast šteje nastane na listji sadnega drevja takrat, iiedar prav 1000 do 1200° skupne toplote (toplotine svote), pše- gorkemu, vlažnemu in rodovitnemu vremenu naenkrat niča 1960 do 2250°, vinska trta pa še dosto več. slede mrzli in hladni dnevi. Ob takih dnevih sadno Od Zemljinega ravnika (ekvatorja), koder je večno drevo v svoji rasti kar na enkrat zastane; drevesni poletje, gori in doli do severnega in južnega tečaja živež (pola) > odnehavala koder je večna zima, bi toplota enakomerno » kakoršnega si je sadno drevo ob ugodnem in to- i ko plem vremenu mnogo in obilno pribralo, ne more se ne vplivali na podnebje (klima). bi raznovrstni vzroki tako različno več pravočasno in koristno za drevesLO rast pretvoriti in prebaviti, ter je priraorau, da po porah ali diualih Pred vsem vpliva na podnebje višina nad morjem, na površje drevesnega listja izstopi, kjer se vsled pre-Celo v bližini ravnika nahaja se na visocih gorah večni hladne temperature zgosti in sesede. sneg. Tudi razmerje med vodo in kopno zemljo upliva Posledica temu je, da medena rosa (deževna rija na podnebje. Kopna zemlja sogreje se hitreje kot voda, ali smod) na sadnem drevji nikakor iz ozračja ne pri 401 haja, - rejcev-sanioukov misli kakor kar še dandanes večina domačih nego ona je edino-le izloček ali ztrebek drevesne o vršj spravi in se kleblj listj živeža, kojega listje na svoje po vsled hladnega vremena ob takem vo sesede in zgosti, vsled česar po tako postopanje v primeri s škodo, katero ta glivica na sadnem drevji napravlja, tudi prezamudno in predrago. Po tej glivici trpi največ jabolčno sadno drevje, osobito ono finih namiznih vrst, katero bilo je v plitvo namreč v svojem normalnem momentu tem tudi to delovanju in-----. . - , x orebavljanji drevesnega živeža moteno in zadrževano in kumrno emlj stalno nasajeno. (Konec prihodnjič.) razvoju močno trpi, ter je ob enem tudi v Ta klebljiva v posledici mravljincev sladka snov privabi na drevesno listje navadno tudi celo množico listnih nši in katerih prve (uši namreč) drevesu veliko Trgovinska in obrtna zbornica £ (Konec.) ..kode prizadevajo in napravljajo dež opere navadno raz drevesno listj Gorek stanovitni ako o pravem času sledi- zonet to ..medeno roso" popolno in obvaruje sad VIII Gosp. zbornični svetnik Karol Luckm drevo pred sicer neizogibno-škodljivimi nasledki Domači sadjerejec more to nadlogo tudi sam od posameznih visokodebelnatih dreves s tem odvrniti , da jim omenj jasnuje poštno zvezo med Kranjem in Tržičem, ter po po jegovik mislih opravičene pritožbe detih krogov , katerim bi se dalo odpomoči napravil nov poštni voz in se vožnj pnza-ako bi se na ta-le način do- vejino krono z čisto vodo dobro obrizglja in oškropi To pravilo se pa na mnogobrojnem sadnem drevji ločile: a) iz Tržiča 15. minut dopoludne ter bi odhajala pošta ob 10. uri in popoludne, in v Kranj skoraj da nikakor esti in izpeljati ne da in tudi dohajala ob 12 opoludne oziroma ob uri m 45 min. zvečer; b) iz Kranj naj pošta odhajala ob ne more Na listji iu mladikah od „medene rose ije se v u napadenih uri in 15 min. zjutraj ter ob 1. uri popoludne posledici nek moki podoben prevleček pa nič druzega ni nego voj neke glivice, katera se Tržič dohajala ob 10 in 45 min. popoludne dopoludne oziroma ob i v uri je bila na takih mestih nasedla in razvoj te glivice odvisen brala. Nastop Govornik ima te želje opravičene iu predlaga bolj vlažnega in topleg vanj jako ueioma od vremena, osobito katero je njenemu pomnože- , v ka tako na- : zbornica naj se v tej zadevi obrne do slav. c. kr. poštnega vodstva najtoplejše priporočajoč izpolnitev omenjenih odno, deloma pa tudi ori položaja idno drevo in deli nj terem se dotično s hajajo, da je provspevanju te glivice posebno ugoden. „Bela ali siva rosa" (deževna rija ali smod) je po tem takem za sadno drevje ravno tako, kot je mahovj želj vdeležencev Predlog fte vsp s jel Zemljepisni in narodopisni obrazi in lišaji, prava zajedalka (šmarocarica), kar pa na tem Nabral Fr. J ar o si mestu zarad teg omenjamo i ker njeni nastop in razvoj deloma Poganjki dno od njej ugodnega 16 drevesno listje kar bilo je od bele ali 'Vrtovi v obce; vrtovi kitajski in peruvanski sive rose napadenega iu liotjc, ja.u.1 j ~ ----—— polagoma zamre in se slednjič popolno vsuši. Mlado sadno drevjiče za to nadlogo ve- Umetnost se ne briga za vsakdanjo korist, kakor liko več trpi, nego stareje in odraščeno te gli znano, ona pozna samo en cilj vice (bele ali sive rose) nahajajo se v zraku, kateri jih ravno tako kot trose drugih brezbrojnih glivic na vse nam Izdelki čl veškemu očesu, da mu dušo ublažujejo ta je lepota kateri ne teže za tem, da ugajajo člo vznašajo > ne strani in vetrove razširja. T glivi ima pa to posebno morej nikdar biti umetnina in čudno svojstvo, ^ — r-----------F « - aipaio^u, on^uionv, ---- ---------- istega sadnega drevja dobi za razvoj svoj potrebnin po- nek(jaj mačehinski postopal z vrtnarstvom da le na posameznih poganjkih eno- kolu umetnosti nahajamo glasbo, graditeljstvo > kiparstvo slikarstvo, pa tudi vrtnarstvo gojev žuj . na kojih .poganjkih) se potem učvrsti in potimo med tem, ko drugi poleg teh se nahajajoči po- tros umetnim potom med ostalimi vejami umetnosti kot pastorka hotel priznati ganjki tudi potem, ako se je ua-nj prenesel, neotrovani in dravi ostanejo Bolj slabotni in zavoljo pomanjkanja potrebnega veža v normalnem razvoju zadrževani poganjki so na umetnina? Na Je kedaj umetnost. Dobro vemo spodinja blizo svoje hiše njeguje Toda, ali je vsaka hiša CloveK je od smatral ga malo- sadnem drevji v ali sive rose) prava podla največih slučajih trosu te glive (medene ...... r^riio,™ in ugodno mesto, kjer se rtu na da tudi vrtnarstvo more biti da oni vrt. ki ga skrbna goni uikaka umetnina. ki" jo je mojster postavil, tudi katerem raste najžlahneje sadno drevje, ki napravlja senco in hlad. na vrtu. na katerem se previja vinska trta, moi nasede, razvija in pomnožuje. Sicer je pa vegetacijsko Qn mQre tu nahajati mnogo ugodnosti življenje te glivice do sedaj še premalo poznato tudi niso še pravi pripomočki iznajdli mau, LIO, Vi tU, U«. — biti jako prijetno človeku užitka ali > česar se terimi bi se mogla popolno vničiti, ali 3 pred njenimi škodljivimi napadi ob radi s ka- vsaj sadno vendar nikdo ne poreče, da takov vrt je umetnina. Dokler človek varuje in odlikuje take rastline, katere so mu zgolj na korist, dotle ni da bi govoril o umetnem drevj Najboljši do sedaj zn pred slabimi nasledki te napadene mladike odrežej da se pozneje pripomoček » idno drevj Če gospodinja na svojem vrtu naseje vrtu cvetlic, ona s tem pokazuj najlepših svojo nježno čut in ljubezen nadloge obvarovati je da se ti Vtllt, UUtt o IViU ~ ' d a do lepote, ali ne stvarja nikake umetnine, t drev odstranijo, ter vek imeti umeten vrt hoče člo ne sme misliti na kako korist 5 svojem času) tako sadno di v svo edini cilj mu mora biti lepota jem zunanjem vejevji močno skrajša ali breže, vsled človek izključuj vsako rastlino Iz takega vrta navadno katera bi mu koristi česar potem in razvije ih krepkih močnih poganj nastavi podajala, samo da mu ne more kdo očitati, da je razen Poskušalo se je to glivico na sadnem drevj sem na lepoto še na kaj drugega mislil. Izvor vsaki umetnosti je v lepoti ali nazori o le- tja tudi tem vničiti da so se napadeni deli njegovi poti niso vselej povsodi bili enaki Po pokrajinah najprej z vodo poškropili oprali potem pa s žveple okolo sredozemnega morja, kj so se v starem veku nim cvetom (prahom) potrosili, kar se pa sponeslo vse umetnosti najlepše ijale tudi razvile imeli in zaželjenega vspeha obrodilo. Po drugi strani je pa so o lepoti vse drugačne nazore ? kakor po severnih - krajih evropskih. Na Grškem, Italijanskem, Španjskem, ščine in si bom skušal na južnem Francoskem, pa na iztoku v Aziji prik pomagati z vale so se umetnosti z vse drugačnim lice Zelo nespametno, porečete. Res. ta od stnirn jezikom Nemškem, Holandskem, Angleš j. ---L-----J ^ ^ c w w VU^lf TVJl J VJ ^ kakor na spameten, ker vsak omikanec v Avstriji potrebuj zelo ne- Prekrasni mod In to ni nič čudnega. svetloba, bister in čist drugačeu nazor o lepoti, kakor in Skaudina\skem. ščine brezpogoj nem ik nebes, Poda ta odgovor ni le vse to je moralo storiti teča temveč je prav opravičen v določbah rt izgovorjen Gl XIX g storil oblač temačni nebes, meglen zrak in slaba sveti Na in ugu v a d n o ima v kouečaem svojem stavku nena ibo. Ta hotel sa je uže tedaj, ko še duhovi kakor niso bili tako razburj je priroda lepa, a na severju se prikazuje lepota pri- hotel izogniti vsaki sili kakor sedaj, načeloma rode v gostih v črnih šumah v mrzlih sneženih vrhuncih v Kamenitih pečinah storil je naučnemu kovem podučevauji Ta dila v srce človek in od tod In taka lepota se jo vsa- v jezikoveta oziru terstv nemogoče > učni red je jo on prenesel na editi po vsakokratnih potrebah iu svoje umetnine. Zaradi tega se nečemo čuaiti se tudi vrtnarstvo Rimu in na Francoskem na Angleškem. moglo izviti temu vplivu, da je ono v nale po tem članu razmerah. Nasledek tega je bil, da so se celo najbolj ustavoverne vlade prav za prav zmiraj zelo pičlo rav- vse drugače se ra^viio, kakor Zuana mi je člana XIX. uemšči Prva klica kulture je pognala ondaj, kedar se je terih se s tem pomagajo v katerih se vkljub po zaukazu podučuje, iu pri ka- dolga vrsta šol, človek naveličai da u- i o----- -----, ------- — j- -----— - u«,, ako zato preti tožba pri Inega klatenja po svetu, in seje državni sodoiji, se hitro dotični tožnik, to so stariši naselil na pripravnem kraju, da turnega žitarice tlinja preživi. Prve kult se s pridelovanjem kul- otroka oproste. Se ve da, ako se hoče s tem izgovar rastline so bile njim se je kmalu pridružilo sad razne prvotne rastline. Sadno drevje je najživeje seglo v kultut drevj jati da se je taka vpelj in ali občine, da to storila vsled želje starišev se glasi protiustavnosti ne odp ker oni več pojedinih narodov. Sadno drevje potrebuje predno vzraste in sad rodi, a ta čas ne sme biti brez nzvoj je izklj let. u „ Vsaka sila k naučenju druzega jezika Ne uče se pa ne občine in ne stariši, temveč otroci. Toraj ima ta določba namen, da se drugi jezik, toraj tudi nemški kot zapovedan učni predmet ne pažnje človekove. Sadovnjake je moral človek ograditi sme vpeljati z lesom, z živo mejo ali z zidom, da jih je obvaroval Ta določba člana XIX je popoluoma prezirajo vi- domače živali in zverine; in ta ograja je dala prvi po- soko vrednost in pomen nemščine to potisnila v vrsto jem o osebnem stništvu posesti Žitaricam ni bilo treba ograje, in zato v prastarem času ni bilo pravega vlastništva na polju. Oravna zemlj > občine ga je zasadil in ogradil je bil posest vse deželnih jezikov. Ker tega vendar le ne bodete verjeli, da je bilo to določilo pri splošnem uvrstenji in izraženji vsega plemena, sadovnjak pa je bil onega nenjena samo za Ga i ki Dalmacijo in Istro. Se celo znano » od kod izvira ta določba. V bila le zato (Konec prih.) sprejeta, da se na Češkem odp nasiina določba Politične stvari kateri se po na nških srednjih šolah morala učiti tudi ^ % Adresna razprava v gosposki zbornici češčina in potem se je iz doslednosti po načelu enako pravnosti tudi priznalo, da se sila učenja nemščine na čeških srednjih šolah odpravi. To je tedaj dokazano, da je ustava sama nemščino potisnila nazaj v vrsto na- vadnih deželnih jezikov kar se olj žalostno Govor grofa Belcredija (Konec.) gospoda moja, ta član ravna z naučenjem druzega deželnega jezika, kakor s potrato. Se ve da se s tem v dnu srca ni merilo na nemški jezik, ampak na druge Kar je narava stvari ustanovila, tega noben para- rodnost nenemške jezike tod ? graf postave ne bo prenaredil; paragraf postave pa tega šči tudi ne more zagotoviti, ker je uže po naravi sami za- to tako razlagati, formalno pravico ima vsaisa na da se obrača tudi na nem To goto vi j vendar pa še tak paragraf na pomoč klicati za nemški jezik, zdi se mi ravno tako, kakor da osta dosti obžalovati, pa £a poda moja, je stališče, katerega ne morem o obžalujem samo na eno stran nem pri podobi, katero sem prej rabil, ako bi naravni lujem ga da se druge narodnosti le nerade uče nemščine, obža tud zato, ker Nemce v tem potrdil tek mogočne vode s tem hotel zavarovati, da se na učenje drugih jezikov z nekakim zaničevanjem od sebe bregu napis nastavi: „Teče od zahoda proti izhodu odbijati Tako določilo nima druzega vspeha, kakor občut (P resnično! na desni.) Ijivost druzih narodov dražiti, ker mislijo da Gospoda moja! Narodno gibanje je duševno, polasti stvari, samo po sebi razumljivo, za tako postavo ski poseben sovražen namen. se pri se vsega človeka in ravno zato se je razširila tudi v najnižje kroge ljudst Ako se hoče ml j daj ne zadostuje samo pamet, temveč pridobiti se mo Govoril sem o prevagovanji nemščine. Hočem do- rajo tudi srca. Srce pa se ne pridobi, ako se jezik v dati še nekaj stvo skupn nima samo reči da jezik, kateri se rabi kot sred- katerem se izrazuje vse bitje naroda, zaničuje, kako porazumovanja v jezikovi mešani državi, to nemško časuištvo počenja skoraj vsak dan. (Dobro rednega pomena, temveč da je tako rekoč na desni.) S tem odganjajo se srca, nasproti pa se pri eden pogojev obstanka te države tem ni nikakor dobivajo, ako se dobrohotno sprejema in vtrjuje r vOvJw ' WV Uiauif VI v^ vvix* Ui muuiuvi U.UV/ O V UUU1 UU170UU Opi UJ VjLUCij 1U ▼ ti l j ti J \J P Li dvomiti. Zato pa, odpustite mi, ako se jasno izrazim, ojačuje lastno prevladavanje, katero Nemcem neporečeno je ravno ta prednost, katere Nemcu v Avstriji nihče pripada, ker jim potem druge narodnosti radovoljno vzeti ne more po kateri je zahtevanje do nemškega pu stij prebivalstva dobro vtemeljena videti, da se drugim na rodnostim dobrohotno bliža. Kaj pa se čuje sedaj kaj pripoznanje. Stojimo pa sedaj na stališči: Druzega jezika ne potrebujem! Tedaj vprašam, jeli je neprijetnost, naučiti Jaz druzega jezika ne potrebujem, govori Nemec jezik podaja mi zadostno izobraževalno sredstvo čuje uže desetletja ? se druzega jezika, ali pa svoje otroke učiti se ga dati moj Kaj je sedaj, kakor res tako velika? Gospoda moja! najglobokejšega prepričanja sem sem uže sam čul, odgovor človeka druge in razmere so mi nekoliko znane ako se ti je v tej narodnosti? Dobro, potem tudi jaz ne potrebujem nem- zadevi od nemške strani kazala pripravljenost, da se 109 prekletstvo, ki je nad nami vsemi, večinoma prenehalo. oa desni.) To je jajce Kolumbovo, vsi ometan prav tako, kakor zid, tako da se vrata niso (Odobravanj sebi morebiti zelo malostnemu drugi oziri zginejo glede svoje pomenljivosti nasproti temu edinemu, samemu dejansko-odločilnem oziru. desni.) na In ako je neprijetnost dobro! Izvrstno ako je žrtva, jeli mir sledile. Skoz ta vhod vlomili so tatovi, kakor je bilo dokazano. Vlomili so najprej lesen oboj, potem pa so se spravili na železna vrata, katera so bila od znotraj zavarovana še z močno železno štango, katera je bila na vrata vreden žrtve? In dalje vprašam Jeli nemir, kateri vezana z močno ključ 7 _ _ - A • « Med lesenim obojem sedaj gospoduj ne ta Dalj gospodj hteva mnogo večih žrtev, kot je moji, blagovolite še premisliti, železnimi vratmi je toliko prostora da se moreta dva da moža gibati in delati tukaj so tatovi strokovnjaško bodo morale nenemšk odnosti v Avstriji zmiraj se ornaj (šravbe) in jih potem pahnili na znotraj mnogo večje žrtve prinašati (dobro! na desni) kopravnost do zadnje pičice, enakovrstenje jezikov nimi krogi porazumlj ker ena- tako da so se vrata lahko dale odpreti brez sile tes- prodajalnici morali so tatovi delati vso noč. Tukaj so jeziki, kateri služijo sploš (Pra veliko železno blagaj praviloma zavrtali, jo z dleti > nemu porazumljenju, je odločno nemogočnost dobro! na desni.) Vidi se uže pri naših središnih uradih vživajo odločno prednost, in jo morajo imeti nasproti drugim narodnostim, navati v osmih jezikih Češkem in Moravskem žagami popolnoma razdejali, pobrali iz nje vse drago cenosti in ključe za druge blagaj tudi te spraznili Nemci potem pa pustivši orodje bržčas zjutraj med uro, ko so uže v veži velike hiše odprte bile ? . in odnesli ker je vsakakor nemogoče obrav- pete prejšnjih časih bila je na dragoceni Kedaj tatovi vlomili v prodajalnico še ni do novala » enjala ada, katera se je ime- gnano misli se pa, da še po lajaiuibu^ ui 10. uri, ko so bila vanskih krajev v nemške se namreč otroci iz slo- vežna vrata zaklenjena . nfa« u; „ to skoz zadnja vrata k ravno tako tudi narobe iz j? Pfob ki je v tej hiši nemških v slovanske za nekaj č ruzega deželnega jez No ? sa, da bi se naučili )dje moji, ta modrost, L/ 5 tV. I JV * U^j uiuii Drugi prebivalci velikanske te hiše baje niso ničesar, k Je umi j culi ker so v pritličji razun ome- katere se je ljudstvo prijelo po nekem naravnem nagonu 5 njene kavarne na izhodnem vogalu proti Grabnu in pa je bila poroštvo miru rešitev vsega vprašanj more po Le v nemarni te modrosti tiči gostilne » Pfeife", katera je na nasprotnem vogalu proti Kdor hoče vprašanje, katero se Goldschmiedga u v pritličji same prodajal v ka rešiti po pravičnem dobro M VJ» UiUOVUUi t * »v- - ----- l U ' ^ terih nihče ne stanuje in nedeljo večer tudi sicer nihče se hotnem približavanji, rešiti s silo, ta je na krivi poti, ta s svojimi prazuimi poskušnjami pride samo do začasnih vspehov (episod). koncem teh episod nahaj v težavnejšim, nevarnejšim položaju, kakor je bil oni, zoper katerega se je boril. (Dobro! dobro! na desni,) Jaz sem popolnoma prepričan, da nad to modrost 1 j u d stva, katero sem označil, nikdar ne bomo prišli. ne zahaj ker so tudi v prvem nadstropji večinoma zaloge pritličnih prodajalnic. Poškodovani gospodar dragocenost » Granichstadten obeta 5°/0 nagrade od vrednosti zopet dobljenih drago poslala je za- Le v polnovanji, v kateri koli obliki, je mogoče mir skleniti, drugače miru ne bo. In uaj se danes tudi kdo mojim besedam posmehuj njenem in tudi izmed naj jih zasramuje, naj se zgube v zraku gospodje moji, sem popolnoma pre pričan za menoj pride mož v ugodnejšem trenutku ki cenosti onemu, ki v to pripomore Dunajska policija dela nepretrgoma sledovalce v vse kraje sveta, pomagajo ji policijski or gani vse države in tudi sosednih držav občinstva dunajskega prihaja vsak dan po več sto naznanil, katere neprenehoma sprejemajo 4 uradniki, policija pa po njih takoj išče daljnega sledu, pa do sedaj bil je ves velikanski trud brez vspeha je boljši in vplivnejši govornik od mene in ta bo moje Mislilo se je uže enkrat da se je dobil sled proti besede poprijel in jim bo pri to pomozi Bog! (Živahna pohvala na desni) bolj sprejemna tla. ogerski strani prijeli so zato dva sumljiva popotnika v Velikem Varadinu, pa pokaz se je, da sta nedolžna Enako prijeli so tudi v Krakovem možkega za žensko delj Mnogovrstne novice. Velikanska tatvina dragocenost na Dunaji. Po noči sv. Nikolaja dan, toraj od predpretekle ne- n0stimi, posebno na Ogerskem in Nemškem preoblečenega, pa tudi pri zločina. Težko je zasledovanje, in v obče male lahko poskrijejo tem se ni našlo sledu tega ker se dragocenosti male teže ker je po vseh pa večih mestih veliko nepoštenih kupčevalcev z dragoce- tudi na na ponedeljek se je na Dunaji na j bolj obiskanem trgu ..Graben" v velikanski hiši »Tratner hofu. Dunaji, ki so zmiraj kupci na tako vkradeno blago od skoz katero j v sosedno ulico „Goldschmiedgasse občinstvo prost prehod z Grabna £. velikanska tatvina. katereg zlato stope, bisere pa na novo vdelaj da se ne poznaj več nostmi A prodajalnico c. kr. dvornega trgovca z dragoce- en na Grabnu štev. 29 Granichstadt vlomili so predrzni tatovi so azlomili čisto novim seboj prinesenem djem proti ognj varno kaso pobrali iz nje in potem druge take kase miz- nice dragocenosti in gotovine, kolikor do sedaj dognano v vrednosti 400.000 gold. Tatvina zapazila nedeljek nekaj minut pred 8 5 v po skega VII Naši dopisi. Ljubljane. - Zborovanje deželnega zbora kranj Omenjati nam je v obče važnejših obravnav iz in VIII sej deželnega zbora obče je lahko zjutraj ko so hoteli opazovati da so skoraj sama gospodarska vprašanja j s odpreti prodaj Takoj se je zločin naznanil poli katerimi se peča letos dežel zbor, ako izvzamemo do ciji, vladni svetovalec Breitenfeld pa policijski sve- tovalec Stehling, načelnik detektivov, prihitela sta koj na mesto in sta opisala nadrobnosti zločina. Prodajalnica ima sedaj samo ea vhod z Grabna notri, drug vhod, ki je bil s prehoda v prodajalnico, bil je znotraj zaklenj sedaj edina predloga zadevajoča premembo deželnega volilnega reda. In ravno tak: svoj predlog imel je utemeljevati v ~ " Radovedni smo bili, kako bo predlagatelj vtemeljil potreb- VII. seji dne 16. t. m. gosp. poslanec Sukl z močnimi železnimi vratmi nanji strani pri prehodu pa zabit z lesenim obojem na nost svojega predloga pričakovali smo izrekoma da bo vsaj segel v ona vprašanj » katera se po dose 410 danjih skušnjah v volilnem redu pokazala za premembo ona o zgradbi dolenjske železnice. Vrh tega stavil pa potrebna, pričakovali smo tudi, da bo govornik dokazal, je poslanec Detel da je predlog g. kanonika K tako sila p r e t ostojen predlog z načrtom nove da se ne da razširiti pri odsekovih obravnavah bilo tedaj res potrebno v ravno tej zadevi st drug predlog, toda vsega tega se omenilo ni. da še cestne postave; poslanec dr. Poklukar pa zopet predlog o osnovi vodne komisije za našo deželo, katera imela log, skrbeti za pri dela za pri utemeljevanji še vrejevanje škodljivih voda , osuševanje močvirsk Govornik pa je še celo sam priznal, da sicer pogostoma popi ali njegov predlog ne bo peljal do nikakoršnega dokončnega sklepa, sije se glasi tako Predlog dr. Poklukarjev o mlj od komi zato se pa moramo tudi po slišanem utemeljevanji še bolj resno vprašati, čemu je bil predlog ta stavljen in ljenj Deželnemu odb c. kr. vlado os t se nalog, v sporazum ati brez zamude d čemu se je utemeljeval v zbornici? Poslauec Šuklje porabil je to priliko, mogočnega misijo za našo deželo, v kateri naj bo tehniški spodarski barona Apfaltrerna stresti za ušesa zarad njegovega na- teri naj bo nalog po potrebi tudi gozdarski zastopuik go ka skati vse kraje naše dežel ki zadnjaštva glede razširjenja volilne pravice, kakoršno trpe pom šk je razodel povodom vtemeljevanja predloga Klunovega; skrbeti vse teh niš k in to je bilo sila zdravo za kriškega barona, da se dajske priprave mu je ponovilo v zbornici, kar so mu po zasluženji oči- glavnega teka Save) tali naši časniki, in kar so mu v zelo šteli celo o po vodnih nezgodah k u r e n č dalje post pre vrsti za politični pristaši. Opazovati je uže tudi novejši čas, da se kriški podpore baron nekako odmikava od vodstva svoje stranke vsaj v zbornici in da se na njegovem mestu prikazuje drug se primer baron. njegovi in sicer pogostoma preplavljenega ozeinlj vrejevanje škodljivih voda (razun pa za vsuševanje močvirskega to v prvi ona dela, za katera je pričakovati drž Za pokritje v ta namen potrebnih stroškov stav svota v dežel enem pa se tud vlada proraču leta 1886 i; Predlog poslanca odstopil se je upravnemu odseku, ležbo oziroma za gmotno podpo prosi primerno de pa bi se bil takoj tudi lahko odstopil deželnemu odboru, v čegar naročji bo imel čas odpočili se in čakati boljših časov. Sila viharna bila je VIII. seja dne 18, t. m. predlo cr podpirali narodni posla Zanimiva je postala razprava pri prošnji Višnj gore, da naj se Zatiči premesti c. kr. okrajna sodnij iz Poročevalec bil je poslanec H Povod viharni razpravi bilo je poročilo finančnega imenu upravnega odseka predlagal ki je v odseka o §. 1. marg. st. letnega poročila glede na- gorkim priporočenjem odstopi naj se prošnj z ašal da klade od žganih pijač. Poročevalec poslanec 3 u kije sproti oglasi se poslanec & ^ 6 t G C ^ u i j \j uagiuocii , u et poročal je pismeno in je predlagal, naj se ta del poro- se gre tukaj vendar le za željo ene, to je, višnjogorske kr. vladi. 1 ki j na čila vzame na znauje Za tem predlogom pa sledi občine, katero podpi še v poročilu še sledeče: »Vendar obžaluje finančni odsek ekaj druzih sosednih občin o tem pa kak si i j vse ostale občine sodnijskega da ni razvidno iz letnega poročila, ali se je deželni okraja zatiškega, se celo nič ne ve, in ker se nikakor odbor sploh tekom tega leta resno prizadeval, po žu- ne sme soditi, da bi jim bilo po volji, ako se odmakne panstvih ali na kak drug način pozvedati, kolikovino sedež sodnije prav na skrajno mejo okraja, zato ste le zavžitega žganja oziroma visokost iztirjane deželne naklade, kajti itd. dve poti po katerih bilo moč pravilno postopati v tem vprašanji: ali prej pozvedeti mnenje ostalih občin Ta opazka dala je opoziciji povod, pri obravnavi zatiškega okraja ali pa prošnjo brez priporočila odsto- poročila v zbornici predlagati. (Približno sledeče): „Ko piti vladi. Prvo bi bilo sedaj prezamudno, tedaj se pri se poročila §. 1. marg. št. 2 jemlje na znanje izreka se poroča druga pet, nikakor pa gotovo pričakovanje: 1) da deželni odbor ne bo opustil, pravilno, pri rešitvi primernim potom in z vsemi podanimi mu sredstvi po-zvediti, koliko obdačenega žganja se na leto v deželi tedaj, da se prošnja prosto odstopi c. k. vladi takega za ves okraj sila važnega vprašanja ozirati se samo na željo in korist ene same občine. Predlaga povžije; 2) da bode čul, da iz dotičnih pogodeb odpa-lejo pogoji, ki Tudi poslanec dr. vitez Bleiweis govoril je v tem so deželi pri pobiranji te naklade na smislu, nasproti pa je posla škodo; 3) pa se priporoča deželnemu odboru, naj si priporočal predlog odboro Suklj na vse kriplje ki je bil konečno z večino prizadeva osnovati odkupninska. društva. Bistvene razlike tedaj ni med poročilom finančnega odseka in predlogi g. barona Schwegelna. Toda uteme- pri poročilu gospodarsk (pomočjo levičarjev) sprejet Enako živahna pa bolj Ijevanje baron Sch\vegelnovo bilo je tako ojstro in zbadljivo, da so se predlogi njegovi kazali kot odločna nezaupnica, ki se je hotla izreči deželuemu odboru. Zato miva postala je razprava odseka o letnem poročilu bil je odseka marg. št. 52 glede dolenjske železnice. Poročevalec i vitez Gutmannsthal, ki je v imenu gospodarskega predlagal, da se izreče gorka zahvala trgovi postala je razprava, katere so se vdeležili gospod de- skemu ministru baronu Pinotu za zanimivo in odlo-želni predsednik baron Winkler, deželni glavar grof čilno pospeševanje dolenjske železnice. S to zahvalo Thurn, pa poslanci Detela, Luckmann, dr. Vošnjak, sklenjena je bila prošnj do Apfaltrern, dr Deschmann, Kersnik, dr. Samec, baron Mosche in Šuklj e , sila viharna. Seja se je pretrgala da je o predlogu barona Schwegelna imel priliko izreči enotno finančni odsek, potem se je v zopet pričetem zborovanj sprejel predlog finančnega odseka, da se ta točka poro čila vzame na znanje, predlogi baron Schwegelnovi pa glavar in pa deželna odbornika Detela in dr. Vošnjak Iz IX, seje deželnega zbora dne 22. decembra seja pred prazniki postala je prav zanimiva dnevni red bil je obširen, ker obsegal je 33 toček, ned katerimi je bilo nekaj sila važnih , kakor na pr. datno podpo kr. vlade za dalj konečno je bila dodana prošnja, da naj bi z vsem načrtom doleui železnice postopalo in da se gradi, ako moč, kot nadaljevanje Ru-dolfove železnice. K temu predlogu govorili so gospodje dr. Papež, Hren, Pfeifer, Deu, dr. Dolenc, Luckmann, dr. Poklukar se zavržejo. Pri glasovanji zapustili so zbornico deželni in so bili konečno sprejeti predlogi odsekovi, predlog dr. Dolenčev pa, ki je meril na vso drugo stvar (loško železnico) odložil se je po ugovorih gg. Luckmanna in dr. Poklukarja. Ker so bile razprave obširne, rešilo se je samo osem (oziroma 17) prvih številk dnevnega reda, druge « ia- pa so se odložile za prihodnjo sejo, ki bo dne nuarija prihodnjega leta. Deželni šolski svet kranjski je, kakor se nam poroča, v svoji zadnji seji gospoda Jerneju Babuiku, župniku na Dobrovi in pa predsedniku tamošnjega kraj- izrekel priznanje za vspešno so- stanšem prihranijo velikan vedno novih, dragocenih knj ski stroški za nakup Dalje pa naroča naučni minister, da se strogo pregledajo vse šolske knjižnice in se odpravijo iz njih vse knjige, katere žalijo nrav- nost ali pa čutje domoljubja Tudi te naredbe nauč nega šolskega sveta nega ministra veselo pozdravlja javno mnenje vse naše delovanje pri razširjenji djbrovske ljudske šole v dvo- razrednico. države pa t ud na Ogerskem v jih državah se Čestitamo k zasluženemu odlikovanji! -v" Koroškim Slovencem posreči se morebiti vendar sprejemajo z snemale. živah pohvalo in se bodo gotovo po odposlali v državni zbor vsaj enega zastopnika. Četkom tega meseca umrl je namreč dosedanji posl Za Štajerska deželnem zboru štajerskem imaj kmetskih občin Beljak, Borovlje itd dr V kateri slovenski poslanci res sila teško stanje. Zadnjič napadal je zopet nemško-kmetski poslanec Posch prav ne- 5 bil pri ečino bil dnjih državuozborskih volitvah s prav malo ;voljen proti prvoboritelju koroških Slovencev dostoj Slovence SI v obče. ne da bi ga bil gosp. A. Einspielerj Up želimo, da se ko škim bratom posreči, kar si želele ves čas ustanovnega življenja, priboriti si vsaj enega zastopnika v državnem zboi deželni glavar zadosti zavrnil. Na to izjavi dr. Dominkuš v imenu slovenskih p jslancev , da se ne bodo Slovenci vdeležili zborovanja, dokler se jim ne da zadostenja. V drugi seji se je stvar vendar poravnala, ker se ni moglo vsem zanesljivo dokazati, katere besede je govoril skoraj stelje, GrOSp cesarski svetovalec J. Murnik, ki uže deset dni rad bolez i je uekoliko okreval tod ne more zapustiti po po \ poslanec Posch Hrvatska Sodnija obsodila je poslanca S t čeviča in Grzauiča vsacega na tri mesece ječe, pr č i praznike gotovo ne bo smel zapustiti sobe. Občna zgodovina, drugi del, srednji vekspisal Janez Jeseako, 81 strani obsegajoča knjiga, prišla je ravno na svitio. Ime pisateljevo jo priporoča zadosti, enako tudi nizka cena 30 kr. vega tudi na izgubo doktorstva; tretji zatoženec bil jo izrečen nekriv. Ko se zavpije nek Leskovac izmed obsodba razglasila pri so dni j dv žrtvi žarek (rabe tretj Krajcarska podružnica »Narodnega Doma L. v sodite. skovac zavolj tega početja obsoj poslušalstva: „To ste prve bo pa predsednik, ko bi bil jaz Ko- besel bi neke ljudi. Tu stojim, pa me Le- Po sklenjeni prvi obravnavi bil j takoj na mesece ječe Ljubljani. Omenjali smo že marljivi trud za pospeševanje' naše ideje med učiteljskim in trgovskim stanom; pod sledečimi pogoji. 1) P Med Srbsko in Bolgarsko sklenj eno je premirje sklene se do 1. sušca z veseljem smo zabeležili, da si tudi slovensko ženstvo v tem obziru marljivo pruddeva našej ideji koristiti, rovna Istotako se ta namen, da pogodba se sklene mir. Ako bi se do tedaj mi ne podpisala tedaj velj premirje za tudi pri druzih stanovih primeroma pravno podaljšan Ako se po 1. dnevu marca živahno zanimanje na koribt zgradbi „Narodnega Doma", imelo premirje lomoti, tedaj bi se moralo deset dni pred Le med jednim stanom pogrešamo še isto zanimanje, to začetkom boja odpovedati je naša prečastita duhovščina. Res, da je tudi tu za- ozemlje ostaviti do 25. t. m., Bol Srbi morajo bolgarsko pa srbsko ozemlj četek že storjen, ker tudi med duhovniki imamo že do 27. t m. dvajset poverjenikov, v kojih oskrbi je 25 knjižic. Že- Poouščeno ozemlje zaseue pet dni po iz- praznjenji domače vojaštvo , upravni uradi pa pričnejo leti bi pa bilo, da bi bilo zanimanje tu večje, želeti tem svoie poslovanje koj tisti dan, ko se dotično ozemlj bolj, ker smo za trdno prepričani, da je treba prečastiti prazni Mej duhovščini vsled njenega velikega vpliva v višjih in stran tri kilometre v širjavo med obema deželama in pa na vsako leutralea pas med de- nižjih krogih in med Slovenstvom sploh le malega pri- želama. 4) Srbski ki pooblaščenci vredili bodo zadevanja in truda, da bi dosegla velikanske vspehe. da ima biti „ Narodni Dom" Saj je vendar treba pomisliti prašanje zaradi ranjencev in vjetnikov. 5) Pooblaščenci ki se imajo pogajati zarad miru, se takoj imenujejo. ne središče narodnim-ljubljanskim in deloma sploh tem končan je vsaj začasno nesrečni boj bo slovenskim društvom, ampak sploh shajališče Sloven- žične praznike bo vsaj mir na zemlj adjamo se pa stva. Lastnica mu ima postati naša »Slovenska in njegovi čisti dohodki so posvečeni zelo blagemu ko-nečnemu namenu, namreč pospeševanju literature in vede, podpori znanstva in umetnije slovenske. Razposlanih je sedaj 470 knjižic, razpečanih 31. Razun že omenjenih 29 dobili smo namreč v zadnjem času kot 30. in 31. knjižici pod št. 34 (poverjenica gdč. A. D.) u Trbovelj in pod št. 311 (poverjenik g. A. L.) iz Rakeka. Najtoplejšo jima zahvalo. tudi, da se vsaj za sedaj po\ lAiiJl, t reši kočljivo balkan sko prasanj Laška neredi na e zato iz Lansko leto godili so se prav veliki eučiliščih. Tarno naučni minister napadali stroge naredbe ter sam imenoval rektorje, so ga hudo nekateri poslanci v zboruici dne 19. t sedaj m. Kmalu bi bilo prišlo do krize, pa za bo odložil (Denar in oglasila pošiljati je blagajniku g. 'dr. Jos. kolera Zad Staretu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.) več Ini prikazala se je v Benetkah in okolici oseb je umrlo za njo. Vsled tega izostal bo tam marsikateri p tujec drav ali bol ki bi bil sicer za čas hude zime namenjen bivati v milejšem pod nebji lašk Tudi redna železnice pre Novičar iz domačih in tujih dežel. trgana enako pri Korminu, kakor pod Trbižem. — Nem ški cesar poslal je papežu zah zato, ker j Ka Dunaja. Cesar bil je za nekaj časa v Buda- rolinsko vprašanje med Nemško iu Španjsko tako hitro Peštu , kjer je sprejemal v avdijencah. — Ministerski predsednik obolel je za vnetjem vratu in je bil stan m epnstran rešil. Francoska zbornica pričela je obravnavo zarad njegov nekaj časa nevaren, zadnje tri dni pase zdravje Tonkinskih vojnih stroškov; radikalci in velik del des boljša čilih. in boljšanje napreduje tudi po najnovejših poro- niče kaže vladi nasproten. Vprašanje moralo bode Novi naučili minister Gauč naredbo, po kateri se imajo ljudske in srednje šole stal« neje držati enkrat potrjenih šolskih knjig, tako da se publike je zopet vsikakor kmalu rešiti, ker je za ponedeljek 28. decembra sklican kongres za volitev predsednika re- 4 i Angleška. — Zagotovlja se, da nameiava ministerstvo takoj no sostankn parlamenta staviti vprašanje Žitna cena v Ljubljani 16. decembra 1885 zaupanja Ircem hoj, sedanja vlada pzipoznati obširno Hekl<,,iler, Seoic« j,,,,* 6 g0,d. 50 k,. - h»,tt. aMouomijo, nikakoz pa ne posebnega parlamenta. - P « _ , ime™ za Svao". .vojib'pt - » * - » " aebniE zadev poaebei parlament, nai ga pa v imen« 'JS^."/.'A"^" ' božjem imajo na Novic leto Zopet stojimo pred začetkom „novega" leta, s katerim „Novice" nastopijo svoje 44. leto. Ako se z zadostenjem smemo ozirati na svojo dolgo preteklost, se pa z zadovoljaostjo smemo ozirati tudi na ravno minulo, za razvoj Slovencev sila pomenljivo leto. Za seboj imamo leto hudih borb v lastnem slovenskem taboru, ki so nastale poglavitno povodom letos dovršenih volitev za dr žavni zbor. Naravno ie. da v takih prilikah posamezni zgreše pravo pot, da zaidejo v boj za oseb nosti, kateri pelje do strast1, te pa, kale pogled na ono. kar ima vsem nam sveto biti — blagor naroda. — ..Novice" stale so tudi v teh vročih borbah zveste svoji preteklosti nepremakljivo, odločno braneče našega naroda blagor, hladnokrvno, pa zato toliko krepkeje zavračajoče ves osebni boi vse, kar je širilo razpor med narodom. Sedaj še le polegava se nastali razpor, ko so volitve po vsem pri kraji, naloga slovenskega časnika pa tudi s tem še ni pri kraji glede povoda razporu. Trezno in pozorno nam bode še dalje opazovati vse prikazni, ves razvoj našega političnega življenja in držali se bodemo tudi pri tem poslu prepričanja, da nam je vsem, ki imamo nalogo delovanja za naš narod, dolžnost, z vsemi, združenimi močmi porabiti sedanje ugodnejše nam razmere, da se odpravijo vse zapreke, ki zadržujejo narodni, duševni pa tudi gmotni razvoj slovenskega naroda Odpraviti nam je še mnogo sovražnih naredeb. prihajajočih od naših političnih nasprotnikov Oživljati nam je pa tudi med narodom slovenskim narodno zavednost, narodno samostojnost in pa zavest narodne celokupnosti. Nasprotniki naši na severu in na jugu še neumorno delujejo na to poptujčiti naš narod, enako poskušajo v središči naše zemlje. Tu je naloga našega časništva naloga naših zastopnikov, naloga naših društev, bojevati stanoviten in neustrašen boj, dokler se nam nasprotnik ne umakne priznajoč, da tukaj gospoduje, naš rod. da je tukaj nasa slovenska zemlja. .. , ..' Za ta načela borile so se „Novice" s pomočjo svojih prijateljev do sedaj, za te borile se bodo tudi dalje. V to naprosijo si duševne in gmotne podpore vseh somišljenikov, vseh prijateljev n8iSGiT8i iiftrods« Pri tej priliki izreči nam je srčno zahvalo vsem sodelovalcem, dopisovalcem in sploh pod pomikom našega lista in prosimo jih, tudi dalje ostati nam enako prijaznim. Novice" prinašale oodo tudi dalje razun gospodarskega poduka vsakovrstne spise segajoče v naše obrtnijstvo, posebno dedč povzdige obrtaij in obrtnijskega poduka. Prinašale bodo podučno in kratkočasno berilo, pregled političnih dogodeb in pa izvirna poročila iz državnega zbora in deželnih zborov, posebno onih, v katerih so zastopani Slovenci. . Novice" prinašajo toliko raznovrstnega in zanimivega berila, da se iz njega more podučiti vsak Slovenec-o najimenitnejših dogodbah gospodarskega in političnega življenja, pa je tudi naročnina ..Novicam" tako nizka, da jo lahko vtrpi vsak Slovenec Sklepamo tedaj z voščiiom, da bi bilo novo leto 1886. blagonosno za naš narod, da bi se azporu umaknila bratovska sloga in da bi po vzajemnim prizadevanji v tem letu storil naš narod elik korak naprej v svojem duševnem in gmotnem razvoju zvesto držeč se svojega starega gesla: Vse za vero, dom. cesarja!" Naročnina „Novciam" ostane stara in veljajo z ..Oglasnikom- vred:^ po pošti prejemane za celo leto 4 gld. 60 kr . zapol leta 2 gld. 40 kr., za četrt leta 1 gld. 30 kr., mrr^m • žt — 7,a. . 2 — za ., ,« 1 « v tiskarni n M M i * Udje c k. kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold. ceneje Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr na leto vec Naročnina naj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasmkove tiskarne v Ljubljani Vredništvo in opravništvo „Novic Odgovorni vrednik: Gustav Pire. - Ti.sk in založba : T. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.